"V SLOGI JE MOČ". USr ZA SLOvENSK! "UNITY" SLOVENIAN WEEKLY I. LETNIK. CLEVELAND, OHIO, V ČETRTEK, 8. APRILA, 1915. Št. 2. Mestne novice. — V Lakeside bolnišnici leži John Bajt, elan društva sv. Vida, k. s. k. j. — Ravno ko je šla v tisek naša prva številka je naenkrat prišlo poročilo, da je umrl dobroznani rojak John Hrvat, po domače O-berman, o katerem smo zadnjič pisali, da se nahaja v Eddy Road bolnišnici. Preminul je v torek popoldan enmalo pred tretjo uro,, previden s sv. zakramenti za u-mirajoče. Star je bil 51 let. Pokojni je bil doma iz Zalisec, fara Žu- . žemberk, kjer še sedaj živi jedna sestra. John Hrvat je bil jeden med i prvimi naselniki, ki so se nastanili v Clevelandu, prišel je sem pred 25 leti. Izprva je dolgo vrst let delal v II. P. tovarni na E. 40 cesti. Zadnjih 13 let je bil pa gostilničar. Bil je vedno dober gospodar in skrben oče. Za njim žalujejo soproga, sin in tri hčere ter nešte-vilni prijatelji, katerim se je pokojni priljubil s svojo prijaznostjo in postrežljivostjo. Ranjki je bil član društva sv. Janeza Krstni-■ ka, K. S. K. J., Žužemberk in hrvatskega društva sv. Pavla N. H. Z. Pogreb se je vršil v petek iz hrvaške cerkve. Udeležba pri pogrebu je bila velikanska. — Žaluv joči družini naše iskreno sožalje. — Umrl je zadnji teden mali Frank Kuhel, o katerem smo zadnjič poročali, da se nahaja v Lakeside bolnišnici. Mladi bolnik je bil dvakrat operiran, toda vkljub najboljši zdravniški pomoli mu ni bilo mogoče rešiti življenje, Pokopan je bil v soboto, iz hr- i?« •■■ . J ž — Društvo "North End Impro-vement Association" je iinelo za/d-j nji torek zvečer svojo redno mesečno sejo. Sprejeti so bili' trije novi člani. Sprejeto je bilo poročilo i posebnega odbora za pridobitev igrišča za otroke. Stvar je v do-' i brem tiru in upanje je, da se bo $ v kratkem pričelo z delom. Mesto je obljubilo darovati vse pripra-' ve za otročje igre, ter tudi učitelja, ki bo otroke vadil v igrah in pazil, da se kedo ne poškoduje. Tajnik "North End Improvement Association" je Frank Milielieh, blagajnik pa Anton Ordina. — V sredo zjutraj je pogorela katoliška cerkev sv. Barbare na 4149 Valley Rd. S. W. Ni znano na kakšen način se je ogenj pričel. i zguba je zelo občutna, ker je žup-! oija revna, sestoječa večinoma iz Poljakov, katerih je sedaj dosti 'brez dola. Cerkev je bila samo deloma zavarovana proti ognju. — Župnik sv. Barbare je Rev. Paul I Sgulereski. I — Igra "Turški križ", ki so jo igrali "Orli" s pomočjo dekliškega dnjštva, je bila dobro igrana. Posebno dobro so igrali " Jusuf Pa-.ša", "Uršula", "Štrigeljca iz Ribnice" in še nekateri drugi. Le nekateri presledki so bili predolgi. ^ idelo se je tudi, da ni pravega navdušenja med igralci, kar je Čisto lahko umevno, pri tako skromni u-Igra je lepa in podučna, "«kaj kar bi morala vsaka igra biti, ki je vprzorjena na naših od-:r.ih. Večje priznanje, kakor se ga je zadnje čase kazalo igralcem različnih društev, se pa tudi sme pričakovati, od župljanov vsaj. I-Si'&Mfi se trudijo večkrat celo nakani lastnim stroškom^ da se pri-. «Pravijo za igro, katere ^dohodki so iVsi obrnjeni v splošno korist. Ko Pa pride dan igre se pa zbere par iwdi, drugi pa se ne zmenijo, ka-fkor, da bi bilo to čisto izven njih |"Hge. Tudi "slabi časi" niso vse-pa krivi. — Precej hudo je obolela Fran-»$ka Cimperman na 66 cesti. Že ■Pelj časa je primor&na ostati v po- vendar pa upamo, da se ji Ir'nalu povrne ljubo zdravje. io70 oh'PiV t' sloven- sko šolo sv. Vida. Začelo jih je septembra meseca par več kot 1100. Nekaj od teli jili je med letom zapusilo šolo, ko so prišli do starosti, katera jih šole opravičuje, i Nekaj jih je sploh zapustilo šolo in svet, nekaj pa jih je ostalo doma radi bolezni. — V mestni bolnišnici leži bolan za jetiko Anton Markovič, 3336 rSt. Clair ave., kjer stanuje žena in troje nedorastlih otrok. V Ameriki je šest let in od tega je eno leto že bolan, sedem tednov pa v bolnišnici. — Frank Gaspari, stanujoč na 66 cesti se je v pondeljek zvečer vračal domov, kar ga naenkrat bljizu njegovega doma obstopijo tri kranjske barabe. "Ali si ti tisti h. ...č, ki kolktaš za "Ave Mario"?" Vpraša eden in ga udari po glavi, da se je mož zgrudil na tla. Ko je prišel k sebi je opazil, da mu je bil pobran denar, kar ga je imel pri sebi, nekaj čez tri dolarje. Tako daleč smo toraj prišli Slovenci v Clevelandu. Kaj si kdo more misliti večje surovosti? Čas je, da se nastopi proti vsem takim barabarskim počenanjn in to od vseli strani bodisi od katoliške, svobodomiselfie, ali pa socialistične. Drugi usiljujejo svoje liste in drugo berilo, katoličani pa naj bi nesmeli iti poštenim potom za svojim berilom? Kje pa smo vendar? V Rusiji?! — Hudo je zbolel Frank Bradač, stanujoč pri Frank Pucelju na St. Clair ave. Zjutraj je šel Se na delo. Med delom pa ga je. naenkrat zgrabila neka bolezen tako hudo, da je bil primoran se napotiti proti domu. Pirš^dši približno na pol »öl». w :"ra /.wrtjjb j radi hudega 'Vitja,'" 'kjer je ležal I precej časa preejno ga je dobil fae-ki rojak iii ga prinesel do doma. — Društvo Z. .M. B. priredi prihodnjo nedeljo, t. j. 11. aprila krasno igro v Knausovi dvorani, j — Lepi dnevi nam dajejo u-panje, da je spomlad blizu. Vse eno pa bi še ne bilo varno nesti zimske suknje pod streho za par tednov: — Pričelo se je čistenje okrog hiš. Gotovo bode tudi naša soseska kmalu dobila prijetnejšo o-bliko, ko se nekoliko pospravijo smeti, papir in gnoj. Vsak posestnik naj bi skrbel, da očisti svoj prostor in vsa sososka bode čista. J — Pred nekaj meseci je praznovala župnija sv. Vida dvajsetletnico. Pred nekaj dnevi pa se je prevesil mrtvaški zapisnik ee>? 2000, C dva tisoč). Približno dve tretini ocl teh izseljencev v nepoznane kraje je otrok. Vsekako pa ta k n jura pove, več kakor pa je zapisano v njej. Vzemimo poleg toga velikega števila še zapisnike sosednih slovenskih župnij iz New-hurga in Qollinwooda in pa Slovence iz zapisnika sosedne Hrvatske župnije v poštev in mora nas prešiniti skoraj bi rekel strah pred tem ogromnim številom. Izmed vseli teh pa jih je mogoče, ne več kot petdeset, ki so bili dosegli šestdeseto leto. V • resnici, "človek rojen od žene malo časa živi!" — V zadnji številki smo omenili, da smo morali vsled pomanjkanja prostora iz velikonočne izdaje izpustiti več oglasov. Jeden izmed teh oglasov je bil Anton Kaušek-ov. Cenjene čitatelje toraj opozarjamo na njegov inserat v današnji številki. Anton Kaušek ima največjo slovensko modno trgovino v Clevelandu in nedvomno v celi Ameriki. V njegovi prodajalni so cene vedno primerne in postrežba izvrstna. Zlasti opozarjamo slovenske neveste na veliko zalogo poročnih oblek. -r- Za vratnico je umrla v torek zjutraj šestletna Alice Šega, 1245 E, 60 St., Deklica je bolehala samo par dni. Pokopana je bila v sredo. Starišem naše sožalje. — Na veliko nedeljo sta bila krščena v župni cerkvi v Collinwoodu Frančiška Papež in Emil George Kaponič. — Lepa cerkvena slavnost se je obhajala veliki teden v n0,ši župni cerkvi. Ljudstvo je prihajalo vse dneve velikega tedna, kar trurno-ma v cerkev. Posebno veliko obiskovalcev je prišlo na veliki petek ' častit sv. križ. V soboto je bilo blagbslavljenje ognja in vode. Na veliko nedeljo se je nabralo pri prvi sv. maši toliko ljudi, da ni bilo za vse prostora v cerkvi, ampak ostati so marali zunaj. Pred prvo sv. mašo, je bilo vstajenje. Tudi pri drugih sv. mašah je bila velika udeležba. Zadnja sv. maša je bila za društva. Udeležila so se je korporativno sledeča društva: Samostojno dr. Sv. Vida, dr. Sv. Vida št. 25 K. S. K. J. in dr. Baraga Katoliški Borštnarji. Društvo sv. Alojzija pa je oskrbelo tridnevno častno stražo pri božjem grobu. Za kar naj jim bo na tem mestu izražena srčna hvala. Kolekte je bilo v nedeljo $1070.81. Če pa prištejemo še darove, ki so se nabrali pri Božjem grobu v petek in soboto pa znaša nad .$1150.00; kateri denar pa bo gotovo prav prišel za zboljšanje 2 razredov v 3 nadstropju v novi šoli. — Zadnjo nedeljo so bili krščeni v cerkvi sv. Vida sledeči: Vil-helmina Čampa, Viktor Normali, sin trgovca Fr. Normali na St. Clair, Bogomir Oblak, Marija Po-vše, Olga Savnik, Josipina Kavčič, Josipina Bradač in Marija Marn. — čuječnosti clevelandske policije se mora zahvaliti naš dobroznani groccrist John. Kuhar na 26 'c'ffrti, <)#■ š Vo'jfm od jemalce ni in jim pripeljati grocerijo na dom. Neznani tatovi so mu »ainreö ukradli köt)ja in J voz izpred njegove prodajalne v četrtek zvečer okolu sedme ure. Toda le za kratek čas so se uzmo-! viči zastoj "furali" po mestu, j čez dobre d ve uri je Kuhar že do-,bil telefon iz deste policijske postaje na West side, da voz in konj tam čakata, svojega lastnika. ! — Težko bolan leži John Bratci j, gostilničar na St. Clair in E. 31 St. — V mestno bolnišnico je bila odpeljana Rožic Colarič, 115IS E. 61 St., nevarno bolna na pljučih. — Vkljub slabemu vremenu in v več krajih še zamrzlem jezeru so se zadnji teden ribiči podali iz pristanišč, da nam nalove rib za postne dni velikega tedna. In bogati lov so imeli. Cel Cleveland je bil preskrbljen s svežimi ribami. Splošno naj omenimo, da ,v nobenem, mestu clevelandske velikosti niso ribe tako poceni, kakor tukaj. — Delo pridno napreduje pri novi mestni hiši — City Hall. Do jeseni bo vse znotranje delo končano in se 1)0 mestna vlada preselila iz sedanjega zastarelega poslopja na Superior ave. ---Podstave za novi most čez Cuyahoga reko od Superior ave., do W. 25 St. bodo kmalu končane! Tolikanj potreben most bo najbrž dodelan tekom leta 1916. — Veliko slovenskih trgovcev ob St. Clair ave. je zadnje čase nehalo jemati elektriko öd Cleveland E-lectric Illuminating Co. ter rajse rabi za razsvetljavo elektriko od mestne elektrarne. Poprečno so si na ta način dosti znižali mesečne račune za razsvetljavo svojih prostorov. — Čitatelje opozarjamo na cle-velandsko družbo Associated Charities v pomoč revnim družinam. V nobenem večjem mestu v Ameriki niso dobrodelni zavodi tako sistematizirani, kakor ravno tu pri nas. Veliko .slovenskih družin je zlasti zadnje čase dobilo zdatno veliko podpore od Associated Charities. Toda marsikateri izmed či-talcev mogoče ve za kako družino, ki trpi pomanjkanje in ne ve, kam naj se obrne. Če se bodo take družine javile v našem uradu na RI^O St. Claij- ave., bomo z veseljem pomagali,'da dobe podporo od Associated Charities. — Nad en milijon dolarjev bo mesto izdalo za zidavo nove mestne bolnišnice na Seranton Road, j Dosedanja poslopja, kjer se je 'zdravil že marsikak Slovenec, bodo j vsa podrta in na njih mesto postavljeno moderno bolniško poslopje, ki se bo po velikosti in dovršenosti lahko kosalo z vsakim podobnim zavodom v državi Ohio. — Nov oddelek zidajo tudi pri katoliški bolnici St. Vincenti Charity Hospital. Lansko leto so v jedneni tednu v ta namen nabrali v Clevelandu blizu 300.000 dolarjev. Vodstvo bolnišnice je v rokah katoliških usmiljenk pod direktnim nadzorstvom škofijstva. Charity Hospital je sedaj največja privatna bolnišnica v mestu. — Na 22 cesti je 2. aprila starišem Mezgi» umrla hčerka Marija, stara komaj 7 dni. Spavaj sladko, ageljček". — Starišem Pervanje na 78 cesti je. Štorklja prinesla krepko deklico. Prfiv tako se tudi stariši Bizaj na Hill streetu zelo vesele svoje prve hčerke. — V sredo se je zopet pričela redna šola v Newburgu. — Umrl je za jetiko v. City bolnici Matija- tfavlešič, star 40 let. Pokojni je bil samec, doina iz vasi Perudina^na Dolenjskem. V društvu ni bil nobenem. Umrl pa je brez vsakega premoženja. Da pa se ga je dostojno pokopalo, pa gre največja hvjüa gostilničarju Joe Pievniku, Pokopan je bil v tejrek. —. Uinrjb Je za sušico. v Coljih-wocxlii Giorge Matkovie, star 24 — Umrla' gta. Frank Ruš 4206 St. Clair ave., star 55 let in je bival v Ameriki .33 W. G«orge Haeo, star 75 let. — zelo slavne rodovine v starem kpju. 1272 E. 55 St. Oba omenjena sta bila rodom Slovaka. — Iz Ncvburgha se nam poroča. V cerkvi Sv. Lovrenca smo prav mično obhajali velikonočne praznike. Ob Tih se je zbralo toliko vernikov da jih niti ob sldfepu zadnjega misijona ni bilo toliko. Pač smelo trdimo da je bila zastopana cela fara. Videl si znance in prijatelje iz Randall-a, z West Side, s Hill streeta, iz Brooklyn-a in iz Woodland-a. Nad vse ganljivo in veselo je bilo vstajenje. Videl si v procesiji sam cvet mladine in nedolžnosti. Našteli smo v sprevodu 30 ministrantov. Imeli so obleke bele, 1'udeče, vijolčaste in zelene barve m v rokah različne svetilni-ce. Za njimi je marčalo 63 dečkov s palmovimi vejami v rokah. Za temi pa 74 ljubkih in nežnih deklic, s cvetko na glavi in belo li-lijo v rpkah. O to je prizor, ki mora ganiti še tako mrzlo in trdo srce! Med sv- mašo je veliko vernikov pristopilo k mizi Gospodovi. Pri drugi službi B0žji 0h 10 je bilo tudi veliko vernega ljudstva. Pri tej maši so posebno poveličevala slovesnost društva sv. Lovrenca, sv. Alojzija in sv Antona,katera so se korporativno udeležila službe Božje. In to je lepo in vspodbudno, saj še ob velikih praznikih ni društve-nikov pri veliki maši — kar nekaj manjka jn praZniško-diihovno veselje ni popolno. Zato čast in hvala jim za njihovo vdeležbo! Zahvaliti moramo tudi čč. sestre, da so cerkev tako lepo okinčale I Srčna zahvala cerkvenim pevcem, ki so pod vodstvom g. Zormana mojstersko izvršili svojo nalogo! Tudi kolekta se je pri obeli mašah prav dobro obnesla — še bolje — kakor v Božiču. Bog plačaj darovalce! Vse to pa priča, da v Ne\v-burghu prebiva pošteno in verno ljudstvo. — Te dni se je v Clevelandu mudil Frank Jurca, dobroznani poprejšnji elevelandski gostilničar na Carry ave. in 55, St. Mr. Jurca se je preselil jeseni lanskega leta v West Virginijo. "Lepo je v Vir- giniji, toda še vedno najlepše in najprijazneje v Clevelandu," pravi Frank. —- Zadnjič smo pisali, da bo naš, namen priobčevati lepe povesti in s tem podajati čitateljem pošteno zabavo. Prinašali bomo kolikor mogoče, prestav iz angleščine ter na ta načiri seznanili čitatelje z bogato književnostjo tega naroda. V angleškem jeziku skoro ni bolj priljubljenega pisatelja kakor je Charles Dickens. Njegove povesti so klasične. Jedna najlepših njegovih' povesti je "Oliver Twist". S prihodnjo številko bomo pričeli priobčevati to povest'. Prestavil jo je nadarjeni slovenski pisatelj in prestavljatelj iz angleščine Oton Župančič. — Vsled pomanjkanja prostora je bil iz velikonočne številke izpuščen oglas gostilničarja John Modica na St. Clair in E. 62 St. Istotako oglas McKenna Bros., ki prodajajo hiše. Oba oglasa se nahajata v današnji številki. — Umrl je Collinwoodu Louis Gregorčič eno leto star. — Umrla je v nedeljo v Colllin-woodu Marija Zaje, v 71 letu. Pokopana je bila v sredo ob 9ih. — Cerkevna slavnost v župni cerkvi v Collinwoodu na veliko nedeljo se je vršila v najlepšem redu. Cerkev je bila nabito polna. Skupna velikonočna kolekta znaša $465.00. Popoldan so imeli šolarji prosito zabavo, pri kateri so bili deležni velikonočnih daril. Razne novice. — Poštne hranilnice v Z. D. imajo sedaj $50,200.000 kapitala. 497,r 000 ljudi je, ki imajo svoj denar hranjen v teh hranilnicah. Odkar se je pričela Evropska vojska, se je svota povišala čez petnajst in pol milijonov dolarjev. Iz tega je razvidno, da na milijone in milijone v Ameriki prisluženega denarja popotuje Vsako leto v stare kraje, posebno pa v Avstrijo in sosedne kraje. — Država Washington kaže najnižji odstotek umrlih. Izmed 1000 jih umrje tam na leto približno 8. New Hampshire ima najvišji odstotek kjer jih umrje vsako leto 17 izmed 1000. ' — Nemški 'Governer' v Brussel-nu je zaukazal, da se takoj odstrani spomenik znanega španskega anarhista, Francesko Ferrerja. Spo menil? je bi postavljen pred nekaj leti kljub protestiranju pol milijona tamošnjih katoliških prebivalcev. — Letošnji meseb februar ni i-mcl nič polne lune, nekaj kar se ni zgodilo od leta 1.846, 69 let. Polna luna pride okrog približno vsakih 29 in pol dni. Zato pa se kaj taeega more pripetiti le v februarju. — Zopet se je izjalovil načrt, ki ga je naredi neki J. II. Dobbyn, "bivši katoliški duhovnik", da bi bil sleparil ljudi za bogate prispevke in pridigoval o "velikih škandalih, ki se gode po katoliških cerkvah, župničih in samostanih". Ponudil mu je nekdo $1000 če dokaže, da je bil v resnisi ke-daj duhovnik -— in vzela ga je noč. — Neki Londonski poročnik poroča, da je bila v Przemyslu taka lakota med vojaki in ljudstvom sploh, da so se celo mački in psi prodajali za visoko ceno. Da je bila velika lakota med njimi, to je razumno, drugače bi se ne bili u-dali. Da pa imajo Londonski, in sploh vsi vojni poročevalci, dobre imaginacije, je pa razvidno od brezštevilnih bojnih ladij, ki so jih poročevalci potopili. Niti jed-ne ladije bi danes ne bilo na površju morja, ako bi bilo vse res kar pišejo. Resnica tem, ljudem prav čisto nič ne dela skrbi. Ameriške novice. — Jako zanimivo mestno volitev so imeli v Chicago, zadnji torek. Šlo se je za župana, in za alder-mane. Z veliko večino je bil izvoljen W. H. Thompson in žnjim vsi republikanski kandidatje. Važna in zanimiva je bila volitev, prvič ker so tudi ženske volile, in drugič ker je versko prašanje igralo važno vlogo pri volitvenem boju. Demokratični kandidat Robert M. Sweitzer je katoličan in vsled njegovega verskega prepričanja je bila opozija proti njemn tako ostra, da kaj taeega ne: pomni mesto Chicago. Socijalistična stran ka, ki je v tem mestu jako močna, ni dobila več kot kakih 20,000 glasov (iz med 650,000 volivcev) in sodi se, da je velika večina socijali-stov glasovala z republikanci samo da zagotove poraz katoliškega kandidata. Prohibicijonisti ali "ta suhi" so tudi glasovali z repu-blikancim. V jedni wardi je bil izvoljen iamorec proti demokratičnemu kandidatu. — V pristanišču Honolul se je 25. marca potopila ameriška podmorska ladija F-4. Za časa nesreče je bilo na ladiji 26 ameriških mornarjev, ki so vsi zgubljeni. Vkljub vsem poskusom ni bilo mogoče o pravem času vzdigniti ladije, da bi rešili nesrečne mornarje. Ladija se je potopila v globočini nad 300 Čevljev. y1' — V Mehiki postaja položaj vedno slabši. Med vodnikoma Villa in Gamrtza m vrši ' bojevanje. "Koncem' zadnjega ted-' na, so se močne čete spopadle blizu meje Zdr. Ddržav. — Lastniki premogovih rudnikov v okolici East Liverpool, O., poskušajo pričeti delo z neunijski-mi rudarji. Prišlo je do pretepov med strajkujočimi unijskimi delavci in "skebi ". V petek je bil v jed-nem teh spopadov obstreljen Nick Mausrek. Štrajk v skoro vseh ohio-skih rudnikih že traja nad leto dni. V več slučajih so lastniki sami odpustili delavce in zaprli rudnike, ker se jim baje ne splača nadaljevati z delom. Na tisoče rudarjev je brez dela in po nekaterih delih južne Ohio je pomanjkanje med rudarskimi družinami zelo veliko. Vsled pritiska vlade in drugih vplivnih virov se je vršilo že več pogajanj med lastniki in delavci, toda vselej brez vspeha. — Vkljub slabim časom in vkljub velikanski vojski je vde-ležba svetovne razstave v San Francisko, ki je bila uradno otvor-jena zadnji mesec velikanska. Prvi mesec je bila vdeležba 75% večja kakor na kaki drugi razstavi za isti čas. Vzrok temu je seveda dejstvo, da je vreme v San Francisco v februarju in marcu najlepše. Vsa California je v cvetju med tem ko so zlasti severne države še pobeljene s snegom. — Betleliem tovarne po Penn-sylvaniji dnevno izdelujejo na milijone patron ,za Francoze in Angleže. Tovarne, ki so bile poprej dolgo vrsto mesecev popolnoma zaprte, sedaj delajo noč in dan. V Clevelandu izdeluje Warner and Swasey tvrdka na Carnegie ave. stroje, ki narede vsako uro na tisoče patron. Ta tvrdka je že poslala Betlehem Steel kompaniji več teh strojev. . -rt—___^ — Podpirajte slovenska podjet, ja, kupujte vedno pri slovenskih trgovcih. Pazite vediio na njih o-glaae v našem listu. Mi ne priob-čujemo lažnjivih oglasov. ---o—- — "V slogi je moč," pravi pregovor. Naš listi "Sloga" se bo vedno držal tega reka in podpiral slovenska podjetja. ■-O--- — Če se ti zdi naš list dober, priporoči ga sosedu. Carigrad. Zasedanje ruske dume je končani. Ne da se sicer primerjati pravemu parlamentarnemu zasedanju, ker je bila opozicija večinoma drugod dobro preskrbljena ampak, vendar je nekoliko odkrila zastor oficijelne tajinstvenosti, v katero se navadno zagrinjajo zlasti vojskujoče se države. Takoj prva seja je prinesla važne izjave predsednika dume, ministrskega "predsednika in pa Sazo-nova. Značilno je, da je Sazonov v svojem govoru omenjal skoro vse države, le Bolgarije se je samo malo dotaknil, Avstrije pa sploh nič ne. Mnogo zanimivejše pa je bilo odkritje kadeta profesorja Milju-kova o pravem namenu ruskega vojskovanja, katero je še posebno podčrtal sin nekdanjega generala zastopnik Gurko. Miljukov je odkrito izrekel nadeje, da mora ta vojska dovesti Rusijo do njenega od nekdaj zaželjenega cila, do Carigrada. Dokler na cerkvi svete Sofije ne bo vihrala ruska zastava" in se svetil na njej ruski križ, Rusija ne. odneha, naj stane vojska karkoli. Sedaj ali pa nikdar — Carigrad mora postati ruska last in Turčija mora iz Evrope ven. Nova pesem to ni, katero je zapel in pri kateri mu je krepko pomagal njegov drug Gurko. Okoli Carigrada se suče velik del ruske politike že stoletja. Moment, katerega je porabil Miljukov, da znova poudarja staro rusko zahtevo, katere uresničenje je tako blizu vsaj po njegovih mislih, je bil srečno izbran in gotovo zelo primeren, da navdušenje za vojsko tudi v široki masi oživi in okrepi. Carigrad je pojem, v katerem se popolnoma strinjata ruska vladna politika, in narodno rusko versko mišljenje in zato tako mogočno učinkuje na rusko javnost. V Carigrajski zadevi je hodila ruska vladna politika-z narodnim mišljenjem všdno. npkov v. roki. Najboljša p riga za to'-je ruska politika na Balkanu v-zadnjem stoletju. Noben i>oj ni bil pri ruški masi tako popularen, kakor boj za osvoboditev balkanskih kristjanov izpod turškega jarma. Če je bil boj proti Turčiji ruski vladi res tako pri srcu zaradi krščanstva, to je stransko vprašanje; a tudi, če je bil to samo plašč in gola pretveza v dosego drugih političnih namenov, se mora vendar priznati, da je znala ruska vlada krščanstvo zelo dobro porabiti v svoje namene. Rusija je ugodno priliko, katero ji je nudil preobrat v avstrijski balkanski politiki začetkom prejšnjega stoletja, hitro izrabila;. Skoro v vseh zgodovinskih dokuineri-tih tedanje dobe se ponavljajo besede: istovemi in istoplemenski narodi. S tem besedami se je obrnil genijalni ogrsko-srbski patri-jarh Stratimirovič za pomoč na Rusijo leta 1804., iste besede je ponavljal 4£> let pozneje njegov naslednik Rajačič. Na isti veri'in na istem plemenu je temeljila ruska balkanska politika in temelji še danes in ta temelj se je — sko-ro bolj po naključju kakor pa namenoma —- združil z moderno za-padno idejo o narodni svobodi in prostosti, kakor jo je započela v Evropi velika francoska revolucija. — Da je ta temelj mnogo trdnejši in solidnejši, kakor pa prijazni odnosa ji s posameznimi vladajočimi osebami, je ooividno. Uglajena pot istovernosti in istoplementtösti je stisnila ruskemu narodu pred polstoletjem meč v desnico in ruska vlada je peljala rusko mase leta 1878. skoro — do Carigrada ! V dogledni daljavi je gledal pobožni rueki mužik sovražni polmesec na Sveti Zofiji, in ruski admirali so zrli na odprte T)ardanelef ki naj napravijo Rusijo za gospodarsko prosto in neodvisno državo. V tem odločilnem, trenotku so priplule pred Carigrad — angleške ladje! Turki so se lahko zopet oddahnili. Ruska po litika je dosegla za enkrat samo osvoboditev kristjanov. Osvobojeni istoverniki se pa Rusiji njfso skazovali preveč - hvaležne, vsaj po ruskih mislih ne. Kakor hitro so se izmotali iz otročjih povojev in dorastli do polnoletnosti, so začeli sami. Ive kor bi bili hipnotizirani, štrleti nad cili ruskih upov in nad, na Carigrad. Zato je bila balkanska zveza pred par leti edina, dokler se je šlo za zmago nad sovražnikom, nasprotja in medsebojne tekme so se pa takoj bolj očito ali bolj skrito pojavile, kakor hitro se je šlo za plen. Grki so o pravem času previdno stisnili svoj rep, Bolgari so pa plačali svoj pohlep z Bregalnico. Rusija je držala svoje vajeti krepko v rokah. Carigrad bolgarski ali grški? Zakaj? Kdor na to vprašanje ni hotel odgovarjati prej, odgovarja lahko danes. Carigrad zahteva Rusija. To se prävi, ona hoče Dardanele, ona hoče prosto pot na svetovni trg. To je odkrito izrekel Miljukov v dumi v prisotnosti angleškega pöslanika. Jasno in določno izrečena ruska želja po Dardaijelali ni našla do danes v angleškem časopisju nobene protivnosti in tudi v angleškem parlamentu ne. lil to je mogoče najvažnejše politično dejstvo sedanje vojske, katero odpira nedogledne perspektive za bodoči razvoj evropskih držav. Na kopnem je sicer še treba nekoliko računati z njeno silo, toda na morju ni nevarna. Če pa postanejo Dardanele ruska last, po-1 tem pa morajo vse države, ki imajo v sredozemskem morju kakšne interese, prav zelo računati z ruskim nastopom na tem torišču, ker bodo Rusi kot srečni gospo-, darji Carigrada gotovo zgradili j mogočno brodovje v zaščito svojih teženj in za varstvo svojih into-reso v. Da se mali državici, kakor sta Rum unija in Bolgarska v primeri z Rusijo, ne bosta mogli kosati i ž njo, je jasno. Vse nekaj druzega | pa vsaj za ravnovesjem in išče ' Italijo. Italijanska sredozemska j politika teži če ne že za prevlado, pa vsaj za ravnovešjeni in išče vedno take grupacije sil, da ima v eni izmed njih vodilno vlogo. Če j hodo pa pluli ruski brodovi po sredozemskem morju, se bo treba Italijanom na novo orijentirati. Morali bodo gledati, da se pridružijo taki skupini, ki njihove interese najbolj varuje. Katera skupina je ta oziroma, katera šele bode, o tem naj pa razmišljajo Italijani sami. Važen dostavek, katerega mi ne smemo prezreti, je pridejal Milju-koveni govoru Gurko. Gurko je rekel, da se bode Rusija s posestjo Carigrada združila z Jugoslovani. To je res. Kdor ima Carigrad in njegovo zaledje, je teritorija lili sosed Bolgarov, ergo Jugoslovanov. V talcem položaju Iii mogla Rusija seveda vse drugače vplivati na Balkanu, kakor je doslej in njen vpliv bi segal daleč tja do Adrije. V tem slučaju pa bi postalo lirva-ško-slovensko ozemlje na eni in srbsko-bolgarsko-rusko na drugi velezanimivo torišče Velikanskega kulturnega boja med vztokom in zapadom. Razširjenja zapadne kul ture bi nekako v sredi Balkana trčilo na močan jez, odkoder bi se I valovi zgrinjali gotovo ne samo naprej ampak tudi nazaj, j To so samo nekatere črtice, ki naj pokažejo velikanski pomen ca-rigrajske posesti v gospodarskem, političnem in kulturnem oziru, pomen, ki se več ali manj tika ne samo Avstrije in njene balkanske politike, ampak tudi nas Slovencev kot Jugoslovanov zvestih avstr. stražarjev na jugu še pose-bej. Kdor bo pa še sam razmišljal o tej tvarini, ki je naravnost neizčrpna, bo pa gotovo našel še dovolj drugih zanimivih stvari in ne samo teh, katere nam je bilo mogoče le na kratko in površno omeniti. že doslej zgodilo z našim sanitetnim moštvom. , Nekoliko lažja je služba tako-zvanih bandažistov, obvezovalcev. Ti strežejo zdravnikom pri obve-zovanju, skrbe za postrežbo in nadaljnji transport ranjencev. Da bi videli, kako pridno se na obvezo-vališču ob bitki, ko prihajajo ranjenci, sučejo roke vseh ! Noč in dan je treba dostikrat biti pri delu, skrbeti za ležišča, prehrano, zdravila, in obveze. In pri našem polku, lahko rečem, so vsi do zadnjega že izurjeni v svoji stroki — mali zdravniki. Dne 23. februarja je pripel pol-kovni zdravnik dr. Ilorak vpričo sanitetnega moštva srebrno svetinjo za hrabrost vrlemu naredniku medicinu Nik. Severju iz Kostanjevice. Ž njim vred je dobil odlikovanje tudi medicinec, Pavel Kranjec iz Novega mesta, ki je pa radi skušenj odšel na dopust, a se kmalu zopet vrne v našo sredo. Oba sta tu od početka vojne. Več naših sanitejcev je še priporočenih v odlikovanje, a glavno odlikovanje jim bodi zavest, da vrše tako zvesto in požrtvovalno dela človekoljubnosti in krščanske ga usmiljenja v blagor lepe naše Avstrije. Njihovi nadaljnji vnemi naj bodo posvečene te vrstice. Turkish fleet in harbor .Constantinople ^ Narrow street in Stamboul 1. Na levi je oz^a ulica Stambcu1. 2. Na desno je pristanišče v CengreciJ. 3. Spodaj je n:esto Carigrad. Naše obvezovališče, (Vojni kurat Leop. Turšič.) Kakor pripovedujejo stari in izkušeni, v vseh vojnih naporih dobro utrjeni vojščaki, so bila ob ve-j zovališča od početka vojne v neposredni bližini fronte. Tako. tudi naše. Mnogo zdravnikov je bilo ranjenih ali ujetih iri tudi ranjenci so bili na obvezovališču še vedno v nevarnosti. Zato se je pa ta praksa -— zlasti za zimo — morala izpremeniti v toliko, da obvezova-lišča ostajajo nekoliko oddaljena od bojne črte. Na ta način se lažje zavarujejo in zdravniki se ohranijo polku in ranjencem v prvo pomoč, dasi vsled sovražne artilerije obvezovališča nikdar niso brez nevarnosti. Hvala Bogu, da ima naše obve-zovališče res ljudi, ki niso samo vojaki v najboljšem pomenu besede, ampak imajo tudi v vseh, tudi najhujših slučajih toplo ljubezen do bližnjega že nekako prirojeno. Da bi videli našega Pelizo-na, starega že osivelega rezervista iz Gorice, ali 54 letnega prostovoljca Pojeta od Kuple, ali ne dosti mlajšega korenjaka Janca, Gorenjca, pa bi rekli: To so požtvo-valni junaki od nog do glave! Res! Četudi ne sučejo v rokah möril-nega orožja, so zato pa vedno na mestu, kadar je treba priskočiti na pomoč ranjenemu ali bolnemu vojaku. Kakor ljubeznipolna mamica ho di okrog svojih vojakov, ranjenih ali bolnih, dobrosrčni Pelizoii; temu meri vročino, onemu kuha čaj, tretjemu popravlja obveze; noben pogled, nobena kretnja vojaka-mučenika ne uide njegovemu skrbnemu očesu; za vsakega ima pripravljeno gorko, ljubezni in tolažbe polno besedo. V civilu je premožen trgovec, in kar-dobi od doma, vse razdeli med svoje tovariše. Od početka vojske je tu; vse njene napore je pretrpel, a njegov nasmeh je prav tako ljubezniv jn sladek kakor prvi dan, njegova roka prav tako radodarna, prav tako čuteče njegovo srce. Vse vidi, vse pove. V vojni je avanziral za "frajtarja", a mu pravimo "Bandagenleutnant". Priznanje njegovega truda in skrbi, ki jih i-ma z ranjenimi junaki. Edina njegova slabost je ta, da že od početka vojne šteje kilometre in obcestne kamne. Vsako jutro se dobrovoljno na-smejemo, kadar jo s hribov z ma-roderji primaha sanitetni podčastnik, 541etni Poje. Glasno, skoro kriče javlja: "Melde gehorsamst, 2 Mann von der dritten Kompanie". — "Ali ne več?" — "Ne! Moji ljudje morajo biti zdravi kot ribe, ko je Rusa še toliko!" — "Pa če so bolni?" — "Ali najprej jih jaz previzitirajm! Meni noben ne uide." — Prostovoljno se je dal mobilizirati ob po-četku vojne z dvema sinovoma : eden je korporal; tretjega pa so Pred dobrim mesecem je tudi sta-mu vzeli pri zadnjih naborih, ri prostovoljec avanziral za kor-porala. "To se spodobi," je reke-la takrat, "Možtvo me že kar ni hotelo ubogati, zdaj jim pa že pokažem!" Našil si je zvezde, od ranjenega korporala si je izprosil portopč. Nikdar ne zaspi v svoji luknji, predno si ni privil plašča toliko, da se vidijo zvezde in ni položil poleg sebe bridke sablje in nabite pištole. Drugi podrejeni mu vojaki nosilci ranjencev, morajo ležati na drugem koncu zakopa. stegnjenj, .kakor trtf — in naznanil : ''Nobenega ranjenca ni ne besede ne trpi med njimi. Vojak, original od nog do glave a pravi junak ! Po zadnji bitki je v enem dnevu premeril daljavo dveh ur s hribov v dolino gotovo petkrat, spremljajoč transporte ranjencev; celo noč je blodil po bojišču, jih iskal in marsikaterega rešil. Tretjič že je prišel tisto noč s hribov v vas — bilo je že jutro — in naznanil: "Nobenega ranjenca ni več. Vse smo spravili na varno." — Nekako sramežljivo je pristavil: "Gospod polkovni zdravnik, ali se smem zdaj malo vleči?" — Sina korporala so mu .Rusi ujeli. "Ali Vam je hudo za sinom, ki je moral v Sibirijo?" — A kaj! Vedno sem ga učil lepega obnašanja. Tudi v Sibiriji se bo lepo obnašal." — Ko je bil potrjen tretji njegov sin, je vzkliknil: "Hvala Njegovemu Veličanstvu, da je tudi tretjega sina vzel v svojo službo!" Žena je doma revica. Vsak vi-narček spravi stari korporal zanjo, pritrga ga svojim ustom, da ji more kaj poslati. Zložili smo zanjo svotico denarja ter mu jo izročili. Solze so mu prišle v oči in zajokal je kakor otrok: "Gospodje, predobri ste z menoj.... " Tretji v zavezi je junak-koren jak Jane, po poklicu lovec. Velik in močan kakor gora; v laseh ima že mnogo srebrnih niti. Vse bojne grozote od početka je prestal. V najnevarnejšem ognju je iskal z vedno nevarnostjo ranjencev. Nobena pot mu ni pretežka, nobena predolga in prestrma, vse stori z največjo potrpežljivostjo in uda-nostjo. Ni čuda, da so mu nekega dne opešale moči. Izredno rano pride v sobo. "Koliko maroderjev imate pa danes, Jane?" — "Gospod, sam prihajam. Tudi mene je enkrat prijelo. Komaj sem se priplazil v tem snežnem metežu." — Bled je bil v obraz, drgetali so mu krepki udje bolj od slabosti, kakor od mraza. — Vsled svoje nezlomljivosti in otroške zvestobe je tudi on avanziral za sanitetnega korporala. Napačno je mnenje, da sanitetno moštvo v vojni ne trpi posebno in da je le redko v nevarnosti. Nasprotno ! Nosilci ranjencev so izpostavljeni vednemu sovražnem ognju. Ko najbolj žvižgajo krogle, morajo hoditi po ranjence v sredo bojne črte. In ko jih za silo obvežejo, se prične križev pot do pravega obvezovališča. Treba je ranjenca prenesti do zdravnikov, da mu podele prvo pomoč. S kolikimi nevarnostmi je združena taka pot! Kako oprezno je treba hoditi, da jih ne zapazi sovražnik! Kolikokrat na dan, ko traja bitka, je treba premeriti isto pot! Ni lahka taka služba. Zato pa je tudi mnogo nosilcev ubitih ali ujetih ali ranjenih. Lahko bi vam povedal natančno v številkah, kaj vse se je KUHARICA. Ajaovi zganci. V 2 1 slane vode okuluij 1 li ajdove moke. Ivo je nekaj časa vrelo, predri skozi sredo s kuhalnico in pokrij, da voda ves čas čez moko vre. Dobro je pa tudi, da obrneš moko v loncu tako, da je zgornja stran spodaj. Vre naj 10-12 minut. Potem odlij polovico vode, ostalo pa rahlo s kuhalnico zine šaj, vendar tako, da se ne vidi nič ; moke. Vlij še nekoliko vroče masti na žgance, pokrij lonec ter pusti stati še nekaj minut. Nato na-drobi žgance z vilicami v skledo, zabeli povrh z vročimi ocvirki ter jilvdaj k čisti juhi na mizo. Ako jih pa daš poleg postne juhe na mizo. tedaj vzemi namesto ocvirkov drobno zrezane čebule in debeiih kruhovih drobtiio, pregyri jih \ maslu in zubeji z nji-...... mržTranVe. * " Ajdovi žganci s kašo. f)cni v 2 1 vrele slane vode Vi 1 dobro v vroči vodi oprane kaše ter pusti vreti deset minut. Potem pridem % 1 ajdove, moke ter pusti, da vre še 12 minut. Odlij zdaj nekaj vode. zmešaj zabeli, zdrobi v skledo, pa še povrh zabeli. Češpljevi cmoki. Pretlači na snažno desko 5 olupljenih kuhanih krompirjev, prideni jim 1 jajce, 1 rumenjak, košček presnega masla in malo soli ter vse prav dobro z nožem pregneti. Potem pri-daj 3/4 1 moke, jo zmešaj med krompir ter še z rokami pogneti, da je testo gladko. Nato ga razvaljaj kakor za debele Rezance ter ra-zreži na štirivoglate koščke. Na vsak košček položi eno češpljo, odstrani ji koščico ter jo nadomesti s koščkom sladkorja, testo dobro skupaj stisni in napravi okrogle cmoke Kuhaj jih v slani vodiyt«e-dem minut, pobiraj jih posamezne iz vode ter devaj na pločevino, v kateri si že poprej spražila v presnem maslu ali masti nekaj drob-tin. Zdaj pločevino stresi, da se cmoki v drobtinah povaljajo, zloži jih na krožnik, potresi s sladkorjem in cimetom ter daj na mizo. Ali pa namoči v mleku eno o-bribano zemljo; ko je'mehka, jo ožmi, prideni ji 2 jajci, za jabolko presnega masla in malo soli ter zmešaj, da je prav gladko. Nato primešaj še približno % 1 moke ; ko je testo gladko nadaljuj in končaj cmoke kakor prej. Ali vezmi., i/o 1 moke, 2 jajci, % 1 dobi:o odtečenega sira, košček presnega lpasla in nekaj zrn soli. Napravi testo, ga razvaljaj in napravi kot poprej. Ali napravi testo iz % 1 moke, 2 jajec, malo soli in približno % 1 smetane ali mleka, ga razvaljaj ter nadaljuj cmoke kakor poprej. Iz Vseh teh vrst testa leliko pripraviš tudi marelične, črešnjeve in druge cmoke. Pozimi lehko vzameš namesto svežega suho, skuhano ali v sopari kuhano sadje. — Öe se ti zdi naš list dober, priporoči ga sosedu. ''Revolucija v Ljubljani. Svoječasuo so ameriški časopisi pisali, da se je vršila v Ljubljani velika revolucija, da je bila napadena in zažgana palača deželne vlade itd. Gotovo bo zanimalo naše čitatelje zvedeti, kaj o tem pišejo starokrajski listi. Ponatisnemo to-raj tu tozadevni članek iz ljubljanskega "Slovenca" z dne 27. februar ja-1915. Smejali smo se, ko smo to brali. Take laži širijo po Ameriki razni špekulantje, ki so v zvezi s tovarno laži, ki se pri nas često pojavi s svojimi izdelki. Rojaki v Ameriki in drugod naj vedo, da so vsa taka poročila o "revoluciji v Ljubljani, pri kateri je bila napadena palača deželnega predsedstva in več oseb ustreljenih, da revolucijo širi duhovščina itd." — nesramne laži, podle izmišljotine špekulantskih sleparjev,'ki se ne sramujejo v tujem svetu krasti dobro ime našemu narodu. Morda bi si kaj takega klika lažnjivcev želela; — naš narod pa v sedanjem resnem času kaže popolno svojo zrelost in nima nobenega stika z izvržki, ki širijo v svet zgoraj omenjene laži. KAKO SO SE VRŠILI PRVI BOJI NA JUGU. (Piše vojak N. N.) Danes imam precej časa na razpolago, zato Vam hočem kratko svoje dosedanje doživljaje napisati, morda Vas bo zanimalo. 2. avgusta m. 1. smo odšli iz Mo-starja peš skozi celo Hercegovino in Bosno do Sarajeva. Ako poznate skalno Hercegovino in avgusto-vo vročino tam doli, si lahko mislite, kako prijetni marši so to bili za nas. Takoj prvi dan s'c mi je na glavi olupila koža od vročine, po. poti sem jo lušil in dobil novo, za prihodnje čase sposobnejšo. V Ilidžu pri Sarajevu smo imeli nekaj dni počitka in smo zopet peš od tu odkorakali proti meji. Meja je. bila od naše strani zelo slabo zastražena, menda z vojsko pri nas niso računali, zato so prišli prve dneve Srbi in Črnogorci v Bosno za par kilometrov. Prva naloga je tedaj bila, spraviti. jih z našega ozemlja Na veliki Šmaren sem dobil prvi pozdrav iz pušk, vendar ti početni boji niso bili posebni, opraviti smo imeli samo z malimi poizvedovalnimi oddelki, ki so imeli nalogo, nas zadrževati in našo moč izvedeti. — Po treh malih praskah smo došli na mejo, od tu smo prišli prvi dan v Ornogoro, kjer nismo zadeli na sovražnika in nam je bilo drugi dan dano povelje, prestopiti prag Nove Srbije. Tu je prišlo do prve resne bitke. Prvič nas je pozdravila sovražna artilerija. Če se sedaj po izkušnjah spominjam na vtis, ki ga je napravila artilerija na nas, se moram smejati, kako smo se skrili pred granatami in šrapneli, pred katerimi bi danes smejoč se stali in dalje udobno o-pazovali. Bili smo začetniki in moralni vpliv artilerije na take je nekaj strašnega. Ta.prva bitka je trajala dva dni in smo Srbe na naši fronti pošteno naklestili. Vendar smo dobili drugi dan povelje, se umakniti, naš bataljon pa j jo dobil nalogo, ranjence spraviti na varno. Pri tej priliki sem imel prvič priložnost vojno gorje na debelo videti: da je na nas začetnike razstreljeno telo človeka silno vplivalo, si lahko predstavljate. Ko smo mrtve pokopali in ranjence spravili do železnice, je odšel naš bataljon v--, kjer smo čakali daljnih dogodkov. Okolu 14 dni je bil mir, živeli smo izven boja in krepili telo za nadaljne napore. Ni pa dolgo trajato to lepo življenje, dne 7. septembra smo bili alarmirani in smo takoj odkorakali na mejo, pričela se je zopet ofenziva. Na Mali Šmaren smo prišli do Drine, kjer se je vnel boj, prišli smo pa preko Drine bez izgub, sosednja brigada je prešla pred nami, napravili so most in ga nam "posodili" za en dan. —• Dne 9. septembra so se pričeli najhujši boji dosedaj, trajali so do 20. septembra. Prvi dan smo vzeli goro Lipnik, takoj nato smo stali pred , Jagodnjo. Gotovo ste brali o tej jrori v e^srdkih in Vam bo ime znamo. Jagodnja je ključ do Srbije v fem delu, razumljivo, da se je tu vnel zelo vroč boj. Pri tem boju je ravno naša kompanija prva prišla v boj, dva dni smo ležali pred njo v najhujšem ognju, dva dni so obojestranski kanoni bljuvali smrt v vrste lirabih bojevnikov, tretji dan so se pričeli Srbi umikati; naša kompanija je bila prva, ki je z bajonetom — ki pa ni prišel do veljave — zasedla Jagodnjo. Od tu smo prodirali zmagovito dalje do Sokolske planine, tu pa smo dobili povelje, da moramo v Bosno, kjer so med tem znatne srbske in črnogorske čete vdrle in pustošile po njihovi navadi. Koncem septembra smo prišli v Bosno, bili so hudi boji, zlasti sneg; naenkratna izprememba vročine v mraz nas je občutno zadela, imeli nismo gorkih oblačil; tako hitro ni bil nihče na zimo pripravljen. Drugi zvesti spremljevalec se nam je tudi v Bosni pridružil — uši, ki so nam ostale zveste do sedaj, ko smo prišli do novih oblek in do možnosti se večkrat čistiti. Vseh bojev v Bosni sem bil deležen, koncem oktobra je bila Bosna očiščena. Par dni počitka, dne 6. novem- bra pa smo stali zopet pred Drino, jo prekoračili in po treh večjih bitkah prišli pred čačak, kjer smo dobili povelje, da se umaknemo. To povelje nas je zadelo nepričakovano, naš oddelek je vedno zmagoval in smo zadnji večer z bajonetom zagnali Srbe s treh hribov nazaj. Nepričakovano in nerazumljivo nam je bilo umikanje, toda povelje je povelje, umaknili smo se v redu in brez izgub. Sedaj živimo lepo življenje in čakamo na nova povelja. --o—--- — Pri vsaki priliki agi tiraj te za naš list. v ^ sro.M.re, "«I« PA9H* •oj^y H i flesfivflu tOr- >i ^ /' ^ / s. Nsr*Lrr rcPHANa j w v /j ( \ M.N.SIRY ocFinance «jt«:^' i roiNT \ ^ tSK^EBAV \ • yy vjifr " f£EA OF M MRKOKfi iktf SU« .•m i v __________:v- .w'-'^'iiiii'iiii'i' ^ •:; . ...... _ ........ ..: t,- :■ Kdo bode vladar glavnega mesta, Carigrad? (Zgoraj od leve na desno.) Agleški kralj Jurij, sultan Muhammed V., nemlki cesar' Viljem, ruski car NikolajeviČ. (Spodaj od leve na desno.) Bulgarski kralj Ferdinand, italijanski kralj Peter (Na levi od zgoraj doli.) Grški kralj Konstantni, rumunski kralj Ferdinand. (Na desni v sredi) Francoski predsednik Pioncare. Iz doživljajev slavnega 17. Pešpolka. Na bojnem polju, kjer si gledata junak in bela žena smrt hladnokrvno iz oči v oči, je vsaka stvar, ki je z verskim življenjem v kaki vezi, globokega pomena. Tak dogodek je bil tudi 20. septembra 1. 1. Ta dan je zbral gosp. polkovnik naš 17. pešpolk, da podeli hrabrostne svetinje hrabrim našim kranjskim fantom. V nagavoru, ki ga je imel ob tej slovesni priliki je gosp. polkovnik naglašal posebno hrabrost in junaštvo našega polka. Dokaz te hrabrosti so mnoga odlikovanja, katerih je polk takoj po prvih bojih de ležen. Spominjal se je pa tudi padlih tovarišev, katere krije že hladna zemlja, katerim je bilo usojeno, da so dali kri in življenje za drago domovino. Slednjič nas je pozival, naj se še vnaprej izkažemo vredne naših prednikov. II koncu pravi: Stojimo zopet pred novimi boji in marsikateri od vas bo še poklican, da umre junaške, smrti na bojnih poljanah. A prepričan sem, da bo polk še nadalje kazal tisto žilavost in hrabrost ki je lastna našemu malemu narodu, in da se bo število odlikovanj mno žilo ter da bo on kot poveljnik lahko ponosen na naš 17. polk kakor so bili dosedaj še vsi poveljniki, ki so ga vodili I: bojem in zmagam. Nato prosi navzočega polkovne-ga kurata naj podeli polku vesoljno odvezo. Gospod kurat si čez sivi vojaški plašč natakne štolo, moli kratko molitev s primernim nagovorom, nato pa zadoni. povelje "K molitvi!" Roke celega polka kakor enega moža se dvignejo k salutu, sablje častnikov se povesijo k tlom, zasliši se kuratov krepki "In Nomine Patris" itd. Oko vsakega, kdor še ni izglubil vere, se je orosilo, drhteče ustnice mar- sikaterega pa so šeptale kratko molitev. Z zavestjo, da je sedaj spravljen z Bogom, zato pripravljen na vse, kar ga v vojni lahko doleti, je vsakdo s krepkim korakom odhajal od pomenljive slavnosti in takoj drugi dan zopet k novim bojem, zmagam in žrtvam. Kako si je častniški sluga Kuk priboril hrabrostno svetinjo. Radi njegove originalnosti je cel polk poznal slugo Kuka. Pri častnikih je bil vsled svoje postrežlji-vosti in skrbi, ki jo je. imel za svojega gospoda, jako priljubljen. Pa tudi kot vojak je bil vedno na svojem mestu. Natančno po predpisu je stopal vedno 3 korake za svojim gospodom in naj so še tako gosto letele sovražne svinčenke. Bil je vedno vesel in dobre volje; posebno ga je veselilo, ako j-bili le polovico tistega denarja, kakor je stala konsumenta vladna kupčija s sladkorjem." In nä drugem mestu piše: "Žalostno je videti, kako vlada svojo despotično oblast, ki jo ima med vojno, uporablja za to, da prelamlja načela.,, ki so jo dvignila na krmilo." Ideja o zaprtju Rusije proti Nemčiji — in seveda tudi proti Avstro-Ogrski — pa po vsej priliki ni zrasla na ruskem zeljniku, marveč se je rodila na Francoskem' ali pa na Angleškem. Saj gresta ti dve državi za tem, da uničita trgovino centralnih držav. Saj s?; že sedaj, sredi vojne, na vseh nemških izvoznih popriščih mamo na delu - nešteti francoski in agleški potniki, da odjedo Nemčiji njene odjemalce. Njihove namene pa seveda močno ovira okolnost, da njihova domača industrija in zlasti plovba ne moreta z delom prav naprej in ne zadoščata zahtevam. — Francija je poslala na Rusko celo komisijo strokovnjakov, da preiščejo, katere tekstilne proizvode, ki so jih doslej dobavljali iz Nemčije, bi mogla nadomestiti francoska industrija. Enak namen je i-melo potovanje bivšega francoskega ministra v Brazilijo glede bombaževega blaga. Od volje do dejanja je pa dolga pot in je še veliko vprašanje, če bo Rusija po vojni res hotela vre-zati v lastno meso s tem, da se zapre proti Nemčiji. .Ravnotako je še vpašanje, če se sedanja skupnost entente ne bo razbila v boju za koristi. •-—-O—--—:-. — Öe vest© za kako zanimivo novico, zakaj jo obdržati za-se? Naznanite jo nam, da jo priobčimo, da jo zvedo še drogi. j--—-o—- FRANK PIRC, EDINA SLOVENSKA SEDLARSKA TRGOVINA 5816 St. Clair Ave. Cleveland, 0. Prodajam vso konjsko opravo n. pr. jermenje, biče, in koce. - Popravljam razne v moje stroko spadajoča dela. -- Na primer konjsko opravo otročje vozičke in drugo. PODRUŽNICA NA 801 EAST 152 ST. GOLLiNWOOD, 0. Zavarujem proti ognju in drugim nezgodam POSEBNOST! Varnostni bondi za društvene uradiiike po 25c od $100.00. Javni notar. - Pojasnila in nasveti zastonj. : „; 1203 NORWOOD ROAD - NAZNANILO! Slovenci in Hrvati, kadar ste namenienl kupiti hlio ali farme, oalaslt« se pri meni, ker imam vedno mnoqo h i na prodal, okoli slovenske cerkve In ÄH^ h iš,8emžesedai. ZAPOMNITE SI! Ako vi sami naldete hišo, da ie naprodaj, in da io želite kupiti Da nimato H<>. voli denarja, pridite k meni. Jaz vam dobim denar in uredim 5se po*r®bn£ kar se t.|e Prepismne In ob enem boste imeli na lahke obroke za izplačilo. ZAVAROVANJE PROTI OGNJU. Zavarujem.proti ognju: hiše, trgovine, pohištvo, automobile, konje, vozove in društveno imetie. Ža vse to se priporočam rojakom. " ■ JOHN ZULXCH, 1165 Norwood Rd,. Cleveland, Ohio, "SLOG JL," Tednik za slovenski narod. IZHAJA VSAK ČETRTEK ZVEČER. URAD: 6120 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO. NAROČNINA: $1.00 na leto, 50c za šest mesecev. CENE OGLASOV NA ZAHTEVO. "TJ NITY" A Weekly Paper for the Slovenian People. ISSUED EVERY THURSDAY EVENING. OFFICE: 6120 ST. CLAIR AVENUE, CLEVELAND, OHIO. Subscription: $1.00 per year; 50c for six months. ADVERTISING RATES ON APPLICATION. ■ 81 CLEVELAND, OHIO, V ČETRTEK, 8. APRILA, 1915. Čim bogatejši je človek, tem bolj se mu zdi škoda plačevati pravične davke. Ne dolgo tega, kar se je vršila pred najvišjo poroto v Chicago preiskava davčnih nedostatkov. Porotniki so z vnemo in navdušenjem zasledovali bogate prikrivalce svojega premoženja. Na «totine imen je bilo predloženih v preiskavo. Skoro v vsakem slučaju «o tanjko vestni porotniki odkrili kak del premoženja, ki ga je hotel obtoženec prikriti, da bi se izognil plačevanju davkov. Delo je šlo famozno naprej. Toda naenkrat je pa nek hudomušnež poprašal porotnike same, kako oni spolnjujejo postavo. In dokazalo se je, da je več kot polovico porotnikov bilo krivo istega prestopka. In preiskava je bila naenkrat prekinjena in ni dosti upanja, da se kmalu zopet nadaljuje. Kje je krivda, ali je postava napačna, ali je pa človeška narava povsod ista? Življenje je igra. Igraj pošteno in ne bo ti žal. Če poskušaš golju- Življenje j« igra. Igraj pošteno in ne bo ti žal. Če poskušaš golfu-fati, boš sam goljufan. Zapomni si, da igraš z nasprotnikom, ki je izvežbanec. Samo toliko časa bo igral s teboj pošteno, dokler mu ne daš povoda za goljufijo s tem, da sam igraš nepošteno. Marsikdo si samo s tem zagreni življenje, ker jih zavist peče, da *c mogoče sosedu godi dobro. Hvala Bogu, da so zavistneži v manjšini. Če neutralni narodi v resnici žele miru, zakaj pa ne jenjajo pošiljati v podivjano Kvrojo orožje in streljivo. Z vsakim patronora, z vgako puško, ki je poslana iz New Yorka, je vojska toliko podaljšana. Protestantovski ministri, ki v svojih takozvanih božjih hišah pridigujejo vse drugo razun vere in Boga, venomer trdijo, da bodo na zemlji postala prava nebesa, če postane svet "suh"; vsak grešnik bo postal augelj v človeški podobi samo če se preneha izdelovati opojna pijača. Pred kratkem je samomor izvršila neka ženska. V pismu, ki ga je napisala pred svojo smrtjo, je obdolžila jednega izmed najbolj znanih "suhaških" aposteljnov, da je kriv njene nesreče in njene smrti. Nikdar ne poskušaj nositi več kot eno skrb v glavi ob jednem in istem času. Nekateri ljudje naenkrat skrbe, kaj se je že zgodilo, kaj «e godi in kaj se !o še zgodilo. Ni čuda, da zgube pogum. Nič posebno velikega občudovanja ni vreden človek, ki si še-le potem pripne oklep, ko je sovražnik že premagan. Vojskini duh je nalezljiv. Kitajska in Japonska sta na robu «popada. In vkljub temu poročajo časopisi, da si želi Kitajska sposoditi od Japonske ogromno svoto denarja. Bo mogla pač paziti, da ji ne bo prijazni nasprotnik zaračunal previsokih obresti j. Če se krtova vojska še kaj dolgo nadaljuje, bodo Nemci pa kar spodkopali angleški preliv in skozi tunel vsilili v Anglijo. Rusi na drugi strani pa lahko skopljejo pod Karpatami in na ta način ude-rejo na Ogrsko. Italijanske zahteve, da jim Avstrija odstopi mirnim potom del Tirolske, Goriško in Trst, je pač najlepši vzgled mednarodnega roparstva. Sedaj ima Italija korajžo, ko vidi, da Avstriji prete sovražniki od vseh strani. Dokler je vladal v Evropi mir si pa laška se v sanjah ni upala poželeti tega ozemlja. MIR. Največjega pomena za vsak uspeh in napredek, bodisi pri družini, v naselbini ali pri narodu, je mir. Kjer ni edinosti in mini v hiši, kjer ni miru med sosedi, tam je zadostni in pravi napredek nemogoč. Kako mala je bila četica apostolov, katerim je Zveličar naložil ogromno delo, "pojdite in učite vse narode spolnjevati vse karkoli sem vam zapovedal". Teško nalogo jim je dal, kajti nauki Njegovi so bili tamošnjemu svetu, kakor sploh vseskozi telesno neva-bljivi. Toda dal jim je poleg te velike naloge tudi skrivnost uspeha in moči, dal "svoj mir", "To zapoved Vam dam, da se ljubite med seboj." Šli so na delo in čudežno so vspevali, vspevali zato, ker so natančno spolnjevali zapoved: "ljubite se med seboj," zato ker so delali složno. Mir je bil med njimi. Trpeli so sicer veliko, toda pogumno so prenašali vse, prenašali zato, ker so bili edini. Zoper nje se je vzdigoval pekel in svet, križal ene, obglavljal druge in žgal tretje, a zmagala je mala četica, zmagala zato, ker, so se ljubili in je bil mir vedno med njimi. Miru in edinosti manjka med nami. Tu se vzdiguje sosed zoper soseda zato ker je ta ostal zvest naukom, katere je sprejel v svoji mladosti od starišev in od učiteljev. Sam se je izneveril in sedaj hoče da se tudi drugi, ato ker se mu sosed ne uda, ga zaničuje, se mu posmehuje in norčuje iz njegovega prepričanja. Da ima njegov sosed pravico do svojega prepričanja istotako kakor on zahteva pravice do .svojega, tega ne pomisli. Da je — govorjeno brez ozira na božje razodetje — sosedovo stališče, ki veruje v Stvarnika in priznava Boga kot svojega gospoda, ne len njegovemu enako ampak dosti trdnejše, tega on ne vpošteva. Smatra se kot čez vse učenega in zato gorje mu, ki bi hotel drugače misliti kot on. On je "svoboden" in hoče vse druge vsvoboditi s tem, da vsiljuje svoje mišljenje, katero ima za nezmotljivo, na drage. Kako naj se katoličan vede proti takemu, da se ohrani mir? Imej le toliko opraviti z njim, kar le prav moraš. Ne mej nobenega nepotrebnega stika z njim. Bodi vedno prijazen, če ga srečaš, če trguješ z njim, sploh če imaš kaj opraviti z njim, kar se tiče družabnega življenja. Ne zmeni se, če te tu in tam zadene kaka psovka. Reci, revež, saj si morebiti ne more pomagati. Pazi pa, da ti ne bodeš kriv kaj jednakega. Zapomni si, da s psovkami in z zbadanjem še nilcdo ni bil spreobrnjen. Bodi vedno "gentle- man", ki ljubi mir čez vse, toda ne čez vero. Ne delaj torej nikdar kompromisa za svoje prepričanje. Bog in vera sta vedno prva. Pusti pa v miru vse, kar pustiti moreš in smeš. Zopet v drugem kraju se kali mir radi vojske, ki dela že itak toliko sitnosti in zla ubogi Evropi. Eden misli, da je Avstrija kriva vsega, drugi se huduje nad Srbijo, tretji pa kolne Nemčijo in vsacega ki bi se drznil reči kaj njej v prid. Veš li, kaj je rekel dobrovoljni' Rlbnican, ko ji videl, da se vsaka glava vali v svoj kraj ? Tako stori ,tudi ti in ne zahtevaj, da bi moral vsak biti istega mnenja, kakor si sam. Če vidiš, da se. tvoj sosed ne strinja s tvojimi idejami, ne prepiraj se z njim. Povej mu, moje mnenje je to. radi tega ali tea vzroka. Če sc on ne strinja .s teboj, pusti vojsko ali vsaj vzork in krivdo — kar itak ni lahko dognati — in govori samo tako daleč dokler se strinja s teboj tudi sosed, in mir boš ohranil. Kur je potrebno glede vojske, da se ohrani mir med nami to je tudi potrebno glede politike, če ima tvoj tovariš druge nazore," s katerimi se ti ne strinjaš, ne prepiraj se z njim. Le eno je potrebno, pazi,'da se nazori, če so napačni, tudi tebe ne primejo. Govori raiše v čem drugem in pusti politiko pri miru in mir boš tudi ti imel. S tem pa ni rečeno, da se ti ni potreba zanimati za politiko. Nasprotno kjer moreš se, pouči a pazi. da so viri tvojega prepričanja pravi in' zanesljivi ne pa kake sanjarije, od lenobe zarjavelega sanjača. Sploh, ogni se, kjer mogoče vsega prerekanja. Druži se z dobrimi ljudmi, ogibaj se slabih. Ker ni tvoje prepričanje na. škodi, ne ti-ai sa za prazni nič. Kakor skala pa stoj trdno in nepremakljivo zvest svojemu Bogu Bodi povsod < gentleman", vedno in vsakemu prijazen, stori vsakemu brez izjeme, kakor želiš, da bi tudi drugi tebi storili m tri četrt vse nesloge, nemira in grenkobe življenja bode' izginilo izmed nase srede, življenje bode prijetnejše za vse in napredek družabnega življenja ki „am je zelo potreben, se bode znatno povečal. Kjer ne moremo biti popolnoma edini radi različnih mišljeni bodimo vsaj razumni. Prijatelji ne moremo biti, bodimo vsaj'prijazni, bodimo pošteni s seboj m z našim bližnjim, če si svobodomi-selc, pusti svobodno misel tudi svojemu bližnjemu. Če si katoličan živi m postopaj vedno kot tak. Z gorečo moltitvijo za svojega zapeljanega brata bodeš storil več kakor z vsem prerekovanjem. Popi i mir je nemogoč, kar pa ga je mogoče imeti, to imeimo PREKUCIJA v MEHIKI. Nobena zadeva ne dela washingtonski vladi zadnjih par mesecev toliko preglavice, kakor mehiško vprašanje. Tudi najsrečnejši prijatelji sedanje administracije sedaj pripoznajo, da je bila predsednik Wdlson-ova politika v Mehiki popolnoma neuspešna. Vmešava e zvezne vlade v Mehiške razmere je le poslabšalo že itak skl . lostne razmere. Ko je bil iz Mehike pregnan stari predsednik Diaz in je nie-govo mesto zavzel Madero, je marsikdo pričakoval boljših časov za mehiški narod. Toda Madero je bil sanjač, omahljivec, brez krepke volje. Že februarja meseca leta 1913 je bil odstavljen in pozneje ustreljen. Predsednik Mehike je nato postal Vietonano Hu evtl Z prejšnji pristas in general predsednika Madero. Vsi zastopniki tujih narodov v Mexico City so pripoznali Huerto kot postavnega pred - d nka T h tedaujl dsednik Taft je a Sovo vlado, kakor hitro se napravi v Mehiki mir. _ Med tem časom je pa zasede predsednik iX?**»?™ na U°V° izvo1^ demokratih predsednik Willson. Vkljub povoljnim poročilom in priporočilom a- memkega zastopnika v Mehiki se je predsednik WillstS & ne bo nikdar pripozna Huerto postavnim mehiškim predsednikom Kaj je bilo vzrok tej odločitvi! Ko je Huer t a otvoril prvi kon«xe.ss v Mexico City, je v' svojem HlXri r10 Frnal ^rlcev in VC1"°- P™1 ^ za mir v Mehki. To je bilo nekaj novega, noben predsednik ni pred niim storil kaj taeega, nobenemu se „i zdelo potrebno prositi božjega blagoslova. Ljudstvo je ploskalo, toda več zastopnikov v kongresu 1 ostalo sovražnih. Kmalu se je pri predsedniku Huerta zglasila depu cija ameriških m mehiških prostozidarjev in mu svetovala, da na j stopi v njih ložo ter se ravna pri vladanju Mehike po principih pro stojdarstva Deputaoja mu je obljubila v tem slučaju da s ejme asvet preskrbeti pnpoznanje washingtonske vlade: T da Huerta pokazal deputaciji vrata, češ, da bo vladal, kakor se bo njem /prav zdelo m ne po prostozidarskih.navodilih. Hotel je dati v Meh k a ^™Tudi VS€m drugr ™P-edLjcem popot p;: •stost. Kmalu nato se je pa pričela v severni Mehiki nova revnih" proti novemu predsedniki, Nobeden ne prikrivanjema a it"o7u y organizirana z denarjem iz Združenih d^v Amerišk^v ada v Washington«, je podpirala na skrivno vstaško gibant zifon^l tšl vlade v Mexico City je bil odpoklican, ker i(fSSS^S svaril administracijo v Washingtonu pred Staši Voditelja ustašev sta bila takoj od začetka Carranza in Villa na svTvtr TT0"1 in POdivja"a S i » a na svoji vesti neštevilno umorov in ropov ZWh v,-i i • rina Pannir,™, - t, - . H ' lafeti Villa je prava zve- rina. ropoinoma neizobrazen še celo svoieo-n , • Pred \ -i i ■ svojega imena ne zna podpisati. l red t stajo je bil navadni pocestni ropar in tat in ie bil vsled tn» tudi vjet m obsojen na smrt. Toda Huerta 8e ga je Umislil inmuno sCaThSr/ Zf r'0 jVpa t3k0j P° Preje>tTsJvobTpriSl birati arSS, 1W' tat0^ m0rilCe in iZ "jih j« napravil jedro svoje 2 " kT° JG Pntel ''(!voluci.i° P'-oti predsedniku Huerta In Ža takega človeka se je zavzela washingtonska vlada in mu obljubi" slabaKnrie ^ * Z?UŽei»h držav vstašem jako f.?'6? m C10 P"Cak0vati- da b0 Huerta v kratkem napravil mu, Je vlada v Washingtonu pod pretvezo poslala svoje brodovje v \ era Cru2 m na ta način preprečila vsak uvoz streljiva in orožja bS £ V 1C° ty- Huerta je podlegel, moral je bezati iz Mehike .m prepustiti glavno mesto roparjem Carranza in In kaj je bila posledica? Za Mehiko so se pričeli najgroznejši časi v njem zgodovini. Brez prave vlade, brez postavne oblasti, brez sodnij in policije dela vsak kakor hoče. Noben človek si ni svest svojega premoženja, svojega življenja. Na stotine nedolžnih je bilo že ustreljenih, ženske oskrunjene, premoženje, konfiscirano Cerkve so bile' oropane, svete posode oskrunjene. Roparji so cerkvena oblačila nave-1 sv°Jlm konjem. Duhovni so bili trpinčeni, nekateri umorjeni, drugi pregnani. Podivjani vojaki so udrli v samostane, oskrunili in razgnali nune Prigodili so se slučaji, kjer je drulial vojakov udrla v šolo za deklice m 10 do 12 letne otroke odpeljala seboj, če je slučajno oee ah kak drug sorodnik protestiral proti takemu početju ga je pa breztodbelllial ^ |6ft08tavho °besila ali UStrelila ~ brez zaslišanja In kar je še najhujše pri tem obupnem položaju je to, da so razmere vsak dan bolj zamotane, da ni nobenega upanja, da se kmalu napravi mir in red. Vlada v Washingtonu, ki je pomagala pregnati Huerto, si sedaj ne ve pomagati. Carranza in Villa, ki sta se v začetku zanašala in opirala na pomoč iz Združenih držav, sta postala sedaj premogočna in zlasti Carranza javno kljubuje in se norčuje iz administracije v Washingtonu. Predsednikova politika, nasvetovana m napeljana od prostozidarjev, je jeden najbolj tragikomičen vzgled nase neuspesne, zanikerne in naravnost smešne vloge, ki jo igramo v svetovni zgodovini. DOPISI Cenjeno uredništvo: Zadnji teden ste poročali v Vašem listu, da nam je umrla dobra mati. V dolžnost si štejemo, da ji izrazimo na tem mestu zadnji pozdrav, ker smo jo tako srčno ljubili. Blizu Ljubljane je jako majhna vas po imenu Prevole. V tej vasi so naši starši kupili proti malemu odplačilu revno hišico, v kateri smo skromno živeli. Mati je bila vedno v skrbeh s kom nas bode nasitila, ker nas je bilo sedem. Velikokrat nam je mati pripovedovala, kako grenki so bili dnevi njenega življenja. Vedno je Boga prosila naj ji podeli blagoslov. Očetove besede so bile modre in odločilne. Mati pa nam je mehčala naša srca v verskih resnicah. Kadar je kateri otrok zapustil dom, je bila brezmejna srb uboge matere za svojim sinom. Še danes se spominjam besede ljube matere, vidim v duhu potoke solza, katere je pretakala skrbna mati, ter prosila Boga, da bi ostali zvesti sv. veri in pravično živeli. Kljub vsem t.ežkočam in žalostim so dočakali 83 let. Mi ostali sinovi tukaj v Ameriki hvaležno izražamo v zahvalo neprecenljivi materi: Truda, solz, trpljenja bilo je obilno; Zdaj pa tudi plačilo nebeško naj Vam bi rosilo. Dolga leta, tuga, žalost so minila : V Vaše blagre, v veselja rose spremenila. Bog gospod in Stvarnik naj Vam deli plačilo vekomaj. Sinovi: John, Jakob in Anton Grdina. BASE BALL. Slovenian Home League je se pri seji dne 25. marca z Josipom Drugovičem pogodil, da se bodejo igrale letos vse Base Bali igre pri ' Drugoviču v Nottinghamu na stop 12"vi/2 Lake Shore. i Trije klubi so že sedaj gotovi in to so: Frank's Dry Cleaner's, Edinost, Schwalb's Stars. Govori se še 0 dveh drugih klubih ;Ako je še j lcaki drugi Slovenski klub, da bi se hotel pridružiti, naj se takoj naznani do predsednika ali do tajnika. Slovenski Base Bali ,se prične' prvo nedeljo v mesecu maju. Liga si letos napravi lepe programe, v katerih bode pisano več zanimivih točk od Base Ball in kako zanimiva je ta igra po celi A-j meriki. Za letos je bil izvoljen sledeči odbor: Frank Jakšič, predsednik.; Anton Jančar, tajnik, John Petrič,; blagajnik. Pričakuje se, da bode liga letos še bolj napredovala kot dosedaj. MEHKUŽNOST. Naš čas je čas naglice, nervoznega dela, vsi hitro živimo. Temu nagličnemu življenju je pa vtisnjen pečat hrepenenja po veselju, po uživanju. Nihče si ne upa dosti odreči, kaj šele zatajevati ali premagovati se. Lahkoživ je in hoče biti svet. Ni čuda, da se ta lahko-živost že povsod kaže, tudi pri otrocih in njihovi vzgoji. S kako skrbjo gleda toliko starišev, da bi otrok ja ničesar ne pogrešal. Obleka mora biti mehka in voljna, da se otroku prav prilega. Bog varuj, da bi otrok bil izpostavljen kakemu mrazu. Le veliko obleke pa prav debele nanj, da ga ne bo zeblo, še manj pa sme otrok čutiti v poletnem času kako vročino. Le vse z njega dol, da mu ne bo prevroče. Kaj pravi sramežlji- vost, za otroka potrebna čednost, to je postranska reč. Kakor v obleki, tako je in mora biti v jedi otrok svoj gospodar. Kar poželi, naj se mu da, da le ne bo jokal. Z raznovrstnimi slaščicami se ga sili celo. Vsak stric, vsaka teta mu morata vedno kaj za pod zobe prinesti, sicer ju več rad ne sprejme. Če pa malček ne mara celo kake jedi, potem pa komaj zadostujejo "kuhinjske bukvioe", da se mu kolikor mogoče hitro postreže. In počitek in spanje? Otrok potrebuje obojega, res je. Ali v kolikih družinah mora otrok preživeti vse večere pozno v noč v družbi, v družini. Zjutraj je pa za toliko otrok osma ura za šolo prezgodaj. Resnega dela, dela zatajevanja, premagovanja ne poznajo več naše hiše. Otrok mora tu in tam vse imeti, kar želi. Zatajevanje, premagovanje samega sebe je v naši vzgoji nepoznana reč. Oni špartan-ski dečki, ki so hodili v največjem mrazu bosonogi, ki so najhujše udarce znali prenašati nekako — železno; oni mali junaki nekdanjih časov, ki so spali le na bičevju, katerega so si sami nabrali v reki Eurates, so le zgodovinske osebe nekdanjih časov. Današnje dni ne poznajo zatajevanja, premagovanja ne starši, ne otroci. Kam bomo prišli s tako omehkuženo mladino? Zgodovina in izkušnja nas učita, da je le iz takih otrok postalo kaj, ki so znali v mladosti kaj pretrpeti, prestra-dati. Kako nesrečna morajo biti v poznejšem življenju tolika mlada bitja, ko morajo pogrešati toliko užitka, ko si morajo odreči toliko veselja, na katerega so bila že vajena od mladih nog. Nad čim naj ima mladenič ,mladenka v poznejših letih kako veselje, kako hrepenenje, če je vse to užival, uživala od mladosti sem? Kako naj napolnjujejo mlada srca kake vzviše-nejše misli, hrepenenja, vzori, če so pa vsega, tega naravnost nezmožna ? Le kdor je kot otrok kaj poizkusil, ta bo znal tudi kot mož kaj prenesti. Le kdor je navajen od mladega se zatajevati, on bo lahko nastopil enkrat tudi trnjevo pot svojega prihodnjega poklica in njegovih dolžnosti. .. V mali družbi ja"bilo več gospa in srečnih in nesrečnih mater. Ena izmed njiili je tožila: "Jaz ne vem, zakaj ravno mene tako Bog tepe z mojimi otroki. Moji sinovi gledajo le, kje bi kaj zapravili, moje hčere pa le, kako bi se postavljale. Mali me pa sploh ne ubogajo. In vendar sem vse tako lepo učila. Oh ja, to je križ. Tam, notarjeve gospe otroci so pa tako dobri, samo veselje imajo z njimi: In vendar je gospa z otroki tako trda in huda." "Res je to," povzame druga gospa besedo, "notarjevi otroci so dobri pridni. Ali jaz sama sem videla, kako je? g.ospa svoje otroke navajala od mladega sem na zatajevanje. Je prišla na mizo jed, katero so otroci radi imeli, znala je gospa otroke pregovoriti, da so nekoliko manj od priljubljene jedi vzeli. Kar je pa ostalo, je bilo za reveže. Ootroci so bili vedno čedno in lepo opravljeni, ali razkošno pretirano nikoli. Gospa jim je določila čas za počitek in delo. Večkrat jih je vzela s seboj v koče revnih. Tukaj naj otroci vidijo, kaj je pomanjkanje, si je mislila, in naj pomagajo po svojih močeh, kar so tudi storili radi in z veseljem. Gospa pa tudi ne pozabi za svoje otroke moliti. Zato so vsi pridni." Tako je končala gospa. Ali ni imela prav? Gotovo! Naj bi tudi naše matere navadile svoje ljubljence že od mladih nog zatajevanja, premagovanja. Največja zmaga je. še vedno zmaga sebe 'samega. Ubogi pesniki! Vsiljivi pisač: "Gospod urednik tu imam pesmico, katero sem zložil v spodbudo k svetovnemu miru." Urednik: "Ali v resnici želite miru?" Pisač: "Z vsem srcem!" Urednik: "Potem pa sežgite pesem." Dobra vaja. Žena (bere): "Tukaj-lc se čita, da je škodljivo spati z odprtimi ustmi. Ali misliš, da je v spanju mogoče imeti usta zaprta?" Mož: "Ne vem, draga, toda lahko se enmalo vadiš, kadar si zbu-jena.'' Žena, stoječa pri postelji z metlo možu, ki ji je ušel pod posteljo: "Takoj mi pirdi izpod postelje!" Mož: '' Nočem ! Jaz sem gospodar v tej hiši!" NOVICE IZ STAREGA KRAJA. Več sto galiških. beguncev Poljakov in Rusinov je te dni zapustilo Kranjsko. Odpeljali so jih v Gmund, kjer so zanje napravili novo taborišče. Padel je 9. februarja v Karpatih rezerv, poročnik 97. pešpolka Josip Mocher. Iz župnije Mirna je sedaj 98 vojakov v vojski. Padlo jih je dosedaj 5, namreč: Bajec Bei), iz Mirne, Kolen ec Anton iz Zabrdja, Sladic Alojzij iz Žlebin, Franc Krav-car iz voljčih njiv in Rudof Janez iz Cirnilca. — O Bajcu in Ru-dofu pa se zadnji čas sliši, da sta Se živa, četudi je že vojaško poveljstvo uradno županstvu sporočilo njihovo smrt. Iz ruskega ujetništva se je o-glasil Ivan Ravnikar iz Most, pii Ljubljani. Mali Robinzo iz Ljubljane. Pavel Gril, rojen leta 1901 v Ljubljani, je bil v vzgoji zanemarjen in kot tak je moral, da se poboljša, v šolo na Rakovnik. 141etni dečko je bil zelo prilcuplive zunanjosti, videti odprtega čela ter za svojo starost dovolj močne, pač, pa pritlikave postave. Neverjetno bi se zdelo človeku, koliko je ta "krotka " j že v svoji nežni mladosti doživela, in ker so na razpolago deloma tudi uradni in ne samo privatni po-: datki, hočemo njegovo burno ži-, vjenje, ki bo gotovo zanimalo širšo ; javnot, v kar mogoče kratkih po-' tezah očrtati. Na Rakovniku dečku ; ni ugajalo in jo je leta 1913. popihal k svoji materi v Marijino Celje, odkoder je po kratkem oddihu odšel v Trst. Tam so ga prijeli iri poslali v zavod nazaj, kjer ga pa ni držalo dolgo in je še istega leta ob priliki neke stavno,sti zopet pobegnil na Reko, kjer je dobil delo na ladji "Tatra". S to ladjo se je pozneje pripeljal v Trst in odšel proti Italiji. Na potu so ga ustavili in dali blizu Tržiča (v Scodovaci) v delo nekemu kmetu, katerega je pa čez mesec dni zopet zapustil in šel v Videm v Italiji, odkoder ga je usoda zanesla v zaželjene Benetke, Tam je prosil, da je bil sprejet za dela, kakršna pač more odpravljati tak činrl, na nemško ladjo "Schleswig", s katero je odpotoval v Gruz, Kotor, na Malto, v Mesino, Neapelj, Genovo. Nizzo, Montecarlo, v Španijo (Malaga), Algerijo, Gibraltar in zopet nazaj na Špansko, v Plimouth, London, Rotterdam, Bremerhafen in Bremen. Na tej ladji je imel mesečno 25 mark in hrano, seveda tudi trdo delo. V Bremenu je "Shlewig" te vrste tiče izkrcala na suho, in čez tedftn dni se je de-' čko že "udinjal" za isto plačo na nemškem parnikui "Helgoland". S tp pasažirsko ladjo je odplul v A-meriko. Takrat je parnik priplul k nesrečnemu slučaju, ko sta neki ^oroff/p^w; - © /at^T/P^—/Vkt^s- 55z'""-"*-'" holandski in nemški parnik "Kaiser Wilhelm II." trčila skupaj. • Nemški parnik je bil poškodovan, da so morali z njega vsi potniki, bilo jih je okoli 400, na "Helgoland", holandski pa le neznatno in je-po nesreči plul svojo pot. dalje. Ko je "Helgoland" v Ameriki-izkrcal potnike in 'zopet dobil 110-|vih, so odpluti na Nemško nazaj. Zapustivši mornarsko življenje, je i tnali delal štiri dni'v Hamburgu, (potem pa je blodil deloma peš. deloma -se '■Vos/il. "ter obiskal Il.frt-burg, Bremen, Ostfriesland, Olden-ihurg in Pillefeld. Tam so ga r.m-r■ di beračenja en teden zaprl'. p -tem pa so ga noge zanesle v Picke-jburg in Emden. Mednot.io se je !sešel z nekim pretepaškim Teniškim mornarjem. Ko ju je v lvn-j I denn stražnik ustavil, se je mor-j nar, ki je bil močan in velik knk«r jpirat, .spustil vanj, ga vrgel ob' j tla in mu izbil nekaj zob. S po-; j močjo došlih stražnikov sta bila j oba aretirana in je "pirat" dobil ! j za to štiri mesece "nagrade", m a- j lega Grila pa so pognali iz mesta, j Od tam je šel zopet dalje v Draž-dane, Uhm, kjer je hötel stopiti lc nemškemu "Rdečemu križu", a ga niso sprejeli, pač pa so mu iz u- smiljenja dali kot AVstrijeu 25 mark. Od tam je zopet romal, se vozil in hodil v Augsburg, Mona-kovo, Rosenheim, Kufstein, Vergl, Franzensfeste, zopet nazaj na Ba-vasko v Holzkirchen. Tam je v neki kolodvorski restavraciji kupil konec klobase in kruh ter dal zanj .15 pfenigov, in -ko mu .je /za drugo enako naročilo zaračunala natakarica 20 pfenigov, se jc mali hrošč začel šopiriti ter končno, ker mu je rekla "Knirps", vrgel v njo kozarce. Zaradi tega je prišel v roke, varnostni oblasti, ki ga je poslala v Missbach, od tam na avstrij sko mejo, odkoder je bil pritiran v svojo domovino. Na Rakovnik ga prav nič ne mika in tudi ne pride, pač bi se šel pa rad učit kakega i i;k(\lelstva, ker skusil je mnogo robrega, a še več hudega, kar ga d o vedlo do trdnega sklepa, da t oče biti "baraba", marveč pošten človek, obrtnik. Se bode li to izpolnilo, pokaže prihodnost. Umrl je v Ljubljani č g. Karol 1 teidrich konzistorialni svetnik, l.iseromašnik, imejitelj zlatega zaslužnega križca s krono, duhovnik misijonske družbe sv. Vincen-cija Pavljanskega. Kdo ni poznal, kdo ni spoštoval in ljubil častitljivega, vedno prijaznega starčka? In danes ga ni več! Že v soboto 13. marca je tožil, da ne more spati. "Kap bo, kap", je relcel v soboto opoldne. Vendar je v nedeljo še maševal, bil opoldne in zvečer dobre volje ter se še pogovarjal o sv. Klemenu; po polnoči pa se je njegova blaga duša mirno ločila iz tega sveta. Pripravljen je bil vedno. — Naslednji kratki življenjepis je blagi pokojnik sam napisal pred več leti, zato naj sledi neizpremenjen: Rodil sem se 7. novembra leta 1830. v Ljubljani ter bil drugi dan krščen v stolnici. Bog mi je dal dobre, krščanske starše, zelo pobožno, globoko verno mater. Bogu bodi zato hvala! Majnika leta 1841. me je na binkoštni pondeljek birmal v stolnici knezoškof Wolf. Ravnotu v stolnici sem opravil tudi prvo sv. spoved — pri, svojem poznejšem pravem župniku Tomanu ter tudi prvo sv. obhajilo. 30. Julija leta 1854. me je posvetil knezoškof Wolf v stolnici za mašnika; tu sem obhajal prvo sv. mašo 15. avgusta ob šesti uri zjutraj. 4. septembra sem prišel za beneficijata v Moravče; velika sreča je bila zame, da sera imel za župnika izvrstnega duhovnika To-mana. 4. novembra leta 1857. sem prišel za kaplana k sv. Jakobu v Ljubljano in odtod leta 1859. za stolnega vikarja k stolni cerkvi. 7. oktobra 1868. sem bil poklican za kurata na novoustanovljeno c. Zahvala. Podpisani se tem potom kar najlepše zahvaljujem društvu Slovenec št. 1. S. D. Z. za prijazno in bratsko sodelovanje pri pogrebu mojego brata Martin Colariča, ki je umrl 3. marca. Poaebm1) se pa še. zahvaljujem Sloven^k i dobrodelni zvezi, ki je pokojnega podpirala tekom dolge bolezni in ker je tako točno ža njim izplačala uemrtnino. Priporočam Slovencem to našo elevelandsko organizacijo kar najtopleje Zahvaljujem se tudi vsem drugim r.naneem in prijateljem, ki so pokojnika obiskali tekom njegove bolezni in ob smrti. Lepa hvala g. Antonu Grdina, ki je priredil tako lep pogreb. * FRANK COLARIÖ, brat Zahvala. Podpisani se najuljudneje zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so obiskali in tolažili v bolezni in ob smrti pokojnega nepozabnega soproga, oziroma očeta J. Hrvata p. d. Obrmana. Zahvala cenjenim društvam Žužemberk, dr. sv. Janeza Krstnika in dr. sv. Pavla, ki *o bratsko pokazali svojo ljubezen do svojega umrlega sobrat«. Najlepša zahvala pa še posebno slovenskemu pogrebiii-ku Antonu Grdina Frances Hrvat, vdova. Josip Hrvat, sin. Frances, Mary, Johana, hčere kr moško kaznilnico »a gradu. 8.] j oktobra 1872. pa sem bil imenovan . za spuituala v kn. šk. semenišču J v Ljubljani 9. majnika leta 1875., v mesecu ^'latere božje sem storil sklep t~~ naenkrat in ob času, ko sem najmanj na to mislil — da postanem misijonar, samo iz tega na-! meha, da si lažje in bolj gotovo rešim. duš«. Prosil sem za vspre-jem, bil sprejet, toda škof me je Zgornja slika kaže sledeče: st. 1 in 2 je ntmeški podmorski čo!n U 36, Št. 3 je potoj. ljena Holandska ladija Zaanstrocm, št. 4 je nemeski podmorski čoln U 28. še eno leto zadržaval. 14. septembra leta 1876. sem zapustil Ljubljano ter se odpeljal v Gradec, ker sem bil sprejet v semenišče. Čez dve leti, 1. oktobra 1878. sem napravil obljubo, nato pa sem bil prihodnje leto poslan v Wiener-Neudorf pri Dunaju, od tu pa sem j bil poklican 4 oktobra 1886 v Ljubljano.Tako daleč sega njegov rokopis. V Ljubljani je deloval dol- j go vrstvo let v deželni bolnici, priljubljen je bil posebno kot spovednik ;nad 25 let je spovedoval v kn. šk. semenišču, in ko ga je pred desetimi leti zadela kap, je bilo njegovo poglavitno delo spovedo-vanje duhovnikov. Marši kateri ga bo pogrešal. Upamo, da je že prejel za svoje zaslužno delovanje nebeški venec, ki si ga je spletal etko-(fo 85 let. Naj v miru počiva! TISKOVNA DRUŽBA 'SLOGA' urad 6120 St. Clair Ave. CLEVELAND, O. Izdaja tednik Sloga, ki izhaja vsak četrtek Naročnin $1.00 na leto 50 centov za pol leta. Se priporočamo cenjenemu občinstvu za vsakovrstne tiskovine. Kadar potrebujete kuvert, papirja, lepakov itd. se vselej po-poprej oglasite pri nas, predno oddaste naroČilo, mogoče Vam lahko prihranimo denar. Vse delo izvršeno točno in lično. Unijska tiskarna. STKAN 6. "sloga", v četrtek. s. aprila, 191.1. KREPKE VOLJE! (USTANOVNfKOM IN SOTRUDNIKOM LISTA SLOGA.) l. K. "Največja modrost je krepka volja", je vskliknil Napoleon, ee-gar velika dela občudujemo še danes, ki je bil junak, kakršnega ni rodil celi srednji vek, ne novi čas in menda ga tudi naša dobe ne v/.re. Če pogledaš še druge velmo-že, ti bo zazvenela iz njihovih ust, ali pa iz življenja in njihovih del ista misel, ki- jo je izrazil .Napoleon ali kakor pravi Smiles: "Vsak si vtisne sam sebi lastno vrednosti in veljavo, mi smo majhni ali veliki, slabiči ali junaki, kakršna je pač naša volja." In ko ljudje tožijo, da ne morejo tega ali onega, pa zalcliče Viktor Hugo: "Vam ne manjka moči, ampak prave volje." - Te-le besede in te misli naj bi' bil smoter konzorcija in sotrudni-štva lista "Sloga". Ustvarili ste si lep, tolikanj potrebni list; tako hitro, da nekateri izražajo pomislek, bo li tudi vse to .ostalo trajno, stanovitno. Kdo bi dvomil na tem! In vendar je resnica, da je v vsakem započeten delu pögum in delavnost veliko večja, kot malo časa po ustanoviti, da marsikateremu zmanjka delavnosti, pojav, ki vzbu ja nekak strah, in ki vodi v skrbni glavi vprašanje: Kaj je vzrok 1 Ne manjka moči, ne manjka sredstev, da bi ostali v vrstah skupaj, ampak samo močne volje. Glej! Na primer razloži svojemu prijatelju, ko ji Se včasih tudi zavzema, za katoliške ideje, pagrom, pota in cilje katoliškega časopisa, on odobrava vse to, lepo se mu zazdi, začetkom si misli, da bo delal z vsp močjo, oprime se morda že vsega, jej.že nekaj mesecev pisal v časopis,: ter istega pridno širil, kfatko rečeno: bil je izvrstna moč. Naenkrat pa inu pride na misel, da mu, je vse pretežko in vzdvomi v svoji moči. Sam si še zamisli veliko težkoč: ljudje me postrani gledajo, delajo opazke o meni, nasprotniki se huduje jo nad menoj, lahko me kdo• še iz za vogala napade, ženice me vlečejo po zobeh, vsak kdor me sreča iz nasprotnega tabora se mi roga, in sploh pa tudi časa nimam. Cel dan delam, zvečer moram malo počiti, malo več razve drila rabim, cel teden, v nedeljo sem lahko prost cel dan, med' tednom mi vzame čas moje delo, v j nedeljo popoldne vsaj bi moral biti docela prost in tako si našteva in odkriva novih vzrokov, ki se vrstijo krog njega kot. dobra mamica. In ta mamica govori utrujenemu starčku, da se preobkladä prehudo, si nakopava sovraštvo, si izpodkopljuje svoje zdravje, škoda lepih mladih dni in moči, pa mu govori tako prisrčno, da se "ubogi trpin'' zasmili samemu sebi in vsklikne.: "Jaz ne bom, ne morem, ni mogoče, nisem v stanu, prehudo je zame. " Srce se mu tako razširi, da mu zatoni um', pokrije oči, razsodnost in končno ne ve druzega, nego to, kar mu'govori čuteče srce: "Ne zmagaš vsega, prehudo je, pust.il" "Trpečemu rojaku" omahnejo "utrujene roke", zastanejo noge in, dobra prej omenjena mamica ga ljubeče in skrbno prime za roko in odpelje — na napačno pot .Kdo je vzrok temu pojavu? Volje ni, tiste krepke volje. Ko bi omenjeni prijatelj pri prvih pojavih raznih božajočih glasov vskliknil: moram! bi se razni predsodki in glasovi umaknili, na mah, prijatelj bi ostal jak in nepremagljiv. Avstrijski vojaški-, strokovnjaki pripovedujejo, da slovenski vojak, naj ga še tako muči žeja, nikdar ne pade k maroder jeni, ker se mu zdi presramotno, vštraja, ker hoče izvršiti svojo nalogo. Laških vojakov pa pravijo, da je pri vsakem večjem maršu za vsakim drugim kozolcem pol ducata, človek krepke volje izvrši naravnost občudovanja vredna dela. Hočemo dokazov? Častnik Aleksandra Velikega je imel nalogo s svojim krdelom splezati, na okopje obleganega mesta. Dvakrat je poizkusil, a vselej je bil odbit. Obupno -zakliče: "Ne morem več, nemogoče!" "Poberi se," zakliče veliki Macedonec, "nič ni nem-ogo- |če onemu, ki iina voljo zmagati!" j Aleksander se sam postavi na čelo krdela in v prvem naskoku zavzame vzidje. Kaj vse stori jeklena volja, -liani pove življenje Napoleona prvega. — Rojen kot Sin revnega Odvetnika, pa se je dvignil na najvišjo stopnjo, postal je mogočen cesar, pred katerim so se klanjali vladarji in šibila bela Evropa. Iz vseli njegovih govorov in rekov pa je jasno to le: zaupal je svoji volji. Ko je šel v Egipt, da si ga osvoji, •so mu uničili Angleži skoro vse brodovje. Sam je ostal s svojo vojsko v daljnem Egiptu m t d tujimi plemeni. Udaril je in malo časa, pa je bilo vse njegovo. A ne samo krepkih, zdravih, močnih možeh ustvarja močna volja velika dela, ampak še drugje, v nasprotnem slučaju so njena dela močna ■ v bolnem telesu ima močna volja velike učinke. Učenjak Darwin, je imel bolezen, ki ga je mučila dolgo vrsto let. V teku 40 let ni bil niti en dan zdrav,-poroča njegov sin : in bas v teh je u-s t varil dela, ki bi jih ne podvzeli najmočnejši možje. Njegov izrek je bil: "Odločnost naredi vse.". Za eno svojo knjigo je nabiral gradiva 20, za drugo pa 30 let! K Vsemu temu mu je pomogla odločna neupogljiva volja. V navadnem življenju oproščamo bolehuega ■človeka od vsacega težjega dela v; btilehdvöm.. telesu tega moža pa jVvolja ustvarila dela» ki zahtevajo velikanske ,vstrajnosti. Kako je Spričo tega dejstva silno žalosten pojav, če imajo nasprotno v zdravih krepkih telesih razni božajoči glasovi, ki šepetajo mehkemu srcu, pusti, ne trudi se !, več moči kot volja, ki naj bi ga vspodbudno z umom vladala in vodila. Kje bi bilo še človeštvo z ozirom na toliko hvalisano kultu- ro, da niso rodili posamezni rodovi krepkih volj, Lvoliko vstrajnosti so zahtevale razne iznajdbe, koliko neupogljive odločnosti razna raziskovanja,! koliko samozataje-vanja in nadčloveške moči širjenje tistega, ki tvori temelj pra-Ksaverija! Pomislimo sile razisko-vega napredka, to je Kristusove vere. Pomislimo na delo in vztrajnost, svetega Pavla; sv. Frančiška valea Stanle.va, težave Kolumba in drugih. — čemu hi našteval, saj vsako ime, ki je slavno in daljšega spomina med človeštvom, obenem tudi krijp v duha, ki je gotovo vseboval v sebi močno jekleno voljo. Da, vzor železne volje! Saj jih je bilo več, ki so šli tudi na delo pa so pustili oralo in zbežali, odgnal jih je znoj, vstrašili so se trde ledine, na katero je zadeval njihov plug. Rili so pa tudi, ki so ostali vztrajali, njih volja je bila močnejša nego gruda, ki so jo rahljali in orali, njih volja je bila jačja nego udarci, ki so padali na nje, bili so vstrajnejši nego ploha, ki se je zlivala na nje; grom, ki je Iničal nad njihovimi glavami, je bil silen, a silnejši je bil njihov: moram, hočem! Tudi v naši novi domovini je še njiva, katera je*še obdana z ledino. Ne smem reči, da ni delavcev in, da se plug še ni dotaknil ledine. Da plug katoliškega čas.opisja orje, toda delavcev je premalo; plug se pomika naprej prepočasi. Veselo znamenje pa je, da se z ustanovitvijo lista Sloge pridruži plugu več delavcev jn bo vzbudile in vznemirile. ^arje, če se to zgodi! Potem začne ^ od vseh strani bruhati srd in 1620; griči brizgajo v dalje ogenj, c* je v njih skrit; zažari nebo v ^'avih barvah, posveti se tu, poleti se tam ognjeni blisk, poln froze in strahu, in grom sledi gro-Iznad na videz speče vasi ,ruhne plamen; nastane krik in Pk prebivalcev, tuljenje še preo-t«le živdne: glasovi se mešajo in *°je z ognjem v grozoto sodnega le. -— Taka je na bojišču vznemirjena in razdražena noč. Tiha in neprijazna kakor noč > tudi cesta, ki se vije v strmih ljučih nad vasjo. Pred par dnevi s je bila vsa živa. Topovi so drsali po nji noč in dan, škripali °zovi, rezgetali in prali konji; dajale in odhajale čete raznih ^t, živa veriga, segajoča kdo ve <*kod in kdo ve kam. Kakor bi se ^movala danes cesta, da mora Witi v sovražnikove postojan- Za grmovjem nad vasjo se ne-ttj zgane in nalahko zaškriplje 'eg. Prikažejo se temni obrisi člo-&kih postav. Sest, sedem jih je. "«asi, previdno merijo korale za ^akom navzgor — patrulja, ki opazovat sovražnikove pozici-; j Po večini so, mladi fantje, no-•lei, l^i še niso mnogo izkusili svin !jiega ognja. Prišli so še-le pred 'ätkim. Niso boječi, a vendar jim tesno pri srcu, ko morajo bloditi tej neprijazni noči okrog v vedni gotovosti, v vedni nevarnosti, ajpazdaj poči iz zasede sovražni 'el in temu ali onemu uniči mla-življenje. In prvemu strelu sle- jdi drugi,- tretji, cela množica. Noč j si- vznemiri iui razdraž.i; Zajokaja bo doma uboga mati, ko izve no\i-ieo o njegovi smrti, zastokala bo I sestra ob izgubi ljubljenega brata', •nirko bo gledal predse oče-trpin. ko pride žalostna vest.... j Domovina, povelje, dolžnost! Čedalje opreznej.Ši so. koraki.! Počasi, komaj slišno lezejo navzgor v strmi klanec in vsaka stopinja je morda bližja smrti. — Razkrope se in posamič stopajo dalje. Za-pihlja mrzel veter; leden je in j fin mete drobni sneg naravnost v obraz. Zganejo se na postavah beli plašči, v lsatere so zaviti, in njihovi robovi plapolajo v neprijazno temo. — Naprej, le naprej!.... Pridejo do gostega grmovja v zadnjem ključu ceste. Glej,, v dalji sto, dvesto korakov ognji.... Trinajst, štirinajst, petnajst ognjev, ki so dobro skriti za grmovjem in zakopi, da ne .odseva njihov žar v dolino. — Sovražnikove prednje straže !.... "Naloženo povelje je izvršeno, naša pot končana!...." Nehote urneje bijejo srca. Tesne 'je se fantje zvijajo v plašče in sedejo v sneg, da se odpočijejo. Strma pot jih je utrudila. "Zdaj vemo, do kod segajo sovražnikove pozicije," šepne četo-vojda. "Poveljnik kompanije bo lahko vesel, ker naša pot ni bila brezuspešna.'' "Jaz za svojo osebo sem pripravljen iti še nekoliko dalje," pristavi mlad, pogumen korporal. Bil je pred tednom še navaden prostak. "Zakaj? Tega ne obsega pove-lja," vpraša vodnik. "Čemu se brez potrebe izpostavljati v nevarnost? Naša naloga je rešena." "Ali vendar bi bilo dobro, da vemo vsaj približno tudi sovražnikovo moč, zlasti moč prvih straž. Če smo že tu, zakaj ne bi tega po-izvedeli? — Sicer je pa najbolj varno, da grem sam. Vsak naj mi da še par patron, da mi jih ne zmanjka ob morebitnem spopadu. Na svidenje! Ne bojte se zame!" Odide v stran, varno stopajoč za .gostem, dovolj visokim grmov,-jeni. Zavest, da izvrši nalogo, ki si jo je dal sam, ga žene dalje; pogum mu vliva korporalska čast in «hvala"; ki jo prejme od predstojnika. " Grmovje se konča; nastane v njem daljša vrzel. "Kaj zdaj? — Naprej v stran !'" Osrnji sovražnih postojank se množe pred njegovimi očmi .... Naenkrat poči strel.... Drugi, tretji "Jezus, zadet!" šepne polglasno mladi junak in se zgrudi v mehko sneženo pernico. Ostala patrulja čuje strele. Vsi se boje za pogumnega korporala. "Ali je padel?" "Kdo ve? Ničesar nismo slišali razun strelov." - "Uide, kakor že večkrat." '' Ali gremo pogledat?' Nekaj jih odide za njim. Pok, pok! — Pok, pok, pok! — Sovražnik vnovič strelja. "Ali jiaj streljamo tudi mi?" "Bog varuj! S tem vzbudimo 5n alarmiramo sovražnika in naše." "čemu siliti v nevarnost? če ni zadet, bo kmalu za nami. Vrnimo se, sicer še poročila ne morem prinesti poveljniku stotnije," opominja četovod ja. Zavijejo jo zopet nizdolu. V daljavi. s široko raztegnjene fronte se užigajo bliski z votlim grmenjem. — Neprijazria, mrzla noč se drami.... Večkrat pöstoje; skrb jih je za pogumnega Jožeta. "Ali se vrne?" ' '' Gotovo bi se že bil.... " "šel bi nazaj in ga poiskal." "Gotovo je bil zadet...." Jožeta ni. Poizvedovalna patrulja se počasi vrača v dolino in potem na grič v svoje zakope. Četovodja stopi v votlino poveljnika stotnije. V zemljo izkopana jama, pokrita z deskami in vejevjem. Nadporočnik sedi na ležišču in bere star časopis. Pred njim brli s slabim svitom sveča. Nestrpno je že pričakoval, da se vrne patrulja. Ura je tri;- vendar jo je dočakal. , Četovodja javi; kar je poižvecle-la patrulja. "Dobro ste opravili. Hvala vam ! Pravite, da ste enega izgubili'I ", "Da, korporala, ki je avanz.;ral pretekli teden. Najbrže je mrtev. Kadi ,bi ga bili rešili, a je bilo nemogoče, ker je sovražnik začel srdito streljati." "Kil a.i je bilo to?" "Okrog polnoči, gori v zadnjem ključu ceste. Nekaj se nas je odpravilo ponj, a smo se radi pono-1 vljenega ognj;l morali vrniti." ^ "Junak je bil, pravi junak! Škoda ga^je," pravi nadporočnik. "Takih fantov potrebujemo. Kdor gre ponj, dobi nagrado. Spodobi se da ga tudi p0 vojaško pokopljemo." "Zdaj? Pozno je že, gospod nadporočnik." "Le. POprašajte! Naj se prostovoljno oglasijo!" Četovojda gre poprašat in več se jih oglasi, da bi šli po padlega junaka, med njimi star, 44 leten rezervist. Vsi pridejo preki je izumil in patentiral že vee ixiiajdb. Anton Peskar, jeden najstarjših gostilničarjev v Newburgliu. Fr. Vesel, dobro znani mesar na St. Clair ave. August Haffner, povsod znan in priljubljen, vslužbenee Cleveland Trust banke, agent za vsakovrstno zavarovalnino. Jakob Jančar, trgovec z modnim blagom v Newburghu. Prank's Dry Cleaning Co., lastnik Prank Mrvar ki je organiziral slovenski baseball v Clevelandn. Kuhar & Co. gročerija na St. Clair ave. Andrej Kran je, gostilničar nasproti cerkve sv. Vida. John Trattür, trgovec s čevlji v žužemberku. Frank Kužnik, gostilničar v jNfnybiurghn.. Ignacij Slapnik, utaethi; 'vr'tear,. prodajalec različnih evetlic. Viktor Bernot, grocerist^in. mes^r v Collimvoodu. Ivan špech, groce-rist, ki je pred kratkem otvoril novo prodajalno na 67 St. Alojzih (Lach, dolgoletni grocerist, jeden [izmed prvih.slovenskih nasejnikov : v Clevelandn. Izdelovalec dobre jdomače vinske kapljice. Frank jčerne, urar in zlatar, ima v zalogi j slovenske gramofonske plošče. Anton Anžlovar, prodajalna ženskih 'oblek na St. Clair ave. Beno Leu-•stig, trgovina za ženske in otročje ; blago. John Potok ar, izdelovalnima j mehkih .pijač. John Kuhar, dolgoleten grocerist, ki zna vedno nsjbo ljše postreči svojim odjemalcem. Sedanja prodajalna na 26 cesti blizu St. Clair ave. Loub Knaus, velika.zaloga vina, zanesljiv izdelovalec. Fr. KovLčič — gostilna. Jožef Furlaii, gročeiht in mesar. Jakob \Vahčič ,izdelovalec različici !i pom.', d z» lase, mazila itd. I-vah Žnidaršič, krojač na 60 cesti. Fr. Klemer.čič, gostilničar v Col-Imvoodu. John Knafel, popravlja beeiklje. Tedy Kekič, gostilničar. John Rošel, gostilničar. Anton Sršen, grocerija. Ivan Zakrajšek, groeerija. Ivan Turk, krojač. M." Marešič, zanesljiva trgovina o-blelt. Preveč in Pekolj, grocerista. John L. Mihelich, tolmač, javni notar in odvetniški zastopnik, Fr. Ivančič, grocerist in mesar v Collin woodo|Fr, G|egorič, trgovina z grocerijami in mesom na Calcutta ave. Fr. Cvetek, trgovec z modnim blagom. Fr. MoČilnikar, do-brozuani 'grocerist v žužemberku. Josip Demchar, slovenski stavbenik. Josip Mariiičič, slovenski zlatar, ima v zalogi gramofone in slovenske plošče. John Zulicli na '1376 Marquette Rd. prodaja hiše, ZiavaiTovalnica proti1 ognju. Fr. Jenškovič, gostilničar. Anton Pri-jatelj, dolgoletni in vobče znani grocerist, ima svojo izvrstno založeno prodajalno na vogalu b'1 St. in Bonna ave. Andrej Ulle, stavbenik v Collimvoodu. Kristan Mandel, velika trgovina pohištva in železnine v Collimvoodu. John Popovic, hrvatski gostilničar. E-•lifts' Ratlich, trgdvec z vinom in žganjem. Dobranic & Vardian, /.delujeta izvrstne tamburice. Pritz Chariot, papira sobe. John Skuly, na 3908 St. Clair, grocerist. Joe Piškur, mesar v žužemberku. Lo-vccnc Bazar, izdeluje izvrstne stnodke. Gajo Gjermanovich, edini srbski gostilničar v Olevelandu. Anton Korošec in Frank Bizjak imata za v najem nove Gadillac automobile. Jakob Boncha, proda, jalna sladčic in smodk, papira in barva sobe. F. Normali, dobro znani slovenski grocerist, vedno zanesljiv — dobra postrežba. Fr. (Nadaljevanje na 8 strani.) NAŠI OGLASI. (Nadaljevanje iz 7 strani.) Poje, krojač v žiižeui.berku." Frančiška Skilly> velika zaloga čevljev, .losi pin a Turk, prodaja cvetlice. Josip Žokalj, je prt.d kratkim o-trvoril novo prodajalno z mean im moškim blagom. priporoča1 v blagoiu.itni obisk. Frank S.kulv, grocerist. Lovrenc Urbani j a, krojač. Jolin Žulich, 1.1.07 Norwood Ed., blizu cerkve sv. Vida, prodaja posestva hiše, lote. Zavaruje proti ognju. Anton Alte in. gostilničar. Matija Sirk., grocerist» John Kromar, gostilničar, izvrstne pijače in prigrizek. Naslov 988 E.. nemško desno krilo preveč oddalilo od cen trama, se je še-le general J.offrc upal napasti zniagujoče Nemce,. Potisnil jih je nazaj do trdnjave Verdun na vzho du in od tu do Črte,' ki teče skozi Rheims, Arras in proti severu do belgijskega obrežja pri Nieuport. Ker se jim ni posrečila pot do Pariza od severovzhoda, so se Nemci zatem obrnili proti obrežju in zavzeli vso Belgijo z izjemo ozkega dela zemlje ob zahodni franeosko-belgijski meji. Napadli so Aiitverp, zadnje utrjeno belgijsko ^ mesto,- in s pomočjo avstrijske aitilerije v kratkem osvojili tudi to trdnjavo. Z izjemo par brezpomembnih malih spopadov v Alzaciji se je na zapadu dosedaj vršilo še vse bojevanje na belgijskih in francoskih tleh. Nemci imajo v svoji oblasti praktično celo Belgijo in severni del Francije do mesta Rheims. Celo črto skozi Francijo so si močno utrdili in vkljub vsem poskusom od strani zaveznikov je ta črta ostala skoro popolnoma nespremenjena že nad štiri mesece. Veš-eaki, ki so pregledali to pozicijo, trdijo, da bo zaveznikom skoro nemogoče katerikrat potisniti Nemce čez Francosko mejo. . Med tem ko so na zahodnem bojnem polju Nemci vse podili pred seboj si je Avstrija stavila nalogo prvič kaznovati Srbijo vsled umora prestolonaslednika in na severu držati nazaj ruske čete in če mogoče s pomočjo Nemčije prodreti do Varšave. Na jugu je s pomočjo monitorjev na reki Donavi prekoračila avstrijska armada srbsko mejo in prisilila, da je srbska vlada zapustila glavno mesto Belgrad iij preselil« svoj sedež v Niš. Avstrijci so nato zasedli Beligrad, katerega so bili pa prisil jeni v kratkem zopet zapustiti. Bojevanje sei je vršilo več mesecev nato ob meji, brez večjih bitk. Avstrija je , skoro vso svojo redno armado poslala v Ga lici jo in pustila na jugu skoro izključno same rezerviste in črnovojnike. Po novem letu je avstrijska armada zopet prekoračila srbsko mejo in posedla Beligrad, toda južno od tu Se jim je ustavil ostanek srbske armade. Razvila se je velika in odločilna bitka. Avstrijska armada je bila premagana in prisiljena v drugič zapuititi' Beligrad iii se umakniti čez mejo. Položaj na jügu je danes skoro isti, kakor je bil pred vojsko. Avstrija je poslala večino svojih vojakov proti severu, Srbija je pa itak popolnoma izmučena in vsled pomanjkanja denarja in strel ji va: ne .poskuša prodreti čez mejo.. Zraven tega so zadnja dva meseca začele na Srbskem razsajati različne kužne bolezni, kakor koze, tifus in celo kolera. Na tisoče ljudi je že umrlo, vsled teh bo-leznij. Položaj ja danes na Srbskem skoro brezupen. Glavni del .avstrijske, redne armade je bil takoj v začetku poslan v Galicijo in je tam prekoračil rusko mejo. Toda Rusija se je hitreje, mobilizirala, kakor je.pričakoval ; avstrijski generalni štab. V kratkem so bili avstrijski oddelki potisnjeni.nazaj .čez, mejo in ruska armada, je, vdrla v Avstrijo v Galiciji in Bukovini. Ob istem času je severno krilo ruske armade prestopilo .vshodno Prusijo na Nemškem, .toda pri .Tannenwaldu so bili Rusi odločno premagani. Padlo in ujetih jih je bilo v tej bitki nad; 100.000. Nemčij* je zasledovala Ruse čez mejo, prestopila rusko ozemlje tudi na jugu in osvojila ves ruski del Poljske skoro do Varšave. Toda oktobra meseca je bil maršal von Hindenberg premagan prod Varšavo in prisiljen zapustiti rusko ozemlje. V kratkem času nato so je, sreča vnovič obrnila. Rusi, ki so vnovič vdrli v vshodno Prusijo, so bili zopet premagani pri mazurskih jezerih, Nemci' so zasedli velik del ruske Poljske in sedaj prete glavnemu mestu Varšavi. Manj srečno so se bojevali Avstrijci proti Rusom. Ruska armada si je osvojila celo Bukov ino in velik del Galicije z glavnim mestom Lemberg. Zasedli so celo karpatske prelaze in poslali nekaj manjših čet že v Ogrsko. Rks so sicer Avstrijci koncem meseca februarja potisnili Ruse:" nazaj, jih spodili iž Bukovine Toda le začasni so bi I i. ti vspehi, umakniti so se morali vnovič in pred kratkem so Rusi vzeli avstrijsko trdnjavo Przemysl. v Galiciji. — V kratkih potezah je toraj položaj na vshodu sledeči. Nemšlco-avstrijska armada ima v svoji oblasti velik del rusko Poljske skoro do mesta Varšave. Rusi pa derže skoro celo Bu kovino in vzhodni del Galicije. Vzorkov je Več, zakaj se Avstrija ni mogla vspešneje ustavljati proti Rusom. Prvič je poslala svojo najboljšo artilerijo na zaliod — v pomoč Nemčiji. Drugič mora imeti vso italijansko mejo zavarovano in govori se, da ima na Goriškem pripravljenih od začetka vojske nad 300.000 najboljših čet. Vsak čas je namreč pričakovati zavratnega napada od poprejšnje zaveznice Italije. Laški špijoni dobro vedo za ta oddelek avstrijske armade in samo temu dejstvu se je zahvaliti, da Italija že davno ni napovedala vojske. Turčija je meseca oktobra stopila v zvezo z Nemčijo in Avstrijo. V kavkaških gorah se je vršilo več bitk med ruskimi in turškimi Četami brez posebne odločilne zmage. Meseca februarja je velikansko zavezno brodovje angleških, francoskih in ruskih ladij pričelo bombardirat/ Dardanele. Brez posebnega zadržka so bile porušene zunanje trdnjave pri vhodu v Dardanele, toda notranje trdnjave so se dosedaj še Vspešno ustavljale napadom skupnega liro-' dovja. Turški topničarji so potopili dve angleški in jedno francosko ladijo .prve vrste in več manjših parnikov. Na morju se ni vršila nobena odločilna bitka. Nemško brodovje si ne upa iz severnega morja, angleške Indije se pa tudi drže pristanišč. Več nemških križark, ki so se ob začetku vojske nahajale v tujih pristaniščih, je bilo pot.oplje-nihV Toda, popl-ej so pa storile še Angležem velikansko škodo. Posebno križarki Dresden in Karlsruhe sta med seboj potopili čez petdeset angleških in francoskih tovornih parnikov predno ste bile slednjič same uničene. Ogromne »kode je Angležem tudi napravilo nemško podmorsko brodovje. Pravijo, da ima Nemčija nad 100 teh ladij in angleški tovorni parni!'i so v takem strahu pred njimi, da je n. pr. v angleškem prelivu ves promet, prenehal. To je v kratkih potezah površen pregled velikanske vojske. Bojevanje se je dosedaj z izjemo malega dela Avstrije vršilo še vse na tleh zaveznikov. Glavni vzork'temu je seveda, to, da sta bili Avstrija in Nemčija veliko boljše pripravljeni na vojsko, da so bile njih čete boljše oborožene ter da je osobje boljše' izvež-bano. Rusom primanjkuje streliva zlasti odkar jim je pot zaprta skozi Dardanele. Slaba pota in ne- j zadostne železniške zveze'tudi zelo ovirajo prosto premikanje njih čet. Francozom in" Angležem je za-' četkoma manjkalo vojakov, toda sedaj, ko so dospele nove čete, so imeli pa Nemci dovolj časa, da so močno utrdili svoje pozicije. Stalo bo zaveznike ogromnih žrtev predno jim bo mogoče spraviti nemške vojake iz francoskega o-zernlja. (Konec.) ___rv__—-- Odlikovan je bil s srebrno lirab-rostno svetinjo, 'zobotehnik, sedaj četovodja pri 20. lovskem bataljonu Ferdo Palovec. Odlikovanje se nanaša na hrabrostni čin, ki ga je izvršil. V vojno službo je bil poklican 10. februarja g. Pavel Klemenčič, kaplan v Kočevju. Povišanje. V stotnika je bil povišan c. in kr. nadporočnik 97. pešpolka g. Josip Šeme, poveljnik nadomestne stotnije, sedaj v Ljubljani. Umrli se v Ljubljani: Marija Stegnar, bivša kramarica, 72 let. — Gabrijela Smole, hči drž. želez, pisarniškega ekspedijenta, stara pol ure. — Ivan Kosirnik,' vejenee 3 mesece. — Josip Jankovič,. posestnik, r.7 let. —•:' Oti-lija ta.l •!-, žena. skladiščnega delavca drž. Železnice, 44 let. — Josip .':<: -i. eo v I jars ki pomočnik, 22 let. — Marjan Pövhe, sin gledališkega iv/i serja, 13 mesecev. —- Matevž Por, kajžar, 49 let. — Fran Jugovič. pešec 17. pešpolka. — Ivan Mrak, čevljarski mojster in posestnik, 50 let. — Peter Drehsler, črnovoj-nik 17. pešpolka. — Emilija Kepa, bivša tov. delavka, 40 let. — Terezija Čehun, gostilniearka in hišna posestnica, 59 let.. — Marija Čer-nivec, bivša kuharica, 75 let. — Jurij Sorle, ernovojnk 17. pešpolka. — Peter Kamenšek, pešec 97. pešpolka. — Tomaž Lukan, užitkar 64 let. — Podpirajte slovenska podjetja, kupujte vedno pri slovenskih trgovcih. Pazite vedno na njih o-glase v našem listu. Mi ne priob-čujemo lažnjivih oglasov. $3.500 DVE HIŠI, 10 SOB SPREDAJ, 5 SOB ZADAJ, RENT m NA MESEC, LOT 49x132, BLIZU EAST 38 IN SUPERIOR AVE. $3.600 ZA TRI DRUŽINE, 11 SOB, KRITO S SKALIOAMI, KLET POD CELO HIŠO, PODSTREŠJE. RENT $36. VELIK LOT. BLIZU SUPERIOR IN E. 51 ST. $4.200 ZA DVE DRUŽINI, 11 SOB, KOPALIŠČE. RENT $10 POSLOPJE V DOBREM STANJU. SE LAHKO RABI ZA ŠTIRI DRUŽINE. LOT 40x120. BLIZU E. 67 ST. IN ST. CLAIR. $4.600 ZA 2 DRUŽINI, 10 SOB KOPALIŠČE, KLET, PODSTREŠJE, KRITO S SKALI-CAMI. VELIK LOT, BARN, RENT $44. BLIZU ADDISON RD. IN BONNA AVE. $3.700 11 SOB, 4 DRUŽINE, VELIK BARN, RENT $45. LOT 4(1x168. BLIZU ST. CLAIR AVE. IN E. 71 ST. $2.700 ZA DVE DRUŽINI — HIŠA V D BREM STANJU, BLIZU E. 67 ST. IN ST. CLAIR AVE. $2.800 8 SOB, MODERNA CEN-TR A LN A KU RJ AVA-KOPA-LIŠČE, KLET, KRITO S SKA LICA Ml. PLAČATI TREBA SAMO $300 DOLI. BLTZI ST. ( LAIR IN E! 72 ST-IMAMO ŠE VELIKO DRUZIH IIIš NAPRODAJ PO IZVANRED-NO NIZKIH CENAH. VPRAŠAJTE NA BANKI, ČE SMO ZANESLJIVI ALI NE. McKEENA BROS. 1365 Ei 55 ST. URAD ODPRT ZVEČER. ZAHVALA. Žalujoča družina se naju-ljudneje zahvaljuje, vsem prijateljem, obiteljem in onim ki so nam skazali so'zalje', prinesli vence in se udeležili pogreba preljubljenega sinčka, katerega nam je kruta smrt iztrgala iz naročja in katerega bodemo tako t.eško pozabili. Vsem še enkrat iskrena za-vala in Bog plačaj. Prank in soproga Kuhelj. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Naznanjam prijateljem in znau-cem v slovenski naselbini in okolici, da. sem pričel prodajati hiše in zemljišča (Lote). Ker se že ve/: let pečam z razl-ičnimi trgovinami v Clevelandn in okolici, upam, da mi bodejo šli na roko, ne pa nasproti. Ravno tako zaupnost dobim pri slovenskih tovarniških delavcih. Kajti gledal bodem pri vsaki kupčiji, da isti ki kupuje ne bode imel nikakoršnih nepotrebnih stroškov. Plača po istih pogojih, kakor sva se pogodila. Se priporočam znani Robert Sternen, j 1378 E. 49 St., CLEVELAND, 0. Kapro-aj so 4 loti v blisu bivte cerkve. Več se poizve 1 pri Štefanu Lunder, 1074 Addison Rd. Cleveland, O. Stalno službo dobi dekla za hišna opravila pri slovenski družini. — äglaai naj se v upravništvu našega lista. ' " " i Bekla za hišna, opravila proti dobremu plačilu se sprejme. Vprašaj- i te na 6107 St. Clair ave. ----j Naprodaj je dobro ohranjeno ke-glišče. Cena nizka. Več se poizve v naSem uradu. Rojakom in. prijateljem priporočam moderno urejeno gostilno, kjer je vedno dobiti svežega ječ-menčka, prigrizek domače kranjske klobase, košček okajenega plečeta in druga želodečna zdravila. Dobro smodko in glažek slivovč-ka je vedno dobiti pri JOHN MODICU, 6021 ST. CLAIR AVE. LEPA PRILIKA, — Hiša se proda po ceni ker je lastnik odšel na farme. Hiša stoji v sredi med drugimi slovenskimi hišami na 61 cesti. Hiša s 5 sobami in lot 30x150. Proda se poceni. — Podrobnosti se zvedo pri GEORGE SCHNEIDER, 5909 Superior Ave. Anton Prijatel, Grocerist 1192 FAST 61 STREET Pfi nakupu grocerijskega blaga se obrnite na mojo trgovino V zalogi imam vedno sveže blago i Samo uri meni so dobiio rejdstrira-;»a HI. garantirana sledeča zdravila: za I rast ni proti spailanju moških in :>etipskih las. kakor tudi za moške brke in I brado: za ravaiatizein. kostiboli ali trganje v rokah. nosa]) in križu. 7,a ra-1 ne, opekline, bule. ture krast - in p,rin-te. /h kurji očesa, bradavice, potne none m ozebline. Kedor Iii rabil moja zdravila brez uspeha mu povrnem denar. Pišite takoj po cenik, ali pa pridite osebno. JACOB WAHÖIc, 1092 E. 64th St., Cleveland, Ohio. vas doktor ve in vam pove, da če ni njegov recept natančno nareien in od naičisteiših zdravil, da vas ne more ozdraviti. Vaši zdravniški recepti morajo priti v našo lekarno, kier bodejo zdelani natančno po želji zdravnika. Imamo tudi popolno zaloao gumijevih predmetov, toaletnih potrebščin, dišav, cigar in sladkorja. Guenthers Sloven. Lekarna, Addison Rd. vogal St. Clair Ave. John Kuhar, SLOVENSKO-HRVATSKA GROCERIJA 1296 East 26 Street se priporoča za nakup grocerijskega blaga Kadar potrebujete mladeniško ali otročjo obleko \ vprašajte za Freedman Bros obleke, ki so vedno ( po modi izdelane < The Freedman Bros Clothing Co. • 705-707 WEST ST. CLAIR AVE, ! CLEVELAND, OHIO. The Garfield Savings Bank --PET PODRUŽNIC----- Glavni urad: GARFIELD BUILDING, EUCLID AVE. Podružnice: Corner Euclid & East 1 18 St' Corner Superior & L. 105 St Corner St. Clair & E. 105 St. Corner St. Clair & E. 72 St. obrests na naloženi de -- Dobra, zanesljiva hranilnica. Nalriinilinn obuval za ženske, moške in " otroke, blagovolite se ozirati na priporočljivo domače podjetje, katero obstoji že n*d 17 let v Cleveland u FRANK SUH Ä DO L NIK. TRGOVEC S ČEVLJI 6107 ST. CLAIR AVENUE 3STE^7"H3STE POZOR, Na pozabit« pridite in ogledati si naše krasne obleke, prej, kakor bodete šli kar drugam. Mi vas zagotovimo, da bodete zadovoljni, ker so v resnici nekaj izvonrednega. Narejene so tako, da vnaki dobro pristojajo. In cene takim oblekam so jako nizke. Imamo tudi vso drugo o] ravo za nevfste in družice. Mi v»'ii pošljemo sj letalko lae na dom in preskrbi, d» ste dostojno opravljeni. • F. J. TURK & Co. slovenska veletrgovina 5707 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO. JOHN GORNIK. SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ 6105 ST. CLAIR AVENUE se priporoča za nakup spomladne moške in deške oprave. Iideluje moške obleke po naročilu točno in ceno.