fgdAtir*' Posamezne Ster'’- • Navadne ob nede: žTek*. JtuijMU' meseč. . W />\ remntvo D »o • D 11*50* n a inserati p« Naroča «e pri up* . MARIBOR. Jurčičev* u..< A mtmrwvsšEFW%s&m. TO«Tm.wt'mwnangjr.. BOR Posamezne Številke« Navadne Din —*75, ob nedeljah Din 1*50. UREDNIŠTVO »e Bebaj* v Kri-boru, Jurčičeva «L SL 4» L nad-stropi«. Telefon intarurb* St. 27A. UPRAVA aa nahaja w JorOM ulici St. XnA -irt ■^SVNJTT« m 1 /\TO>* maif ^jf ^ njim solnee od rešen ja ‘ jevanjem. Krog m, 12. uro jo hS .tnnSAinA l.irtTr am.nit.ml tak slden za sredstvo, s:... je nastopil g. dr. Med ved,! shod zaključen m obcmetivo se je mir«. i« PredftP^s+vn* Narodne skupščine blok smatral tak sklep za sredstvo, s.. ... .. . ... . *-------------------- .-- ; Jeralo ^adivo ki pride prihodnje katerim naj so Radiču prepreči prihod znanimi govorniškimi ■ no ra^^slo, ponavljajoč v srcu priseg« i?1 Ha dniSi £ so bo na ta na- v Beograd. Ta taktika je tembolj za- i »l^Wtmi_naravnos»t fasciniral vse: Ne mirujemo, dokler ne bo svoboden PredfiDclsitva vse prošnjo » & so bile vloženo na tem mestu. Beograd. — Na dnevni red pridejo tu-^1 ?evni red pridejo nadalje nekateri di volitve odborov za vse zakonsko n^i imunitetnega odbora. Med nji- predloge, ki pridejo v kratkem času tudi predlog o izročitvi Stjepana pred parlament. V tem oziru je nastal . sodišču. &Med poslanci vlada precejšen zastoj in jo šele na protest V ,^e, da bi ne bilo umestno ravno hrvaških poslancev, obnovljeno živah-trenutku razpravljati o Radi- nejše delo. ■ i ! ; Pred imenovanji velikih županov. Kandidatura dr. Ploja za velikega župana v Mariboru. ^.e°Srad, 13. nov. (Izv.) »Prav- čelnikov. Radikalci bi radi, da bi v iS^.^vlja: v Vladi in v klubih se pri- velikih županijah (oblastih) z vadikal-razgovori o imenovanjih veli- nim velikim županom tudi vsi srezki ^ Min. komite za dekrete načelniki bili radikalci in narobe. De- ^ i"®2 Uspeha skušal posredovati gle- mokrati pa želo mešan sistem. Zaon-W.®*de]itV6 po Idjueu. Glede Imeno- krat se razpravlja o tem, da se razdale V?u ^likega župana v Mariboru se velikožupansdia mesta po dozdajnem ^godilo želji Samostojne kmetijske ključu. , V ^i podpira kandidaturo dr. —o— Bosni dobi eno mesto Ma- BORZA, ^iil- a Škapine,. Od ostalih 31 bi jih' C uri h, 13. novembra. (Izvimo\ Pred-AL1 ^^nokrati 15 radikalci pa 1(5, ker borzs : Pariz 3485, Z>pfeb 2.22'/2l Lon ^.demokrati večjo velike županije, don 24.41, Berlin 0.06 7/8. Pfaga 17.35, k ^ci 1» zahtevali 18 in vsled te- Italija 24.65, Newyork 546.8/4) Dunaj ^ S11*1®® do sporazuma, zlasti ne 0.0073. žigosane krone 0.0075, Budim i®- južno Srbijo. Nadal.jna. pešta 0.2^ /o, O.OS1/^)Sofiji 3.80, ^ 3® glede imenovanj zveznih na- Bukarcžla 3.50 se zavrol zanje kulturni svet, dasirav- > venski brat!« Socialistična demagogija v Gotzovi dvorani. Maribor, 13. nor.' v,„ _ _ Za včeraj dopoldne je sklical so- vil g. župan že vsakomur znane fraze cijalistični klub občinslcih svetnikov . o nedelavnosti vlade, ki je baje kriva, v Gotzovi dvorani shod, na katerem da so v Mariboru nič ne zida. Opoati-so se socijoilstična -s^ečinarji opraviče- ciji v občinskem svetu je očital, da vali pred svojimi volilci radi svoje za- nič ne dela, ker je — nesposobna. Za vožene komunalne politike. Prvi je svoja izvajanja je žel g. župan s strani govoril g. župan Grčar, ki je prav nekaterih socijalistov doižnostni dolgovezno razpravljal o »žlahtl*: na aplavz. magistratu prod vojno, o vladnih ko- j Za njim je govoril g. BaKun o raz* jnisarjih in o vzornem gospodarstvu nih davčnih načrtih, ki že osrečujejo sedanje večine. Naštevajoč dosedanjo ali pa še bodo osrečevali mestno pre-uspeho je g. župan povdarjal, da eo bivalstvo. Seveda pri tem ni pozabil socijalLsti dali urediti pri mestnem udrihniti po demokratih in vladi, vodovodu novo eosalko, da so presrbeii Shod je bil razmeroma dobro obis-prostore Ljudski univerzi in študijski kan. Videti je bilo mnogo pristašov lcnjižnici ter da so položili kablje po drugih strank. Shod pa je ponovno po-Koroški oesti in Melju ter proti Laj- Icazial fiasko socijalistične komunalne torsperku, S tem pa je bilo naštevanje politike. G. župan je pri tem mnogo dosedanjih uspehov tudi že pri koncu, govoril o naslednikih. O stanovanjskem vprašanju je pono- mNvfvnunnt Sokolstvu I V debi najljutejšega pritiska Bachovih huzarjev ustvarjal je genij dr. Miroslava Tyršs novo idejo, idejo, ki naj bi pre-ustrojila slovanskem človeka v t- "ega, telesno krepkega, duševno čiuga in nravstveno zdravegn bojevnika v boju za obstanek iti okrepitev celokupnega Slovanstva. Ta misel, temeljito premišljene ?n proučena, družeč v sebi tudi bratstvo, svobodo in jednakop-avnost, je debila konkretne oblike leta 1862 z ustanovitvijo praškega Sokola. Od tega ognjišča vsega Sokolstva se jc razširila v nepričakovanem nzmahu po celem slovanskem svetu. Ta velika in nesmrtna ideja, ki šteje danes na Cehsslorsčk^m preko 600.000 pripadnikov, ie pridobila tal tudi pri nas ter ss osobito '■ novejši dobi razveseljivo širi po celem jugoslovanskem ozemlju. Sem spada tudi raš Maribor, kjer ?e ,je ustanovilo vsled posebnih razmer šele leta 1908 sokolsko društvo. Pot mu ogladila in pripravljala družba Sokolov, ki sa je zbirala do tedaj v športnem društvu. Z ustanovitvijo lastnega društva je sokolska misel v Mariberu oživela in pridobivala vedKO ve? tal, po osvoboditvi je pa zavzela tak -inah, da se število članstva tuk. društva približuje prvemu 1000, število telovadcev, ki streme po popolni sokolski vzgoji, v kratkem gornje število še prekorači. Telovadnice, od katerih nekatere pa niti z daleč ns vstre-zajo bigijeničnim predpisom, so za ta razmah premajhne, društvo nima več prostorov za ogromno delo in mora vsled tega seči po samopomoči, postaviti si mora čimprej svojo lastno vzgo-jevalnico, svoj lastni SOKOLSKI DOM, .ki nsj nudi vse ono, česar Sokol potrebuje; svetle in zrsčne telovadnice, dvorano za predavanj«?, sobe za upravo itd. ter vtHko letno telovadišče s kopalnicami- Vse to je predpogoj za zdravo sokolsko delo in vzgojo. Bratje in sestre! Prijatelji 1 Velik je dlj, ki smo si ga s tem postavili. Pa kakor je znalo Sokolstvo do sedaj premagati vse ovire, premagali bomo z Vašo pomočjo tudi to oviro, ki se osredo-.točuje predvsem v finančnem vprašanju. Ne zahtevamo od Vas Fiignerjeve požrtvovalnosti, ki je v korist dobri stvari žrtvoval celo svoje premoženje, apelira-,ma pa na Vas, da vsak po svojih močeh žrtvuje v dosego tega našega cilja primerni mesečni prispevek. Na Vas je, .kedaj se dvigne v Mariboru Sokolski m. — Zdravo 1 Odsek za zgradbo Sokolskega doma v Mariboru. Darujte za,Sklad otroške bolnice1 v Mariboru. m p** h ^3 * Narodna skupščina ie v seji 11. t. m. razpravljala o novih kreditih za oboroževanje. Seja je bila tajna. Pri-šlo je dio liudih — celo dejanskih spopadov — med posameznimi poslanci. Govorili so vojni minister, zun. min. dr. Ninčič, referent dir. Lukič, Pašič. Zakonski načrt o 800milijon3kem kreditu je bil sprejet s 148 proti o2 glasovom. * Program novega vojnega ministra. Naš novi vojni minister general Petar Pešič, je ob svojem nastopu v vojnem ministrstvu izjavil, da je spi'ejej vojno ministrstvo le pod pogojem, da izvrši reformni in delovni program, ki je omejen na štiri osnovne točke: 1. zakon o oboroževanju; 2. zakon o ustroju vojske; 3. zakon o reorganizaciji vojnega ministrstva; 4. temeljito izboljšanje materijalnsga stanja ofibirskega kora. * A5i jo imel Stambulijskij kaj pozitivnih uspehov? Kakor .poroča »Ri-ječ«, je izjavil Stambulijslcij pred odhodom iz Beograda, da se na beograjskem sestanku ni govorilo o skupni akciji med Jugoslavijo in Bolgarijo. Razgovor o tem je odložen, da se nekoliko bolj ustalijo razmere. Na vpraša/nje novinarjev: Ste li govorili o Vaših pretenzijah glede izhoda na Egejsko morje? — je odgovoril, da bo naša vlada v tem ozirou pomagala Bolgariji. — Iz vseh dosedanjih izjav .je videti, da je Stamlmljskij s svojem prihodom v Beograd pač utrl pot k zbližan ju obeh držav, praktični uspehi tega sestanka pa so skromnejši kot je bilo priča,ko vati, * Imperialistični hujskač — italijanski mornariški minister. V Mussolinijevo .vlado je vstopil kot minister za mornarico bivši šef generalnega štaba italijansko mornarice admiral Taon di Revel. Novi minister je znan v nacionalističnih krogih kot veliki šovinist. Za nas je .važno, kaj misli Revel o jadranskem vprašanju. On smatra dalmatinsko obalo za ograjo, ki jo ima Italija pred sabo in katero mora podreti. K temu pa pelje le ena pot: stopiti na drugo obalo in ostati na nji. Edinole na ta način si lahko Italija zasigiura popolno pomorsko o-braimbo na Jadranskem morju. Admiral Revel jo izjavil sotrudnikom rimske »Tribune«: Če hočemo dobiti zavest, da lahko mirno spimo v svoji hiši, je treba, da so za Italijo izven diskusijo sledeča dejstva: 1. Posest istrske obale. 2. Pomorska oblast nad nasprotnimi obalami. 3. Posest otokov, tako onih, ki tvorijo obzidje Kvarnera kakor dalmatinskih in korčulanskih. Tej izjavi ni treba komentarja, ker je odkritosrfinejša kakor Mussolinijeva diplomatska fraza, da bo nova J talija utrdila dobre stike z Jugoslavijo. * Nove senzaeijonelne vesti o delit, v Avstrije. Mussolinijev -Popolo d’ 'Rudyard Kipling; Zdravnik hiše. (The House Surgeon.) Iz angleščine prevedel Iv. P. (Dalje). Ko sem se vrnil v dvorano, je Bak-ster sladko dremal v naslonjaču; prav 'nič ni bil podoben starikavemu soli-citatorju, ki je prebil nemirno noč z me ibaš skromno sestrano. Dovolj sem imel časa in utegnil .'sem še enkrat vse preudariti — smel sem si čestitati radi svojega divnega 'ostroumja (ne glede na, nekoliko zmot; tsmatral sem Baxterja za tatu in mor-:da celo za morilca), preden so se odprla i .vrata v prvem nadstropju; Baxt;er, ki je bil očividrio človek rahlega spanja, - je planil pokonci. »Nebeško sem spal,« je dejal in si •mencal oči kakor otrok. »Oče nebeški, ito ui njen korale!« A j© le bil. Nikoli me še ni bila doletela taka sreča., nikoli še nisem videl, da bi se bila senca na svojem potu od ure do ure vrnila, — da bi leta kakor breme zdrknila z revnih ljudskih pleč —- da bi stare in motne oči zopet oživele in se Zasvetile — da bi se rode ustnice ovlažile in uljudile. »John,« je vzkliknila _ gospodična Marija, »zdaj mi je vse jasno. Nežica j tistega ni storila!« in »Ona tega ni storila!« je kakor v odmev ponovila gospodična Lizika in zahihikala. »Dejala sem, da ne bo nič hudega, ko bi zmolila kak očenaš,« je nadaljevala gospodična Marija. »Ne za pokoj njene duše, ampak za naš mir. Nato sem bila preverjena.« »Nato sva bili prepričani,« je začivkala mlajša sestra. »Ubogo Nežico smo pokrivem obsojali. John. Toda čutim, da sedaj to ve. Kjerkoli biva, 7,a gotovo ve, da smo se o njeni nedolžnosti prepričali.« »Da, Nežica ve. Tudi jaz sem to čutila,« je .rekla gospodična Lina. »Jas: pa nisem dvomil nikoli,« je dejal John Bajcter, čigar liee je bilo ob tej uri lepo. »Kar s počet k a ne. Nikoli nisem!« »Nikdar mi nisi navajal dokazov, John. No. hvala, bodi Bogu, zdaj se jo vse izpremenilo! Odslej lahko mislim na Nežico brez vse bridkosti in čeme-ra.« Stopicala je, res, stopicala je po dvorani. »Kako čudne nazore imajo ti Židje o razmestitvi pohištva!« Pogledala je name teza ogromne Cloissonne-žare. »Pogledala sem. okno,« je dejala iz daljave. »Kako ogromno odgovornost ste si naložili, ko ste mi svetovali tako pot. Sicer pa, ko se je tako zasukalo. Oproščam Vam in prosim Boga, da bi nikoli ne okusili, kaj je duševna tesnoba! Lizika! Poglej, kako čuden je ta Italija« je nedavno objavil članek, ki v njem propagira idejo nevtralne alpske države, ki bi obsegala severno Tirolsko, Vorarlberško, Saleburško, Koroško in Štajersko. »Innsbruoker Nach richten« so na to pristavile, da se je že na Beneš-Sehanzerjevem sestanku razpravljalo o delitvi Avstrije v italijansko in češkoslovaško sfero. Dunajski listi so posvetili izvajanjem Mussolinijevega glasila vso pozornost in seveda energično odklanjajo italijanske načrte. Izgleda pa, da je omenjeni članek navadna mishifikacija in da je tedaj mnogo krilca za nič. . * Fašizem na Madžarskem, Vzgled italijanskih fašistov ■ vleče vedno bo'j razne madžarse šoviniste in organizacije, ki so že pred tedni sklenile spo-rrsnm z Mussolinijem, se resno in odkrito pripravljajo, da izpremene tudi Madžarsko v fašistovsko državo. Kakor so Madžari svoj čas vprizorili ko-m.unisično komedijo, da izvrže preši jo na evropsko javnost, tako še sedaj njihovi nacjjoinalisti pripravljajo na nov poskus, ki naj doseže zaželjeno integriteto Madžarske. Kakorkoli ni u-mestno si delati nepotrebnih strahov, je .vendar treba, da posvečamo dogodkom. na Madžarskem, vso pozornost. * Anglija odločno proti Turčiji. Londonski listi poročajo, da se je Anglija odločila za najenergičnejše mere proti kemalistični Turčiji, ker se je preverila, da bodeta tudi francoska in italjanska vlada podpirali angleško akcijo. Anglija, je taikoj koncentrirala močnejšo eskadro svoje flote v Ma.r-marskem morju, v Dardanelah in Bos-poru. V Carigradu in okolici se nahaja približno 600 angleških vojakov, na ostalih postojankah pa črez 28 000. Angleži zahtevajo, da naj Turčija za vsako ceno izpolni mudaaijsko pogodbo. * * Italija solidarna z zavetniki glede Turčije. Novi italijanski poslanik v Parizu, grof Avezzani ie k-, j avl zastopniku pariškega »Jouraala«, da je z ozirom- na orientsko nevarnost bolj potrebna sloga med zavezniki, kot ke-rlaj prej. Izpolnitev turških zahtev bi izpremenila Turčijo v nara-vno sovražnico Rusije. Če bi sploh kedaj prišlo do vojne, se bo Italija borila na strani Francije. * Dementi o sultanovem begu. Turška vlada demontira, vest, da je sultan pobegnil na angleški ladji. * Po volitvah v Ameriki. Dasi še ni znan definitiven izid ameriških volitev, je vendar treba popraviti prenagljeno vesti o dalekosežni zmagi demokratov v Ameriki. Demokrati so si res pridobili lepo število novih mandatov, vendar pa so republikanci o-liranili svojo večino v obeh hišah. Listi pristavljajo, da so so volitve v zedinjenih državah vršile izključno v znamenju notranjo politike. Tudi demokrati niso v svojem volilnem programu povdarjali 'ameriških' politič- blavir! Iva,j pravite, doktor, ali bi nam postregli, ti ljudje s čajem ? Kar prebiti ne morem brez njega!« »Pojdem in pogledam,« sem ji odgovoril in skočil poizvedovat v M’Leo-dov novi prizidek za družino. V dvorani za sluge sem. naletel na vso M'Le-odiavo rodbino; mučila jih je neverjetna tesnoba. »Čaja za tri osebe, brž,« sem zaklical. »Če me bodete zdaj opraševali, mo zadene kap!« Gospa M’ Leodova mi ga je torej prinesla in bil sem strežaj. — Baxtor se je mrmraje opravičeval; še vedno je bil zatopljen v svojo misli. Gospodična Marija .je hladno grajala porcelanasto posodo, ki se ji je zdela preveč preprosta. Sicer je marijvo (zalagala in me je končno celo vprašala, ali bi ne hotel malo čaja. Odpravili so so v somraku — ob času, ki sem se ga nekoč bal. Odpeljali so m v London; namenjeni so bili v hotel, kjer so se mislili oddehniti po težavnem dnevu. Ko je kočija zavila na cesto, sem 'poskakoval od' veselja na stopnicah pred temno hišo. Za sabo sem čul boječe korake, bili so M’Leodovi. Prosil sem jih, naj ne razjsviaitijo hiše, marveč naj rajši čutijo — čutijo, kar sem dosegel; zakaj j Senca j^ izginila in ž njo tudi. nemo koprnenje, ki je viselo v zraku. Duš-I kali so najprej hitro, potem pa so vse nih interesov v Evropi. Anginiul ’ da bodo Zedinjene drž. opustie ^' reovo doktrino in zopet peseg.a tivno v evropsko politiko, _ s° se■■^e izjalovili, er v 'Ameriki ni vac lezenja za take politične avauti* • Amerika se zaveda-, da ea-lostuje sa m emu sebi in se vsaj za dogledno ao* ne mara vmešavati v evropske ^ mere. * Sk(ican|o ameriškega kengre-sa, Predsednik Harding j? sklical 20. novembra kongres k izrodneoiu elan ju. ■zase' je- Dnc^a krotisKa- — Kronski svet se je sestal Ib 710 vembra ter razpravljal o aferi I>llD Gjorgja. Prevladalo je mišlien.io. , je radi vzdržanja. dobrih odnosa v kraljevski rodbini treba princu nove pogoje, da se zadeva m nim potom uredi. — Osebna vest. Drž. živiflOsfc»J nik Vojteh Hra.ba.lek je Kozjega k veterinarskemu rei«f okr. glavarstva v Celju. . . j — Uradniški zakon je odbor v plenarni seji dne !!•_ bra sprejel v načelni razpravi. 'J je prešel v specijelno debato o konu. — Klub demokratskih poštarji Ljubljani šteje že 170 elanov. ^ — Razpisano je — z rokom novembra — ravnatejsko mesto ^ alni gimnaziji v Ptuju. .v0. — Madžarsko ojedališčs v »oj dini^ Madžari so po dnlg'.'m ?rU^u.°f?ga vfili stalni gledališki zbor, v " stopijo madžarski igralci in * prosil kot bivšega novinarja, davgroV^1 novi svobodo tiska: »Misb’111 svobodo t-ska, kolikor bo t,s . a ui8f svobode. Svoboda ni samo pravl ’ več tudi dolžnost.* sadski listi pišejo, da bo slavil dne 11. t. m. 163-letnico jeve smrti. Ker se 163-letnicg „}so me' globljo dihali kakor človek, ki^ studeno vodo. Razkropili ^ S^’i>o ^ hiši, hodili po dvorani, polii^^i-stih v prvo nadstropje in fP1’^ nazaj. In tdaj me je gosp°dif'° ^ fuoj odova objela in če se nfi ^°-a. -jje i njena mati, dasi zdaj taji? M’ I^eod poljubil, vem za Sledil je nemirom, bi f jal, da smo »razsajali« P° hi31’ slepe: premilo izrazil. Kakor bi 80 kali, tako smo se vrteli P°gfi šib hodnikih, po nerarasv«^ yf^ jemnici in po majhni obedi11 ’ ^ii> smo klicali drug drugega '1 ju ^ ga novega odlcritja, češ, tu &oJo . je nadloga iziginila. Stopili flOO spalnico — tudi za nastopfl jjj fl. je bila namenjena, Ženi 6ia' s^l; posteljo, midva moža P?1 ^ l& A smo z dolgimi požirki voljstvo in čistost sroa, sem jim svojo povest do poidrobnosti in iznova, so. ifll0 vali, se mi zahvaljevali 111 _ ^ slavljalL Ko so se vrnili slng® 7„ .]i s ^ \\\ prost dan: — so nam_P<^, T „^1 je nimi ocvrtimi ribami. M _ ,A [•Leod 'toliko pameten, da naim T ma. Saj smo bili prav aa afd° ves večer in ob vodi in ^i. y gubili še zadnjo trohico (Dalje p?10 '»T H 15 O K e Jfatiboi^ 14. novembra 1922. Pfotltuberkulozna liga.' Po štirimesečnem odmoru se le v ' M®k zvečer zopet sestal odbor PTL k 1 ro' Predsednik lige okrajni glavar dr. bajnšič, je v svojem pozdravnem na-Sovoru naglnšal, da delo lige tudi v razdobju ni počivalo. Ambulato-5 je deloval smctreno in je tako po gojeni ustroju kakor po svojem no-jtobejn poslovanju pridobil sloves, * sega preko ožjih mej naše poteraji-le' Ogledal si ga je minister za na-" bdno zdravstvo Omerovič s svojim !®cijskim načelnikom dr. Štampar* ^oi, ki sta oba očarana izrazila svoje jdiko zadovoljstvo nad ambulatori-fj® ter obljubila pomoč vlade, da se garnel poslovanje tega humamitar-1 eSa zavoda. Ta pomoč bo znašata po i gtrdilih okrog 30 do 40.000 dinarjev 7 jj,Qo- — Ker je iz blagajniškega poro-i ,:a razvidoti, da razpolaga dandanes jtfa Z\ .°krog'10 v®°to 190.000 kron, ki >,naP'žena pri raznih denarnih zavo-donim znašajo redni mesečni trošiš jrS.^®6 za stanarino, sestro, kurivo, i jaTav^a ^d. okrog 10.000 kron, ima lito!/ ^položljivim zneskom za dobo ; j .^"ugega, leta zajamčen obstoj in De T»°«lc>va(n.ie. Tudi šef zdravstve-f je*a °^®6^a za Slovenijo, dr. Katičič, ■ ambulatorij in obljubil ligi °tno pomoč. Minister za narodno . ravstv° je zahteval natančno poro-' "°-o delovanju PTL, ki ga je nred- tudi sestavil in ga odposlal, o-'* ^j^ie-nega -z vsemi v okrilju PTL tak* ^“dlnaainai tiskovinami. Ker pri-ki; °d bolnikov, ki so se doslej zate-sk v °skrb.o ambulatorija 30% bolni-” pa 11 blagajnam Južne železnice, 22% 5 doči a^uim bolniškim blagajnam, ' tje ^ bili drugi iz mesta ter bliž-[ %*?. ŠirŠQ Golice, se je predsedni- °kra 6 obrnilo na Južno železnico, ’ ti n-?110, bolniško blaga jno in na niesi-J '^Sistrat s prošnjo za primerno tdgo ^aiteTa ie ligi po neofieijelnih * 8v^'°rih tudi zajamčena. Liga se je 1 ^ 'g 35 obrnila tudi na tukajšnje bon-‘ da^ '1>ro£njo ■Vakjjt,6na banka ni odzvala temu , SG sklene, da apelira liga še * ■''očfetv na rias'ov bank. — Šolskim ) t-jo ,uotmi 86 Pijejo na, njihovo proš-1 iiaj-i r®bne tiskovine in navodila za Jigo ^ članov in prispevkov za ) slej jTT čile de sol učnega ležišča se do-1 ptanu\.skrenilo nič, ker blagajniško 0 S bge ni bilo jasno in pregledno. * ''lira? . 'i° Pomladjo pa poslane to !) Vo ,?3e zopet akutno in se bo gcto-f Mjav,1 Urcdilo. — Sklene se končno- f8® n*]0 na'baviti višinsko solne©, či-i. v®adai' D bil že svoj čas sklenjen, . &ol®Cf, ?a odložen. Ker bi višinsko e dočijv, ?. 1° sedaj okrog 50.000 kron, , «kro bilo stalo letošnjo spomlad ti ^km-, 000 kron, je s preložitvijo j fcrou »rihranjenh ligi krog 50.000 * Iz v ti, (Uročila doc. dr. Matka je pcsne- * sWaiI0- a'rabula,tor,ij ves čas redno po-. to nele v prvotno določenih ? % m’ab ampak se jo ordinacij- vsled velikega navala moral ] I> ^ zua,tno podaljšati, i' ^°r°č^Va!ec poda statističen pre-j dja P dosedanjem posetu ambulato-t hožju r 8 toplimi besedami naglasa l^T^valno delo in veliko pomoč, s > ■hjij ,so s© udejstvovali v ambuluto-f> !b«Ž fi a'r71^i »g. dr. Jager, dr. Le-'t Ul wegorič iz Rogaške Slatine . 'toc^, med. Mereuu in Pohar.^ G. p da. ^ Poroča, nato o svojem načrtu, a birq PVedo v šolah v statistične svj-he « Tene.izkušnja. Končno se 1 opominja nadaljnjih daro- * ^ga.l' . s svojimi prispevki po-j 1 Jzpopolniii opremo ambulato- ' odbora PTL se je gosp. \ ^av .Yr' Matko odločil, da priredi za ! desetdnevni tooretično- 1 irp^j tečaj skui>no '20 ur o patolo- y H ’t^ ?^'i in terapiji tuberkuloze. ' t. 1 -phi se bo .pričel z 20. novembrom ^ŽMv^tojbina za. posameznega ude-tečaja je določena na, .100 Din. I S>reS-iV6ni v Ljubljani se bo ^u, da pozo’, o vse zdravnike, zla-1 ^dravafav ^ 80 udeležijo točaja. — 1 ^ ^ °^seb naj po možnosti Kri- V J1. 0 ®a svoje* uradne zdravnike biLfO.Priporoča udeležbo tudi zdrnv-^ drugih okrajev. Z enakim ^ se bo obrnila PTL tudi na okrajno bolniško blagajno Lnubljana-Marihor in na ravnateljstvo Južne železnice. Zdravstvenemu odseku v Ljubljani pa se bo istočasno predlagalo, da da zunanjim zdravnikom za dobo tečajia prosto stanovanje na medicinskem oddelku mariborske bolnišnice na razpolaganje. Mariborske vesti. Maribor 13. novembra 1922. m Nabiralna dneva »Ljudske knjižnice« minulo soboto in nedeljo sicer nista imela zaželjenega uspeha, ker se je žal priglasilo premalo nabiraik in je bilo v nedeljo deževno vreme. Požrtvovalne nabir&lke in nabiralci pa so vendar nabrali takšno svoto, da bo mogla knjižnica izpolniti najnujnejše vrzeli,. Na pomlad, ko bodo zopet toplejši dnevi, pa bomo nabiralno akcijo obnovili v širšem obsegu, da tako polagoma omogočimo Mariboru pravo velikomestno Ljudsko knjižnico. Vsem ki so kakorkoli pripomogli h tokratnemu lepemu uspehu nabiralnih dni, pa izrekamo iskreno hvalo, posebno gdč. nabi ra tkam in nabiralcem za ne baš prijetno delo. Vodstvo. m Lisinski, ki priredi v nedeljo, dne 19. novembra koncert v Gotzovi dvorani, jo koncertiral lausko iato v poletju na Dunaju. O njem je napisal »Musikalischer Kurier«, Wien 3-VI. 1921 gledčo kritiko: Zbor se odlikuje z nenaravno polnadonečnostjo, visoko tehniko in s precizijo, ki je pri nas skoraj ne romamo (brez neprijetnega. drila), kar omogoča, močne, umetniške učinke. Glede kvalitete prevladajo moški glasovi. Njih lepota spominja na ruske zbore. Prednašane pasmi nikakor lahke ali irdobne, so bile veličastno uglašene, čisto in toni rane. In > Slobodma Tribuna« je pisala 31. maja med drugim: Koncert »Li- sinskega« našega prvega jugosloven-skega, zbora, je pravi kulturni čin, ki bo ostal dostojno zabeležen v zgodovini komponista in zbora na čast dirigentom. m Zdravniško predavanj s. Kakor že objavljeno, se vrši v sredo dne 15. novembra eib pol 8. uri v mali kazinski dvorani zanimivo predavanje, namenjeno najširšim ljudskim slojem. Predaval bo šef zdravnik okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani g. dr. Blehveis: O glivicah kot povzročiteljicah bolezni in kako *e obranimo nalezitvs. Predavanje bo .pojaeujevauo s slikami in risbami. m Mariborske trgovce opozarjamo še ntorat na trgovski sestanek Slovenskega trgovskega društva, ki se vrši v torek 14. novembra ob 8. uri zvečer v restavraciji Maribor. Predavata gg Mohorič in Puljevič. m Glane šahovskega kluba in prijatelje šaha opozarjamo na sestanek, ki se vrši danes (v pondeljek) zvečer ob 20. uri v kavarni Central. Na dnevnem redu so važne zadeve iz šahovskega gibanja. m Radi navijanja cen pri novem vinu je danes bilo zopet sodišču ovadenih 7 gostilničarjev. m Dva drzna vloma v Gosposki n-lici. Danes 13. novembra zjutraj je hišnica vogalne hiše v Gregorčičevi in Gosposki ulici obvestila- v Maistrovi ulici stanujočega krojaškega mojstra g. Kokalja, da so zadnja vrata, ki vodijo v njegovo delavnico, odprta. G. Kokalj je takoj pohitel v svojo delavnico, kjer ga je Čakalo hudo presenečenje. V delavnico so črez noč vdrli vlomilci in popolnoma izpraznili izložbeno okno in veliko omaro ter odnesli blaga v. vrednosti 100.009 K. Pri natančnejšem ogledovanju so je dognalo, da so tatje vlomili trojo vrat; z železnim dleteon so izdrli prst dolge vijake, s katerimi so bile pričvrščene ključavnice na vratih. — Enaka nesreča je zadela v isti hiši nastanjenega trgovca g. Zentnerja. Tudi pri njem so vlomili zadnja vrata in mu ukradli iz trgovine vso gotovino ter razno blago: klobase, čoolado, moko in fini konjak. Z vso verjetnostjo se sodi, da je bilo vlomljeno okrog 10. ure zvečer; ob tem času je namreč stranka, ki stanuje v prvem nadstropju, eliša-dia nekak hrup, ni pa bilo nikogar, ki bi šel pogledat, kaj se godi. Očividno so lopovi prišli s ponarejenimi ključi 1 mirno skozi vežna vrata, ki so jih pu- stili odprta, vdrli so pa v trgovino skozi vrata na dvorišču, tako da se na ulico ni moglo čuti. Čujemo, da je policija zločincem na sledu. m Stepla in oklofutala sta se v nedeljo popoldne pred glavnim kolodvorom dva mesarja Celar in Pogorevc iz Pragerskega. Oba sta ovadena so-, dišeu. m Slabo se godi očividno prebivalcem v Avstriji, ker čez našo meio prihajajo trumoma Avstrijci celo brez vseh dokumentov in iščejo služb. Tudi Madžarov se zadnji čas veliko pojavlja. Policija je vsled tega kontrolo poostrila. m Nasilnež. Ko je v nedeljo zvečer stražnik aretiral v Verinjski ulici nekega hlapca, ker je po ulici pel in razgrajal, jima je sledil neki Simon Daj čnmn iz Cvetlične ulics in prigovarjal hlapcu, naj zbeži. Naenkrat jev Orožnovi ulici udaril stražnika z vso silo od zadaj v obraz, potom pa zbežal. Vendar so ga danes izsledili in oddali državnemu pra/vdništvu. m Češko blago za obleke itd. po znižanih cenah jo dospelo. Prodaja se 10 odstotkov cen je kot prejšnja zaloga. Glej današnji’ inssrst tvrdke I. N. Šoštarič v Aleksandrovi ulici 13, m Tvrdka Karničnik je znižala cene za 20 % vsemu manufakturnetnu in modnemu blagu. Opozarjamo na današnji oglas. m Velika kavarna. Najmodernejša kavarna v Sloveniji Na razpolago tu in inozemski listi. Eleganten Bar. — Dnevno koncerti. Kultura in umetnost x Dnevi našega življenja, lgrotsz v štirih dejanjih, spisal Leonid Andrejev, preve! Osip Sest, režiral Joško Kovič, premijera v soboto 11. t. m. Leonid Andreje/ je bil mariborski publiki znan že od poprej; pred par leti je igralo naše gledališče njegovo karakteristično dijaško dramo ,Gau.ieamus“. „Dnevi našega življenja* niso nič drugega nego nekaka predigra »Gcudeanutsa*, čeprav so popolnoma zsse zaokroženo dolo in boljši nego »Gaudeamus*. DoČim nsm je v *Gaudeamusu“ Andreiev podal le verno sliko, izrezek iz življenja ruskih visokošolcev, nam je v .Dnevih" podal veliko več, čeprav globlje misli ali ideje tudi v tem delu ni (nasprotje uapram niegovim 2golj idejnim dramam), kos občutenega in soobčuteriega preživetka. Radi tega so ,Dnevi" najboljše scenično dslo A. dre eva. Slike v poedinih dejanjih so krasne, segajoče v srce, pretresujoče. Andrejev v tej drami probleme le postavlja, razrešuje jih ne; to prepušča gledalcu samemu — zato pa je tudi efekt tem večji, ker si končni razvozljaj ustvari lahko vsak sam po svojem lastnem okusu. Najleoše je pač idilično prvo dejanje na Vrabčjih gorah pred Moskvo. Holm, obraščen z drevjem, večer — in vesela družba Študentov in študentk, prepevajočih svoje riudentovske pesmi, prepirajočih se o Nietscheju, idealizmu, filistrstvu itd. itd. in opajajoč se s poezijo mladosti. Zadeti pravo razpo-loženje tega dejanja ni lahko, toda našim igralcem in režiserju se je dokaj posrečilo, skoraj bolje nego ljubljanskim. To dejanje je bilo v vsakem oziru po-da/ip dobro. Videli smo sicer par trdih, prisiljenih kretenj, slišali par razkavih negotovih besed, toda to ni motilo. Najboljša sta pa bila pač g. Bratina (Onu-frij) in g. Janko (Miška); g. Tepavcu bi svetovali, naj se vendar nekoliko potrudi, da na bo govoril slovenščine po ruskem vzorcu, saj jc, kolikor nam je znano, vendar Hrvat in ne Rus! Drugo dejanje — v parku — skali prvo ljubezensko srečo šludenta Nikolaja Glu-hovceva, ko izve, da je njegova obože-vanka z Vrabčjih gor, Olga Nikolajevna — prostitutka, prostitutka po zahtevi lastne matere. To drugo dejanje je za idilo prvega pravi vihar, nevihta, polna bliskov. Igrano in inscenirano je bilo istotako dobro, čeprav g. Tonu šič še ni docela dorasel za težko vlogo Nikolaja Gluhovceva. Docela dobro so rešili tu uloge gdč. Kraljeva (Olga), g. Bratina (Onufrij), Janko (Miška) in tudi gdč. Petkova (Evdokija Antoaovna). Slab pa te bil policaj, ker je bil preveč karikiran. Tretje dejanje predstavlja dom Olge Nikolajevne in njene brezvestne matere; prepir med obema, prihod ogabnega Stran 8. von Rsnkena; boj ljubezni v srcih Gltr hovceva in Olge. Igra in režija je ostala na isti višini kakor v prvih dveh dejanjih. Gdč. Kraljeva (Olga) je briljirala, gdč. Petkova (Antonovna) je pokazala, da dobro napreduje, g. Grom (v. Ranken) je ustvaril pristen tip starega vojaškega zdravnika in tudi Tomašič (Gluhovcev) je nekako bolje zmagoval svojo pretežko vlogo. Omembe vredna je tu gdč. Šuštarjeva (Anuška), katero je podala, čeprav je neznatna, z vso vnemo in zavzetostjo. Četrto dejanje — obupni ples življenja — je bilo nekak višek igre, posebno g. Bratina (O mfrij) in g. Kovič (Mirovov) sta vstvarila v svojih vlogah umetniške celote; g. Tomašič (Glubovcem) je bil v tem dejanju najboljši, pa tudi gdč. Kraljeva (Olga) in gdč. Petkova (Antonovna) sta doživljsli in vstvarjali. Vtis je bil jako dober, celotna vprizoritev lep napredek v vseh ozirih. Gledališče je bilo napolnjeno do dveh tretjin; žalibog pa je bilo pri predstavi tudi nekaj nedoraslih otrok in mladine za katero ta drama menda pač ni? Maša ©bala i naše ne* uredfene luke. . (Piše Uskok). (Dalje.) Zeljeznička pmga morala bi iči oii strane Bakara (sa istoka), da može obskrbiti sve gatove in krca;vajti robu. Bakar je na glasu zbog svoje zdrave sladice vode, koje ima u izobilju, a i to je jedan od glavnih pirediuvjeta za izgradil ju jedne modeme luke. Na desno pred ulazoni u Balearski zaliv nalazi se Kraljeviča. Tu je naše najvece, hrodogradilište (podignulo god. 1910), na Lojem se mogu graditi brodovi od 4000 tona sa držaja. Brodo- vi austro-ug&rske ratme mornarice (kojih su nas naši »prijatelji« lišili):; Novara, Helgolamd, Saida (mali krsta-ši po 125 m dugi, 3500 tona sadržaja; 2560 konjskih sila i brzi-ne od 27 morskih milja), ratni Tatra, 'Triglav, Or-jen, Lika, Csepel, Balatom (torpedni zaramči po 84 m dugi 850 tona sadržaja, 20.600 konjskih sila i srr/.ine od! 32 morske milje), te ješ neki drugi, sa-gradjeui su na brodogradilištu n Kraljeviči. .Več i radi tog bradogradilišfca bila bi balearska luka od velike ivaž-j nosti za nas. Druga luka ko ja, bi dbšla u obzir iH koja bi bila od velike važnosti i bu-dučnosti je Split.*) Split leži upravo u sredini naše1 obale, največi je naš primorski gradi; naj veda naša luka, a ima sve predu-vjete da se razvije u modemu svjefsku luiku. Sadašnja gradska luka. leži na jugu prema splitskem kanalu, oko koje se je grad amfiteaitralno nanizam. Do sada. je ta luka zadovoljevala potrebama cjelokopnog prometa, te če i dalje moči, da služi za naš obalni promet, ali biudučem trgovačteom prometu meče moči da. udovolji, pošto ja pretjesna i preplitka, te oneanogučnje pristajanje velikim oceanskim brodo-vima.. Najpriteiadnije mjesto za novu trgov ačbu Inku je u solinsko - vranjih kom zalivu na sjevernoj strani grada. To je terasam zaliv od kakovih 4000 m! daljine i 500 do 1200 širine u kojaj se več sada nalazi velika, industrija. Tu1 se nalaze tri najvece dalmatinske tvorni.ee cementa i sedam privatnih! pristamišta, od kojih su nekoja znatnih) dimenzija, to obslcrbljena sa svirn modernim spravama za krcanje. ;■ Sol [nsko-vramj ieki *) O Splitsteoj luči napisao sam vež jedan obširni članek u 107. broju »Tabora« (od 11. U. o. g.) pod naslovoni »Split kao naša buduča luka«. Ravnokar do5!a garantirano prvovrstna svinjska mast w sodih po 100 kilogramov Dnevno sveže pitano goske, posamezne ali pa tudi 'v večji mnc-zmi na razpolago Prekajeno meso in slanino dobiva po pošti in železnic!! naravnost iz tovarne ter nudi po najnsžjih dnevnih cenah tvrdk® Vračarič in Som Jurčičeva u!5ca 11. 2248 Več r v. i .■ starih nad 14 let, za večeroo razpečavanje naših dciev-aikov, se išče. Poizvedbe v upravi lista. tora . * '1 * « ww/vwvwvwwww * ♦ • «UKNI « » «W4\> V''WW^1VA’.V li.Vu® • * «kbk/’» ♦ ♦ §Z PRE^€K3©V&IB§€©W: 34*50 37-50 ZeS S«! Ladanje................Din Kiučarovd................ Konjščina............... Zl8far-&!str!ca ..... Cerje Tužro ............. Bukova drvaaa gorivo „ franko stanovanje oddaja vsako tvrdka fn ^ ra p p «j va sp©« UrVSLiPi veletrgovina z tirvrct! šn premegcm i^aarSfe@r» Slovenska S ----------TESLSSTOf^ 344----------- za m* množino £Mh oznanila ,«as^3ii§ Učenec za knjicovonico ss sprejme takoj. Hrana in stanovanje mu je preskrbljeno. Kniigovezna indaitiijk Vilko 1Voixl, Maribor, Jurčičem ulies St. 8. 2204 3-3 Uradnik, veM vseh državnih jetikov, išče postranskega za služka. Vzamn delo tudi na dom. kjer (>a izvrši s pisalnim strojem. Naslov v Upravi pod Šifro ,Uiatinik“. 2947 Sobo z hrano ali hre? išče bančni uradn k. Ponudbe sc prosi pod „Sob»“ na upravo 22« 2-1 Visiograd, lopa selnčria le^a. 1'/, orala, v celjskora okraju blizu železnice, imjt ie<- Glasovalno pravico na občnem zboru imajo oni delničarji, ki najkasneje 3 dni pred občnim zborom založijo delnice pri Slavenski banki d. d. podružnica Maribor ali pa pri ravnateljstvu Mariborske tiskarne d. d. v Mariboru. Vsakih 10 delnic daje pravico za en glas. Glasovalno pravico na občnem zboru vsak delničar izvršuje osebno ali pa po pooblaščencu, ki se izkaže s pooblastilom upravičenčevim. V Mariboru, dne 11. novembra 1922. Mariborska tiskarna d. d., Maribor Hinko Pogačnik lDr. Fr. Lipold 1 r* » « • cnnn « ♦ * 2^ A Z ST A KIS. O Cenjenemu uljudno naznanjam, da sem se odločil, upoštevajoč nastale razmere vsled porastka vrednosti dinarja cene vsemu blagu za 20% znižati. Vsakomur je dana možnost, se prepričati o zgoraj navedenem, ker je v moji trgovini cena na vsakem predmetu vidno označena, ter se bode pri nakupu ta cena znižala za 20% oziroma plača stranka na blagajni 20% manj kot znaša nien celoten račun. Od tega popusta je izvzeto samo blago, došlo po 1. novembru, ker so cene temu blagu določene itak že na podlagi današnje vrednosti dinarja, toraj je tudi to blago za 20% do 30% ceneje kot dosedaj. Zaloga manufakturnega blaga za gospode angleškega in češkega sukna z a d a m e 220 3-3 Največja izbira vseh vrst modnega bBaga za gospode: Perilo, samoveznice, klobuki, nogavice, evlji itd. vedno najnovejše v najboljši kakovosti. JOSIP KARNIČNIK, Maribor, Gosposka ulica štev. 15- ... ;v . <*■ •>' >