Leto 1903.
331
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos L. — Izdan in razposlan dne 23. maja 1903.
Vsebina: (Št. 108 in 109.) 108. Ukaz o dodelitvi državnih preskrbninskih užitkov z dekretom nastavljenim poštarjem, poštnim pomožnim uradnikom ter poštnim in telegrafskim manipulantkam. — 109. Ukaz o razpustu pokojninskega društva za selske poštne uslužbence ter uredbi preskrbninskih pravic poštarjev, poštnih pomožnih uradnikov in poštnih in telegrafskih manipulantk gledé službenega časa, dovršenega pred 1. dnem junija 1903. 1.
108.
Ukaz trgovinskega ministrstva z dne 21. maja 1903.1.
o dodelitvi državnih preskrbninskih užitkov z dekretom nastavljenim poštarjem, poštnim pomožnim uradnikom ter poštnim in telegrafskim manipulantkam.
Na podstavi Najvišjega pooblastila z dne 19. maja 1903.1. se v porazumu s c. kr. finančnim ministrstvom gledé dodeljevanja državnih preskrbninskih užitkov z dekretom nastavljenim poštarjem, poštnim pomožnim uradnikom ter poštnim in telegrafskim manipulantkam ukazuje naslednje:
§• 1.
Subjektivni obseg oskrbe.
Od 1. dne junija 1903.1. naprej sc dodeljujejo z dekretom nastavljenim poštarjem, poštnim pomožnim uradnikom 1er poštnim in telegrafskim manipulantkam proti plačilu primernih prispevkov državni preskrbninski užitki po načinih, ustanovljenih v naslednjem.
§. 2.
Preskrbninski užitki.
Preskrbninski užitki obsegajo v posameznem:
a)	pokojninske užitke;
b)	vdovske pokojnine;
<•) vzgoje val ur prispevke;
d)	sirotinske pokojnine;
e)	odpravnine;
f)	posmrtne četrti.
Na poštarje in poštne pomožne uradnike ženskega spola ter na poštne in telegrafske manipulantke se uporabljajo samo določila o preskrbninskih užitkih, omenjenih pod lit. a), e) in f).
§• 3.
Vštevni službeni čas.
Všteven za pravico do dosege v §. 2 ozna-menjenih preskrbninskih užitkov je praviloma (§. 25) samo aktivni službeni čas, prebit od 1. dne junija 1903. 1. naprej v kateri v §. 1 oznamenjenih kategorij proti plačilu predpisanih prispevkov, ter proti plačila primernih doplačil vojaška služba, ki jo opravijo poštni pomožni uradniki v dobi civilnega državnega službovanja, da odslužijo zakonito vojaško prezentno službo enako ali pred 1. dnem ali po
1.	dnevu junija 1903. 1.
Na podstavi certifikata v zmislu zakona z dne 19. aprila 1872. 1. (drž. zak. Št. 60) imenovanim poštnim pomožnim uradnikom se všteva čas njihove aktivne vojaške službe, enako ali prestopijo neposredno ali posredno, brez daljnjih doplačil.
§• 4. „
Pokojninska podstava v obče.
V §. 2 pod lit. a), e) in f) oznamenjene pre-skrbniuske užitke na eni strani ter prispevke usluž-
(Slovonlflch.)
74
bencev na drugi strani je odmerjati po vsakočasni pokojninski podstavi vsakega uslužbenca.
§. 5.
Pokojninska podstava pri poštarjih.
Za pokojninsko podstavo gledé poštarjev, nastavljenih z dekretom, bodi vsako časna plača in sicer prištevši eventualne osebne, starostne ali dopolnilne doklade; krajnih priklad ter odplatnih prejemkov vseh vrst (uradnih in služabniških poprečnin, manipulacijskih pripomočkov i. e.) pa ni privzemati v pokojninsko podstavo.
§• 6.
Pokojninska podstava pri poštnih pomožnih uradnikih.
Za pokojninsko podstavo gledé poštnih pomožnih uradnikov bodi:
1.	pri začasnih poštnih pomožnih uradnikih brez razlike spola ali okrožja razreda aktivitetne doklade znesek 1000 K;
2.	pri poštnih pomožnih uradnikih II. in I. razreda znesek, ki pride po spolu in stopnji plače po naslednjem razkazu, namreč:
Kategorija	Razred	Stopnja plače	Pokojninska podstava kron
		3	1.100
	II.	2	1.200
moška		1	1.300
		3	1.400
	I.	2	1.600
		1	1.800
		3	1 000
	11.	2	1.050
ženska		1	1.150
		3	1.250
	I.	2	1.400
		1	1.550
3.	Pri poštnih pomožnih uradnikih, ki so bil s pogodbo nastavljeni za poštne ekspedijente, znesek, ki je enak višini plačila z eventualno telegrafsko doklado vred.
8- 7-
Pokojninska podstava pri manipulantkah.
Za pokojninsko podstavo za poštne in telegrafske manipulantke (vštevši v začasni lastnosti nastavljene manipulantke), ki ne dobivajo višje mesečne plače nego 80 K, veljaj enakomerno znesek 1000 K.
Ako dosežejo višjo mesečno plačo, se zviša pokojninska podstava tako, da naj znaša pri mesečni plači
90 K.............................. 1050	K
100 „................................1150	„
110 „............................... 1250	,
120 ................................ 1400	,
končno pri še višjem prejemku .... 1550
§• 8.
Pogoj za pravico do pokojninskega užitka.
Pravica do pokojninskega užitka je odvisna od dokaza popolne službene nesposobnosti. Službeno nesposobnost je dokazati praviloma z izrekom pristojnega zavodnega zdravnika.
V mnenju zavodnega zdravnika je hkratu ustanoviti, ali je z ozirom na vzroke službene nesposobnosti odrediti najprej začasno upokojitev ali takoj trajno upokojitev.
Prepušča se prevdarku poštnega in telegrafskega ravnateljstva da določi, ali in kako se lahko izrek zavodnega zdravnika nadomesti z drugačno preiskavo kakega državnega zdravnika.
Preiskavo po zavodnem zdravniku (državnem zdravniku) gledé službene nesposobnosti je sicer praviloma zaukazati šele na prošnjo dotičnega uslužbenca, pa se lahko po prevdarku poštnega in telegrafskega ravnateljstva odredi tudi uradoma.
Uslužbenci v §. 1 oznamenjenih kategorij se lahko stalno upokojé na svojo prošnjo, ne da bi dokazali službeno nesposobnost, ako so dopolnili 60. leto starosti in 35. službeno leto.
§. 9.
Izmera pokojninskih užitkov.
Izmera pokojninskih užitkov (§. 2, lit. a) znašaj po desetih v zmislu §. 3 vštevnih službenih letih 40 odstotkov pokojninske podstave in za vsako nadaljnje službeno leto 2 odstotka pokojninske podstave. Po 40 letih službenega časa gre potemtakem cela pokojninska podstava za pokojninski užitek.
Pravilna pokojnina poštarja pa se ne sme odmeriti nižje nego z zneskom 700 K, pravilna pokojnina ostalih v §. 1 oznamenjenih uslužbencev pa ne nižje nego z zneskom 500 K.
Ob preračunu službenega časa, ki znaša več nego deset let, se štejejo odlomki enega leta, če presegajo šest mesecev, za polno službeno leto.
§. 10.
Izjemni pokojninski užitek, ako nastopi službena nesposobnost pred časom.
Ž uslužbenci v §. 1 oznamenjenih kategorij, ki so postali nesposobni za službo zaradi bolezni ali zaradi kake telesne poškodbe, ki je niso provzročili namenoma, se ravna, ako tudi še niso dovršili deset, toda vsaj pet polnih službenih let (§. 3) tako, kakor da bi bili res dovršili deset službenih let.
§• H.
Pogoj za pravico do vdovskih pokojnin.
Vdova kakega poštarja ali poštnega pomožnega uradnika, ki bi bil ob času svoje smrti po spredaj stoječih določilih (§§. 8 — 10) imel pravico dobivati pokojninski užitek ali je že v resnici dobival pokojninski užitek, ima pravico do vdovske pokojnine,
1.	ako je bil zakon veljavno sklenjen v aktivni službi ali pred vstopom v njo po predpisih, obstoječih glede tega;
2.	ako mož ob času, ko je sklenil zakon, še ni presegel 60. leta starosti, oziroma ako je po 60. letu moževe starosti sklenjeni zakon trajal še štiri leta ali se je v njem zaplodil otrok, in
3.	ako je živela vdova z možem do njegove smrti v zakonski zvezi, ali ako se ne more dokazati, da se je morebitna ločitev zgodila zaradi ženine krivde.
§• 12.
Izmera vdovske pokojnine.
Izmera vdovske pokojnine znaša:
1.	za vdove višjih poštarjev 1 200 K,
2.	za vdove po poštarjih 1. razreda 1000 K,
3.	za vdove po poštarjih II. razreda 800 K,
4.	za vdove po poštnih pomožnih uradnikih 1. razreda 750 K,
5.	za vdove po poštnih pomožnih uradnikih
II.	razreda ali po poštnih pomožnih uradnikih v začasni lastnosti 700 K, končno
6.	za vdove po poštnih pomožnih uradnikih, nastavljenih za poštne ekspedijente, 50 odstotkov pokojninske podstave umrlega soproga, toda vsaj 400 K in nikakor ne več, nego pod št. 4, oziroma 5 ustanovljeni postavki.
Pokojnina vdove kakega v pokoju umrlega uslužbenca pa nikakor ne sme presegati zneska pokojninskega užitka umrlega soproga.
§• 13.
Tzgojevalni prispevki.
Za zakonske ali s poznejšim zakonom poza-konjene otroke kakega poštarja ali poštnega pomožnega uradnika gre vdovi, ako ima sama pravico do vdovske pokojnine, vzgojevalni prispevek v višini ene petinke vdovske pokojnine za vsakega nepreskrbljenega otroka, ki je v njeni oskrbi, dotlej da dopolni 24. leto starosti ali da se poprej preskrbi.
Vsota vseh vzgojevalnih prispevkov pa ne sme presegati zneska 600 K, in vsota vdovske pokojnine in vzgojevalnih prispevkov ne zneska pokojninske podstave umrlega moža, oziroma očeta.
§• 14.
Sirotinske pokojnine.
Sirote brez starišev ali njim enake sirote po poštarjih ali poštnih pomožnih uradnikih moškega spola imajo, ako so bile rojene v zakonu ali s poznejšim zakonom pozakonjene, so nepreskrbljene in še niso dopolnile 24. leta starosti, pravico do sirotinske pokojnine v skupnem znesku polovice liste vdovske pokojnine, ki jo je dobivala njihova mati ali mačeha ali bi ji bila šla po določilih §§.11 in 12.
Ako bi ysota pravilnih vzgojevalnih prispevkov, ki bi bila šla materi po §. 13, presegala znesek sirotinske pokojnine, je večji znesek nakazati za doklado k sirotinski pokojnini po glavah, in sicer z merilom, da odpade vsakikrat, kadar izstopi kak otrok iz dobavne pravice, nanj pripadajoči vzgojevalni prispevek in to tako dolgo, da tisti večji znesek popolnoma izgine in ostane samo še sirotinska pokojnina v polnem znesku.
Sirotinska pokojnina z dokladami vred ne sme v nobenem primeru presegati višine vdovske pokojnine, ki gre po §. 12.
§• 15.
Odpravnina na pokojninski užitek.
Uslužbenci v §. 1 oznamenjenih kategorij dobé, ako izstopijo iz službe, predno so dovršili vštevni službeni čas desetih let, enkratno odpravnino, ki jo je odmeriti za službeni čas do pet let z navadnim, za službeni čas do deset let z dvojnim zneskom pokojninske podstave. Ako se tak uslužbenec reaktivira pred pretekom petih let, mora dati nazaj tisti del odpravnine, ki odpade razmeroma na še ne dotekli del petih let.
§• 16.
Pravica do odpravnine je izključena.
V §. 15 oznamenjeue pravice do odpravnine ni :
1.	ako gre dotičnemu uslužbencu pravica do pokojninskega užitka po določilih §. 10;
2.	ako se izloči iz službe zaradi
a)	kakega kazenskega odpusta iz službe;
b)	ker se odpové službi;
c)	ker se poštaiice, poštne pomožne uradnice ali poštne in telegrafske manipulantke poročijo (zoppt združijo ločeni zakonci), toda z merilom, da je dotičnim uslužbencem, če so že dovršili vsaj pet vštevnih službenih let, izplačati odpravnino v višini polovice prispevkov, ki so jih vplačali;
d)	zaradi odpovedi službe začasnih poštnih pomožnih uradnikov ali poštnih in telegrafskih manipulantk, enako ali se služba odpove sè strani uslužbencev ali sè strani poštnega in telegrafskega ravnateljstva; v tem primeru pa je ob izstopu iz službe izplačati odpovedancem s službenim časom do, dveh let znesek 200 K; odpovedancem z daljšim službenim časom znesek 250 K za odpravnino; od tega odprav-ninskega zneska pa je v naprej odbiti povračila, ki so morda na dolgu;
e)	zaradi odpovedi pogodbe sè strani kakega poštnega pomožnega uradnika, nastavljenega za poštnega ekspedijenta.
§• 17.
Odpravnina na vdovsko in sirotinsko pokojnino.
Po smrLi poštarjev ali poštnih pomožnih uradnikov moškega spola, ki še niso pridobili pravice do pokojninskega užitka zase (§§. 8 do 10), gre vdovi ali sirotam brez starišev ter njim enakim sirotam pod 2i. leti enkratna odpravnina s četrtim delom pokojninske podstave umrlega.
§- 18.
Posmrtna četrt.
Ostalim kakega v aktivnosti ali v pokoju umrlega uslužbenca v §. 1 oznamenjenih kategorij gre — ne kraté drugih preskrbninskih pravic — posmrtna četrt v višini četrtega dela pokojninske podstave umrlega, oziroma v višini trojnega zneska mesečnega pokojninskega užitka, ki ga je pokojnik na zadnje dobival.
Posmrtna četrt po poštarjih ali poštnih pomožnih uradnikih moškega spola gre vdovi, ako je živela z možem ob času smrti v zakonski zvezi, ali ako ni upravičene vdove, zakonskim potomcem umrlega.
Ako tudi ni zakonskega potomstva, ali ako gre za umrle poštarje ali poštne pomožne uradnike ženskega spola, ali za poštne in telegrafske manipulantke, se lahko dovoli z odobrilom trgovinskega ministrstva tistim osebam, ki morejo dokazali, da so pokojniku pred smrtjo stregle ali plačale stroške bolezni, oziroma pogreba, na njih zaprosilo primerna odškodnina, oziroma povračilo dokazanih izdatkov, toda samo do višine posmrtne četrti.
§• 19.
Začetek in trajanje pokojninskih užitkov.
Pokojninski užitek prične s prvim dnem meseca, ki sledi ustavitvi aktivitetnih prejemkov, in traja praviloma (§. 20) do smrti, oziroma v primeru začasnega pokoja do zopetnega vstopa v službo.
§• 20.
Pokojninski užitek se odvzame.
Prejemki pokojninskega užitka nehajo:
1. ako je bil upokojenec spoznan za krivega kakega hudodelstva, ali obsojen zaradi kakega
drugega prestopka zakona na vsaj šestmesečno kazen na svobodi;
2.	ako dobi tuje državljanstvo;
3.	ako biva trajno v inozemslvu;
4.	ako se začasno upokojeni uslužbenec vkljub zopet doseženi službeni sposobnosti brani, se pokoriti pozivu, naj zopet vstopi v službo, ali ako se začasno upokojena poštarica, poštna pomožna uradnica ali poštna in telegrafska manipulantka poroči.
V primerih, oznamenjenih pod št. 3, se lahko z odobrilom trgovinskega ministrstva izjemoma dovoli prejemati naprej ves ali deloviti pokojninski užitek.
§• 21.
Začetek in trajanje vdovske pokojnine.
Prejemek vdovske pokojnine prične s prvim dnem meseca, ki sledi dnevu moževe smrti.
Prejemki vdovske pokojnine nehajo
a)	v primeru smrti;
b)	ako se upravičena vdova zopet poroči; v tem primeru ima pravico zahtevati odpravnino v enoletnem pokojninskem znesku ali si pridržati prejemke vdovske pokojnine za primer, da zopet postane vdova v bližnjih desetih letih;
c)	v primerih, oznamenjenih v §. 20, pod št. 1 do 3. V primerih, oznamenjenih v g. 20, pod št. 3 pa se lahko z odobrilom trgovinskega ministrstva izjemoma dovoli prejemati naprej vso ali delovito vdovsko pokojnino.
§. 22.
Začetek in trajanje vzgojevalnih prispevkov.
Prejemanje vzgojevalnih prispevkov se prične s prvim dnem meseca, ki sledi dnevu očetove smrti, in traja do dovršenega 24. leta starosti ali do prejšnje preskrbe ali prejšnje smrti otrok. Ako odpade kak otrok, je, če se je ob odmeri skupne vsote vzgojevalnih prispevkov v zmislu drugega odstavka §.13 prikrajšala pravilna izmera, znižati skupno vsoto vzgojevalnih prispevkov samo toliko, da ostane tudi po znižbi vzgojevalni prispevek za še ostale otroke v polnem pravilnem znesku, oziroma v najmanjšem znesku 600 K.
V	primerih, oznamenjenih v §. 21 pod lit. a — c, naj tudi nehajo vzgojevalni prispevki, izvzemši primer, ako se pusti materi v pogojih, omenjenih pod e), po milosti nadaljnje prejemanje cele vdovske pokojnine; nepreskrbljenim otrokom, kolikor jih je, pa je podeliti sirotinsko pokojnino po določilih §. 14.
§• 23.
Začetek sirotinske pokojnine; sirotinska pokojnina se odvzame.
Prejemanje sirotinske pokojnine prične od 1. dne meseca, ki sledi ustavitvi aktivitetnega prejemka ali pokojninskega užitka očeta, oziroma vdovske pokojnine matere.
Določila §. 20 gledé odvzetja pokojninskih užitkov naj se uporabljajo tudi na sirotinske pokojnine s prenaredbami, ki se pokažejo iz narave teh preskrbninskih užitkov.
§• 24.
Prispevek.
V	§. 1 oznamenjeni uslužbenci morajo za namen preskrbe plačevati tekoči letni prispevek. Ta prispevek je odmerjati po vsakočasni pokojninski podstavi, in sicer gledé poštarjev in poštnih pomožnih uradnikov moškega spola s 3 odstotki, gledé ženskih uslužbencev zgoraj oznamenjenih kategorij, potem gledé poštnih in telegrafskih manipulantk z 2 odstotkoma, ter ga v mesečnih obrokih odbijati ob izplačevanju plač.
Te prispevke je vzeti med dohodke za obči civilni pokojninski proračun.
§• 25.
Posebni prispevki za vštevanje službenega časa aspirantov (kandidatk) ter vojaškega prezentnega službenega časa.
Poštnim pomožnim uradnikom in poštnim in telegrafskim manipulantkam v začasni lastnosti se lahko na njihovo zaprosilo dovoli, da se jim dodatno proti plačilu posebnih prispevkov všteje ves službeni čas, prebit v resnici v lastnosti poštnih aspirantov, oziroma kandidatk, poštnim pomožnim uradnikom tudi vojaški službeni čas, ki so ga prebili v času civilnega službovanja, da so odslužili zakonito vojaško prezentno službo. Te prispevke je odmerjati
za vsak mesec v resnici dovršenega skupnega službenega časa, ki ga je dodatno všteti, glede poštnih pomožnih uradnikov moškega spola s 4 K, gledé poštnih pomožnih uradnikov ženskega spola in manipulantk z 2 K 50 h, končno da se všteje vojaški prezentni čas moških poštnih pomožnih uradnikov, z 2 K; pri tem je za dobe službenega časa, presegajoče en mesec, plačati polni mesečni prispevek.
Prošnja za dodatno vštetje je dopustna samo v prvem službenem letu po imenovanju v začasni lastnosti, oziroma ko se je dotičnik povrnil od vojaškega službovanja.
Prispevek je plačati ali na enkrat ali na zaprosilo tudi v 60 mesečnih obrokih največ. Vštetje službenega časa pa stopi v moč šele, ko se je popolnoma plačal prispevek.
§• 26.
Prestop v pravo državno službo in iz nje.
Poštarjem in poštnim pomožnim uradnikom moškega spola, ki se prevzamejo v XI. ali kakem višjem činovnem razredu v državno službo, se všteje po določilih tega ukaza vštevni službeni čas tudi za utemeljitev in izmero preskrbninskih pravic v zmislu občih pokojninskih pravil.
Narobe se všteje, če se prevzame kak pravi državni uradnik v stalež poštarjev ali poštnih pomožnih uradnikov, službeni čas državnega uradnika za utemeljitev in izmero preskrbninskih pravic po določilih tega ukaza.
§• 27.
Srečanje dvojnih preskrbninskih pravic.
Ako ima kak uslužbenec v §. 1 oznamenjenih kategorij pravico do preskrbninskih užitkov tako po tem ukazu, kakor po kakem drugem naslovu iz državnega zaklada ali po državi založenega ali upravljanega zaklada, je izplačevati samo en preskrbninski užitek, in to po znesku višji.
§. 28.
Časna ustavitev preskrbninskih užitkov, ako dobi kdo kako državno službo.
Ako dobi kak percipijent, ki je na podstavi določil tega ukaza začel prejemati tekoči pokojninski
užitek ali vdovsko pokojnino, kako državno službo, ki je kakorkoli združena s trajnimi prejemki, je preskrbninski užitek začasno ustaviti, dokler traja to razmerje.
Za tako državno službo, ki hkratu izključuje prejemanje preskrbninskega užitka, pa ni šteti:
a)	oskrbovanja poštnih oddajališč;
b)	prevzetja odpravljalne službe, enako ali gre za vzdrževanje poštnega hleva ali za podjetje poštnih voženj;
c)	v posebnih primerih na posebno predhodno dovolilo trgovinskega ministrstva pogodbenega prevzetja službe poštnega ekspedijenta na kakem poštnem uradu četrte do šeste stopnje
III.	razreda. Službeni čas poštnega ekspedijenta. dovršen v teh razmerah na podstavi posebnega dovolila, pa naj ne pride v poštev za ravnanje s pokojninskim užitkom, oziroma za eventualno zvišbo pokojninskega užitka.
§• 29.
Načini izplačevanja preskrbninskih užitkov.
Preskrbninski užitki, ki gredo po določilih tega ukaza, se izplačujejo proti redno izdanim pobotnicam, kolkovanim po lestvici II.
Gledé predložbe potrdila o stanovališču, življenju, vdovstvu, oziroma pri sirotah o samskem stanu in nepreskrbljenosti, naj se zmislu primerno uporabljajo po občih pokojninskih predpisih veljajoča določila.
Ponavljajoči se preskrbninski užitki (§. 2 lit. a—d) se izplačujejo v mesečnih naprej dospelih obrokih. Izplačane zneske je izdajati na dolg občega civilnega pokojninskega proračuna.
§. 30.
Pristojnost.
Odredbe, ki se izdajo na podstavi določil tega ukaza, so v področju poštnih in telegrafskih ravnateljstev, ako ni določitev pridržana po ukazu samem ali po občih načelih uradnega pouka trgovinskemu ministrstvu; pri tem se je pa v vseh primerih, v katerih gre za priznavo preskrbninskih pravic, pred odločbo dogovoriti z dotičnim finančnim deželnim oblastvom.
§. 31.
Pravica pritožbe.
Zoper odločbe poštnih in telegrafskih ravnateljstev gledé vštevnosti kakega službenega časa, potem gledé prisodbe ali izmere preskrbninskih užitkov se lahko v 14 dneh, računaje od dneva, ki sledi vročitvi odločbe, vloži pritožba na trgovinsko ministrstvo. Pritožbo je vložiti na poštnem in telegrafskem ravnateljstvu in nima odložive moči.
§- 32.
Subsidijarna veljava občih pokojninskih
pravil.
Ako za presojo v tem ukazu urejenih preskrbninskih pravic v posameznih primerih določila tega ukaza in pa ukazov in predpisov, ki urejajo službene razmere v §. 1 oznamenjenih kategorij uslužbencev ne dajejo zadostne opore, naj se subsidijarno zmislu primerno uporabljajo obča pokojninska pravila za prave državne uradnike.
§• 33.
Osebe, na katere se ne uporabljajo določila tega ukaza.
Določila tega ukaza naj se ne uporabljajo na tiste uslužbence v §. 1 oznamenjenih kategorij, ki so bili pred nastopom veljavnosti tega ukaza rešeni dolžnosti biti udje pokojninskega društva za selske poštne uslužbence.
Call s. r.
109.
Ukaz trgovinskega ministrstva z dne 21. maja 1903.1.
o razpustu pokojninskega društva za selske poštne uslužbence ter uredbi preskrbninskih pravic poštarjev, poštnih pomožnih uradnikov in poštnih in telegrafskih manipulantk gledé službenega časa,
dovršenega pred 1. dnem junija 1903. I.
Občni zbor pokojninskega društva za selske pošlne uslužbence, ki se je vršil 23. dne februarja
1903. 1., je pravnomočno sklenil nastopni dodatek k §. 19 pravil, ki razpravlja o razpustu društva:
„Društvo je končno razpuščeno in društvena imovina naj preide docela v last države, ako dodeli državna uprava na podstavi pravilno razglašenega občega predpisa društvenikom trajne preskrbninske pravice v taki izmeri, da niso društveniki in njihove vdove in sirote v nobenem oziru na slabšem, nego bi bilo to po sedanjem ustavu. V tem primeru ni treba nadaljnjega sklepa občnega zbora.“
Odobrujé ta dostavek pravil v porazumu s c. kr. ministrstvom za notranje stvari, s čimer dobé pravila pokojninskega društva za selske poštne uslužbence oziraje se na zadevne razglase v poštnem in telegrafskem ukazniku št. 56 izl. 1895., št. 101 iz 1. 1898. 1. in št. 127 iz 1. 1901. v dodatku razvidno besedilo, se sklicujé se na ukaz trgovinskega ministrstva z dne 2 I. maja 1903.1. (drž. zak. št. 108) o dodelitvi državnih preskrbninskih užitkov z dekretom nastavljenim poštarjem, poštnim pomožnim uradnikom ter poštnim in telegrafskim manipulantkam jv porazumu s c. kr. finančnim ministrstvom gledé razpusta pokojninskega društva za selske poštne uslužbence ter gledé uredbe preskrbninskih pravic udov tega društva ukazuje tako:
A.
Razpust pokojninskega društva za selske poštne uslužbence.
Člen I.
„Pokojninsko društvo za selske poštne uslužbence v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel“ se razpusti s 31. dnem maja 1903. 1.
Člen II.
Z istim dnem se prevzame pisarnica tega društva dotlej, da se docela uredé posli, izvirajoči .z razpusta, v neposredno državno upravo.
Člen III.
Društvena imovina, kolikor je je z dnem razpusta, všlevši zaostale terjatve od društvenikov, ki se podajajo iz društvenih razmer, preide docela v last države in jo je po dokončni ovedbi in ustanovitvi višine imovine in zaostalih terjatev in obvez-
nosti, najpozneje pa 1. dne junija 1904. 1. izročiti državni osrednji blagajniki.
O ovedbi in ustanovitvi društvene imovine ter o podajanju računov in odvezi sedanjega društvenega vodstva gledé društvenega gospodarstva po
1.	dnevu januarja 1902. 1. se izdadö posebne odredbe.
Člen IV.
Do dneva razpusta po sedanjih pravilih že pri-pale društvene imovine ter druge na podstavi pravil že nastale dajatve društva udom se prevzamejo na dolg države.
Člen V.
V zmislu člena IV na dolg države prevzete pokojnine in druge društvene dajatve ter na podstavi ukaza trgovinskega ministrstva z dne 21. maja 1903. 1. (drž. zak. št. 108) dovoljene preskrbnin-ske užitke je zalagati, ako se izplačujejo še v letu 1903., na dolg kredita, proračunjenega v delu potrebščin državnega proračuna leta 1903. k poglavju 26, naslovu 12, §. 1. tek. št. 11 a) „doplačila za starostno oskrbo ne cesarskih uslužbencev“.
Člen VI.
Od leta 1904. naprej je preračunih v členu V omenjene zneske vsak čas v delu potrebščin državnega proračuna k poglavju 31 „pokojninski zaklad“ in jih zalagati na dolg pokojninskega proračuna.
B.
Ravnanje z društveniki, spadajočimi pod ukaz trgovinskega ministrstva z dne 21. maja 1903 1. (drž. zak. št. 108).
I.	Gledtt službenega časa všternega po pravilih pokojninskega društva samega.
1. Vštevnost službenega časa za utemeljitev pravice do preskrbninskih užitkov.
Člen VII.
Fred 1. dnem junija 1903. I. dovršeni, po pravilih pokojninskega društva samega vštevni služ-
beni čas (prva doba službenega časa) pod določilo §. 1 ukaza trgovinskega ministrstva z dne 21. maja 1903. 1. (drž. zak. št. 108) spadajočih društvenikov se enači brez ozira na eventualni prenehljaj in brez vsakega utržka časa popolnoma službenemu času, vštevnemu po določilu §. 3 oznamenjenega ukaza (druga doba službenega časa), kolikor gre za najmanjši službeni čas, potreben v obče po določilih oznamenjenega ukaza za utemeljitev pravice do pokojninskih užitkov, tako da je v tem oziru merodajna dolžnost vsega službenega časa (obeh. dob službenega časa).
2. Vštevnost službenega časa za izmero preskrbninskih užitkov.
Člen VIII.
Glede vštevnosti službenega časa prve dobe službenega časa za izmero preskrbninskih užitkov sicer tudi ni nikakega utržka časa; gledé načina vštevnosti pa se razlikuje med službenim časom, všlevnim s polno vrednostjo in ne s polno vrednostjo.
a)	S polno vrednostjo vštevni službeni čas
Člen IX.
S polno vrednostjo vštevni službeni čas prve dobe službenega časa se enači tudi gledé izmere preskrbninskih užitkov popolnoma službenemu času druge dobe službenega časa, tako da je tudi izmero preskrbninskih užitkov ustanoviti po skupnem službenem času obeh dob.
a) Poštarjev.
Člen X.
Poštarjem se všteje s polno vrednostjo tisti del prve dobe službenega časa, za katerega so popolnoma plačali dajatve vstopnin in letnih prispevkov, pripadajočih praviloma po pokojninski kvoti, ustrezajoči njihovi sedanji pokojninski podstavi, enako ali se je pokojninska kvota takoj s početka priglasila v tej višini ali se pozneje do 31. dne maja 1903. 1. povišala na znesek z nazaj segajočim doplačilom.
Ako so v tem poslednjem primeru še kaki obroki doplačila neplačani, ni s tem prizadeta polna vrednost službenega časa; zaostale obroke pa je plačevali dalje v predpisanih rokovih, dotlej daje doplačilo povsem plačano, in zaostanke odbiti od prisojenih preskrbninskih užitkov, ako bi slučajno poprej nastopil primer preskrbe.
ji) Poštnih pomožnih uradnikov in poštnih in telegrafskih manipulantk.
Člen XI.
Poštnim pomožnim uradnikom brez razlike spola ter poštnim in telegrafskim manipulantkam se všteje s polno vrednostjo tisti del prve dobe službenega časa, za katerega so popolnoma opravili plačila vstopnin in letnih zneskov, ki pridejo po pravilih po pokojninski kvoti 1000 K, enako ali se je pokojninska kvota takoj prvotno priglasila v višini 1000 K ali pozneje zvišala na ta znesek potom nazaj segajočega doplačila.
Člen XII.
Poštni pomožni uradniki I. in II. razreda brez razlike spola ter poštne in telegrafske manipulantke, ki so pred 1. dnem junija 1903. 1. dobivali višjo mesečno plačo nego 80 K, pa so dolžni za vštetje v členu XI oznamenjenega službenega časa s polno vrednostjo opraviti posebno doplačilo.
To doplačilo znaša:
a)	pri poštnih pomožnih uradnikih moškega spola 3 odstotke, pri poštnih pomožnih uradnikih ženskega spola 2 odstotka znesek 1000 K presegajočega dela njihove pokojninske podstave, razmeroma preračunjeno po času od 1. dne oktobra 1902. 1. do 31. dne maja 1903.1.;
b)	pri poštnih in telegrafskih mapipulantkah 2 odstotka vsakočasne razlike med pokojninsko podstavo 1000 K in pokojninsko podstavo, ustrezajočo njiltovi večji vplaei po §. 7 ukaza trgovinskega ministrstva z dne 21.maja 1903.1. (drž. zak. št. 108), razmeroma preračunjeno za dotične dobe.
Ta doplačila je poterjati, ako ne presegajo zneska 5 K, na enkrat, pri zneskih z več nego 5 K do 30 K, v šestih mesečnih obrokih, končno pri višjih zneskih v mesečnih obrokih po 5 K, odbivši jih od mezde, oziroma od mesečne plače. Pri poštnih in telegraf skih manipulantkah, ki so na dolgu še z obroki za povračilo predplačil, dovoljenih v namen nakupa službenih let, je začeti potcrjevati doplačila še le, ko so poplačani popolnoma predplačilni obroki.
Člen XIII.
Polna vrednost v členu XI oznamenjenega službenega ne se časa izpreminja z okolnostjo, da so, kadar nastane primer oskrbe, morda še na dolgu
doplačilni obroki v zmislu člena XI za nazaj segajočo zvišbo pokojninske kvote ali v zmislu člena XII. Take zaostanke je poterjati, ako pride tako, odbivši jih od pripoznanih preskrbninskih užitkov.
y) Poštnih pomožnih uradnikov, nastavljenih za poštne ekspedijente.
Člen XIV.
Poštnim pomožnim uradnikom, nastavljenim za poštne ekspedijente, se všteje s polno vrednostjo tisti del prve dobe službenega časa, za katerega so popolnoma opravili plačila vstopnin in letnih zneskov, ki pridejo po pravilih po pokojninski kvoti, ustrezajoči višini njihove sedanje pokojninske podstave, enako ali se je pokojninska kvota takoj prvotno priglasila v tej višini ali se pozneje zvišala na ta znesek potom nazaj segajočega doplačila.
Gledé doplačilnih obrokov, ki so v tem primeru sedaj morda še na dolgu, naj se uporabljajo določila zadnjega odstavka člena X.
Člen XV.
Poštarjem ter poštnim pomožnim uradnikom, nastavljenim za poštne ekspedijente, ki so po izdaji razpisa trgovinskega ministrstva z dne 4. februarja 1899. 1., št. 3789 opravili pri pokojninskem društvu doplačila zaradi nazaj segajoče zvišbe pokojninske kvote, se vrnejo na nj hovo zaprosilo v predpisanih doplačilnih zneskih obseženi zneski obresti in obresti od obresti, oziroma se odpišejo od doplačilnih obrokov, ki so še na dolgu. To povračilo, oziroma ta odpis pa ima za pogoj, da se odpovedô eventualni višji izmeri vdovskih in sirotinskih pokojnin na podstavi pravil pokojninskega društva, oziroma določil členov XXII in XXIV.
b)	Ne s polno vrednostjo vštevni službeni čas.
Člen XVI.
Ako je kaj ne s polno vrednostjo vštevnega službenega časa prve dobe službenega časa, se gledé preračuna izmere preskrbninskih užitkov ločeno ove s polno vrednostjo in ne s polno vrednostjo vštevni službeni čas, in to za službeni čas s polno vrednostjo (člen IX) vzemši v podstavo zadevna določila ukaza trgovinskega ministrstva z dne 21. maja 1903. 1 (drž. zak. št. 108), za službeni čas, ki ni všteven s polno vrednostjo, vzemši v podstavo pravila pokojninskega društva
(Slovenili oh.)
75
Člen XVII.
Službeni časi se preračunjajo po celih mescih tako, da je presežne dneve, ki se pokažejo pri službenem času, ne vštevnem s polno vrednostjo, pribiti k službenemu času, vštevnemu s polno vrednostjo. Ako se tudi pri službenem času, vštevnem s polno vrednostjo, pokažejo zopet presežni dnevi, jih je pustiti v nemar, če znaša njih število manje nego 15, drugače pa jih je šteti za popolen mesec.
V ostalem je gledé ovedbe izmere posameznih preskrbninskih užitkov ravnati po določih naslednjih členov XVIII do XXV.
Načela za ločeno ovedbo izmere, o) Pokojninskega užitka.
Člen XVIII.
I.	Najprej je za službeni čas, ki ni všteven s polno vrednostjo, vzemši v podstavo po pravilih pokojninskega društva merodajno pokojninsko kvoto, ustanoviti po letih pokojninski postavek, ki pride po teh pravilih; pri tem je preračunih od pokojninske kvote za prvih deset službenih let po 4-5 odstotka na leto, za 11. do vštetega 25. službenega leta po 1 odstotek na leto; za 26. do vštetega 35. službenega leta po 2 odstotka na leto; končno za 36. do svšteteta 40. lužbenega leta po 4 odstotke na leto. Za presežne mesce pripadajoči delni znesek je ovedeti razmeroma iz delnega zneska, ki pride za dotično leto.
II.	Slično je za službeni čas, ki je všteven s polno vrednostjo (člen IX.), oziraje se na višino pokojninske podstave ustanoviti po letih pokojninski užitek, ki pride po določilih §. 9 ukaza trgovinskega ministrstva z dne 21. maja 1903. 1. (drž. zak. št. 108); pri tem je vzeti v račun od pokojninske podstave, ako gre za službena leta prvega desetletja, računaje od začetka vsega službenega časa, po 4 odstotke na leto, sicer po 2 odstotka na leto. Gledé preračuna delnih zneskov, pripadajočih za presežne mesce, je ravnati po sličnih, pod I danih navodilih.
III.	Vsoto pod I ovedenega razmeruega pokojninskega postavka in pod II ovedenega razmernega pokojninskega užitka je v dotičnem primeru določiti za letni pokojninski užitek, toda z merilom, da ta vsota nikakor ne sme biti večja, nego pokojninski užitek, ki pride za ves službeni čas, uporabljaje določila prvega odstavka §. 9 oznamenjenega ukaza.
Člen XIX.
Ako pride za službeni čas, ki ni všteven s polno vrednostjo, v poštev ne samo ena, temveč vsled postopne, ne nazaj segajoče zvišbe pokojninske kvote več pokojninskih kvot, je preračunih pokojninski postavek, ki gaje ustanoviti po clenuXVIII, pod I, seštevši delne pokojninske postavke, ki jih je ločeno ovedeti gledé vsake delne dobe ne s polno vrednostjo vštevnega službenega časa.
Dolžino delne dobe je preračunih zopet po celih mescih tako, da se presežni dnevi prištejejo vsak čas k bližnji višji delni dobi, presežne dneve, ki pridejo torej pri delni dobi najvišje pokojninske kvote, pa je v zmislu določila člena XVII prišteti s polno vrednostjo vštevnemu službenemu času.
ß) Vdovskih pokojnin.
Člen XX.
Ako zadošča s polno vrednostjo vštevni službeni čas sam zase, da ustanovi pravico do priznave vdovske pokojnine po določilih ukaza trgovinskega ministrstva z dne 21. maja 1903. 1. (drž. zak. št. 108), je tudi izmero te vdovske pokojnine določiti zgolj po določilih §. 12 tega ukaza.
Člen XXI.
Ako pa ne zadošča s polno vrednostjo vštevni službeni čas sam, da bi ustanovil pravico do priznave vdovske pokojnine, je znesek vdovske pokojnine, pripadajoče sicer po §. 12 oznamenjenega ukaza, množiti s številom mescev s polno vrednostjo vštevnega službenega časa in prav tako sicer po pravilih pokojninskega društva pripadajoči znesek vdovske pokojnine (in sicer če pride več pokojninskih kvot v poštev, po najvišji pokojninski kvoti pripadajoči znesek) s številom do številke 120 še manjkajočih mescev in vsoto obeh produktov deliti s 120. Po tem ovedeni znesek je priznati za letno vdovsko pokojnino.
Člen XXII.
Ako bi prišel, kadar se vzamejo izključno v podstavo pravila pokojninskega društva, oziraje se na vštevno pokojninsko kvoto, kak večji nego po členu XX, oziroma XXI ovedeni pokojninski znesek, je vdovsko pokojnino priznati v tej zvišani izmeri.
f) Vzgojevalnih prispevkov.
Člen XXIII.
Ako zadošča s polno vrednostjo vštevni službeni čas sam zase, da se ustanovi pravica do pri-znave vzgojevalnih prispevkov po določilih ukaza trgovinskega ministrstva z dne 21. maja 1903. 1. (drž. zak. št. 108), je priznati vzgojevalne prispevke v izmeri, ustanovljeni v §. 13 tega ukaza. Drugače je priznati vzgojevalne prispevke samo v izmeri, ki ustreza razmerju med številom mescev s polno vrednostjo vštevnega službenega časa in med številom za ustanovitev te preskrbninske pravice potrebnega števila mescev.
d) Sirotinskih pokojnin.
Člen XXIV.
Sirotinske pokojnine je ovedati zmislu primerno po vodilih, danih gledé vdovskih pokojnin v členu XX, oziroma XXI, z merilom, da je sirotinske pokojnine, ako bi prišla, vzemši v podstavo edino le pravila pokojninskega društva, oziraje se na vštevno pokojninsko kvoto, višja izmera, pripoznati v tej višji izmeri.
e) Odpravnin.
Člen XXV.
Odpravnine je priznavati brez ozira na razliko med službenim časom, vštevnim s polno vrednostjo ali ne s polno vrednostjo, po določilih §§. 15 do 17 ukaza trgovinskega ministrstva z dne 21. maja 1903. 1. (drž. zak. št. 108); vendar se varuje uslužbencu, oziroma vdovi ali sirotam pravica, da sme v dobi treh mescev po priznavi odpravnine, odpovedavši se odpravnini, oziroma vrnivši morda že prejeto odpravnino zahtevati uporabo določil v pravilih pokojninskega društva o povračilu polovice do 31. dne maja vplačanih letnih zneskov.
c)	Dodatna dosega polne vrednosti za dobe službenega časa, ne vštevne s polno vrednostjo.
Člen XXVI.
Po določilih člena X do XIV ne s polno vrednostjo vštevni službeni čas dobi lahko dodatno po-
polno vrednost s tem, da plačajo dotični uslužbenci razliko med plačili letnih zneskov (in eventualno vstopnin), opravljenih v resnici za dotično dobo, in med vplačili, ki se zahtevajo za polno vrednost po določilih člena X do XIV za vštetje tega službenega časa, in to, ako naj nastopi polna vrednost brez daljnjega utržnega časa, prištevši 3 odstotke obresti od vsega doplačilnega zneska, preračunjeno od začetka službenega časa, ki mu je dati polno vrednost, do časa popolne poravnave doplačila.
Člen XXVII.
Doplačilo v dosego polne vrednosti je priglasiti najdalje do 30. dne septembra 1903.1. Pri tem je hkratu povedati, ali naj se opravi doplačilo prištevši obresti, ter ali naenkrat ali v mesečnih obrokih. V tem primeru pa se mora poravnati v 00 mesečnih okrokih najdalje.
Člen XXVIII.
Z doplačevanjem brez pribitka obresti dobi službeni čas, ki ni všteven s polno vrednostjo, po preteku dveh let po opravi doplačila na enkrat, oziroma ako se plačuje v obrokih, po preteku enega leta po plačilu zadnjega roka, nikakor pa pred pretekom dveh let in šestih mescev po plačilu prvega obroka polno vrednost.
Člen XXIX.
Ako nastane pred pretekom v členu XXVIII oznamenjenega roka primer oskrbe ali izstop iz službe, ima dotični uslužbenec, oziroma v primeru njegove smrti njegovi dediči pravico do povračila doplačilnega zneska do višine 75 odstotkov tega doplačila. Ako se poravnava doplačilo v obrokih, pa je všteti v znesek, ki ga je vrniti, najprej plačila obrokov, ki so še na dolgu.
II.	Glede službenega casa, ne vštevnega po pravilih pokojninskega društva samega.
Člen XXX.
Pred 1. dnem junija 1903. 1. dovršeni, po pravilih pokojninskega društva samega ne vštevni službeni čas drušlvenikov, spadajočih pod ukaz trgovinskega ministrstva z dne 2i. maja 1903. 1.
(drž. zak. št. 108), ni všteven niti za ustanovitev pravice do preskrbninskih užitkov, niti za izmero preskrbninskih užitkov.
Vštevnost takega službenega časa se lahko doseže, ne gledé na določila §. 25 oznamenjenega ukaza, samo s pogoji, posebej ustanovljenimi v Členih XXXI do XXXIV.
Člen XXXI.
Ako so udje pokojninskega društva na podstavi sklepa občnega zbora z dne 26. maja 1899. L, o/iroma z dne 18. maja 1900. 1. v rokovih, ustanovljenih gledé tega, priglasili dodatni kup službenih let in plačali za to pripadajoča doplačila, se ravna z dolično dobo tako, kakor da bi se bil sklep občnega zbora oblastveno v resnici odobril, ter jo je potemtakem enačiti po pravilih vštevnemu službenemu času.
Ako so ob doplačilu, ovedenem za nakup tega službenega časa, izpolnjeni v členih X do XV ozna-menjeni pogoji, se ravna s tem službenim časom, kakor da je všteven s polno vrednostjo, drugače pa da ni všteven s polno vrednostjo. V tem primeru se lahko dodatno doseže polna vrednost za ta službeni čas po določilih členov XXVI do XXIX.
Člen XXXII.
Ne gledé na določila člena XXXI morejo udje pokojninskega društva doseči dodatno vštetje svojega pred 1. dnem junija 1903. 1. dovršenega po pravilih pokojninskega društva ne vštevnega službenega časa samo z naslednjimi pogoji:
1.	Priglasiti se morajo z natančno napovedjo dobe službenega časa, ki se naj všteje, udje, ki so z 31. dnem maja 1903. 1. v aktivni službi, najdalje do 31. dne decembra 1903. L, v imenik čakalcev vpisani poštni odpravniki najdalje v enem letu po imenovanju za poštnega pomožnega uradnika;
2.	priglasiti se sme samo službeni čas, ki se je v resnici dovršil v kateri v §. I pravil pokojninskega društva oznamenjenih kategorij, toda z merilom, da lahko v imenik čakalcev vpisani poštni odpravniki zglasé ves službeni čas od vrstitvenega datuma, ustanovljenega s 30. dnem septembra 1902. 1., do časa imenovanja za poštnega pomožnega uradnika;
3.	zglasitev se ne sme nanašati samo na dobe službenega časa, ki so se dovršile pri poštarjih med
1. dnem januarja 1879. 1. in 31. dnem decembra 1899. L, pri poštnih pomožnih uradnikih po 30. dnevu septembra 1887. 1. in pri poštnih in telegrafskih manipulantkah med 1. dnem januarja 1879. 1. in 28. dnem februarja 1893. 1.;
4.	doplačilnih zneskov morajo plačati za vsak mesec v dodatno vštetje priglašenega službenega časa ali za ulomek mesca:
a)	poštarji 7 K;
b)	poštni pomožni uradniki moškega spola 4 K;
c)	poštni pomožni uradniki ženskega spola in poštne in telegrafske manipulantke 2 K;
d)	za poštne ekspedijente nastavljeni poštni pomožni uradniki moškega spola 30 h za vsakih 50 K pokojninske podstave;
e)	za poštne ekspedijente nastavljeni poštni pomožni uradniki ženskega spola 15 h za vsakih 50 K pokojninske podstave;
5.	ob zglasitvi je hkratu povedati, ali se doplača naenkrat ali v mesečnih obrokih, odbivši od prejemkov, in v tem primeru, v kolikih mesečnih obrokih se bo plačalo. Dopustno največje število mesečnih obrokov znaša 36, oziroma 60 in 90, po tem ali gre za doplačilo do višine 120 K. oziroma za doplačila od 120 do 250 K ali za višje do-plačilne zneske. Tudi se na zaprosilo lahko dovoli, da se odloži začetek plačevanja obrokov do 1. dne januarja 1905. 1.
Člen XXX111.
Ako odobri poštno in telegrafsko ravnateljstvo po določilih člena XXXII opravljeno zglasitev do-dodatno vštevnega službenega časa, se enači dotič-nemu uslužbencu zglašena doba službenega časa s polno vrednostjo vštevnemu službenemu času v zmislu člena IX do XV,
a)	ako so minula tri letu po poravnavi doplačila, če se je doplačilo poravnalo na enkrat in
b)	ako je minula, če se je doplačevalo v obrokih, doba enega leta po plačilu zadnjega obroka in vsaj treh let po plačilu prvega obroka.
Člen XXXIV.
Ako nastane pred pretekom v členu XXXIII oznamenjenega roka primer preskrbe ali izstop iz
službe, ima dotični uslužbenec, oziroma če umrje, njegovi dediči pravico do povračila doplačilnega zneska do višine 75 odstotkov. Ako se pa doplačuje v obrokih, je v znesek, ki se vrni, najprej všteti obroke, ki so še na dolgu.
III.	Gledé obrambe iz pravil pokojninskega društva pridobljenih pravic.
Člen XXXV.
Vsakemu pod ukaz trgovinskega ministrstva z dne 21. maja 1903. 1. (drž. zak. št. 108) spadajočemu udu je na voljo dano zahtevali, da se ravna ž njim gledé njegove pokojninske oskrbe in oskrbe udov njegove rodbine ter gledé njegovih zadevnih pravic in ugodnosti tudi po 31. dnevu 1903. 1. po določilih ob času razpusta pokojninskega društva veljajočih pravil, in da se torej predpisi zgoraj omenjenega in tega ukaza ne porabljajo nanj. Za takega uda pa ostanejo pravilom primerne dolžnosti udov pokojninskega društva, zlasti dolžnost, nadalje plačevati prispevke v izmeri, ustanovljeni v pravilih pokojninskega društva, tudi nadalje v moči.
Zadevno izjavo je vložiti najdalje do 31. dne avgusta 1903. 1. na nadrejenem poštnem in telegrafskem ravnateljstvu.
Udje, ki so si s tako, pravočasno podano izjavo varovali ravnanje po pravilih pokojninskega društva, lahko ta pridržek vsak čas prekličejo in se dodatno podvržejo določilom ukaza trgovinskega ministrstva z dne 21. maja 1903. 1. (drž. zak. št. 108) ter tega ukaza; vendar ima tak preklic moč samo za bodočnost in zlasti se ne more zahtevati povračilo višjih kvot prispevkov, vplačanih za čas po 1. dnevu junija 1903. 1.
Člen XXXVI.
Poštarji ter za poštne ekspedijente nastavljeni poštni pomožni uradniki imajo, ako so pri pokojninskem društvu 31. dne maja 1903. 1. priglašeni s kako pokojninsko kvoto, ki je višja nego njihova bodoča pokojninska podstava v zmislu določil §«;. 5 in 6 ukaza trgovinskega ministrstva z dne 21. maja 1903. 1. (drž. zak. št. 108) izbiro, ali zahtevati, skrčivši kvotno zglasitev na izmero sedanje pokojninske podstave, nazaj vplačila, opravljena pri pokojninskem društvu, pripadajoča na ta večji”znesek, ali pa zvišati pokojninsko podstavo na znesek dose-
danje pokojninske kvote; v tem primeru pa morajo plačati seveda tudi primerne višje prispevke.
Zadevno izjavo je vložiti do 31. dne avgusta 1903. 1. najdalje pri nadrejenem poštnem in telegrafskem ravnateljstvu. Ako se do tega časa ne vloži izjava, se smatra, da je dotični ud zadovoljen z redukcijo pokojninske kvote na znesek pokojninske podstave.
C.
Ravnanje z udi pokojninskega društva, ki ne spadajo pod določila ukaza trgovinskega ministrstva z dne 21. maja 1903.1. (drž. zak. št. 108).
Člen XXXVII.
Udom pokojninskega društva, ki ne spadajo pod določila ukaza trgovinskega ministrstva z dne 21. maja 1903. 1. (drž. zak. št. 108), se dajejo tudi državni preskrbninski užitki, toda samo v obsegu in izmeri, opisanem s pravili društva, ako plačujejo državi po sedanjih pravilih društva pripadajoče prispevke.
Člen XXXVIII.
Gledé vštevnosti službenega časa izmere prispevka, pogojev za dosego pravice do preskrbe, vrste in višine prcskrbninskih užitkov, ter gledé načel za nehanje pravic naj se v teh primerih zmislu primemo uporabljajo določila §§. 5 do 11 sedanjih pravil pokojninskega društva s prenaredbami, ki se podajo, ker neha društveno delovanje in se dovolé. neposredno državni preskrbninski užitki.
Zlasti morajo odpasti aktivna in pasivna volilna pravica ter druge na društveno delovanje se nanašajoče pravice in na mesto organov in opra-viteljev društva naj stopi krajno pristojno poštno in telegrafsko ravnateljstvo, ki naj izdaja v pravilih društvenim organom pridržane odredbe in odločbe.
Člen XXXIX.
Nakup službenih let (člen XXXI), opravljen morda na podstavi ne odobrenega sklepa občnega
zbora z dne 26. maja 1899. 1., oziroma z dne 18. maja 1900. L, se enači tudi gledé teli udov nakupu po pravilih, in dotični službeni čas se temu primerno pripozna za všteven.
Člen XL.
Ako menijo v členu XXXVII oznamenjeni udje pokojninskega društva, da se jim s kako odločbo, izdano izvršujč določila tega ukaza, godi krivica v njihovih pravicah in terjatvah, izvirajočih iz članstva po §§. 5 do 11 pravil tega društva, in se je odbila gledé tega na trgovinsko ministrstvo v štirinajstih dneh po vročitvi odločbe vložena pritožba, se jim varuje pravica priziva na razsodbo razsodišča v zmislu §. 18 društvenih pravil.
Razsodišče je poklicati najdalje v enem letu po vročitvi zavračujoče rešitve pritožbe in to z vlogo na dotično poštno in telegrafsko ravnateljstvo.
Razsodišče je sestaviti tako, da imenujeta ud ter poštno in telegrafsko ravnateljstvo po dva razsodnika, ki volijo potem petega razsodnika, ali ako se o volitvi ne morejo zediniti, da dado žrebu odločiti med predlaganimi osebami.
Ako imenuje ud samo enega ali nobenega razsodnika, naj imenuje upravni odbor provizijskega zaklada poštnih selov drugega, oziroma oba razsodnika.
Postopek pred razsodiščem se ravna po določilih §§. 577 do 599 zakona z dne 1. avgusta 1895. 1. (drž. zak. št. 113).
Zoper razsodbo razsodišča ni nadaljnjega pravnega pomočka.
Člen XLI.
Udje pokojninskega društva, ki ne spadajo pod določila ukaza trgovinskega ministrstva z dne 21. maja 1903. 1. (drž. zak. št. 108) in to tudi, ako po dosedanjih vodilih niso bili dolžni pristopiti k pokojninskemu društvu, morajo do 31. dne avgusta 1903. 1. najdalje podati obvezno izjavo o tem, ali zahtevajo dodelitev preskrbninskih užitkov po pogojih, ustanovljenih v členili XXXVII do XL.
Ako se poda izjava v zanikajočem zmislu ter ako se izjava sploh ne poda do preteka oznamenje-nega roka, je dotičnim udom povrnili vse letne pri-
spevke, ki so jih plačali pokojninskemu društvu, in ako so bili dotični udje zavezani k pristopu, tudi vstopnine, in s tem odpade vsaka pravica teh udov do podelitve preskrbninskih užitkov katerekoli vrste.
Sicer pa je oznamenjenim udom v primeru pritrdilne izjave tudi po 31. dnevu avgusta 1903. 1. vsak čas dano na voljo, odreči se podelitvi preskrbninskih užitkov po pogojih, ustanovljenih v členih XXXVII do XL. V tem primeru pa je ravnati z udi gledé pravice do povračila opravljenih vplačil po določilih, omenjenih gledé tega v pravilih za primer izstopa iz pokojninskega društva.
D.
Ravnanje s tistimi postnimi pomožnimi uradniki (postnimi eks-pedijenti), ki niso udje pokojninskega društva.
Člen XL1I.
Poštni pomožni uradniki, za poštne ekspedi-jente nastavljeni poštni pomožni uradniki (poštni odpravniki) in v imenik čakalcev vpisani poštni odpravniki, ki z 31. dnem maja 1903. 1. niso udje pokojninskega društva, lahko dosežejo po pogojih, ustanovljenih v členih XXXII do XXXIV, da se dodatno všteje njihov pred 1. dnem junija 1903. 1. dovršeni službeni čas.
Gledé tega se morajo zglasiti poštni pomožni uradniki in za poštne ekspedijente nastavljeni poštn pomožni uradniki (poštni odpravniki) do 31. dne decembra 1903. 1. najdalje, v imenik čakalcev vpisani poštni odpravniki v enem letu po imenovanju za poštne pomožne uradnike.
E.
Posebna določila gledé kvalifiko-vanih poštnih pomočnikov.
Člen XL1II.
Gledé poštnih pomočnikov, vpisanih v razvidnostih zapis o kvalifikovanih poštnih pomočnikih, je razločevati, ali so z 31. dnem maja 1903. 1. udje pokojninskega društva ali ne.
V	prvem primera se uporabljajo nanje določila členov XXXVlCdo XLI z močjo, daje nanje uporabljati določila členov VII do XXXVI, ako ti poštni pomočniki nadaljujejo vplačila v zmislu omenjenih določil do časa, ko se zopet vzprejmejo v imenik ča-kalcev.
Člen XLIV.
V	razvidnostni zapis o kvalifikovanih poštnih pomočnikih vpisani poštni pomočniki, ki ali z 31. dnem maja 1903. 1. niso bili udje pokojninskega društva, ali ki so se na podstavi določil drugega in tretjega odstavka člena XLI odrekli dodelitvi preskrbninskih užitkov, imajo vendar, ko so bili zopet vzprejeti v imenik čakalcev, pravico zahtevati, da se všteje prejšnji službeni čas po naslednjih pogojih:
1.	Zglasiti se je treba najdalje v enem letu po imenovanju za poštnega pomožnega uradnika ali poštarja, oziroma po podelitvi službe poštnega ekspedijenta.
2.	Zglasi se lahko samo:
a)	ves pred 30. dnem septembra 1902.1. dovršeni službeni čas, toda vsekakor ne čez vrslitveni datum 30. dne septembra 1887. 1. nazaj,
b)	po 30. dnevu septembra 1902. 1. dovršeni službeni čas z ocenitvijo časa, ustanovljeno z razpisom trgovinskega ministrstva z dne 25. novembra 1902. L, št. 59782.
3.	Doplačilne zneske je odmerjati s postavki, ustanovljenimi v členu XXXII pod št. 4 lit. a) do e), po tem ali je bil dotični poštni pomočnik (čakalec) nastavljen za poštarja, poštnega pomožnega uradnika ali poštnega ekspedijenta.
4	Gledé plačevanja obrokov je uporabljati določila Člena XXXII, št. 5.
F.
Prehodna določila.
Člen XLV.
Za tiste ude pokojninskega društva, ki uživajo kak pokojninski užitek ali vdovsko pokojnino iz državnih novcev ali iz kakega zaklada, ki ga zalaga ali upravlja država, se ne uporabljajo določila §.27 ukaza trgovinskega ministrstva z dne 21. maja 1903. 1 (drž. zak. št. 108).
Call s. r.
Dodatek.
Besedilo
„Pravil pokojninskega društva za selske poštne uslužbence v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel“.
(Na podstavi sklepov občnega zbora ddo. 9. dne maja 1894. 1. oziraje se na pristavke, sklenjene na občnem zboru ddo. 27. dne maja 1898. L, 23. dne maja 1901. 1. in 23. dne februarja 1903. 1.)
§• 1.
Ime, namen in sedež društva.
Društvo se imenuje: .Pokojninsko društvo za selske poštne uslužbence v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel“.
Namen društva je dodeljevati pokojnino društvu pristoplim poštarjem, poštnim ekspedijen-tom in poštnim odpravnikom (poštnim upravnikom) moškega in ženskega spola, manipulacijskim ditir-nistom, manipulantkam in telegrafistkam v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel, ter društvenim uradnikom, oziroma vdovam in sirotam, ostalim po kakem umrlem udu društva.
Sedež društva je na Dunaju.
§• 2.
Pogoji za vzprejem v društvo.
Pravico vstopili v društvo imajo samo v §. I naštete osebe, ki službujejo na kakem poštnem, oziroma telegrafskem uradu, kakem poštnem od-pravništvu, poštni postaji ali v društveni pisarni.
Tisti, ki zavzemajo kako v §. 1 omenjenih mest in želijo biti vzprejeti v društvo, naj prošnjo za vzprejem pošljejo odboru tiste skupine, kateri pripadajo po svoji službi (§. 15) in naj povedö v njej poleg pokojninske kvote, ki jo je priglasiti po §. 7, ali so samski, oženjeni ali vdoveli, v obeh zadnjih primerih, ali je kaj otrok in v kateri starosti; nadalje je prošnji priložiti:
a)	krstni ali rojstveni list;
b)	poročni list, ako so oženjeni;
c)	namostilni, oziroma usposobljenostni dekret;
d)	poverjen izkaz o svojem že dovršenem službenem času v poštni in telegrafski službi, izvzemši morda prejšnje službovanje za državne uradnike ali sluge.
§. 3.
Ustanovitev društva.
Društvo se lahko ustanovi samo tedaj, če je priglašenih 1700 udov.
§. 4.
Imo vina društva.
Imovino društva tvorijo:
a)	vstopnine, ki zapadejo v vseh okolnostih v prid pokojninskemu društvu ;
b)	letni prispevki udov;
c)	kazenski novci, ki se pobirajo od uslužbencev, omenjenih v §. 1, ter drugačne podpore, kijih je društvu naklonila visoka državna uprava v zmislu zakona z dne 16. junija 1882.1. (drž. zak. št. 92) in pozneje gledé tega izdanih zakonov in ukazov;
d)	obresti plodonosno naložene društvene imo-vine;
e)	zapali letni prispevki, pokojnine in pokojninski obroki (§§. 10 in 11) ;
f') prispevki kakih dobrotnikov.
§• 5.
Dolžnosti društvenibov.
I.	Vsak v pokojninsko društvo na novo vzpre-jeti ud mora plačati 10 odstotkov zglašene pokojninske kvote za vstopnino.
II.	Letnih prispevkov udov morajo plačevati:
a)	v §. 1 omenjeni uslužbenci, izvzemši na državnih uradih uslužbene poštne manipulantke in telegrafistke, 6 odstotkov zglašene pokojninske kvote;
b)	na državnih uradih uslužbene poštne manipulantke in telegrafistke 4 odstotke zglašene pokojninske kvote;
c)	udje, ki so priglasili svoj pristop že v letu 1877., j ako si hočejo dati všteti pred letom 1882. do-1 vršeni službeni čas, razen tega za vštetje
5	dovršenih službenih let '/* odstotka zglašene pokojninske kvote;
6	do 10 dovršenili službenih let 1 odstotek zglašene pokojninske kvote;
11 do 15 dovršenih službenih let 1 </s odstotka zglašene pokojninske kvote;
16 do 20 dovršenih službenih let 2 odstotka zglašene pokojninske kvote;
21 do 25 dovršenih službenih let 2</2 odstotka zglašene pokojninske kvote in
čez 25 dovršenih službenih let 3 odstotke zglašene pokojninske kvote več nego ostali udje.
Tako vstopnino kakor tudi letne pristojbine je plačevati v 12 mesečnih obrokih od dneva vstopa po dospelosti ter jih izročati dotičnim poštnim bla-gajnicam z upravnim izkazom.
§• 6.
Pravice udov so:
. 1. Aktivna in pasivna volilna pravica;
2. užitek pokojninskih prejemkov po pravilih za se, eventualno za vdove in za zapuščene sirote brez očeta in matere.
Pravica do pokojnine se dobi :
a)	pri udih, ki vstopijo v samskem stanu ali vdovci brez otrok, za se in za prvo po vzprejemu v društvo poročeno ženo in ž njo zarojene otroke, ako ud ob času poroke ni prekoračil šestdesetega leta starosti; v nasprotnem primeru obdrži sicer ud pravico do pokojnine za se, zaostala vdova, oziroma sirote pa imajo samo pravico, zahtevati polovico vplačanih letnih prispevkov nazaj;
b)	pri vdovcih, ki imajo ob času vstopa otroke iz onega ali več prejšnjih zakonov, za se in za te otroke. Ako se zopet poroči, mora vdovec z otroci plačati vnovič vstopnino in dva odstotka več letnega prispevka, da zagotovi pokojnino tudi novi ženi in ž njo zarojenim otrokom. Otroci iz tega novega zakona pa dobé z otroci iz prejšnjega zakona skupaj samo eno sirotinsko pokojnino. Ako je vdovec ob času zopetne ženitve že prekoračil 60. leto starosti, se za novo ženo in ž njo zarojene otroke tudi z doplačilom ne more več pridobiti pravica do pokojnine;
c)	pri tistih, ki vstopijo oženjeni, za se, za ženo in z njo zarojene otroke ali za otroke, kar jih je iz kakega prejšnjega zakona moža. Ako bi žena umrla in hi se ud zopet oženil, naj veljajo gledč tega pod b) navedena določila.
Za otroke se umevajo samo zakonski in s poznejšim zakonom pozakonjeni otroci, nikdar pa ne posinovljenci. Od moža brez krivde ločena žena, eventualno iz tega zakona nastali otroci imajo ob smrti moža pravico do pokojnine.
Izvzete od pravice do eventualne podelitve kake pokojnine so tiste vdove (toda samo za svojo osebo), ki:
1.	so ob času smrti svojega moža živele od njega ločene (sodno ali izvensodno) in ne morejo dokazati, da niso krive te ločitve;
2.	so bile kazenskosodno obsojene zaradi ka" kega hudodelstva, storjenega, ko je še živel mož, ako ob času smrti njihovega moža še niso minile posledice kazenskosodne obsodbe v zmislu zakona z dne 15. novembra 1867. 1. (drž. zak. št. 131).
Od pravice do podelitve otroške pokojnine je izvzeta vsaka sirota, ki je bila kazenskosodno obsojena zaradi kakega hudodelstva, storjenega, ko je še živel oče (mati), ako ob času, v katerem bi morala obveljati pravica do podelitve, še niso minile posledice kazenskosodne obsodbe v zmislu gorenjega zakona. Ženski udje imajo samo pravico do pokojnine za se in za svoje zakonske otroke, nikdar pa ne za svojega zakonskega druga.
Vdovele ženske z otroci, ki se nastavljajo brez izjeme za manipulantke in telegrafistke, dobé s pristopom v društvo pravico do pokojnine samo za se, ne pa za svoje otroke.
Ako bi kak ženski ud vdovel, mora ob zopetni možitvi kakor moški udje'plačati nadaljnjo vstopnino in dva odstotka več letnih prispevkov za to, ako hoče dobiti za bodoče otroke iz tega novega zakona pravice do pokojnine; toda taka zagotovitev pokojnine za otroke se ne more doseči, ako mož ne spada k uslužbencem, oznamenjenim v §. 1, oziroma §. 2.
§■ 7.
Podstave pokojninske odmere.
1. Višina pokojninske kvote.
Poštarji ter poštni ekspedijenti, ki so dolžni pristopiti, morajo zglasiti znesek svoje vsakočasne pošlnc in telegrafske plače, vendar lahko poštarji (ter imetniki poštnih hlevov) zglasé pokojninsko kvoto 1200 K tudi tedaj, ako njihova plača ne
znaša 1200 K. Najvišji znesek pokojninske kvote, ki jo zglasé društveni uradniki, se ravna po njihovi vsakočasni plači. Poštni ekspedijenti, poštni odpravniki, manipulacijski diurnisti, poštne manipulantke in telegrafistke lahko zglasé do 1000 K — za pokojninsko kvoto.
Udje, ki že pripadajo društvu z nižjo pokojninsko kvoto, morajo od časa obveznega pristopa zvišati pokojninsko kvoto po vsakočasni poštni in telegrafski plači.
Ako se prejemajo za oskrbo telegrafske (telefonske) službe namesto stalne plače tantijeme (po-prečnine), se lahko zglasi pokojninska kvota po dokazu, ki ga je priložiti, nad višino prejetih tan-tijem (poprečnin), vsekakor pa do višine 240 K.
Ako se pomakne kateri v odstavku 1 tega paragrafa imenovanih udov v času, dokler je ud, v višjo plačo, mu je na voljo dano, zglasiti pokojninsko kvoto, ki ustreza novi plači. — V tem primeru pa je dolžen doplačati tako po tem pripadajočo višjo vstopnino kakor tudi višje letne prispevke za ves čas, dokler je ud, z obrestmi od obresti vred. — Ako se plača zniža ali ako plača odpade, ker se urad podržavi, je poštarju, oziroma poštnemu ekspedijentu (ako se urad podržavi, če se pridrži za imetnika poštnega hleva) dano na voljo, doslej zglašeno pokojninsko kvoto pustiti in zanjo vplačevati dalje ali pa jo znižati.
II. Vštevni službeni čas.
V	obče je všteven samo službeni čas, dovršen od časa vstopa v društvo v kaki v §. 1 omenjenih služb.
Tistim 1700 selskim poštnini uslužbencem, ki so že v letu 1877. priglasili svoj pristop v to pokojninsko društvo, ki se je imelo ustanoviti, se všteje ob odmeri pokojnine njihov pred letom 1882. dovršeni službeni čas v poštni in telegrafski službi s pogoji, ustanovljenimi v §. 5, točki 2, lit. c).
V	ostalem se dovoli vštetje službenega časa, prebitega pred vstopom v društvo, samo v naslednjih primerih:
I. Do 31. dne decembra 1893.1. v društvu sc nahajajoči udje imajo pravico, si zagotoviti vštetje svojega, pred vstopom v društvo v kaki v §. 1 omenjenih služb prebitega službenega časa do največjega časa 15 let, ako zahtevajo to vštetje najdalje do 30. dne junija 1895.1. in plačajo pripadajoča dopla-
čila po tarifi, ki jo ustanovi osrednji odbor z dovoli-lom c. kr. trgovinskega ministrstva in razglasi dodatno k pravilom, na enkrat ali najdalje v 60 mesečnih obrokih (v tem primeru s primernimi dokladami). Dopustno je doseči, da se dodatno všteje J službeni čas, ki znaša več nego 15 let, pa ne več nego 25 let, ako se plačajo za to pripadajoča doplačila na enkrat ali v 60 mesečnih obrokih najdalje (s pri kladami vred).
Zadevna prošnja pa se mora podati do 30. dne junija 1895. 1. najdalje in mora biti opremljena z zdravstvenim izpričevalom kakega državnega zdravnika. Tudi je osrednjemu odboru dano na voljo odkloniti prošnjo za vštetje več nego 15 let, ne da bi povedal razloge.
2. Udje, ki so vstopili po 31. dnevu 1893. L, pa še pred 30. dnem junija 1895. L, lahko prosijo, da se jim dodatno všteje njihov pred vstopom v društvo v kaki v §. 1 omenjenih služh prebiti službeni čas do največje dobe 15 let, ako plačajo doplačilo, ki pride po tarifi, na enkrat ali v 60 mesečnih obrokih najdalje (v tem primeru s primernimi dokladami). Ta prošnja pa mora bili vložena do 30. dne junija 1895. 1. najdalje in opremljena z zdravstvenim izpričevalom državnega zdravnika. Osrednji odbor lahko tako prošnjo odkloni, ne da bi povedal razloge.
Da bi se dodatno vštelo več nego 15 let, si ti udje tudi z doplačilom ne morejo zagotoviti.
V vsakem primeru stopi dodatno vštetje kakega službenega časa za odmero pokojnine v moč šele po preteku treh let od dneva, katerega se plača doplačilo naenkrat, oziroma ako se doplačilo plačuje v obrokih, šele po preteku petih let od dneva, katerega se plača prvi obrok.
lil. Izmera društvene pokojnine.
a)	Pokojnina onemoglih udov se odmerja tako, da dobi vsak društvenik po preteku v poštni in telegrafski službi ali v društveni pisarni prebitega
1Ü letnega službenega časa 45 odstotkov
25	,	.	60
35	„	„	,	80
40	,	„	100
zglašeue pokojninske kvote.
Do kake višje pokojnine nima noben ud katerekoli pravice.
h) Vdova kakega uda dobi, ako je imel njen mož vsaj deset vštevnih službenih let, 50 odstotkov zglašene pokojninske kvote moža za vdovsko pokojnino brez daljnjega ozira na njegova službena leta.
c)	Zaostale sirote brez očeta in matere dobe 75 odstotkov ustanovljene vdovske pokojnine do 18. leta svoje starosti, ako je več sirot pod 18 let, dobé ta znesek po enakih delih. Čim neha pravica za eno ali drugo siroto, ker je dosegla normalno starost, ali iz kakega drugega vzroka, pripade delež, ki postane svoboden, ostalim sirotam po enakih delih.
§• 8.
Pravica do prejemkov pokojnine.
Tisti udje, ki so že v letu 1877. priglasili svoj pristop v pokojninsko društvo, dobé pravico do užitka pravilne društvene pokojnine po petletnem obstoju društva, ostali po desetletnem po §. 7 II, vštevnem službenem času, ako postanejo nesposobni za službo zaradi telesnih ali duševnih napak.
Ako izstopi kak ud iz kake v §. 1 omenjenih služb iz kakega drugega razloga nego zaradi smrti, kazenskosodne obsodbe ali kazenskega odpusta iz službe (§. 10 lit. a do c), nastopi za uda, ki je nesposoben za službo in že sposoben za pokojnino, pravica do prejemkov pokojnine.
Za službo sposoben ud, bodisi da je že dosegel pokojninsko sposobnost ali ne, lahko ostane pet let v društvu proti nadaljnjemu plačevanju letnih prispevkov dotlej, da zopet doseže kako v §. 1 navedenih služb, ali pa zahteva nazaj letne prispevke, ki jih je vplačal. Po preteku petletnega roka ostane udu ohranjena samo nazadnje omenjena pravica.
Ta pravica gre tudi udu, ki je nesposoben za službo, pa še ni sposoben za pokojnino.
V petih letih ne dvignjeni letni prispevki, ki jih je vrniti, zapadejo na korist pokojninskega društva.
Ako postane ud v teku teh petih let nesposoben za službo, mu gre vendar pravica do prejemkov pokojnine.
Ako umrje kak ud, ki plačuje na podstavi §. 7, II, št. 1 ali 2 doplačila, da se dodatno vštejejo
službena leta, pred pretekom tam ustanovljenega odbitnega časa, imajo udje družine, ki so sicer poklicani prejemati pokojnino, pravico zahtevati nazaj polovico letnih prispevkov, pripadajočih na službeni čas, ki ga je všteti dodatno; ako pa izstopi ud iz kakega drugega razloga nego zaradi kazenskosodne obsodbe ali kazenskega odpusta iz službe pred pretekom odbitnega časa, ima to pravico ud sam; toda zneske, ki so društvu še na dolgu, ako se plačujejo doplačila v obrokih, je odbiti od polovičnih letnih prispevkov, ki jih je vrniti.
Vstopnina se po §. 4 ne povrača niti v teh, niti v drugih primerih.
Ako se kak ud prevzame v državno poštno službo, mu je na voljo dano, zahtevati nazaj polovico letnih prispevkov, ki jih je vplačal, ali pa ostati proti nadaljnjemu plačevanju letnih prispevkov v po-kojniskem društvu tako dolgo, da dobi pravico do civilne državne pokojnine; v tem primeru mine dolžnost nadaljnjega vplačevanja in dobi ud polovico letnih prispevkov, ki jih je vplačal nazaj.
Ako bi si hotel tak ud zagotoviti prejemek morda višji' društvene pokojnine, bi moral nadaljevati vplačevanje v društvo. Potem prizna društvo, ako nastane službena nesposobnost (oziroma v primeru smrti) udu, eventualno udom njegove rodbine, ki imajo pravico do pokojnine, razliko med nižjo civilno državno pokojnino in višjo društveno pokojnino.
čim postane civilna državna pokojnina enaka društveni pokojnini, ali višja nego ta pokojnina, neha daljnje vplačevanje v društvo in ud dobi polovico vplačanih letnih prispevkov od pokojninskega društva nazaj.
Prejemek pokojnine se začne z dnem po smrti društvenika za njegovo vdovo in sirote, ter z dnem po smrti vpokojene vdove za njene sirote, ako bi vdova, eventualno otroci, ki imajo pravico do pokojnine, ne bili sposobni dalje opravljati službo in je treba zaradi tega postaviti upravo, katere doslej ni bilo ali se je ukrenila začasno šele zaradi tega, ker je društvenik pred smrtjo obolel; drugače prične prejemek pokojnine za vdovo, eventualno za otroke, ki imajo pravico do pokojnin, šele z dnem po izročitvi službe nasledniku.
Pokojnine se izplačujejo v dekurzivnih zadnjega dne meseca dospelih obrokih proti predložbi izpričevala o življenju in po lestvici kolkovane pobotnice na poštnih uradih, oziroma poštnih blagajnicah ozemlja, za katero veljajo la pravila, ako ima upokojenec v njem svoje bivališče.
§. 9.
Prošnja za nakaz pokojnine in ravnanje pri tem.
Prošnje za nakaz pokojnine je pošiljati odboru tiste skupine, kateri je pripadal prosilec pokojnine, oziroma pokojni ud po svoji službi; pri sirotah, ki lahko zahtevajo pokojnino po vpokojeni materi, skupinskemu odboru tiste kronovine, v kateri je dobila umrla vpokojenka svojo pokojnino nakazano.
Prošnji je priložiti naslednje pripomočke :
a)	vzprejemno listino:
b)	izkaz vštevnega službenega časa, priloživši vse nanj se nanašajoče listine;
c)	poročni list;
d)	smrtni list uda;
e)	rojstveni list vseh oseb, ki zahtevajo pokojnino:
f)	.izpričevalo o življenju upravičenih prejem-
nikov ;
g)	pri udih, ki so nezmožni kaj pridobiti, izpričevalo državnega zdravnika o popolni službeni nesposobnosti :
h)	pri vdovah ali sirotah pokojninsko knjižico moža, oziroma dotičnega dela starišev;
i)	pri ločenih vdovah dokaz, da niso krive ločitve.
Nadaljnje ravnanje ob nakazu pokojnine se ravna po pravilih, ki jih izda vsak čas visoko c. kr. trgovinsko ministrstvo.
§• io.
Prestanek pravic tulov.
Pravice kakega uda minejo:
a)	s smrtjo uda, za to pa nastopi pravica rodbinskih udov, poklicanih za prejemek pokojnine z dnem po smrti uda, oziroma z dnem, katerega se izroči služba ($. 8);
b)	z obsodbo kakega uda na kazen zaradi tatvine, poneverjenja, njega udeležbe in goljufije (§§. 460, 461, 463, 464 kazenskega zakona, ij. 6 novele kazenskega zakona z dne 15. novembra 1867. 1. [drž. zak. št. 131]);
c)	s kazenskim odpustom kakega uda iz službe sè strani pristojnega oblastva, oziroma izločitvijo kakega poštnega odpravnika od poštne službe.
V	primerih, omenjenih pod b) in c), lahko sklene občni zbor, oziraje se na vse okolnosti, da se vrne del vplačanih letnih prispevkov do polovice teh prispevkov udu, eventualno udom njegove rodbine ;
d)	z izstopom iz pokojninskega društva, kolikor je v obče dopusbm po obstoječih pravilih:
e)	s trajno izločitvijo kakega uda iz službe, ker je potekel petletni rok, ki mu je dovoljen, da zopet doseže kako v §. 1 omenjenih služb.
V	primerih, omenjenih pod d) in e) nastopi za uda, ki je nezmožen za službo in ima pokojninsko sposobnost, pravica do prejemkov pokojnine; za službo sposoben ud pa ima v §. 8 omenjeno pravico zahtevati nazaj polovico letnih prispevkov, ki jih je vplačal.
V	petih letih ne dvignjeni letni prispevki zapadejo v vsakem primeru na korist zaklada pokojninskega društva;
f)	ako kak ud ne plača šest mesečnih obrokov svojih pravilnih prispevkov in po trikratnem pismenem opominu ne izpolni svojih dolžnosti.
§• 11.
Prestanek pravice do prejemkov pokojnine.
Pravica do prejemkov pokojnine posebej prestane :
a)	ako se pokojninski upravičenec odreče za svojo osebo;
b)	z obsodbo vpokojenca v primerih, navedenih v §. 10, lit. b);
c)	ako se za službo nesposobni ud v petih letih po izločitvi iz službe ne potegne za pokojnino ali ako se po smrti uda ali vdove pet let ni zahtevala pokojnina;
d)	ako se namesti vdova kakega društvenika, ki ima pravico do pokojnine, v poštni in telegrafski službi; v tem primeru pa se ji varuje še 10 let pravica znova zahtevati društveno pokojnino, ako bi izgubila ali pustila to službo.
Po preteku teh 10 let ne more ničesar več zahtevati od društva;
e)	ako se vdova kakega društvenika, imajoča že pravico do pokojnine, zopet poroči. V tem primeru ima pravico zahtevati odpravnino, ki ne sme presegati enoletnega pokojninskega zneska. O izmeri odpravnine odloča osrednji odbor;
f)	ako pripada kak ud kakemu društvu, ki ima za nalogo pokojninsko oskrbo vseh ali nekaterih kategorij v §. 1 omenjenih uslužbencev, in dobiva kakor ud tega društva pokojninski užitek, se izplačuje v dobi tega prejemka po pravilih pokojninskega društva za selske poštne uslužbence pripadajoča pokojnina samo z zneskom, za katerega je pokojnina po pravilih pokojninskega društva večja nego pokojnina, ki jo dobiva od najprej imenovanega društva ; ako je ta pokojnina večja, se po pravilih pokojninskega društva pripadajoča pokojnina docela ustavi za dobo prejemka pokojnine, ki jo plačuje drugo društvo;
g)	ako kaka sirota doseže 18. leto starosti, ali v času uživanja pokojnine umrje, se poroči ali drugače preskrbi. Za presojo pojma „Oskrba“ so merodajna za civilne državne uslužbence veljajoča pravila;
h)	v primeru izselitve.
Celo leto nakazani pa nedvignjeni pokojninski obroki zapadejo brezpogojno pokojninskemu društvu.
§• 12.
Vodstvo društva in uprava imovine.
Nadzorovalna pravica, ki gre visoki državni upravi, se izvršuje po obstoječih zakonih.
Državna uprava ima pravico postaviti državnega komisarja, ki ima pravico vpogledati v vso opravilno upravo društva, prihajati v vse seje društvenih organov in ugovarjati zoper vsak sklep, ki se mu zdi, da nasprotuje pravilom ali zakonu.
Zaradi takega ugovora se mora sklep predložiti pristojnemu oblastvu v odločbo, in njegova izvršitev ostane med tem razveljavljena.
Vrhovno vodstvo društva in uprava imovine gre celoti njegovih udov, ki izvršuje to pravico na
občnih zborih pod predsedstvom predsednika osrednjega odbora.
Redno vodstvo društva, upravo imovine in rešitev vseli društvo zadevajočih stvari, izvzemši tiste, ki so pridržane občnemu zboru, oskrbuje osrednji odbor, kateremu pomagajo za skupine društva skupinski odbori s posvetovalnim glasom.
§■ 13.
U obenem zboru.
Občnemu zboru gre pravica:
a)	ustanavljati načela kapitalizacije društvene
imovine. Društvena imovina se sme nalagati samo tako, kakor je zakonito pripoznano, da se smejo nalagati novci varovancev, kakor predpisuje §.	13 ministrskega ukaza z dne
18. avgusta 1880. 1. (drž. zak. št. 110);
b)	dovoljevati miloščine;
c)	sklepati o predlogih, podanih po pravilih:
tl) izpreminjati pravila z dovolilom visokega c. kr. ministrstva za notranje stvari;
e)	preskušati podane letne račune in podeljevati absolutory ;
f)	vršiti tiste volitve, ki so pridržane v §§. 16 in 18 občnemu zboru ;
g)	določevati dnevščine in popotne stroške udov osrednjega odbora;
h)	skleniti znižbo ali zvišbo vplačil ter znižbo pokojninske izmere, pridržujč državno odobrilo;
i)	izrekati odobrilo vseh kupnih, zakupnih in službenih pogodb, ki jih je sklenil osrednji odbor.
Bilanca in računski sklep morata biti najpozneje štiri tedne pred občnim zborom, na katerem se naj naznanita društvenikom, razgrnjena v društveni pisarni in v skupinskih odborih društvenikom na vpogled.
Občni zbor naj se vrši redno vsako leto enkrat, in to najdalje šest mescev po preteku upravnega leta.
Predsednik osrednjega odbora razpiše seje občnih zborov, določi v porazumu z ostalimi odbor-
niki dnevni red in naj skrbi, da se društveniki obvestijo o njem štiri tedne poprej.
Predsednik osrednjega odbora predseduje na občnem zboru, vodi njegova posvetovanja in odločuje s svojim glasom, ako so glasovi razcepljeni.
Ako je zadržan, predseduje edeii izmed podpredsednikov osrednjega odbora.
Predsednik osrednjega odbora lahko skliče na sklep večine osrednjega odbora izredni občni zbor, ako so za to važni razlogi; dolžen je pa izredni občni zbor sklicati v šestih tednih, ako mu dojde predlog za sklic izrednega občnega zbora, ki ga je podpisal deseti del udov društva, in ako se v njem naznanijo predmeti, o katerih se naj posvetuje.
Kdo plačaj stroške v drugem primeru, odloči občni zbor. Predlogi za občni zbor se morajo vsaj štiri tedne pred občnim zborom vposlati osrednjemu odboru, ako naj se na občnem shorn spravijo v razpravo po opravilnem redu.
Nujni predlogi lahko pridejo na občnem zboru v razpravo in sklepanje brez prejšnje vložbe, ako se večina izreče zanje.
Vsi razglasi društva se objavljajo pravnoveljavno v poštnem in telegrafskem ukazniku ter po strokovnih listih.
Na rednem občnem zboru je naznaniti upravno poročilo prošlega leta in letni račun in o tem je zahtevati absolutory', nadalje je sklepati o vseh predlogih, ki so se podali po pravilih, in je opraviti volitve opraviteljev, ki so pridržane občnemu zboru.
Na izrednih občnih zborih pa se smejo razpravljati samo tisti predlogi, zaradi katerih so bili sklicani.
Vsi sklepi občnega zbora se sklepajo z absolutno večino glasov, samo sklepi o izpremembah pravil potrebujejo dvetretjinsko večino.
Občni zbor je sklepčen, če je navzočih 200 udov deloma osebno, deloma zastopanih po pooblastilih. En ud ne more prevzeti več nego 25 pooblastil.
Ako se redni občni zbor ne more vršiti zaradi nesklepčnosti, je razpisati drug občni zbor v šestih tednih, ki je potem sklepčen brez ozira na število navzočih udov in njihovih pooblastil.
Na tem občnem zboru pa se smejo razpravljati samo tiste točke, ki so tvorile vzpored prvega občnega zbora.
Zapisnike občnega zbora naj podpišejo predsednik in dva uda osrednjega odbora, potem tudi zapisnikar; s tem dobé popolno poverilo.
§• H.
Redno vodstvo društva.
Redno vodstvo društva oskrbuje osrednji odbor.
Osrednji odbor je sestavljen :
a)	iz udov, ki ji izvolijo poštarji, poštni ekspedi-jenti in poštni odpravniki obojnega spola. Ti udje se volijo po skupinah in sicer obsega
I.	skupina okraj c. kr. poštnega in telegrafskega ravnateljstva dunajskega;
II.	skupina okraj c. kr. poštnega in telegrafskega ravnateljstva praškega;
III.	skupina okraj c. kr. poštnega in telegrafskega ravnateljstva brnskega;
IV.	skupina okraj c. kr. poštnega in telegrafskega ravnateljstva levovskega in črnov-škega;
V.	skupina okraj c. kr. poštnega telegrafskega ravnateljstva linškega;
VI.	skupina okraj c. kr. poštnega in telegrafskega ravnateljstva graškega;
VII.	skupina okraj c. kr. poštnega in telegrafskega ravnateljstva insbruškega;
Vlil. skupina okraj c. kr. poštnega in telegrafskega ravnateljstva tržaškega in zadrskega.
Vsaka teh skupin odpošlje v osrednji odbor, ako ima do 600 udov pod a) omenjene službene kategorije, enega uda in enega nadomestnega uda, ako ima več nego 600 udov, 2 uda in 2 nadomestna uda.
b)	iz udov, ki jih odpošljejo poštne manipulantke in tele grafi s tke ; in sicer volijo poštne manipulantke in telegrafistke vseh ravnateljskih okrajev 2 uda in 2 nedomestna uda.
Volitve razpiše društveno predsedništvo v poštnem in telegrafskem ukazniku in v strokovnih listih tako pravočasno, da je od dneva razglasa v ukazniku do volilnega dne doba vsaj štirih tednov.
Pod a) omenjene volitve se vršč pod vodstvom uda osrednjega odbora dotične skupine, ki izvrši skrutinij javno, tudi privzemši enega ali več skupinskih odbornikov. — Glasovnice se lahko oddajajo osebno ali pismeno; v tem primeru pa mora glasovnica, opremljena z uradnim pečatom in potrdilom uradnega predstojnika, dospeti do 12. ure opoldne najdalje na volilni kraj. — Pri skrutiniju odloča relativna večina. — Volilni spis je vposlati, priloživši glasovnice, društvenemu predsedništvu v popreskušnjo in razglasitev.
Ako sta v eni skupini dva uda osrednjega odbora, vodi volitev tisti, ki je dalje časa v osrednjem odboru.
Pod b) omenjene volitve se vršč pod vodstvom društvenega predsedništva, privzemši enega ali več društvenikov. — Gledé načina glasovanja in skru-tinija velja, kar je povedano pravkar gledé volitev iz skupin.
Poslovna doba vsakega osrednjega odbornika se razteza na šest let. Po tem času je izvršiti novo volitev.
Dokler se ni izvršila nova volitev, naj posluje stari odbornik.
Ako izstopi kak osrednji odbornik v času poslovne dobe, stopi dotični nadomestni ud na njegovo mesto in osrednji odbor soizbere iz dotične skupine novega nadomestnika za ostanek poslovne dobe.
Prejšnji odborniki se lahko vedno zopet volijo.
Osrednji odbor voli iz svoje srede predsednika in dva namestnika z absolutno večino glasov. Osrednji odbor je edini poklican voditi opravila društva in ima naslednje dolžnosti in pravice:
a)	nadzorovati natančno izvrševanje in vzdrževanje pravil;
b)	koristonosno nalagati društveno imovino po
načelih, ki jih določi občni zbor;
c)	odločevati o vzprejemu v društvo in zahtevah
pokojnine ;
d)	preskuševati in imeti v razvidnosti blagajniško upravo in predlagati blagajniški račun občnemu zboru in skupinskim odborom;
e)	dopisovanje društva na znotraj in zunaj;
f)	sklepati kupne, zakupne in službene pogodbe, pridržujč odobrilo sè strani občnega zbora;
;7) določevati društvene prostore in upravne stroške ;
h)	vzprejemati in odpuščati društvene uradnike in sestaviti zanje službeno navodilo;
i)	izvrševati sklepe občnega zbora;
k)	nakazovati pokojnine in miloščine, ki jih je plačati, ter različne dohodke, ki jih je vzprejemati za društvo, pri dotičnih blagajnicah poštnih ravnateljstev;
l)	zastopati društvo na zunaj in dopisovati s pred-stojnimi oblastvi;
m)	odločevati vobče o vseh društvo zadevajočih stvareh, izvzemši tiste, ki so pridržane občnemu zboru, ter si sam sestaviti poslovni red.
Osrednji odbor naj gledé polaganja računov in računskega sklepa zmislft primerno uporablja določila §§. 27 in 29 ministrskega ukaza z dne 18. avgusta 1880. 1. (drž. zak. št. 110).
Premijske reserve pa ni preračunjati vsako leto, temveč prvikrat po preteku petega društvenega leta, od tedaj naprej pa vsaka tri leta.
V letih, v katerih ni tega preračuna, je vposta-viti namesto preračunjene premijske reserve ostanek obratnega računa za reservni zaklad v pasiv bilance.
Ako pokaže bilanca, ko se je vpostavila prera-čunjena premijske reserva, kak prebitek, se lahko sklene primerna začasna znižba letnih prispevkov; če pa pokaže bilanca kak primanjkljaj, se mora skleniti ali primerna začasna ali trajna zvišba letnih prispevkov ali primerna znižba pokojninske izmere, in je v prvem in drugem primeru staviti primerne predloge občnemu zboru.
Osrednji odbor naj določi dnevni red občnega zbora, ga skliče po pravilih in lahko slavi občnemu
zboru tudi predloge zaradi izpremembe pravil. Osrednji odbor rešuje po pravilih mu naložene opravilne stvari v obče z dopisi; v posebno važnih primerih, pa vsaj enkrat v letu in to ob času, ko se vrši občni zbor, se mora vršiti formalna seja osrednjega odbora.
Ako je kak ud zadržan priti na sejo, naj odpošlje svojega nadomestnika.
Ako sta oba zadržana, je to naznaniti predsedniku osrednjega odbora osem dni pred sejo.
Seja osrednj ega odbora je sklepčna samo tedaj, ako je poleg predsednika navzočih še šest odbornikov.
Osrednji odbor sklepa vedno z absolutno večino glasov.
Odborniki imajo pravico zaračunjati za sejo potne stroške in dnevščine.
Sejne zapisnike osrednjega odbora naj podpisujeta predsednik in zapisnikar.
0 prodsedništvu.
Predsednik osrednjega odbora ali ako je zadržan, eden njegovih namestnikov, odrejujejo odbo-rove seje in vodi njihovo posvetovanje.
Izvršiti mora vse sklepe odbora, podpisati spise in nadzorovati in pregledovati pisarniška dela ter društvene uradnike.
On zastopa društvo na zunaj in vodi dopisovanje z oblastvi in skupinskimi odbori.
§• 15.
Skupinski odbori.
Vsi udje društva so razdeljeni v osem skupin, omenjenih v §. 14.
Vsaka teh skupin obsega vse v dotičnem okraju poštnega in telegrafskega ravnateljstva uslužbene ude brez razlike službene kategorije. Za vsako skupino je odbor, ki je sestavljen iz naslednjih udov:
a) iz uda in nadomestnega uda, ki ga pošlje do-
tična skupina poštarjev, poštnih ekspedijontov
in poštnih odpravnikov v osrednji odbor, in ki poslujeta hkratu za načelnika in namestnika načelnika skupinskega odbora. Ako pošlje kaka skupina dva uda v osrednji odbor, posluje za načelnika tisti ud, ki je dalje časa ud osrednjega odbora; drugi ud posluje za namestnika načelnika.
V dvomu odloča žreb;
b)	iz uda, ki ga izvolijo poštne manipulantke in telegrafistke skupine;
c)	iz enega (pri skupinah z več nego 600 udi iz dveh) uda, ki ga volijo poštarji, poštni ekspe-dijenti in poštni odpravniki obojnega spola skupine.
Pod h) in c) voljeni udje se volijo tudi na dobo šestih let.
Gledé izvršitve volitev velja, kar je povedano pri volitvah osrednjega odbora, z opomnjo, da vodi tudi volitev uda, ki ga pošljejo poštne manipulantke in telegrafistke, načelnik dotične skupine.
Naloga skupinskih odborov je : dopisovati z udi svoje skupine. Njej je v prvi vrsti pošiljati vse vloge društvenikov, tako: zaprosila za vzprejem v pokojninsko društvo, miloščine, druge zahteve in prošnje društvenikov, zadevajoče pokojninsko društvo.
Skupinski odbor naj preskusi vsa ta zaprosila s pridejanimi prilogami vred, lahko neupravičene zahteve takoj zavrne, društveniku pa je odprt rekurz na osrednji odbor; ako se pa zdé skupninskemu odboru zahteve upravičene, naj jih vpošlje z izrekom, ki izraža njegovo mnenje, in z vsemi priloženimi listinami osrednjemu odboru, da sklepa o njih.
Skupinski odbori lahko stavljajo osrednjemu odboru tudi predloge, zadevajoče društvo, in imajo dolžnost sklepe osrednjega odbora naznanjali udom društva v svoji skupini.
Skupinski odbori naj rešujejo svoja opravila vobče z dopisovanjem in imajo formalne seje samo v posebno važnih primerih. V tem primeru mora biti za sklepčnost navzočna vsaj polovica odbornikov, ki potem lahko sklepajo z absolutno večino.
Skupinski odborniki opravljajo svoje posle brezplačno in je torej ta mesta smatrati za Častna mesta.
§. 16.
Pregledniki blagajnice.
Za pregledovanje blagajniškega računa naj postavi občni zbor vsako leto tri preglednike, ki naj poročajo, kako se upravlja blagajnica, in stavijo predlog, da se podeli absolutory.
§• 17.
0 častnih udih.
Za častne ude lahko imenuje občni zbor tudi izven selske poštne službe stoječe osebe, ki so si pridobile s podpiranjem društvenih namenov in z drugimi dobrimi deli posebne zasluge za društvo.
častnim udom, o katerih se piše poseben imenik, gre pravica udeleževati se občnih zborov s posvetovalnim glasom, in predsednik naj jih posebno povabi na to.
§• 18.
O razsodišču.
Vse pravne spore, ki nastanejo o izvrševanju pravil, je dognati po razsodišču petih oseb, zoper čigar odločbo ni dopusten niti rekurz, niti kak drug pravni postopek ; vsak izmed obeh spornih delov voli dve osebi, peto volijo že izvoljeni štirje razsodniki, katerih izrek mora biti potem merodajen obema deloma.
Ako bi kak sporni del ne volil nobenega razsodnika, ima prihodnji občni zbor pravico imenovati ta razsodnika. Ako se štirji razsodniki ne morejo zediniti v volit vi petega razsodnika, naj odloči žreb.
§• 19.
Razpust društva.
Dokler podpira pokojninsko društvo visoka državna uprava, se lahko to društvo razpusti samo tedaj, kadar sklene razpust občni zbor z večino dveh tretjin glasov in državna uprava privoli.
Ako se društvo razpusti, sc že likvidirane pokojnine ugotovijo pri kaki trdni rentni zavarovalnici;
v ta namen se odvzame za to potrebna založna glavnica društvenemu zakladu.
Iz ostanka društvene imovine se vrnejo še aktivnim društvenikom opravljena vplačila, in morda potem še ostajajoča društvena imovina se dâ na razpolaganje visokemu c. kr. trgovinskemu ministrstvu.
Ako bi po ugotovitvi pokojnin ostala imovina ne zadoščala za založbo vračila vplačila aktivnim udom, se razdeli ta imovina tem udom pro rata opravljenih vplačil.
Ako bi pa visoka c. kr. državna uprava svoje-časno temu pokojninskemu društvu odtegnila podporo, ima občni zbor, ako bi se brez državnega prispevka ne moglo dalje voditi društvo, pravico skleniti razpust tega društva z dvetretjinsko večino glasov; v tem primeru se, ugotovivši vse pridobljene pravice upokojencev, ostala imovina razdeli med
ude in visoko državno upravo po razmerju opravljenih vplačil.
Društvo se končno lahko razpusti tudi tako, da se vsa društvena imovina z vsemi pravicami in dolžnostmi, popolnoma varujé vse že pridobljene pravice, prenese za slične namene določenemu državnemu pokojninskemu zakladu; pri tem društveniki, njihove vdove in sirote v nobenem oziru ne smejo biti na slabšem, nego je to po sedanjem ustavo.
O tem odloča občni zbor z večino dveh tretjin glasov.
Društvo je končno razpuščeno in naj društvena imovina docela preide v last države, ako dâ državna uprava na podstavi pravilno razglašenega občega predpisa društvenikom trajne preskrbninske pravice v taki izmeri, da društveniki in njihove vdove in sirote v nobenem oziru niso na slabšem, nego je to po sedanjem ustavu. V tem primeru ni treba nobenega daljnjega sklepa občnega zbora več.
Tabela A
o doplačilih, ki jih plačajo postne manipulantke in telegrafistke (pokojninska kvota 1000 kron; letna udnina + odstotki) za dodatno vštetje službenih let pokojninskemu
društvu za selske poštne uslužbence.
Število službenih let, ki jih je všteti	Višina doplačila	Število službenih let, ki jih je všteti	Višina doplačila	Število službenih let, ki jih je všteti	Višina doplačila
	Kron		K i' o li		Kron
1	45	10	566	19	1374
2	92	11	639	20	1488
3	142	12	716	21	1607
4	194	13	797	22	1733
6	249	14	882	23	1864
G	30G	15	971	24	2003
7	366	16	1065	26	2148
8	430	17	1163		•
9	496	18	1266		*
Tabela B
o doplačilih, ki jih plačajo poštarji, poštni ekspedijenti, poštni odpravniki in manipulacijski diurnisti moškega in ženskega spol (letni prispevek 6 odstotkov) za dodatno vštetje službenih let pokojninskemu društvu za selske poštne uslužbence.
f
Za zglašeno pokojninsko kvoto	O T* (M	C O f- «	
	2200		
	2000		
	1600 1800		
			sSläglälglllllllllllllll!
	1400		silll^llllllllllllllilll
	1200		
	1100 1 1		rtNCOM^Ot-COOH^OOKOHmgg®^
	1000		iSgM»^^C00!OH2J2S«02HM®gS
	006 008		
			SS3^£Sg£SSSgS2S§5S§2S8S2§ -H<îlo1eo^-*l0<ot-co(»OH2232;.»SH^
	700		ss3Siiiiiiigiii|||||||i||
	009		8SaSlissS5lSsHi!||||!|||
	500		8BSSSSSSSg§S:SSSS|||||S||l
	400		828S3S?3S8w58388öSS58gg§gS§ HHHOiwwcoco^^iOincûco^i'-cociOOHN
	300		S3SSSgSSS5î>S^SS5Sg|||SS|| HHHHNNNCOCOCOtliTliiOiO>OCÛCOI>COCOfl5
	200		S53SSS8a3SSB8SS8SlS§S81|! HrirSHHIMNlNfMCOCOfOCO^^iOtOiOl!
	100		vH vH tH tH tH vH tH tH (M Ol d OJ OJ CO
število službenih let			
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru,
izhaja v založbi c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Singerstraße št. 26, tudi v letu 1903 v nemškem, češkem, italijanskem, hrvaškem, poljskem, rumunskem, malo-ruskem in slovenskem jeziku.
Naročnina za celi letnik 1903 državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za en izvod — bodi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 8 K.
Naročevati se je v založbi c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, 1. okraj, Singerstraße št. 26, kjer je moči dobiti tudi posamezne letnike in posamezne kose državnega zakonika.
Naročilu pa je ob enem priložiti zanj pripadajoči znesek, ker se državni zakonik pošilja samö, če se je plačala prej naročnina zanj.
Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo
Letnik 1849.	za				4 K	20 h	Letnik	1867.	za .			. 4	K	—	h	Letnik 1885.		za .		. 3	K 60 h
,	1850.					10,	50 .	s	1868.				. 4		—			1886.			. 4	, 60 ,
,	1851.					2,	60 ,	a	1869.				. 6	a	—	a		1887.	a	•		. 5	a	a
,	1852.					5,	20 .		1870.	a			. 2		80			1888.			. 8	, 40 ,
,	1853.					6,	30		1871.	« •			. 4	_	—			1889.			. 6	
.	1854.					8 ,	40	a	1872.	a			. 6	a	40	a		1890.	a		. 5	, 4c ,
,	1855.					4,	70 ,		1873.				. 6		60			1891.			. 6	
,	1856.					• 4.	90 ,	a	1874.				. 4		60			1892.			. 10	
,	1857.					5 ,	70 ,	•	1875.				. 4		—			1893.			. 6	
,	1858.					4,	80 .	*	1876.				. 3		—			1894.			. 6	
,	1859.					• 4,	a	■	1877.	a			. 2		—		a	1895.			. 7	
, 1860.					■ 3,	40 ,	•	1878.				. 4		60			1896.			. 7	
, 1861.					. 3,		«	1879.				. 4		60			1897.			. 15	
, 1862.					• 2,	80 ,	*	1880.				. 4	„	40			1898.			. 6	
,	1863.					• 2.	80 ,		1881.				. 4		40			1899.			. 10	
.	1864.					• 2,	80 ,	*	1882.	•			,6	n	—	a	a	1900.	a	•		. 7	a	a
,	1865.					• 4,			1883.	a	•			. 5	ji	—	a	a	1901.	a	•		. 6	
, 1866.	?»				4,	40 ,	1*	1884.	ji			. 5	»	—	a	a	1902.	a	•		. 7	, 50 ,
Posamezni letniki v drugih sedmih jezikih počenši z 1. 1870. se dobivajo po tistih cenah kakor nemška izdaja.
Ako se naroči vsaj 10, toda poljubnih popolnih letnikov državnega zakonika na enkrat, se dovoli 20% popustka, ako pa se naročč popolne zbirke državnega zakonika od 1849 1., oziroma 1870. 1. naprej, se dovoli 30% popustka od skupne cene dotičnih posameznih letnikov.
NB. Tisti kosi državnega zakonika, ki naročniku celd niso došli ali pa so mu došli nedo-stalni, naj se reklamirajo najdalje v štirih tédnill naravnost pri c. kr. dvorni in državni tiskarnici na Dunaju, 111. okraj, Rennweg št. 16.
Kadar ta rok izteče, se bodo kosi državnega zakonika izročevali samo proti plačilu prodajne cene (*/» pole = 2 strani, stane 2 h).
Ker so v nemški izdaji vsi letniki od 1. 1849. naprej, in v izdajah ostalih sedmih jezikov vsi letniki od leta 1870. naprej popolnoma dopolnjeni, se dobiva ne samb vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno céno, ampak tudi vsak posamezni kos vseh teh letnikov za prodajno ceno (x/a pole = 2 strani, stane 2 h) iz zaloge c. kr. dvome in državne tiskarnice; potemtakem je vsakemu moči dopolniti nedostatne (pomanjkljive) letnike, ter si liste urediti po tvarini.