Stenografien! zapisnik
druge seje
deželnega zbora kranjskega
v Ljubljani
dne S. februarija 1895.
Nazoči: Prvosednik: deželni glavar Oton Detela. — Zastopnika c. kr. vlade:	deželni predsednik baron
Viktor H e in in c. kr. vladni tajnik vitez Viljem Laschan. —Vsi članovi razun: ekscelenca knezo-škof dr. Jakob Missia, grof Ervin Auersperg, Niko Dragoš, Janez Mesar in Franz Suklje. — Zapisnikar: deželni tajnik Jožef Pfeifer.
Dnevni red:
1.	Branje zapisnika I. deželno-zborske seje dne 28. decembra 1894.
2.	Naznanila deželno-zborskega predsedstva.
3.	Priloga 14. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži proračun bolniškega zaklada za leto 1895.
4.	Priloga 15. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži proračun blazniškega zaklada za leto 1895.
5.	Priloga 19. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga proračun gledališkega zaklada za leto 1895.
6.	Priloga 21. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga proračun deželne vinarske, sadjarske in poljedelske sole na Grmu za leto 1895.
7.	Priloga 22. Poročilo deželnega odbora glede dovolitve priklad za cestne namene.
8.	Priloga 18. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga računski sklep gledališkega zaklada za leto 1893.
9.	Priloga 23. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlagata računski sklep deželnega posojilnega zaklada za leto 1893. in proračun za leto 1895.
10.	Priloga 24. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga računski sklep deželnega zaklada in razkaz skupne imovine za leto 1893.
11.	Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu normalno-šolskega zaklada za leto 1893. (k prilogi 1.).
12.	Ustno poročilo finančnega odseka o izkazu o gospodarjenji z učiteljskim pokojninskim zakladom za 1893. 1. (k prilogi 2.).
13.	Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu zaklada učiteljskih pokojnin za 1. 1895. (k prilogi 3.) in o prošnjah: upokojenega učitelja Janeza Debelaka, da se mu pusti dosedajna pokojnina 600 gld.; učiteljske udove Marije Ferlan za pokojnino; učiteljske udove Frančiške Kalin za miloščino; Jožefe Ferjančič za podporo za dva otroka umrlega učitelja Lavrenčiča; umirovljenega učitelja Florijana ICalingerja za zvišanje pokojnine.
14.	Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu zaklada prisilne delalnice za 1. 1893. (k prilogi 9.) in o prošnji paznikove udove Marjete Blažek za miloščino.
SfI’lmip'itpliisisu’r ikidit
der zweiten Sitzung
des Kraintscheu Landtages
in Laibach
am 8. Jänner 1895.
Anwesende: Vorsitzender: Landeshauptmann Otto Deteta. — Vertreter der k. k. Regierung: Landespräsident Victor Freiherr v. Hein und k. k. Regierungssecretär Wilhelm Ritter v. Laschan. —- Sämmtliche Mitglieder, mit Ausnahme von: Se. Excellenz Fürstbischof Dr.Jakob Missia, Erwin Graf Auersperg, Miko Dragoš, Johann Mesar und Franz Suklje. — Schriftführer: Landes-secretär Josef Pfeifer.
Tagesordnung:
1.	Lesung des Protokolles der I. Landtagssitzung von: 28. December 1894.
2.	Mittheilungen des Landtagspriisidiunis.
3.	Beilage 14. Bericht des Landesausschusses, womit der Voranschlag des Krankenhaussondes für das Jahr 1895 vorgelegt wird.
4.	Beilage 15. Bericht des Laudesausschusses, womit der Voranschlag des Jrrenhausfondes für das Jahr 1895 vorgelegt wird.
5.	Beilage 19. Bericht des Landesausschusses, womit der Voranschlag des Theaterfondes für das Jahr 1895 vorgelegt wird
6.	Beilage 21. Bericht des Landesausschusses, womit der Voranschlag der Landes- Wein-, Obst- und Ackerbauschule in Stauden für das Jahr 1895 vorgelegt wird.
7.	Beilage 22. Bericht des Landesausschusses, betreffend die Genehmigung	von Umlagen	für	Straßeuzwccke.
8.	Beilage	23.	Bericht	des	Landesausschuffes	mit	Vorlage	des
Rechnungsabschlusses des Theaterfondes für das Jahr 1893.
9.	Beilage	18.	Bericht	des	Landesausschusses	mit	Vorlage	des
Rechnungsabschlusses des Landesanlehensfondes für das Jahr 1893 und des Voranschlages für das Jahr 1895.
10.	Beilage	24.	Bericht	des	Landesausschuffes,	mit	welchen:	der
Rechnungsabschluss des Landesfondes und die Nachweisung des gesaminien Vermögens für das Jahr 1893 vorgelegt werden.
11.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechnungsabschluss des Normalschulfondes pro 1893 (zur Beilage 1).
12.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Gebarungsausweis des Bolksschullehrer - Pensionsfondes pro 1893 (zur Beilage 2).
13.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Voranschlag des Lehrerpensionsfondes pro 1895 (zur Beilage 3) und über die Petitionen: des pensionierten Lehrers Johann Debelak um Belastung des bisherigen Ruhegenusses per 600 fl.; der Lehrerswitwe Maria Ferlan um Pension; der Lehrerswitwe Franziska Kalin um Gnadengabe; der Josefa Ferjančič um Bewilligung einer Unterstützung für die zwei Kinder des verstorbenen Lehrers Lavrenčič; des pensionierten Lehrers Florian Stalinger um Pensions-erhöhung.
14.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechnungsabschluss des Zwangsarbeitshauses pro 1893 (zur Beilage 9) und über die Petition der Ausseherswitwe Margaretha Blažek um Bewilligung einer Gnadeugabe.
12
II. seja dne 8. januarija 1895. — IT. Sitzung mn 8. Jänner 1895.
15.	Ustno poročilo finančnega odseka o računskih sklepih ustanovnih zakladov za 1. 1893 in o proračunih za 1. 1895. (k prilogi 11.) in o prošnji vodstva Lichtentliurnove dekliške šole za podporo za nakup knjig.
16.	Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu deželno-kulturnega zaklada za 1. 1893. in o proračunu za 1. 1895. (k prilogi 8.) in o prošnji društva za varstvo vinarstva.
17.	Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji mestnega magistrata v Ljubljani glede prispevka za botanični vrt.
18.	Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu za 1. 1893. (k prilogi 12.).
19.	Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji občine na Brezovici za odpis dolga 300 gld. za zgradbo šole.
15.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Rechnungsabschlüsse der Stiftungsfonde pro 1893 und die Voranschläge pro 1895 (zur Beilage 11) und über die Petition der Leitung der Lichtenthurn'schen Mädchenschule um Subvention behufs Anschaffung von Büchern.
16.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechnungsabschluss des Landcsculturfondcs pro 1893 und den Voranschlag pro 1895 (zur Beilage 8) und über die Petition des Vereines zum Schutze des Weinbaues.
17.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Eingabe des Stadtmagistrates in Laibach, betreffend den Beitrag für den botanischen Garten.
18.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechnungsabschluss der Landes- Wein-, Obst- und Ackerbauschule in Stauden pro 1893 (zur Beilage 12).
19.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition der Gemeinde Bresowitz um Abschreibung eines Darlehens per 300 sl. für den Schulhausbau.
Seja se začne ob 10. uri 20 minut dopoldne.
Seginn der Sitzung um 10 Uhr 20 Minuten vormittags.
13
II. seja dne 8. januvarija 1895. Deželni glavar:
Potrjujem sklepčnost visoke zbornice ter otvarjam sejo. Gospoda zapisnikarja prosim, da prečita zapisnik zadnje seje.
1. Branje zapisnika I. deželno-zborske seje dne 28. decembra 1894.
L Lesung des Protokolles der I. Landtagssitzung vom 28. December 1894.
Tajnik Pfeifer
(bere zapisnik I. seje v slovenskem jeziku — liest das Protokoll der I. Sitzung in slovenischer Sprache).
Deželni glavar:
Želi kdo gospodov kak popravek v ravnokar pre-čitanem zapisniku?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, izrekam, da je zapisnik prve seje potrjen.
2. Naznanila deželno-zborskega predsedstva. 2. Mittheilungen des Landtagspräsidiums.
Deželni glavar:
Naznaniti mi je, da je gospod poslanec župnik Ivan Mesar prosil odpusta za ves čas zasedanja zaradi njegove bolezni. Ker presega tak odpust dobo 8 dni, moram zaslišati o tem visoko zbornico in prosim torej o tem sklepati.
Gospodje poslanci, ki so za to, da se gospodu poslancu župniku Mesarju dovoli odpust za vso dobo zasedanja, izvolijo obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
Dalje naznanjam, da je gospod poslanec grof Ervin Auersperg opravičil svojo odsotnost od današnje seje zaradi bolezni.
Dalje je naznanil gospod poslanec Šuklje, da je zadržan, danes se u'eležiti seje. (Poslanec dr. Tavčar: — Abgeordneter Dr. Tavčar: «Pa zakaj? Zaradi uradnega posla?) Tega ne vem. Naznanil sem visoki zbornici le, kar je dopisal gospod poslanec Šuklje gospodu poslancu Višnikarju. (Poslanec Hribar: — Abgeordneter Hribar: «Višnikarju je naznanil, ne glavarju?» veselost v središči. — Heiterkeit im Centrum.)
Dalje mi je naznanili, da sem prejel od slavne c. kr. deželne vlade sledeči dopis (bere —■ liest):
3- 26/pr.
Euer Hochwohlgeboren!
Der von beiden Häusern des Reichsrathes angenommene Gesetzentwurf, betreffend die Bestellung von Commissionen zum Zwecke der Revision des Grundsteuercatasters, hat laut
- II. Sitzung am 8. Jänner 1895.
telegraphischer Eröffnung Seiner Excellenz des Herrn Finanzministers am 1. Jänner l. I. die Allerhöchste Sanction erhalten.
Nach Artikel I. des Gesetzes ist außer einer Centralcommission in Wien für jedes Land eine Landescommission zu bestellen.
Diese wird unter dem Vorsitze des politischen Landeschefs oder seines Stellvertreters in Krain aus 8 Mitgliedern und ebensovielen Ersatzmännern zu bestehen haben, von welchen die Hälfte der Finanzminister, u. zw. mindestens zur Hälfte aus den Grundsteuerträgern des Landes beruft, während die andere Hälfte vom Landtage aus den Grund-steuerträgern des Landes gewählt wird.
' Die durch die Landtage zu bewirkenden Wahlen sollen gemäß Artikels II. des Gesetzes nach einem vom Landtage zu bestimmenden Wahlmodus stattfinden.
Hievon beehre ich mich Euer Hochwohlgeboren infolge hohen Erlasses Seiner Excellenz des Herrn Finanzministers vom 29. December 1894, Z. 7820, mit dem Ersuchen diensthöflich in Kenntnis zu setzen, sofort gefälligst die Veranlassung treffen zu wollen, dass der krainische Landtag die Wahl von vier Mitgliedern und ebensoviel Ersatzmännern für die in Laibach zu bestellende Landescommission vornehme.
Ein Verzeichnis der zu Mitgliedern, beziehungsweise Ersatzmännern, gewählten Persönlichkeiten wollen Euer Hochwohlgeboren mir sohin mit thunlichster Beschleunigung mittheilen.
Gleichzeitig beehre ich mich. Euer Hochwohlgeboren mitzutheilen, dass die Catastralrevision nicht eine Neuanlage oder vollständige Umarbeitung des Grundsteuercatasters bezweckt, sondern nebst der Aufnahme und Berücksichtigung der eingetretenen Culturänderungen lediglich die Behebung auffälliger Missverhältnisse in den Reinertragstarissätzen sowie jene von Irrthümern und groben Verstößen in der Einschätzung der einzelnen Grundstücke.
In diesem Sinne wird auch der Wirkungskreis der Landes-Commissionen in den §§ 15 und 17 des letzterwähnten Gesetzes umschrieben.
Empfangen Euer Hochwohlgeboren die Versicherung meiner vollkommenen Hochachtung.
Laibach am 3. Jänner 1895.
Für den k. k. Landespräsidenten: Dr alka m. p.
An Seine
des Herrn Otto Detela, Ritters des Ordens der eisernen Krone und des Franz-Josefs-Ordens, Landeshauptmannes im Herzogthume Krain
Hochwohlgeboren
in
Laibach.
(Poslanec dr. Tavčar: — Abgeordneter Dr. Tavčar: «Ali slovenskega prevoda ni? Čudno!»)
Prosim da slavna zbornica odloči, ali se ima izročiti ta dopis kakemu odseku, ali pa, da se postavi na dnevni red prihodnje seje.
Voliti se ima v skupinah ali pa iz celega zbora.
14
II. seja dne 8. januvarja 1895. — II. Sitzung mn 8. Jänner 1895.
Poslanec Povše:
Prosim, da se ta važni predlog, ki meri na to, da se volijo štiri članovi v deželno komisijo za revizijo zemljiščnega davčnega katastra, izroči upravnemu odseku.
Deželni glavar:
Prosim gospode, kateri pritrdijo temu predlogu, naj izvolijo ustali.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet.
Dalje imam naznaniti, da se mi je z dopisom deželnega predsedstva naznanilo, da je sklep visokega deželnega zbora glede pobiranja deželnih naklad z a-dobil Najvišjo sankcijo.
Naznaniti imam dalje, da so mi došle sledeče peticije, in sicer izročam v imenu deželnega odbora:
Centralleitung des katholischen Schulvereines in Wien bittet um Gewährung einer Subvention pro 1895.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Gerčar Jožef, župnik pri Sv. Trojici pri Mokronogu, prosi podpore za napravo trtnice.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird betn Finanzausschüsse zugewiesen.)
Saloker Franziska, Distrietsarztenswitwe in Groß-laschitz, bittet mit gnadenweise Bewilligung der Pension und der Erziehungsbeiträge für ihre Kinder.
(I/roči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Landesregierung hier übermittelt die Petition der Sanitätsdistrictsvertretung in Jdria um Subvention für die Errichtung eines Spitales dortselbst.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Rectorat der k. k. Universität in Wien bittet um Subvention für die mensa academica.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Gymnasialdirection in Gottschee bittet um Subvention für arme Studierende.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Wolsegger Friederike bittet um Bewilligung einer Subvention für die dortige Studentenküche.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Mesino županstvo v Kranji prosi podpore za zgradbo ondotnega gimnazijskega poslopja.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Deželni služabniki v Ljubljani prosijo za vštevanje petletnic v pokojnino.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Kmetijska podružnica v Krškem prosi podpore za nakup parcele za napravo vinograda.
Predlagam, da se izroči ta prošnja upravnemu odseku.
Poslanec Višnikar:
Prosim besede!
Ker se je že enaka prošnja izročila finančnemu odseku v zadnji seji, prosim, da se tudi ta prošnja izroči temu odseku.
Deželni glavar:
Prosim gospode, kateri pritrdijo temu nasvetu, naj izvolijo obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
Županstvo občine Kostel prosi, da bi se ta občina razcepila v dve občini: Fara in Banjaloka.
(Izroči se upravnemu odseku. — Wird dem Ver-waltungsausschnsse zugewiesen.)
Gospod poslanec dr. vitez Bleiweis izroča prošnjo upravnega odbora društva «Narodni dom» v Ljubljani za podporo.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Gospod poslanec dr. Žitnik izroča sledeči prošnji:
Jernej Ravnikar, nadučitelj v Mokronogu, prosi za uvrstitev službe v I. plačilni razred.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird bent Finanzausschüsse zugewiesen.)
Terezija Vrančič, učiteljska udova, prosi za dovolitev pokojnine in vzgojnih doneskov.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Gospod pos'anec Klun izroča prošnjo županstva v Selcih za dovolitev raznih občinskih priklad.
(Izroči se upravnemu odseku. — Wird dem Ver-waltungsausschusse zugewiesen.)
Go“pod poslanec dr. Vošnjak izroča sledeči prošnji:
Opravilni odbor podpiralne zaloge slovenskih vse-učeliščnikov v Gradcu prosi podpore.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Dürfeld Juliana, Lehrerswitwe, bittet um Pensions-erhöhung.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Gospod poslanec Povše izroča sledeči prošnji:
Župnijsko predstojništvo v Želimljah prosi podpore za popravo župnišča.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
II. seja dne 8. januvarja 18.95. — II. Sitzung am 8. Jänner 1895.
15
Kmetijske podružnice v Bohinjski Bistrici, Polhovem Gradci, Zagorji in Škocijanu prosijo, da se deželni zbor ozira na potrebe kmetovalca v lovskem zakonu.
(Izroči se upravnemu odseku. — Wird dem Verwaltungsausschusse zugewiesen.)
Gospod poslanec Lavrenčič izroča prošnjo pod-občine Vodice za podporo za uravnavo hudournika.
(Izrodi se upravnemu odseku. — Wird dem Verwaltungsausschusse zugewiesen.)
Gospod poslanec Klun izroča sledeči prošnji: Kmetijska podružnica v Gorjah prosi za premembo lovskega zakona.
(Izroči se upravnemu odseku — Wird dem Ver-waltungsausschusse zugewiesen.)
Kmetijska podružnica v Grahovem prosi za premembo lovskega zakona.
(Izroči se upravnemu odseku. -— Wird dem Ver-waltungsausschusse zugewiesen.)
Gospod poslanec Povše izroča prošnjo županstva v Vodicah, ki prosi, da se občinska cesta Vojsko-Kosez-Kot uvrsti med okrajne ceste.
(Izroči se upravnemu odseku. — Wird dem Ver-waltuugsausschusse zugewiesen.)
Gospod poslanec Lavrenčič izroča prošnjo posestnikov v Jakovicah za podporo za napravo vodovoda v Jakovcih pri Vrabčah.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Pošel mi je sledeči samostalni predlog gospoda poslanca Povšela in tovarišev.
Prosim gospoda tajnika, da ga prečita.
Tajnik Pfeifer
(bere — liest):
Samostalni predlog poslanca Povšela in tovarišev:
Visoki deželni zbor naj sklene:
I.) Deželnemu odboru se naroča:
a)	sestaviti poljudno spisano knjižico, razpravljajočo o reviziji zemljiščno-davčnega katastra, ki se ima letos vršiti, v kateri naj se županstva ponče o načinu, po katerem se ima revizija izvršiti in kako imajo zemljiščih posestniki pravico do pritožeb, oziroma do zahtev, da se vsaj najhujše krivice o cenitvi odpravijo;
b)	pozvedovati polom županstev o previsokih, krivičnih vcenitvah, na podlagi katerih so vcenitveni tarifi previsoko določeni;
c)	pozvedovati, koliko se je pašnikov po pomoti ali vedoma, ker je na njih tu in tam stalo kako drevo ali grmovje, vpisalo za gojzd, da se po § 13. revizijskega zakona take parcele zopet vpišejo v prejšnjo kulturo;
d)	vse te pozvedbe z vsemi nabranimi podatki imajo
se izročiti v porabo deželni komisiji za revizijo
katastra.
II V formalnem oziru naj se ta predlog izroči v posvetovanje in poročanje upravnemu odseku.
V Ljubljani dne 8. januvarja 1895.
Povše, dr. Žitnik, Klun, dr. Papež, Detela, V. Ogorelec, M. Lavrenčič, Pfeifer, P. Pakiž, Višmkar.
Deželni glavar:
Utemeljevanje tega samostalnega predloga postavil bom na dnevni red jed ne prihodnjih sej.
Došel mi je dalje tudi samostalni predlog gospoda poslanca dr. Tavčarja in tovarišev.
Prosim gospoda tajnika, da ga prečita.
Tajnik Pfeifer
(bere — liest):
Samostalni predlog
poslanca dr. Tavčarja in tovarišev glede splošne direktne volilne pravice.
«Slavni deželni zbor naj na podlagi člena 19. deželnega reda sklene:
Z ozirom na volilno reformo, k oj o hoče vlada izvesti, izreka se deželni zbor te vojvodine za vpeljavo splošne direktne volilne pravice, če bi se pa le-tä za sedaj doseči ne mogla, zahteva se vpeljava splošne volilne pravice v skupinah kmetskih občin, mest in trgov, isto tako zahteva se vpeljava direktne volitve v prvi skupini, toda le pod pogojem, da se volitev ne vrši v oddaljenih centrih, nego po posameznih občinah.
Dalje se izreka deželni zbor, da je delavcem podeliti volilno pravico, vender pa naj se število mandatov kmetskih občin, ki so od nekdaj v zastopstvu prikrajšane, pomnoži za isto število, katero se prizna zastopnikom delavcev. Glede na to, da kranjska trgovinska zbornica nima posebnega zastopnika v državnem zboru, kakor jih imajo zelo manjše trgovinske zbornice, zahteva se, da se omenjeni zbornici prizna posebni zastopnik, ter da se sploh izvrši pravična uredba volilnih okrajev.
Odločno pa se deželni zbor izjavlja proti pomnoženi i volilnih skupin in proti temu, da bi se novi, delavskemu stanu ne pripadajoči volilci z delavci vred združili v novo volilno skupino.
Dr. Ivan Tavčar, Iv. Hribar, Arko, Jos. Lenarčič, Klein, L. Svetec, dr. Vošnjak, Murnik.
Deželni glavar:
Tudi utemeljevanje tega samostalnega predloga postavil bom na dnevni red jedne prihodnjih sej.
Prestopimo k daljnim točkam dnevnega reda:
16
II. seja dne 8. januvarja 1895.
3.	Priloga 14. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži proračun bolniškega zaklada za leto 1895.
3.	Beilage 14. Bericht des Landesausschnsses, womit der Voranschlag des Krankenhauefondcs für das Jahr 1895 vorgelegt wird.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
4.	Priloga 15. Poročilo deželnega odbora, 8 katerim se predloži proračun blazniškega zaklada za leto 1895.
4.	Beilage 15. Bericht des Landesausschusses, womit der Voranschlag des Jrrenhausfondes für das Jahr 1895 vorgelegt wird.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
5.	Priloga 19. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga proračun gledališkega zaklada za leto 1895.
5.	Beilage 19. Bericht des Landesausschusses, womit der Voranschlag des Theaterfondcs für das Jahr 1895 vorgelegt wird.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
6.	Priloga 21. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga proračun deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu za leto 1895.
6.	Beilage 21. Bericht des Landesausschusses, womit der Voranschlag der Landes- Wein-, Obst- und Ackcrbauschule in Stauden für das Jahr 1895 vorgelegt wird.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
7.	Priloga 22. Poročilo deželnega odbora glede dovolitve priklad za cestne namene.
7.	Beilage 22. Bericht des Landesausschusses betreffend die Genehmigung von Umlagen für Straßenzwecke.
(Izroči se finančnemu odseku — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
— 11. Sitzung am 8. Jänner 1895.
8.	Priloga 18. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga računski sklep gledališkega zaklada za leto 1893.
8.	Beilage 18. Bericht des Laudesausschnsses mit Vorlage des Rechnungsabschlusses des Theater-foudcö für das Jahr 1893.
(Izroči se finančnemu odseku. -— Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
9.	Priloga 23. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlagata računski sklep deželnega posojilnega zaklada za leto 1893. in proračun za leto 1895.
9.	Beilage 23. Bericht des Landesausschusses mit Vorlage des Rechnungsabschlusses des Landes-anlchensfondes für das Jahr 1893 und des Voranschlages für das Jahr 1895.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)	»
10.	Priloga 24. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga računski sklep deželnega zaklada in razkaz skupne imovine za leto 1893.
10.	Beilage 24. Bericht des Landesausschusses, mit welchem der Rechnungsabschluss des Laudes-fondes und die Rachweisung des gesammten Vermögens für das Jahr 1893 vorgelegt werden.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Daljna točka dnevnega reda je:
11.	Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu normalno-šolskega zaklada za 1893. 1. (k prilogi 1.).
11.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechnungsabschluss des Rormalschulfondes pro 1893 (zur Beilage 1.).
Poročevalec Klun:
Visoki deželni zbor! V prilogi 1 predložil nam je deželni odhor računski sklep normalno-solskega zaklada.
Iz posameznih številk je razvidno, da je bilo dohodkov za 505 gld. 67 Ya kr. manj, kakor jih je bilo pro-računjemh. Glavni odpadek se kaže pri deželni dokladi na davke, ki je bila po izkazu računskega oddelka c. kr. finančne direkcije proračunjena na 156.700 gld., pa je v islini znašala le 154.117 gld. 77 kr., torej za 2582 gld. 23 kr. manj, kakor se je računilo. Ta od-
H. seja dne 8 Januvarija 1895. -— II. Sitzung am 8. Jänner 1895.
17
padek je sem pomenljivejši, in sicer ne samo za normalncPolsld zaklad, ampak za naše deželno gospodarstvo sploh, ki je po večjem delu navezano na deželne priklade na davke, ker je bila 10% šolska naklada na direktne davke v prejšnjih letih zmerom večja, kakor smo jo proračunjali in je še v predzadnjem letu, to je 1. 1892, znašala za 5824 gld. 34 kr. več, kakor je bila proračunjena. To kaže, da državni davki deloma padajo in ž njimi deželna naklada, deloma pa, da so nepredvidne nesreče, ujme, trtna uš i. t. d. provzročile večji odpis davkov, kakor se je računilo. Obe te prikazni deželnemu zboru nalagate sveto dolžnost, pri deželnem gospodarstvu jako previdnemu biti in pri vseh strokah, zlasti pa pri stroških za šolstvo, ki med vsemi od leta do leta najbolj naraščajo, ogibati se vseh nepotrebnih izdatkov. Ako vsled tega velikega odpadka pri deželni dokladi na direktne davke deželnemu zakladu vender še ni bilo treba v pokritje pro-računjenega primanjkljaja plačali vseh po proračunu dovoljenih 152.705 gld., ampak le 151 825 gld. 60% kr., prihaia to deloma od tod, da je bilo pri zapuščinah za 2000 gld. 11 % kr., pri obrestih in nekaterih drugih dohodkih pa za 76 gld. 44 kr. več dohodkov, kakor je bilo proračunjenih, deloma pa se je večinoma vsled izpraznjenih učiteljskih služeb za 1385 gld. 7 kr. manj izdalo, tako da imamo končno venderle 879 gld. 39 % kr. dejanskega prihranka. Na zadnji strani priloge razkazano je skupno premoženje normalno šolskega zaklada, ki je koncem leta znašalo 125.927 gld. 77 kr. Ker je bila pa pri stroških 34.327 gld. 77 kr. končnih zaostankov, ki jih je treba od skupnega premoženja odbiti, kaže se čistega premoženja 91.600 gld.
Finančni odsek torej predlaga:
Slavni deželni zbor naj sklene:
«Računski sklep normalnošolskega zaklada za 1. 1893 se odobruje, razkaz končne imovine tega zaklada pa se jemlje na znanje.»
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim gospode, ki pritrdijo temu predlogu, naj izvolijo ustali.
(Obvelja — Angenommen.)
Sprejeto.
Daljna točka je:
12. Ustno poročilo finančnega odseka o izkazu o gospodarjenji z učiteljskim pokojninskim zakladom za 1893.1. (k prilogi 2.).
12. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Gebarungsauswcis des Bolksschullehrer-Pensionefondes pro 1893 (zur Beilage 2).
Poročevalec Kinn:
Slavni deželni zbor! V prilogi 2. deželni odbor slavnemu zboru izroča izkaz o gospodarjenji z učiteljskim pokojninskim zakladom za 1. 1893, kakor mu
ga je predložil deželni šolski svet, ki oskrbuje ta zaklad. Iz dotičnih številk je razvidno, da so bili na 10.046 gld. proračunjeni dohodki za 562 gld 4 kr. višji, ker so v isfini znašali 10.673 gld. 4 kr. Več se je dobilo pri zalogi šolskih knjig 66 gld., pri obrestih in pokojninskih odtegljejih 248 gld. 4 kr., pri šolskih globah pa 248 gld., dasiravno jih je bilo v postojnskem okraji odpisanih za 4416 gld. 50 kr., v litijskem za 37 gld., torej skupaj za 4453 gld. 50 kr., ker jih ni bilo mogoče iztirjati. Potrebščina je bila proračunjena na 27.990 gld., je pa v istini znašala 28.032 gld. 66 kr., torej za 42 kr. 66 kr. več. Glavna pomnožitev se kaže pri odpravninah, ki so bile proračuniene na 300 gld., pa so v istini znašale 1395 gld.; tudi pri pogrebninah, ki so bile proračunjene na 200 gld., se kaže pomnožitev za 55 gld. Nasprotno ni bilo treba rabiti vseh za nepredvidne slučaje v proračun postavljenih pavšalnih zneskov ter so se vsled tega zmanjšali stroški za pokojnine učiteljev za 624 gld. 42 kr., pokojnine učiteljskih udov za 284 gld. 93 kr., vzgoj-nine za 158 gld. 1 kr., miloščine pa za 39 gld. 98 kr. Ako od skupne potrebščine v znesku 28.032 gld. 66 kr. odbijemo skupne dohodke v znesku 10.673 gld. 4 kr., kaže se primanjkljaj 17.359 gld. 62 kr., ki bi ga bil moral pokriti deželni zaklad. Ali ker so se ob enem končni zaostanki zmanjšali za 909 gld. 52 kr., imel je deželni zaklad za ta znesek manj, torej vsega skupaj doplačati 16.450 gld., to je za 1494 gld. manj, kakor je bilo proračunjeno. Končno imetje znaša 32.215 gld. 60 kr. in sicer 32.050 gld. v državnih obveznicah, 165 gld 60 kr. pa v gotovini.
Finančni odsek predlaga:
«Slavni deželni zbor naj izkaz deželnega šolskega sveta o gospodarjenji s kranjskim učiteljskim pokojninskim zakladom za 1. 1893. blagovoljno jemlje na znanje.»
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(N hče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ce ne, prosim gospode, ki pritrdijo temu predlogu, naj izvolijo obsedeli.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet.
Prestopimo k dalnji točki dnevnega reda, to je:
13. Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu. zaklada učiteljskih pokojnin za 1. 1895. (k prilogi 3.) in o prošnjah: upokojenega učitelja Janeza Debelaka, da se mu pusti dosedajna pokojnina 600 gld.; učiteljske udove Marije Ferlan za pokojnino; učiteljske udove Frančiške Kalin za miloščino; Jožefe Ferjančič za podporo za dva otroka umrlega učitelja Lavrenčiča; vmirovijenega učitelja Florijana Kali ngerj a za zvišanje pokojnine; učiteljevi udovi Ani Juh za podaljšanje in zvišanje dosedanje miloščine.
18
II. seja dne 8. januvavija 1895. — IT. Sitzung am 8. Jänner 1895.
13. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Voranschlag des Lehrerpeusionsfondes pro 1895 (zur Beilage 3) und über die Petitionen: des pensiouirten Lehrers Johann Debelak um Belastung des bisherigen Ruhegenusses per 600 fl; der Lehrerswitwc Maria Ferlan um Pension; der Lehrcrswitwe Franziska Kalin um Gnadengabe; der Josefa Ferjanviv um Bewilligung einer Unterstützung für die zwei Kinder des verstorbenen Lehrers Lavreneie; des pensiouirten Lehrers Florian Kalingcr um Pcnsionserhöhung; der Lehrcrswitwe Anna Inh um Verlängerung und Erhöhung der jetzigen Gnadengabe.
Poročevalec Klun.
Visoki deželni zbor! Na dnevnem redu današnje seje je tudi proračun učiteljskega pokojninskega zaklada. Preden pa pričnemo obravnavati posamezne številke njegove, treba je rešiti nekatere prošnje, ki več ali manj vplivajo na nje. Prvo prošnjo je poslal vmirov-Ijeni učitelj Janez Debelak v Tržiči, kateremu je bila od slavnega deželnega zbora z ozirom na to, da je Debelak že 1. 1847 pričel poučevati na ljudski šoli in pohvalno opravljal svojo službo skozi 42 let, 1 1890 pokojnina njegova od 577 gld. 50 kr. za 5 let povišana na letnih 660 g'd. Obrok dovoljenega mu poviška potekel je torej s koncem 1. 1894, zato prosi, da bi se mu milostljivo zopet podaljšal. Mož je sedaj v 80. letu in vsled starosti jako betežen in bolehen, kakor potrjuje prošnji pridejano zdravniško spričevalo. Ker je vsled tega še veliko bolj potreben pomoči in bi bilo zanj jako trdo, ako bi se mu v poslednjih urah, ki jih ima še živeti na svetu, skrčili njegovi ne ravno preveliki dohodki, priporoča finančni odsek, da se mu užitek dosedanje pokojnine letnih 660 gld. podaljša do njegove smrti.
V imenu finančnega odseka torej predlagam: Visoki deželni zbor naj sklene:
«Vmirovljenemu učitelju Janezu Debelaku podaljša se do smrti užitek dosedanje pokojnine letnih 660 gld. iz učiteljskega pokojninskega zaklada.»
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim gospode, kateri pritrde temu predlogu, naj izvolijo obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
Poročevalec Klun:
Drugo prošnjo je izročil učitelj Florijan Kalinger na Drski, v okraji novomeškem. Kalinger služboval je skozi 41 let v raznih krajih kot ljudski učitelj ter je bil dne 15. maja p. 1. vmirovljen. Ali ker je služil
definitivno le 33 let, prvih 8 let pa le provizorno, odmeril mu je deželni šolski svet. samo 517 gld. 50 kr. pokojnine, to je 6 osmink njegove zadnje plače, ki je znašala 690 gld. Prošnji pridejana spričevala kažejo, da se je mož povsod vrlo dobro obna-al in je vestno spolnjeval svoje dolžnosti. Zalo tudi zasluži, da se deželni zbor milostno ozira na njegove zasluge, zlasti ker je lansko leto prav v enakem slučaji učitelju Petru Cebinu, ki je tudi služil čez 40 let, enako pokojnino letnih 517 gld. 50 kr. povikšal na 600 gld. Finančni odsek enaki ozir priporoča tudi za učitelja Kalingerja ter priporoča:
Slavni deželni zbor naj sklene:
«Vmirovljenemu učitelju Florijanu Kalingerju po-vikša se pokojnina 517 gld. 50 kr. iz učiteljskega zaklada, pričenši s 1. januvarijem leta 1895., na letnih 600 goldinarjev.»
Deželni glavar:
- Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim gospode, ki se strinjajo s tem predlogom, naj izvolijo obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
Poročevalec Klun:
Tretjo prošnjo poslala je učiteljeva udova Marija Ferlan. Njen mož Janez Fer an je v raznih krajih kot učitelj služboval, in sicer 4 leta provizorno, 7 let pa definitivno. Vsled tega postavno nima nobene pravice do pokojnine po svojem možu, ki je 17. marca 1894. 1. v Tunjicah umrl. Ker ji pa ni zapustil nobenega premoženja, pač pa precej dolga, kakor spri-čuje pridejani ubužni list, in sama kot hči ubozega goslača tudi nima nikakeršne imovine, zato se obrača do slavnega deželnega zbora s prošnjo, da bi ji dovolil milostno pokojnino. Župnijski in občinski urad v Tunjicah, pa tudi okrajni šolski svet. v Kamniku prav toplo priporočalo njeno prošnjo in potrjujejo, da je vredna in potrebna na nuine še podpore. Slavni deželni zbor se je na tako utemeljene prošnje vedno oziral in je takim udovam dovolieval primerne miloščine navadno na tri leta. Finan ni odsek priporoča, da naj se tudi Mariji Ferlan dovoli miloščina letnih 100 gld., pričenši s 1. aprilom 1. 1894., do konca 1.1897. Ali ker je po smrti svojega moža dobila odpravnino v znesku 130 gld., ima seji ta odpravnina v miloščino vračunati in daljno izplačevanje miloščine pričeti še-le tedaj, ko bode poravnanih vseh že prejetih 130 gld. Na račun 1. 1895. pride torej le 45 gld., ki spadajo ne prav popolnoma na drugo polovico tekočega leta.
Finančnega odseka predlog se glasi:
Visoki deželni zbor naj sklene:
«Učiteljevi udovi Mariji Ferlan dovoljuje se iz učiteljskega pokojninskega zaklada, pričenši s 1. aprilom 1. 1894, do konca ‘1. 1897. miloščina letnih 100 gld. Vender se ji ima na račun te miloščine všteti odpravnina 130 gld., katera ji je bila po mnževi smrti izplačana iz učiteljskega pokojninskega zaklada, in
JI. seja dne 8. januvarja 1894. — II. Sitzung am 8. Jänner 1894.
19
daljno izplačevanje omenjene miloščine pričeti šele tedaj, ko bode predplačilo omenjenih 130 gld. poravnano po vsem znesku.»
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Če ne, prosim gospode, ki pritrde temu predlogu, naj izvolijo ustali.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
Poročevalec Klun:
Slavni deželni zbor ima dalje rešiti prošnjo učiteljeve soproge Franči-ke Kalin za podaljšanje njej do'oljene miloščine. Frančišek Kalin, učitelj v Podkraj!, je namreč dne 11. aprila 1888 brez sledu zginil, zapustivši ženo in čvetero otrok. Deželni zbor se je usmilil zapuščenih rev ter je Frančiški Kalin dovolil miloščine letnih 150 gld. najprej za tri leta ter jo 1. 1892 podaljšal za prihodnja 3 leta. Ker je ta obrok s koncem 1. 1894 potekel, prosi zapuščena reva novega podaljšanja te miloščine, ki je edini dohodek za njo in njene otroke in ki jo sedaj še tembolj potrebuje, ker vsi štirje otroci obiskujejo šolo in ji prizadevajo večjih stroškov in skrbij.
Finančni odsek priporoča, uslišati to prošnjo ter nasvetuje:
Slavni deželni zbor naj sklene:
«Frančiški Kalin podaljša se miloščina letnih 150 gld. iz učiteljskega pokojninskega zaklada za 3 leta, to je za 1. 1895, 1896 in 1897.»
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim gospode, ki pritrde temu predlogu, naj izvolijo obsedeli.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
Poročevalec Klun:
Daljna prošnja, katera je v zvezi s proračunom učiteljskega pokojninskega zaklada, prihaja od bivše učiteljeve udove Jožefe Lavrenčič, sedaj omožene Ferjančič na Slapu. Učitelj Alojzij Lavrenčič umrl je 5 septembra 1890 zapustivši udovo in dva nepreskrbljena otročiča, Marijo, rojeno 15. novembra 1. 1889, in Alojzija, rojenega že po smrti očetovi 13. aprila 1891. Deželni zbor dovolil je udovi za njo in za oba otroka skupno milostno pokojnino letnih 150 gld., pričenši s 1. januvarijem I. 1892. V teku preteklega leta pa se je udova omožila z Josipom Ferjančičem in je v sled tega zgubila milostno pokojnino iz učiteljskega pokojninskega zaklada, ob jednem pa ji je odpadla tudi vsa pomoč za otroka iz prvega zakona, na katera se je pa deželni zbor oziral, ko je bil njuni materi dovolil izvanredno visoko milostno pokojnino. Ker si udova
Lavrenčičeva s svojo drugo možitvijo ni zboljšala svojega stanu in njenemu nepremožnemu drugemu možu, oziroma očmu, težko de preživi ti priženjena otroka, ker ima le majhno zemljišča in malo branjarijo, zato prosi mati za nju pri deželnem zboru milostne od-gojnine. Županstvo na Slapu priporoča to prošnjo, in tudi finančni odsek sodi, da je prav, ozirati se nanjo, ker otroka nista kriva, da je mati zgubila pokojnino, v kateri je bila zapopadena tudi njuna odgojnina.
Zato finančni odsek nasvetuje :
Slavni deželni zbor naj sklene:
«Učiteljskima sirotama Mariji Lavrenčič in Alojziju Lavrenčiču dovoljuje se pričenši s 1. januvarijem 1.1895. do postavno določene starosti iz učiteljskega pokojninskega zaklada milostna odgojnina po 30 gld. za vsacega na leto.»
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim gospode, ki se strinjajo s tem predlogom, naj izvolijo obsedeti.
(Obvelja — Angenommen.)
Sprejelo.
Poročevalec Klun:
Slednjič imam še poročati o neki prošnji, katera je bila izročena visoki zbornici šele danes, na katero pa se je deželni šolski svet že oziral, ko je sestavljal proračun učiteljskega pokojninskega zaklada. Vsled tega je bila prošnja tudi v finančnem odseku že v razgovoru in finančni odsek me je pooblastil, da smem že danes poročati o njej.
Učiteljevi udovi Ani Juh se je pred tremi leti dovolila miloščina letnih 50 gld. Ker je ta udova res slabotna ter si sama ne more zadosti prislužiti za življenje in ker je dotični rok, do katerega jej je bila dovoljena miloščina, s koncem leta 1894. potekel, predlagam v imenu finančnega odseka:
Visoki deželni zbor naj sklene:
«Učiteljevi udovi Ani Juh podaljša se dosedanja miloščina letnih 50 gld. iz učiteljskega pokojninskega zaklada za tri leta, to je za 1. 1895, 1896 in 1897.»
Ona sicer tudi prosi, da bi se jej podpora letnih 50 gld. povišala, ali finančni odsek je sodil, da se na kaj Urnega sploh ne more ozirati.
Ker se je deželni šolski svet pri sestavi proračuna že oziral na to prošnjo, ne spremeni se proračun učiteljsko-pokojninskega zaklada vsled podaljšanja te miloščine čisto nič.
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim gospode, ki pritrde predlogu finančnega odseka, naj izvolijo obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet.
Prosim gospoda poročevalca, da nadaljuje.
20
II. seja dne 8. januvarja 1894. — II. Sitzung am 8. Jänner 1894.
Poročevalec Klun.
Prestopivši k proračunu učiteljskega pokojninskega zaklada za leto 1895. imam v splošni razpravi samo to omenjati, da je predloženi proračun ugodnejši kakor druga leta. V prejšnjih letih pomnoževala se je potrebščina redno za okroglih 2000 gld. in za prilično enak znesek povikšal se je tudi donesek deželnega zaklada v pokritje primanjkljajev. Letošnji prirastek pa znaša v primeri s proračunom preteklega leta samo 1086 gld. Ker se pa vsled čedalje večjega zneska pri 12% in 2% odlegljejih za pokojninski zaklad letos pomnožuje tudi pokritje za 400 gld.; znaša letošnji primarijkiiej, ki ga bode treba pokrili iz deželnega zaklada, 20.280 gld. in je samo za 686 gld. večji od lanskega, ki je bil proračun jen na 19.594 gld.
V nadrobni razpravi hočem utemeljevati pomno-žitev ali zmanjšavo posameznih točk in prosim, da naj slavni zbor preide v splošno razpravo.
Deželni glavar:
Otvarjam splošno razpravo. Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prestopimo v nadrobno razpravo in prosim gospoda poročevalca, da prične svoje poročilo.
Poročevalec Klun:
Ad I. Za pokojnine učiteljev deželni odbor predlaga 18.550 gld. Ali odkar je bil sestavljen proračun, vmirovljen je bil učitelj Franc Praprotnik s pokojnino letnih 431 g'd. 25 kr., ki koncem meseca februvarija 1895. 1. stopi iz službe. Treba je torej zanj v proračun postaviti delni znesek njegove poko,nine, ki za deset mesecev znaša 360 gld. Razen tega priraste vsled danes storjenega sklepa še 82 gld. 50 kr., za kateri se je učitelju Florijanu Kalingerju na novo povikšala pokojnina.
Vse pokojnine znašajo torej 17.756 gld., več 360 gld., več 82 gld. 50 kr., torej 18.198 gld. 50 kr. In če k temu znesku prištejemo še 800 gld. za prihodnje nepredvidne slučaje, potrebuje se za pokojnine učiteljev 18.998 gld. 50 kr., ali okroglo 19.000 gld., to je za 400 gld. več, kakor je bilo proračunjeno za leto 1894. In ravno ta znesek predlaga finančni odsek.
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.)
Ad II. Za pokojnine učiteljskih udov in sirot priporoča deželni odbor znesek 8100 gld. Med tem č isom pa je umrla učiteljska udova Wresilz Marija, ki je uživala pokojnino letnih 246 gld. 66 kr. Če torej ta znesek odštejemo od dejansko odmerjenih pokojnin, ki po izkazu deželnega šolskega sveta znašajo 7577 gld. 52 kr., preostaja še 7330 gld. 86 kr; in če temu znesku dodamo še 500 gld. za prihodnje nepredvidne slučaje, znaša vsa potrebščina II. poglavja 7330 gld. 86 kr., okroglo 7831 gld., kateri znesek slavnemu zboru v sprejem priporoča finančni odsek. Lani je bilo za to poglavje dovoljenih 7400 gld., torej je letošnji znesek višji za 431 gld.
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.)
Ad III. Vzgojnine bi po predlogu deželnega odbora zna-ale 1200 gld. Ker smo pa za siroti Marijo in Alojziia Lavrenčiča danes dovolili po 30 gld. vzgojnine, treba je k sedanjim dejanskim vzgojninam, ki po izkazu deželnega šolskega sveta znašajo 977 gld., prištevati še 60 gld. za prej omenjeni siroti. In če skupnemu znesku 1037 gld pridenemo še 200 gld. za bodoče nepredvidne slučaje, znaša potreb-čina za vzgojnine 1237 gld., ali okroglo 1240 gld., to je za 110 gld. več, kakor lani. In ravno ta znesek nasvetuje finančni odsek.
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.)
Ad IV. Miloščine so po dejanski potrebščini pro-računjene z 2020 gld. Toda med tem časom je umrla učiteljeva udova Helena Malenšek, ki je uživala miloščino letnih 100 gld. Sicer smo po danes storjenem sklepu prav enaki znesek dovolili za učiteljevo udovo Marijo Ferlan. Ali ker začne to mi'oščino uživati šele tedaj, ko bode poravnana izplačana ji odpravnina 130 gld., ter se vsled tega zanjo ne bode potrebovalo več, kakor 45 gld., zmanjka se od deželnega odbora nasvetovana potrebščina za 55 gld., in prav ta znesek, to je 1965 gld., za miloščine nasvetuje finančni odsek. V primeri z lanskim letom je ta znesek za 155 gld. manji.
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.)
Ad V, VI in VII. V soglasji z deželnim odborom finančni odsek predlaga za odpravnine 600 gld., za pogrebnine 300 gld. in za uradne pisarniške potrebščine 50 gld.
Odpravnine so za 300 gld, pogrebnine pa za 100 g'd. višje od lani, ker so dejanski trojki pokazali, da ste bili obe potrebščini prenizko proračunjeni. Tako se je n. pr. leta 1893. za odpravnine potrebovalo 1395 gld., za pogrebnine pa 255 gld. Letošnje številke postavljene so v proračun po triletnem poprečnem znesku.
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.)
Potrebščina učiteljskega pokojninskega zaklada za leto 1895. torej znaša:
I.	poglavje
II.
III.
IV.
V.
VI.
VII.
19.000 gld 7.831 -1.240 . 1.965 » 600 » 3( )0 » 50 »
skupaj
30.986 gld.,
to je za 1.086 gld. več, kakor za leto 1894.
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.)
II. seja dne 8. januvarja 1895.
Gledš pokritja strinja se finančni odsek z nasveti deželnega odbora in v soglasji žnjim po triletnem poprečnem uspehu priporoča:
I. Presežek gospodarjenja s zalogo
golskih knjig.............................. 920 gld.,
to je za 10 gld. več od lani.
II.	Šolske globe........................... 930	>
mimo lani za 20 gld. manj.
III.	12°,'0 in 2% odtegljeji za pokojninski zaklad.................................. 7450	»
to je za 350 gld. več, kakor za leto 1894.
IV.	Obresti glavnic, kakor lani.	. .	1346	»
V.	Povrneni Iro-ki........................... 60	»
ker je učiteljica Frančiška Stepischegg,
ki se je bila odpovedala, zopet stopila v službo >n mora prejeto odpravnino 660 gld. v mesečnih obrokih po 5 gld. zopet vračati.
Skupno pokritje torej znaša............ 10.706 gld.
in je za 400 gld. večje od leta 1894.
Če od skupne potrebščine v znesku 30.986 gld. odbjemo skupno pokritje v znesku .	.	10.706 »
kaže se primanjkljaj................... 20.280 gld.,
ki ga bode pokriti iz deželnega zaklada in ki je za 686 gld. višji, kakor je bil proračunjen za leto 1894.
Predlagam torej v imenu finančnega odseka:
Visoki deželni zbor naj sklene:
«Proračun zaklada učiteljskih pokojnin za leto 1895. se odobruje
s potrebščino............ 30.986 gld.
s pokritjem.............. 10.706 »
in primankljejem .	.	.	20 280 gld.,
katerega je poravnati iz deželnega zaklada.»
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim gospode, ki pritrdijo temu predlogu, naj izvolijo obsedeti.
(Obvelja. —Angenommen.)
Predlog je sprejet.
Poročevalec Klun.
Predlagam glasovanje v celoti.
Deželni glavar:
Gospod poročevalec predlaga glasovanje v celoti.
Prosim torej gospode, kateri pritrdijo v drugem branji sprejetim predlogom tudi v celoti, naj izvolijo ustali.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
Prestopimo k dalnji točki dnevnega reda, to je:
- II. Sitzung ant 8. Jänner 1894.	21
14. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu zaklada prisilne delalnice za 1. 1893. (k prilogi 9.) in o prošnji paznikove udove Marjete Blažek za miloščino.
14. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechnungsabschluss des Zwangsarbeits-hausfoudes pro 1893 (zur Beilage 9) und über die Petition der Aufseherswitwe Margaretha Blažek um Bewilligung einer Guadeugabe.
Berichterstatter Kuckmann:
Hoher Landtag! Die Beilage Nr. 9 informiert die geehrten Herren in ausführlicher Weise über den Rechnungsabschluss des Zwangsarbeitshausfondes für das Jahr 1893 und legt die Abweichungen dar, welche dem genehmigten Präliminare gegenüber sich ergeben haben. Der Finanzausschuss hat diesen Rechnungsabschluss eingehend geprüft und findet die Abweichungen begründet, und stellt demnach den Antrag :
Der hohe Landtag wolle beschließen:
-Der Rechnungsabschluss des Landes-Zwangsarbeits-hausfondes für das Jahr 1893 mit der Gesammbedeckung von 96.715 fl. 53 kr., dem Gesammterfordernisse pr. 95.845 fl. 53 kr. und dem Vermögensstande von 138.720 fl. 72V* kr. wird genehmigt.»
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ge ne, prosim gospode, ki pritrdijo temu predlogu, naj izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
Berichterstatter Kuckmann:
Der gewesene Aufseher des Landes-Zwangsarbeits-Hauses Matthäus Blažek ist gestorben; derselbe war seit 1. November 1874 mit dem vollen Jahresgehalte von 360 fl. pensionirt. Er war Witwer und hat sich in dem beneidenswerten Alter von 80 Jahren wieder verehelicht. Nun hat er die Witwe Margaretha Blažek hinterlassen, welche in dem Alter von 64 Jahren gegenwärtig, wie sie sagt, ganz mittellos dasteht. Früher hat sie von der Pension gelebt, jetzt aber entbehrt sie aller Mittel und bittet daher den hohen Landtag, ihr aus Gnade einen Beitrag zu ihrer Subsistenz zu gewähren. Nachdem dies ein Act der Armenversorgung ist, zu welcher der Zwangsarbeitshausfond nicht berufen erscheint, hat der Finanzausschuss gefunden, dem hohen Landtage zu beantragen, diesem Gesuche keine Folge zu geben.
22
II. seja dne 8. januvarja 1895. — II. Sitzung mn 8. Jänner 1894.
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim gospode, kateri pritrde predlogu, da se prošnja odkloni, naj izvolijo obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet in prestopimo k daljni točki dnevnega reda, to je:
15. Ustno poročilo finančnega odseka 0 računskih sklepih ustanovnih zakladov za 1. 1893. in o proračunih za 1. 1895. (k prilogi 11.) in o prošnji vodstva Lichten-thurnove dekliške šole za podporo za nakup knjig.
15. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Rechnungsabschlüsse der Stiftungsfonde pro 1893 und die Voranschläge pro 1895 (zur Beilage 11) und über die Petition der Leitung der Lichtenthurn'scheu Mädchenschule um Subvention behufs Anschaffung von Büchern.
Poročevalec Klun:
Finančni odsek je pretresal računske sklepe ustanovnih zakladov za 1. 1893 in jih slavnemu zboru priporoča v odobrenje. Prihodki in troški kažejo se nam skorej pri vseh zakladih v enakem rednem razmerji, kakor prejšnja leta. Le pri nekaterih treba je nekoliko pojasnil.
Ad 1. Pri dijaškem zakladu bila je potrebščina pri ustanovah za 4182 gl d. 49 kr. manj a, kakor je bila proračunjena, ker dotično leto izvanredno veliko ustanovnih mest ni bilo oddanih.
Ad. 6. Pri sirotinskem zakladu prekoračila se je proračunjena potrebščina pri ustanovah za 455 gl d. 48 kr., ker se čedalje več sirot oglaša za deželne ustanove. Ali tudi dohodki so bili mimo proračuna večji za 442 gld. 21 kr. vsled povračil neporabljenih zalog v obeh sirotišnicah.
Ad. 8. Pri Kalistrovem zakladu zmanjšale so se obresti vsled konvertovanja 5 % davka prostih državnih obveznic v 4 °/0 za 154 gld. 95 1/2 kr., nasprotno se je pa tudi za ustanove potrosilo 643 gld. 76^/z kr. manj, kakor je bilo proračunjeno, ker je več zasebnih dolžnikov zaostalo s plačilom obrestij.
Ad. 12 in 13. Flödniggove ustanove za slepe niso bile vse oddane, ker v lmški zavod naših gojencev več nočejo sprejemati, zato je bila potrebščina pri ustanovah, potnih in raznih drugih stroških manj a za 476 gld. 77 kr., pri ilirskem ustanovnem zakladu pa je bila večja za 167 gld. 35 kr., ker so se iz tega zaklada poravnali nekateri izvanredni stroški, na katere se pri proračunu nismo mogli ozirati. Dovolilo se je namreč nadučitelju Spinlre-tu v Kočevji 100 gld. podpore za pot v Monakovo k izpitu za učitelja gluhonemih in slepih otrok, Albertini Kattauer-jevi
17 gld. 35 kr. za napravo pisalnega orodja, slepemu Josipu Gostinčarju pa 200 gld. za izvežbanje v org-ljanji.
Ad 15. Tudi pri Holdheimovi ustanovi za gluhoneme se je proračunjena potrebščina prekoračila za 379 gld. 70 kr., ker se je v Šmihelskem zavodu pri Novemmeslu na račun tega zavoda odgojevalo 8 gluhonemih deklic, na kar se pa pri sostavi proračuna še nismo mogli ozirati.
Ta presežek opravičuje se torej že sam ob sebi, slavni deželni zbor pa ga mora Se tem raje odobravati, ker je zlasti od tistihmal, ko naših gluhonemih gojencev v Linču niso mogli več sprejemati, leto za letom priporočal deželnemu odboru in visoki vladi, da naj se z obstoječimi ustanovami podpira vsaj odgojo gluhonemih deklic v Šmihelskem zavodu pri Novemmestu. To se je 1. 1893 zgodilo in se zdaj nadaljuje, ker je v proračun Holdheimovega zaklada za 1. 1895 sprejetih 800 gld., namenjenih za oskrbovanje 8 gluhonemih deklic v Šmihelu, in ker se druge štiri v imenovanem zavodu vzdržujejo iz dohodkov Štubenbergove ustanove, ki je v oskrbovanji c. kr. dželne vlade.
A ko si ogledamo razkaz skupne imovine ustanovnih zakladov koncem 1. 1893 na 24. do 27. strani priloge 11, vidimo, da se je premoženje nekaterih zakladov, zlasti dijaškega ustanovnega zaklada, sirot inskega zaklada, dalje Glavarjevega, Flödniggovega, Wol so vega in Holdheimovega zaklada izdatno pomnožilo in da znaša skupna pomnožite v premoženja v primeri s prejšnjim letom 38319 gld. 841/2 kr. Pri dijaškem ustanovnem zakladu je pač dorasla Franc Vičič-eva ustanova v znesku 2152 gld. 47 kr., ali glavna pomnožilev pri tem in tudi pri drugih zakladih prihaja večinoma od tod, da so bile 5 % obveznice neobdačene papirne rente v imenski vrednosti izplačane in konvertovane v 4°/° obveznice, in da so se vsled kurznega dobička jako pomnožile glavnice ustanovnih zakladov. Razen tega vplivali so na pomnožitev premoženja tudi navadni ustanovni prihranki in splošni prometni prebitki. Cista imovina vseh 21 ustanovnih zakladov je koncem leta 1893 znašala 1,964.355 gld. 99 1/2 kr.
Finančni odsek predlaga:
Visoki deželni zbor naj sklene:
«Računski sklepi ustanovnih zakladov za 1. 1893 se odobrujejo, razkaz imovine pa se jemlje na znanje.»
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim gospode, kaleri pritrde predlogu finančnega odseka, naj izvolijo obsedeli.
(Obvelja. — Angenommen.)
Šprejeto.
Poročevalec Klun:
Predno prestopimo k proračunu ustanovnih zakladov za leto 1895., treba je re-iti neko prošnjo, ki vpliva na proračun sirotinskega ustanovnega zaklada, ako slavni zbor pritrdi nasvetu finančnega odseka.
II. seja dne 8. januvarja 1894. — II. Sitzung ant 8. Jänner 1895.
23
Kakor lani, tako tudi letos vodstvo dekliške sirotišnice v Ljubljani prosi podpore za nakup šolskih učil in nekaterih za šolsko knjižnico potrebnih knjig. Lani smo bili v ta namen dovolili 50 gld., in gospodje, ki so imeli priliko videti dotično zbirko in šolsko knjižnico, soglasno priznavajo, da se je v ta namen dovoljeni denar dobro obrnil. Zalo finančni odsek priporoča, da naj se vodstvu iz sirotinskega zaklada dovoli tudi letos 50 gld., toda brez predsodka za prihodnja leta, ter predlaga:
Visoki deželni zbor naj sklene:
«Vodstvu trirazredne dekliške šole v Lichten-thurnovi sirotišnici dovoljuje se iz sirotinskega 'zaklada 50 gld. za nakup šolskih učil.»
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim gospode, kateri se strinjajo s tem predlogom, naj izvolijo obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet.
Poročevalec Klun:
Vsled ravnokar storjenega sklepa spreminja se proračun sirotinskega zaklada, vse druge pa priporoča finančni odsek v soglasji z deželnim odborom z naslednjimi nastavki:
(Bere proračunjene svote pri zakladih 1 do 5, na strani 28. do 31. priloge 11, katere obveljajo brez debate. — Liest die veranschlagten Summen bei den Fonds 1 bis 5, Seite 28 bis 31, welche ohne Debatte angenommen werden.)
6. Sirotinski zaklad.
(Bere potrebščino poglavja I. do IV., ki obveljajo brez razgovora nespremenjeno. — Liest das Erfordernis der Capitel I bis IV, welche ohne Debatte unverändert angenommen werden.)
Pii poglavji V, «Različni troški», moramo vsled prej storjenega sklepa kot izvanredno potrebščino sprejeli 50 gld. za nakup učil v Lichten« burno vi sirotišnici. Vsled tega znaša skupna potrebščina tega poglavja 318 gld., vsa izvanredna potrebščina sirotinskega zaklada 450 gld.; redna nespremenjeno 16 447 gld., obe skupaj pa 16.897 gld.
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.)
Pokritje ostane nespremenjeno v obrestih 17.101 goldinarjev, različnih prihodkih 100 gld., skupaj 17.201 gld. Ali ker se je potrebščina pomnožila za 50 gld., zmanjšuje se prav za toliko presežek ter znaša namesto 354 gld., zdaj le še 304 gld.
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.)
Preidemo k daljnim zakladom.
(Bere proračunjene svote pri ostalih zakladih 7 do 21, na 32. do 39. priloge 11., ki obveljajo brez
debate. — Liest die veranschlagten Summen bei den Fonds 7 bis 21, Seite 32 bis 39, Beilage 11, welche ohne Debatte angenommen werden.)
Ker je visoki zbor pritrdil posameznim številkam, predlagam v imenu finančnega odseka:
Visoki deželni zbor naj sklene:
«Proračuni ustanovnih zakladov za leto 1895. se potrdijo.»
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Če ne, prosim gospode, ki pritrde temu predlogu, naj izvolijo obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
Poročevalec Klun:
Predlagam, da se proračun ustanovnih zakladov za leto 1895. sprejme tudi v celoti.
Deželni glavar:
Gospod poročevalec predlaga glasovanje v celoti. Prosim torej gospode, kateri pritrdijo proračunu ustanovnih zakladov za leto 1895. tudi v celoti, naj izvolijo ustali.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto, in s tem je rešena ta točka dnevnega reda. Prestopim torej k daljni točki, to je:
16. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu deželno-kulturnega zaklada za 1. 1893. in o proračunu za 1.1895. (k prilogi 8.) in o prošnji društva za varstvo vinarstva.
16. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechnungsabschluss des Landeseulturfondes pro 1898 und den Voranschlag pro 1895 (zur Beilage 8) und über die Petition des Vereines zum Schutze des Weinbaues.
Poročevalec Hribar:
Visoki deželni zbor! Računski sklep deželno-kulturnega zaklada za leto 1893. predložen je letos od deželnega knjigovodstva v taki obliki, da poročevalcu finančnega odseka preostaje le nekoliko splošnih opazek.
Iz uvoda, ki je natisnen pri računskem sklepu, razvidno je, koliko se je leta 1893. izdalo v deželno-kulturne namene in koliko je leta 1893. ostalo še neizplačanega, kar se je potem izplačalo tekom leta 1894. Dovoljeno mi bodi torej samo nekoliko kratkih besedij.
Glede prihodkov je omeniti posebno to, da so globe za gozdne in poljske poškodbe iznašale proti proračunu več za 383 gld. 3 kr. in da so lovski listi
24	II. seja dne 8. januvarja 1894.
dali za 334 gld. višjega dohodka, kakor je bilo pro-računjeno.
Glede lovskih listov je opažal finančni odsek v preteklih letih, da izdajajo okrajna glavarstva od leta do leta več brezplačn h lovskih listov in je iz tega izvajal, da okrajna glavarstva pri izdaji brezplačnih lovskih listov niso postopala s tisto previdnostjo, kakor bi bilo želeti v interesu deželnih financ. Iz letošnjega izkaza pa je razvidno, da stvar vender ni taka, temveč, da druge razmere vplivajo na to, da se od leta do leta izdaje več brezplačnih lovskih listov. Kakor je razvidno iz računskega sklepa deželno - kulturnega zaklada prejšnjih let, prejelo se je za lovske liste I. 1891. 1977 gld., leta 1892. 2208 gld., leta 1893. pa že 2475 gld. Da se ti dohodki tako množe, to dokazuje, da veselje do lova čerial e večje postaja. Kaj pa je naravna posledica temu? Čim večje je veselje do lova, tembolj se je varovati pred lovskimi tatovi, kakeršnih je pri nas na Kranjskem veliko, in tako se daje izvajati posledica, da se število brezplačnih lovskih listov množi od leta do leta.
Ta prikazen je poučna tudi v tem oziru, ker vidimo, da zajci pri nas na Kranjskem vender ne živijo tako idilično življenje, kakor mislijo oni, ki bi jih radi proglasili za nevarno divjačino.
Kar se tiče troskov, nimam ničesar omeniti, in zaradi tega predlagam:
Visoki deželni zbor naj sklene:
«Deželnokulturnega zaklada računski sklep za 1. 18''3. s prihodki: rednimi	.	.	.	4717	gld.	03	kr.
in prehajalnimi................ 50	»	—	»
vkup	.	.	.	4767	gld.	03	kr.
ter s troški: rednimi ............ 2439 gld. 10 kr.
izrednimi . . . 166 L »	74 »
in prehajalnimi .	50 »	—	»	4150	»	84	»
tedaj s prebitkom.................616	gld.	19	kr.
se odobri.
Isto tako odobri se razkaz imovine koncem 1. 1893.
z aktivi.........................57h5	gld.	43	kr.
in pasi vi....................... 580	»	—	»
torej s čisto imovino............5185	gld.	43	kr.
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim gospode, ki pritrdijo temu predlogu, naj izvolijo ustali.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
Poročevalec Hribar:
Predno prestopim k proračunu deželnokuHurnega zaklada za leto 1895., potrebno je rešiti neto prošnjo, katero je vloži o društvo za varstvo avstrijskega vino-gradarstva. Ker smo o jednakih prošnjah tega društva sklepali že prejšnja leta in društvo v svojej letošnji
— II. Sitzung mit 8. Jänner 1895.
prošnji ne navaja nobenih drugih razlogov, kakor jih je navajalo druga leta, zaradi tega mi bodi dovoljeno, da ne prečitam prošnje, temveč, da samo v imenu finančnega odseka predlagam:
Visoki deželni zbor naj sklene:
«Društvu,Verein zum Schutze des österreichischen Weinbaues1 na Dunaji se dovoljuje za 1. 1895. podpore 50 gld. iz deželnokulturnga zaklada.»
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Če ne, prosim gospode, ki se strinjajo s tem predlogom, naj izvolijo obsedeli.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
Poročevalec Hribar:
Pri proračunu deželnokulturnega zaklada za leto 1895. naj mi bode dovo'jeno, da poročam v drugem redu, kakor se navadno poroča pri proračunih. Poro al bodem namreč o pokritji prej kakor o potrebščini zaradi tega, ker je p treb-čina odvisna od tega, koliko pokritja pride v proračun.
Pokritje znaša po nasvetu deželnega odbora, kateremu se p idružuje tudi finančni od«ek, in sicer:
I. poglavje I.« Globe za gozdne in poljske poškodbe» 1900 gld.
(Obvelja. — Angenommen.)
Pri naslovu II. «Globe zaradi prestopka zakona ob spuščanji za<ebnih žrebcev» 10 gld.
(Obvelja. — Angenommen.)
Pri poglavji III. predlaga deželni odbor, da se postavi za lovske liste v proračun svota 2400 gld., z ožin »m pa na to, kar sem prej povedal glede računskega sklepa deželnokulturnega zaklada za leto 1893., z ozirom na okolnust namreč, da se je leta 1843. faktično dosegel ugodnejši uspeh, nasvetuj ■ finančni odsek, da se postavi v proračun v ordinariji 100 g d. več.
Predlagam torej, da se za lovske liste postavi v proračun znesek 2500 gld.
(Obvelja. — Angenommen.)
Vse redno pokritje toiej znaša 4410 gld.
Potrebščina pa je sledeča:
Pri poglavji I. «Doneski», pod nas'ovom I. «Donesek deželni vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Grmu» 2400 gld. Deželni odbor predlaga, naj se postavi v proračun 2420 gld.; pa la predlog se more naslanjali le na neko pomoto, ker tistih 20 gld., ki so tukaj zaračunjeni, spada med «Razne troske», katere so pri poglavji III. bili d usedaj vedno pmračunjeni z 20 gld. inker je donesek za šolo na Grmu redno znašal 2400 gld., predlagam v imenu finančnega odseka, da se ta svota postavi v proračun.
(Obvelja. — Angenommen.)
Pri poglavji lil. «Razni troški» — izpu-tivM za sedaj poglavje II. — predlaga finančni odsek, da se postavi v proračun znesek 20 gld.
(Obvelja. — Angenommen.)
II. seja dne 8. januvarja 1895. — II. Sitzung am 8. Jänner 1895.
25
Skupna potrebščina iznaša torej v ordinariji 2420 gl d.
V	II. naslovu se za deželno-kullurne namene proračunja po sedanji praksi, katero smo vpeljali v poslednjih letih, oni znesek, kateri ostane od pokritja po odbitku stalnih troškov in ta znaša letos 1990 gld.
Predlagam torej, da se za deželno-kullurne namene izredno postavi v proračun 1870 gld.
(Obvelja. — Angenommen.)
V	splošnem torej predlagam v imenu finančnega odseka:
Visoki deželni zbor naj sklene:
«Dežel no-kul turnega zaklada proračun za 1. 1895. s potrebščino:
redno.............. 2420 gld.
in izredno. . . . 1990 » torej vkup	. . . 4410 gld.
in z isto takim pokritjem se odobri.»
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim gospode, kateri pritrde temu predlogu, naj izvolijo ustali.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet.
Daljna točka dnevnega reda je:
17. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji mestnega magistrata v Ljubljani glede prispevka za botanični vrt.
17. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Eingabe des Stadtinagistratcs in Laibach betreffend den Beitrag für den botanischen Garten.
Poročevalec Hribar;
Lela 1884. je mestni zbor Ljubljanski, videč, da botanični vrt na svoj- m sedanjem prostoru, ker je preveč oddaljen od mesta in od učnih zavodov, katerim ima služiti, ne zadostuje popolnoma svojej nalogi, sklenil, obrniti se do vlade z vprašanjem, ali ne bi hole a premestili ta vrt na drug prostor, kateri bi bil primernejši za tak zavod. Vlada je na to odgovorila, da se za sedaj ne more spuščati v to vprašanje, ker bi pr« meslitev botaničnega vrla stala preveliko denarja in da bi jej bilo mogoče misliti na premestitev botaničnega vrla šele tedaj, kadar bi se pokazalo, da je ta premestitev neobhodno potrebna.
Kmalu na to, 1. 1886., spremenilo se je v upravi botaničnega vrla to, da je na mesto prejšnjega kustosa stopil profesor Pavlin. Le-ta ogledavši si botanični vrt in videč, da je jako zanemarjen m da ne more zadostovati namenom, za katere je bil njega dni ustanovljen, začet je misliti, na kak način bi se botanični vrt dal spravili v boljši red in na kak način bi prišel
do potrebnih pripomočkov za to, kajti za botanični vrt je imel na razpolago samo letnih 315 gld. Od tega zneska je plačevala mestna občina Ljubljanska 105 gld., ostalih 210 gld. pa je dobival botanični vrt iz onega denarja, kateri so gimnazijski dijaki plačevali za učne pripomočke.
Profesor Pavlin, videč, da s tem zneskom ne more izhajati, da bi uredil botanični vrt tako, kakor bi bilo treba — primanjkovale so rastline, katere so neobhodno potrebne — sklenil je, obrniti se do visokega deželnega zbora za p-imerno podporo, potem pa tudi do mestnega zbora Ljubljanskega.
Leta 1886. je vložil pri v is. dež. zboru prošnjo za podporo, v kateri so bili razlogi natanko navedeni.
O tej prošnji poročalo se je v seji z dne 12. janu-V arij a 1. 1887. Poročevalec finančnega odseka je bil tedaj ekscelenca baron Schwegel, in visoki deželni zbor je po njegovem utemeljevanji in po nasvetu finančnega odseka poleg tega, da se je dovolilo 100 gld. kot donesek za upravo botaničnega vrta, sklenil tudi sledeče:
-Der Landesausschuss wird beauftragt:
1.	) Dem Custos des botanischen Gartens, Herrn -A. Paulin, wird für das Jahr 1887 und zu dem in seiner Petition dargelegten Zwecke eine Subvention von 100 ft. aus dem Landesfonde bewilligt, und
2.	) der Landesausschuss wird beauftragt, die Anlage von botanischen Anpftanzungen auf dem Terrain innerhalb der Umzäunung um das Rudolfinum ins Auge zu fassen und zu diesen Zwecken sowie behufs der eventuellen neuen Anlage des botanischen Gartens an einem geeigneten Orte und wegen Beschaffung der dafür erforderlichen Mittel sowohl mit der k. k. Regierung als auch mit der Stadtgemeinde Laibach in Verhandlung zu treten.»
Uspeh tega deželnozborskega sklepa je bil ta, da se je referent, o tej stvari v deželnem odboru, tedanji deželni odbornik, sedanji gospod deželni glavar Detela, obrnil do svojega kolege v deželnem odboru, do kustosa Deschmanna, da naj se izjavi, kaj on sodi o tej stvari. Deschmann se je potem izjavil, da naj se teh 100 gld., ki je bilo dovoljenih kot prispevek za uredbo botaničnega vrta, izroči gospodu kustosu Pavlinu brezpogojno; dalje pa je tudi nasvetoval, naj se ventiluje misel, ali bi ne bilo mogoče premestiti botanični vrt, vsaj deloma, kar se tiče kranjske planinske flore, na prostor okolu Rudolfinuma, ki se je imel izpremeniti v park. Tudi je nasvetoval, da bi bilo vredno stopili v dogovor z mestom Ljubljanskim, vlado in deželnim šolskim svetom glede premestitve vsega botaničnega vrta, in sicer na kak prostor na posestvu Podturnske graščine, in izrekel misel, da bi v tem slučaji bilo deželnemu zboru predlagati, naj se s primernim zneskom udeležuje premestitve botaničnega vrta.
Deschmannovi nasveti so se z vršili, in deželni odbor se je obrnil do mesta Ljubljanskega, do vlade in do deželnega šolskega sveta. IVUslo Ljubljansko je z velikim veseljem pozdravilo misel deželnega odbora in se je takoj izreklo pripravljeno, prispevati k temu podjetju. C. kr. deželni šolski svet pa se je s svojim
26
II. seja dne 8. januvarja 1895. — II. Sitzung am 8. Jänner 1895.
dopisom z dne 6. februvarja 1. 1888 izrekel, da se mu za sedaj ne zdi potrebno, da bi bili troški za pre-meščenje preveliki, da vlada nima pokritja za dotične troške in da naj se zaradi tega pusti stvar kakeršna je.
To je bil odgovor deželnega šolskega sveta in zaradi tega je stvar nekoliko zaspala.
Lanskega leta pa se je slUalo, da kustos botaničnega vrta namerava vladi predlagati, da naj se v botaničnem vrtu zgradi rastlinjak in napravi paviljon za vrtnarja, in dalje, da naj se ograjno zidovje, kar je neobhodno potrebno postalo, ker se je na več krajih začelo posedati, temeljito popravi.
Ta okolnost. je dala mestnemu zboru Ljubljanskemu povod, da se je zopet začel baviti z vprašanjem pre-meščenja botaničnega vrta in da je naročil svojemu olepševalnemu odseku, naj stvar razmotriva in stavi primeren nasvet, kako bi se dala premestitev izve-ti. Po razmotrivanji vseh okoliščin izreklo se je mesto pripravljeno: prvič dati prostor na svojem posestvu pri Podturnski graščini, kateri bi bil veliko večji od sedanjega botaničnega vrta — obsega namreč 100 arov — vladi brezplačno v namen, da premesti tje botanični vrt in prepusti vladi prostor za toliko časa, dokler bode botanični vrt ostal na tem mestu.
Dalje je sklenil mestni zbor, k troskom za premestitev, ki so se proračuni!! na 3100 gld., prispevati z 1000 gld., ako bi to potrebno bilo in bi jih vlada drugače ne mogla pokriti. Končno je sklenil, da se udeleži mesto glede prve uredbe botaničnega vrta s tem, da da ves potrebni kompost, in da prepusti za botanični vrt brezplačno vodo od Tivolskega vodometa.
Mestni zbor je torej pokazal veliko naklonjenost nasproti vprašanju premestitve botaničnega vrta in je prav dobro vedel uvaževati, kako velike koristi bi bila ta premestitev. Računalo pa se ie, da bode vlada, katera bi sedaj morala žrtvovati 2000 gld. za zgradbo rastlinjaka v botaničnem vrtu in za popravo zidovja, gotovo rajši porabila priliko, katera se jej ponuja in se z veseljem izrekla za premestitev botaničnega vrta na primernejši prostor, ker je sedanji vrt preveč oddaljen od mesta in sploh ni brez temeljite prenaredbe v stanu odgovarjati zahtevam, katere se dandanes stavljajo do takih zavodov.
Kar se tiče zgodovine botaničnega vrta, treba je opomniti, da je bil ustanovljen za časa francoske okupacije in da je takrat kmetijska družba erarju brezplačno prepustila sedanji prostor za botanični vrt, ki naj bi služil za učni pripomoček.
Erar se je pozneje — ne vem na kak način, ker to iz akta ni razvidno — inlabuloval na to posestvo kot lastnik in more sedaj ž njim razpolagati, kakor hoče. Torej ni nobene zapreke, da bi dotičnega prostora ne mogel prodati. Porabiti bi torej mogel vse skupilo, katero bi dobil za sedanji vrt; kakor sem čul, kar pa iz aktov ni razvidno, cenjen je prostor na 3000 gld., za to, da bi se premestil botanični vrt drugam.
Za premestitev botaničnega vrta na posestvo Ti volj-ske graščine so bili troski računjem na 3100 gld. Ti (roški se mi zde tako nizki, da mislim, da se je vsaj za 50 % prenizko seglo. Za premestitev nasadov se je
računilo n. pr. samo 100 gld. S tem zneskom premestiti nasade in nakupiti še drugih rastlin, katerih botanični vrt dosedaj nima, ne bode mogoče, in jaz mislim, da bodo troski za to višji vsaj za 50 %• Zaradi tega je gotovo, da bode vlada ves znesek, kateri dobi kot skupilo za sedanji botanični vrt, morala porabiti za premestitev.
Vpraša se pa, ali nima vlada tudi sicer interesa na tem, da se premesti botanični vrt na prikladnejši prostor in ali ni morebiti ona najbolj zavezana, da žrtvuje, ako bi bilo treba, tudi več, kakor oni znesek, kateri bi dobila pri prodaji prostora, kjer je botanični vrt sedaj? Kdo je pred vsem tisti faktor, ki ima največ interesa na premestitvi in vzdrževanji botaničnega vrta? Gotovo je ta faktor pred vsem c. kr. učni erar, kajti botanični vrt je ustanovljen za to, da služi srednjim šolam — gimnazijo, realki in učiteljišču — kot učni pripomoček. Ali pa more sedanji botanični vrt. zadostovati tej svojej nalogi ? Po mnenji finančnega odseka nikakor ne, kajti vrt je tako oddaljen in na tako neprimernem mestu, da ga utegnejo obiskovati le najbolj pridni dijaki, da jim pa obisk ni tako olah-kočen, kakor bi bilo to, ako bi se premestil pod Tivoli. Gimnazij, nastanjen v starem licejahkem poslopji, je oddaljen skorej pol ure in ima neprimeren pristop k njemu. Novo gimnaziisko poslopje se bode zgradilo poleg kolizeja, torej v bližini prostora, katerega imamo v mislih za botanični vrt. Realka je tudi blizu in isto tako bi imelo učiteljišče prijetnejši pristop in krajšo pot. Iz učnih uzrokov že bi morala učna uprava gledati na to, da se botanični vrt premesti na drug prostor in ker je dolžnost učne uprave, da skrbi kolikor toliko za tiste učne pripomočke, katerih je treba za botanični pouk, je torej njega dolžnost, da z večjim doneskom pripomore za premestitev botaničnega vrta na ugodnejši prostor.
Kot drugi faktor, kateri ima interes na premestitvi botaničnega vrta, omenil sem mesto Ljubljansko. Interes ima zaradi tega, ker je velike važnosti, da mesto stori botanični vrt pristopen širšemu občinstvu in zlasti tujcem, kateri prihajajo v Ljubljano in kateri bi imeli interes za to napravo. Mesto Ljubljansko je pokazalo, da ve ceniti važnost premestitve njegove, in zaradi tega se je izreklo, da je pripravljeno žrtvovati v ta namen donesek, kateri — ako računimo, da je lm2 sveta, kateri hoče odstopiti, vreden nad 50 kr. — presega svoto 6000 gld.
Razen teh dveh faktorjev pa pride v tretji vrsti v poštev dežela Kranjska. Dežela Kranjska ima interes pri tem vprašanji zlasti zaradi deželnega muzeja. V poslednjem času so se lepo uredile herbarične zbirke in dalje se ve, da se te zbirke popolnjujejo. Velike važnosti bi bilo, ako bi kustos tega herbaričnega oddelka v deželnem muzeji imel botanični vrt blizu pri roki. Zaradi tega je o svojem času Deschmann izrekel željo, da bi se vsaj kranjska planinska flora premestila iz botaničnega vrta blizu muzeja. Takrat to ni bilo mogoče, pač pa je danes mogoče premestiti botanični vrt na posestvo Podturn-ke graščine, kjer bi bil blizu muzeja. Interes pri tej stvari ima torej tudi dežela Kranjska.
II. seja dne 8. januvarja 1895. — II. Sitzung am 8. Jänner 1895.
27
Končno se sme pričakovati, da bode tudi kranjska hranilnica, katera je tako munificentno podpirala zgradbo deželnega muzeja in katera tudi še vedno podpira namene muzejske, glede premestitve botaničnega vrta pripomogla, da pridemo do cilja.
Če bodo vsi ti faktorji sodelovali, potem vender pridemo do cilja in dosežemo to, da se bodo v kratkem premestili nasadi iz starega mesta na nov primernejši prostor.
Z ozirom na vse to predlagam v imenu finančnega odseka:
Visoki deželni zbor naj sklene:
«1.) Z ozirom na to, da je botanični vrt vsled visoke ministerske odredbe z dne 5. decembra 1869, št. 9632, le učno sredstvo za botanični pouk na tukajšnjih sred n j di šolah, izreka deželni zbor prepričanje, da po sedanjej in bodočej dislokaciji srednjih šol Ljubljanskih ne bode svojega namena dosezal, dokler se s sedanjega neprikladnega in jako oddaljenega prostora ne premesti na primernejši, zlasti srednjim učnim zavodom bližji prostor.
Kot tak smatra deželni zbor prostor, katerega je j visokemu c. kr. učnemu erarju v ta namen ponudila v brezplačno prepustitev mestna občina Ljubljanska na svojem k Fodturnskej grajsčini spadajočem posestvu.
Visoka c. kr. deželna vlada se torej prav nujno naprosi, da vso svojo pažnjo posveti premestitvi botaničnega vrla, zlasti da gledč na veliki učni pomen take premestitve pri c. kr. učnem erarju takoj stori zanjo potrebne korake.
2.) Kot donesek dežele Kranjske k premestitvi botaničnega vrta dovoljuje se iz deželnega zaklada znesek 500 gld.»
Deželni glavar:
Otvarjam razpravo.
Želi kdo besede? Ekscelenca gospod poslanec baron Schwegel se je oglasil k besedi.
Abgeordneter Excellenz Freiherr v. Schwegel:
Die Angelegenheit, welche der geehrte Herr Berichterstatter dem hohen Hause soeben vorgetragen hat, gründet sich zum Theil auf Beschlüsse, welche dieses hohe Haus in einer früheren Zeit in dieser Sache bereits gefasst hat und welche dahin zielten, dass der botanische Garten aus dem von dem Herrn Referenten in sehr ausführlicher und klarer Weise dargelegten Gründen von der Stelle, wo er sich gegenwärtig befindet, sobald als möglich auf einen Platz unter dem Schlosse Tivoli verlegt werden möge. Es handelt sich also heute weniger um die Entscheidung der Frage, ob die Berlegung des botanischen Gartens überhaupt wünschenswert ist, als vielmehr darum, dass die Angelegenheit auf Grundlage der Erhebungen, welche der Landesausschuss in Befolgung der bereits gefassten Beschlüsse des hohen Land-tages durchgeführt hat, sobald als möglich zum Abschlüsse gelange. Ich glaube nun, dass die Verlegung des botanischen Gartens nach dem städtischen Besitze nach Tivoli unter allen Umständen von allen Mitgliedern dieses hohen Hauses als sehr zweckmäßig anerkannt werden wird und möchte daher zu den vielen und ausschlaggebenden Gründen, die
von dem geehrten Herrn Referenten diesbezüglich angeführt wurden, nichts beifügen, um die Geduld des hohen Hauses in keiner Weise länger in Anspruch zu nehmen. Dagegen aber möchte ich betonen, dass meiner Ansicht nach die Pflicht der hohen Regierung, im Sinne der gestellten Anträge mitzuwirken, in jeder Beziehung in den Vordergrund zu stellen sei, und ich glaube, dass von Seite der hohen Regierung den Wünschen und Anträgen des hohen Landtages in dieser Angelegenheit gewiss auch bereitwilligst entsprochen werden wird, sobald alle jene Argumente, die für die Verlegung sprechen, nach allen Richtungen reichlich erwogen sein werden. Wenn in einem früheren Stadium der Laudesschulrath diese Angelegenheit als . noch nicht spruchreif erklärt hat, so glaube ich, dass seit jener Zeit manche Verhältnisse sich geändert haben, und dass diese Sache nunmehr zu einem Stadium herangereift ist, in welchem eine endgiltige Entscheidung nicht mehr leicht hintanzuhalten ist. Alles spricht dafür, dass im Interesse des Unterrichtes in erster Reihe, aber auch int Interesse der Stadt Laibach und des Landes, in dieser Angelegenheit endlich eine Entscheidung getroffen werden muss. Ich sage im Interesse des Unterrichtes in erster Reihe, weil ich glaube, dass die Erhaltung des botanischen Gartens Aufgabe des Staates ist, welcher ja zu diesem Zwecke seinerzeit von der Landwirtschaftsgesellschaft diesen Grund abgetreten erhalten hat und der den botanischen Garten heute auch thatsächlich erhält. Dass aber der botanische Garten den Unterrichtszwecken zu keiner Zeit gut entsprochen hat und denselben heute weniger als je entspricht, ist von Seite des geehrten Berichterstatters klar dargelegt worden, und ich möchte dieser Ausführung nur noch beifügen, dass in dieser Beziehung auch die Communicationsverhältnisse, welche durch ben Bau der Untertrainer Bahnen sich geändert haben, nicht übersehen werden dürfen, denn gerade dort, wo heute der botanische Garten sich befindet, wird die Entwicklung der Stadt naturgemäß eine solche sein, dass derartige, wissenschaftlichen Zwecken dienende Anlagen in jener Gegend in der Nähe des Unterkrainer Bahnhofes kaum als zweckmäßig angesehen werden dürften, ja es wird anerkannt werden müssen, dass dieser Grund an und für sich industriellen und commerciellen Zwecken bessere Dienste leisten wird, als jenen Zwecken, für welche er heute bestimmt ist. Ich glaube also, dass es vor allem Aufgabe des Staates wäre und ist, schon aus diesen Gründen dieser Frage seine besondere Aufmerksamkeit zu schenken, und wenn die Gründe, welche für die Verlegung des botanischen Gartens sprechen, als stichhältig sich erweisen, unverweilt zur Durchführung des Projectes zu schreiten. Ich glaube nicht, dass dem Staate aus dieser Angelegenheit irgendwelche Opfer erwachsen werden. Ich habe mir hauptsächlich deshalb das Wort erbeten, um darauf hinzuweisen, dass der Staat, mögen die Eigenthumsverhältnisse, wie wir heute bereits gehört haben, sich wie immer entwickelt haben, heute zwar als grundbücherlicher Eigenthümer dieser Grundparcellen anerkannt ist und somit über dieselben verfügen kann. Es mag vielleicht schwierig sein, die Rechtsverhältnisse bezüglich der Benützung dieses Terrains in vollkommen klarer Weise darzulegen, das Eine wird aber doch anerkannt werden müssen, dass dieser Grund, wenn der botanische Garten nicht verlegt wird, von Seite der hohen Regierung schwerlich je zu anderen als zu Unterrichtszwecken wird verwendet
28
II. seja dne 8. januvarja 1895. — II. Sitzung mn 8. Immer 1895.
werden können. Wenn also der Staat aus diesem seinen Eigenthum keinen andern Nutzen ziehen kan, dieser Grund lediglich Unterrichtszwecken zu dienen hat und wenn gegenwärtig diesem Zwecke durch die vorgeschlagene Verwendung in hervorragend besserer Weise entsprochen werden kann, so ist nach meiner Ansicht von selbst die Folgerung gegeben, dass der Staat unmöglich einer derartigen Verlegung des botanischen Gartens, wenn sie ihn nichts kostet, sich wird widersetzen können. Dass der Betrag von ungefähr 3000 ft., welcher für diese Verlegung ins Auge gefasst wurde, nicht ausreicht, unterliegt, glaube ich, keinem Zweifel, wie dies auch von Seite des Herrn Berichterstatters bereits erwähnt wurde, ja ich bin sogar überzeugt, dass dieser Betrag nicht nur, wie der Herr Berichterstatter bemerkt hat, um 50°/0 erhöht, sondern dass sogar die doppelte Summe und vielleicht noch mehr wird in Anspruch genommen werden müssen, um den neuen botanischen Garten in einer solchen Weise herzustellen, wie es der Zweck verlangt, welchem der Garten zu dienen bestimmt ist. Ich glaube aber auch, dass die Thatsache nicht übersehen werden kann, dass die Stadt Laibach in dieser Angelegenheit eine ganz außerordentliche Opferwilligkeit an den Tag gelegt hat, die nicht genug dankbar anerkannt werden kann. Es ist ja ganz richtig, dass es im Interesse der Stadt liegt, dass diese Anlagen unter das Schloss Tivoli verlegt werden, weil die Stadt Laibach diesen Park erhalten will und Wert darauf legen muss, für das Publicum wesentliche Vortheile dadurch zu erreichen, dass derartige interessante Anlagen innerhalb dieses Parkes sich befinden. Ich gestehe aber aufrichtig, dass ich diese Opferwilligkeit auch deshalb besonders schütze und Wert darauf lege, dass die Gründe unter dem Schlosse Tivoli baldmöglichst als Park sichergestellt werden, damit nicht in einer späteren Zeit aus wirtschaftlichen Gründen durch die Verbauung derselben und durch ihre Widmung zu anderen Zwecken, als zu denen des botanischen Gartens, die Stadt ernstlich geschädigt werden könne. Gerade aus diesem Grunde, um den Park sicherzustellen, erscheint es vom Standpunkte der Interessen der Stadt Laibach wünschenswert, dass die Verlegung des botanischen Gartens zustande kommt. Diese Verlegung würde der Stadt Laibach im Hinblicke auf die Interessen des Publicums die größten Vortheile bieten, sie ist aber auch, was ich besonders betone, vom Standpunkte der Hebung des Fremdenverkehres von großer Bedeutung. Ihnen allen ist es bekannt, dass die krainische Flora allgemein eine sehr beachtenswerte Stellung einnimmt, und dass es gewiss zu den Interessen des Landes zählt, die Fremden darauf besonders aufmerksam zu niachen. Wenn der verstorbene Custos Deschmann seinerzeit darauf hinwies, dass wenigstens die krainische Alpenflora im Garten des Rudolfinums zur Darstellung gelangen sollte, so war er hiebei von dem gesunden und richtigen Gedanken geleitet, dass das Land wahrscheinlich wenige interessantere Gegenstände aufzuweisen hat, als seine hochgerühmte Flora, und wenn die Ausführung dieser Idee an dem Umstande gescheitert ist, dass der Raum beim Museum hiefür nicht ausreichte oder meteorologische Gründe eine solche Anlage nicht räthlich erscheinen ließen, so ist das bei dem Vorschlage, welchen heute die Stadt Laibach macht, in keiner Weise zu besorgen. Wenn die Stadt Laibach heute sich bereit erklärt, ein relativ sehr großes Territorium für den botanischen Garten und für die ganze Zeit, während welcher
es diesem Zwecke zu dienen hätte — und dies ist eine unabsehbare Zeit — unentgeltlich zu widmen, ferner dar nöthige Wasser zur Bewässerung unentgeltlich zu überlassen und außerdem für die erste Einrichtung eine wesentliche Unterstützung durch Ueberlassung von Dungmitteln zu gewähren, und überdies für die erste Anlage noch einen Beitrag von 1000 fl. zu leisten, so sind das Opfer, welche unbedingt anerkannt werden müssen. Es ist aber meiner Ansicht nach nicht bloß der Staat verpflichtet und daran interessiert, den botanischen Garten als ein großes Hilfsmittel für den Unterricht in dem möglichst besten Zustande herzustellen, und es ist auch nicht bloß die Stadt Laibach angewiesen, diesen Gedanken zu cultivieren, sondern es liegt nach meiner Ansicht das gleiche auch im Interesse des Landes selbst. Das Land selbst kann in erster Reihe hierin eine lebendige Ausgestaltung seines Rudolfinums erblicken. Ich bin auch der Ansicht, dass alles, was von Seite des Landes zur Förderung der Entwicklung der Landeshauptstadt geschieht, auch im Interesse des Landes geschieht, denn jedes Land hat die Pflicht, für die Entwicklung seiner Centrale nach Kräften beizutragen, und von diesem höheren Gesichtspunkte aus können die Interessen des ländlichen Theiles von den städtischen Interessen nicht getrennt werden. Ich bin aber auch der Meinung, dass es sehr zweckmäßig sein wird, manchen Culturen, dem Gartenbau und allem, was mit dem botanischen Garten Hand in Hand geht, eine erhöhte Aufmerksamkeit zu schenken. Wenn diese Anlagen unter dem Schlosse Tivoli, sei es abgeschlossen, sei es in dem Parke untergebracht werden, der Park selbst durch ausgebreitete Anlagen von interessanten Bäumen und Gesträuchen in außerordentlich zweckmäßiger Weise ausgestaltet und hiedurch zur Hebung des Gartenbaues Mustergiltiges geschaffen wird, so wird dies auch vom wirtschaftlichen Standpunkte für das Land von Nutzen sein. Manche Pflanzenculturen werden in erster Reihe nur durch den botanischen Garten eingeführt, und wenn wir heute solchen Culturen von Handelspflanzen nicht eine größere Aufmerksamkeit schenken, als dem üblichen landwirtschaftlichen Anbaue der Cerealien, so können wir eines Tages mit der Landwirtschaft in eine gewisse Nothlage kommen, welcher vorausblickende Landleute durch einen passenden Culturwechsel bei Zeiten vorbeugen können. Mit dem Getreidebau ist bei uns wegen der Concurrenz, der er von allen Seiten begegnet und die sich in den nächsten Jahrzehnten voraussichtlich in einem noch erhöhten Maße geltend machen wird, das Auskommen nicht zu finden, wohl gibt es eine Anzahl von Handelspflanzen, welche auf die zweckmäßigste und ergiebigste Weise cultiviert werden können. Die erste Bedingung hiefür ist aber die Verbreitung der Kenntnisse auf diesem Gebiete. Die Botanik ist nicht eine Wissenschaft, welche nur rein wissenschaftlichen Zwecken dient, sondern sie leistet auch praktisch und erfolgreich im allgemeinen und speciell im Gartenbau große Dienste. Ich glaube, meine Herren, dass alle diese Gründe uns bestimmen müssen, dieser auf den ersten Blick nicht bedeutenden Angelegenheit eine erhöhte Aufmerksamkeit zuzuwenden. Und weil ich die Ueberzeugung habe, dass, wenn ein Erfolg erzielt werden soll, derselbe nur mit entsprechend ausgiebigen Hilfsmitteln erzielt werden kann, so bin ich nicht nur geneigt, allen Anträgen, welche der geehrte Herr Referent gestellt hat, zuzustimmen, sondern ich werde mir erlauben,
II. seja dne 8. januvarja 1895.
sogar einen erhöhten Beitrag des Landes in Antrag zu bringen, von der Ueberzeugung ausgehend, dass dieser erhöhte Beitrag wesentlich durch die Landesinteressen begründet ist. Aber auch aus dem Grunde, weil ich glaube, dass, wenn der Staat bewogen werden soll, seinerseits zu diesem Zwecke, wenn auch nur scheinbar, Opfer zu bringen, derselbe durch das Beispiel, welches die Stadt und das Land geben, gewiss eher als durch alles andere zu diesem Opfer bestimmt werden wird. Wenn ich hiebei von den Opfern des Staates spreche, so beziehe ich mich darauf, was ich bereits gesagt habe, dass der Staat keine neuen materiellen Opfer bringen soll, aber ich glaube, dass, wenn der Staat heute bereit ist, dem zuzustimmen, dass der ganze Erlös aus dem Verkaufe des botanischen Gartens diesem Zwecke zugeführt werden soll, und wenn er gleichzeitig seinen bisherigen Beitrag für die Erhaltung dieses Gartens auch in Zukunft in keiner Weise schmälert, dies keine wesentliche oder vielleicht gar keine Belastung des Staates bilden wird. Anderseits sind aber daraus auch wertvolle Erfolge zu erzielen. Die Area des botanischen Gartens beträgt, wie uns im Finanzausschüsse mitgetheilt wurde, 10.000 m2. Dieser Grund hat infolge der Lage, wo er sich befindet, heute an Wert gewonnen, so dass ich glaube, dass daraus ein bedeutend hörerer Erlös erzielt werden kann, als derjenige, welcher von dem geehrten Herrn Berichterstatter als angehoffter Erlös für den Verkauf in's Auge gefasst worden ist. Ich würde demgemäß der Hoffnung Ausdruck geben, dass der Staat auf die Anträge der Stadt Laibach und auf die wiederholt hier in diesem hohen Hanse zum Ausdrucke gelangten Wünsche des Landes Rücksicht nehmen und sich entschließen wird, diese Verlegung des botanischen Gartens von dem ungeeigneten Orte nach dem viel geeigneteren Platze, wo die Anlage desselben gegenwärtig beabsichtigt wird, zu bewilligen und zu erklären, dass er den ganzen Erlös, den er aus dem Verkaufe der Grundstücke dort unten an der Karlstädter Brücke erzielen wird, diesem Zwecke widmen wolle und sich nicht auf denjenigen Beitrag einschränken werde, welchen er seinen jetzigen Verpflichtungen entsprechend für die Erhaltung des Gartens schon jetzt beisteuert. Unter dieser Voraussetzung glaube ich, dass ein höherer oder wenigstens ein Betrag von 6000 fl. für den Verkauf der Grundstücke erzielt werden wird, mit welchem Erlöse allerdings etwas Ernstliches unternommen werden kann. Um nun auch von Seite des Landes vollkommene Geneigtheit zum Ausdrucke zu bringen, in dieser Angelegenheit auch im Interesse des Landes alles zu thun, was möglich ist, stimme ich den Anträgen des Finanzausschusses bei, nur erlaube ich mir zu beantragen, dass die Unterstützung zu diesem Zwecke von Seite des Landes von 500 fl. auf 1000 fl. erhöht werde. (Pohvala. — Beifall.)
Deželni glavar:
Prosim gospode, kateri podpirajo predlog gospoda poslanca barona Schwegelna, naj izvolijo ustali.
(Se podpira. — Wird unterstützt.)
Predlog je zadostno podprt, in je torej v razpravi.
Želi kdo besede?
Gospod poslanec Grasselli ima besedo.
-	II. Sitzung. am 8. Jänner 1895.	29
Poslanec Grasselli:
Oglasil sem se za besedo zato, da podpiram predlog gospoda predgovornika. Predno pa navedem razloge, ki me napeljujejo na to, čutim dolžnost, da izrečem Njega visoko prevzhoditeljstvu gospodu baronu Schwe-gelnu svojo iskreno zahvalo na besedah, katere je izrekel v svojem govoru glede razmer med deželo in deželnim stolnim mestom. (Dobroklici v središči.
—	Dobro - Rufe im Centrum).
Gospod predgovornik je izrekel zlate besede, da mora vsaka dežela ču iti dolžnost, kolikor toliko tudi pripomoči do povzdige deželnega stolnega mesta. To so besede, ki so me napolnile z iskreno radostjo zaradi tega, ker sem preverjen, da bode ta nazor vodil Njega visokopi evzhoditeljstvo pri vseh vprašanjih, katera bodo prišla na dnevni red v tem visokem zboru.
Kar se tiče predloga samega, ga jaz podpiram, ker sem, kakor gospod predlagatelj in poročevalec finančnega odseka, preverjen, da bodo troški v isti ni veliko večji in da bode za njih pokritje treba veliko več ega zneska, nego je sedaj proračunjen. Izrekel sem to mnenje že o svojem času v razpravi, ki je bila o tej zadevi v mestnem zastopu, in zaradi tega lahko pri-tavljam, da bi de mestna občina, katere požrtvovalnost je laskavo pripoznal častiti gospod predgovornik, morala prinašati še večjih žrtev. Zaradi tega je umestno, da tudi deže!a stori še nekoliko več, nego predlaga finančni odsek.
Kar se tiče lastninskega razmerja pri zdaj nje m botaničnem vrtu, bodi mi dovoljeno omeniti, da, kolikor je meni znano iz spomina — obžalujem, da nisem vedel, da je stvar danes na dnevnem redu, sicer bi bil dotični materijal prinesel seboj — ni ves botanični vrt lastnina erarja, temveč botanični vrt obstoji iz raznih parcel, in jedna ali dve teh parcel sta lastnina kmetijske družbe kranjske, kateri je mestni zastop tudi že naznanil svoj namen, proseč jo izjave, ali bi bila voljna prodati svojo parcelo, in kmetijska družba je na to tudi že odgovorila in izrekla svojo pripravljenost.
To za pojasnilo, sicer pa le priporočam predlog častitega gospoda predgovornika.
Deželni glavar:
Gospod deželni predsednik ima besedo.
Kandcsprntzdent Freiherr von Hein:
Ich bin selbstverständlich nicht in der Lage, vollkommen jenen Standpunkt zu präcisiren, welchen seinerzeit das hohe Unterrichtsministerium gegenüber dieser Frage einnehmen ivird, da die Landesregierung im gegenwärtigen Stadium dieser Angelegenheit mit concrete« Anträgen an das hohe Ministerium heranzutreten nicht in der Lage war. Ich kann daher vorläufig nur meinen eigenen Standpunkt zum Ausdrucke bringen. Derselbe schließt sich enge an an jene Auffassung, welche der geehrte Herr Berichterstatter zum Ausdrucke gebracht hat. Auch ich halte dafür, dass es mit Rücksicht auf die Situation der Lehranstalten in Laibach entschieden zweckmäßiger sein wird, den botanischen Garten in jene Regionen der Stadt zu verlegen, in welchen sich diese Lehranstalten befinden,
30
IT. seja dne 8. januvarja 1895. — II. Sitzung am 8. Jänner 1895.
ich glaube aber auch, dass eine solche Verlegung für die übrige Bevölkerung Laibachs äußerst zweckmäßig sein wird. Der botanische Garten soll ja auch ein Lehrmittel für den Anschauungsunterricht bilden, an dem sich auch weitere Kreise der Bevölkerung betheiligen können, welche außerhalb der Schulen stehen, und um ein Mittel für den Anschauungsunterricht zweckmäßig verwerten zu können, muss es vor allem gesehen werden. Dies ist aber bei der gegenwärtigen Situation des botanischen Gartens nicht der Fall. Derselbe steht in einer verlassenen, wenig aufgesuchten Gegend und ist manchem Einwohner Laibachs ganz unbekannt. In Tivoli aber wird die große Masse der Bevölkerung Laibachs Gelegenheit haben, sich mit dem botanischen Garten und den Anpflanzungen darin vertraut zu machen. Von meinem Standpunkte aus kann ich also die Verlegung des botanischen Gartens nur freudigst begrüßen. Der Grund, warum ich noch nicht in der Lage war, dem hohen Unterrichts-Ministerium in dieser Beziehung nähere Vorschläge zu erstatten, ist in denselben Zweifeln zu suchen, welche der Herr Berichterstatter bezüglich des Kostenvoranschlages, den ich ebenfalls für einen zu sanguinischen halte, hervorgehoben hat. Es hat daher die Landesregierung vor allem anderen eine eingehende Ueberprüfung des Kostenvoranschlages und dann eine Schätzung des Grundes, auf welchem der botanische Garten gegenwärtig sich befindet, veranlasst. In zweiter Linie ist eine genaue Untersuchung des Grundes erforderlich, auf welchen der botanische Garten übertragen werden soll, ob derselbe auch wirklich die für die Pflanzen erforderliche Bodenbeschaffenheit aufweist und ob nicht vielleicht Entwässerungsanlagen zu errichten sind, welche das Kostenerfordernis bedeutend erhöhen würden.
Ich schließe meine Bemerkungen damit, dass es an mir nicht fehlen wird, den Wünschen der Stadt und des Landes Rechnung zu tragen und dieselben bei dem hohen Ministerium kräftig zu unterstützen; eine definitive Erklärung im Namen der Regierung heute abzugeben, bin ich nicht in der Lage.
Deželni glavar:
Želi še kdo besede?
Gospod poslanec Stegnar se je oglasil k besedi.
Poslanec Stegnar:
Visoka zbornica! Predlog, katerega je gospod referent finančnega odseka stavil, bode gotovo vsak domoljub radostno pozdravljal, ker meri na to, da se napravi zavod v prijetnem kraji, kamor zahaja občinstvo ljubljansko in učeča se mladina in kamor bode svet v poletnem času svojo pozornost obračal. Vsak prijatelj prirodopisja bode radostno pozdravljal ukrep današnjega posvetovanja, in tudi jaz svoje veselje izrekam na tem, da se uresničuje ideja, ki seje že pred 10 leti ventilirala v časopisih.
Takrat je bila stvar tudi v obravnavi pri mestnem zboru, a nasproti storjenim ukrepom je vlada zavzemala čudno stališče. Ona je predloge sicer v pretres vzela, a površno in na kratko dala odlok mestnemu zboru, da potrebo premeščenja botaničnega vrta zanikava, češ, da sedanji botanični vrt zadostuje vsem potrebam in da kraj Podturnom ali pod Tivolijskim gradom
zanj ni ugoden». Tako je takrat vlada odgovorila. Stvar se je jako hitro rešila, prišla je iz mestnega zbora v deželni šolski svet, tam se je na kratko obravnavalo in prišlo se je do omenjene izjave.
No, hvalo Bogu, danes zavzema vse, tudi vlada, drugo stališče in predrlo je mnenje, da je res potrebno, premestiti botanični vrt iz Hradetzkyjevega predmestja na Podturnsko graščinsko posestvo. To premeščenje je bilo že v starodavnih časih, v začetku tega stoletja v mislih merodajnim krogom. To vest sem našel v letnem poročilu višje realke iz leta 1884/85.
Na strani 7. se bere sledeče (bere — liest):
«V novejšem času se je mnogokrat vprašanje razpravljalo, bi li ne bilo koristneje, opustiti sedanji botanični vrt, ki je vsekako v jako oddaljenem kraji, rastline presaditi in tako ustanoviti nove nasade v bolj obiskovanem kraji našega mesta. V ta namen bi se bilo ozirati na obsežne travnike pod «Tivoli» ob straneh Lattermannovega drevoreda. Bilo bi torej mogoče, da bi sedanji vrt preje ali pozneje bil samo še zgodovinskega pomena. Iz tega uzroka je sporočilu dodan obris rastlinjaka. Pod črto na istej strani dostavlja gospod profesor Voss še to, da misel o premeščenji ni nova. Vže maršal Marmont je Tivoljske travnike odmenil za botanični vrt, a Hladnik, slavni naš rast-linoslovec, izbral si je prostor v ,Kurji Vasi ‘ zbog raznovrstnih vrb, ki se nahajajo na Golovci. Ondotno zemljišče gotovo ni bilo v ta namen prikladnejše od travnikov pod Tivoli, ki po mnenji vlade nek ni ugodno rastlinjaku.»
Tedaj so imeli vse druge nagibe, da so botanični vrt tam napravili. Ugovor pa, da se botanični vrt zaradi tega ne bi smel premestiti pod Tivoli, ker bi zemlja ne bila ugodna, zdi se mi čisto neopravičen. Mestni vrtnarji so spremenili prejšnje travnike v lepe vrte in ravno tako bi se razvijali lepi nasadi, in bi uspeval rastlinjak, ki bi bil- učno sredstvo šolski mladini.
Potrebno je pa tudi, da se ozremo na koristi, katere bodo srednje šole imele od te naprave.
V prvi vrsti imelo bode razen gimnazije in višje realke učiteljišče lepo priliko, pridobivati si onih vednosti, katerih si pridobiti po sedanji uredbi na učiteljišči ni mogoče. Kakor je gospodom znano, nagla-šali smo zaporedoma že več let, da bi se moral pouk v prirodopisji na ženskem oddelku pripravnice tudi spremeniti tako, da bi se poučevalo s slovensko terminologijo. Ker se to do sedaj še ni zgodilo, pozdravljam tudi iz tega ozira z veseljem, da se premesti botanični vrt, ker bode potem rastlinjak nekaka odprta knjiga za one dijake in kandidate, ki se morajo baviti s prirodopisom v nemškem jeziku.
Zaradi tega bodem radostno glasoval za nasvet, da se svota 500 gld., katero predlaga finančni odsek, poviša na 1000 gld.
Deželni glavar:
Želi še kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, ima končno besedo gospod poročevalec.
31
II. seja dne 8. januvarija 1895. Poročevalec Hribar:
Poročevalec finančnega odseka ima pri tej stvari nekoliko kočljivo stališče. Kot poročevalec je vezan, zastopati sklep finančnega odseka in glasovati za prispevek 500 gld.; vender mu pa lastno prepričanje pravi, da je predlog ekscelence gospoda poslanca barona Schwegelna veliko ugodnejši, in da veliko bolj odgovarja faktičnim potrebam, kakor nasvet finančnega odseka.
Rekel sem poprej, da so troski premestitve botaničnega vrta proračunjeni na 3100 gld. Ekscelenca gospod baron Schwegel je po vsej pravici trdil, da bode premestitev stala veliko več, in da se proračun ne bode prekoračil samo za 50 %, temveč za 100 % ali še več. Temu mnenju popolnoma pritrjujem in opozarjam le na to, da sem, ko sem rekel, da se bodo troski povišali morebiti za 50 %> imel pred očmi le (.roške za premestitev nasadov, ne pa troškov za nove naprave, katere bodo vsekako potrebne. Pred vsem je treba misliti na rastlinjak, katerega botanični vrt sedaj nima, kateri je pa neobhodno potreben za tropične in druge rastline, katere ne uspevajo pod nafim podnebjem ali na prostem. Če na to vzamemo ozir, gotovo je, da se bodo troski za botanični vrt povišali še za več nego 100 %. V tem oziru se torej popolnoma strinjam z mnenjem ekscelence gospoda barona Schwegelna, in tudi v drugem oziru mu vem hvalo, da je podpiral moje nazore glede premestitve botaničnega vrta in da je s svojim predlogom na pomoč pritekel, da se vladi še bolje omogoči zvršiti to premestitev.
Dovoljujem si pa tudi, dasiravno je to že storil moj tovariš in prijatelj gospod župan Grasselli, reago-vati na besede Njega ekscelence, ki jih je izpregovoril v tem zmislu, da ima dežela dolžnost, da vedno podpira korist glavnega mesta njenega. Gospoda moja, kadar bodo vsi poslanci v tej visoki zbornici imeli tako prepričanje in po tem prepričanji tudi dejansko začeli ravnati, potem bode nastalo tako lepo soglasje, potem se bodo interesi dežele in mesta ljubljanskega tako strinjati dali, da si lepše harmonije niti želeti ne morem.
Želel bi, da bi besede ekscelence gospoda barona Schwegelna ne bile izgovarjane le kot lepa izjava, kot lepo dimeča fraza, ampak da bi se vedno gospodje našli pri delu, kadar bode treba, dejansko zvrševali te besede.
S to željo sklepam svoj končni govor in naznanjam, da za svo]o oso bo podpiram predlog ekscelence gospoda barona Sihwegelna, kot poročevalec finančnega odseka pa bodem glasoval za njegov predlog.
Deželni glavar:
Prestopimo sedaj na glasovanje, in sicer o prvem predlogu finančnega odseka.
Prosim gospode, ki pritrdijo temu predlogu finančnega odseka, naj izvolijo obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Prvi predlog je sprejet.
- II. Sitzung ant 8. Jänner 1895.
Sedaj bomo glasovali o drugem predlogu, in sicer najprej o predlogu gospoda poslanca ekscelence barona Schwegelna, ki se glasi:
«2.) Kot donesek dežele Kranjske k premestitvi botaničnega vrta dovoljuje se iz deželnega zaklada znesek 1000 gld.»
Prosim torej gospode, kateri pritrdijo temu predlogu, naj izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet, in torej odpade glasovanje o predlogu finančnega odseka.
Prestopimo sedaj k dalnji točki dnevnega reda, to je:
18. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu za 1. 1893. (k prilogi 12.)
18. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechnungsabschluss der Landes- Wein-, Obst- und Ackerbauschule in Stauden pro 1893 (zur Beilage 12).
Poročevalec Višnikar:
Visoka zbornica! Z opomnjo, da se je, kakor je razvidno iz predloženega računa v prilogi 12., proračun, zlasti glede gospodarstva precej znatno prekoračil, preidem takoj v nadrobnosti.
Iz računa vidimo, da je državna subvencija pri šoli znašala 2400 gld.; iz deželno-kulturnega zaklada se je prejelo samo 2253 gld. 64% kr., ker se je delni znesek 146 gld. 35 1/2 kr. vstavil v dohodke gospodarstva. Iz deželnega zaklada prejelo se je manj za 559 gld. Tukaj v uvodu se pravi, da se je vsled ugodnih uspehov manj prejelo; ali glede tega opomnim, da se je znesek 180 gld. prihranil zato, ker ni bilo učiteljskega tečaja. Potem znesek za sobno opravo, za napravo peči i. t. d., za kar se je izdalo 327 gld., prav za prav ne spada v gospodarstvo, ampak v troške za šolo, tako da se je po mojem računu za šolo prihranilo le 9 do 10 gld.
Dohodki šolnine in drugi slučajni prihodki so bili višji za 93 gld. 33 kr., ker je bilo več učencev, nego se je mislilo.
Dohodki šolske kuhinje so znašali 3170 gld. 65 kr. mimo proračunjenih 2300 gld., torej več za 870 gld. 65 kr., nasprotno pa so se tudi troški pri šolski kuhinji povišali za 1094 gld. 61 kr., tako da se je pri šolski kuhinji prav za prav več izdalo 223 gld. 96 kr., kakor se je proračunilo.
Državni donesek za učiteljski tečaj odpade, ker tega tečaja leta 1893. ni bilo.
Donesek za kmetijsko razstavo v znesku 400 gld. se je naložil v hranilnici in se bode porabil, ako bode res prišlo do razstave.
Glede troškov šole pri poglavji I., II., III. in VI. ni ničesar omeniti.
32
II. seja dne 8. januvarja 1895. — IT. Sihung ant 8. Jänner 1895.
Pri poglavji V. «Popotni troski», izdalo se je 116 g'd. 58 kr. več, kakor je bilo proračunjeno, in to vsled potovanja šolskega vodje na Ogers k o, kjer se je poučil o ondolnem cepljenji trt.
Pri režijskih troskih — poglavje VI. — prekoračil se je proračun za 265 gld. 49 kr. vsled tega, ker se je napravilo precej nove oprave v spalnici učencev, za kar ni bilo ničesar proračunjenega.
Razni troški, poglavje VII., znašali so več za 56 gld. 11 kr., troški šolske kuhinje pa več za 1094 gld. 61 kr.; nasproti so bili pri kuhinji tudi dohodki višji. Ti troški so bili višji, ker je bilo več učencev in poslov, nego se je pričakovalo in se je vsled tega moralo tudi več živil nakupili.
Glede gospodarstva omenjam, da je bilo dohodkov iz poses'e v 4472 gld. 89 Va kr., proračunjeni pa so bili na 4000 gld.; dohodki so bili torej višji za 472 gld. 89 ‘/a kr.
Iz česa izvirajo ti dohodki? Iz računske priloge to ni razvidno, omenjam torej, da se sestavljajo sledeče:
1.) za vino, mošt, ocet in slivovico dobilo se je 1245 gld. 11 kr.;
2) za trtne in sadne sadike 461 gld. 54 kr.;
3.	) za vrtne in poljske pridelke 1174 gld. 77 kr.;
4.	) za mleko 544 gld. 8 kr.;
5) za krmilo 169 gld. 60 kr.;
6.	) za prodano živino 495 gld. 39 kr. in
7.	) za razne druge reči 437 gld. 58 kr.; vsega skupaj torej 4472 gld. 89 ‘/a kr.
Iz deželnega zaklada plačalo se je za gospodarstvo 4931 gld. 96 kr., torej več za 2604 gld. 96 kr.
Troški gospodarstva znašali so:
I.	«Mezde» 1080 gld. 94 kr.;
II.	«Davki in doklade» 224 gld. 26 kr.; — v obeh točkah torej nekoliko manj, kakor je bilo proračunjeno.
Režijski troški so bili proračunjeni na 3500 gld., znašali pa so dejansko 4118 gld. 6 kr., torej več za 618 gld. 6 kr. Tukaj je omenili, da je največ troškov pmuzioči a zgradba nove zidanice v Cerovcih in oprava. Tuka j znašajo tro-ki skupaj 1119 gld. 44 kr., in sicer zgradba zidanice 868 gld. 18 kr., oprava pa 251 gld. 26 kr.
Pri VI. poglavji kaže se presežek za 1175 gld. 14 kr.
Vsega skupaj se je torej pri gospodarstvu več izdalo za 2604 gld. 96 kr., pri šoli pa manj za 559 gld., tako da se je več izdalo vsega skupaj 2045 gld. 96 kr., kakor je bilo proračunjeno.
Leta 1893. vzelo se je torej iz deželnega zaklada pri šoli za t melijsko razstavo 400 gld., pri gospodarstvu pa 4931 gld 96 kr., vsega skupaj torej 5331 gld. 96 kr., in iz deželnokuliurnega zaklada 2400 gld., tako da nas je veljala šola z gospodarstvom vred leta 1893. 7731 gld. 96 kr.
Ako se od troškov gospodarstva v znesku 4931 gld. 96 kr., kateri so se vzeli iz deželnega zaklada, odbijejo izredni troški za zidanje in opravo zidanice v Cerovci v znesku 1119 gld. 44 kr. in za nakup živine v znesku 251 gld. 40 kr., torej vsega skupaj 1370 gld. 84 kr., kaže se še vedno primankljej 3561 gld. 12 kr.,
in z ozirom na proračunjeno froške v znesku 2327 gld. še vedno večji izdatek za 1234 gld. 12 kr. Ako se od izdatkov dežele v znesku 4931 gld. 96 kr. odbije s vola, za katero se je povišala vrednost premoženja, namreč 2841 gld. 35 kr., kaže se še v dno, da se je za gospodarstvo več izdalo za 2090 gld. 61 kr.
Posestvo je imelo leta 1893. dohodkov 4506 gld., leta ls92. pa 5039 gld.; torej je bilo leta 1893. mimo leta 1892. neugodnejše.
Glede razkaza imovine omenjam, da se je imo-vina povišala za 2841 gld. 35 */2 kr., da seje posebno vrednost živine pomnožila za 938 gld. 80 kr. in tako tudi vrednost inventarja za 579 gld.
Visoka zbornica! Tukaj se je že večkrat omenjalo, da računi, ki se nam predlagajo za deželno šolo na Grmu, niso dovolj jasni, da posebno ni razvidno, katere reči so se na novo nakupile in da se prekoračenja ne utemeljujejo zadostno. Tako seje leta 1893. izdalo za zidanico na Grmu nad 1100 gld., v predloženem računu se pa ti troški ne utemeljujejo niti z besedico, in vender so ra'no ti troški v prvi vrsti prizadeli prekoračenje. I/ražam torej željo, da bi se v prihodnje vender na kritike ozir jemalo, ki se vsako leto čujejo v visoki zbornici o lej stvari. Ako bodo računi bolj jasni, potem bode tudi kritika povoljnejša.
Po teh opazkah predlagam v imenu finančnega odseka:
Visoki deželni zbor naj sklene:
«Računski sklep deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu z t leto 1893. se odobruje, razkaz imovine pa se jemlje na znanje.*
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
Gospod poslanec Lavrenčič se je oglasil k besedi.
Poslanec Lenarčič:
Visoka zbornica! Prav nerad se pri tej točki oglašam k besedi, kajti ni mi dana prilika, da bi se mogel pohvalno izreči, ali nekoliko besedij se mi pa vender kakor vsako leto, tudi danes zdi potrebnih. Ko je lansko leto isti gospod poročevalec poročal o računskem sklepu Grmske šole, oglasil sem se tudi jaz in sem soglasno z njegovim predlogom priporočal, da naj se poročila deželnega odbora o lej točki se-tav-Ija.jo bolj jasno, oziroma da naj šola na Grmu račune podaje v taki obliki, da bode razvidno, kako je bilo gospodarstvo. Tako poročilo, kakor je sedanje, ni zadostno in nam ne more ustrezati. Kako zamoremo iz predležečega računa zasledovati, kaki so bili uspehi gospodarstva, ali je bilo gospodarstvo dobro ali slabo? Iz poročila je razvidno, da se je iz deželnega zaklada za šolo na Grmu izdalo 4931 gld. Nečem biti tako pesimističen, da bi izvajal iz tega računa one posledice, katere bi se dale izvajati iz njeg t samega, vender pa mislim, da bi moralo, če imamo že tak zavod, gospodarstvo pri njem biti uzorno, nam pa da bi se morala podati prilika, prepričati se o tem, v koliko se gospodarstvo približuje uzoru.
II. seja dne 8. januvarja 1895. — II. Sitzung am 8. Jänner 1885.
33
Bavil sem se nekoliko s številkami, katere sem posnel iz poročila in sem bilanciral gospodarstvo leta 1893 V obče se bilancira gospodarstvo tako, da se na strani «Dati» vzame inventar, razhodke, terjatve začetkom leta in dolgove koncem leta — na • strani «Imeti» pa inventar, dohodke, terjatve koncem leta in dolgove začetkom leta. Če se to sumira, pride se do zaključka, ali je gospodarstvo aktivno ali pasivno.
Po številkah predležečega računa bilanciral sem takole:
Dati
Inventar začetkom leta .	.	.
Razhod redni. . 5748 gld. 73 kr. »	izredni . 2150 » 04 >
»	»	.	189 » 38 »
Terjatve začetkom leta .	.	.	.
Dolgovi koncem leta.................
4325 gld. 05 kr.
8088 » 15 » 3756	»	52	»
160 » 86 »
skup .	. 16330 gld. 58 kr.
Imeti
Inventar koncem leta .	. .	5845 gld. 02 kr.
Dohodki iz gospodarstva .	. . 2977 gld. 83 kr.
32 : ~	*	3009	.	83
Terjatve koncem leta..............5252	»	86	»
Dolgovi začetkom leta.............156	»	83	»
14264 gld. 54 kr. primanjkljaj .	.	2066	»	04	»
Novi nasadi . .	774 gld. 90 kr.
amerik. vinogr. .	189 » 38 »
Zidanje nove zidanice v Cerovcih 868 » 18 »
1832 gld. 46 kr.
popravek šolskega
poslopja . . .	327 » 07	»	2159	»	53	»
torej prebitka .	.	93	gld.	49	kr.
Kje pa je zaračunano delo učencev v gospodarstvu?
Kje oskrbni-tvo ?
Kje pa so obresti nakupne glavnice?
Svota 2066 gld. 04 kr. bi bila po mojem mnenji primanjkljaj v gospodarstvu brez ozira na nove investicije in popravka šolskega poslopja, kateri slednji ne spada v ta račun, ali je pa to pravi primanjkljaj ali ne, tega ne vem, to iz računa ni razvidno in zaradi tega bi želel, da bi besede, katere se tu leto in leto ponavljajo, ne bile bob ob steno, temveč da bi se deželni odbor nekoliko bolj oziral na želje, katere se v visoki zbornici izrekajo. Letošnje poročilo sestavljeno je isto tako kakor lansko in poročila prejšnjih let, zaradi tega pa predlagam:
Visoki deželni zbor naj sklene:
«Poročilo di želnega odbora o računu šole na Ormu za Lto 1893. se vrača z naročilom, naj še enkrat predloži račun za ta zavod v taki obliki, da bode šola od gospodarstva popolnoma ločena, ter da bode izkazano, kako je bilo gospodarstvo, je-li bilo dotično leto aktivno ali pasivno in za koliko.»
Deželni glavar:
Prosim gospode, ki podpirajo ta predlog, da izvolijo ustati.
(Se podpira. — Wird unterstützt.)
Predlog je zadostno podprt in pride torej v razpravo.
Želi kdo besede:
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim gospoda poročevalca.
Poročevalec Višnikar:
Visoki zbor! Akoravno ne bodem ugovarjal temu, da so nekatere opazke gospoda predgovornika utemeljene, moram se vender upirali predlogu, naj bi se račun vrnil deželnemu odboru. Mislim namreč, da deželni odbor ne bi bil v stanu, spremeniti svojega računa v tako kratkem času, ki ga imamo na razpolaganje; zaradi tega bi bil gospod predgovornik bolje storil, ako bi slavil svoj predlog pri proračunu Grmske šole v tem zmislu, da naj se v prihodnje sestavlja račun drugače, kakor dosedaj.
Prosim torej, da se predlog gospoda predgovornika odkloni.
Deželni glavar:
Pri predlogu gospoda poslanca Lenarčiča pogrešam določbo, kedaj naj bi deželni odbor zopet predložil računski sklep, ako bi se mu sedaj vrnil. (Poslanec Lenarčič: — Abgeordneter Lenarčič: «V tem zajedanji še»; poslanec dr. Tavčar: — Abgeordneter Dr. Tavčar: «Saj hitro delate pri deželnem odboru!», veselost — Heiterkeit).
Prosim torej glasovanja. Gospodje poslanci, ki so za to, da se račun-ki sklep Grmske š"le za leta 1893. vrne deželnemu odboru v novo poročanje, izvolijo ustati.
(Se odkloni. — Wird abgelehnt.)
Predlog je padel.
Prosim torej glasovati o predlogu finančnega odseka.
Gospodje poslanci, ki se strinjajo s tem predlogom, izvolijo ustali.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejet.
Preidemo k dal nji točki dnevnega reda, to je:
19. Ustno poročilo finančnega odseka 0 prošnji občine na Brezovici za odpis dolga 300 gld. za zgradbo šole.
19. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition der Gemeinde Brcsoivitz um Abschreibung eines Darlehens per 300 fl. für den Schulhausban.
Poročevalec dr. Žitnik:
Županstvo na Brezovici v Kamni-kem okraji prosi, da bi se šoLki občini Sv. Trojica istega okraja odpisal dolg 300 gld. Ker pa deželni zbor za šolo v
34
II. seja dne 8. januvarja 1895. — II. Sitzung mn 8. Jänner 1895.
Sv. Trojici nikdar ni dovolil nikakega posojila iz deželnega zaklada, marveč je to storil deželni odbor, torej bode gotovo deželni odbor sam najboljše vedel, iz katerih uzrokov je svoje dni dovolil dotično posojilo, in zaradi tega je najprimernejše, naj se prošnja njemu izroči, da jo uvažuje in sam primerno reši.
Nasvetujem torej:
Visoki deželni zbor naj sklene:
<Prošnja županstva na Brezovici v Kamniškem okraji, da bi se od deželnega posojila za zgradbo šole pri Sv. Trojici odpisalo 300 gld., se odstopi deželnemu odboru v primerno rešitev.»
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Če ne, bomo glasovali, in prosim gospode, kateri prit rde temu predlogu, naj izvolijo ustali.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
Naznanjam, da mi je došla posledobno še peticija dramatičnega društva v Ljubljani za subvencijo, oziroma zvišanje subvencije za slovensko gledališče.
Predlagam, da se izroči ta prošnja finančnemu odseku.
(Obvelja. — Angenommen.)
Prihodnja seja bode v petek, 11. tega meseca ob 10. uri dopoldne, in sicer s sledečim dnevnim redom:
(Dnevni red glej prihodnjo sejo. — Tagesordnung siehe nächste Sitzung.)
Naznaniti mi je še, da zborujeta finančni in upravni odsek takoj po javni seji.
Sklepam sejo.
Konec seje ob I. uri 20 minut popoldne, — Schluss der Sitzung um 1 Uhr 20 Win. Nachmittag.
Založil kranjski deželni odbor. — Tiskala Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani.