NASLOV Ljubezen do domovine in materinega jezika stran 6 Leto XXXIII Št. 31 Murska Sobota, 21. aprila 1981 CENA 4 DIN VESTNIK Rezervirano za urednika Vestnikovi izleti, ki jih že več let zapovrstjo organiziramo za naše naročnike, so postali tradicionalni in veliko je takih, ki so vsako leto potovali z Vestnikovim vlakom. Mnogi nas tudi zdaj sprašujete, kaj bo z letošnjim izletom, zato tokrat v pojasnilo le tole, da o njem že razmišljamo in izlet zanesljivo bo. Ker smo Slovenijo že prepotovali, se bomo tokrat podali v sosednjo Hrvaško, izlet pa bo v septembru. Sicer pa vas bomo o vseh podrobnostih sproti obveščali. Poleg stalnih nalog, ki čakajo občinsko konferenco zveze komunistov v naslednjem mandatnem obdobju, bo posebna pozornost namenjena tudi obravnavanju problematike iz vsakodnevnega življenja, za kar so še posebej zainteresirani delovni ljudje in občani. To je v prvi vrsti problematika organiziranosti gradbeništva in stanovanjske izgradnje v občini, ki zaostaja za pričakovanji, nadalje ocena uresničevanja stališč o kmetijski politiki in o nalogah za hitrejše spreminjanje družbenoekonomskih odnosov v kmetijstvu, kakor tudi vprašanje zaposlovanja, odpiranje novih delovnih mest in usmerjeno izobraževanje, čemur bodo še pred koncem tega šolskega leta namenili posebno sejo občinske konference zveze komunistov. Nič manj pozornosti pa ne bo veljalo tudi raziskovalnemu delu in inovatorski dejavnosti. M. J. POSEBEJ DELOVNO Do konca tega meseca bodo v gornjeradgonski občini v okviru občinske skupščine in izvršnega sveta največ pozornosti namenili stanju in problemom razvoja komunalnih organizacij, uresničevanju programa usmerjenega izobraževanja in celodnevne šole in analizi poslovanja temeljnih organizacij združenega dela v letu 1980. Poleg tega bo na dnevnem redu zaključni račun proračuna za lani, lanskoletni davčni zaključni račun, podano bo poročilo o delu delegacije SRS zveznem zboru skupščine SFRJ, poročilo o delu postaje milice in cela vrsta drugih pomembnih vprašanj. Vsa omenjena in še nekatera druga področja m probleme bodo strnili na zasedanju vseh treh zborov občinske skupščine, ki bo predvidoma 24. tega meseca, še prej pa jih bo pretresel občinski izvršni sve^. NEVARNA BREZBRIŽNOST — Na magistralni cesti v Šra-tovcih — vasjo med Radenci in Gornjo Radgono — smo bili pred kratkim priče že kar značilni vsakdanji brezbrižnosti. Na sredi vozišča se je namreč znašlo — kako, lahko le domnevamo — nekaj večjih polen, in očitno se nikomur od mimovozečih ni zdelo potrebno, da bi jih odstranil. Hladnokrvno so z nezmanjšano hitrostjo brzeli mimo. Komaj, da se je kdo ozrl na oviro, ki bi lahko bila zanj ali za koga drugega že v tistem hipu usodna. S 1. majem bo začel veljati nov zakon o temeljih varnosti v cestnem prometu, za svojo in skupno varnost pa smo odgovorni vsi. Foto: Branko Žunec. Vzgoja učencev za SLO je dejavnost posebnega družbenega pomena, ki ji tudi v pomurskih šolah posvečajo posebno pozornost. Tudi za šol-* sko leto 1980/81 je republiški i odbor za pripravo in izvedbo tekmovanj s področja SLO in DS razpisal tekmovanje osnovnih šol in šol usmerjenega izobraževanja, vanj pa so se vključile tudi pomurske šole. Posnetek je s tekmovanja, ki so ga izvedli na osnovni | šoli v Odrancih. Foto: Anton Čemi. 0 UPRAVNIH ORGANIH Izvršni svet skupščine občine Lendava je razpravljal o delovanju upravnih organov v lanskem letu. Razpravljali so o delu komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj, o delu sekretariata za občo upravo, sekretariata za ljudski odpor, uprave za družbene prihodke, o notranjih zadevah, delu geodetske uprave, o delu inšpekcijskih služb in oddelka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve. Menili so, da je bilo lansko delo kljub slabi kadrovski zasedbi nekaterih organov vendarle dobro, vendar bi moralo biti še bolj učinkovito in prilagojenu delovnemu človeku in občanu. Hitreje bo potrebno urejevati zadeve, da se ne bi kopičile, zlasti na področju urbanizma in gradbeno-komunalnih zadev. O delovanju upravnih organov bodo kmalu razpravljali tudi delegati zborov občinske skupščine Lendava. ZA MLADINSKI TURIZEM Novo vodstvo občinske konference ZSMS je aktivno pričelo s svojim delom. Koordinacijski odbor za družbene organizacije in društva je v sredo imel sestanek, na katerem je bila osrednja točka problem mladinskega turizma v ljutomerski občini. Dejstvo je, da je za to obliko udejstvovanja mladih bilo premalo posluha. Pred leti aktivna občinska počitniška zveza že dolgo ne deluje več. Ravno ta koordinacijski odbor, v katerem so predstavniki vseh občinskih zvez, pa je skupno s SZDL Ljutomer dal iniciativo za ponovno ustanovitev občinske počitniške zveze. Na prvi seji tega odbora so tudi ustanovili iniciativni odbor, ki naj bi ustanovil to za ljutomersko mladino pomembno društvo. Po vseh predvidevanjih naj bi ustanovna konferenca bila že nekje sredi maja, torej še pravi čas. PONOVNO POTRJENA SOLIDARNOST Pred dnevi se je izteklo zbiranje občinskih samoprispevkov v vseh pomurskih občinah za skupni program izgradnje zdravstvenih objektov in bolnice v regiji ter šol in vrtcev v posameznih občinah. Pet let smo potrjevali moč socialističnega samoupravljanja in solidarnosti prav vsi delovni ljudje in občani Pomurja — delavci, kmetje, obrtniki, delavci na začasnem delu v tujini, upokojenci, Slovenci, Madžari in pripadniki vseh drugih narodov in narodnosti, ki živijo, ustvarjajo in delajo v tej naši obmejni pokrajini ob Muri. Z zavestnim odrekanjem slehernega med nami smo tako na najbolj prepričljiv način dokazali, kakšna je moč našega političnega sistema socialističnega samoupravljanja, kaj zmoremo s skupnimi močmi in sredstvi. Potrdili in preizkusili pa smo tudi notranjo solidarnost med občinami in po poti sporazumevanja ter hkrati ob varčevanju z zbranimi sredstvi bistveno izboljšali pogoje za naše zdravje, vzgojo in izobraževanje za občane in najmlajše tudi zunaj občinskih središč v manj razvitih in obmejnih krajevnih skupnostih. V teh letih smo v naše skupno zadovoljstvo veliko večino referendumskega programa 1976 — 1980 uresničili. Namenu smo predali vrsto zdravstvenih ambulant na podeželju, dogradili zdravstvene domove v občinskih središčih, dokončali rentgenološki oddelek bolnice, razveselili najmlajše z novimi prepotrebnimi šolami in vrtci. Žal nam iz znanih objektivnih razlogov — med katerimi so najpomembnejši nerealno planiranje za petletno obdobje glede na inflacijo, pretirano naraščanje gradbenih stroškov, pa tudi zaradi politike republiške zdravstvene skupnosti, ki je s solidarnostnimi sredstvi spodbujala osnovno zdravstveno mrežo — ni uspelo zgraditi najpotrebnejšega kirurškega oddelka bolnice. Pa tudi za ta objekt je veliko že opravljeno — zgrajena je kotlovnica, dokončujemo skupno pralnico, v teh dneh bodo narejeni načrti za kirurški oddelek, pripravljamo pa se tudi na gradnjo kuhinje. Najpomembnejše pa je, da smo lanskega 14. decembra na referendumih v vseh naših vaseh in mestih kar z 90-odstotno večino izglasovali novi referendumski program in tako omogočili izgradnjo kirurgije ter še nekaterih šol in drugih objektov do leta 1985. Ta skoraj plebiscitarna odločitev pomeni tudi potrditev dosedanje faze izvajanja referendumskega programa (1976—1980), pripravljenost za odrekanja tudi v novem srednjeročnem obdobju, seveda pa tudi odločenost, da moremo in hočemo predvsem z lastnimi združenimi napori in sredstvi hitreje napredovati. Ponovno izglasovani samoprispevki za našo prakso in razvoj niso sicer nič novega in neobičajnega, saj smo že vajeni izboljševati pogoje svojega skupnega življenja z združevanjem sredstev in odrekanji. Pomembno pa je, da tudi v sedanjih zaostrenih pogojih gospodarjenja, v času hitrega naraščanja življenjskih stroškov in prizadevanj za stabilizacijo, vztrajamo pri takšni samoupravni poti reševanja našega skupnega napredka. V času, ko se vse bolj zavzeto vključujemo v stabilizacijsko aktivnost na vseh ravneh, ko si prizadevamo izboljšati odnos do dela, dvigniti produktivnost, ustvariti čim več dohodka in zmanjšati vse vrste porabe, tudi investicijsko, smo se že doslej sami prepričali, da je takšna pot edina, ki nas pripelje do teh prepotrebnih objektov. Ob koncu prve skupne solidarnostne petletke pa delovni ljudje Pomurja ne smemo pozabiti na solidarnostna sredstva delovnih ljudi z razvitejših območij Slovenije ki so v okviru republiške zdravstvene skupnosti pomagala realizirati naše programe. Tudi v prihodnje pri izgradnji kirurgije pričakujemo solidarnostna sredstva. Uspešno zaključena prva faza referendumskega programa pa predstavlja tudi novo svojevrstno zmago naše enotnosti in povezanosti, naše vzajemnosti, solidarnosti in samoupravne zrelosti; pomeni primer dobrega delovanja Zveze komunistov in vseh naprednih posameznikov znotraj široke fronte organiziranih socialističnih sil — Socialistične zveze delovnega ljudstva, preizkus moči subjektivnega dejavnika in celotnega delegatskega sistema. Vsak naš skupni napredek in bitka zanj nas še bolj združuje in povezuje, prepričjuje v moč političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Kljub uspešno izvedeni prvi fazi referendumskega programa in uspešno opravljenemu izpitu solidarnosti še za novo srednjeročno obdobje ni nobene potrebe za samozadovoljstvo. Doslej doseženo predvsem obvezuje, zahteva napore vseh, da tudi novi referendumski program uspešno uresničimo. Toliko pomembnejša je ob tem ugotovitev, da priprave na izgradnjo nove kirurgije tečejo uspešno. Osrednji gradbeni odbor v regiji, odbori pri občinskih skupščinah, delavci Pomurskega zdravstvenega centra in vsi drugi se trudijo ter zagotavljajo, da bomo v letošnji jeseni zanesljivo pričeli z izgradnjo tega prepotrebnega objekta. Pri tem se razumljivo nkrati vsi zavedamo, da moramo s tako zbranimi sredstvi ravnati skrajno racionalno, stabilizacijsko in varčno. Na drugi strani pa takšen odnos delovnih ljudi Pomurja do zdravja in izobraževanja obvezuje tudi vse zdravstvene in prosvetne delavce k čim kvalitetnejšemu delu tudi v prihodnjem obdobju. Geza Bačjč AKTUALNO DOMA... Republiški podsekretar za finance je o novem načinu obdavčevanja kmetov pred dnevi povedal naslednje: Lani smo večkrat slišali zahteve, da bi morali kriterije za obdav- Ob nedavnih nemirih v revnem londonskem predmestju Brixton, je Pariški časopis »L’Huma-nite« med drugim zapisal tudi ta komentar: Resni »Times« je za spopade v Brixtonu zapisal, da so bili »predvidljivi« in »predvideni«. Kot vidimo, angleška buržoazija ne izgublja znane flegme. Francoski reakcionarni tisk, tako hiter. kadar je treba razbob-nati najmanjši zaplet v kaki socialistični deželi — ah. če bi bil Brixton varšavsko predmestje! —je o londonskih dogodkih kaj diskreten. Vsekakor mu ne gre v račun, ker so ti dogodki na lepem razkrili madeže nekega režima, režima sveta, ki se ima za »svobodnega«, a ga v resnici tlači železna peta kapitala. Nobeni od britanskih vlad, ki so se zvrstile v zadnjih časih, se ni posrečilo. da bi ozdravile bolnika. V zvezi s priseljeno delovno silo so vlado človekove pravice prav toliko skrbele, kot jo skrbijo pravice severnoirskega ljudstva. V takih okoliščinah . je bila brixtonska eksplozija zares »predvidljiva«. čevanje po dejanskem dohodku v občinah bolj poenotiti. To so zahtevali na tistih območjih, kjer kmetje iz več občin sodelujejo z isto kmetijsko organizacijo, obdavčeni pa so bili glede na ureditev v posamezni občini. Zaradi tega je pristojni republiški odbor predlagal občinam, naj bi bili po dejanskem dohodku obdavčeni le tisti kmetje, ki se ukvarjajo predvsem s farmsko rejo perutnine, pitanjem govedi in rejo drugih živali, ki ni vezana na pridelano krmo na kmetiji. Tako naj bi bili obdavčeni tudi tisti, ki se ukvarjajo samo s sadjarstvom, vinogradništvom ali gojenjem cvetlic. Ker pa morajo občine najprej dopolniti svoje odloke o davkih, način obdavčevanja pa uskladiti še v regijah in ker kmetom zdaj v aprilu ne moremo predpisati, da vodijo vse potrebne evidence od 1. januarja naprej, naj bi ta način obdavčevanja začel veljati s I. januarjem 1982. Preštevanje svoje Glavni »avtor« sporazuma o omejitvi strateškega oboroževanja SALT-2 za časa Carterjevega predsednikovanja, Paul Warnke, je pred dnevi na nizozemski televiziji spodbijal obrambno-strateške cilje sedanjega ameriškega predsednika Reagana, ki slonijo na trditvi, da je tempo oboroževanja držav varšavskega pakta dosegel tolikšne razsežnosti, da je potrebno najprej izravnati razmerje moči in se šele potem pričeti pogajati. Warnke je v svoji kritki Reaganovih postopkov med drugim dejal, da utegnejo »olajšati sprožitev jedrske vojne.« Dejal je, da v Washingtonu vlada zmotno mnenje o morebitni jedrski vojni. Ameriška administracija je po njegovem prepričana, da nobena od strani, ki bi bila vpletena v konflikt »ne bi šla do konca.« Švedski inštitut za mirovne raziskave potrjuje Warnkejeve po-datke o oborožitvi. Po njihovem le- tnem poročilu ima Sovjetska zveza 2477 zemeljskih balističnih strateških raket s 3000 glavnimi, ZDA pa 1054 raket s 2154 jedrskimi konicami. Sovjetska zveza naj bi imela 950 podmorniških strateških raket s 1400 konicami, ZDA pa 600 raket s 5400 jedrskimi konicami. Na drugi strani pa Sovjetska zveza nima toliko strateških bombnikov kot ZDA in končni seštevek jedrskih konic na obeh straneh daje 9200 za Ameriko m 6000 za SZ. Namen objavljanja drugačnih podatkov v ZDA ima svoj razlog v tem, da bi olajšali potrditev novih vojaških proračunov. Leta 1978 so ZDA za obrambo dale 108 milijard dolarjev, letos je predvidenih 220 milijard, za leto 1985 pa napovedujejo celo 300 milijard dolarjev. Ta številka pomeni tretjino vseh vojaških izdatkov na svetu, zatrjuje Warnke, dodajajoč, da Sovjetska zveza počne enako. Ena sama lastovka še ne naredi pomladi Ko smo pred tremi tedni pisali na tem mestu o omejitvah potrošniških kreditov za izdelke bele tehnike in nekatere druge proizvode, smo tudi zapisali, da bi moral takšen ukrep proizvajalce usmeriti h gospodarnosti, k večji produktivnosti in ne na koncu tudi k pocenitvam. Zapisali smo, da čakamo na prvo lastovko, to je na prvi primer, ko ne bomo pisali samo o podražitvah, temveč tudi o pocenitvah. Izdelovalci avtomobilov po daljšem času napovedujejo pogovor o smernicah skupnega razvoja. Slišati je tudi, da bodo podražitve, v kolikor sploh bodo, precej nižje kot doslej. Tudi nekateri izdelovalci televizorjev poudarjajo, da cen ne bodo spreminjali. Izdelovalci pohištva so že pocenili nekatere izdelke in se trudijo, da bi povečali izvoz. »Kosovo drvo« pa je svoje pohištvo v primerjavi z lanskim decembrom pocenilo celo do 20 odstotkov. Prva lastovka je torej tu, vendar ... Statistiki nam dopovedujejo, da bomo imeli ob koncu leta 60-odstotno inflacijo, če bodo cene do konca leta rasle tako kot doslej. Poznavalci razmer opozarjajo na jesen, ko se bodo nekateri kmetijski pridelki podražili tudi do 50 odstotkov. »Rezerve« o podražitvah niso več velike, saj smo v prvih treh mesecih izkoristili že polovico obsega rasti cen, predvidene za vse leto. Republiška skupnost za cene je pred dnevi na predlog izvršnega sveta že drugič obravnavala predlagane podražitve premoga in cementa. Cementarji so predlagali 42- O plačniku najprej Odbor za posojilno-denarni sistem v zboru republik in pokrajin skupščine Jugoslavije je usklajeval predlog zakona o vračilu obrokov za tuja posojila, ki so jih po potresu odobrili Črni gori. Zvezni izvršni svet je delegatom predlagal osnutek sklepa, ki vračanje tujih posojil tesno povezujejo z delovanjem deviznega trga. Posojila naj bi vrnila Narodna banka Jugoslavije. Del delegatov je predlog zavrnil z utemeljitvijo, da bi morali natančno določiti, kdo bo od teh tujih posojil kaj vrnil. Po mnenju slovenske delegacije bi morali za vračanje določiti najprej tiste, ki bodo denar od posojil porabili, ne pa Narodno banko Jugoslavije. Lani julija je tudi zvezna skupščina sprejela sklep, da posojil, ki jih je za zagotavljanje zunanja likvidnosti države najela Narodna banka, ne smejo upofafriti prCden Še ne tem’ kdo jih bo vrnil. Akumulacijsko jezero na reki Ibar pri Gazi-vodah na Kosovu. Dela pri celotnem hi-drosistemu Ibar — Lepenac gredo počasi h kraju. Posojilo v znesku 5,66 milijona dolarjev, ki ga je leta 1971 odobrila mednarodna banka za obnovo in razvoj, bo do konca leta 1985 vračala vsa Jugoslavija. Tako so sklenili na zadnji seji zbora republik in pokrajin skupščine SFRJ. Spodbujanje ali priganjanje?! V sindikatih se zadnje čase znova spoprijemajo s trditvijo, daje delavce potrebno priganjati k dobremu gospodarjenju, jih prisiljevati z administrativnim, praviloma kratkoročnim ukrepanjem. Daje to napačno, potrjujejo besede predsednika ZSJ Mirana Potrča, ki je kar naravnost dejal, da je nesmiselno pričakovati, da bodo delavci zainteresirani za ustvarjanje večjih dohodkov ob prejemanju nizkih osebnih dohodkov. Dejstvo je namreč, da so bila dosedanja stabilizacijska prizadevanja v preveliki meri usmerjena prav na račun osebnih dohodkov, ki so v odnosu na skokovit porast cen stagnirali in že močno ogrožajo življenjski standard naših delovnih ljudi. Seveda pa je takšen način pridobivanja dohodka in akumulativne močil OZD samo vračanje na stare, preživele metode gospodarjenja in nikakor prava pot do stabilizacije. Takšen zastareli način gospodarjenja, ki knjigovodsko sicer kaže'pozitivne vrednosti, dejansko pomeni stagnacijo namesto materialnega razvoja samoupravljanja. Čeprav gradimo. kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja, še vedno veliko novih tovarn, kupujemo drago opremo iz uvoza za te že takrat, ko še nismo postavili niti temeljev, skratka, ravnamo, kot da smo bogatejši, kot smo. se nam'znova zastavlja vprašanje produktivnosti na star, upravljalski način. CAPECANAVERAL— Uspešni polet in ponovni pristanek ameriškega vesoljskega trajekta Columbia je razburil duhove tako na Zahodu kot na Vzhodu, kajti večini opazovalcev je jasno, da tiščijo za ameriškim vesoljskim programom bolj vojaški kot civilni načrti. DAKA — Saudska Arabija in Bangladeš sta pozvala Irak in Iran, naj sprejmeta predloge islamske mirovne misije in častno končata svoj vojaški spopad. COSTO — V severni Italiji bodo od 27. aprila do 18. maja manevri posebnih sil NATO pakta za hitro delovanje. Na vajah bo sodelovalo tri tisoč vojakov iz Belgije, ZR Nemčije, Velike Britanije, Italije in ZDA. DUNAJ — V Avstriji so se drobnoprodajne cene od leta 1976 do marca letos dvignile za 26,9 odstotkov. Na rast cen so vplivale predvsem podražitve bencina, kurilnega olja ter mleka in mlečnih izdelkov. CIUDAD MEXICO — Mehiško zunanje ministrstvo je sporočilo, da Kuba ne bo sodelovala na konferenci Sever-Jug, ki naj bi bila oktobra v Mehiki. ATENE — ZDA so izrazile zaskrbljenost, ker je Grčija pripravljena obnoviti s Sovjetsko zvezo sporazum o servisiranju in popravljanju ladij sovjetske trgovske mornarice. Po mnenju Pentagona pomeni to podpiranje sovjetske bojne mornarice v Sredozemlju, saj se lahko njene enote oskrbujejo z vodo in hrano, ki jo bodo trgovske ladje naložile na grškem otoku Sirosu. TOKIO — Japonska namerava Alžiriji odobriti za več kot dve milijardi dolarjev kreditov. Tako naj bi pomagali uresničiti petletni načrt gospodarskega razvoja, ki zahteva sto milijard investicij. CIUDAD MEXICO — Raziskovalci dveh ameriških naftnih družb so v Gvatemali, blizu mehiške meje odkrili velikansko naftno nahajališče. Računajo, da bodo že sredi tega desetletja načrpali milijon sodov nafte na dan. odstotno podražitev, dosegli so 37-odstotno, nekateri pa so ob tem zatrjevali, da bi bila dovolj tudi 32-odstotna. Pri podražitvi premoga je bilo rečeno, da bi vsakršno manjše zvišanje cen (lignit za 24 in rjavi premog za 28 odst.) pomenilo izgubo premogovnikov, čeprav je izvršni svet ob tej podražitvi opozoril tudi na dejstvo, da lahko ta ukrep prizadene življenjski standard, kajti premog ni luksuz, ki bi se mu lahko odrekli. Skupnost za cene pa je dobila zahtevke po podražitvah tudi za številne druge proizvode: od natikačev do cistern! Vse te zahtevke so zavrnili, ker niso povsem v skladu z zakonom o cenah, z drugimi predpisi ali pa z reso-lucijskimi okviri in politiko cen. ...IN PO SVETU STRAN 2 VESTNIK 21. APRILA 1981 KONGRESNA AKTIVNOST V POLNEM TEKU Politična aktivnost v pripravah na letošnji 3. kongres samoupravljavcev Jugoslavije, ki bo sredi junija v Beogradu, je bila v zadnjih mesecih oziroma tednih v murskosoboški občini dokaj živahna. Tako so skoraj v vseh okoljih obravnavali ključna vprašanja, ki jih je podrobneje opredel« zvezni koordinacijski odbor za pripravo kongresa samoupravljavcev, s čimer so se lotili življenjskih interesov delovnih ljudi in občanov. Med drugim so se zlasti angažirale samoupravne strukture v združenem delu, sindikalne organizacije in klub samoupravljavcev, intenzivne priprave na omenjeni kongres samoupravljavcev pa je bilo čutiti tudi v ostalih družbenopolitičnih organizacijah. Takp so se še posebej uveljavile številne tematske razprave in okrogle mize, kjer so zaposleni delavci poglobljeno analizirali družbenoekonomske razmere v lastni delovni organizaciji in tudi širše. Takšne ugotovitve bi lahko na kratko strnili z nedavne seje koordinacijskega odbora za pripravo 3. kongresa samoupravljavcev Jugoslavije v Murski Soboti, ko so pregledati dosedanio aktivnost v murskosoooški občini. Ob tem pa velja omeniti tudi obširne in temeljite priprave zveze ko- munistov na programsko-votiino konferenco, ko je bilo v razpravah« veliko govora prav o bistvenih vprašanjih, ki jih bodo obravnavali na kongresu samoupravljavcev. V ta okvir sodijo tudi razširjeni sestanki članov zveze komunistov, aktivnost socialistične zveze v zvezi s problematiko uveljavljanja pravic delavcev in vlogo samoupravne delavske kontrole — če omenimo le delzares pestre aktivnosti v murskosoboški občini v pripravah na 3. kongres samoupravljavcev Jugoslavije. Zato so se člani koordinacijskega odbora zavzeli za nadaljevanje pospešene aktivnosti v vseh okoljih, še posebej pa bi naj organizirali javne tribune in tematske konference, kajti že sredi maja bo tekla razprava o zvezni resoluciji. Ob tej priložnosti so spregovorili tudi o tisti evidentiranih možnih delegatov za 3. kongres samoupravljavcev Jugoslavije in soglašali s predlaganimi kandidati. To so: Aladar Ča-huk iz SOZD ABC Pomurka, Marjana Poredoš iz TOZD Kartonaža Pomurski tisk, Ivan Ivanič s področja zdravstva in Erika Vogrinčič, ki je zaposlena v TOZD Ženska oblačila tovarne Mura. O predlaganih delegatih bo razpravljalo še občinsko volilno telo. M. Jerše DELOVNO IN SLOVESNO OB PRAZNIKU Letošnji dan ždezničarjcv — 15 apni, ki ga praznujejo v spomin na leto 1920. ko je prišlo do splošne železničarske stavke v Sloveniji, je poteka! nadvse slovesno, predvsem pa v delovnem vzdušju, tudi v Pomurju, Ob tem pomembnem jubileju so na železniški postaji v Murski Soboti pripravili že tradicionalno tovariško srečanje z upokojenimi in aktivnimi železničarji, kjer so med drugim orisali tudi vse hitrejši razvoj in modernizacijo potniškega in tovornega prometa, hkrati pa tudi o začrtanih nalogah v prihodnje. Vse udeležence tovariškega srečanja so tudi pogostili. Najzaslužnejšim železničarskim delavcem so tudi tokrat podelili številna priznanja za njihovo vestno in odgovorno opravljanje službenih obveznosti, in sicer zlate, srebrne in bronaste značke za 30, 20 oziroma 10-letno neprekinjeno delo na železnici. Ze prej pa so se v glavnem zvrstila razna športna srečanja, predvsem v Mariboru, kjer so sodelovali tudi železničarji iz Pomurja. Pomerili so se v malem nogometu, kegljanju, streljanju in šahu, kar je brez dvoma pripomoglo k nadaljnjemu tesnejšemu sodelovanju železničarskih delavcev v tem predelu Slovenije. M. Jerše GORNJA RADGONA V Opekarni korak naprej Na svoji zadnji seji je občinski izvršni svet v Gornji Radgoni večji del razprave odmeril problematiki v delovni organizaciji Opekama, kjer so pred tremi meseci uvedli začasen ukrep družbenega varstva. Ugotovili so, da so se v tem času razmere bistveno spremenile na bolje. To kažejo ne le sorazmerno ugodni poslovni rezultati, temveč tudi stabilnejši družbenoekonomski položaj zaposlenih in aktivnejše delovanje družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov. Navzlic vsemu temu je prisotnih še nekaj problemov. Tako velja omeniti težave pri dobavi surovin, zlasti gramoza, ki ga imajo v bližnji separaciji v Konjišču le še za dva ali tri mesece, podobno pa je tudi s surovinami za izdelavo opečnih izdelkov, ki jih bo na voljo menda le še nekaj let Zaradi tega so primorani iskati nova, ustrezna zemljišča, o čemer se po strokovni plati že dogovarjajo z nekaterimi delovnimi kolektivi. Občutno so porasli stroški, pozna pa se jim tudi, da so bili primorani dobršen del sredstev vložiti v posodobitev tehnične in tehnološke opremljenosti proizvodnje. Intenzivneje tudi razmišljajo o združevanju, posebej z večjimi delovnimi kolektivi, kakršna sta Gradis in Betonjerka iz Aleks inča. V načrtu imajo namreč izgradnjo betonarne in obrata betonskih električnih drogov. V sanacijo razmer se aktivno vključuje samoupravni organi in družbenopolitične organizacije, pripravljajo in usklajujejo nekatere samoupravne splošne akte in reorganizirajo določena dela in naloge. Na seji občinskega izvršnega sveta minuli četrtek je bilo rečeno, da bo ukrep začasnega družbenega varstva v Opekarni trajal vse dotlej, dokler se razmere ne bodo v celoti sanirale, o čemer bodo tudi obveščeni delegati vseh treh zborov občinske skupščine. Br. Žunec GORNJA RADGONA Kritično o pripravah Minuli četrtek se je v Gornji Radgoni sešla občinska konferenca SZDL. Na does nem redu je bila razprava in dogovor o novem predsedniku občinskega izvršnega sveta in sestava tega izvršnega organa občinske skupščine, obravnava priprav na tretji kongres samoupravljavcev Jugoslavije in oblikovanje in sprejemanje predloga letošnjih dobitnikov občinskih priznanj OF. Dosedanji predsednik občinskega izvršnega sveta v Gornji Radgoni Herbert Sefer odhaja na predlog Gorenja iz Velenja in Ljubljanske banke in v soglasju z repuhEškim izvršnim svetom še pred iztekom mandata na odgovorno delovno mesto v Korting in ga bo — kot je predlagano — zamenjal dosedanji podpredsednik Karel Osojnik, sestava občinskega izvršnega sveta pa naj bi ostala nespremenjena. Priprave na tretji kongres samoupravljavcev Jugoslavije potekajo tudi v tej občini predvsem preko sindikalnih organizacij, vse premalo pa preko ostalih družbenopolitičnih organizacij in še najmanj v okviru samoupravnih interesnih skupnosti. Seveda pa se aktivnost s samim kongresom ne bi smela končati, so poudarili. Br. Žunec Vredno posnemanja Kot so nam povedali na sedežu krajevnih skupnosti mesta Murska Sobota, je nedavna akcija čiščenja okolice stanovanjskih blokov uspeta zelo dobro. Prebivala pomurskega središča so se namreč večinoma odzvali pobudi krajevnih skupnosti, komunalnega podjetja Sobota, njegove temeljne organizacije Vrtnarstvo ter poslovnima enotama Dinosa in Surovine, in s tem prispevali neprecenljiv delež k boljšemu varstvu človekovega naravnega in delovnega okolja. V tej akciji pa so se posluževali tudi številnih nasvetov strokovnjakov glede saditve m ureditve raznega okrasnega grmičevja in rastlin. Edinole odpadnih surovin, kot so papir, železo, tekstil in drugo, se ni nabralo v takšnih količinah, kot so pričakovali. Sicer pa so z očiščevalno akcijo v Murski Soboti nadaljevali ob koncu minulega tedna, ko so se angažirali individualni lastniki stanovanjskih hiš, ko so se angažirali individualni lastniki stanovanjskih hiš, s čimer bi zaključili akcijo krajevnih skupnosti prihodnji petek in soboto. Ob tej priložnosti pa so se izkazali tudi učenci osnovnih šol, ki so se lotili čiščenja zelenih površin v parku in kopališču v Murski Soboti. m. Jerše EKONOMSKI INTERESI Čeprav še niso zbrani natančni podatki o tem, koliko površin smo v Pomurju ob pomladanski setvi namenili sladkorni pesi, pa vendarle lahko z zadovoljstvom zapišemo, da so družbena posestva in kmetje-kooperantje tokrat zasejali toliko pese kot še nikoli doslej. Računajo, da ni več daleč čas (morda še leto — dve), ko bomo v pokrajini ob Muri plan setve sladkorne pese stoodstotno uresničili. V Pomurju naj bi to poljščino pridelovali na površini 2.500 hektarjev. Seveda je bilo v začetku uvajanja pridelovanja sladkorne pese potrebno mnogo političnega in strokovnega dela, saj so se naši kmetijci soočili z novo kulturo, ki na našem območju pač ni imela nobene tradicije. Zdaj, po nekaj letih, ko so si pridobili prve izkušnje, pa je akcija za pridelovanje še kar stekla. Pridelovalce spodbuja predvsem ekonomski interes, torej donosnost te poljščine. Zlasti v letošnjem letu naj bi bil trud bogato poplačan. 1 spomin Lajčiju Ropoši Umrl je dobri. plemeniti človek našega Prekmurja. S prizorišča našega dolnje-prekmurskega življenja je odšla enkratna osebnost — moj prijatelj Lajči Rapoša. Lajči Ropoša Kdo ga ni srečal? Kdo gani poznal? Visokega, pokončnega človeka, že davno osivelega? Kdo ni sp oznal njegovega ravnega, trdnega značaja.. ki se ni nikoli zamajal. upognil? Bil je moj. nadvse mi drag in zvest prijatelj, in to vse od tistega trenutka, ko .sva se pred davnimi leti prvič srečala. Zrasel je v idilični, od sveta odmaknjeni dolini med Lendavskimi goricami in Čemi-bo. Kaj pa — v revščini Ker v tistih krajih kaj drugega ni bilo, celo pa. če si bil Slovenec. Ljudje so imeli le delavne, pridne roke. Te pa .si moral imeli, če si hotel živeti Mo r da so si lam ljudje postavili še borno kočo, da so biK pod st reho pred dežjem in kamor so se zatekli v zimi pred mrazom. Ponavadi so lam ljudje imeli .še krpo goric za kozarec vina za praznike, za delo v poletni vročini in za prijatelje. Če so bdi recimo celo nadarjeni — kdo pa je 'potreboval to nadarjenost, posebej še. če je to bila slovenska nadarjenost? Ker tam se končuje slovenski svet. Ta pa je nekoč bil uporabljiv le. če je imel pridne roke. Njegova mati je prišla iz naših krajev, iz Male Poljane. Tudi oče je najbrž bil iz naših kmjev. Ne vem. po kakšnem naključju se je Lajči odločil za šolanje, celo za gimnazijo v Soboti. Prekmurje je bilo pač osvobojeno, priključeno Sloveniji. v Soboti smo dobili gimnazijo. Lajči je za nedelje hodil domov peš. nad 30 km daleč, in se v ponedeljek zjutraj vračal. Bila je dolga pot. tudi v listih časih dolga. A kaj. ko drugače ni šlo? A tudi univerza v Ljubljani je bila daleč, in vendar je tudi to zmogel. V revščini. Povsod ta prekmurska revščina tistih časov. V službo se je zatekel na davčno upravo v Ribnici. Vojno je doživel v nekem razbitem bataljonu na Dolenjskem. odkoder seje vrnil domov, v svojo grapo. S Stefanom Kovačem sva ga pridobila. da bo ostal v službi v Lendavi in nas obveščal o vsem. kar se bo dogajalo, in da bo po goricah poiskal zatočišča za ranjence, kadar jih bomo pač imeli. Saj smo vendar bili na vse pripra vij e ni. Po razbitju naše organizacije septembra 1941. leta sem vsa leta svoje ilegale vzdrževal z njim stike. Mnogo sem mu dolžan. Ko je Rdeča armada osvobodila Prekmurje, so ga rde-čearmejci takoj poiskali in postavili v Lendavi za sekretarja. Tako se je začela njegova politična pot. Služil je v Lendavi, bil premeščen r Soboto. bežno celo na Ptuj, od tam spet r Soboto, pa celo v Poljčanah je nekaj časa služil. V Soboti mu je r prometni nesreči umrla žena, nakar je ostal s štirimi otroki sam. Z otroki se je kasneje preselil r Ljubljano, da bi jih lahko doštudiral. Skrbnemu, zglednemu očetu je to tudi uspelo. Zdaj jih je preskrbljene lahko obiskoval, svoje otroke in vnuke in vnučke. Inkobizdaj imel kaj od življenja, se je nepričakovano zgrudil, ko se mi je še pred komaj tremi ledni hvalil s svojim zdravjem. In bil je zdrav: prepešačil je vse slovenske hribe, ki so Prekmurcu še dostopni. Zdaj ga tam ne boste več srečali, da bi z njim poklepetali v kaki kmečki hiši. Tudi v Prekmurju ga ne iščite več: Lajči Rapoša se je za vselej preselil k svojim otrokom v Ljubljano. Vsi pa mu. temu dobremu, plemenitemu človeku ohranimo lep spomin. Za Prekmurje je vsekakor napravi! mnogo dobrega, in napravil je to s čistim, poštenim srcem. .Miško Kranjec GORNJA RADGONA En trs — 250 litrov . Naš sodelavec Ludvik Kramberger nam je poslal posnetek trsa, za katerega tudi strokovnjaki ne vedo povedati, koliko je star. Nad 250 let zagotovo. S tako domnevo se strinja tudi lastnik Franc Korošak na Slebingerjevem bregu pri Gornji Radgoni, ki je dodal, da so imeli v hiši nekoč menihi obokano vinsko klet. Ohišje je okrog 1760. leta zgorelo, zato so zgradili novo poslopje iz materiala, ki so ga imeli na razpolago. Predvsem iz lesa. Zanimiv je podatek, da s tega trsa ob dobrih letinah poberejo grozdje za okrog 250 litrov rdečega. Kakšna je sorta, še niso povedali, dodali so le to, da zanimiv trs še ni zaščiten. Devetletni Dani in sedemletni Branko rada poplezata po njem, posebno še, ko grozdje doozoma. LK. Sejem v Turnišču Tako kot že nekaj tednov je bilo tudi pretekli četrtek (16. aprila) povpraševanje po pujskih na tur-niškem sejmišču precej večje od ponudbe. Rejci so tokrat pripeljali 57 pujskov in jih prodali od 3.000.00 do 3500,00 dinarjev za par. Sejmišče odpirajo ob 6.00 uri. vestnik, 21. aprila mi STRAN 3 Poživiti delo svetov potrošnik©v bud, so doslej v murskosoboški občini ustanovili le 25 svetov potrošnikov v krajevnih skupnostih, ki so se v glavnem ubadali s problematiko oskrbe prebivalstva in storitvenimi dejavnostmi, premalo aktivno pa so se vključevali v procese planiranja v posameznih krajevnih skupnostih. Res pa je, da so se nekateri potrošniški sveti že dokaj uveljavili, saj so našli številne oblike sodelovanja z združenim delom, posebej še s trgovskimi delovnimi organizacijami. Prav na tem področju čaka svete potrošnikov v prihodnje veliko nalog, da bi lahko objektivno in pravočasno reagirali na določene upravičene pripombe občanov. To je bilo med drugim poudarjeno na ustanovni seji občinske konference svetov potrošnikov v Murski Soboti, ki so jo sklicali na pobudo občinske konference socialistične zveze, navzoči pa so bili tudi predstavniki ostalih družbenopolitičnih organizacij, izvršnega sveta skupščine občine, večjih delovnih organizacij in vodje svetov potrošnikov iz krajevnih skupnosti murskosoboške občine. Da bi O članskih sestankih Člani predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov v Murski Soboti so, potem ko so tovarišu Aleksandru Krpiču za dolgoletno in prizadevno delo v počitniški skupnosti izročili priložnostno darilo na zadnji seji najprej ocenili potek članskih sestankov v osnovnih organizacijah in konferencah zveze sindikatov murskosoboške občine. Ocena je dokaj ugodna, saj so se v večini delovnih okolij z vso odgovornostjo lotili te pomembne naloge. Le v 24 od skupnega števila 137 OO ZS so namreč zamujali z opravljenimi sestanki članstva zveze sindikatov, v tej aktivnosti pa so se posebej angažirali tudi predstavniki 30-članskega aktiva, ki ga je imenovalo predsedstvo OS ZS. V razpravi pa so tudi kritično opozorili, da so se ponekod člani izvršnega odbora sindikalne organizacije premalo vključevali pri izvedbi članskih sestankov v posameznih organizacijah združenega dela. Med drugim so ugotovili, da marsikje še vedno niso dosegli takšnih oblik in metod delovanja, kjer bi lahko govorili o kolektivnem delu in odgovornosti, ker je moral predsednik sindikata opravljati vse oziroma večino poslov. Pokazalo pa se je tudi, da bo potrebno v prihodnje boljše sodelovanje z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami. Hkrati so mnogokje kritično ocenili in analizirali delovanje delegatov in delegacij. Zatem so člani predsedstva OS ZS v Murski Soboti pregledali aktivnost in priprave na volilno sejo OS ZS, ki bo 23. aprila. Predvsem so se dogovorili glede nekaterih tehničnih zMdev v zvezi z izvedbo omenjene volilne seje. m. Jerše MURSKA SOBOTA KONCERT Sindikalni mešani pevski zbor Štefan Kovač iz Murske Sobote priredi v četrtek, 23. aprila, celovečerni koncert. Prireditev bo ob 1930 uri v dvorani kina Park v Murski Soboti. Zbor bo nastopil z ljudskimi, borbenimi in umetnimi pesmimi slovenskih in jugoslovanskih skladateljev. Zboru bo dirigiral Tomaž Kuhar. Vstopnice lahko kupite pri blagajni kina Park že sedaj ali uro pred koncertom. STRUŽENO POHIŠTVO Naraven les s svojo strukturo in barvo daje toplino in svojstveno prijetnost struženemu pohištvu, ki s svojo bogato obliko sprošča in osvobaja človeka v domačem ambientu. Struženo pohištvo s svojimi razkošnimi oblikami in dimenzijami poudarja trdnost in trpežnost, z barvami pa nam pomaga pri usklajevanju in poživitvi prostora. dejansko pospešili delovanje svetov potrošnikov, so sprejeli tudi programska izhodišča za delo konference, kar bo brez dvoma močna spodbuda za uspešnejše razreševanje vprašanj s tega pomembnega področja dejavnosti, ki posega v življenjske interese delovnih ljudi in občanov. Koordiniranje dela svetov potrošnikov v občini, podružbljanje varstva potrošnikov in krepitev njihove samoupravne vloge, sprotno in stalno informiranje, usposabljanje in izobraževanje vodstev organiziranih potrošnikov — to je le del bogato začrtane aktivnosti v prihodnje. Po sprejetju poslovnika in drugih samoupravnih aktov so izvolili tudi 11-člansko predsedstvo občinske konference svetov potrošnikov, za njegovega predsednika pa Franca Kuzmiča, kmetijskega inženirja iz Rakičana. M. Jerše VOLILNA SEJA OS ZS V GORNJI RADGONI ZAUPANJE DOSEDANJEMU VOOSIVU Konec prejšnjega tedna je bila v prostorih delavske univerze v Gornji Radgoni volilna konferenca OS ZS, na kateri so člani sveta potegnili črto pod svoje dosedanje delo in začrtati smernice za svoje delovanje v prihodnje ter obenem izvolili nove člane sveta, predsed- katov in krepitvi demokratizacije odnosov ter krepitvi kolektivnega dela in odgovornosti. Ob borbi za dosledno izvajanje politike ekonomske stabilizacije v občini so se lotili tudi vprašanj kadrovske problematike in se zavzemali za na- Razvoj do leta 3000 V kratkem bodo v lendavski občini sprejeli odlok o pripravi in sprejetju dolgoročnega piana občine za obdobje od leta 1986 do leta 1995, oziroma za določena področja do leta 2000. Izvršni svet skupščine občine Lendava bo sprejel program dela za pripravo tega dokumenta, v katerega bodo vključene tudi raziskovalne naloge in druge analize. Dolgoročne plane razvoja bodo morale sprejeti organizacije združenega dela, katerih dejavnost je vezana na pomembnejše koriščenje energije ter naravnih virov, organizacije združenega dela, katerih razvoj pomembneje posega v koriščenje prostora, organizacije združenega dela, ki predstavljajo širše oblike združevanja dela in sredstev, ter vse tiste samoupravne organizacije in interesne skupnosti, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena. Strokovni nosilec aktivnosti pri pripravi dolgoročnega plana občine bo komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj. Dolgoročni plan se bo uporabljal kot izhodišče za določanje srednjeročnih planov, dal pa bo tudi splošno usmeritev za družbenoekonomski razvoj, spremembe v strukturi proizvajalnih sil in razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. Izvršni svet bo že v prvem polletju letošnjega leta sprejel program aktivnosti, da bi delo v zvezi s tem pomembnim dokumentom lahko čimprej začeli. Jani D. FRANC VENGUST - ODLIKOVANEC Na četrtkovem občnem zboru KUD Ivan Kavčič iz Ljutomera so kulturniki priredili tudi majhno slovesnost. Dolgoletnemu vodji in ustanovnemu članu šahovske sekcije v Ljutomeru Francu Vengustu je sekretar skupščine občine Ljutomer Franjo Štebih izročil visoko odlikovanje Red zaslug za narod s srebrno zvezdo. V utemeljitvi je bilo povedano, da to priznanje Franc Vengust dobiva za svoje življenjsko delo. Že leta 1938 so se pojavile želje, da bi v Ljutomeru ustanovili šahovski klub in leto dni je prav po zaslugi odlikovanca bil tak klub tudi ustanovljen. Med drugo svetovno vojno je dejavnost sicer zamrla in šahisti s tovarišem Vengustom na čelu so se posvetili dejavnosti na drugih področjih. Sam tovariš Vengust je bil aktivist OF. Dejavnost kluba je ponovno zaživela po vojni in takrat je bilo na seznamu 144 članov (omenimo naj, da je bilo takrat v Ljubljani registriranih 36 šahistov). Še eno pomembno poslanstvo je imel tovariš Vengust, Ves ta čas je aktivno vodil in usmerjal mladino. To je tudi njegovo veselje, saj zelo rad dela z mladimi. Klub temu, da je že pred tremi leti prenehal delovati v klubu, še vedno vodi šahovske krožke na osnovnih šolah. Prejeto odlikovanje si je Franc Vengust vsekakor zaslužil in je le skromna oddolžite v za vse njegovo delo. Avto-moto društvi Gorenje-Varstroj Lendava in Gornja Radgona, ki tesno sodelujeta, sta pretekli teden pripravili v Lendavi tiskovno konferenco, na kateri sta novinarje seznanili z I letošnjimi prireditvami. Tiskovno konferenco sta vodila predsednika društev Viktor Ketler in Drago Mastinšek. V letošnjem letu se bo v Pomurju zvrstilo več pomembnih tekmovanj v speedwayu na kratkih in dolgih stezah. Že v nedeljo bo na stadionu v Petišovcih tekmovanje posameznikov za svetovno prvenstvo na katerem bo sodelovalo 16 tekmovalcev iz Madžarske, Poljske, Bolgarije, Avstrije, Nizozemske, Italije, ZR Nemčije in Jugoslavije. Našo državo bodo zastopali trije tekmovalci — domačina Štefan Kekec in Franc Jaušovec ter Franc Žagar iz Ljubljane. Gre za prvo tovrstno dirko pri nas, ki bo prav gotovo kvalitetna in izenačena, saj nastopajo znani tekmovalci. Prvih osem tekmovalcev se bo uvrstilo v nadaljnje tekmovanje. Lepo priložnost za dobro uvrstitev ima tudi domačin Kekec, ki je v izvrstni formi. Organizator dirke je AMD Gorenje-Varstroj, direktor pa bo Oto Škofič. Pričakujejo, da bo obisk na prireditvi rekorden. AMD Gornja Radgona pa bo 30. in 31. maja organizator prvega odprtega prvenstva Jugoslavije v speedwayu na dolgi stezi, na katerem bodo sodelovali poleg domačih tekmovalcev tudi predstavniki drugih evropskih držav. V mesecu septembru in oktobru pa bosta v Lendavi in Gornji Radgoni še dve nadvse pomembni prireditvi. V Gornji Radgoni bo 20. septembra finale svetovnega prvenstva v speedwayu na dolgi stezi, za katero vlada velik interes, zlasti v ZR Nemčiji, saj so že doslej rezervirali 1.300 vstopnic. Priprave za to prireditev so v polnem teku, saj v času finala pripravljajo v Gornji Radgoni pester program tridnevnih prireditev. Prvo nedeljo v oktobru pa bo v Lendavi 4. tradicionalna mednarodna dirka za »zlato čelado«, ki vsako leto privablja nove tekmovalce, tudi najboljše svetovne ase. Tako upajo, da bo tudi letos. Ljubiteljem speed-waya se torej letos obeta doslej najbogatejša sezona. Feri Maučec Smučarski klub Gornja Radgona je v pretekli sezoni dokaj uspešno realiziral program dela. Tako so uspeli razširiti svoje članstvo na 630. uspešno so izvedli sejem smučarske opreme m prodali precej smučarske opreme, organizirali smučarske izlete na Roglo, Kope in Areh ter nudili udeležencem strokovno pomoč. V času zimskih počitnic so izvedli enotedenski tečaj za šolarje in odrasle v Mežici, katerega seje udeležilo nad 80 tečajnikov. Smučarski klub Gornja Radgona je tudi organiziral tečaje za predšolske otroke v Gornji Radgoni in na Kapeli, udeležilo se jih je okrog 80 otrok. Na pobudo smučarskega kluba pa so bili tudi organizirani tečaji po osnovnih šolah v Negovi, Stogovcih, Radencih, Gornji Radgoni, Apačah, Kapeli in Vidmu. V te smučarske tečaje je bilo vključenih okrog 200 otrok. V Mežici so tudi izvedli tekmovanja v veleslalomu za udeležence tečajev, na Rogli pa za člane delovne organizacije Radenska. Za konec letošnje smučarske sezone organizira smučarski klub Gornja Radgona skupaj z delovno organizacijo Radenska smučarski ples, ki bo v petek, dne 24. aprila 1981, v hotelu Radin v Radencih. V tem času bodo Radence in Gornjo Radgono obiskali tudi člani jugoslovanske smučarske A reprezentance: Križaj, Kuralt, Strel in drugi, ki bodo tudi prisostvovali smučarskemu plesu. STRAN 4 VESTNIK, 21. APRILA 1981 dopisniki so zabeležili INA NAFTA LENDAVA, kadrovska služba, na podlagi sklepov delavskih svetov TOZD Rafinerija, TOZD Petrokemija, TOZD Energetika in TOZD Strojne delavnice PREDANOVCI Nogometni klub v Predanovcih so ustanovili sredi minulega leta. Nastopati so začeli v občinski B-ligi v malem nogometu. V prejšnji sezoni so osvojili prvo mesto. Zdaj igrajo v občinski A-ligi in tudi v tej so na prvem mestu. Registriranih imajo 16 igralcev, predsednik nogometnega kluba Franc Abraham pa se trudi, tako kot trener Janez Merica, da bi dosegali kar se da dobre rezultate tudi v prihodnjem obdobju. Vaščani so ponosni na športnike, zato pomagajo, kjer se le da. Jasna Lovenjak »Hura, spet se je začela mala šola!” Veselo na pomladne trate, na lov za metulji, na katerih se smejita zajček in muca Copatarica. Prve črke in številke niso več neznanke — sladka vsaka je uganka! J. K. V prvi polovici aprila so v razstavnem salonu hotela Radin v Radencih — ob mednarodnem letu invalidov — odprli tudi zanimivo razstavo, na kateri so se z ročnimi izdelki predstavili invalidi iz vseh pomurskih občin. Foto: L. Kramberger LENDAVA Usposabljanje gasilcev V lendavski občini imajo 34 gasilskih društev z okrog 1.000 člani. Med njimi je precej mladih in nekaj žensk. Sodelovanje med SIS in OGZ je dobro, delo je usklajeno in uspešno. Največ pozornosti posvečajo strokovnemu usposabljanju članov. Da bi delo teklo nemoteno, bodo organizirali tečaj za nižje gasilske častnike in dva tečaja za gasilce v dveh dvojezičnih vaseh — v Petišovcih in Mostju. Na OGZ Lendava so sklenili, da bodo v sodelovanju z Delavsko univerzo Lendava začeli tudi z načrtnim izobraževanjem poklicnih gasilcev. To zahteva tudi hiter razvoj pomurske industrije in deficitarnost tega poklica. Šolanje bodo začeli že jeseni, Franc Feher GORNJA RADGONA dolina Denarja premalo V Dolini imajo probleme s cestami, posebno ob slabem vremenu, ko so skoraj neprevozne. Nekaj denarja so dobili iz občinskih virov, verjetno pa bodo morali ob tem krepko prijeti za delo domačini. M. V. ,,Ob šoti nadaljuj svojo pot, potem zavij na levo do ulice Štefana Kovača . . Takšne in podobne ukaze so dobivali v obrambnih dneh učenci. Tile, ki jih je posnel dopisnik Janez Konkolič, so se očitno znašli, kot da je ,,kar tako”. Janez Konkolič PUCONCI ^MANEVRI” Ne, ne, saj ne gre za prave manevre. V nedeljo, 4. aprila, je bila namreč premiera komedije „Vojaški manevri”. Igro so naštudirali člani KUD Puconci, kjer so velik delež prispevali tudi mladi. KUD Puconci že vrsto let pripravlja igre. Prvo so uprizorili leta 1962, in sicer Jurčičevega Desetega brata, nato je nastal presledek, pred tremi leti pa so Poželi uspeh z Nušičevo Sumljivo osebo. Nato so pripravili komedijo Poročil se bom s svojo ženo in zdaj so se predstavili z Manevri. Predstava je uspela. Največ truda je vanjo vsekakor vložila tov. Anica Gregorec. Z igro se nameravajo predstaviti Se v drugih KS. < Jana Kuhar Stanovanjska izgradnja v polnem zamahu Na področju gradnje stanovanj je v občini Gomja Radgona dokaj razgibano. V zaključni fazi je gradnja 28-stanovanjskega bloka v Radencih. Prvi stanovalci se bodo vanj vselili že v drugi polovici maja. V juliju bo vseljiv 14-stanovanjski blok v Apačah, ki bo nedvomno največja pridobitev za ta vse bolj industrijski kraj. V bloku bo največ stanovanj namenjeno delavcem delovne organizacije Lina Apače. Ta jih še kako potrebuje za svoje delavce, zlasti za strokovnjake. V središču Radgone na Tratah pa poteka gradnja 16-stanovanjskega bloka z zakloniščem. Ta blok bo vseljiv, po predvidevanjih, v oktobru. Na sliki: gradnja stanovanjskega bloka in zaklonišča na Tratah v Gornji Radgoni. L. K. Obvarujmo gozdove! Učenci 8. razredov OŠ Puconci so se udeležili pogozdovanja na Vaneči. To je bila že druga takšna akcija in na obeh so dosegli lep uspeh. Učenci so s svojim delom zadovoljni, saj so posadili 5000 sadik. Denar, ki so ga zaslužili, bodo namenili za izlet. Takšnih akcij bi se še udeležili, saj se zavedajo, da s tem veliko prispevajo k obvarovanju gozdnih površin. Breda Smej Zima je, posebno v hribovitih predelih naše Pokrajine, naredila svoje, za krajane pa je za prihodnje tedne pustila nove naloge. Ta Posnetek dopisnika Janeza Konkoliča verjetno odgovorne ljudi v krajevnih skupnostih bode v oči, zato so prijeli za krampe in lopate. Ob dogovarjanjih s krajevnimi skupnostmi in s prostovoljnimi delovnimi akcijami bodo marsikateri problem rešili. Dopisnik tega ni napisal, vendar upamo, da bo tako. Obrambni krožek murskosoboškega srednješolskega centra je pred kratkim organiziral zelo uspešni orientacijsko-taktični pohod svojih članov in članic iz Murske Sobote do Vidonec na Goričkem. Mladi obrambniki so startali pri svoji šoli ob kanalu in prva skupina je v Vidonce prispela popoldne ob 15. uri. Med potjo so namreč pohodniki reševali naloge iz orientacije in topografije, na posameznih delovnih točkah pa tudi reševali različne teste z obrambnega področja. Popoldne pa so izkoristili za različna predavanja, dopoldne naslednji dan pa se pomerili med seboj, v metanju šolske ročne obrambne bombe v cilj. Ob prihodu v taborniški dom v Vidoncih so se mladi srednješolskega centra srečali z mladimi taborniki taborniškega odreda „Žitne plavice” z Zdravstvene šole v Rakičanu pri Murski Soboti. Skupaj so prespali noč v domu tabornikov, za varnost pa so poskrbeli s stražo okrog svojega bivališča. Mladi bodo svojim vrstnikom še dolgo pripovedovali o prijetnih doživetjih na akciji, ki je 1. pripravljalec kemikalij (pripravljalec kemikalij in opravlja- in opravljalec kem. naprav, lec kem. naprav, kemijski laborant, 1 štipendija kemik ' kemijski tehnik) Kandidati morajo izpolnjevati pogoje za vključitev v izobraževanje po posameznih smereh, ki so določeni v razpisu za vpis v prvi letnik srednjih šol po programih v srednjem usmerjenem izobraževanju za šolsko leto 1981/82. Prijave za razpisane štipendije sprejema kadrovska služba delovne organizacije do 30. 6. 1981. Kandidati morajo prijavi za štipendiranje na obrazcu DZS 1,65 priložiti: — overjen prepis oz. fotokopijo zadnjega šolskega spričevala . — potrdilo o premoženjskem stanju družine in število družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu (izdaja oz. potrjuje ga davčna uprava in matični urad pri skupščini občine) — potrdilo o dohodkih staršev iz preteklega koledarskega leta Prepoznih prijav in prijav z nepopolno dokumentacijo ne bomo obravnavali. Kandidati, ki jim bo odobrena štipendija, bodo pred sklenitvijo štipendijske pogodbe morali predložiti potrdilo o šolanju. VESTNIK, 21. APRILA 1981 STRAN 5 Srečanje z učitelji slovenskih dopolnilnih šol v tujini LJUBEZEN DO DOMOVINE IN MATERINEGA JEZIKA Majhna, a hkrati velika je Slovenija. Njene ljudi srečaš vsepovsod. Precej jih je odšlo za boljšim zaslužkom v svet; nekateri so se za stalno izselili, večina pa je le na začasnem delu v tujini. Z njimi so tudi otroci. Ne more nam biti vseeno, tako kot nekaterim staršem, ali bodo doraščali v hčere in sinove, ki bodo znali spoštovati in ceniti svojo domovino, ali pa se bodo potujčili. Zelo pomembno je zlasti, da se ti otroci naučijo svoj materin jezik, kar je seveda največ odvisno od njihovih staršev. Žal se dogaja, da nekateri naučijo otroke govoriti le v jeziku tujega gospodarja. svoje otroke naučili govoriti v materinem jeziku. prihajalo večje število učencev. »To je po mojem zelo dobra stvar. Jaz vsem priporočam, naj se vključijo v šolo v domačem kraju, ker bodo res lahko veliko pridobili. Zaenkrat ne vem, da bi se moji otroci te možnosti poslužili. Vsi skupaj bomo morali na tem področju najbrž več storiti.« dar sčasoma se je privadil. Zato bi res želela poudariti, naj starši vpišejo svoje otroke v dopolnilni pouk pravočasno, in ne šele tedaj, morda nekaj mesecev prej, ko se nameravajo vrniti.«: Pomembno vlogo pri ohranjanju in širjenju materine besede pa imajo tudi učitelji dopolnilnega pouka iz slovenskega jezika, ki se nahajajo v mnogih tujih mestih, kamor jih je poslala naša družbena skupnost. Te dni so se »zdomski« učitelji iz evropskih držav srečali na izpopolnjevanju v Lendavi. V pogovoru z nekaterimi smo zvedeli marsikaj zanimivega. Pripovedovali so nam o svojem delu, težavah___ ne hodijo iz različnih’vzrokov. Nekateri zato, ker bi imeli zaradi oddaljenosti * prevelike težave, precej pa je tudi takih, ki sploh ne vedo niti ene slovenske besede in njihov im staršem se žal ne zdi vredno, da bi jih sami naučili ali v saj vpisali kslovenskemu dopolnilnemu pouku. Moram reči, da jih je precej STRAN 6 VESTNIK, 21. APRILA 1981 Zrcala naših dejani pomurskih poteh Če tole ni originalno, potlej res ne vemo, kaj naj bi bilo. Kaj porečete? Že kar značilno za nas, točneje tiste v Rakičanu, ki jim je —- to slika menda dovolj ' nazorno kaže — varstvo okolja deveta skrb. Kajti, če jim ne bi bila, potlej tudi ropotije ne bi bilo toliko. Smo sploh kam prišli, se sprašujemo v tem mesecu, ki je proglašen za mesec čistoče. Je mar kaj bolje kot prejšnja leta, ne moremo nehati vrtati vase in v druge. Razvili smo industrijo, si izboljšali življenjski standard, hkrati pa številne reke spremenili v odtočne kanale in odplake, zabetonirali travnike, posekali drevje, zaprašili ozračje. Kam z odpadki? Kje poiskati skupne prostore za odlagališča ne le smeti, ampak predvsem sekundarnih surovin? Samo žugati, se pridušati in trkati po prsih nam res ne bo dosti koristilo. Tudi puhla modrovanja in ugibanja, a tudi krepki izrazi nas ne bodo izvlekli iz »godlje«, ki smo si jo pravzaprav sami zakuhali. Sicer pa: zdaj smo v slepi ulici in mar bomo čakali, da bo ulica spregledala? Za danes vam ponujamo nekaj zares enkratnih in nepozabnih primerkov iz narave, ki bi najbrž, če bi lahko, sama spregovorila. Verjetno ne ravno z izbranimi besedami. Kako močan je glas vesti? To sprašujemo sebe in vas. Oho, kaj pa je to? Izbira je pestra in zanimiva: avtomobilske gume, škatle, sprayi in — glej, glej! — celo sito je menda v tejle »samopostrežnici na prostem«. Rade volje bi si postregli, a nismo prepričani v kvaliteto. Mogoče bi o tem kaj več lahko zvedeli na Dinosu ali Surovini? Na tleh, drevju in — v mislih imamo smrad — celo v zraku. Kje vse ni cunj, papirja, kartona, papirnatih in plastičnih vrečk, posode in vsega drugega, mogočega in nemogočega. Sarpo kratek ko-mentarček: le veter kroti umazanijo. Tega pa je nemila usoda zatekla kar na travniku. Svojčas je imel za sabo še nekoga, da ga je lahko vsaj vlekel, dandanes pa sam samcat utrujen počiva in zdihuje nad lastnikom, ki ima zdaj že postavljeno hišo, urejen vikend in celo »naslednika«. Pripravil: BRANKO ŽUNEC BEREMO ZA VAS VZDRŽATI MORAMO! ,,Obveza, da se obdržimo, nam daje tudi pravico, da izvemo resnico,” pravi Jean Rostand v knjigi Rachel Carsonove Nema pomlad (izšla pri Državni založbi Slovenije leta 1972). Carsonova je bila kot znanstvena delavka prva, ki si je drznila poostaviti človeštvu pred obraz zrcalo, da je sprevidelo, kaj vse počne z Naravo in tako tudi s samim seboj, čeprav se je dotikala samo enega dela tega početja, samo insekticidov — kemičnih sredstev, ki naj bi uničevala nezaželjene žuželke. Iz tega, tudi za Slovence pomembnega dela, povzemamo nekatere najznačilnejše odlomke. Razpršila, praški, aerosoli — niso le ,,insekticidi”, pokončevalci žuželk, temveč ,,biocidi”, pokončevalci življenja! Prav grozljivo smešno je pomisliti, da si lahko človek kuje usodo z nečim tako vsakdanjim kot je prašek proti mrčesu. Čemu naj bi bili prisiljeni dnevno uživati šibke količine strupov v hrani, čemu živeti v smrdljivem okolju in sredi že vsakdanjega hrupa motorjev? Komu je do tega, da stalno živi v okolju, ki ,,toliko, da še ni pogubno”? Vendar se nam prav tak svet v resnici obeta in vsiljuje. Se vedno se vse premalo zavedamo, kakšna nevarnost nam grozi. Živimo namreč v času specialistov, ko vsakdo vidi in pozna svoje probleme, ne more ali pa noče videti širšega okvira, v katerega je tudi sam vključen. Današnjemu času gospoduje industrija, zato le redkokdaj omejujejo ,,pravico zaslužkarstva za vsako ceno”. V manj kot dveh desetletjih, odkar jih uporabljajo, so se kemične snovi za zatiranje škodljivcev tako močno razlezle po živi in neživi naravi, da danes naletimo nanje prav povsod. Našli so jih v večini rek in celd v podzemskih tokovih. Ostanki kemikalij se namreč spirajo v zemljo še leta in leta potem, ko jih je človek raztrosil. Z vodo so prišle v organizme, v ribe, ptiče, plazilce in divje ter domače živali. Kemikalije so se tudi vpile v organizem, da znanstveniki, ki delajo poskuse z živalmi, skoro ne najdejo več primerkov, ki bi bili popolnoma brez teh kemikalij. Našli so jih v telesih rib iz oddaljenih gorskih jezer, v deževnikih, ki rijejo pod zemljo, v ptičjih jajcih — in seveda v človeku. Danes so se kemikalije že nakopičile v telesih velike večine ljudi ne glede na njihovo starost. Dobimo jih celd v materinem mleku in zelo verjetno v tkivih še nerojenih otrok. Vse to pa se je zgodilo zavoljo vrtoglave rasti industrije sintetičnih kemikalij, takšnih, ki jih je človek sam iznašel in imajo lastnost, da ubijajo žuželke. Ta industrija je otrok druge svetovne vojne. Zato so začeli iz tovarn pritekati nepregledne vrste novih sintetičnih insekticidov. In ti strupi so bili izključno človeško delo — nastali so po domiselni obdelavi molekul, z nadomeščanjem atorjov ali z njihovo preureditvijo v molekuli. V tem so se tudi ostro ločili od vseh predvojnih insekticidov, ki so bili preprostejše spojine. Posebnost novih sintetičnih insekticidov pa je predvsem njihova velikanska biološka učinkovitost. Njih neznanska moč ni le v sami strupenosti, temveč tudi v tem, da se vrinejo v organizem in tam stopajo v reakcije v najbolj kočljivih in življenjsko pomembnih procesih ter jih nevarno, včasih kar smrtonosno usmerjajo. Številnim organom preprečujejo normalno delovanje in lahko tudi sprožijo v celicah počasen, toda neustavljiv proces rakavosti. Poglavitni je še vedno arzen, saj je bistvena sestavina številnih pripravkov za zatiranje žuželk. Arzenovi oksidi — z imenom arzenik — so zelo strupene mineralne snovi. Človek je imel že davno opravek z arzenikom. Ker je arzenik brez okusa, so ga že od nekdaj uporabljali za zastrupljanje ljudi. Nabira se tudi v dimniških sajah in je skupno z nekaterimi cikličnimi ogljikovimi spojinami v sajah sokriv, da saje in dim včasih povzročajo raka. To je že pred 200 leti ugotovil neki angleški zdravnik. Znana so tudi množična zastrupljanja ljudi in živali, a jim do*go časa niso mogli' priti na, sled. Tudi kmetovalci, ki dosti uporabljajo arzenale, obolevajo za kroničnim zastrupljanjem z arzenikom. Živina prav tako pogostokrat oboleva zaradi škropljenja posevkov z arzenati. Razpršena škropiva raznaša veter z resav in polj na bližnje kmetije in zastruplja zemljo, potoke, čebele in živino. ,,Komaj si je mogoče zamišljati bolj lahkomiselno ravnanje z arzenikom in bolj neodgovoren odnos do ljudskega zdravja, kakor ga zadnje čase opažamo v državi. Kdor je gledal razprševalce arzenovih insekticidov pri delu, ga je morala hudo prizadeti skrajna malomarnost v ravnanju s temi strupi.” Branko Žunec Poglejte si no tega reveža! Onemogel je na obronku enega od kapelskih gozdov in le mati narava mu dela družbo. Morda pa v svoji razdejan, »pločevmast. duš.« prem.slja: Nekoč sem mu bil dober, ko pa se meje naveličal, meje neusmiljeno zavrge . KJE SO TISTE STEZICE? Saj, kje so? Včasih so bile čiste in vsem nam v ponos. Pred leti smo v Pomurju tekmovali za najlepše urejen kraj,danes pa ... Delopomursketurističnezvezejezamrlo. Ga bo kdo oživil? Kako hudo nas vsakodnevno obtožuje narava, a njenih zloveščih pozivov kot da ne slišimo. Stanje na murskosoboški avtobusni postaji je porazno: razlito olje, smeti, zasmrajeno ozračje, v neposredni bližini pa odprti kioski s hrano. Čemu je to podobno? Le kaj čakajo pristojni inšpekcijski organi, da ne ukrepajo? Ali v Rakičanu, kjer so bila vsa doslejšna opozorila in rotenja, da slednjič vsakdo pomete pred svojim pragom, bob ob steno. Ali vnemamo zažiganje kupov odpadkov, kjer pač komu pride. Ali... Skratka, zagat je toliko, da jim bomo mogoče kos le z veliko mero dobre volje in predvsem načrtnosti, kajti sicer sčasoma še stezic ne bo več! —brž— Kaj pa buljiš? Raje odloži flinto in spucaj kar ste ti in tebi podobni za-svinjali! Mi v živalskem svetu vam pač ne nameravamo dajati potuhe, ampak le malo dobre volje, (brž) VESTNIK; 21. APRILA 1981 STRAN 7 In kaj se skriva izza zidov velikih hiš? V ogromnih kletnih etažah, ki so prepredene s kanalizacijo, vodovodnimi, električnimi in drugimi kabli, živi na stotine brezdomcev. Sredi podgan, zatohlosti, mraka in nesnage propada najbolj bedni sloj prebivalcev New Yorka. Središča pete avenije in ostalih ulic z mrakom zažive svojevrstno življenje. Zbirajo se množice, da bi si zadovoljile kdo ve kakšne potrebe. Kričeče svetleče reklame vabijo v neštete disco c lube. Največ jih je tukaj in naj večji so v svetovnem merilu. V njih se prepletajo divje kričeča glasba, utripajoči barvni svetlobni efekti, zvijajoča se na pol naga ali povsem gola telesa vseh barv kože. Vse je prepleteno s seksom, brez sramu in brez vsakodnevnih skrbi na obrazih. Telesa so v transu uživanja. Ljubitelji noči odhajajo na ogled seksi filmov. Člani posebnih klubov gredo na skupinske orgije, namenjene zgolj zadovoljevanju užitkov, kijih nudi spolnost. Skupaj so mladi in stari ter najrazličnejših nagnjenj. Da, v Ameriki je za vse poskrbljeno. Tukaj imajo še celo javne hiše za pse! New York ima območje, kjer so našli svoj prostor pod soncem kronični pijanci. Tukaj živi kolonija tako imenovanih ortodoksnih Židov. Vsi moški so enako oblečeni. Nosijo črne obleke, klobuke in plašče. Glave jim krase bradice. V New Yorku je bilo predlani največje srečanje homoseksualcev. Imajo lastno organizacijo, ki jim po* maga reševati problem zapo Na ograji soboškega Bliska imajo znak ,,stop”, vendar pravijo, da bi ta del površine poslovni stavbi z veseljem — začasno seveda — dali v najem kakšnemu pridnemu kmetovalcu. Na gradnjo livarne bodo morali počakati, zato jim je žal, ker ta zemlja ni obdelana. Ponujali so že, saj gre za dva in pol hektarja, vendar kakšnega resnejšega interesenta ni bilo. Bo ta del zemljišča do začetka gradnje preraščala le trava? Foto: Janko Stolnik Razpisna komisija SGP Konstruktor Maribor, n. sol. o. TOZD Opekama Puconci, n. sol. o., na osnovi določil statuta in sklepa delavskega sveta objavlja RAZPIS I. vodilnega delovnega mesta računovodje (ni reelekcija) Pogoji: — višja ali srednja strokovna izobrazba ekonomsko finančne stroke in najmanj 5 let delovnih izkušenj, — da ima moralnopolitične kvalitete, — da z dosedanjim delom izkazuje sposobnost za uspešno delo Ponudbe s kratkim življenjepisom, opisom dosedanjega dela, dokazili o izobrazbi in praksi pošljite v 15 dneh po tej objavi na naslov: SGP Konstruktor Maribor, TOZD Opekarna Puconci, s posebno oznako ,,za razpisno komisijo". II. Razpis kadrovske štipendije 1 štipendijo na Višji gradbeni šoli študijska smer tehnologija gradbenega materiala Kandidati morajo predložiti: . — izpolnjen obrazec DZS 1,65 — originalno šolsko spričevalo — izjavo kandidata, da ne prejema kadrovske štipendije oziroma potrdilč, da nima obveznosti iz prejšnjega štipendiranja. Razpis velja do 30. 6. 1981. Prošnje poslati na naslov: SGP Konstruktor Maribor, TOZD Opekarna Puconci. kulturnega udejstvovanja. Da, vse to je Amerika . . . V globini Manhattana je Ogromno omrežje bliskovite podzemeljske železnice. Zunanjost mnogih vagonov je poslikana z vsemogočimi spakami ali besedili. Umni svet se danes prepira, atije to Z mrakom zaživi New York svojevrstno življenje. slitve, čečkanje po vagonih, plotovih, podvozih, zidovih umetnost? Grafiti pravijo v Ameriki tistim, ki se gredo slikarje, ko in kje jih prime. Ob sobotah in nedeljah je namenjen newyorski centralni park telesni vzgoji. A meri- AMERIKA čani so ugotovili, da se premalo gjbljejo in so pričeli množično tekati in kolesariti. Oh hladnem vremenu nosijo v ta namen trenirke in preko njih navlečejo še telovadne hlačke, da hi bili videti športno. Vnete tekače srečate tudi na ulici. Za naše pojme delu jejo. zaradi svoje zavzetosti, nenavadno. gladkih avto cestah. S tremi udobnimi avtobusi smo se padali na pot. Iz Manhattna smo se odpeljali po predoru, ki je speljan pod reko Hudson. Ob prihodu na drugi breg, smo'bili že v državi New Jer-se\\ Šoferji avtobusov so bili prijazni črnci, ki so nas varno in hitro vozili čez pokrajino, ki je podobna Prekmurju. Prevozili smo nekaj držav in povsod je bilo potrebno plačati cestnino. Videli smo veliko tovarn in rafinerij ter značilnih enodružinskih ali nekoliko večjih montažnih stanovanjskih hiš — preprostih, a vendar prikupnih. Tu in tam so popolnoma opuščena stanovanjska, in gospodarska poslopja. Vozili smo se skozi Phila-delphijo in Baltimot, mimo pomembnih industrijskih središč in se ustavili v motelu. Privoščili smo si kavo, čaj in hladno coca colo. Vse to je moč dobiti v samopostrežbi, kjer so nameščeni avtomati. Kot sem že zapisal, alkohola ob sobotah in nedeljah v gostiščih ne točijo, in mi smo bili tukaj v nedeljo. Šoferji so nam obljubili, da se bomo lahko odžejali s pivom nazaj grede, ker ga bodo za nas staknili nekje v Washingtonu. Okrog 10 tisoč varčevalcev Odleta 1973, ko so v Murski Soboti odprli ekspozituro Jugobanke, si je le-ta pridobila čez 6 tisoč dinarskih in blizu 3.500 deviznih varčevalcev, in to predvsem z dobrim odnosom do strank ter solidnim poslovanjem. To so ugotovili na zboru varčevalcev, ki je bil pretekli ponedeljek v M. Soboti. Soboška ekspozitura je v tem času namenila za kreditiranje blizu 28 milijonov dinarjev za potrošniške kredite in okrog 219 milijonov dinarjev za stanovanjske kredite. INVESTICIJSKA DEJAVNOST ZAMRLA V lendavski občini so si veliko obetali od tega srednjeročnega obdobja, zlasti kar se tiče naložb v razvoj industrije. Žal pa je prav ta pomembna dejavnost domala zamrla, saj trenutno v občini ne gradijo nobenega industrijskega objekta, za nekatere predvidene pa se še vedno niso odločili. Znano je, da je največja naložba v novo rafinerijo odpadla, v zameno naj bi še do prve polovice tega leta določili, kakšen naj bi bil razvoj delovne organizacije INA-Nafta. . Ni potrebno posebej poudarjati, kaj pomeni za gospodarstvo lendavske občine INA-Nafta Lendava, saj ta predstavlja domala 60 odstotkov vsega industrijskega potenciala občine. Zakaj je torej investicijska dejavnost v začetku letošnjega leta povsem zamrla? Gospodarstveniki lendavske občine menijo, da gospodarstvo premore premalo- lastnih sredstev za nove naložbe pa tudi programov, ki bi jih lahko realizirali, ta čas ni. Na nedavni konferenci komunistov lendavske občine je bilo med dru obračale police v vitrinah, da so si lahko kupci ogledali kar največ predmetov. Glavno mesto Združenih držav Amerike Washington je v državi Maryland. Leži ob reki Potomac v ravninskem svetu. Ob našem prihodu je bila lam parada, posvečena že omenjenemu dnevu st. Patrick 'sa. in so bile nekatere ulice zaprte za promet. Vozili smo se po nepredvideni poti, skozi predmestja. WASHINGTON — MESTO ČRNCEV Zaupanje si je pridobila tudi v 7 delovnih organizacijah, katerih delavci prejemajo osebne dohodke preko Jugobanke. Med udeleženci zbora je bila večina takih, ki čakajo na stanovanjske kredite, in sicer na podlagi odprodaje deviz. Žal je upnikov veliko več, kot je na voljo sredstev, zato bodo imeli prednost tisti prosilci, ki že dlje časa varčujejo pri Jugobanki, ki prejemajo preko nje osebne dohodke in ki so boljši komitenti (imajo več naloženih sredstev). J. G. gim povedano, daje izhodpotrebno izkati v združevanju sredstev, tako znotraj gospodarstva občine kot zunaj njega, saj bi le tako lahko realizirali nekatere dobre programe. Denimo program proizvodnje viličarjev, ki zahaja v težave, kljub temu da je zanimiv ne le za občinsko gospodarstvo, temveč za celotno Slovenijo. Za ta program bi bilo potrebno združiti sredstva, toda prav to združevanje gre vse prepočasi. Nekatere napovedane investicije, kot so obrat Leka iz Ljubljane. obrat keramične industrije iz Liboj pa so, kot kaže, v veliki zakasnitvi. Če bo šlo tako naprej, pravijo v lendavski občini, bo letos kaj malo novih delovnih mest, s tem pa se lahko že podre tudi začrtani razvoj občine v tem srednjeročnem obdobju. Kaj torej storiti, da se investicijska dejavnost ponovno obudi? Čim prej bo potrebno zagotoviti dobre programe in zanje združiti sredstva na podlagi samoupravnega sporazumevanja. Jani D. PROBLEMSKO Radi pravimo: ta problcmje izredno aktualen. Nekaj trenutkov za tem že spet: tudi la problem je izredno aktualen. In kmalu spel: ta problem je pa sploh izjemno pereč in občutljiv. In tako iz dneva v dan: problem k problemu. Problemi nam že skorajda štrlijo čez glavo. Problemi nas gnjavijo, z njimi gnjavimo druge, o njih razpravljamo, jih gnetemo, mesimo, prikazujemo in še vse mogoče drugo počnemo z njimi' Zanimivo, da jih le tu in lam razvrščamo, le izjemoma pa jih dorečemo oziroma razrešimo ali — kot se to pravi v političnem žargonu — »spravimo z dnevnega reda«. Da se razumemo: nam je jasna povezanost enega z drugim, ampak ne tako, da se potlej v tej, včasih tudi navidezni povezanosti, zgubimo in probleme preprosto strpamo v en koš. Kot se nam recimo dogaja v gospodarstvu, političnem sistemu in še marsikje. Sicer pa je vprašanje ali je umestno, da vsa ali vsaj nekatera vprašanja takoj okvalificiramo za probleme. -brž Pomurski Flikač je 13. junija leta 1957 poročal: »Pri nas ni nič novega, so mi raportirali sotrudniki v Murski Soboti. Naša stranišča, mlake in odprta gnojišča — iz katerih se širi blagodejen vonj — so že itak stara moda, so še pribili in me prepričali, da se za to res ne splača več prelivati črnila. Hočeš nočeš sem jim moral dati prav, da pa bi jih vsaj malce potolažil, sem jim obljubil, da bom ob prvi priložnosti »poštrckal« vse te same-—jame in jih namatal v časniku. Naj vidi tudi širša javnost — kot že temu radi pravimo — naše soboške »kulturne« znamenitosti!« Kar ni pred več kot dvema desetletjema storil Pomurski Flikač pa smo aprila 1981 storili mi. Namreč »poštrckali« vso mogočo svinjarijo po naših gozdovih, travnikih, ob javnih cestah in še marsikje drugje in jo v današnji številki tudi »namalali«. Samo poglejte si jih in prepričani smo, da bodo prenekateremu vstali lasje pokonci! Nemara pa ne bo ostalo zgolj pri tem. Ali pač? Tole »cvetko pa smo pobrali iz enega od pisem bralcev. »Prejšnji četrtek sem se hotel peljati z avtobusom iz Maribora v Gornjo Radgono. Sprevodnik avtobusa, ki vozi popoldne čez Cmurek, mi je rekel, da moram kupiti karto pri blagajni. Blagajničarka mi da karto, pa pravi sprevodnik, da je ta karta za avtobus, ki pelje nekaj ur kasneje čez Lenart v Mursko Soboto, za avtobus — tako mi je kasneje rekla blagajničarka — ki vozi čez Cmurek pa daje karte samo spevodnik v avtobusu. Zaradi takega početja sprevodnika mi je avtobus pred nosom odpeljal. Urednik: Plačajte sprevodniku čimprej brizganec. Takole vam povem: dandanes bržčas ne bi zadoščal le brizganec, temveč kar cel liter. Že leta 1957 so v Pomurskem vestniku poznali tako imenovane angažirane karikature. Ena takih nam je še posebej padla v oči. Na njej je namreč raketa, ki nosi napis: Cena mesu. Spodaj je podpis: Tale satelit se dviga, dviga v vesolje... Da le ne bi predolgo krožil okrog Zemlje, marveč se kmalu vrnil. Takrat bomo vsi potrošniki vzhičeno vzklikali: Pada, pada ...! kajti zgodilo se bo pravo čudo sedanjosti. Mar ne? Žal se to čudo še ni zgodilo! -brž- STRAN 8 VESTNIK, 21. APRILA 1981 POLETNE RED LETENJA VELJA OD 1. APRILA DO 31. OKTOBRA 1381 MARIBOR—BEOGRAD W JU 901 727 y 1. 4.-31. 5. 1.-31. 10. JU 991 D9S ® Y 1. 6.-30. 9. JU 991 D9S © y 1. 6.-30. 9. JU 991 D9S ® y 1. 4.-31. 5. 1.-31. 10. JU 991 727 ® y JU 990 727 Y JU 990 727 ® a® y JU 990 D9S © y 06.00 06.00 08.30 09.00 06.00 d MARIBOR a 21.30 21.00 21.00 06.55 06.55 09.25 09.55 06.55 a BEOGRAD d 20.40 20.10 20.10 JU 996 D9S ® y JU 997 D9S ® y 06.00 07.00 d MARIBOR a a DUBROVNIK d 08.30 07.30 teti od 31. 5.-27. 9. 1981 @ — 15 leti D9S © — 3 leti D9S MARIBOR—SPLIT— MARIBOR 05.30 06.30 n ' k d MARIBOR a a ' SPLIT d 08.00 07.00 leti od 30. 5.-27. 9. 1981 LEGENDA: JU — številka poleta D9S - letalo DC 9 727 — letalo Boeing 727 y — turistični razred 1 ponedeljek 2 torek 3 — sreda 4 četrtek 5 — petek 6 — sobota 7 — nedelja d — odhod a — prihod JAT - POSLOVALNICA MARIBOR Cankarjeva ul. 3 tel.: (062) 26-155 rezervacije (062) 27-151 prodaja dx: 33-281 VSE INFORMACIJE IN LETALSKE VOZOVNICE LAHKO DOBITE PRI VASI POTOVALNI AGENCIJI mišKO KRANJEC strici so mi povedali Da, a v čem ? U čem sploh sta nemir in nepotešenost človeškega srca? Ker Šarika in - Etelka sta le delec vsega nemira, a v čem je drugo ? In če za vse ni nikake potešitve, niti v umetnisti da je ni? Strica se počasi umirita v napevih, in stric Števan mi potisne trobento, rekši mi: »Zaigraj si še ti kaj." Kaj naj zaigram, komu, stricema, sebi? Mogoče tudi njima, ki tap-kata že po rosnati otavi pred menoj. Toda misel, sanje — vse se trga daleč, v preteklost brez prihodnosti. Ker komaj se je nekaj prebudilo v meni, že tudi umira v nasilnosti brez vsakršnega upanja, pač zato, ker je v tem našem močvirju vse tako sirovo, že od vekov naprej usojeno. »Lahno plove moja pesem k tebi sred' noči...« Večer se nam je ponudil za spremstvo na poti,,Gosposko ', nekdanje grofovsko, zdaj pa razdeljeno med poljanske proletarce^se odeva s široko ponja vo blede meglice, pastirska pesem se je že zgubila v vasi, za njo pa lahno, zgubljeno plove moja misel in ostaja brez odmeva. STRICI UMIRAJO Gorice, smehljaj, sled za preteklostjo Nizka kmečka soba — 'vancarija ’ v goricah, še kar dovolj prostorna, toda nič drugačna od vseh takih vancar-skih sob, kjer se ljudje ustavljajo le, kadar delajo, cez zimo pa, kadar pridejo vino poskušat ali sploh po vino.„ Večji del pa so te koče zaprte z lesenimi okenci, da ni moc videti pa tudi ne vdreti v sobo. Pa saj iz takih ,zidanic ni kaj prida odnesti. Vino pa je tako v sodih v,pivnici, kakor pravimo kletem, ki so ponavadi pod zemljo. V velikem prostoru pred šbbo je velika lesena stiskalnica, tam so brente, morda kotel za žganje. V sobi je kmečka peč, postelja, ki je postlana s slamo, pokrita le s kakšnim starim prtičem. Ne glede na vso to zapuščenost pa so te postelje prenesle premnoge ljubezni, šenaiveč ukradenih. Ker tudi ljubezen je treba včasih krasti. Če se pa po teh Vc ncarijah kaj krade, je to prav gotovo ljubezen. _ . .. Okna so majhna, še glavo je težko potisniti skoznje. Miza spredaj je stara kakor vse drugo, lesene klopi okrog nje pa še bolj. Trije sedimo za mizo, vsak na svoji klopi; ko da smo sprti; ali ko da bi se tako laže videli — A merikanec Lebane, njegova žena Manka, naša tetica Filipička, sestrana n matere. In kajpa — jaz. Na mizi je skledi meso iz ce‘ • zabela, domače, poljanske klobase, stare vilice, po kruha. Pred nami so polni kozarci, v vrčku sredi mize , ki nama ga tetica — možu Lebariču in meni — brižno prinese takoj spet polnega, kadar ga izpraznimo. Praznimo jih pa kar pridno in čutim, da bi bil že skrajni čas, da se vzdignem, če še hočem priti domov — dve in pol ure hoda, če dobro stopim. Pijače imam že kar dovolj, ker sem se ustavil že tudi drugod in povsod popil vsak kozarec vina. Toda Lebarič, naš ,svak’, kot pravimo —jaz ga prištevam med naše strice, čeprav ni pravi, je že take volje, da me ne pusti nikamor. Kadar se poskušam vzdigniti, vselej zarohni nad menoj: »Sedi enega bova še .. Kajpa — misli vrček, ki drži dober liter. Pri čemer nama tetica na srečo v dobri meri pomaga, čeprav že vse križem blebeta. A kaj ml martadva sorodnika, ki lahko tu mimo spita tri dni ali še več; kakor se jima bo pač zahotelo. Nikamor se jima več v življenju ne mudi. Hrane pa sta si tudi prinesla vsaj za tri dni. »Morava se pogolčati... do kraja," mi zapreti znova Lebarič. Znova zato, ker mi je že nekajkrat zapretil, ne da bi si bil na čistem, kaj naj bi mi imel povedati. Šajga takorekoč ne poznam. Komaj sva si segla v roko, ko je ob svoji vrnitvi iz Amerike obiskal našo mater. Očitno pa on mene pozna, saj mu je tetica o svojem sorodniku lahko povedala, kar se ji je zdelo. Saj se do vseh vede tako, kakor da bi bil šele predvčerajšnjim odšel kam po svetu, razen seve da povsod in vselej razkazuje svoje amerikanstvo. Saj se tudi doma ima za Amerikanca. Amerikance pa ima za narod nad vsemi narodi. »Sedi," mi ukazuje. »Morava se do kraja pogolčati." Že nekajkrat mi je — tu v goricah — nekako zapretil, da se morava do kraja pogolčati, ne da bi si jaz bil na jasnem, o čem se imava midva pogočavati in celo še do kraja. Zdi se mi pa, da mi je nekoliko zameril, ker se na povabilo, ko nas je obiskal doma, naj se zglasim pri njem, doslej še nisem odzval. Navsezadnje nisem vedel, o čem posebnem naj bi se z njim pogolčaval. Njemu podobnih Amerikancevpri nas ni ravno malo, nekateri so si z dolarji, ki so jih prinesli z onstran morja, kar lepo pomogli, pozidali hiše, nakupili zemljo—sploh so se gnali za vsak kos zemlje, ki je bila kje na prodaj, cene so neverjetno in tudi neprimerno narasle. Ta strast po zemlji je zajela tudi našo tetico Filipičko, čeprav ni imela lastnih otrok: skoraj polnih štirideset let Lebaričevega arherikanstva je vložila v hišo, v zemljo, v vinograd. Očitno je pri njej zmagala kri starih Fujsov, njenega rodu, ko se je tako hotela spet uveljaviti pred drugimi, v čemer pa ni uspela: nekaj Amerikancev se /e povzpelo nad njo. Pri čemer ni bila ravno nemajhna krivda tudi v njeni, nedelavnosti in nego-spodarstvenosti. Toda lahko seje pobahala možu Lebariču, ko se je ta vrnil, kako je gospodarila z njegovim denarjem. Ta nekdanji švercar, poljanski proletarček, ki je imel, ko se je ženil, le streho nad glavo in krpo zemlje, je vsekakor bil zadovoljen ob svoji vrnitvi, da spada med uglednejše Poljance, med Amerikance, čeprav sam ni bil več sposoben za delo, njegova žena, sestrana naše matere, Mankica pa tako ni nikdar kaj prida delala. Večno seje kopala vblagoslovu iz Amerike polzečih ali dotekajočih dolarjev. Na srečo se je Lebarič toliko oskrbel z dolarji, da sta zdaj lahko nadaljevala brezskrbno življenje, ko za delo nista več sposobna. In tako smo ju lahko videli, kako sta odhajala na vsak sejem v okolici, na sleherno proščenje, čeprav tam nimata kaj početi in bi lahko doma posedala v senci. Toda vtem nekdanjem 'zamočvirjenem ’ Poljancu, zdaj uglednem Amerikancu je še ostalo dovolj tega našega ,poljanstva«, da je prepričan, da se mora povsod pokazati in si ogledati vse, kar je bil kot Poljanec zamudil. Tetica spet pa je prepričana, da se mora povsod pokazati v vlogi imenitne, ugledne Poljanke, saj je skoraj celih štirideset let hodila nekako zgubljeno po Poljani, se zatekala k naši materi, svoji sestrani, kjer sta najprej pili svoj koprek z žganjico, se pogolčali o vseh stvareh nazadnje pa se sprli, tetica je materi vedno zapretila, da nikdar več ne prestopi našega,prelaza', ki smo ga imeli pri stari hiši. Pa sta obe oozabili na spor; ko da sta še vedno dekliški iz stare Fujsove hiše, kisi kadarkoli nekoliko skočita v lase, po nekaj dneh pa se že spet iščeta v igrah. Nesreča ali kaj bi rekel temu je hotela, da sem nepričakovano naletel nanju v Lendavi, ne da bi se jima bil mogel izmakniti. On lepo oblečen, še vedno ves Amerikanec s kravato, z gosposko palico, ki pa mu dobro služi pri težki, okorni hoji: očitno se je v Ameriki ves izgaral. »V gorice greva," mi je d jela. »In zdaj ne boš rekel, da ne moreš priti k nam." Tetica je bila ko pišče, drobcena sinička ob niem, mogočnem gospodu, ki mu, če bi šel sam po lendavskih ulicah, nihče ne bi bil prisodil, da je doma iz poljanskega močvirja. Žene ni preoblekel, ko se je vrnil: pustil jo je vso poljansko, le da sije kupila blago in dala zašiti novo obleko, toda po naši modi. Pri teh letih — kaj pa bi imel od nje, če bi jo bil preoblekel v gosposko, mestno obleko, če bi že sama pristala na kaj tako nesmiselnega? Bila bile v posmeh vsem, najbrž celo sami sebi. Ko zanalašč sem to jutro v Lendavi naletel še na Femo, otroka svojih sanj’ — bi lahko rekel. Ne bi mogel reči — 'ljubezen', ne, bilo je le bežno srečanje, še bolj bežno od srečanja s Sariko v Dolgoveških goricah. Morda iskanje v študentskih letih. Use pa pušča v človeku boleče sledi nerzpolnjljivosti, ko si še nisi na čistem, kaj bi sploh rad, veš pa skoraj natanko, kaj zmoreš. Ali pa je to le poslednje srečanje dveh obdobij, dveh svetov, ki se lahko le še z grenkim nasmeškom poslovita. Napisal sem novelo Smehljaj, ki je izšla v zbirki 'Sedmih' pri Krekovi knjižnici. Bil je tako rekoč moj novi javni nastop, čeprav so mi že prej tiskali po revijah in časnikih. Z njo sem dobil nekakšno legitimacijo za pisanje, leto zatem pa že tudi prve ponudbe za knjige. S to novelo sem se ujet v korak z literaturo, s tem pa tudi s svojim glavnim poklicem, ki rriu posvečam dobršen del svojih sil, VESTNIK; 21. AP LA 1981 STRAN 9 RADIJSKI IN TELEVIZIJSKI SPORED OD 2 2. DO 2 4. APRILA SREDA o ČETRTEK PETEK RADIO MURSKA SOBOTA 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Nekaj minut z ....., 16.30 — Koncert na domačem valu, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 9.20 TV v šoli: TV koledar, Samogorsko pogorje, 10.00 TV v šoli: Biologija, Risanka, Predšolska vzgoja, Zgodba, Risanka, Telesna vzgoja, Zadnje minute (do 12.05) 17.35 Poročila, 17.40 ZBIS — F. Rudolf: 40 zelenih slonov, 18.00 Velike razstave, kulturno dokumentarna serija, 18.30 Obzornik, 18.45 Republiška revija Zagorje 80, 1. oddaja, 19.15 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 Tv nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Film tedna: Poštna, kočija, ameriški film, 21.30 Propagandna oddaja, 21.35 Miniature: Ivan Mrak, 21.55 V znamenju. Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 Tv dnevnik, 17.45 Kaj je novega pod streho, otroška oddaja 18.15 Splošna ljudska obramba, 18.45 Amaterski studio, 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna sreda, 23.00 TV dnevnik (do 23.20) TV ZAGREB Prvi program 9.20 do 12.05 Izobraževalni spored. 17.35 Pregled sporeda, 17.40 Poročila, 17.45 Kaj je novega pod streho?, 18.15 TV koledar. 18.25 Kronika skupnosti občin Siska. 18.45 Amaterji. 19.15 Risanka. 19.21 EPP, 19.27 Nocoj. 19.30 Dnevnik. 19.55 EPP. 20.00 Športna sreda, 23.00 Dnevnik. 23.20 Pregled sporeda za četrtek /O ljubljanska banka Pomurska banka Drugi program 'isto kot Ljub-Ijanall TV AVSTRIJA Prvi program 8.00 Jutranja poročila, 8.05 Tudi hec mora bili, 8.35 Francoščina, 0.05 Šolska TV, 9.35 Mladinski film, 11.05 Risanka, 11.15 Teleobjektiv, 12.00 Opoldanska redakcija, 16.00 Zaklad gora. 16.30 Wickie in silaki, 16.55 Spanček Zaspanček, 17.00 Čudovito življenje, 17.25 ORF danes. 17.30 Mi. 17.49Reklame, 18.00 Avstrija y sliki, 18.23 Reklame, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Maigret, 20.40 Šport. 23.00 Poročila Drugi program 14.20 ORF danes. 14.25 Dežela in ljudje, 14.55 Hokej: Prenos finala, 17.30 Popotovanje po Avstriji. 18.00 Pionirji severa. 18.25 Jakob in Elizabeta. 18.30 Čas v sliki, 19.15 Kavarna Central, 20.00 Svet knjige, 20.50 Deset pred deseto. 21.20 Žena pod vplivom (film), 23.40 Poročila TV MADŽARSKA 7.35 in 13.35 Šolska TV. 9.15 Madame Bovary, pon. 10.10 Glasbeni film. 14.55 SP v hokeju na ledu. 17.20 Kratek film. 17.35 Bartok: Narodne za klavir. 17.40 Štafeta, 10 minut mladosti. 18.30 TV dnevnik. 19.00 Družinski krog, magazin za starše in vzgojitelje. 19.50 Spored Beate Karda. 20.20 Francija, predsedniške volitve. 21.10 Lepa beseda; literarna TV revija. 22.20 TV dnevnik. RADIO MURSKA SOBOTA 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Glasbena oddaja, 16.30 — Delegatska tribuna, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 9.00 TV v šoli: TV koledar, Rojstvo, Človekovo telo. Obiščimo letališče, 10.00 TV v šoli: Umetnost, Risanka, Združeni, Narodi, Risanka, Predšolska vzgoja, Zadnje minute (do « 11.55)16.30 Šolska TV: Uničenje je večno, Plavanje II. 17.30 Poročila, 17.35 Tehtnica za natančno tehtanje, nadaljevanka TV Beogtad 18.05 Mozaik kratkega filma, 18.30 Obzornik, 18.40 Mladi za mlade, 19.10 Risanka, 19.15 Cik cak, 19.22 TV nocoj, 19.24 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Bobu bob, aktualna oddaja, 21.30 Propagandna oddaja, 21.35 625, 22.15 V znamenju. Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik v Madžarščini, 17.30 TV dnevnik, 17.45 Družba rdečelaske Zore, 18.15 Znanost, 18.45 Risanka, 19.00 Goli z evropskih nogometnih igrišč, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Gost urednik: Svetozar Vuk-manovič—Tempo, Po izbiri... 23.00 Poročila, 23.05 Pregled SPENS—a (do 23.35) — (slov, komentar) TV ZAGREB Prvi program 9.00 do 11.55 Izobraževalni spored. 15.05 do 16.00 Izobraževalni spored, 17.35 Pregled sporeda. 17.40 poročila. 17.45 Družina Sivolase Zore. 18.15 TV koledar. 18.25 Kronika skupnosti občin Splita. 18.45 Evro-gol. 19.15 Risanka. 19.21 EPP. 19.27 Nocoj. 19.30 Dnevnik. 19.55 EPP. 20.00 Zunanjepo-litčna oddaja. 20.45 EPP, 20.55 Glasbena oddaja. 21.35 Dnevnik. 21.50 Močnejši spol, 22.50 Pregled sporeda za petek /© ljubljanska banka Pomurska banka Drugi program isto kot Ljub-Ijanall TV AVSTRIJA 12.00 Opoldanska redakcija, 16.00 Am.dam.des, 16.30 Marco. 16.55 Spanček Zaspanček, 17.00 TV kuhinja. 17.25 ORT danes. 17.30 Mi. 17.54 Reklame. 18.00 Avstrija v sliki. 18.23 Reklame. 18.30 čas v sliki 19.15 Odhod ob 17.48 (TV film). 20.15 Vaš nastop prosim, 21.00 Jasno do oblačno, 21.30 Večerni šport, 22.45 Poročila Drugi program . 16.55 ORF danes. 17.00 Brez nagobčnika, 18.00 Kremenčko-vi. 18.25 Jakob in Elizabeta, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Predstava gledališča ROYAL Variety, 20.45 Reklame, 20.50 Deset pred deseto. 21.20 Klub 2 in poročila TV MADŽARSKA 7.05 in 13.30 Šolska TV. 14.50 Spreminjajoča vloga inteligence, 3. del. 15.40 Gore svetlobe, 5. Lunine reke. 16.10 Lutka, poljska nadaljevanka. 17.00 TV bor-, za. 17.10 Pedagoški forum: Sedanjost in bodočnost srednje šole. 18.30 TV dnevnik. 19.00 Kratki filmi: Sealand, država v morju; Bali. 20.10 Telešport; pregled pokalnih tekmovanj v nogometu. 20.35 Mladinska ura. 21.35 TV dnevnik. RADIO MURSKA SOBOTA 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Ob koncu tedna, 17.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 8.45 TV v šoli: TV koledar, TV vrtec, Ruščina Vlaho Cvijič, 10.00 TV v šoli: Angleščina, Risanka, Zgodovina, Zgodba, Risanka, Izobraževalna reportaža, Zadnje minute (do 12.05)14.55 TV v šoli — ponovitev (do 16.00), 14.55 TV v šoli — ponovitev (do 16.00), 17.20 Poročila, 17.25 Družina Smola, madžarska risana serija, 17.50 Jazz na ekranu: Duško Gojkovič, Lala Kovačev, 18.20 Obzornik, 18.30 Šah v Jugoslaviji, izobraževalna oddaja iz cikla Šah, 18.50 Varčevanje z električno energijo, 19.00 Ne prezrite, 19.15 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 TV nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Ustvarjanje Titove Jugoslavije, dokumentarna serija, 20.55 Propaganda oddaja, 21.00 T. Mann: Buddenbrookovi, nemška nadaljevanka, 22.00 V znamenju, 22.15 Nočni kino: Kočljivo ravnovesje, ameriški film, Oddajniki IL TV mreže: 14.55 Goteborg: SP v hokeju, prenos 1. tretjine, 15.40 SPENS — prenos (slov, komentar), 16.40 Goteborg: SP v hokeju, prenos 3. tretjine (do 17.00/—17.30) 17.10 TV dnevnik v madžarščini, 17.30 TV dnevnik, 17.45 Z našega zornega kota, 18.15 Koraki, mladinska oddaja, 18.45 Glasbeni klub, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Narodna glasba, 20.50 Poročila, 20.55 Naš čas: Rimljanka, 21.40 Glasbena medigra, 21.55 V petek ob 22.uri kulturni magazin (do 23.55) TV ZAGREB Prvi program 8.45 do 12.05 Izobraževalni .spored. 14.55 do 16.00 Izobraževalni spored, 17.35 Pregled sporeda, 17.40 Poročila, 17.45 Z našega stališča, 18.15 TV koledar. 18:25 Kronika skupnosti občin Rijeke, 18.45 Namesto top liste. 19.15 Risanka, 19.21 EPP, 19.27 Nocoj, 19.30 Dnevnik, 19.55 EPP, 20.00 Ustvarjanje Titove Jugoslavije, 20.55 EPP, 21.00 Srečanja v studiu, 21.55 Dnevnik. 22.15 Komisar Mo-uline. 23.45 Pregled sporeda za soboto /O ljubljanska banka Pomurska banka TV AVSTRIJA 16.30 Medvedki so prosti. 16.55 Spanček Zaspanček, 17.00 Pan — optikom, 17.25 ORF danes, 17.30 Mi, 17.49 Reklame. 18.00 Avstrija v sliki. 18.23 Reklame, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Akti XY nerešeni, 20.15 Reklame, 20.20 Najboljši satirični skeči, 21.10 Nočni studio, 22.10 Šport. 0.00 Poročila TV MADŽARSKA 16.50 Oblačenje m civilizacija, iraški film. 17.25 5 minut meteorologije, vremenska napoved. 17.30 Prijatelj narave, turistični magazin. 17.50 5 minut za ribiče. 18.30 TV dnevnik. 19.00 Gledališki prenos: Shakespeare: Mnogo hrupa za nič, veseloigra v dveh delih, predstava gledališča Madach. 21.35 TV dnevnik. mišKO KRANJEC strici so mi Povedali čeprav v meni še vedno živi zavest o drugem življenjskem poklicu — slavist sem, profesor bom. Veliko poslanstvo, ki miga je bilo odločilo naše močvirje v svoji prabitnosti, da bi se vrnil k njim duhovnik, pač z najbolj zvišenim poklicem v življenju in zanje najbolj potrebnim, je samo od sebe splahnelo, obledelo. Še v pravem času, na kraju nižje gimnazije sem spremenil svojo pot in se tako ognil razočaranju, ki bi ga bil povzročil, če bi bil zavlačeval do kraja gimnazije. Pa saj so se ljudje sami v teh letih na moč spremenili, socialno so si opomogli z agrarno reformo, pozidali so si cerkev in dobili plebanuša, 'močvirje 'je začelo plahneti, ne le ono pravo, ki so ga ljudje s svojimi rokami odpravljali, temveč tudi ono drugo — 'močvirje' v njihovih dušah. Študentje po drugih farah so rasli pod okriljem svojih plebanušev, bili so neizbežno obsojeni na posvečenje. Mene je na začetku moje poti blagoslovilo naše močvirje, njihovim potrebam pa je zadoščalo in jim je malo mar, kaj bom v življenju. Sploh nikomur več ne pride na misel, da sem jih prevaral v njihovem pričakovanju. Nastopam pot svojih gimnazijskih sanj, nastopam s to 'uverturno' novelo Smehljaj} ki iz nje odseva ta grenki _ prekmurski smehljaj nekega nedoumnega razočaranja in hkrati neizbežne drobne, sreče še bolj drobnih naših ljudi, smehljaj, ki mi ga tudi ob zdanjem slovesu podari Fema. In zazdi se mi, ko da se ta njen grenki smehljaj, ki mi je nekoč narekoval prvo vsaj za silo posrečeno novelo, spreminja v nek naš obči prekmurski smehljaj, pa tudi v smehljaj mojega življenja, ki me bo spremljal do smrti. Povabil sem jo na kozarec vina — črna 'turška'kava še ni v navadi pri kmečkih ljudeh. Sedli smo za mizo v točilnici Pri kroni. Pravzaprav sva sedla, ker starejši otrok, velik za dober laket, se je ves čas drži za krilo in se stiska k njej, mlajšega, dojenčka pa drži v naročju. Kakor sedeva, Fema vzame žemljo iz košarice na mizi in jo da starejšemu otroku , ki jo začne tudi zadovoljno žuljiti. Midva pa sva segla po kozarcih in s svojim se je prav nalahno dotaknila mojega, pri čemer mi je spet podarila nasmešek, s kakršnim je znala osrečevati ljudi. Vsaj mene je. Med pogovorom je mirno privzdignila bluzo in se ji je otrok v naročju — tista mala 'štručka' — prav strastno prilepi k beli polni dojki. S hrbtom jet bila obrnjena proti sobi, kjer so bili ljudje, celo se je sama tako nalašč obrnila; pred menoj se ni skrivala. »Kaj nas nikoli ne obiščeš ?« mi reče. »Mož te bo vesel. 'Le s čim smo se mu tako zamerili, da ga ni več k nam ?'p>ravi včasih. — Zares — lahko bi se kdaj pojdočki zglasil pri nas . .. vesela bom, če prideš . . . letos bova še doma. Za prihodnje leto pa se z možem pogolčavleva, da bi šla po svetu ... za zaslužkom. Kar oba. Otroke bi nama pazili moji starši, zdaj so še zdravi. Hišo lob Treba pozidati, rada bi dokupila še kak kos vinograda in spet se mi nasmehne rekši mi: »In še sto drugih manjših stvari. « Da, kaj naj pa stori človek, razen da se žalostno nasmehne — in Fema zna to tako čudovito! — če mu poleg hiše manjka še 'sto manjših stvari’, ki pa so v našem življenju neizbežne. Mar me bo ta 'smehljaj'spremljal vse življenje, se vrival v vse moje delo? Se ga ne bom nikdar otresel? Ker odkrivam ga že dolgo, ne da bi se bil prej tega tako dobro zavedal. Mar ga nisem opazil že pri našem očetu, kasneje pri bratu Lojzu ? Pri Lojzu, ki se mlad tako vnel za nek nedoločen, zanj in za nas vse nejasen boljševizem, nazadnje pa mi je tako žalostno shiral pred očmi. To naše poljansko, vobče prekmursko življenje je v nečem neusmiljeno, prav sirovo. .In kadar se mu človek ne more več upirati, se lahko le še žalostno nasmehne. U tej naši prekmurski sirovosti se je Fema morala poročiti, pač po prekmursko tistih časov, ko je bilo poglavitno, 'da imaš streho nad glavo', nakar se začne romanje po svetu, ko seveda taka mlada ženska, ki se mi je nekoč žalostno nasmehnila, najprej rodi dva otroka. In tako bosta tidve štručkj — prva, ki tako fletno gloda žemljo, druga pa ravno tako fletno seslja rožnato bradavičko polne dojke — že prihodnje leto prepuščeni skrbi in vzgoji njenih staršev. Kar navsezadnje niti ne bo najslabše. Tako je' doraščalo in še dorašča vsaj ena tretjina tega našega 'prekmurskega močvirja', da potlej, ko dorase, tudi to odhaja kam po svetu, kamorkoli že. Svet je vendar zelo širok, le naše Prekmurje je tesno, majhno. Napravil sem velik obhod po goricah, v Čentibo do ujca politika, ki mi je bahavo povedal, da »midva z doktorjem Klarom bova odločala, kako bo v Prekmurju". Kajpa da sva se pri ročki vina, ki ju je postavil pred naju na mizo, prav zaradi te njegove politike tudi ročno sporekla — Stare ujne, ki sem jo otrok edino v življenju videl, da je kadila iz pipe, nisem več našel žive. Ujec — močan dedec — pa je bil tudi ves v delu, in mislim, da je bil kar vesel, ko sem se naglo poslovil: zaradi njegovega dela in še bolj zaradi njegove klerikalne politike. Tudi pri tetici v Čentibi se nisem zadrževal: nisem našel nikogar doma, razen svaka, ki mi je tudi postregel z vinom. Zgovoren pa ni bil prav nič. In tako zdaj sedimo pri Lebariču za široko kmečko črlenkasto mizo s črvivimi nogačami. Našel sem ju že nekoliko mehka, morda bi laže rekel omehčana. Oba za široko mizo, drugega drugemu nasproti, ko da sta si tujca. Na sredina mizi je ilovnat, pisan vrček z vinom, poleg skleda z mesom iz čebra, z zabelo, našimi poljanskimi klobasami. In zraven še kar pol hlebca domačega kruha. Pravo kmečko obilje. Ker pri vsem tem je na mizi še sladka paprika in nova čebula. »Sedi! Vzemi si, jej in pij — naprej ne bom silil. Nisi nam v botrinstvu. « Tako golči vsemogočni gospodar, ki me ne človek ne nobena stvar ne moreta večdoživega. »Pravje, da si prišel. Rekla je, da te ne bo," pomigne na svojo ženo, ne da bi se posebej ozrl po njej. Sploh sem že ob dosedanjem srečanju z njima lahko sprevidel, da se presneto malo zmeni za to svojo ženičko, ki pravzaprav po ničemer ne spada k njemu, takemu čokatemu, natrpanemu hrustu, ki ga najbrž ne bi že več nobena še tako mlada ženska ogrela, kaj šele, da biga ta prekmurska, naša močvirska zapuščenost. Smešno bi bilo misliti, da ga je domov vlekla misel na ženo. Ker kaj naj mu pa ostarela in po tolikih letih, čeprav še tako zvesta vse življenje, še lahko da ? »Moram jo kar naprej odganjati od sebe," mireče in se namrdne, ko se že nekoliko nagolčimo, ko že steče beseda med nami sproščeno, on pa postaja prešeren. Ne vem, kakšen je bil mlad — mati mi je rekla o njem, da je bil pač kot vsi drugi Poljanci — toda v j dobrih štiridesetih letih v Ameriki se je tudi njegov obraz nekako 'poamerikaniT s svojim smehom vred, ne le da se oblači po ameriško. A kako drugačen je Femin smehljaj od tega 'ameriškega' smeha, ki je nekako nasilen: nepričakovano se sproži in ga že tudi nekako požre. Nekaj bučnega, hrupnega je v tema’ameriskem'smehu, in koliko grenke žalosti, neke zagrenjenosti je v tem našem poljanskem, močvirskem smehljaju. Fema pojde z možem v Francijo in se bo takšna vrnila za tri, štiri leta, morda bosta zaslužila toliko, da si pozidata hišo. Tetica je za svojega Lebariča — pač za dolarje, ki jih ji je pošiljal — kupila zidano hišo, nakupila njive, travnike, precejšen vinograd, napravila ga je za bogatca. Zdaj se tudi sama koplje v tem obilju in v sreči njegove navzočnosti. Njegova govorica je ostala prabitno poljanska, prekmurska, kar nekako trda, in kar rad meša z angleškimi besedami. Tudi njegova prabitna poljanska nrav je v ame-rikanizmu zadobila le še bolj oblike neke sirovosti ali vsaj trdote, česar se naše življenje v teh letih že otresa. »Leze za mano ko polž za solato," mi nadaljuje o svoji ženi posmehljivo, poniževalno, ne da bi se zmenil za njeno ugovarjanje. Zakinka s kar precejšnjo ,kehnico ’, ki je precej na kratko ostrižena in precej osivela, nekako makova. Tudi brada je makovo pisana, lisasto črlenkasta. »Kot gosenica na listnato vejo." Lovi se za primerami, očitno jo nalašč ponižuje. Pa vendarle je v njegovem ravnanju do nje nekaj ljubeznivega, kakor se radi igračkamo z otrokom. »Kakšen polž, kakšna gosenica sem ti pa jaz, ha ?" se upre srdito ta drobcena ženička temu silaku. Usa leta je bila tako samozavestna, zdaj pa je — vsaj na videz oonižna. Obrne se k meni in nadaljuje: »Tu nasproti njemu moram sedeti. Ce le zganem z nogo in se ga po nesreči dotaknem, že zarenči: — Kaj me brcaš ? Misliš, da se bova z nogami pod mizo igrala ?" - - - a STRAN 10 VESTNIK, 21. APRILA 1981 URADNE OBJAVE Leto XV Murska Sobota, dne 21. aprila 1981 Štev.: 21 URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA. LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA Odgovorni urednik: Martin Vinčec 210. Odlok o proračunu občine Lendava za leto 1981 211. Merila in kriteriji za določanje prispevkov občanov k stroškom varstva socialnega skrbstva občine Ljutomer. 212. Sklep o ugotovitvi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana socialnega skrbstva v občini Gornja Radgona in SR Slovenije za obdobje 1981 —1985 sklenjen. 213. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za del območja krajevne skupnosti Gederovcl, za naselje Krajna. 214. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje krajevne skupnosti Gorice pri Lendavi za del naselja Dolgovaške gorice. 215. Samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti za cene . občine Gornja Radgona. 216. Odredba o pošiljanju cenikov občinski skupnosti za cene v potrditev. 217. Navodilo o pošiljanju cenikov skupnosti za cene občine Gornja Radgona v potrditev. VESTNIK, 21. APRILA 1981 6, člen Izvršni svet odloča o obsegu in načinu zagotavljanja prihodkov upravnim in drugim organom tako, da bo delavcem vseh organov omogočeno, da se bodo njihovi osebni dohodki gibali v skladu z osebnimi dohodki v združenem delu, upoštevajoč dosežne rezultate pri delu. 7, člen Sredstva proračuna se delijo med letom praviloma enakomerno med vse nosilce oziroma porabnike sredstev v okviru doseženih prihodkov, če ni s lem odlokom ali s pogodbo drugače določeno. 8. člen Vsi prihodki, kijih občinski upravni organi dosežejo s svojo dejavnostjo so prihodek občinskega proračuna. 9. člen V kolikor bo pritekanje proračunskih prihodkov zaostajalo v laki meri, da li ne bodo doseženi v višini predvidenih v 2. členu tega odloka, bo izvršni svet Skupščine občine zaradi ohranitve proračunskega ravnovesja začasno zmanjšal obseg sredstev proračunskih porabnikom, ki so razporejena za posamezne namene. • Prav tako bo izvršni svet začasno omejil uporabo sredstev vsem proračunskim porabnikom, če bo ugotovil odstopanje od rasti opredeljene v Družbenem dogovoru o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SRS v letu 1981. O takem sklepu mora izvršni svet obvestiti pristojne zbore Skupščine občine in jim predlagati ustrezne spremembe v proračunu. 10. člen Izvršni svet občinske skupščine se pooblasti: L Da odloča o uporabi sredstev tekoče proračunske raz-erve: , 2, Da od loča o koriščenju sredstev rezervnega sklada občine Lendava, če ugotovi, da ne more zagotavljati sredstev proračunskim porabnikom v skladu s tem proračunom zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov; 3, Da odloča o odpisu neizterljivih prispevkov in davkov ter drugih neizterljivih obveznosti do občinskega proračuna. 11, člen Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so organu odobrena v občinskem proračunu, je odgovoren funkcionar upravnega organa za občo upravo ali druga pooblaščena oseba v okviru’pooblastil odredbodajalca, Poleg funkcionarja je za zakonito uporabo sredstev občinskega proračuna odgovoren tudi vodja odseka za proračun in finance, 12, člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja, uporablja pa se od L januarja 1981, Na podlagi 183. člena statuta občine Gornja Radgona in 59. in 60. člena zakona o temeljih sistema cen (Uradni list SFRJ. št. 1/80 in 38/80) ter 5. člena odloka o^ravicah in dolžnostih občinskih organov na področju družbene Kontrole cen tero načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog občinske skupnosti z cene občine Gornja Radgona (Uradne objave, št. 1/81) izdaja izvršni svet skupščine občine Gornja Radgona. ODREDBO O POŠILJANJU CENIKOV OBČINSKI SKUPNOSTI ZA CENE V POTRDITEV L člen Organizacije združenega dela in samostojni obrtniki, ki proizvajajo proizvode in opravljajo storitve, katerih cene so v pristojnosti občine, so dolžni pošiljati občinski skupnosti za cene v potrditev cenike naslednjih proizvodov in storitev: Iz panoge Ime in opis dejavnosti 0130 proizvodnja živilskih proizvodov 01302 — osnovne in specialne vrste kruha 00501 visoka gradnja 050100 — stanovanjska graditev (družbeni . dogovor dejavnikov) 1002 stanarine, najemnine 1003 komunalne dejavnosti 100310 > — proizvodnja in distribucija vode 100320 — prečiščevanje in odvajanje odplak 100352 — odvažanje, odlaganje in predelava odpa- dkov 2, člen Organizacije združenega dela in samostojni obrtniki iz prejšnjega člena pošiljajo cenike skupnosti za cehe občine Gornja Radgona preden začnejo prodajati proizvode in opravljati storitve, oziroma preden povečajo cene proizvodov in storitev, o Za organizacije združenega dela, združene v samostojnih skupnostih lahko pošljejo skupne cenike te skupnosti, 3. člen Skupnost za cene občine Gornja Radgona določi z navodilom, katere podatke mora vsebovati cenik, ki se predlaga skupnosti v potrditev. 4. člen Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o obveznem pošiljanju cenikov v evidenco (Uradne objave, št. 12/73). 5, člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. Številka: 38-1/81-11 G. Radgona, dne 2, aprila 1981 PREDSEDNIK izvršnega sveta SO G, Radgona Herbert ŠEFER, dipl. oec. 217 Na podlagi prvega odstavka 62. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80) izdaja skupnosti za cene občine Gornja Radgona NAVODILO O POŠILJANJU CENIKOV SKUPNOSTI ZA CENE OBČINE GORNJA RADGONA V POTRDITEV 1 1. Za proizvode in storitve iz pristojnosti občine, za katere je kot ukrep neposredne kontrole predpisano pošiljanje cenikov v potrditev, morajo temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter samostojni obrtniki in njihova združenja pred začetkom uporabe cen oziroma povečanja cen proizvodov in storitev poslati v potrditev cenike skupnosti za cene občine Gornja Radgona, 2 2, Cenik mora vsebovati naslednje podatke: 1) ime proizvoda oziroma storitve, s kratkim opisom osnovnih tehnično-tehnološkihin komercialnih značilnosti. 2) mersko enoto. 3) prodajno ceno proizvoda oziroma storitve, zaradi katere se pošilja cenik v potrditev, skupaj z opombo o vrsti cene (proizvajalskacena v prometu na debelo, drobnoprodajna cena, ipd.). 4) prodajne pogoje (kraj in način dobave, obračun embalaže in drugo). 5) za proizvod oz. storitev, katerih cena se povečuje prejšnjo ceno oblikovano po veljavnih predpisih, prodajne pogoje in odstotek povišanja cene. 6) naziv samoup. akta in datum sprejetja na osnovi katerega se oblikujejo cene 7) datum sklepa o potrditvi cenika, kije poslan v potrditev od strani samoupravnega organa. - 8) obrazložitev predloga z navedbo kalkulativnih elementov. ki vplivajo na spremembo cene. Občinska skupnost ža cene lahko zahteva od samoupravnih organizacij in skupnosti ter samostojnih obrtnikov še dodatne podatke in pojasnila, iz katerih je razvidno ali so cene proizvodov in storitev oblikovane ob uporabi in v skladu z razčlenjenimi merili iz zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Ur. list SFRJ. št. 1/80in 38/80) in daje po potrebi pojasnila glede pošiljanja cenikov za posamezne proizvode in skupin proizvodov, za katere je predpisano pošiljanje cenikov v potrditev. Če cenik ne vsebuje podatkov iz prvega odstavka te točke, bo občinska skupnost za cene opozorila samoupravno organi-, zacijo ali skupnost ali samostojnega obrtnika, da dopolni cenik in to najmanj 15 dni pred iztekom roka iz petega odstavka 62, člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen, Stelo se bo. da cenik ni bil,poslan, če samoupravne organizacije ali skupnost ali samostojni obrtniki cenike ne, bodo ustrezno dopolnile v določenem roku, 3 To navodilo začne veljati naslednjMan po objavi v Uradnih objavah Pomurje pomurskih občin, Številka: 38-1/81-1 i/DS Gornja Radgona, dne L 4. 1981 Predsednik sveta skupnosti za cene OBČINE GORNJA RADGONA Avguština ŠPAN BAUER 1. r. VESTNIK, 21. APRILA 1981 PREDLOG BILANCE PRIHODKOV IN SPLOŠNEGA RAZPOREDA PRIHODKOV PRORAČUNA OBČINE LENDAVA ZA LETO 1981 A. PRIHODKI Zap. št. Vrsta Prihodki 1 Realizirano v l. 1980 Planirano v 1. 1981 Indeks 5:4 I 2 3 4 5 6 l. vrsta l Davek iz dohodka in davek iz osebnega dohodka 14.306.713 16.335.000 114 2. vrsta 2 Prometni davki, davki na premoženje in na dohodek od premoženja 18.295.494 22.700.000 124 3. vrsta 3 Takse 3.994.117 4.760.000 119 4. vrsta 4 Prihodki po posebnih predpisih 2.426.417 2.900.000 120 5. vrsta 6 Prihodki upravnih organov 1.646.024 1.895.000 115 Skupaj lastni prihodki proračuna občine 40.668.765 48.590.000 119 6. vrsta 7 Dopolnilna sredstva iz proračuna SRS 11.895.000 17.249.704 145 7. vrsta 9 Prenešena sredstva iz leta 1980 5.127.904 470.296' 9 Skupaj prihodki proračuna .57.691.669 66.310.000 115 8. Zmanjšanje za presežek iz leta 1980 na pos. partiji 1.666.844 200.000 12 Skupaj prihodki proračuna do rasti indeksa 116 56.024.825 66.110.000 118 9. vrsta 7 Sredstva za dvojezično poslovanje 3.405.706 4.107.746 121 SKUPAJ PRIH. PRORAČUNA ZA RAZPOREDITEV 59.430.531 70.217.746 118 10. Posebna partija — blagovne rezerve, kompenzacije 5.347.844 20.200.000 371 SKUPAJ PRIHODKI V PRORAČUNU OBČINE 64.778.375 90.417.746 140 B RAZPORED PRIHODKOV 1 2 3 4 5 6 1. 2. Gl. namen 01 Dejavnost organov DPS 40.642.336 50.855.302 125 G. namen 02 Ljudska obramba 2.379.670 2.800.000 118 3. Gl. namen 03 — Dejavnost družbenopolitičnih organizacij 2.458.870 2.994.832 122 4, Gl. namen 04— Negospodarske investicije 4.868,792 1.792.262 37 Br 5. Gl. namen 08 — Socialno skrbsto 999.836 1.315.000 132 6. Gl. namen 09 — Zdravstveno varstvo 50.531 60.000 119 7. Gl. namen 10— Komunalna dejavnost 1.179.723 3.822.000 324 8. Gl. namen 11 — Dejavnost krajevne skupnosti 1.297.200 1.992.000 154 9. Gl. namen 16 — Intervencije v gospodarstvu 17 — Tekoče proračunske rezerve in obveznosti iz 4.622.964 2.180.000 10. Gl. namen 47 11. Gl. namen prejšnjih let 97.404 1.721.350 18 — Rezervni sklad 1767 362.909 485.000 12. Gl. namen 19— Nerazporejeni prihodki 134 1.666.840 200.000 Skupaj prihodki za razpored 12 60.627.07970.217.746 Namenska dopolnilna sredstva za blagovne 116 rezerve in kompenzacije 3.681.00020.000.000 SKUPAJ PLANIRANI ODHODKI PRORAČUNA 549 64.308.07990.417.746 Presežek prihodkov nad izdatki 140 470.296 Predsednik Skupščine občine Jože GORNJEC 12 VESTNIK, 21. APRILA 1981 12 VESTNIK, 21. APRILA 1981 13. obravnava in spremlja opravljanje nalog in del skupnosti in nastopa z ukrepi za njihovo izvršitev, 14. voli in razrešuje predsednika skupnosti, ki je hkrati predsednik sveta. 15. sprejme poslovnik o svojem delu. 17. Predsednik skupnosti predstavlja, zastopa in podpisuje skupnost, je odgovoren za zakonitost njenega dela, skrbi za izvajanje aktov sveta ter za uresničevanje sodelovanja z Republiško skupnostjo za cene, z drugimi občinskimi skupnostmi, z občinskimi organi in organizacijami, z družbenopolitičnimi in drugimi organizacijami, z zbornico ter z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi. Predsednik skupnosti zlasti: l. predlaga akte, kijih sprejema svet. 2. določa predlog poročila o delu skupnosti. 3. predlaga delovni program skupnosti in spremlja njegovo izvrševanje. 4. koordinira delo pri pripravljanju gradiva za seje sveta skupnosti. 5. organizira opravljanje analitičnih, strokovnih in drugih nalog in del na področju cen in skrbi. da se opravijo. 6. opravlja naloge in dela, ki so po statutu skupnosti, aktih sveta in odlokih Izvršnega sveta Skupščine občine G. Radgona skladno z zakonom v njegovi pristojnosti. IV. PRAVICE, DOLŽNOSTI IN ODGOVORNOSTI USTANOVITELJEV SKUPNOSTI 18. Udeleženci tega samoupravnega sporazuma soglašajo, da imajo samoupravne organizacije in skupnosti kot ustanovitelji skupnosti naslednje pravice, dolžnosti in odgovornosti: — sodelujejo v delu skupnosti neposredno in preko svojih delegatov v svetu skupnosti dajejo pobude ter oblikujejo mnenja. predloge in stališča o vseh vprašanjih izdelovnega področja skupnosti. — od skupnosti zahtevajo podatke, dokumentacijo in poročila. ki so pomembna za odločanje v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter obrtnem združenju in niso poslovna tajnost ter koristijo ostale storitve skupnosti v skladu s sprejetim programom dela. obveščajo skupnost o pojavih in ugotovitvah, ki so pomembne za delo skupnosti, skupnosti pa so dolžile dali podatke. ki so pomembni za opravljanje družbene kontrole cen in za uveljavljanje pravic delavcev, delovnih ljudi in občanov, da so obveščeni o zadevah skupnega oziroma splošnega pomena'. 19. Samoupravne organizacije in skupnosti ter obrtno združenje razčlenjujejo merila za oblikovanje cen iz 33. člena zveznega zakona v skladu z navodili za uporabo meril. Ta merila.pa lahko med seboj posamezne samoupravne organizacije in skupnosti ter obrtno združenje na zahtevo ene izmed njih razčlenijo po svojih delegatih v gospodarskih zbornicah ob sodelovanju ustreznih splošnih združenj, na zahtevo članic skupnosti ali njenega sveta pa vskladijo po delegatih zainteresiranih članic v gospodarski zbornici ob sodelovanju zainteresiranih splošnih združenj. 20. Samoupravne organizacije in skupnosti ter obrtno združenje opravljajo družbeno kontrolo cen na ta način, da spremljajo uporabo meril za oblikovanje cen za njihove proizvode in storitve, spremljajo in kontrolirajo vpliv cen na dohodek in odnose pri pridobivanju in razporejanju dohodka samoupravnih organizacij in skupnosti ter obrtnega združenja v odnosih medsebojne odvisnosti, povezanosti in odgovornosti ter preverjajo vsklajenost in izvrševanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov o cenah, ki jih sklepa samoupravna organizacija oz. skupnost oz. združenje in drugih samoupravnih splošnih aktov o cenah z zakonom in določeno politiko cen. 21. Za izvajanje sprejete politike cen samoupravne organizacije in skupnosti ter obrtnega združenja v Gospodarski zbornici Slovenije in v Medobčinski gospodarski zbornici ter v splošnih združenjih prispevajo k učinkovitejši samoupravni družbeni kontroli cen v samoupravnih organizacijah in skupnostih s tem, da predlagajo rešitve glede razčlenjevanja meril za oblikovanje cen. 22. V primerih obveznega samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja morajo samoupravne organizacije in skupnosti ter obrtno združenje upoštevati posebej določene roke ža začetek postopka oziroma za sklenitev samoupravnega sporazuma oziroma družbenega dogovora. Pri ostalih samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih, ki se sklepajo ob strokovni pomoči gospodarske zbornice in splošnih združenj, se uporablja poslovnik o postopku samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja, ki se sprejme v‘okviru zbornice. 23. Samoupravne organizacije in skupnosti ter obrtno združenje kot ustanovitelji skupnosti posredujejo skupnosti v evidenco sklenjene samoupravne sporazume, ki urejajo odnose na podlagi skupnega prihodka, če je skupni proizvod oziroma storitev glede.družbene kontrole cen v pristojnosti občine in je s strani skupnosti določeno obveščanje o cenah zaradi spremljanja. V. OBLIKOVANJE IN SPREJEMANJE DELOVNEGA PROGRAMA SKUPNOSTI TER FINANCIRANJE SKUPNOSTI 24. Sredstva za delo skupnosti se zagotavljajo v občinskem p.roračunu in s plačevanjem nadomestil za storitve, ki jih sku-pnost opravlja pri izvajanju svojih nalog. Sredstva v občinskem proračunu se zagotavljajo v skladu s sprejetim delovnim programom skupnosti. . 25. Udeleženci lega samoupravnega sporazuma bodo aktivno sodelovali pri oblikovanju predloga delovnega programa dela skupnosti in pri njegovem sprejemanju, pri čemer bodo izhajali iz nalog skupnosti. Postopek priprave delovnega programa skupnosti bo podrobneje določen v statutu skupnosti. VI. NAČIN OPRAVLJANJA STROKOVNO-ADMINI-STRATIVNIH DEL ZA SKUPNOST 26. Strokovna in administrativna dela za skupnost opravlja za gospodarstvo pristojen-upravni organ. 27. Organi skupnosti ne morejo prenašati pravice odločanja iz svojih pristojnosti na gospodarstvu pristojen občinski upravni organ. VII. samoupravni splošni akti skupnosti 28. Skupnost ima statut in druge s statutom določene samoupravne akte. Statut skupnosti ureja notranjo organizacijo, razmerja med svetom, predsednikom in za gospodarstvo pristojnim upravnim organom skupščine občine Gornja Radgona. Določa tudi akte, kijih izdaja svet in ureja tudi druga vprašanja, ki so pomembna za delo skupnosti. VIII. KONČNE DOLOČBE 29. Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejme večina samoupravnih organizacij in skupnosti ter obrtna združenja z območja občine. - - 30. G i Udeleženci samoupravnega sporazuma soglašajo.'da Medobčinska gospodarska zbornica po izvedenem postopku delegiranja članov v svet skupnosti skliče prvo sejo sveta skupnosti zaradi konstituiranja. 31 Spremembe in dopolnitve tega samoupravnega sporazuma se izvedejo na enak način in po postopku, ki je določen za njegov sprejem. 32. Samoupravni sporazum se objavi v Uradnih objavah pomurskih občin in stopi v veljavo dan po objavi. Datum: 1. 4. 1981 13 VESTNIK, 21. APRILA 1981 211 Na podlagi določil statuta Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljutomer ter 103.. 123.. 124.. 126.. 127. in 130. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. list SR S št. 15/76) je sprejela skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljutomer na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev v Ljutomeru, dne 27. 3. 1981 MERILA IN KRITERIJE za določanje prispevkov občanov k stroškom varstva socialnega skrbstva v občini Ljutomer L člen Občani (roditelji, otroci in drugi zavezanci) — v nadaljnjem besedilu: zavezanci, prispevajo po svojih zmožnostih in na podlagi teh meril in kriterijev v celoti ali delno svoje deleže k stroškom za vzdrževanje, oskrbo in varstvo njihovih otrok, njihovih staršev ali drugih upravičencev, ki so v rejniških družinah (družinsko varstvo rejnina) ali v zavodih (socialni, vzgojni zavodi, zavodi za usposabljanje in azil — usposabljanje, prevzgoja. domska oskrba), k stroškom izvajanja vzgojnih ukrepov, kadar so ti koristniki — neposredni uporabniki katere od teh oblik varstva socialnega skrbstva. 2. člen Zavezanci praviloma plačujejo prispevke oz. povračila Občinski skupnosti socialnega skrbstva Ljutomer (v nadaljnem besedilu: občinska skupnost) po teh merilih in kriterijih, če ta organizira in izvaja določene oblike varstva socialnega skrbstva za upravičence, socialne varovance in plačuje zanje delno ali v celoti stroške varstva in oskrbe, sicer pa direktno zavodu (socialni ustanovi) ali rejniški družini, v kateri je upravičenec — varovanec, in če je tako dogovorjeno s pogodbo. 3. člen . Določene ali dogovorjene prispevke ali celotna povračila plačujejo zavezanci občinske skupnosti praviloma sproti vsak mesec za pretekli mesec, drugače pa po dogovoru oz. kot je to določeno v pogodbi. 4. člen Pri določanju višine prispevkov upošteva občinske skupnosti prvenstveno lastna denarna sredstva, prihodke in odhodke in premoženje upravičencev — varovancev, njihove različne obveznosti, nato pa prihodke in odhodke zavezancev, njihove premoženjske razmere in obveze (preživninska obveza, odplačila anuitet za stanovanjska posojila za izgradnjo stanovanja za posameznika ali za družino) pri čemer občinska skupnost upošteva minimalne stanovanjske standarde; mnenje o lem. kaj je v posameznem primeru za občana ali njegovo družino minimalni stanovanjski standard daje občinska stanovanjska skupnost), zdravstveno stanje: bolezni, invalidnost. Za take obveze zmanjša občinska skupnost osnovo — višino dohodka na družinskega člana, od katerega obračunava prispevke k stroškom varstva socialnega skrbstva. Pri stanovanjskih kreditih upošteva ta občinska skupnost solastninske deleže na stanovanju.' 5. člen Občinska skupnost upošteva pogoje za obdelavo kmetijskih obdelovalnih zemljišč (hribovita zemlja, močvirje, odmaknjenost od mestnih in prometnih središč) in bo vrednotila povečane stroške pri obdelovanju kmetijskih zemljišč po prostem prevdarku. Mnenje o povečanih stroških pri obdelovanju kmetijskih zemljišč in o težkih pogojih za obdelavo takih zemljišč daje občinska zemljiška skupnost. Občinska skupnost bo upoštevala tudi po prostem prevdarku okoliščine in možnosti kmetijskih proizvajalcev, ki so stari nad 65 let in mlajših, ki so invalidni ali trajneje bolni, za ustvarjanje dejanskega kata-sterskega dohodka. 6. člen Pri prihodkih zavezancev bo občinska skupnost upoštevala osebne prejemke, nadomestila osebnih prejemkov, nagrade za pogodbeno delo in delo v podaljšanem delovnem času (nadurno delo), dohodke od obrti (stalne ali pavšalne) otroške dodatke, pokojnine, dohodke od zgradb (poslovnih in stanovanjskih) dohodke od avtomobilov, traktorjev, strojev, nadalje štipendije, vajeniške nagrade, zapuščine, darila in volila, katasterske do hodke iz zemljišč in tudi v najem vzetih zemljišč, dohodke od zgradb vzetih v najem. Pri prihodkih oz. dohodkih na družinskega člana pa občinska skupnost ne bo upoštevala: dodatka k otroškemu dodatku zaradi telesne ali duševne prizadetosti otroka, ortopedske dodatke in dodatke za postrežbo in pomoč in nagrade oz. prejemke iz pogodbenega ali nadurnega dela mesečno do višine 1.500.00din. ugotovljeno za preteklo leto. Ta slednji znesek bi vsako leto valorizirali — vskladili s procentom dviga osebnih prejemkov v tistem letu v občini Ljutomer. 7. člen Občinska skupnost bo upoštevala participacije — pri-spevke zavezancev in njihovih članov pri drugih samoupravnih interesnih skupnostih in tudi pri tej občinski skupnosti in bo zneske participacij odštevala od prihodkov zavezancev in njihovih družinskih članov. 8. člen Za telesno in duševno prizadete mladoletne osebe, ki so zaradi usposabljanja v rejniških družinah ali v zavodih bo občinska skupnost določala prispevke zavezancev k naslednjim stroškom: za prehrano, za pripravo prehrane, za oblačila in vzdrževanje oblačil, stroške higiene, za kurjavo in razsvetljavo, za stroške stanovanja, za šolske potrebščine in za druge dogo--vorjene stroške oz. izdatke za varovanca 9. člen Katasterski dohodek bo občinska skupnost upoštevala v 4-kralnem znesku letno, če je bil na novo izračunan v letu 1978. in v 19 kratnem znesku, če je še katasterski dohodek stari, 10. člen Varovanec mora sam v celoti ali delno prispevati lastne dohodke do višine.rejnin oz. oskrbnin upoštevajoč žepnino kot odbitek od prispevka. Višina žepnine denarna sredstva za osebne, tekoče potrebe: rekreacija, šport, kulturo in zabavo bo dogovorjena posebej med zavodom ali rejniško družino in občinsko skupnostjo ali pa bo določena oz. dogovorjena v regiji ali v SR Sloveniji. 1 L člen Pri ugotavljanju dohodka v družinskega člana upošteva pristojni organ občinske skupnosti dohodke vseh zavezancev, ki so dolžni vzajemno in solidarno nositi in izpolnjevati obveznosti. njihove družinske člane, ki. sojih dolžni v celoti ali delno skupaj z drugimi zavezanci preživljati, ter tudi dohodke teh družinskih članov in to po načelu enakih dolžnosti pri preživljanju in upošteva pri vsakem zavezancu upravičenca za družinskega člana, kar pomeni delitev dohodkov posameznika ali družine tudi na upravičenca neglede na to ali ta živi pri zavezancu ali njegovi družini ali živi kje drugje. Pri ugotavljanju dohodka na družinskega člana pristojni organ upošteva kdo in koliko je poleg zavezanca dolžan v celoti ali delno preživljati družinske člane (solidarne obveze roditeljev in drugih). Nadalje pristojni organ upošteva pri dohodkih zavezancev samo njihova bremena in obveze, ne pa tudi bremena in obveze ostalih družinskih članov, ki niso zavezanci po teh merilih in kriterijih. 12. člen Lestvica prispevkov: Dohodek na družinskega člana mesečno — v din do 1.600 od 1.601 do 3.00 od 3.001 do 5.000 od 5.001 in več rejnine ali oskrbnine Občinska skupnost vsako leto to lestvico valorizira — vskladi z-višino družbene denarne pomoči kot edini vir za preživljanje v SRS v tekočem letu po samoupravnem sporazumu. 13. člen Zavezanci so dolžni plačevati prispevke za upravičence potem, ko so izčrpani lastni prispevki upravičencev — varovancev. oz, do višine razlike med višino rejnine ali zavodske oskrbnine in višine lastnega prispevka varovancev, ali do višine 3. S tem sporazumom se natančneje določajo — naloge skupnosti . — organi skupnosti — pravice, dolžnosti in odgovornosti ustanoviteljev skupnosti — oblikovanje in sprejemanje delovnega programa skupnosti ter financiranje skupnosti — način opravljanja strokovno-administrativnih del za skupnost — samoupravni splošni akti skupnosti. 11. NALOGE SKUPNOSTI 4. Skupnost pripravlja skladno z razvojnimi in planskimi usmeritvami osnove za določanje politike cen za proizvode in storitve y pristojnosti občine. Pri tem mora izhajati iz ciljev in nalog mt tistih področjih ekonomske politike, ki vplivajo na raven cen in njihova medsebojna razmerja. 5. Skupnost predlaga ukrepe za izvajanje politike cen na podlagi ocen in ugotovitev o izvajanju ekonomske politike na tistih področjih, ki vplivajo na cene. 6. Pri pripravi osnov za določanje politike cen in pri oblikovanju predlogov ukrepov za izvajanje politike cen skupnost izhaja iz analiz, o gibanju cen, v katerih mora biti dan poseben poudarek pogojen za izvajanje politike cen in vzrokom, ki so povzročili odstopanje od sprejete politike. 7. Na zahtevo samoupravnih organizacij in skupnosti ter obrtnega združenja, daje skupnost strokovno pomoč pri samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju, s katerim se urejajo cene za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti občine. Skupnost daje strokovno pomoč predvsem glede načina uporabe merif za oblikovanje cen. pri oblikovanju samoupravnih sporazumov pa tudi glede načina kontrole njihove uporabe. Skupnost pripravlja analize o vplivu predlaganih sprememb cen na poslovne stroške organizacij združenega dela panog in dejavnosti ter na življenjske stroške. 8. Skupnost opravlja družbeno kontrolo cen tudi s tem, da — se udeležuje sklepanja samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, s katerimi se urejajo cene, za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti občine. — predlaga Izvršnemu svetu Skupščine občine ustrezne ekonomske ukrepe, predvidene z republiškim zakonom. — izdaja v skladu z zveznim zakonom odločbe o začasnem zadržanju uporabe neustrezno oblikovanih cen. na osnovi česar morajo samoupravne organizacije oz. skupnosti ponovno oblikovati cene v skladu z zakonom. — spremlja in analizira gibanje cen in razmerij v cenah ter analizira pogoje in vzroke, ki so vplivali na gibanje cen. o tem pa poroča Skupščini občine in-Izvršnemu svetu Skupščine občine ter Medobčinski gospodarski zbornici. — predlaga Izvršnemu svetu Skupščine občine izdajo ukrepov neposredne kontrole cen in opravlja neposredno kontrolo cen. določeno z zveznim zakonom. 9. Skupnost sodeluje s skupnostmi za cene drugih občin predvsem z namenom, da izmenjuje izkušnje in čimbolj poenoti pristop pri načinu in kontroli uporabe meril za oblikovanje cen prevodov in storitev, ki so v pristojnosti občine in pri oblikovanju.predlogov ukrepov za izvajanje politike cen. Skupnost se dogovori z drugimi občinskimi skupnostmi za cene o medsebojnem obveščanju kot podlagi za sodelovanje. 10. Skupnost sodeluje z republiško skupnostjo za cene pri pripravljanju osnov za določanje politike cen v SR Sloveniji. Skupnost predvsem posreduje predloge glede načina uporabe in kontrole uporabe meril za oblikovanje cen proizvodov in storitev iz pristojnosti občine. 11. Skupnost opravlja analitične, strokovne in druge naloge, ki so potrebne za izvajanje navedenih nalog in del skupnosti. Skupnost analizira vpliv cen na odnose pri pridobivanju in delitvi dohodka v dejavnostih in panogah ter analizira vpliv cen na razmere na tržišču. 12. Skupnost obvešča samoupravne organizacije in skupnosti ter obrtno združenje o pojavih in ugotovitvah v razvoju družbeno ekonomskih odnosov, s katerimi se srečuje pri opravljanju nalog iz svojega delovnega področja in so pomembni za uresničevanju vloge samoupravnih organizacij in skupnosti na področj u cen ter predlaga ukrepe v okviru zakonskih pooblastil. Informacije zanimive za celotno združeno delo zbira in prireja za objavo v Vestniku Gospodarske zbornice Medobčinska gospodarska zbornica. 13. Skupnost opravlja naloge in dela v skladu s programom dela, ki ga sprejema svet skupnosti. HI. ORGANI SKUPNOSTI 14. Organa skupnosti sta svet skupnosti in predsednik skupnosti. Da se zagotovi uresničevanje posebnega družbenega interesa. sodelovanje s skupnostmi za cene drugih družbenopolitičnih skupnosti, udeležba pri delu .in uresničevanje vpliva udeleženčev družbenega dogovora o občinski skupnosti za cene na delo skupnosti, se v skladu z načeli delegatskega sistema ustanovi svet skupnosti (v nadaljnjem besedilu: svet). Medobčinska gospodarska zbornica pripravi razrez strukture delegatov sveta iz vrst ustanoviteljev tako, daje omogočeno najustreznejše delovanje sveta ža izvajanje nalog iz 1. člena tega samoupravnega sporazuma. 15. Svet skupnosti ima 15 članov. 2 člana sveta imenuje m razrešuje Izvršni svet Skupščine občine Gornja Radgona izmed svojih članov in funkcionarjev, ki vodijo delo občinskih upravnih organov oziroma organizacij. Medobčinska gospodarska zbornica za Pomurje Murska Sobota delegira v svet skupnosti 7 članov iz vrst temeljnih in drugih organizacij združenega dela in obrtnega združenja občine Gornja Radgona. Občinski svet Zveze sindikatov Gornja Radgona. Občinska konferenca SZDL G orn ja RadgonainObčinskakonferencasveta potrošnikov Gornja Radgona, delegirajo v svet po enega člana. Iz področja samoupravnih interesnih skupnosti družbene dejavnosti delegirajo Občinska skupnost socialnega varstva Gornja Radgona in Občinska izobraževalna skupnost Gornja Radgona v svet skupaj enega člana. Iz področja materialne proizvodnje delegirajo Samoupravna'komunalna interesna skupnost Gornja Radgona in Samoupravna stanovanjska skupnost Gornja Radgona v svet enega člana. 16. Svet zlasti: 1. pripravlja in sprejema osnove za določanje politike cen in predlaga skupaj s pristojnimi občinskim organi ukrepe za iz-vajanje določene politike cen v skladu z zakonom. 2. opravlja.posamezne naloge in dela v zvezi s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem o cenah v skladu z zveznim zakonom. 3, obravnava predloge in mnenja Gospodarske zbornice Slovenije in Medobčinske gospodarske zbornice ter splošnih združenj v zvezi z razčlenitvijo meril in zavzema do njih stališča, 4. predlaga ukrepe za izvajanje določene politike cen in spremlja njihovo izvajanje. 5. opravlja naloge in dela družbene kontrole cen. določene z zveznim zakonom in republiškim zakonom, 6. predlaga ukrepe neposredne kontrole cen ter druge ukrepe na področju cen. 7. oblikuje stališča o vprašanjih, glede katerih skupnost sodeluje z Republiško skupnostjo za cene, 8. sprejema statut skupnosti, 9. sprejema letni delovni program skupnosti, 10, sprejema finančni načrt in zaključni račun ter sprejema letno poročilo o delu skupnosti, 11. določa višino plačila za storitve, kijih opravlja skupnost, 12. določa, kateri podatki in listine pomenijo poslovno ali drugo tajnost, razlike med višino lastnega prispevka varovancev in višine prispevku po lestvici iz, točke 12. teh meril. Pri več zavezancih pristojni organ občinske skupnosti srocentualno enako zniža obveznosti na skupno višino prispevkov. potrebnih za upravičenca v primerih, ko ti skupni prispevki presegajo to potrebno višino denarnih sredstev za stroške varstva socialnega skrbstva upravičenca. 14. člen Zavezanci so dolžni plačevati prispevke za varstvo in oskrbo zdravih upravičencev, ki obsega: prehranq, stroške priprave prehrane, oblačila, stroške vzdrževanja oblačil, obutev. stroške higiene, stroške za garderobo, posteljnino, druge stroške stanovanja, šolske prehrane, izdatke za učbenike, stroške potovanj, stroške varstva. V stroške stanovanja po tej točki in po točki 8 teh meril šteje ta občinska skupnost: uporaba sobe, posteljnine, pohištva, stroški kurjave, elektrike.'vode, za odvoz smeti, za uporabo mestnega zemljišča in stroški stanovanjske higiene. 15. člen Pristojni organ občinske skupnosti delno ali v celoti odloži ali odpiše zavezancem obveznosti v primerih: zaradi težke dolgotrajne bolezni, ko je varovanec — zavezanec zašel sam v tako socialno stisko, da pretežno potrebuje svoje premoženje ali svoje dohodke za kitne povečane stroške življenja (varstvo in nega, družinsko varstvo, zavodsko varstvo itd.), v primeru nesreče (elementarne nesreče — potres, povodenj, vihar, plaz, toča, požar in drugo), zaradi visoke starosti nad 70 let. nižjih lastnih prihodkov zavezanca od višine eksistenčnega — življenjskega minimumu iif v primerih, ko bi vračilo dolga — plačilo prispevkov po teh merilih in kriterijih bistveno neugodno vplivalo na življenjske pogoje zavezanca ali njegove družine. Eksistenčni — življenjski minimum ugotavlja v SR Sloveniji. 16. člen O višini prispevkov zavezancev, kijih izračunava in predlaga strokovna služba te občinske skupnosti, odloča svet za socialno skrbstvo skupščine te občinske skupnosti, kot pristojni organ, razne v primerih sklenitve sporazuma med samimi zavezanci in varovanci. Svet za socialno skrbstvo sklepa z zavezanci sporazume. 17. člen V primerih, ko mladoletno osebo napoti v zavod pristojno sodišče (mladoletni prestopniki), roditelji ali drugi zavezanci za mladoletno osebo pa se ne strinjajo s prispevkom, ki ga je izračunala strokovna služba občinske skupnosti, bo občinska skupnost vložila pismeni zahtevek pri pristojnem sodišču za določitev višine prispevka staršev oz. drugih zavezancev. 18. člen V primerih ko občinska skupnost ne bi uspela sporazumno določili prispevkov in jih uveljavljati neposredno od zavezancev. bo v takih primerih občinska skupnost uveljavljala prispevke po sodni poti, 19. člen V primerih neodgovornega izogibanja izpolnjevanju preživninskih obveznosti in obveznosti iz sporazumov po teh merilih in kriterijih je strokovna služba te občinske skupnosti dolžna lake osebe, ki kršijo predpise, prijaviti pravosodnim organom. 20. člen Vplačani prispevki zavezancev so prihodek te občinske skupnosti, ki jih s finančnim načrtom vsako leto razporeja na ustrezne postavke socialnega skrbstva. O vplačanih prispevkih in povračilih in o obveznostih zavezancev .ali varovancev vodi strokovna služba te občinske skupnosti evidenco. 21, člen Ta merila in kriterije objavi ta občinska skupnost v Uradnih objavah občinskih skupščin Pomurja. Merila in kriteriji postanejo veljavni in jih uporablja ta občinska skupnost v 8. dneh po" objavi v Uradnih objavah občinskih skupščin Poni u rja. Štev.: S-49/81 Datum: 7. 4. 1981 Predsednik skupščine: Ost erc Franc 1. r. 212 Na podlagi 26. člena Statuta Občinske skupnosti socialnega . skrbstva Gornja Radgona (Uradne objave občinskih skupščin Pomurja, štev. 8/76)in 32, člena Samoupravnega sporazuma o temeljih plana socialnega skrbstva v občini Gornja Radgona za obdobje 1981— 1985 (v besedilu predloga pod štev. 55-7/80-S z dne 10/9-1980) je izvršni odbor skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Gornja Radgona na 19, seji dne 26/2-1981 sprejel SKLEP o ugotovitvi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana socialnega skrbstva v občini Gornja Radgona in SR Slovenije za obdobje 1981 — 1985 sklenjen 1. Izvršni odbor skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva. Gornja Radgona ugotavlja, da je Samoupravni sporazum o temeljih, plana socialnega skrbstva v občini Gornja Radgona za obdobje 1981 —4985 (v besedilu predloga pod štev. 55-7/80-S z dne 10/9-1980) sklenjen, ker gaje sprejelo 6.880 zaposlenih delavcev v občini Gornja Radgona oz. 100 odstotkov vseh udeležencev tega samoupravnega sporazumevanja v občini Gornja Radgona. 1 II. V skladu z 28. členom v točki 1 tega slepa navedenim samoupravnim sporazumom v letu 1981 delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih, ter v 'drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in občani, ki opravljajo obrtno in drugo podobno zasebno dejavnost ter delavci, ki z njim i združujejo delo, plačujejo v skladu z zakonom o osnovah ter načinti obračunavanja prispevkov za financiranje SIS na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS. štev. 33/80) plačujejo prispevek za socialno skrbstvo po stopnji 0,84 % od bruto osebnih prejemkov. III. V skladu z 32. členom v točki 1. tega sklepa navedenega samoupravnega sporazuma ta sklep izvršni odbor skupščine Obči nske skupnosti social nega skrbstva Gornja Radgona objavi v Uradnih objavah občinskih skupščin Pomurja. Številka: 55-7/80-S Datum: 10.4. 1981 PREDSEDNICA IZVRŠNEGA ODBORA: Slobodanka KONŠAK, dipl. psih. Slobodanka KONŠAK. dipl. psih. 1. r. STRAN 14 VESTNIK, 21. APRILA 1981 1 STRAN 14 VESTNIK, 21. APRILA 1981 KRAJEVNA SKUPNOST Gederovci GLASOV Al,NICA za glasovanje na referendumu krajevne skupnosti Gederovci za uvedbo samoprispevka v denarju in delu, dne 10. 5. 1981 v naselju Krajna. Po predlogu zbora občanov in delovnih ljudi bi samoprispevek bil uporabljen: za naslednje namene: — asfaltiranje ceste skozi naselje Krajna, — urejanje pokopališča, vzdrževanje vodovoda in vaških cest in druga komunalna dela, Samoprispevka v denarju bi se v petih letih predvidoma zbralo 830,000,00 dinarjev in bi ga plačevali: — 3 % od neto osebnega dohodka iz delovnega razmerja oziroma nadomestil — 10 % od katasterskega dohodka — 2 % od pokojnin — 2.100,00 din letno delavci, ki so začasno zaposleni v tujini in imajo stalno prebivališče v naselju Krajna, — 5 % od neto osebnega dohodka in davčne osnove iz samostojnega opravljanja obrti, intelektualnih in drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti. — 2.000,00 din letno občani, ki opravljajo pavšalno obrt V enkratnem znesku in sicer pred pričetkom asfaltiranja ceste morajo plačati: — 4.000,00 vsako gospodinjstvo — 1.000,00 lastniki traktorjev — 1,000,00 lastniki avtomobilov. Samoprispevek v delu bi znašal: — za občane — lastnike traktorjev 8. ur letno v prevozih; — za ostale občane po 1 delovni dan ter na vsaka 2 ha obdelovane zemlje še po 1 delovni dan letno. Nadomestilo v delu za 1 uro prevoza znaša 150,00 din In v delu za 8 ur dnevno (delovni dan) 350,00 din, Glede oprostitve samoprispevka se uporabljajo določla 10. člena zakona o samoprispevku. GLASUJEM „ZA" ,,PROTI" Glasovalec Izpolni glaiovalnlco tako, da obkroži besedo „ZA", če se strinja, oziroma ,,PROTI'’, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka. 6. Glasovalnice morajo biti overjene s pečatom Krajevne skupnosti. : 7. Samoprispevek, ki se bo plačeval od OD iz delovnega razmerja in pokojnin bo obračunaval in odtegoval izplačevalec OD. Samoprispevek od drugih zavezancev bo obračunaval in odtegoval za družbene prihodke pristojni občinski organ. Od zaposlenih v tujini ter samoprispevek v enkratnem znesku in v delovni sili obračunava svet krajevne skupnosti, ki o višini samoprispevka obvesti vsakega zavezanca. 8. Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem računu krajevne skupnosti Gederovci in razporejala po namenu, kot jih bo določil referendumski program. 9. Ta sklep začne veljati z dnevom objave v Uradnih objavah pomurskih občin. Gederovci, 8, 4. 1981 Predsednik skupščine KS. KREFT Franc KREFT Franc I. r. 3. člen Samoprispevek plačujejo občani, ki imajo stalno bivališče v zaselkih za katere se razpisuje referendum. 4. člen Samoprispevek se bo v celoti uporabil za asfaltiranje vaških poti v zaselkih navedenih v 1. členu sklepa. 5. člen Višina dodatnega samoprispevka znaša; — 3 % od osebnega dohodka delavcev zaposlenih — 3 % od pokojnin brez varstvenega dodatka — 3 % od povprečnega OD v občini Lendava za preteklo leto za zaposlene v tujini. 6. člen Referendum bo dne 26. 4. 1981 od 7. do 15. ure, na glasovnih mestih, ki ga določi volilna komisija. 7. člen Na referendumu glasujejo občani, ki imajo pravico glasovanja pri splošnih volitvah in so vpisani v volilni imenik zaselka za katere je razpisan referendum. 8. člen Glasuje se z glasovnico na kateri je vpisano besedilo 5. člena tega sklepa in pod besedilom nadaljevanje glasujem „ZA" „PROT1" 9. člen Za postopek na referendumu se uporabljajo določila Zakona referendumu in oblikah osebnega izjavljanja. 10. člen Nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev samoprispevka bo opravljal svet krajevne skupnosti, ki vsako leto poroča na zboru občanov o zbranih in porabljenih sredstvih. 11. člen Ta sklep se dostavi vsem volinim upravičencem v zaselkih za katere je razpisan referendum. , Predsednik skupščine krajevne skupnosti Gorice pri Lendavi: Magyar Jože I. r. 215 Na podlagi 33. člena Zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (Uradni list SRS. št. 20/80) in v sklad u z družbenim dogovorom o občinski skupnosti za cene (Uradne objave, št. 14/81) sklenejo temeljne in druge organizacije združenega dela in skupnosti ter obrtno združenje z območja občine Gornja Radgona združene v Medobčinski gospodarski zbornici za Pomurje SAMOUPRAVNI SPORAZUM O USTANOVITVI SKUPNOSTI ZA CENE OBČINE G. RADGONA I. UVODNE DOLOČBE PARK MURSKA SOBOTA 22. aprila ter 23. aprila ob 18. in 20. uri hongkongški barvni film LEZI, STRELJAJO; 24. aprila ob 17.30 in 20. uri za-hodnonemški barvni film PLOČEVINASTI BOBEN. LENDAVA 22. aprila ob 17. in 19.30 uri ameriški film DRAKULA OCE IN SIN. RENAULT 4 TLS, letnik 1978, prodam. Sadar, Tomšičeva 5, Lendava, telefon (069) 75-682. Le—127 ŠKODO Š 100, letnik 1972, ugodno prodam. Vprašati v Beltincih, Na kamni 20. M—1338 POSTELJO DRAGICA z jogi vložkom ter še nekaj manjših kosov pohištva prodam. Staneta Rozmana 5/I1I nad Jugobanko, vhod 7. Ogled popoldan. M—1339 MOPED APN 4, letnik 1978, ugodno prodam. Bela Bukvič, Puževci 42, Bodonci. M—1341 HIŠO v Murski Soboti, komunalno urejeno z vrtom, prodam. Naslov na upravi lista. M—1342 PARCELE, primerne za vikende, vinograde in nasade, prodam. Naslov na upravi lista. M—1344 PARCELO, primerno za gradnjo v Krogu, prodam. Krog 83. M—1345 ŠKODO, letnik 1974, dobro ohranjeno, registrirano do novembra 1981, ugodno prodam. Informacije Šavel, Cvetkova 2. M—1346 KMETIJO v Gor. Petrovcih (velikost 1 ha) južna lega ob asfaltni cesti. Stanovanjsko in gospodarsko poslopje (ločeno), primerno tudi za vikend ali obrt, cena 510.000 dinarjev. Informacije Koltaj, Gor. Petrovci ali telefon 062 23-88, tov. Balek. M—1347 NOVO HIŠO v Moravcih prodam. Informacije gostilna Kuhar Moravci. M—1348 TOČILNO MIZO (šank) ugodno prodam. Krog 20. M—1349 OMARICO (električna) primerno za novogradnjo na parceli, prodam. Martin Žnidarič, Radenci 12. M—1350 HRASTOVE PLOHE, debelina 3, 5, 6, in 8 cm, prodam. Naslov na upravi lista. M—1351 NJIVO v Černelavcih prodam ali dam v najem. Naslov na upravi lista. M—1352 KRAVO, 9 mesecev brejo, staro 6 let, prodam. Novak, Dankovci 52. M—1353 MOPED TOMOS APN 4 T, star 5 mesecev, prodam. Renkovci 128. M—1354 TRAKTORSKO PRIKOLICO za živino, rabljeno, kupim ali zamenjam za borovo hlodovino. Naslov na upravi lista. M—1326 Marsikaj, česar ne rabite, lahko prodate, če daste mali oglas v Vestnik TRAVNIK — SADOVNJAK S SLIVAMI — potreben ureditve, 42. a. travnik za košnjo 80 a, pod zelo ugodnimi pogoji oddam v na-jem. Ponudbe pod: LEPA PRILOŽNOST na upravo. M—OP Dolge vrste za traktorje Traktor je tudi pri nas že pred leti izpodrinil konja in vola, kmetje si brez tega delovnega, stroja ne morejo več zamisliti sodobnega kmetovanja. Vendar-, ima pohod teh strojev tudi svoje senčne strani. Ta čas. ko je sezona poljedelskih.de! v polnem teku, so v kmetijskih zadrugah Pomurja določeni za prodajo mehanizacije izpostavljeni množičnim protestom kmetov. med katerimi je lepo število takih, ki so že pred letom dni vplačali obvezni polog za nakup traktorja. Kupce pa ne preseneča le. da za traktorje, kijih ni od nikoder, številni že več mesecev odplačujejo anuitete, temveč tudi dejstvo, da so se 18. oktobra preteklo leto traktorji podražili povprečno za okoli 50 odstotkov, tako morajo kupci zdaj doplačevati tudi po 50. 70 in še več tisoč dinarjev za lani vplačane stroje. Tačas pa, ko samo v soboški občini traktorje čaka preko 600 kupcev, se obetajo nove podražitve. Pri dobavah najbolj kasnijo traktorji IMT. čepravje pred nedavnim tovarna iz Rakovice pri Beogradu odprla predstavništvo za prodajo traktorjev, v okviru Avto-radgone. ki polovico strojev proda preko kmetijskih zadrug v Pomurju, polovico pa. direktnim kupcem. Ob pomanjkanju domačih traktorjev, ki jih IMT proizvaja po znani licenci MASSEY FERGUSON, pa se tudi češki Zetorji dobijo le občasno iz konsignacijske prodaje za devize. V Pomurju je že več mesecev na zalogi preko 200 traktorjev poljskega porekla ursus. ki pa jih Poljooskrba ne izdaja kupcem z izgovorom. da zanje še nimajo potrebnih papirjev. V* zadnjih dneh pa so začeli prihajati deutzi iz reškega Torpeda. Sicer pa so pomurske kmetijska zadruge glede na to. da je traktorjev samo v soboški občini preko 5.300, kar pomeni, da pride eden traktor že na 4,5 hektarja obdelovalne površine, ta čas pa na traktorje čaka preko 600 kupcev, prednost pri odobravanju kreditnih nakupov namenile priključkom. kot so sodobne pnevmatske- sejalnice za setev koruze, pese in drugega. Pri kreditnih nakupih imajo prednost strojne skupnosti. Ob vse dražji nafti pa strokovnjaki opozarjajo na nelogične nakupe kot so nakupi dvprednih namesto večrednih sejalnic. Namesto. da bi zaživele strojne skupnosti, kmetje rinejo v drugo skrajnost, tako da želi imeti vsak na lastnem dvorišču vso mehanizacijo, pa čeprav se bo zaradi, napri-mer. dvoredne sejalnice dvakrat več prevažal po njivi. Slednje pomeni tudi finančno breme tako za kmeta kot za kupce hrane. Oskrbovalci z mehanizacijo pa ob težavah sporočajo »dobro vest«, da bo tovarna Zmaj že pred žetvijo kmetijcem izdobavila 20 že lansko pomlad plačanih žitnih kombanjev pred letošnjo žetvijo. Isto velja tudi za rezervne dele. Boris Hegeduš STARO HIŠO v okolici M. Soboti kupim. Avgust Hladen, Kroška 37, M. Sobota. M—1366 Proizvodno transportno podjetje AVTORADGONA n. sol. o., Gornja Radgona, Ljutomerska 26, TOZD . Avtotrgovina-ser-visi, objavlja prosta dela in naloge: 5 AVTOMEHANIKOV Pogoj: končana poklicna šola za avtomehanika in eno leto ustreznih delovnih izkušenj Helena Šantavec roj. Novak Vsem, ki ste ji pomagali v težki bolezni, ji darovali vence in rože. jo.pospremili na zadnji poti, nam stali ob strani v težkih trenutkih slovesa in nam izrazili sožalje, iskrena hvala. Šalamenci. dne 2. 4. 1981 Žalujoči: sinova z družinama. upokojenec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti mu darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Lepa hvala čč. duhovščini za pogrebni obred ter pevcem za odpete žalostinke. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljubljene žene, mamice, hčerke in sestre Marije Skrabič roj. Duh se iskreno zah valj ujemo vsem sorodnikom, ki sojo tako številno pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje ali karkoli drugače počastili njen spomin ter nam ustno ali pismeno ižrazili sožalje. Žalujoči: mož Jure, otroci Jurček in Štefan,mama, ata in brat. Štefan Dravec (direktor in t>lavni'urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), I udvik Kovač (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko,Jože Graj. Milan Jerse, Janez Kurbus, Duša lopamikFeri Maučec (šport), Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Zunec, „ . Loparmk,.1 ® Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva m uprave: Murska Sobota, Titova 29/l-( Telefon: Novinarji 21-232,21-064 in 21-383; direktor in;glavni urednik odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna službaim dopisniško Gornja Radgona teL 74-^ isloo za inozemstvo'ceiotetna naročnin! 700.00 din (330 Sch, 47 DM), za delovne organizacije 400,00. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005 - Devizm račun pr. Jugobanki Ljubljana 50100-620-000112-25730-30-4-01176 — Od 1.1.1980 izhaja Vestnik kot poltednik ob torkih m petkih Cena posamezne številke 4 dinarje. Tiska ČGP Večer Manbor - Po pnstojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od premeta proizvodov. se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje, v težkih trenutkih sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala dr. Perkiču in strežnemu osebju pljučnega oddelka soboške bolnišnice za lajšanje bolečin v času njegove kratkotrajne bolezni, duhovnikom za obred in poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke ter vsem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali. Adelaide. Nedelica GRAŠKI VELESEJEM A 25. April - 3. maj 1981 O vestnik, 21. aprila 1981 . _- stran 15 Prijetno je slišati spomine ljudi, ki so se neposredno srečali s tovarišem Titom, mu toplo segli v roko in ga poljubili, kajti ta pomemben dogodek iz njihovega življenja se jim je za vekomaj vtisnil v srce. Ena takih osebje tudi Jasna Beznec, sedaj tehnični referent izvoza v delovni organizaciji Zunanja trgovina ABC Pomurka v Murski Soboti, ki jo poznam še kot prizadevno mladinsko aktivistko. Prav zdaj pa opravlja nadvse odgovorne funkcije predsednice osnovne organizacije sindikata, namestnice sekretarja osnovne organizacije zveze komunistov; če bi našteli le nekaj najvažnejših. Pri 24-letih, kolikor jih ima sedaj, vsekakor velike obveznosti. »Bilo mi je komajda devet let, ko je tovariš Tito obiskal tovarno mlečnega prahu v Murski Soboti. V bližnjih prostorih, kjer je imel takrat svoj sedež oddelek zunanje trgovine KIK Pomurka, je delala tudi moja sestra, ki sem jo večkrat obiskala. Kot sodelavka je bila namreč določena za pripravo zakuske, na mizah pa so aranžirali tudi razno cvetje. Dobro se spomnim, da so ostali še trije nageljni, ki mi jih je, takrat majhnemu dekletcu, izročila neka delavka, rekoč, da jih naj odnesem tovarišu Titu, ki je ravnokar šel po dvorišču. Brez kakršnihkoli zadržkov in treme sem kot Naša akcija ... nekega dne sem stopil po nakupih in se šele na poti v prodajalno spomnil, da moram kupiti tudi kakšno steklenico mineralne vode. Nič bi ne bilo narobe, če bi ponesel s seboj tudi-prazne steklenice, toda moški smo pač ... Da pa bi vendarle sebi prihranil tistih nekaj dinarjev za plačilo kavcije in seveda ženi jezo, sem se hitro domislil. In ne boste verjeli: ob cesti sem nabral potrebne tri steklenice, jih vtrgovinizamenjal za polne, pa še nepriljubljene poti v klet ni bilo potrebno pred odhodom po nakupih. VSAKA CELA STEKLENICA JE DRAGOCENOST Še posebno, ker so tudi proizvajalci raznovrstnih pijač danes že spoznali, kako težko je namreč kar naprej za drage denarje kupovati nove in nove steklenice. Tudi zato so se v Pomurju že pojavile prodajalne, ki odkupujejo stekleno embalažo brez kavcijskega listka in ki, kar je za mnoge še posebej privlačno, izplačajo gotovinski znesek. Zbrali smo se in se podrobno dogovorili o predlaganem »bojnem« načrtu. Prišli so Jože Hojs, predstavnik DO »Radenska«, ki je bil hkrati tudi šofer, taborniki odreda »Pod starim gradom« iz Gornje Radgone: Janko Kralj, Jana Jaušovec, Sandi Samo delovna organizacija »Radenska« potrebuje dnevno okrog milijon steklenic. Ob cesti od Gornje Radgone do Murske Sobote pa jih leži še in še ... dokaj pogumen otrok zdrvela na ploščad pred poslopje in se pomešala med množico ljudi. Z nageljni v roki so me potisnili naprej do predsednika Josipa Broza Tita«, pravi Jasna Beznec, tedaj še Šoošova. Zdi se, kot da seje ta izjemno pomemben dogodek v njenem življenju zgodil nedolgo tega. Kar naenkrat sem tovarišu Titu izdavila: »Zdravo, iz voli!« Tovariš Tito seje veselo nasmejal in od presenečenja dejal: »I ovoje za mene. Hvala ti!« Nato meje prijel okrog ramen, me pritegnil k sebi in mi dal poljubček na čelo. Sprva se niti nisem povsem zavedala tega dogodka, šele pozneje sem bila zreš navdušena nad tem,« pripoveduje Jasna Beznec, ki se še spomni, daje V sredini fotografije poleg predsednika Josipa Broza Tita je komaj 9-letna Jasna Beznec, ki mu je izročila šopek nageljnov. Za 107 prodanih steklenic smo prejeli 513,50 dinarjev. Denar za izgradnjo soboške bolnišnice. Grah, Alfi Potočnik — in avtor tega zapisa, pripravili prazne plastične zaboje in se »naložili« v kombi, ki so nam ga posebej za akcijo velikodušno posodili tovariši z oddelka za ljudsko obrambo SO Gornja Radgona. PO JARKIH IN GRMOVJU Začeli smo v industrijski coni v Gornji Radgoni in od tam peš nadaljevali proti Murski Soboti. Kmalu smo napolnili dva zaboja, kajti v okolici novega »avtoporta« v Meleh smo nabrali natanko 26 različnih steklenic. Do Radenec so jih naši junaki v taborniških uniformah izbrskali še lepo število, dasiravno so bile mnoge steklenice dobro skrite in še zatem odšla skupaj z očetom vsa srečna domov. To je bilo njeno prvo, a žal tudi zadnje srečanje z našim ljubljenim predsednikom Titom. »Še posebno ponosna sem. da sem v srednji šoli prejemala štipendijo iz Titovega sklada, kar je bilo vsekakor priznanje za moje dotedanje delo in uspehe, ki sem jih dosegla v učenju. Vedno mi je bilo pred očmi dejstvo, da se moram s svojo prizadevnostjo oddolžiti imenu in delu našega predsednika Josipa Broza Tita, ki bo za vedno ostal svetal vzor mladim in starejšim generacijam«, poudarja sogovornica. kiji glas ob teh izrečenih besedah nekolikanj vzdrhti. »Zato sem že s 17 leti vstopila v vrste zveze komunistov, trdno odločena, da veliko več je bilo polomljenih. Odnehali pa nismo. Skozi turistično naselje, v njem pa tudi porabijo največ steklenic za mineralno vodo, nismo pobirali, da nam ne bi kakšen nepridiprav česa očital. Zato smo pa začeli z delom takoj zunaj naselja. Ob. in pod mostovih čez Muro smo zbrali spet kakšnih 50 steklenic. DO PETANJEC Kar dobro nam je šlo od rok. Še posebej zanimivo pa je bilo v Petanjcih, kjer smo v tamkajšnjem močvirju našli pravi stekleni zaklad. Jana in Sandi sta dobro »ribarila«, Janko in Alfi pa sta ob pomoči Jožeta pridno pospravljala steklenice v zaboje. Slednjih je bilo zaradi velikega števila steklenic (toliko jih nismo pričakovali) premalo in smo precej steklenic kar tako naložili v avtomobil. K TRGOVCU IN NA BANKO V prvi prodajalni, kjer imajo sicer na veliko napisane cene posameznih steklenic in sporočilo, da jih tudi odkupujejo, nam niso bili pripravljeni izplačati gotovine. V Potrošnikovi poslovalnici »Jurko« v Kidričevi ulici v Murski Soboti pa je bil poslovodja Janez Hadler kar hitro za dobro kupčijo. Kar 147 različnih steklenic smo našteli, za 107 pa smo prejeli tudi plačilo (preostale so bile namreč takšne, ki jih zaenkrat še ne odkupujejo, nekaj pa jih je bilo tudi od uvoženih pijač.) Sredi sončnega spomladanskega dne je bila torej akcija končana. Le še zasluženi denar smo odnesli na banko in ga nakazali za soboško bolnišnico, potem pa so se pripravljeni sendviči in osvežilni sokovi kar pošteno prilegli. Tekst in foto: JANEZ KURBUS Hvala ti!” Brez težav nikjer ne gre nadaljujem jasno začrtano Titovo pot. ki je navdih za vse napredno človeštvo. Kolikokrat sem si močno želela, da bi vsaj še enkrat stisnila roko tovarišu Titu, posebej, ko je zbolel. Ne morete si misliti, koliko bi to pomenilo v mojem življenju!« velja prisluhniti tem mislim, ki jih Jasna Beznec razpreda dalje. »Veliko spoštovanje in-Ijubezen do tovariša Tita, ki bo za vedno ostal moj najljubši vzor, skušam po svojih najboljših močeh prenašati tudi na svojega otroka, ki nima zdaj še polni dve leti. Naj povem, da že pri tej starosti velikokrat zapoje nesem: »Druže Tito, mi ti se kunemo!« V tem duhu vzgajam svojega otroka in tako bo tudi vnaprej. Tudi na delovnem mestu v delovni organizaciji Zunanja trgovina ABC Pomurka si kar najbolj prizadevam, da bi na vseh korakih delovnega procesa čimbolj uveljavljali in razvijali samoupravne socialistične odnose. To pa lahko dosežemo s tem, da se sleherni zaposleni čimbolj trudi na lastnem delovnem mestu in širšem okolju za uresničitev velikih ciljev našega predsednika Josipa Broza Tita«, je sklenila svojo pripoved Jasna Beznec. ki z lastnim delovnim zagonom in vsestransko družbenopolitično angažiranostjo potrjuje prej izrečene misli. M. Jerše ZBRALI SMO: 52 steklenic z navojnim zamaškom 3,00 din 9 steklenic za biserje 10,00 din 10 vinskih steklenic 7,00 din 16 steklenic za mineralno vodo 7,00 din 7 steklenic za butelke 5,00 din 10 pivskih steklenic 4,00 din 3 steklenice za sokove 3,50 din Prodanih skupno 107 steklenic 513,50 din Preostalih 40 steklenic (0,5 I z navojnim zamaškom in steklenice uvoženih pijač) smo—žal — morali zavreči. Čeprav smo pobirali steklenice izključno ob cesti, se jih je vendar nabralo izredno veliko. Čisti izkupiček so naši taborniki na banki v Murski Soboti nakazali za izgradnjo soboške bolnišnice. Delovna organizacija Marles TOZD Tovarna pohištva iz Ljutomera v povprečju gospodari zelo dobro. Sicer se nikoli niso ponašali z kakšnimi vidnejšimi izstopajočimi gospodarskimi rezultati, vendar pa vsi v ljutomerski občini vedo, da je to zanesljiv delovni kolektiv. Vseh 284 zaposlenih se resnično trudi, da bi dosegli kar najboljše delovne rezul V delovni organizaciji Marles TOZD Tovarna pohištva se zelo dobro zavedajo, da je prodor na tuje tržišče težaven. Kvaliteta ni dovolj, saj morajo biti pomembne še druge komponente, predvsem cena in pa seveda konkurenčnost z širokim spektrom ponudbe. Vse te zahteve pa poskušajo v tem kolektivu uresničevati po svojih najboljših močeh. Rezulatati na koncu preteklega leta to vsekakor potrjujejo. Obeti za letošnje leto pa vsaj na začetku niso ravno vzpodbudni. Tega se v Tovarni pohištva zelo dobro zavedajo. Rešitev iz te situacije je več in delavci še bodo potrudili, da najdejo tisto najboljšo. To pa zahteva dosti naporov, samo-odpovedovanja in razumevanja. Toda tudi to bodo zmogli. Foto D. L. tate na vseh področjih. Vendar pa so se že konec lanskega leta, še posebej pa na začetku letošnjega, srečali z nekaterimi težavami, ki so resno pričele ogrožati ta kolektiv. Največje težave imajo pri reprodukcijskem materialu, ki ga dobivajo le z težavo ali pa sploh ne. Tako imajo težave s tovarno lakov Kronos, ki jim je izsilila devizna sredstva, lakov pa sploh ni dobavila oziroma je določeno količino dobavila po 100-odstotno višjih cenah. Zategadelj so delavci Marlesa postali nezaupljivi do svojega partnerja. Večanje cen reprodukcijskega materiala pa bi še nekako prenesli, če bi skladno s tem lahko dvignili cene svojemu pohištvu (mimogrede povedano: zelo iskano je in cenjeno), pa je zvezni zavod za cene konec lanskega leta zavrnil njihovo prošnjo. Kasneje je sicer dovolil 18-od-stotno povečanje, vendar šele z mesecem majem. Taka zamuda se bo vsekakor močno odražala v planiranem dohodku. Zaradi kvalitetnih izdelkov pa se zaenkrat še ne bojijo kakšnih večjih motenj, saj imajoševednodovolj kupcev, pridobivajo pa tudi nove. Kljub temu da je bil povprečni osebni dohodek na zaposlenega v tej delovni organizaciji v preteklem letu 6.315 din,- so dosegli lepe rezultate, saj je ta OD za 13 odstotkov višji kot leto prej. Kot večina ostalih delovnih organizacijah tudi v tem kolektivu niso dosegli planiranega izvoza svojih izdelkov. Vzrokov ne bomo naštevali, saj smo jih že neštetokrat. Povemo lahko le to, da je njihov izvoz konec leta 1980 znašal 23.463.000,00 dinarjev, kar pa sploh ni malo. Mogoče se bodo delavci Tovarne pohištva letošnje letos srečali z večjimi težavami pri izvozu, saj zunaj priznavajo le 8-odstotno povišanje cen. Toda s kvaliteto bodo poskušali nadomestiti nekoliko višje cene. Pravijo, da težav ne bo. Za letošnje leto so si zastavili tudi cilje, ki naj bi posodobili proizvodnjo in delavcem omogočili boljše delovne pogoje. Se letos nameravajo modernizirati lakirnico, saj je ravno delo ž laki najbolj zahtevno in škodljivo. Tudi novo kotlovnico bodo uredili-Manjka jim moderno skladišče za lake in ostale surovine, v drugi polovici leta pa bodo pričeli graditi novo proizvodno halo. Upajo, da bo vse to vplivalo na storilnost, kar se bo vsekakor održalo pri gospodarjenju v tem kolektivu. D. L.