KRAJANI KOSEZ:
Kdo nas spet skusa potegniti?
Potem, ko je DO Usluga s svojimi nameravanimi gradnjami na obmoeju krajevne skupnosti Koseze morala pod upravičenim priliskom krajanov po-pustiti in pobrati kovčke ter se seliti drugam, kar pa ni bilo po volji tudi ne-katerim občinskim birokralskim strukturam, je kazalo, vsaj na zunaj, da sta primer Usluge in odločnost krajanov zmanjšali apetite posameznikov, ki znova stegujejo kremplje po prostoru, o katerem naj bi odločali predvsem krajani.
In glej zlomka, na mesto da bi bil primer Usluga v opomin, so se na-enkrat pojavili na sceni: Občinski komite za urejanje prostora, ZIL TOZD Urejanje stavbnih zemljišč, Zveza športnih dništev Ilirija in Is-kra Commerce na eni strani in kra-jani ter vodstvene strukture KS Ko-seze, ki naj bi zopet potegnili krajši konec. Iz zajetnega kupa pisnega gradiva, ki nam ga je dala na razpo-lago krajevna skupnost, bomo bral-cem skušali postreči z vnovično ne-logičnostjo. Gre za nameravano gradnjo športnega parkas Iskra in kot kaže, je takšen poseg v naspro-tju s planskimi dokumenti o ureja-
Da bi bili kolikor-toliko objektiv-ni pri osvetljevanju tega primera, bomo uporabili dva nasprotujoča si dokumenta, ki bodeta v oči, iz njih pa je mogoče razbrati, da gre za že preizkušene birokratske poteze in namišljene usluge širši družbeni skupnosti, v tem primeru usluge, ki naj bi jih bili deležni krajani.
Prvi od dokumentov je Samou-pravni sporazum o združevanju de-la in sredstev za izgradnjo športnega parka Iskra, ki st aga 22. novembra 1986 podpisala dipl. ing. Boris Er-žen v imenu Športnega društva Iliri-ja in dipl. oec. Janez Vipotnik v imenu Iskra Commerce.
Udeleženci tega sporazuma pa naj bi imeli tele skupne cilje: da se
nju prostora na območju te krajev-ne skupnosti.
dogradi v okviru razpoložljivega zemljišča, namenjenega za športni park Ilirija, športne objekte pa idej-nemu projektu DESSA, avtorjev Kajzar-Delak, da se zagotovi trajno koriščenje teh objektov s strani investitorja Iskra, da se športnemu društvu Ilirija zagotovi trajno kori-ščenje prostih kapacitet na novoz-grajenih objektih ter prednostna uporaba novozgrajenega nogomet-nega igrišča, da se zagotovi investi-torju Iskra koriščenje prostih kapa-citet na že zgrajenih športnih objek-tih ŠD Ifirija in da se zagotovi skup-
ta, da se bosta v vsakoletnem kori-ščenju prostih kapacitet in skupnem upravljanju in vzdrževanju dogovo-rila s posebnim letnim aneksom!
V 6. členu tega sporazuma pa je zapisano tudi to, da sta udeleženki sporazumni, da bo Iskra Commerce nakazala ŠD Ilirija sredstva za od-kup zemljišča (navedene so tudi šte-vilke parcel), na katerega ima ŠD Uiriju predkupno pravico! Po zdaj še nepotrjenih informadjah, v času podpisovanja tega sporazuma, ŠD Uirija ni imela razpolagalno pravico nad spornim igriščem? . . .
Drugi pomembni dokument pa je pritožba Skupnosti stanovalcev Ul. Bratov Učakar 4 in 6, in so tudi na-stopili kot tožeča stranka na Vrhov-
no upravljanje in vzdrževanje no-vozgrajenih športnih objektov v okviru športnega parka SD Ilirija. Udeleženca sporazuma pa soglaša-nem sodišču zoper toženo stranko Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora Ljubljana, za-radi izdaje lokacijskega Dovoljenja. Vrhovno sodišče je tožbi ugodilo in se odločba Republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanja pro-stora Ljubljana št. 350/A-526/87-RS/TR z dne 11. 01. 1988 odpravi! V dokaj obširni obrazložitvi sodišča je razvidno vrsto nepravilnosti in tu-di to, da bi bila igrišča na razpolago le eni delovni organizacijr, kar po-meni da bi bilo teniško igrišče zapr-tega tipa, torej ,,rezervirano za Iskro Commerce".
ln ob tem še ena cvelka: Občin-skemu komiteju za urejanje prosto-ra, ki je tudi izdal odločbo o grad-benem dovoljenju, se ni zdelo po-membno, da bi odločbo poslalo tu-
di krajevni skupnosti Koseze na či-gar terenu naj bi se tudi gradila igri-šča, pač pa KS Zg. Šiška, ki meji z omenjeno krajevno skupnostjo!
Iz kupa dokumentacije je razvid-no, da vcxlstvene strukture krajevne skupnosti Koseze niso ravnodušne nad ravnanjem že prej omenjenih povzročiteljev vseh nevšečnosti, njim pa so svoje dodali še krajani, saj jim ni vseeno kako bo z že tako okrnjenimi zelenimi površinami. Niso pa proti športnim igriščem, za-vračajo pa namero, da bi bila le-ta samo za določene kroge oz. delovno organizacijo. Na vse pritožbe kra-jevne skupnosti, ki so jih naslovili na razne pristojne instance, komaj-da še dobijo kakšen odgovor, zato bo treba o tem primeru še odločneje nastopati dokler je še čas. Tega pa je vse manj!
Jože ČURIN