OLA S SVOBODE. slovenski tednik '/.A JLo.lBTl DlUTHOi Tini.«« ji Glas Svobode GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. GLAS SVOBODE SLOVEJfIO WEEKLY Dit»>d To T«» Iimiam O« TKI IUL MiiiiHu OiijiMifc France Prešern, Ki bogat narod slovenski na velikih duhovih. Tmli drugod pravijo, da so porodi komaj eden vsaki) stoletje. — Nemci vzdigajo na svoj ščit Goetheja, HBehillerja, Čehi Palaekega, Poljaki Miekieviča, Kusi Puškina. — Mi pa so ponašamo s Francetom Prešernom. Več kot sto let je preteklo, odkar se je zagugalu prvikrat zibelj, v katero je položila kmečka gorenjska mati malega Franceta, In pol stoletja je žo proč, odkar je zagrnila "zemlje odeja" telesne ostanke' Francetove. Duh njegov pa živi in živel bode, dokler se bode narod slovenski liojoval za svoje življenje med narodi1. France Prešeren je bil slovenski pesnik. Prvi, pel je pesmi vesele, žalostne, zabavljive, poučne. Ni jih veliko po številu. Mala knjižica nam predstavlja: pousije Franceta Prešerna. Franco Prešeren je živel v dobi, ko se je gibala cela Evropa. Veliki narodi Nemci, Francozi.so so borili za svobodo politično, kulturno, za pravico posameznika, za važnost celote, mali narodi pa so se probujali iz narodne nezavednosti. Naše slovensko ljudstvo je v narodnem oziru bilo v poldni temi. Naš narod je ldapčeval izza nedo-glednih časov. Knzkosanost fevdalizma in vnlptovstvo jo trgalo našemu človeku konsekvent 110 iz prsi vsako iskrico samozavesti, zmisla za samostojnost in celoknpuost. Klanjal se jo tujcu, svojo pokrivalo stiskal pod pazduho, o Prešeren pa jo za klical Slovencem: Pomagaj si sam! Prešeren jo vedel, da na teh krutih tleh sedanjosti preti malemu neukemu narodu poguba. Krepko mu je zato začrtal i»ot. S tem, da je j>oskiiš«l vzbuditi v narodu samozavest, vero v samodelnost, pokazal mu je tudi cilj rešitve. Kot pesnik je bil Prešeren sin ro-mantiske dobe, ki je ne lo z mladeui-ško ognjevitostjo razširila duševno obzorje človeštvu, temveč ga tudi poglobila, negujoč idejo narodnosti in s tem idejo narodne svobode in napredka. Kot človek pa je bil Prešeren "li-bcraler Freigeist", radi česar je bil trn v peti stvorom absolutizma in vsem podobnim omejeneem. Velik pomen ima Prešeren v našem slovstvu, še večjo važnost pa v narodnem slovenskem probujenju. In temu možu se je 10. septembra postavil v sredini Slovenije, v beli Ljubljani s|x>menik, ki naj ga obuja v večen spomin 1 % Spomeniku kamnitemu sledi pa naj živ spomenik v dušah slovenskega ljudstva I "Naprej." O Vrba! srečna druga vas domača, Kjer hiša mojega stoji očeta; Du b' uka žeja, me iz tvojega sveta Sjteljala ne bila, goljfiva kača! Ne vedel bi, kako sC'v strup preobrača Vse kar srco si sladkega obeta; Ne bila bi mi vera v sebe vzeta. Ne bil viharjev notranjih b' igrača Temni oblaki nad črnim morjem Hratjav )7 Londona naznanja, da tkopray se razdvojenjo Švedske in Norvežke mirnim potom doseže, zgo dilo se bode to brez vojno — pojavlja jo se pa vojni oblaki na drugej strani Europe in to na Kaukazu. Na drugih prostorih prosimo Rusije, tako so jamči jh) vladnih ogledu-hih, vstaja pojema; trcznomisleči, možje pa pravijo, da uprav na Kau kazu sedaj vre bolj kot kedaj aH kjer-kolj poprej. Ljudstvo sedaj gleda na Witoja kot odrešenika. Witte je pripomogel, da se je dosejrel mir, in da bode tudi pn pomogel v državi, da se izpolnijo da ne reforme. Bomovideli. Razgled po svetu. Rusija. Brzojavna poročilu iz Baku poročajo, da 21. vitrijolskih vrelcev je bilo popolnoma uničenih. Omenjeni vrelci so last Hotsildov, ostal je lo en vrelec nepaskodovau. Očka ear, earinja, njih otroci, zloglasna eks earinja in velezaslužhi nadvojvoda Aleksijev so vozarijo ta teden jh> finskem zalivu. Najbrle tuhtajo sedaj na friŠnetn zraku kako bojo zopet postopali proti svojemu ran-žiku in delavstvu sploh. v Japonsko. Iz Tokio so poroča, da so tri višji oficirji pri mornarici oropali vlado za nič manj kot $165.000 v državnih vrednostnih papirjih. lies je, tla jo današnji zistom popolnoma korumpiran, bodisi na ja-ponBketn, ruskem v Ameriki ali kjer koli. Italija. Iz Italije se ofieijelno poroča, da je zadnji potres uničil 4000 poslopij, četiri palače, 00 cerkv. 4000 ljudi je mrtvih, 70,000 pa brez stanovanja. V Moutoleoni je bil včeraj zopot I« it res, Monteros&o, mesto z 3,000 prebivalci je vsled |M>tresa vničeno. Več sto ljudi je našlo smrt pod razvalinami. Nemčija. Čudna prepoved. — Nemški idiot Viljem II. prepovedal je strogo j>od-častnikoin in prostakom, kakor tudi rezervistom vdeležovati so socialnih zborovanj. Prepovedal jim je tudi prepevati godalne pesmi ter citati jednake knjige. V Kolnu prijela jo policija holand-skega socialista Domola, kateri jo bil v zvezi s znanim nemškim anarhistom Lang^. Nameravala sta namreč v nekaterih mestih socialistična zborovanja sklicati, ali policija ju je zasačila ter spravila jmmI ključ. Kolera [>o nemškem vedno bolj razsaja. Hamburg-Ameriška linija in scveronemški Lojd napravile sto hli-zo [»staje Maslovitz bolnišnici podobne hiše, kjer morajo v Ameriko namenjeni izseljenci .'I. dni ostati. Ker je svojega <14 let starega očeta oropal in naposled umoril, umreti je moral dne 10. t. m. na sodnem dvorišču v Kiinigsbergu komaj 21-let ni Viljem Hadzik. Zborovanje glede sklenitve pogodbe med Nemčijo in Ameriko pričelo so bode prvega oktobra. Francija. Delavci v državnih urzenalih so si priborili lejK> zmago. Parlament je pred nekaj meseci dovolil 430,000 frankov zn zboljšanje delavskih plač Minister jo pa hotel tem potom pora biti denar, da bi od tega imeli dobi ček le defiuitivno nastavljeni delav ci. Temu naklepu so so pa uprli pro-vizorieno nastavljeni delavci, katerih je nad 3,000. Zagrozili s splošno stavko v vseh državnih delavnicah. IVga so je pa minister ustrašil in je pripoznal vse zahteve delavce^. Po izvojevalni zmagi so delavci v Toulonu priredili velik sprevod i» mestu. Is delavskih vrst so grmeli burni živijo-klici na organizacijo Francoski delavci v arzenalih so v resnici lahko ponosni na svojo zmago Tu je zmagala le delavska solidar nost. Ogrsko. U Dunaja se poroča, da ogrska kriza, katera že tako dolgo traja, postala je zopet huja. Baron Fejervary noče biti več premier ogrskega mini Bterstva ter je vložil pri kralju re signacijo. Ali pa kralj ta odstop sprejme ali ne, to Se ni znano; na drugi strani Be pa misli, da bode mogoče še ostal ter IKJsknsil z ministrom Banfy-em. '— Bodočnost nam bode pokazala, kako se bodo še tu kriza v krizi rešila. , Zarota na Balkanu. Urotuiki so sklenili ubiti turškega sultana, bolgarskega kneza in srbske- a kralja._" # __ Brzojavka iz Dunaja od 14. t. m. naznanja sledečo novico; iznenadila nas jo vest iz Belgrada, da jo |x>licija v Sofiji na Bolgarskem zasačila zaroto, katera je sklenila ubiti "vladarja vsili vernikov", sultana, bolgarskega kneza in srbskega kralja Petra. Misli se, da nek deri izmed teli zarotnikov so imeli opraviti z atentatom na sultana pred 14. dnevi v Carigrad i. Ameriške vesti. Naše kraljestvo ni tega sveta! Rihard J. C rano jr. jo kupil od nadškofa Quigleya v Chicagi majhno zemljišče, na katero bodo postavil hišo. To zemljišče jo pa moral plačati po $1,200 čevelj na sprednji strani. Da*i nadSkofovo kraljestvo ni tega sveta, vendar se razume tako izborno na zemljiščno trgovino, kakor prebrisan špekulant z zemljišči. Za malo zemlje jo dobil $90,000. Zopet justičen umor. lvarol Herzig se je v Wallace Co., N. 1)., obesil in zapustil listek, na katerem je to le zapisal. "Moje ime jo Karol Herzig. Pred 30 leti sem v okolici Youngstowna, O., umoril mlado dekle Lizo E. Grombacher. Ka-ola Sterlinga, popolnoma nedolžnega človeka je spoznalo sodišče krivim in ga obsodilo na smrt. Smrtna obsodba so je tudi z vršila." Zopet dokaz, da je skrajni čas za odstranitev barbarične smrtne kazni. Oarjevsko delo. Motorovodja Pavel Kelly, ki je provzročil s svojo malomarnostjo nezgodo tiii' nadulicni železnici v Ne w Vorku, je zbežal. Kelly je bil stavkokaz, katerega so pred meseci iz St. Ixtuisa ituporti-rali v New York. Ta .slučaj priča odprto, koliko je vredno garjevsko delo! Roosevelt že zopet govoril. Roosevelt jo zopet izrekel, da je tobačni trust največje zlo za naše gospodarstvo. Neverno, čemu bi bil zlo le tobačni trust ? Ali ne škodujejo vsi trusti ljudstvu ? Ali se za more v resnici določati, kateri trust ljudstvu največ škoduje. Roosevelt je zopet pričel igrati ne-prijatelja trustov. On dobro ve, da ameriško ljudstvo smrtno sovraži vse t rust e, radi tega tudi sedaj zopet grmi zoper truste. To predsednikovo besedičenje proti trustom bodo pa imelo takšen vspeli, kakor če bi pes v luno lajal. Roosevelt ne kontrolira trustov, pač pa trustjani nadzorujejo njega in vlado. Dokler bode ljudstvo tako neumno, da bode volilo v postavodajne zbore kapitaliste in njih hlapce, toliko časa bodo imeli tudi trustjani prvo besedo v ameriški republiki. Naši junaki. Za penzijonirane vojake, ki so se vdeležili Žpansko-ameriške vojne, se izda skoro $12,000,000. Za vse pon-zionisto je pa za prihodnje leto pro-računjena lepa svotica 136,745,205 tolarjev. Naši junaki so postali zelo dragi. No, šaj imamo v ameriški republiki denarja kakor smeti, čemu bi torej s tem denarjem ne razbijali vsakovrstnih Šal. Sploh so pa ti vrli možje, ki dobivajo svoje plače iz zvezne blagajne, najboljši privrženci vsake vladne stranke, ki je slučajno na krmilu. Kakor en mož so glasovali pri zadnjih volitvah za republikansko stranko, ker jim je vprav ta stranka pripomogla do mastnih penzij. Naši penzionisti vedo zakaj so plačani, radi tega tudi točno izvršujejo svoje dolžnosti, ako se to od njih zahteva. Oni že vedo zakaj! Verska blaznost. Neki Meyer so je minuli teden o-troval v Chicagi, ker mu jo soproga izdihnila na operaegaki mizi. Zapu-til jo 4letno hčerko. Kot vzrok samomoru je navedel, dn se hoče še |x> smrti združiti s svojo soprogo (Kje? Opomba vajenca.), da 1 juhi tako močno svojo soprogo, da no more živeti brez nje. Prodno jo izpil k ar bol no kislino, je vzel slovo od avojcgn otroka iti ga poljubil. Ne vemo, bi li tako dejanje imenovali zločin ali blaznost. Ako bi on v resnici ljubil svojo soprogo, potem bi se moral zavedati, da bode,ljubezen do nje najboljše izkazal, ako skrbi za otroka, kateremu jo umrla mati. Kakšne značaje vzgojnjo religije, ki obetajo človeku prijetno življenje onkraj groba, dokazuje ta slučaj odprto. Zapuščeno dete-sirota se mu no smili, ker hrepeni ]*» ljubezenskem uživanju onkraj grolm. Tako zgleda morala ve rs W h blaznikov. Sapienti sat! Zopet eksplozija. V tovarni Climar Fuse Co. v Avon, Conn., so je 10. sept. pripetita eksplozija. Sedem osob jo zgubilo življenje, dvanajst osob pa je teško ranjenih. Poslopje je docela upepeljeno. Vzrok eksplozije ni znan. Tornado. Tornado jkj lovi in Nebraaki je 10. t. m. provzročil ogromne škode. Preko deset osob je ubitih in mnogo ranjenih. Grozen zločin. Na grozen način je bila 18. t. m. tovarniška delavka Gusi Pfeifer, staro 'J2 let umorjena. Voznik Josip Girnrd je na sumu da je nearečriici storil silo, in jn |*)tou) umoril. Truplo pokojnice jo grozno poučeno, iz česar jo sklepati, da so je z vsimi močmi hranila proti zveri v človeški podobi. Hudodelec je Ivoje že po«I klučem. Dnurignnc deportiran. Homaino Daurignac, brat znane fracoske sleparke Mine. Humbert, kteri je zadnjo soboto dospel v New York, kjer se je nameni! pričeti novo življenje v deželi ker ga je izseljenska oblast obsodila na deportacijo. Naseliliške postave strogo prepovedujejo naselitve kaznjencev iz drugih dežel. Nesreča na železnici. Vlak št. 4 Baitimorake železnice je Iti. t. m. zadel v neko nasprotno lokomotivo v Kimmel, Ind. Strojevodja in eden valužbencev sta mrtva, kurjač in eden sprevodi)eljev teško, in nad 30. družili oseb več ali manj poškodovanih. Rajši mrtev kot slep. Iz strahu, da postane popolnoma slep, obesil se je 18. t. m. K4letni starček Anton Burger v svojem stanovanju št. 1213 Seminary a ve Malo poprej nego so jra mrtvega našli izrazil se je vbogi starček proti aVnji soprogi: "Rajši sem mrtev kakor da postanem jxipolnoma slep." Baron Komura bolan. Japonski komisar baron Komura, kateri je takoj po dovršeni mirovni konferenci, dospevSi v New York'zbolel. Zdravniki so mu znukazriH, da mora najmanj kakih 6. tednov.V postelji ostati in jx>tovanje v domovino za nedoločen čas odložiti. Novi zakon za priseljence. V senatu Zjedinjenih drŽav dela se sedaj na to, da se zanaprej doseljen ci iz Europe nesmejo več ob nedeljah izkrcati, in to radi tega, ker največ parnikov dospe v New York v soboto in nedeljo, iti tako imajo tnmošnji uradniki preveč dela. Kakor smo zvedeli iz gotovega vira, ta zakon so hoče zares vresniči-ti, in ubogi ljudje čakati bodo morali do drugega potideljkn. Med hrvaškimi izsetjenei doS|»el jo v |Hindeljek neki človek iz Zngreba, kateri je hit poprej kakih S mesecev v Ameriki, in imel je že |>otovalm list, ali prebrisana glavica nekega i/.solj-niškega inšjiektorja zapazila jo to — ter stavili so narodnjaka pod ključ, Ta teden dospelo je v New York 16 (Mitniških parol)rodov, in pozna se žc sedaj, da izseljenstvo iz Europe vedno bolj raste. Rumena mrzlica pojema. Rumena mrzlica v New Orleans, La., pojema. V letu 1878 so je rumena mrzlica pojavila ol> istem času kakor lotos na istem prostoru. Letos jo zbolelo 2,571 oseb, vmrlo pa jih 337. I vet a 1H78 pu je bilo bolnih 6,703 in mrtvih 2,114. Sedaj jo upati po zatrdilu zdravnikov, da so bolezen do 1. oktobra poginoma znbrani. V Vicsburgu so 18. t. m. obolele tri osebe in ena v Notches; prizadete o-sebo so zamorci. Obsojen mestni župan. Župan mesta Kenosha v dr. Wis, je bil H>. t. ni. obsojen na globo $50. Witaker, tajnik državno zadrugo brivcev, jo tožil župana Gormaiia za $10,000 radi razžaljenjo, porotniki pa so mu dosodilil $50 za odškodnino in tožbe ne trošlce. J Boj črkostavcev za osem urni delavnik. Vodje organiziranih črkostavcev so se včeraj izrekli, da predao poteče mesec sep. |k)dpisalo bode nad 150 tvrdk njih zahteve za osemuroi delavnik. Tajnik zveze delodajalcev imenovane "United Typothethae" pa pravi, da njegova organizacija ne bo nikdar podpisala zahtevane pogodbe delavcev. Veliko tvrdk je pa že podpisalo zn-htevani osemuroi delavnik. Namerovani štrajk končan. Štirindvajset železniških družb, ko-jili železnice se stokajo v Chicago, jo 20. t. m. podpisalo pogodbo v prid svojim delavcem 1 Železniške družbo so obljubile zboljšati stanje svojim lelaveem pri nalaganju in razlaganju tovorniga blaga. Delavci so na to obljubo verjeli, in odstopili od zahtevo za zvišanje plače. Pogodba železniških magnatov, z svojimi delavci je narejena tako, da mora stranka ena drugi 30. dni pred novim ictom naznaniti ako bi ne bila več z pogodbo zadovoljna. Nesrečna ljubezen. Komaj 24 letni sin, znanega milijonarja Holmnn-n iz Hamond, Ind. je naredil svojemu življenju konec s tem da je svojo ljubimko Ido Taylor, potem pa še sam sebe vstrelil. Holmau se je spoznal z Ido v nekem hotelu, kjer jo služila za natakaric in se do ušes zaljubil v njo. Prikupil pa se ji je steni, da ji je vedno dragocenosti kupoval, ter mu na vedno pritiskanje vendar napotljed obljubila. ila na vzame, llolmati odpotoval je takoj na to v Oklohama City, kjer je mislil z očetovo pomočjo vsta-noviti banko. Par dni i>otem i>a je dobil od svoje zaročenke brzojavko, v kateri ga je obveščala da se jo poročila z njegovim prijateljem. Ilolman se jo vrnil, in videvli novo poročena skupaj vst polil je njo in potem še sam sebe. Pri morilcu našli »o pismo naslovljeno na njegovega očeta, v kojem je prosil naj mu odpusti, ker ne more hrez nje živeti. SomiJlicniki narotujte m tripo-roh* ifr J7«t> fas0Pi.tr "OD BOJA DO ZMAGE"I ^ ^ ^ "KDOR NE MISLI SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"! Štev. 38 Chicago, 111. 22. septembra 1905 Leto IV '_' «._i_•_• _~_:_'____ ■ _______./__■. ........................ Omika in veda. Kdor proučav,a obnašanje nekaterih takozvanih omikancev, temu se nehote vriva misel: "Ali niso ti o-mikanei v resnici domišljavi norci?" Vilji uradniki, dqbovniki, profesorji, filozofi itd„ le radi tega »irfim ljudskim manani ne privoščijo prave omike in izobrazbe, da jih ljudska masa smatra za« nekaj višjega, nekaj boljšega. I'riznam rad, da sy.tudi izjeme, ali te izjeme so redke. Oglejmo si li nekatere zdravnike. Zdravniki so gotovo več ali manj študirali naravoslovne nauke in ti so tudi več ali manj vplivali na njih sve lovne nazore. Vzlic temu pa najdemo povjHMt~ogromno številu zdravnikov v vrstah tistih, ki so zapisali na Bvoj prapor, da morajo ljudske mase za vedno ostati v duševni temi. Ti gospodje bi lahko mnogo koristili v korist splošne ljudske izobrazbe. Ali ta gospoda noče tega storiti, ampak raj-ie podpira trhle stebre dualizma in hinavsko zavija svoje oči proti nebu pri verskih procesijah in verskih ceremonijah. In taki zdravniki so še toliko predrzni, da trdijo, da so akademijo naobraženi ljudje. Pač čudna naobrazba in veda, ki se klanjati veri I In filozogi! Ti pa preiskujejo ideje preteklenosti. Vse, kar je staro, jim je sveto, le radi tega, ker je Btaro. I^e ti objokavajo žalostno usodo Troje in Kartagc, nimajo pa uiti najmanjšega smislu za žalostno usodo staroveških rimskih in grških sužnjev. Za modrost proglašajo sentence nejasnih mistikarjev in dualistov. Z ljudstvom so izgubili vsako zvezo in ljudstvo jim po pravici očita, ako trdi, da so vprav ti ljudje sovražniki ljudske omike in naobrazbe, ker .raz širjajo za splošnost pogubonosne ideje o gospodstvu, šovinismu, duševni aristokraciji in samoobožavanju. Kuko je pa z juristi. Pravosodje je v današnji človeški družbi |»trebno zlo vsled nespametnih razmer. Ljudje bodočnosti bodo pa prav lahko iz-hujali brez pravosodja — juristov, ker za ostranitev grehov ne bodo zopet rabili grehov. Nevedneži, ki mislijo, da človeška družba ne more obstati, ako se človek ne bojuje s človekom, ki za vsaki učinek ne najdejo vzrokov, pripozna-vajo sodišča kot koristne naprave človeške družbe. Ali v bodoči človeški družbi, v kateri bo zdrav razum rodil in vodil harmonijo interesov in razmer, ne bodo poznali sodišč, ne muk, katera so provzročila sodišča v svarilo drugim. * Kamorkoli človek pogleda, povsod vidi ljudi, ki se navidezno unemajo za ljudsko naobrazbo, v resnici so pa ]juti sovražniki ljudske omike. Že v marsikakem postavodajnem zboru ali občinskem svetu se je z vnemo razpravljalo in zahtevalo, naj se možem a la Kopernik, Giordano, Bruno itd. postavijo spomeniki. In to so zahtevali večkrat tudi nazadnjaški elementi — klerikalci, da bi ljudstvu nasuli peska v oči", češ, mi smo prijatelji vede in izobrazbe, dasirav-no je vprav cerkev pobijala nauke Kf»|H*mika in drugih kot krivover-ske. Dandanes nazadnjaki, ki so se učili patentirane izobrazbe na univerzi pripoznajo nauk Kopernika, ali kakega drugega duševnega velikana, •lasi ljudstvo nikdar ne povejo, kakšen vpliv je imel nauk teh duševnih velikanov na svetopisemske pravljice^ Dandanes izobraženci potiskajo Ijndstvn nazaj v crednjeveško temo, mesto da bi ljudstvo učili in bodrili. Ali, njih trud je zamnn! Ljudske mase se hude iz duševnega spanja in silijo na svitlo, kajti gromenje resnice jih kliče v boj. Hvobodomisiec. f Pod novim orlom. \ r ——— i Zgodovinska povest. * Ponatis iz »Slov. Naroda" IV Knjiga "OPATOV PRAPOR- • ŠCAK." spisal F. R. je izšla. S Ta zanimiva zgodovinska povest I je izšla kot podlistek v "Slov. : Nar." in "Glas Svob". Knjiga ■ obsega 211 strani in stane 50c. ; poštnine prosta. Kdor želi knjigo prodajati, naj i se tglasi aa pojasnila pri uprav- : ništvu "OLAS SVOBODE". 883 Loom Is St. Chlcafo, III. Še prodno se je mogla redovnica zahvaliti, je Konrad ie vzel svoj klo-buk in je odšel. Zeuski sta ostali sami. V tem, ko je Suzina zaklenila vrata, je redovnica strgala s svoje glave nunske prte iu jih tako srdito vrgla v kot, da se Suzana kar začudila. Suzana bi bila silno rada izvedela, kdo da je njen gost in kaj da se je zgodilo v samostanu, ali vprašati se ni upala, ker ni hotela biti nedirikretna. Kedovnica pa je nemo slonela na svojem stolu in tako zamišljeno zrla predse, kakor da je sama v sobi. — .Malo čaja vam bo dobro storilo, je jxj daljšem molku rekla Suzana in hitro začela priprave, da svojemu gostu postreže. — Kako dobri, plemeniti ljudje ste tu, je naposled izpregovorila redovnica. Edeu me reši, ne da bi vprašal kdo da sem; Vi ste me ponoči sprejeli v svojo hišo, ne da bi me poznali. Kdaj Vam to povrnem! Kako naj Vam dokažem svojo hvaležnost f — Nikari ne govorite tako I Konrad je ravnal kot kavalir in jaz sem njegovi prošnji rada ustregla in Vas vzela v Bvoje varstvo. Starka se je vscdla poleg redovni-ee in zaupno rekla: — A, ne zamerite mi, — radovedna sem pa zelo, kaj Vas je napotilo, da ste |mbegnili iz samostana. O, nikar ne mislite, dn želim od Vas izvedeti kake tajnosti. Nečem biti ne-diskretna. Toda, sami l>odete uvideli — — Tajnosti nimam nikakih, je rekla redovnica in rada Vam povem, kaj se je zgodilo. Gospodična Suzana se je kar topila blažeustva, ko je bila slišala, kajti njena radovednost jo bila še večja kakor njena dobrosrčnost. Stisnila se je prav blizu radovnice in jo poslušala z napeto pozornostjo. — Jaz sem prišla še kot otrok v samostan. Ime mi je Ljudmila Ve-nutti. Moja mnti je živela v Trstu, očeta nisem nikdar poznala. Že doma mi je mati dopovedovala, da postanem redovnica. Samostansko življenje mi je ugajalo in sate ožirek izpraznila veliko skodelico čaja. — O, gos|xidična, je rekla Ljudmila, to so grde reči, katerih Vam ne morem pripovedovati. Saj tudi nič določnega ne vem. V zadnjem času so se mi začete nekatere starejše redovnice približevati tako, da sem |tostalu nezaupna. In v teh dnevih sem našla v Bvoji celici brezimno piB-mo, ki mi je odprlo oči. Luč v sobi je bila skoro dogorela, a gos|)odična Suzana tega niti zapazila ni. Njena radovednost je bila tolika, da se je tresla, kakor bi imela mrzlico. Komaj slišno je dibnila: — Kaj pa je bilo v tem pismu rečeno T Kdo Vam je pisal! — Pisala mi je brez dvoma kaka radovnica. Jaz tudi Blutim, katera je to bila. Uganila sem jo po njenih pogledih. >V pismu me je svarila, naj se varujem tistih redovnic, ki se ml približujejo, ker imajo slabe namene menoj. Dolžila jih je, da me hoče-r> zaneljati v neke nemarnosti. Ne ■•merita ml, da o teh rečeh ne mourn govoriti. Gospodična Suzana je Že težko dihala. Rada bi bila slišala kaj natanč- nejšega, dasi je slutila, za kaj se gre, a ni se upala vprašati. — Po tem svarilu sem se še bolj ko prej začela izogibati svojim to-varišieam. A sedaj sem zapazila tudi marsikaj', o čemer se mi prej niti sanjalo ni. Začela sem razumevati, zakaj v samostanu ni dovoljeno, da redovnice intimnejše občujejo med seboj, začela sem tudi spoznavati, zakaj so včasih kako redovnico peljali v klet in jo bičali ... — Jezus!- je dihnila gospodična Suzana iti se krčevito oprijela Ljudmile. " ' — Trj>ela sem vsled tega težke duševne muke. Začela sem obžalovati, eljjile v klet ter me tja zaprle: Ležati sem morala na zemlji in nisem dobila niti kruha, niti vode. Ko »o me izpustili, so mi povedali, da me zadene še ostrejša kazen, če ne bom brezpogojno j>okorna. Ljudmila in gospodična Suzana sta se-jokaje objeli,______ — Na srečo so se francoski oficirji nastanili v samostanu, še predno je mogel kapucin priti. Jaz sem sklenila, ilu na vsak način zbežim iz samostana, u če se mi to ne p > a reči, da si končam življenje. liajši srn'-*, kakor sramoto. Sreča mi je bila mila, da sem naletela koj pri prvem |wsku-sn na pletnitega moža... Še dolgo sta sedeli Suzana in Ljudmila skupaj. Kakor hči svoje ra-itere, tako se je Ljudmila oklenila stare gospodične in našla v nji tolažnico. Šele ko je zvonilo dan. sta se vlagli k [»očitku. V. Vzlic reformam cesarja Jožefa ., vzlic svobodomiselnemu delovanju cesarjevega prijatelja, ljubljanskega škofa Herbersteina, in vzlic francoski revoluciji je bilo ljubljansko prebivalstvo za časa prve francoske invazije še močno prepojeno s klerikalnim duhom. Zlasti nižji stanovi so bili popolnoma v duhovniških rokah in le sreča je bila, da so duhovniki z malimi izjemami bili precej liberalnega mišljenja in zlasti nasprotni redovnikom in redovnieam. Ko se je raznesla po Ljubljani vest, da je iz uržulinskega samostana pobegnila neka redovnica, je završilo j »o celem mestu. 0<^ ust do ust je šla ta vest, vsak je otrjujejo osebe, kt«-rih alike vidite tukaj. Njih imena in naslovi so vsakemu na razpolago. Od blizu in daleč možje in žene, mladeniči in starčki, dečki in otroci, priznavajo ozdravljenje po zaužitju zdravil tega zavoda. \ apeli tega novega obtiči lo v tein, ker ima svoj poseben zdravniški *bor raznih Hpecialistov za vsaktero sledečih bolezni: Itavma* tizcin, srčne hibe, nalezljive bolezni, kožne boUzni, očesne, uSesue bolezni, bolezni v nosu, grlu in prsih. Ako zgubljate lase, Če vas bolj želodec, dalje, za nilske bolezni, za hemeroide, odrvenenje kakega uda, kapljavico, sifilis, im-potenco, neredno mesečno čiščenje, krvne in trebušne bolezni,oslabelost telesu in vsakojake druge bolezni. Universal Medical Institute New York Jai spodaj podpisani potrjujem stem drage volje, da sem vet mesccev trpe I na slabostih, vednemu glavobolu in otrpne-nju kriti, tako, da mi je bilo li\l)erje nepre^ano trpljenje Danes pa sem hvala Hogu popolnoma zdrav po jedno-mesečnein uživanju zdravil, kieic sem prejel od Universa' Medical Instituta. J.iz dain s tem spričevalo — kot dokaz moje udanosti in visokega spoJtova-nja zdravniSke vede imenovanega z.ivoda in dovoljujem, da se priobči to pismo z mojo sliko po časopisih. V znak zahvale srčno udani Frank Tulliovič, Springlield Ave, Grantford , N Y. To spričevalo je bilo podpisano • mojej prisotnosti H. septembra leta Nikola Grill, Notary Public,99Grand St Za vsakovrstno bolezen poseben zdravniki Za vsacega bolnika se posvetuje eel zdravniiki zlM>r zdravnikov, osobito se pa ravnajo po nasvetu dotičnega zdravnika specialista. To Vum dokazuje i» JhimCI ozdravljenje ker Vam dot ični specijulist predpiše ravno isUv zdravila, ktera je vže preje stoterim bolnikom jednake vrste posilil z dobrim vspeliom. Čo imate priliko, posetite nas v New Torku osebno ter poskusite za enkrat zdravljenje s i*>močjo našega imenitnega patent, električnega stroja „Statie". Ta stroj učinja izvrstno in Zdravi: rev-matirem, gohe,. nei-vozi teto, itn potenco, ter oslabelost organizma. Ne izgubljajte Časa po nepotrebnem, Ako bivate daleč, naj si bodji tu ali tam, pi-Site to v svojem jeziku; opišite kar najbolj natančno Vašo bolezen in mi Vam pošljemo zdravila j h) „Expres*u in z vsemi določili in nasveti v vsakteri vkraj^Združenih držav, Meksike in Ka-nade. Zdravila sprejmite s trdnim prepričanjem, ker ona Vam donašajo srečo in blagostanje k VuSej družini. dtUPAJTE NAM — Ml VAS NE VARAMO. — REDKO KEDAJ JEDNAKA PRILIKA ZA OZDRAVLJENJE VAŠE DOLEZNI V KRATKEM ČASU. NASLOVI Universal Medical Institute, 30 W. 29th Street, New York, blizu Broadway. tfP 'PITE URE: Vuk dan od 10. do 1. ur« pop.. Ur od 2. do 6 ur« pop. — Ob torkih in sobotah od 2. nre dop. do A. or* pop., in o47. do t. ar« «T»č«r — Ob »»daljah od 10. ur« dop do 1. ar« pop. glas svobode Napredek in reakcija. • Napredek je geslo modornega časa. Pomenja nekaj višjega, boljšega nego jebilo dosedanje. Podiramo in rušimo stare podlage, zidamo nove ali pa dajemo starim vsaj novo obliko, ki morajo boljo odgovarjati izpremo-njenim razmeram — to jo pogoj napredku. Vse je polagoma nastalo in so razvilo iz nepopolnega v j>opolnejše. Kakor za naravo v širjem pomenu liesede, tako velja razvijanje in spo-polnjcvanje tudi zu človeka in njegovo življenje. Kako daleč smo prišli v svojem razvoju, to nam pove omika ali kultura, ki je torej merilo razvoje za dotično dobo. Omika nam pa ne naznanja samo vogelnega kamna ali mejnika, do katerega smo dospeli na svojem potu, marveč nam tudi kaže pot samo, kako smo hodili, llazvoj se ne vrši vedno v ravni črti, ampak v valoviti: dvigamo bo in zopet padamo, napredujemo in spet" nazadujemo. Napredek in nazadovanje ali reakcija spremljata razvoj. Časih je eden močnejši, časih drugi, zdaj se vrši napredek bolj hitro, zdaj zopet bolj počasi. Napredek iMispešuje, reakcija zadržuje stopinjo, da ostajamo pri starem, pri prejšnjem. Vse, s čimer si je človek boljšal in si boljša Bvoje gmotno in duševno stanje, stvarjo njegov napredek; kar pa je človeka oviralo in ga ovira v spopolnjevanju njegovega položaja, to je reakcija. Od prvotnih življen-skih oblik, v katerih se jo gibal prvi človek, pa do iznajdbe poljedelstva, obrtnosti in trgovine — to je naš gmotni napredek \ na drugi strnni pa imenujemo duševni napredek vso pridobitve na umu, čutu in volji: v verstvu in etiki, v znanosti in umetnosti. Ni pa gladka pot, po kateri je moralo hoditi in hodi človeštvo v svojem razvoju. Gmotni in duševni napredek se prekinja in ovira, da zastajamo in ostajamo na enaki stopinji ali celo nazadujemo, da padamo nazaj, odkoder smo so bili s trudom vzdignili. Nastopa reakcija kot zvesta spremljevalka napredka, ki jo provzročujejo naravne sile, ali pa mečejo napredku ]>olena pod noge človeška nezavednost, zloba in sebičnost. l*o tem splošnem razpravljanju se vprašamo naravnost: Kaj je za nas danes napredek in naprednost, kaj reakcija f Kar nam je človeški duh po svojih najboljših zastopnikih ustvaril resničnega, dobrega in lepega, s čimer nam je olajšal in oslajsal življenje, razgnal oblake zmot in predsodkov, nas zopet privedel za "nekoliko korakov bliže resnici in pripomogel večjim skupinam do pravice — z vsem tem so ponašamo kot z dragocenimi pridobitvami moderne kulture. To je naš napredek — moderna kultura. Naprednost priznava moderno kulturo in se hoče z njo okoristiti in jo izrabiti. Po tem znaku spoznamo pa-prednost in naprednega človeka. Reakcija ne priznava moderne kulture, njenih znanstvenih zahtev, njenih verskih in umetniških stremljenj. Ne naprej, ampak nazaj je njeno gcBlo Moderna kultura poskuša z velikim uspehom zagospodovati naravnim si lam, pritegniti jih v svojo šlužbo, o mejiti ali urediti njih reakcijo. Teže pa je biti kos reakciji, pojavljajoči se v človeški zaslepljenosti, zlobi in sebičnosti. Tu se nam kaže napredek moderne kulture le kot delen. Na polju gmotne kulture« v polje delstvu, obrtnosti in trgovini opaža mo velikanski napredek, ki je čisto predrugačil gospodarstvo in način življenja. Mogočne bo pridobitve v znanosti. Pri tem pa vidimo, da služi napredek moderne kulture večinoma malim skupinam, skupnost ali celota ni deležna sadov modeme kulture ali pa ji prinašajo ti sadovi škodo, stok in jok, prokletstvo in poniževanje. V tem slučaju tiči nekje napaka, ki je treba iskati, najti in popraviti. Vzrok napake bo v načelih ali temeljih, v principu ali pa v načinu, metodi. Moderni napredek je v prvi vrsti umski. Vzporedno z njim bi se moralo razvijati in napredovati človeštvo tu di po čutu in volji. To bi bil harmonični napredek. Tega ni, zato se ka- žejo za skupnost neugodne posledioe enostranskega umskega napredovanja. Kje iskati vzroka tej enostra-nostif Vzrok je v načelu, grešilo so je in se še greši načeloma. Nekateri vidijo bistvo človeka, temelj njegove prirojenosti v razumu in njegovo nalogo glavno v umski izobrazbi. Um in umska izobrazba v prvi vrsti osrečita človeštvo, razum je vodilna, gibna sila našega delovanja. V tem precenjevanju razuma tiči vzrok našega enostranskega napredka. Enostransko so upošteva um na škodo čuta i volje. Človek ui samo umsko in pred vsem umsko bitje; poleg uma imamo tudi čut in \*oljo. Izkušenost nam dokazuje, da sta ravno čut in volja vodilna, gibna sila vsega našega dejanja Jn ne-hanja. Kaj nas nagiblje k činom drugega nego čut in volja? Ali niso to različni nagoni, ali ni to navada, ali posnemanje ali niso to druge ue-umsko sile, ki nas-dovajajo k dejanjem l Tudi tam, kjer imamo jasen namen, sniotreiiost, ne odločujeta namen, smotrenost; poslednja gibna sila, ki vodi do odločitve, ni umska, pa najsi bode namen Se tako določen in jasen, marveč to so čuti in volja. Z razumom pač spoznavamo namene, uresničujemo pa jih s čuti in voljo. Simpatija in antipatija, razpoloženje, žalost in veselje, skrb in strah, ljubezen in sovraštvo, želje in kopr-nenje: to so navadno nagibi našega ravnanja. Malo bo tako razvitih ljudi, če sploh so, ki bi se pri vsem svojem dejanju in nekanju dali voditi le razumu, (golemu razumu. Ce bi bil razum vodilna sila našega delovanja, jKitem ne bi bilo toliko zmot, potem bi se ne mogle pojavljati take ovire in zapreke dokazanim znanstvenim resnicam, potem ne bi bilo toliko reakcije! In kaj vidimo? Ravno nasprotno: od najstarejših časov pa do današnjega dne nasprotuje človek napredku iz zaslepljenosti, zlobe in sebičnosti. Ne vodi ga razum, vodijo in vladajo ga različni čuti in raznovrstne Želje. In kaj nns pravzaprav nagiblje, da umsko delujemo? Ali ni to želja, ali ni to koprnenje po resnici, i«> vedi, po izboljšanju gmotnega in duševnega položaja? To je v naši naravi, da hrepenimo in koprnimo po spoznavanju — in to koprnenje je nagib umskemu delu. Človek bi si rad opomogel in izboljšal svoje stanje, kolikor mogoče, zato se trudi in dela, misli in ugiblje, računa in špekulira. Želja in volja rodita misel in deja nje. Nagib telesnega in duševnega, čisto umskega dela ne tiči v razumu, ampak v drugi sili naše prirojenosti.') Drufitvo "Celje" St. 27. S. N. P. J. v Frontenac, Kans., ima svoje redne ineaeCne seje vsako drugo nedeljo v mesecu v Austrljskl dvorani. Odbor. POSEBNI OGLAS. Nov« prokomorska črta—3redoeomako ta AdrUansko morje. — Cunard Line. ustanovljena leta 1810. S 26. aprilom 1904 so prlfiell pluti parnikl Cunard Line la New Vorka pre ko Noapolja v Trst ta Roko. Parnikl plujejo iz New Yorka: Slavonla, (nov parnlk, z dvojnim vijakom, 10.G05 ton) dne 17. okt. t. 1. Pannonia (nov 'jternlk z dvojnim vijakom, 9,851 ton), dne l._no"V, t, 1."' Carpathla (nov parnlk, t. dvojnim vijakom), dnst 21. nov. t. 1. Kasnoje odpluje vsakih H. dni en paro ik.—Pri naSlh agentih doblto voi-no listke po najsnlžjl ceni. Tretji rasred Je opromljc« z vsem modernim kom* fortom. F. CJ. Whiting, ravnatelj na Dearborn In Randolph ulici, Chleag«. Se ISCeJo agentje! Pozor! Slovenci. Pozor! "Salon" z MODERNIM KEGLJIŠČEM Svežo pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstno naravne pijačo— najboljše in najfinejšo linijske smodko. Potniki dobe Čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna Ifi izborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom so priporoča Martin Potokar, 564 S, Centre Ave. Chicago, III. Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peti in pohištvo pri assr NAS -©a Slovenci, če imate opravek v mestu zglasito fio pri B. Režabek-n, 283 Seneca St. Cleveland, O. j Tu dobite vedno svežo pivo, fino vino in žganje, pa prost prigrizek. Naročeno kosilo 15. centov. Rojaki v Olovelanclu iz; okolici pozor! Notarska pisarna. Izdelujejo bo vbu notarska dela (Vollmacht), kupna, dolžno pismu, prošnjo radi vojaščino itd. Oddaljeni rojaki dobe pismena pojasnila brezplačno proti odškodnini pošt- William Sitter 20 Franklin Extension Lake wood, Ohio. nino. *) Masaryk, Zakladov« (temelji) konkretne logiky. Čut in volja igrata jako važnb, na ravnost odložilno ulogo v našem živ Ijenju. Zato je treba, da jih negujemo vzporedno z razumom. Človek je družabno bitje. V tej človeški prirojenosti imamo navodilo za svoje delo. Z gojenjem čuta družabnosti in volje, značaja omejimo Človeško re akcijo kakor z razumjm stavimo mc je reukciji naravnih sil. Napredek bo lažji, hitrejši in splošnejši, ker ne bo služil enostranski samo posameznim skupinam, ampak celoti. Gmotni in duševni napredek i»staue last ne samo izvoljencev, marveč skupnosti, družbe. Z gojenjem uma, čuta in vo Ije omogočimo socialni napredek. Socialni napredek |>omenja preporod človeštva. ^ Joliet, lil. 13. sept. 1905. Cenjeni sodrug uredniki Že zopet je imel pri nas neki puljski "gaspud" smolo. Siromak s« jo zaljubil v gdč. Heleno Tomaszevsko iz Chieage. Ali ker ta ljubezen ni ostala brez posle-die, je far Adalbert Ulszevskij oblju bil svoji ljubici, da bode farsko suknjo slckel, ljubico pa poročil. Ker poljski far, ni hotel spolniti dane obljube, je gdč. Helena Tomaazevska pri sodišču vložila tožbo za $10,000 odškodnine. Radoveden sem, če bo "Amer. Slovenec" tudi poročal o tem dogodku ko navadno priobči vsaki najmanjši dogodek iz Jolieta in okolice. Najbr-že bo molčal o celi aferi, ker bi Ijud stvo drugače spoznalo, da so duhovniki istbtako grešni ljudje, kakor la-jiki, da vzlic vsem žegnom grešijo. M. P. Jas. Vasuin pa ur, na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, lib Podpisani naznanjam SLOVENCEM in HRVATOM, da sem otvoril na voglu 18 PI. in Loomis St. novourejeni ——^S a 1 o o n. -. --—f Poleg tega imam prostorne dvorane za obdrževanje sej in zabav, oglnsite se pri meni in pokažem Vam prostore, S spoštovanjem (Telefon Canal 7231) JOSEPH PO LA C EH, I»83 Loomis,' cor. 18 PI. Chicago, 111. NEZAVZITNOST je bolezen prav lahko poznata po svojih mnogih neprijetnih znakih. Prav nič ni čudno, da ljude, prizadeti vsled te bolezni, izgledajo utrujeni, potrti, zdražljivi, kajti oni trpe noč in dan. Nepokojni spanec, grenkost v ustih, izguba okusa do jedi, pobeljen jezik, sesušeno grlo, velika neprijetnost po jedi, nervoznost, glavobol, nagib k bruhanju — ali ni to že več kot more prenesti človeška potrpežljivost? Neumnež, čemu trpite vse to, ko vam more pomagati :::::: SEVEROV BALZAM ŽIVLJENJA Ta lek bo korenito in zagotovo ozdravil vsak slučaj nezaživ-nosti (dispepsije), naj že traja kakor dolgo hoče. Skušajte ga vživati in prepričali se bodete o njegovom učinku. Cena 750. "Vse kar sem povžil, je ležalo kot kamen na dnu mojegu želodca. Porabil sem samo dve steklenici Vašega balzama življenja in počutil sem se kot bi bil vnovič rojen. Ozdravili ste me nezavživnosti, kar mnogoteri dolarji, ki s. m jib plačal zdravnikom, niso mogli storiti. Vineenc Ouzack, Marissa, 111, Nova kri. Kadar postane kri zagažena z nečiHtobo, tedaj se jih skuša znebiti. Mozulji, spuščaji, mehurji, turi, i. dr. znaki 11a koži so dokaz, da vaša kri ni v redu. Uživajte Severovega kričistilca in dobili bodete novo kri. Cena Ji.00. V vseh lekarnah. Nova koža. Opekline, praske in oparnine vam dostikrat odvzemajo kos kože. Ako denete na nje Severovo olje sv. Gotbarda s pomočjo mehke ftanelne cunjice, se vam bo bolečina kmalu izločila. Ozdravi vam tudi vse revmatične boli in otekline: Severovo olje sv. Gotharda vam podeli novo Živčno moč in novo kjožo.—$1. Zdravniški nasveti zastonj. '3 W. F. Severa Co. cmLTs t ___ - ■— - - - - ——————— "Glas Svobode" [The voice of LidIebty] WEEKLY Published by The (ihis Svobode Co t>8:$ Loouiis St. Chicago, 111. KulT'U ml lb« l* »t Ofllo «t I'lillMgu, til., <•• »rcoiiil eim» M»iu*r Subscription $1.50 per ye»r. AdvertUem»uii on ayroomeni.. "Glas Svobode" Izide vaalrl petek velja za AMERIKO: ia celo leto ................$1.50 u pol leta ................. 75o za evropo: za celo leto ..........kron 10 za pol leta .............kron 6 Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Amerik»'. Naslov za dopiso iti pošiljatve je sledeči: 'Olan Nvoh«>do' Lgomis St. ciucauo, Ii.l. m ■ _ " ..... Dopisi, 1'ueblo, Culo. 8. HOpt. lUUo. V -or. »t. velike kulturne plahte "(ilus iiarobe" so Zeksarjovi kuhji na povelju svojega šola napisali apa-keuiau tiuuek, s katerim ho dokazali, ua sovražijo vsakogar, kdor 80 bojuje za zboljšanje žalostnega delavskega puiu/.uju. V to Bvrho so pa zapisan nekaj debelih lažij po jezuitskem načelu: "Uurekuj, kolikor mores. isekuj bu že obvihelol" Ali ni morda luž, če kdo piše, da hočejo socialisti ves iuietek razdeliti, m kedur ga bodo eui zapravili, se bode pa zopet delilo znova t Zeksarjovi hlapci povejte, kedaj in kateri socialist je to priporočal. Juz nisem prijatelj osebne kritike. Vendar l»i pa bilo na mestu, da bi se priobčili vsi listi, katero je nekdaj lačni Zeksar pisal g. A. T., ko je moral delali po 10—12 ur na dan, ue da bi imel groš za žganje ip ječ-menovca, koja tako ljubi kakor pušico v svojem očesu. Seve Zeksar je že pozabil, kako je A. T. prosil za $200, da bode pričel izdajati list. Takiat je Zuksar A. T. vse obljubil, ko mu je prinesel denar. In danes / No, dandaueh se pa Zeksar iz slovenskih delavcev norčuje, ker so mu napolnili blogajno. Zeksar misli, da se da Se dandanes s praznimi in puhlimi frazami ribariti v kalnem. Ti časi minevajo. Narod prihaja vedno bolj k luči in čas ni več daleč, ko bode narod vsem takim bitjem a la Zeksar, dal zasluženo brco, ako ho Se o pravem času ne poboljšajo. F. P. East Helena, Mont. 0. sept. 1005. Sakserjevi mazači pravijo v 207. St. "Glas Naroda", da so se jim od smeha tresle hlače, ko so čitali odgovor v "Glas Svobodi". Tega se no verjame kar tuko le. Gotovo je bflo prav nasprotno. Saj vsaka vrstica dokazuje, da so se pri Sakserjevih Bilno jezili "gaapudje", ker jim je nekdo v "Glas Svobode" povedal resnico tuko odprto v obraz. Kdor Sukserja pozna, ve, da se le takrat smejn, kedar prodaja .šifkar-te na debelo, ker se mu takrat stekajo tolareki v njegovih žepih. Juz Sakserju gotovo nisem nevošljiv zaslužka, ali eno mu svetujem, naj se rajše oprime svoje trgovine, kakor pa da zabavlja v svoji cunji zavedne delavce in dela propagando za kapitalistično Btranko pod delavsko prijateljsko krinko. Sakserju se vprnv lahko pripeti, da pride dan, ko ImhIo Bnra in njegovi vslulbenci čitali njegov list, nko ne krene o pravem času na drugo pot. . "Vrč hodi le toliko čaBa po vodo, da se razbije l" Tako se glasi neki slovenski prepjvor. In ta pregovor se lahko pri Sakserju uresniči. J. Nemaraveč. Policijsko nasiJstvo. Carigrad, 23. avgusta. Odkar se je zvrail atentat na sultana, je policija pričela nastopati brutalno in nasilno. Vsled tega na-silstva največ trpe turški podaniki, kristjanje kakor mohamedanci. Plačani vladni ogleduhi silijo skoro v vsako boljfo hiSo, kar je celo pri na- zadnjaških Turkih obudilo splošno! ogorčenje. Mnogobrojna tajna policija Febini paše ni zamogla zabraniti atentata, kakor tudi ue moro ubraniti, da nekaj časa sem že dobiva skoro vsaki dan turški sultan pretilna pisma, pač pa je vzbudila splošno nejevoljo. Tudi tujci mnogo trpijo radi teh razmer. Skofo ne mine dan, ne da bi zaprli kakega tujca, dasi nimajo konzulat-iikoga pooblastila v to. Vsaki tujec mora radovoljno prenašati, da ga vsaki dati jMdicijski ogleduhi zasledujejo. ^Posebno v okrajih, kjer so naseljeni Evropejci, kar mrgoli ogledu-])oy, Policija je prepovedala vsem čolnarjem zvrščvati njih posel i>o noči. Vsakega čolnarja takoj aretirajo, ako nima po solčnem zahodu v luki svoj čoln privezan. V Jenikeju so aretirali munieipalnega načelnika, Mustafa boja. Isto noč so zaprli tudi polkovnika Ilalil Zija bejn, juko nadarjenega častnika, ki je kot vladni komisar nadzoroval gradnjo bagda-ške železnice. Ilalil Zija je oženil ne-io Francozinjo, kasneje pa še neko Turkinjo. Francozinja ga jo zapustila in iz maščevalnosti naznanila policiji, da dobiva liste od ubeglega sultanovega strežnika Arita iz Pariza. Vsaka najmanjša s'varica .zadostuje, da aretirajo domačine. Turkom je celo prepovedano citati časnike dfnzih zapadn i h evropejskili narodov. Tudi tako ljudi zapirajo, ki občujejo mnogo z Evropejci. Tako zgleda sedaj po atentatu v Carigradu, katerega si je sultan naj-brže sam naročil. Sultan, je jHitrebn-vul sredstvo, da bi tem ložje preganjal Mludoturke in druge neuiolia-medanske narode. In radi tega si je naročil atentat. Sedaj ima vsaj izgovor, da preganja le zarotnike in morilce. Ubegli gospodar. Hil je čmeren jesenski dan. Veter se je igral z odpadlim rmenim listjem ob cestnih jarkih. Tu ga jo nosil v kupe, drugod pa razprševal in podil po nekoliko prašni veliki cesti. Od vseh sosednih vasi so korakali krepki možje na {»ostujo V. L. Le sem in tje je bilo zapaziti kakega šibkega mladeniča med njimi, ltili so Suinurji, ki so se v gručah odpravljali na Hrvaško sekat in režat hrustove železniške prage. Vsaka gruča, ki je napravila z lesnim trgovcem posebno l«igodbo je šteln jkj 10 krepkih mož in enega šibkega mladniča, ki je imel nalogo kuhati za nje." Kmalu je pripibal vlak, ki je odpeljat Jamarje proti calcljenemu eilju na Hrvaško, kjer je nadzornik šume vsake gruče od kazal prostor za delo. Šumarji so pričeli takoj z delom. Iz hrastovega lesa so si najprvo postavili koče in sicer za vsako gručo eno kočo. Sekire so pele v gozdu, tudi žage so se oglašale s svojim živce pretresujočim glasom... zz-/.z s... Hrusti, velikani so pa padali na zemljo s takim treskom, da je bilo [toka nje čuti daleč naokrog. Pri trdem delu je urno mineval čas iti približal se je božič, katerega tudi šumarji, dasi daleč od svoje domovine veselo obha-jujo. Nekoj dni pred božičem so se zbrali vsi gospodarji, da gredo k lesnemu trgovcu fio denar, kajti vsaka gruča, je imela svojega gospodarja, ki je beležil vse izdatke in prejemke in razdelil denar v svoji gruči. Vsi goH|Midarji so se vrnili, lo eden je izostal. Drufri so nakupili preSiče, malo govedino in družili jestvin, ki so običajno na delavski mizi le ob največjih praznikih. V gruči, v kateri je izostal gos|>odur, je nastal velik nemir. Drugi dan so odšli vsi k lesnemu trgovcu vprašat, če se je njih K-os[K>diir zglasil pri njemu. Trgovec jo razočaranim šumurjem povedal, da je izročil gospodarju zaslužek cele gruče. Hrzojavil je v Ljubljano, da naj se prime vbeglega gosj>odarja. Vse zaman! O ubcglem K«S|»mlarju ni bilo ne duha ne sluha. Šumarjem ni druzega preostalo, kakor vrniti se na delo, ako niso hoteli gladu poginiti, kek* so bili bret vseh sredstev. Zopet so začefe sekire peti svojo pesem, a šumarji so komaj zaslužili za vsakodanjo hrano, ker so bili hrasti grčavi. Končno jim ni druzega preostalo, kakor prodati svoje orodje, da so imeli vsaj za železniške vozne listke, ker drugače bi morali peš domov. Prišedši domov, so izvedeli, da so njih ubegli gospodar že zdavna vrnil domov. Hodili so ga tirjat za krvavo zasluženi denar. Ali tolažil jih je vedno lo z obljubami, dokler so nif nekega dne raznesla vest, da se je "Ka-liški šustar" obesil... J. Z. NAZNANILO. Rojakom priporočamo nnšega zna-topniku Frank Budno, ki ho mudi na potovanju. Dotičnik ima pravico nabirati naročnino za "GLAS SVOBODE", sprejemati naročila za knjige in oglase. Upravniltvo »OLAS SVOBODE". NAJEMNIK A VAN A, Izdelovalca sodovice miueralne vodo iti drugih neopojnih pi inč. 84 Fink St, Tel. Carini 1105 Priporočam vsem rojakom svojo moderno gostilno, kjer točim vedno sveže pivo, najfinejše žganje in likerje In pris-tnn, naravna vina Sprejemam rojake tudi na starioVaOje in hrrf.no. John Mlakar, 60th. A Greenfield A ves. West A Ills, >VIn. Na prodaj posestva proti takojšnjemu plačilu ali na obroke. Vprašajte za Imenik. T. F. Stepina, Odvetnik, notar in zastopnik za prodajo posestev. • »52 W. 18tli Nt. Chicago, III. p ^ /a »V V # sc* o**.. /V /V/ ** Slovencem in bratom Hrvatom v Chicagi naznanjam, da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem in tako svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče. VBOm bratskim društvam priporočam tudi moje dvorane za društveno seje, svatbe, zabavne večere itd. —. veliko dvorano pa za narodno in ljudske veselico._ Cc gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unijske smodke In prost prigrizek. Potujoči rojaki yedno dobro došll! Priporooum bo vsem v obilen posel. Frank Mladic, 587 8. Centre Ave. Chicago, III. _________________________________% Kdor hoče kmnlo dospeti na Kranjsko, Koroško, Spodnje Šta-^ jersko ali v Istrijo, naj se posluži parnikov francoske družbe Compazine Grencralo Tnmsatlantique. -LE 6 DNI NA MORJU Glavni agent za Amarika in Canado na 32 Broadway St. New York. MARICE W. M0ZMINNKI, glavni agent za zapad, na 71 Dearborn iSt. Chicago, 111. Frank Medosh, agent na 1H78 Ewing Ave. S. Chicago, III. A. C. Jankovlch, agent im 2127 Archer Ave. Chicago. 111. * * * * * * * * f * * * * * * DVOJNO KEGLJlSCEl PROSTI PK11JIUZEK! Cenjenemu občtiiNtvu naznanjam, tnikov III. razreda. Z redno plovitbo bo družba pričela v začetku meseca oktobra t i.. Kadi tega bodo tudi ceno delnicam poskočile. Se je čas, da si vsaki delavec lahko priskrbi delnce in tako postane eotrud-nik tega ogromnega podjetja. Ne odlašajte! Kupite kolikor morate delnic, dokler so še po fo.OO FRANK ZOTTI & CO. Na zahtevo dajemo vsakomur ppjaBOila. Ta kujion izrežite, napišite in ga pošljite z denarjem na si>odaj omenjeni naslov. Kdor hoče kupiti delnice nove parobrodne druibe "The Frank Zotti Steamship Co.", noj napiše, izreze in pošlje ta le kupiti 1111 spodnji naslov. Vsaka delnica je vplačana popolnoma, in se nemore več vplačati. (Incorporated under the laws of the State of Maine) Frank Zotti Steamship Company. FRANK ZOTTI, President. (Inkorporirana po državnih zakonih z glavnico $2.000.000, od katerih je že $1.500.000 uplačanih. 108 dreenwich Street, New York. Cenjeni gospod:— 8 tem predplačam na....................delnic Frank Zotti-jeve parobrodne družbe po $">.00 komati, in Vam prigibno pošljem evoto od....................dolarjev, katero upotrebite v zgoraj povtnlano svrho, in delnice mi prej ko mogoče dopošljite, 8 tem se razume, ako predplače prekoračijo preje nave»ieno glavnico, dn mi zgornjo svoto vrnete v celem znesku. Ime.............................................. Ulica in št......................................... Mesto iu država.................................... Dne..................190.... Ceki, mtnice (trate) in poštne nakssnice naj te pošiljajo direktno na: Frank Zotti S. S. Co. 108 Greenwich St. New York, N. V. Odprla sva moderno urejeno gostilno na 156 Desplaines ulici in voglu Austin Ave— ^ . kjer hodeva točila pivo prvo vrste, pristna naravna vina in izborilo /giinju. linijske smodks na razpolago. > V obilni poset ne priporočava vnem rojakom, brata Polanšek b ata P. Schoenliofen llrff. Co's Najboljše pivo jo Društvene vesti So prodaja povsod. Phone Canal 9 Chicago, III Kaspftrjava držav-na banka. 623 Blue Island Ave, Chicago, III. plačuje od vlog 1. jail, pa HO jun. in od 1. jul. pa do 30 dec, po U odstotke obresti. Hranilni predal za na bito. Pošilja so denar na vse dole sveta in prodaja se tudi vozne listke (šifkarte). Denar se posojujo na posestva in zavarovalno police. Vaclav Donat Izdeluje neopojne pijače — Nodoviro In mineralno vodo. 516 19, St. Telefon, Canal 6296 RAZDELITEV INDIJANSKEGA UINTAH OZEMLJA Nuselniki, ki žele svobodna zemljišč se morajo vpisati v Grand Junction, Colo. Vernal, Price ali Provo Utah od prvega do 12 augusta. Prioetek srečkanja v Pr«vo, Utah dne 17. augusta Razdelitev zemljišč in konec srečkanja v Vernal, Utah z dnem 28 augusta 1905. T je se lahko peljete edino le po DENVER & RIO GRANDE železnici Za natančno pojasnilo pišite It. C. NICHOL, General Agent, Denver & Rio Grande R. R. 842 Clark 8t., Chicago, lil. S. K. HOOPER, General Passenger & Ticket Agent, Denver, Colo. Slovenska Narodna Podporna Jednota. s sedežem v Chicago, Illinois. Predsednik: John Stonich, 669 B. Centre Ave., Chicago,,111. Podpredsednik: Mihael Štrukelj, 519 Power Str., Johnstown, Pa, I. tajnik: Martin Ivonda, 1183 LoomiB St.., Chicago, 111. Pom- tajnik: Frank Pbthic, 6811 Loomis Htr., Chjcago, III. Blagajnik;, Frank Klobučar, 9617 Ewing Ave., Sotith. Chicago, 111. t Dan. Badovinac. P. O. Box 193 La Sallo, III! NufUor- ) jOHN Vehščaj, 674 W. 21st PL, Chicago, 111. n^1'- j Anton Mladič, 134 \v. 19th Str., Chicago, III. IJos. Duller,'7 Walker Str., JnmoBville, Wis. Martin Potokab,-564 S. Centre Ave., Chicago, III. Mohor Mladič, 617 S. Cent?© Ave,, Chicago, 111. , t John Vekscaj, 674 W. 21st PL, Chicago, III-Bolniški ) jog Duller, 7 Walker Str., Jamcsvillo, Wis. odbor: j Anton Mladič, 134 W. 19th Str„ Chicago, 111. ' V8E DOPISE naj blagovole društveni zastopniki pošiljati na I. tajniku .. .. TV I J Uni... ITmilL- Iv li A I I n*l» r 1 11 P Tiskarna Glas Svobode Vsem društvom in posameznikom se prl-nfe poroča tiskarna »OLAS SVOBODE" za na- i i ha v I jen je vsakovrstnih tiskovin. Tiskar- ji na je opremljena z najboljšimi stroji In naj- modernejšimi črkami in je lastnina delav-cev. Tukaj ne gre denar v žep posamez-A nika, ampak ves dobiček se vporabi za agi- •jg tacijo. Tiskarna "GLAS SVOBODE" je fig unijska tiskarna, kjer se dela le osem ^jSL ur na dan in se plačuje delavcem unijske plače. Sodrugi, ki žive v mestih, kjer ni linijskih tiskarn, naj pišejo upravništvu za pojasnila. Tiskarna preskrbi tudi prevo- fde iz tujih jezikov na slovenski jezik ali pa naobratno. Hermanckov Angelika balzam je najboljše krepilo. Kedar telo slabi in se njega moč oimdaljo boljinbolj zmanšuie tedaj potrebuje želodec krepila za prebavljenje, da ojači crova in ledvice. Hermanekov angelska balzam bo proizvaja le iz korenin, zelišč in izbranih rož, ki bo potrebne za ojačenje telesa in utrditev zdravja, A-k(» postane kri nečista, so pretaka nepravilno in postaja razkrojen a, telo ne dobiva dovolj jakosti, torej slabi in razpada, pristopno jo boleznim. nervoznosti, slabemu prebavljenju, izgubi slasti do jedil, nespečnosti. ; Poleg se pa prikazujejo še druge bolezni, ki imajo svoj izvor le v slabi krvi, n. pr. mrzlica. Hermanekov angelika balzam je najboljši kričistilec in krepilo, ki vedno pomaga, ako telo slabi, fttof Cena 75c; po posti 85c. Izdeluje in prodaja edino J. C. Hermanek, lekarnar, 585 So. Centre Av. Chicago 111. Društvo "Edinost" St. 12 "S. N. P. mesečno seje vsaJto prvo srodo v mesecu ob 8 uri zvečer v Murray Uper House. M. Žugol, tajnik. P. O. Box 127 Murray, Utah Društvo "Zarja" St. 15 "S. N. P. J.", v IlavensdaJe, Wa.sK, ima-?FoJf»,redDa m««e6ne sojo vtako zadno nedeljo v iiiosecii, v dvorani g. F. Ludovika v itavensdiile. Wash. Odbor. Slovensko narodno bratsko podporno drufitvo "Bratstvo Naprej" fit. 9. "S. N. P. J.", v Yale. Kana.. Ima svoje redne uiesečue seje vsako prvo nedeljo v mesecu ot- 10 url dopoldan, v slovenski Narodni dvorani pri sob. Dolarl. Frank Leveč, tajnik. Drat-ko društvo "Sokol" fit. 20 "S. N. P. J." v lily. Minn., lina svoje redne mesečne sejo vsako četrto nedeljo v mesecu v prostorih br. Jos. Seliškar-Ja. J. Somrak, tajnik. Box G2 Ely, Minn. Društvo "Orel" fit. 21 "3. N. P. J." v Pueblo, Colo. Ima rodne mesečne sejo vsako prvo nedeljo, In vsako prvo po 15. vsacega m os oca v dvorani M. 1 Kochevar-Ja 1217 Eiler Ave. Odb">r. ' Društvo "Edinost" 6t. 23 S. N. P. J. r Darragh, Pa. ima svojo redno me- . sečne seje vsaJ.o prvo nedeljo v me- p • secu, v dvorani Wm. Slnger-ja v E- , i venlngtown. Pa. Odbor. Bratsko drufitvo "8okol" fit. 11 spa- , dajočo v "S. N. P. J.", v Roslyn, Wash., Ima svoje redne mesečne seje VBako prvo nedeljo t moBecu prt br Ivan MalanSek-u. Odbor. Drufitvo "Bled" fit 17 "S. N. P. J." ' v Ixjraln. O., Ima »voje redne mesečne ' seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob ' 2 uri popoldan v prostorih brata Vr-I banka. Alexander Seiehnltzer, tajnik. 3 578—lOtb Ave., IiOraln, O Društvo "Trdnjava" fit. 10 "S. N. ' i P. „ J/\ v Rock Springs. Wyo., J ma svoje redne mesečno seje VBako prvo D nedeljo v mescu ob 0 url dopoldan. Ivan Lebor, tajnik 8 Drufitvo Bratstvo fit. 4 "SI. N. P. J." a v Steel, O., Ima svoje redne mesečne n seje vsako prvo nedeljo v mescu, ob 2 •i uri popoldan v prostorih brata K. Dernača. Odbor. Drufitvo "Slavlja" fit. 1. S. N. P. J. v Chlcpgu, 111.. Ima svoje redno me- n sečne sejo vsako drugo nedeljo v me- c secu v Narodni dvorani na 687 S. I Centre Ave. John Duller, tajnik. 12 W. 25th St., Chicago, III. Bratsko drufitvo "Triglav" št. Z. v "S. N. P. J " v La Salle, III., ima svoje r redne mesečne seje vsako prvo nedeljo 1 v mesecu točno ob ^2 url popoldan, v prostorih M. Kumpa. Drufitvo "Adrlja" fit. 3. "S. N. P. J.". J v Johnstown. Pa., ima svoje redne mesečne seje vsako zadno nedeljo v me- J secu ob 2 url popoldan na 725 Broad Alley. K mnogofiteviluem vstopu v o- 1 menjeno društvo vabi Odbor. Drufitvo "Bratstvo" fit. 6 S. N. P. J. v Morgan, Pa., ima svoje redne mfr sečne seje vsako prvo nedeljo v me-secu ob 2 url popoldan v prostorih br. Fr. Mlklaučlča na Sygeo. Odbor. Drufitvo "Bratoljub" fit. 7. S. N. P. J. v Claridge, Pa, Jma svoje redno mesečne seje v; ako prvo nedoljo v me-mesecu v dvorani nemfike aveze ob 9 url dopoldan. Somifiljenikl se vabijo v drufitvo Josip Kravanja, tajnik. Drufivto "Orel" fit. 19 "S. N. P. J." v Stone City, Kans.. ima svojo redne mesečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu. Ignac Pečnlk. tajnik. Društvo "Zora" št. 25 S. N. P. J. v Teroio, Colo., imn svoje redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu. Odbor. Društvo "Delavec" 6t. 8- S. N. P. J. v So, Chicago, 111., ima svoje redne mesečne feje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. url pop. v društvenih 'prostorih brata Jak. Tlsola, 9019 Green bay Ave. • Drufitvo "Danica" fit. 22 S. N. P. T. i v Trimountaln. Mich., ima svoje redno mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu. Matija LlkovIC. tajulk. Društvo "Bratjo Svobode" št. 20 S. N. P. J. v Cumberland, Wyo., ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu, in sicer ob 2. uri popoldan v mestni dvorani. Sezonsko blago do nizki ceni na prodaj. i Najboljše blagu za letošnjo sezono je po nizki ceni na prodaj. Mnog*, finega blaga, kujega cene ne moremo objaviti v oglasu radi premajhnega prostora, imamo v zalogi, ki jo na razlago vsem kupcem, lvdor bo ta 1 teden obiskal naš., prodajalno, bode imel dobiček, ker bode lahko za majhen denar kupil nnjfineiše in najtrpežnejše blago. Hranite nase,, pre- { mij.skt' kupone, ker so toliko vredni kakor denar, te jih zamenjate za certifikate, kuponi imajo vrednost Vprašajte za nje in hranite jihl ___ -^PRODAJALCI '=-- Fr stonich. John Kremesec in Fr. W. Zathurecky. Vprašajte po št. 22-12-3. Šali sive, erne ali rjave bnrvcfll Q0 Na izbero po ..............T.-.V-^ Zaloga finih površnikov — vporabni za šolske obleke. Hrti ve 1 C/P različne. Stiine komad le.......lUu Volneno blago za obleko RQn razne barve. Slane jd lo........Jilu 27 palcev niroka Peau de Soie BVila za krila in obleke voMe. [j Up Stane jd le ................... Faillo svila za bluze v krasnih barvali. Stane fjflp yard le ...................• Posebno fino in široko blago za obleke. V zore i najrazličnejši. Q0p S tune jd le ................... uOb Jescnseke moške obleke iz ševiota, ti-lietu. kleja ali črnega serža. (Plfj HH Stone obleka le ...........U)iU.UU Moško perilo i/, volne. Stalna cena $1.00 za komad. TRp Zni/.aaa pa le .................I Jll Flanela temne ali svetle barve. Navadno »e prodaja 10 do 12Vfec jd.; po znižani ceni Wip pa | hi ........................ «4U Zagrinjala za okna — 7 čevljev dolgu svetle ali temnozelene nCp barve. Vsaki komad le.........LIUU Damski jesenski klobuki i/, finega žametu in okusno okrašeni. (P1 (jD Stane komad ..............U)l»uJ Fino odoje batirane s čistim belim bombažem. Nekateri vredni QQp $1.80, Znižana cena ...........uUU Moške nogavice iz volne, naravne ali rjave barve. Stalna cena jflp l5o za par; znižana pa........ lUl) Ženska krila iz črnega šoviota — posebno fine vinte — najnovejša jesenska modu. (£0 Kf] Stane komad le.............tDtl.JU Ženske bluze iz finega blaga svetlo modre, bele a!i rdeče barve, jako o-kusiio pajnoyejsi modi delane. Vsaka bluza vredna najmanj (PO RH $5.00. Znižana cena........iDu.JU Deske obleke iz ševiotu. t vida in kaš-mirja. Merat Od M do 15 let. Vsaka obleka 00 R(] stane le ...................U/G.JU I m port I ran tobak iz Btare domo vine. V zalogi imam po 7, 8, lil ii 17 kr., kakor 8ix»rt, sultan in dam sko oigarete. J. VOKOI N, 544 hhip IhIihI Ave. Ave. Vesti iz jugoslovanskih pokrajin, — Povsod le zn politiko. Na Goriškem je prišel pred časom duhovnik obhajat nekega mladeniča, kije bil Nevarno bolan. V hiši so stali vsi pod vtiskom slovesnega trenutka, toda duhovnik je že po poti k bolniku premišljeval, knko jih bo! Spoved in obhajilo za nevarno bolnega mladeniča, to jo bilo bolj postransko, glavno je bilo to, da ee je znesel nad mladeničem in starši, ker imajo v hiši dva napredna lista in t rdi I,da je mladenič zato bolan, ker bere napreden list. Namestnik božji je pa lagal očitno, ker je mladenič ozdravel, napredna lista sta i>a vseeno ostala v hiši! •'Slov. Nar." — Srbski zastopniki za brate v Stari Srbiji. Iz Uelgradu poročajo da se je več srbskih narodnih j»o-slancev odreklo tretjiui svojih di-jet, t. j. p**t dinarjev, v korist društva "Srbski bratje", ki z besedo, peresom in delom deluje za probu-do Brbske narodne zavesti inace-donskih Srbov. So pač Inde vrane, ti ljudski zastopniki. V Ameriki bi jih lahko človek pri belem dnevu iskal s svetilnico. — Specialiteta Marijnih devic. Fanatično-klerikalni sestri učiteljici M. in A. Stupca, izmed kojih prva prosi za mesto vadniške učitelji«* v Liubljani, druga pa jo že bila imenovana pred nedavnim za učiteljico v Loitersberg-Krčevini pri Mariboru, snujeta z vso njima prirojono in pri vzgojeno versko gorečnostjo "Družba Marijinih devic med učiteljicami". Pripravljalni shod so jožo vršil v Mariboru ^hoda se jo iz ptujskega okraja udeležilo nekaj nerazsodnih mlajših in nekaj več zarjavelih starih devic učiteljic, kojih imena l>omo objavili, ko pride do ustanovnega shoda. Zdaj umejete, zakaj uživata Marija in Antonijo Stupca tako mogočno protekcijo pri mariborskem iti ljubljanskem škofu! •'Slov. Nar." — Izvir čudodelnega studenca iz — stranišča. V Bistrici na Mo-ravskem je božja ]x)t, kjer imajo tudi čudotvoren studenec, kakor n. pr. v Lurdu. Kmetice, ki romajo t Bistrico, si natečijo čudodelne vode ter jo dajejo doma po vasi ljudem piti. Sedaj pa jo zdravniško dokazano,da su v tem studencu bacili legarja, ker jo prišla v studenec gnojnica iz bližnjega stranišča. Mnogo oseb jo ie vsled tega zl)ole-lo, dve pa sta umrli. Toda ker 110-si jozuvitom studenec lepo dobičke ga še vedno niso oblastveno zaprli ter se je bati, da se legar po celi Moravski raznese. — Kruto postopanje z vojaki. Z Rakeka bo nam piše: V soboto, 2f> t. m., jo Btreljalo okoli G00 rezervistov 17 pešpolka v Bezuljaku, odkoder so misli zvečer proti Rakeku, kamor so tlošli okoli 8. ure. Vsled dnevnega napora so bili popolnoma premočeni in nad juti se jo bilo, da se bodo ti reveži vsaj deloma telesno okrepčali. To pa jiui ni bilo mogoče. Ko so dospeli v Rakek, so morali takoj v železniške tovorno vozove, kjer so čakali do četrt na eno po polnoči. Šele potem — torej po pretoku štirih ur — so bo — odpeljali na daljno Koroško.Ta-ko postopanje vojaških oblasti jo vredno vsega grajanja in se mora javno razglasiti,da zvedo ljudje, kako se dela z našimi slovonskimi fanti in možmi. Ako jo bilo za častnike dobro in prav, da so se po prihodu v Rakek v gostilni zabavali in krepčali, bi tudi navadnemu vojaku no škodoval kak prigrizek. A to jim je bilo zabranjenol Premočeni in utrujeni so morali v mrzli noči prebiti po nepotrebnem v vo-zeh, ki so sicer za živino. Koliko je med njimi zakonskih moi in o-čotov! Kdo jo odgovoren za posledico, če Bi rezervist-zakouskioce nakoplje pri takem postopanju smrtno bolezon? Restavrater je naposled po mnogih prošnjah vendar toliko dosegel", da so se vojaki vsaj nekoliko okrepčali z jedjo in pijačo. S tem pa seveda prej popisano ravnanje z vojaki šo ni opravičeno. "Slov. Nar," — Porotne obravnave v Novem mestu. Uboji V Clevelandu v Ameriki jo v gostilni Lovšinovi pilo več gostov« med temi. sta bila tudi Anton Krotnar, 32letni posestnik iz Prigoricepri Ribnici in Andrej Gornik iz Sodražice. V Lovšinovi gosttlui je služila Angela Cimperman, zaradi katere sta si i-menovana prišla navzkriž,najprej z jezik mi, potem sta pa pograbila vsak svoj vrček. Pri tem ji; Krotnar udaril Gornika če ž glava tako močno, da so je zgrudil in, ker niso precej poklicali zdravnika,jo nekaj dni pozneje umrl na otrpnjenih možganih. Kronmr jo pa zbežal v Illinois, naposled jo pa prišel na Kranjsko, kjer so ga na zahtevo ameriškega konzulata prijeli. Porotniki so stavljeno jim vprašanje glede uboja soglasno potrdili in sodiščo je obsodilo Kromarja na B lota ječe, poostrene z 1. postom vsak drugi mesec. — Ubijalec, v Selnici prebodel je pobožni farovški hlapec Jožo Počni k nekega hlapca, nslužbenega pri trgovcu Jagodiču v Selnici, z nožem. — Kolera v zahodni Prusiji je začela svoje delo razširjati. Obolelih je nad 30. umrlo jih jo <5. — Velika nesreča pri pomorskih vajah so jo zgodila 31. aug. ponoči blizu Pulja. Torpedovka štev. 38 je zadela v torpedovko "Satellit" in se kmalu nato potopila. Moštvo se je razen dveh pomorščakov rinilo. Nesreča se je zgodila 12 milj od obrežja. — Koliko denarja nabero Salezi-janci v enem mesecu? Salezijanci izdajajo časopis z lepim naslovom "Don Bosko". V tem listu izkazujejo prejeta darila,seveda buido tis-ta, ki so namenjena za zgradbo novo in popolnoma nepotrebne cerkve} V številki za mesec julij je izkazano, da so Salezijanci v času od 13. maja da 15. junija prejeli 2513 K (i2 vin. Ker dobe povprek vsak mesec toliko, naberejo v onem letu 30.163 K 44 vin. Koliko tisočakov, o katerih se ničesar no izve, pa še dobo za drugo "dobre nameno",To jo dokaz, da je v Ljubljani še jako mnogo denarja. To naj v pošte vajo občinski svetniki. Kajti če naj občinski svet v občuo korist, torej v korist vsakega Ljubljančana kaj investira, so od nekaterih strani vedno sliši: Ni denarja, mesto je revno. Pri VBi ti revščini je pa vendar toliko denarja v mestu, da se na nepotrebno reči, kakor za salezijansko cerkev, razmetavajo tisočaki. — Na katoliškem shodu v StraBa-hurgu, je bilo proglašeno, da so annlfttbetje najsrečnejši ljudje na svetu ter da najlažje dosežejo zve-liČanje. — Anaifabetje so pač steber klerikalcev, zato je že stara reč, da stremijo klerikalci za tem, da ostane ljudstvo v temi, nevedno; kolikor dopuščajo izobrazbo nekaterim Blojeui, jo le skrajno enostranska! • — Normalne cene so zoptt v praksi na vseh progah med Chicago New Yorkom, Bostonom in drugimi vzhodnimi postajami, železniška družba "Nickel Plate" bo skrbela za rodni in brzi promet med Chicago in vzhodom. VBaki danjbodo vozili trije vlaki v New York in Boston. * Obedi se dolie v obednih vozovih a In carte ali tablo de hotel ali p) naročilu tudi za klube. V nobenem slučaju ne stane obed več kakar$1.00 Vsa pajasnila daje John Y. Ca-laban, glavni agent, 113 Adams St., Room 21)8, Chicago, 111. Telefon, Central 2057. Največja slovanska tvrdka Emil Bacluiian, 580 So. Centre Ave. Chicago. :DBaBBiil; Izdeluje društvene znake, gumbe. zastaA'e in druge ptrebščine. K-7l Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicagi in drugim jkj okolici naznanjam, da točim v svojem novoureje-nim "saloonu" vedno sveže najfinejšo pijače-"atlas beer" in vsakovrstna vina. Unijsko smodke na razjiolago. Vsace-mu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool tablo). Solidna postrežba zagotovljena. Za obilen obisk se vljudno priporoča: MOHOR MLADIC <517 S. Center Ave. blizo 19 ulice Chicago, III. M Edina vinarna, ki toči najboljše kalifornijska in importirona vina. Kdor pije našo vino, trdi, da šo ni nikdar v svojem življenju pokusil boljšo kapljico. Vsi dobro došli! | Kdor so želi učiti in naučiti angleško brez učitelja naj si nabavi najnovejši Slovensko—angleški—recnik. Knjižica je jako razumljivo sestavljena, poleg angleških besedi nahaja se pravilno izgovarjanje istih. Oblika knjižico jo žepna, toraj pri vsaki priliki v porabi. CENA JI JH SAMO 60 CENTOV. Denar pošljite po Money-Orderju ali pa v znamkah na naslov V. J. K u bel k s, P. 0. Box 744 New York N. Y. Stojte in mislite! Česar potrebujete za redno življenje? Zrak in hrano!!! Vi ne morete živeti brez njiju. Gotovo ste tako pametni, da imate zrakn, kolikor ga morate dobiti Ali knko je z hrano? Vi veste, da želodec odpove hrano, ne glede na to je-li dobro pripravljena. TO POMENI BOLEZEN V VSAKEM SLUČAJU. Kakor hitro se Vam povrne slast do jela, že se i*>čutite dobro. Trinerjevo, zdravilno, grenko vino jo edini pripomoček, ki absalutno . , bavno moč želodca in črev, in včinkuje tako blagodejno na te organe, da pomaga v mnozih slučajih. Ta lek povrne in pomnoži pre-ije tako blagodejno na te organe, da lahko prebavl^ajo najtež. ja jedila Vi veste koliko je življenje vredno, ako lahko jeBto vse, kar je Vam všeo, no da bi Vam škodilo — veste tudi kakšuo muke so, ako no morete viivati hrano ne vsled revščine, ampak vsled liolezni. Trinerjevo zdravilno grenko vino se lahko dajo otrokom, zbirčnim gospodičnam, močnim ljudem, starim ljudem. ' To vino je najboljši pripomoček proti vsem Želodčnim, krvnim in živčnim boleznim. Dobiva He v lekarnah in boljših gostilnah. ohrani življenje za mnogo let, ohrani zailovoljnost, ohrani zdravje, ohrani moč. JOS. TRINER, 99 So. Asliland Avenue Chicago, Illinois S V 1 It I Ii 0 : Mnogo ljudi ponareja ta pripomoček pod raznimi imeni. ' Ako hočete imeti pravo grenko vino, zahtevajte Trinerjevo. y , . L ' " ima vsaki dan več prijateljev, ker je naš narod prišel do lnneijev orinjevec prepričanja, da je uajpristnejši in najmočnejši. ; ^ » . ^T g i iim r r imT ^^ lifTiim j IMiiMyBlinlW*1 Vwlii 'Irf'wHI'lf "ul* i'Wi wmm flqiP'mm wuu 0 GLAS SVOBODE Najboljši fotograf, izdeluje vsakovrstne slike razne velikosti. & & £ £ Druihlnwke in društvene skupine. Zenitovanjske In otročje slike ho naša Hpecialiteta. Cene primerne in solidne, 391 —393 Blue Island Ave, vogal 14. PI Telefon Canal 287 Nad 30 lot se je obnašal Dr. RICHTERJEV SVETOVNI, rRENOVI,JKNI "SIDRO" Pain Expeller kot najboljftMel^ toper EEUMATIZEM, P0K0STNIC0, PODAGRO itd. In razno reumatično-nepriliko. BAHOi as«t. In 8Oct. v v«h lekarnah »II pH F. At Richter & Co. 215 Pearl Street, Now York. L1EBICH Slovenski fotograf poznat mej Slovenci že mnogo let izdeluje najlepše veliko in male eli- ke pO najnižjih cenah._ 80—8(1 Euclid Ave. CLEVELAND, O. POMOČ IN ZDRAVJE BOLNIM! ZAMORE DATI SAMO Dr. E. C. Collins, M. I. ako hoče bolnik popolnoma ozdraviti |e v prvi vrsti potrebno da zdravnik njegovo bolezen popolnoma In natanko spozna, to pa je edino le mogoče našemu slavnemu in najbolj učenemu profesorju, ker je on edini zdravnik, kateri po natančnem opisu vsako belezen, popolnoma in temeljito spozna. ZntornJ, rojnlcl Slovenci, v alučaju d« V«m Jo tt^bn xclra^nlAk® pomo« vam ml priporočamo Hitmo In edino Its to^a slnvncu« In Ukudenega *druvnlKu ker se nijeden drugi zdravnik ne more ponašati s tako uspešnim zdravljenjem kakor on. ___ ker on ledini pozna po znamenjih takoj vsako bolezen In radi tega oz-fl7flR AVI V^F Rfll F7NI dravi vi možke in ženske bolezni bodisi akutne ali pa ostarele (kro-UlUIIMV I fOL uULLLIlif n|6ne) Za to tudi jamči za popolno ozdravljenjo vseli bolezmj, kakor: bolezni na plačali, prsih, želodcu, f revah, ledvicah, jetrab, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni voltini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, Živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni area, katar, pre hlajenje, naduho, bronl.ijalni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, revmatizem, giht, trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato žilo {heme-roide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, boŽjast, slabosti pri spolnem občevanju, inducijo, nasledke izrabljovanja samega sebe, šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanje las, lusko ali prh na glavi, srbenje, lišaje, mazolje, ture hraste in rane, vse lenske bolwni lin iiocranjin organi n, neuruairum, nmnmiM, --------7 _ wilrn kakor tudi vse ostalo notranje in zunajue bolezni. On je prvi m jedrni zdravnik, ktcu ozdmvi jetiko, ozdravi vse tajne možke In ženske spolne bolemi, kakor tudi „8,111.8« točno i^"J^n/n^es iv^o ljen je spolnih bilezni ostane tajno). Ženskam in moškim se ni treba sramova i ter naj natančno n"neslj vo opišejo svoje spolne bolezni. Ktere žensko trpe na takozvanera mesečnem neredn, naj se takoj do njega obrnejo. BERITE nekaj najnovejših priznanj, s kterimi se zahvaljujejo naši rojaki za popolno ozdravljenje: Slovenka: M. HEGLER — 1239 Bohemian Ave — Pueblo, Colo. Ozdravljena od akutne bolezni žen- ekih organov — narodnega mesečnega čiščenja, belega toka — bodljaja in krča v trebuhu križu, težkega dihanja, glavobola in srčne bolezni. Slavni fospod Profesor! Naznanjam Vam da bciu sedaj popolnoma zdrava. Vaša zdravila bo nd za-d os t a val ft za popolno ozdravljenjo — moje težke bolezni vsled katero sem trpela nad tri leta in katero ste me Vi edini popolnoma ozdravili, srčno bo Vam zato z mojim možem zahvaljujeva in Vas priporočava vsem rojakom Slovencem ker ste v resnici najbolj učeni in izkušeni zdravnik. Tudi Vam pošiljam mojo sliko in Vam ostanem do groba hvaležna. Mari Hcgler Bohemian Ave 1239 Fueblo, Colo. Ozdravljen od kronične bolezni želodca in notranjih prebavnih organov. Cenjeni gospod profesor I Vam naznanjam da sem po vaših zdravilih popolnoma ozdravil in Hem zdaj čisto zdrav in vesel kakor poprej in delam že en mesec. Vam pošiljam mojo Bliko, ko sem bit pri vojukih v ol kontri Austriji. Pozdravljam Vas dobrodelni gospod profesor. Johan Strah. Iz vsega tega se jasno razvidi, da se bolniki, najzane-sliveje ozdravijo pri našem slavnem zdravniku. Zato, ako ste slabostni, bolni, ako izgubljate moči ali trpite na kterikoli bolezni, če jo vaša bolezen zastarela ali kronična vsled neuspešnega zdravljenja neizkušenih zdravnikov, opišite natančno vašo bolezen navedite starost in čas, kako dolgo ste že bolni tar pošljite pismo na ta le naslov: , M. Slovenec: JOHN STRAH W. Feromt Str. — Maaslloa, O. Dr. E. C. Collins Medical Institute 140 WEST SAtfy STREET, NEW YORK. IN. V, in potem bodite z mirno dušo prepričani da bodeU zagotovo in pope ozdravili Gg. naročnike, ki so zaostali z naročnino; opozarjamo, da smo žo v mesecu september. Pro-aimo, da poravnajo vsi prizadeti zaostalo naročnino kar najhitreje. Trfaoan obdolžen napada na sultana. Prod nokaj leti jo bil tedanji trgovski potnik Josip Rovigo iz Trsta na sumu, da je nevaren anarhist. Ker bo mu ni moglo drugega dokazati, kot dajo nekoliko goreč socialen demokrat,so ga spustile oblasti zopet na proste noge. Ta Rovigo jo pa zdaj obdolžen, da bo je udeležil napada na sultana in enrigrajska policija ga neumorno išče, da ga primo, kjer bi ga dobila. Rovigo sicer trdi, da šo nikoli ni bil v Carigradu, toda to bi mu ne pomagalo dosti, če bi ga dobila turška policija v Bvoje pesti. — Barbarski Nizozemci bo i>o-klali 2(50 domačinov naotoku Cele-besu. Nizozemske oblasti v Boni, na sundskem otoku Oelebesu bo IkjbIiiIo kazensko ekspodicijo prot domačinom, kteri so so hoteli o prostiti nizozemskega jarma Ek špedicija jo odšla v državo Hon i kjer so podivjanci jx>klali 2 am esečno ječo. Kakor znano, se jo o tem klerikalnem za vodu opetovanogovorilo tudi v niž je avstrijskem deželnem zboru pri šolski debati. Gojenci omenjeni ga zavoda so namreč namenjeni za učitelje na Nižjo Avstrijskem. Za nas jo afera le toliko pomembna da vsakdo lahko spozna, koliko jo verjeti klerikalnim popravkom. — Srečna Avstrija. Duevtiik pišejo, da Štuilirata najstarejša Bi nova nadvojvode Franca Salvatorja in nad vojvod i njo Marjte Valerije in sicer 121 letni nadvojvoda Franc Karol Salvator in 121elni Hubert Salvator v samostanu jezuitov v Feldkirchenu. — Soproga presto lonasleduika, grofinja Chotek, je nedavno prinesla iz Launla znano lurško vodo in jo eno steklenico blagovolila pokloniti kot zdravilo— z lravnikom beneške bolnišnice. — Te dni pa je dala zopet ena nad-vojvodinja, ko je srečno porodila, 10JO kron v svrho ustanovitve katoliške univerze v Salzburgu. — Huda nesreča jo zadela rojaka John Verdervarja v hibbinških rudnikih v Minnesoti. Zlomilo mu. je obe nogi in nesrečnež, uko preživi bolečine, ne bo več nikdar za nobeno dolo. John Vordervar po domače Relja — je bival nedolgo Se v Cnlumetu ter jo delal v North Tamarack rudniku. ' "Gh" - V Meranu je prišel rubit sod-ni sluga z orožnikom,v stanovanje zakonskih Zanotti. Komaj sta pa vstopila, stil se vrgla zakonska in Zanettijov brat na nju. Prijeli bo orožnika in mu hoteli izviti puško. Oro?nik je pa potegnil sabljo in zabodel Zanettija in ženo, da sta bila takoj mrtva. Ranjeni Zanettijov brat je bil prepeljan v bolni- Popravek. Škrat jo žo zopet skakal po predalih in je v zadnji številki urinil neljubo pomoto. Naslov "Ogorčen mestni uradnik" na tretji strani naj se čita "Socializem v praksi." Kapital delavca. Vsak mezdni delavec ima kapital, o kateiem on in njegova družina živo. Ta kapital so njogovi možgani, mišice in zdravje. On mora paziti, da so ne zniža vrednost njegovega kapitala, ker bi bo b tem znižali tudi njegovi dohoki. On mora vedno paziti na svojo zdravje, na edino vrednost. Mi ne poznamo boljšega sred-Btva za ohranitev zdravja delavcem kakor je Trinerjevo, zdravilno, grenko vino. Ta pripomoček prisili vbo dele človeškega telesa, da harmonično delujejo, istotako kakor rokodelec nadzoruje stroje v veliki tvornici, To zdravilo pomnoži močželodč. nih mišic in črev, uravna prebav-noat, kroženje in delovanje želodčnega soka, sploh uravna ves telesni zistem. Prvo znamenje bolezni je, ako človeku no diši jed. Trinerjevo, zdravilno, grenko vino v takem slučaji hitro pomaga. Dobiva se v vseh lekarnah in pri izdelovalcu Josip Trineru 799 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Socialistični shod. V soboto zvečer, dne 23. septembra t. 1. bode društveni shod slov. boc, kluba v "Narodni dvorani" it. 587 So. Centre Ave. A. Poravne, predsednik Prosim vse tiste, ki so mi v sorodu, tla se me spomnijo, kedar bodo imeli kaj cvenka v žepu. Ako bi ta blagohoten opomin o-stal glas vpijočega v puščavi, jih bom pa z imenom prijavil v vseh listih. A. Krisha- Oat Hill, Cal, KJE Jt: John Kalt, njega pravo i-nie John Podešva, doma iz Senovo, Avstrijska Šlezija, blizo Moravske Ostravice, ki je bival leta 1887v Plymout Lucerne Co. Pa. Poročila naj se pošljejo Antonu Rojcu, Frontenac. KatiB. — Ako potujete po poslu ali zabavi iz Chicago v Buffalo, New York, Boston ali katero drugo vzhodno mesto, tedaj bo poslužite brzovlakov na "Nickel Plate"želez-nici, ki vozijo VBaki dan trikrat. Zamorci strežniki so na razpolago vsem potnikom. Posebno morajo paziti na ženske in otroke. Na vlakih "Nickel Plate" železuloe niso visoke cene v navadi. Ameriški klubni obedi po 35c do $1.00 Vsi vlaki odrinejo b postaje "La Sallo Street Station", ki je edina postaja poleg nadulične železnice. Za pojasnila vprašajte John Y. Culahan-a, glavnega agenta, 113 Adams St, Room 208, Chicago. dnevni kurz. 100 kron avstr. velj. Je $20.50. Temu je pridjatl še 10 centov u poštnino. 7 ela roja- 4:000. času primerna povest iz prihodnjih dob. -o- Po vzorih dr, Ničmaha napisal dr. Nevesekdo. x. i'Kako je kaj, aorpi; Evlalija f In tebi, porotniki" Kakor vidite, imela jo Vrhnika tudi v tisti dobi zgovornega župnika. Niti odgovora ni pričakoval. "Dobro, kakor vidim. Mene, soror Evlalija, meno pa je zadela huda nesreča. Kar obupal bi, žalosten sem, da nič takega." "Kakšna nesreča!" vpraša poroč-^ nik radoveden. 4 4 O tebi nismo culi ničesar zadnje dni." "Velika nesreča!" odgovori župnik. "Stara moja Mera mi je umrla. 'Moj Bog! V najboljSih letih jo šo bila. pa so ji nogo otekle, in zadnji petek sem jo izkopal!" "Jera jo umrla 1" izpregovori redovnica sočutno. "Pomilujem to!" "Hvala ti! Ali si danes kaj čednega privedla semkaj! Kuj praviš ti, poročnik, ki imaš strokovnjaško oko!" "Oglej si zbrano ženstvo in izbiraj 1 Takšna je pravica tvoja!" odgovori pater častnik čmerno. "Potrebujem je res, verujte mil Ona mi je umrla, in hiša jo velika! — Kako pa je z najnovejšim presvetlim dekretom, hihit" "Ali nisi bil pri avdijenciji!" "Žal, prišel nisem za časa!" jezi se župnik. "Konjička sta mi opešala, in prisopihal sem v Ljubljano, ko je bila že vsa ceremonija zavržena 1 No, povedalo se mi je od straui, da so nekaj kisa. Deo gratias, da sta mi opešala konjička!" V tern so jo ženstvo postavilo v dolgo vrsto, in župnik z Vrhnike jo hodil ob tej vrsti. Pregledoval je obraz za obrazom, neprestano govoreč: "Kako vam je, dekletca! Ali rado molite, ali rade častito Boga! Hej, soror Evlalija, kaj mi svetuješ! Ti mo poznaš! Katera bi mi bila prava gospodinja, hej!" "Soror Evlalija, meno priporoči!" Tako so jih oglasi nad trideset, govoreč vse zajed no. Ščebljanja ni no konca no kraja; do malega \Baka bi šla rada za .gospodinjo na Vrhniko. "Veseli mo!" sladka se župnik, "da me imate rade! Le počasi, da vas nekoliko pregledani, nekoliko pre-ifičom! No, pa ti kaj zini, pater poročnik! Ti si veščak v takih stvareh." "Izberi si jo," kakor ti drago!" zagodrnja pater poročnik, "toda izbori si jo hitro! Saj vidiš, da se mudi! in kdaj so potem doženi nabor! Ali naj tičim do pozne noči tukaj zaradi tebe, ki si prišel tako pozno T Podvizaj se!" "Ne huduj so no, pater poročnik! Pojdeva pa nato v škofijsko gostilno, in plačam ti, česar ti poželi srce." Tako tolaži župnik z Vrhnike tolstega patra fwrocuika. Sklonil se jo k njemu in mu zašopnil: "No bodi takir t ne bodi! Saj vidiš, da mi je * težko izbirati. Ničesar posebnega nimate pod roko danes 1 Iludika, da je Mb! Hehe!" Po dolgem preiskovanji in premi-Sijariji odloČi se vrhniški župnik za dovico, ki je bilo po moji sodbi, izvirajoči iz devetnajstega stoletja^ brez dvojbe najboljša, kar jih jo bilo dobiti na denašnjem naboru. Polnolič-na in lepo rasla, cvetela je v zorni mladosti, tako da ni čuda, ako jo oko častitega gospoda "strožjo ob-servancije" najjoslcd zadovoljno obtičalo na njo lici. "Ta bodi gospodinja na Vrhniki!" vzklikne župnik radostno. "Soror Evlalija, zapiši v Bvojo knjigo, da si jo danes izberem na podlagi svoje »loboščine! Kako ti je ime!" "Ambrozija!" vzdih ne izbrana devica, ki je v tem prav močno obltf3 dela. "Ambrozija!" razveseli se pospod s Vrhnike. "Da bi mi neprestano kuhala zgolj ambrozijo v vrhniški moji kuhinji! To ime mi bodi dobrega pomena! Soror Evlalija, pili, piši!" Soror Evlalija stopi k mizi, kjer leži debela knjiga. V njo hoče zapisati, da si župnik vrhniški izbral Ambrozijo za gospodinjo svojo. Da so je to zapisalo v knjigo, bila je Ambrozija za denašnji nabor izgubljena, in nikdo bi jo ne smel več zahtevati v sveti zakon. "Jo li komu znan kakov zadržek!" zahohnja pater imočnik. "Kdor ve za takšen; zadržek, vzpričo katerega ni smeti zapisati tega, kar jmie zapi sati soror Evlalija, ta ga np^j. No dolgo, in prepozno bodo!j/£ebi, žup nik, pa čnstitaui; dobrttfgospodinjo dobiš v kuhinjo! Meni in sestri Evin li ji plačaj po pot liri To so staro nahorske pristojbine! Kaj jo z za držkom?" "Kaj bodo z zadržkom!" odgovo ri župnik in že iščo po širokem žepu svojih deset lir, da bi ž njimi poravnal sturo uabornino. "Kakšen zadi že k — hudiku, kje pa imam donar! — Kdo naj |M>ve zadržek, ko vidim deklo šele danes prvič * Piši Evlalija, piši! Potem pa spravita denar, in v najlepšem redu jo vse, akotudi vama odkritosrčno povem, da je uabornina preklicano visoka!" "Jaz poznam zadržek!" izpregovori nekdo v množici. "Nič se ne zapiše v knjigo, to vam ročem!" "Kdo govori tako!" vpraša pater poročnik ostro. Mož so jo žo bal za svojih pet lir. "Juz govorim tako!" Iz moških nul>ornikov so pririje bledoličen mladenič pred gosjHjdu vrhniškega in se oblastno postu vi preden j. "V knjigo se ne zapiše nič!" "Kdo si!" vpraša pater poročnik. "Kovač Miha sem!" odgovori vprašanee, "in svojo kov&čnico imam tik ozidja ženskega oddelka!" "Kakšen jo oni tvoj zadržek!" oglasi se Župnik skrbno. "Trden, prav kakor bi ga prikoval z železom!" Tuko so odreže kovač. "Uovori!" zadere so nanj pator ftoročnik, "in Bog ti bodi milostiv, ako lažeš!" "Čemu bi legal, ko vender nisem počenjal ničesar pregrešnega!" 4' (Jovori torej!'' "Kovačnico imam tik ozidja ženskega oddelka. Tam kujem. Ambrozija pa je zahajala na ozidje, iu časih sva so gledala. Prijala mi je devica, iu srce mojo so jo veselilo nje lepote." ' "Ako ni drugega, to ni nič!" oddahne se gos]M>d z Vrhnike. "Ugajala mi jo dovicu, vender tudi jaz sem ji bil po volji!" "Vso premalo!" "Obetala sva si zakon!" dostavi kovač, "in sicor obetala prav resno!" '' Vedno še premalo I'' "Tik ozidja je moja kovačnica, in tik kovačnice rušo stara češplja. Po tem drevesi sem splezal v temni noči na ozidje. Čemu tudi ne, ker sva si resno obetala zakon!" Župnik z Vrhnike si mano roke jako nemiren. "Sakon obetala, resno obetala," zajeca končno, "to še vedno ni nifil" "Nekaj jo že! Glede na resni obet sva se udala i»o prepisih blaženega Antona od Kula ljubezni, ki je dovoljena samo v zakonu, ali pa tedaj, kadar so je zakon resno obetal. Rav-nalu sva so strogo po prepisih blaženega Antona od Kala, in sedaj menim, da je deklo moje. Tako je resnica, in vsak hip jo (»trdim b prisego !'' "Ambrozija," vprašo soror Evlalija, "ali govori ta mladenič resnico!" "Resnico!" zaihti Ambroziju in ko spusti v rahel jok. "Torej moramo po prepisih blaženega Antona od Kala dekle prisoditi kovaču Mihi," dostavi poročnik, "in ti, župnik, izberi si drugo!" "Izberi si jo til" zatogoti se župnik, "med takšno starino naj bi izbiral! Rajši nič." Obriše si z modrim robcem potno čelo, iKitem pa odkoraka hudo jezen, pustivši vse druge device silno roz-vnete, ker tudi leta 4000. po Kristusovem rojstvu niti jedna devica ni hotela biti stara! , "Kaj, starina!" Sfokotale so vse zajedno. "Boga hvali, ako sploh dobiš žensko, ki ti pojdo pod streho! Kaj pa meniš, da si, oko si župnik na Vrhniki! Glejte no! Starina, starina!" (Dalje prihodnji?.) Somišljeniki naročujte in prlporočujte "OLAS SVOBODE". ZASTOPNIKI "GLAS SVOBODE". Za pobiranje naročnin«, oglasov In prodavanje knjig bo sledeči »odrugl: Josip Debovc, San Francisco, Cal. Frank Levar, Torcio, Colo. D. Badovtnatz, La Sollo. IU. Frank Vevar, Loraln, O. Jos. Matko, Claridge, Pa. Mike Mayerle, I^eadville, Colo. Anton Križe. Oat Hlil, Callf. Frank Levee, Yalo, Kans, Ignac Žlembergar, Steel, O. , Frank Dermota, Federal, Pa. Marko Sodla. Crofted Butte, Colo. Jernej Bogataj, Sheboygan, Wta. Miiko KlenovSek, Stone City, Kana. Matija Mam, Frontenac, Kana. Frank Somo, Wiliock, Pa. John Kupci', Dclagua, Colo. Frank Plazzotta, Darragh, Pa. John Pajk, Conemaugh. Pa. John Somrak, Ely, Minn. Mike Zuge!. Murray. Utah. Paul Taučar, Broughton, Pa. Martin UaČar, Trlmountaln. Mtch. Frank Mully, W. Newton, Pa. Jos. Faletifi, 725 Wurman St., Indlanopolte, Ind. Za Cleveland, O.: Jacob Hofiovar, 154 WlllBon Ave. Ako 8e kateri sodrugov Seli sprejeti zastopstvo "01. Sv.", naj blagovoli naznaniti svoje Ime upravnlfitvu. CENA KNJIG. Kntero so dobi pri upravnistvu "Glas Svobode" poštnine prosto. Quo vadiš, $1.50 Trije Mušketirji, $2.50 IluBko-slov. slovar. $1.60 Preko morja, 35c. Na bojišču, 35c. Križarji, $2.00 Berač i ca, 18c. Žrtev razmer, 25o, Opatov praporščak, 50c. Koledar, 25c, — Iščem sluškinjo, ki jo zmožna slovenskega in nemškega jozika. Plačam 15 do 17 tolarjev na mesec, hrano in stanovanje. Tozadevne ponudbe naj se pošljejo na ta lo naslov: John Mlakar, Box 60, Greenfield, West AUis, Wis. II pošljete denar v staro doti MJ movino, obrnite so zaupno na M V. Konda-ta, <583 Loomis Str., Chicago, III. Na prodaj pod jako ugodnimi pogoji sest mesecev rabljeno pohištvo, obstoječo iz 2 postelj z vso opravo, 2 peči, 8 stolov, 2 miz itd. Pojasnila daje upravništvo "Glas SvoIkxIo". ROJAKI POZORI 1000 mož potrebujeva v -^Silver Saloon**-- 461-463,-4th St. San Fran. Cal. za piti fino Wielatul-ovo pivo, kalifornijsko vino in najboljše žganje in kaditi najfinejše unijske smodke. Prigrizek prost in igralne mize na razpolago. Rojnki dobe hrano in stanovanje. BRATA JUDNICH. San Francisco. Cal. Vsem rojakom priporočam svojo fino urejeno =^G0»TI L NO"- na 163 Reed St., Milwaukee, Wis. Postrežba točna in solidna. Vsak potujoči Slovenec dobro do-gel! C. HOFBAUER. Raznovrstni godlieni instrumenti po nizki ceni. JOS. J Kit AN, 459 W. 18. St. Chicago, so priporoča za poprav-ljenjegod. instrumentov 150 Slovencev st zamore Še omisliti najpopolnejši s slovenskimi Črkami opremljeni r pisalni stroj (Typewriter) ker le 150 Btrojev, model 1904. Je Be v zalogi. Tt,pisalni stroji so zelo pri ročni, tako, da zamore i pisanja ne-ve&fi Človek po par vajah hitro In popolno pisati. Ker so to zadnji komadi, oddamo Jih pod tovarniško ceno komad po $12. Druitvenl tajniki dobe tedaten popust—Ker se zaloga hitro manjfia naj ?e z naročili ne odiafia. P. O Box 34. HOBO KEN. N. J. Solidne obleke. Našo največjo pozornost obračamo na izdelovanje solidnih ob-lok, kar pa pri prodajalcih na debelo pogrešamo, ker kupujejo obleke od tvorničarjov. Predvsem jo treba izbrati fino in trpežno blago in vzeti natančno mero, potem se še le prične z delom. To je pa pri nas v navadi. * _ ' Ovratniki izdelani naroke, pavolnatu podlagami rumenih, platnena podlaga na prsih jamčijo, da je obleka izdelana solidno. - Take obleke se pa lodobi pri nas, kakor vsakovrstne uni-i formo, v.čigar izdelovanju smo pravcati mojstri. 11t VIVI* lili If.1! FiTJBf J r^j^jTf^^^B^Tl ■ Telefon —Canal 1198 I I Slovenci pozor! Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate nli druge važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj so og-lasite pri svojem rojaku, ker lnhko govorite v materinščini. Čistim stare obleke in izdelujem nove J8S"----------------©tt ji najnovejši modi in nizki ceni. jt JURIJ MAMEK, 581 S. Centre Ave. blizo IN. ulice Chicago, III. I 0 Dr. M. A. Weisskopf 885 Ashland Ave. Telefon Canal 476 ■0 Uradne ure: do 9. zjutraj od I. do 2. in od 5.-6, popoldne Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne in od 2-4 popoldne Telefon IS7 Canal. DR. WEISSKOPF in Čeh. in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo Korist. e e t