Odkrivanje novih protimikrobnih uœinkovin v lesnih glivah Pomen probiotikov kot prehranskih dopolnil in zdravil Importance of probiotics as food supplements or drugs Karmen Teskaœ, Natalija Hudournik, Romana Marinøek-Logar, Julijana Kristl Povzetek: Probiotiki so æivi mikroorganizmi, ki po zauæitju ugodno vplivajo na zdravje. Kadar je gostiteljeva fiziologija prizadeta zaradi poruøenega ravnoteæja œrevesne mikrobiote, je zelo dobrodoøla zunanja probiotiœna podpora. Uœinkovitost probiotikov je odraz njihovega delovanja po razliœnih medsebojno prepletenih mehanizmih in tako opravljajo veliko koristnih nalog. Predvsem zmanjøajo pogostnost okuæb, prek metabolnih procesov uravnajo fiziologijo organizma ter okrepijo gostiteljev imunski sistem. Træno dostopni probiotiœni izdelki so namenjeni samozdravljenju in so neomejeno dostopni uporabnikom. Zato morajo biti varni, imeti majhno tveganje za neæelene uœinke ter ne smejo biti niti genotoksiœni niti kancerogeni. Proizvajalci teh izdelkov morajo zagotoviti izbiro probiotikov, izdelanih po natanœno doloœenih selekcijskih merilih varnostne, funkcionalne in tehnoloøke kakovosti. Samo probiotiki, ki izpolnjujejo te kriterije, zmorejo preæiveti neugodne pogoje v prebavilih in se naseliti v okolju debelega œrevesa, kjer lahko izrazijo svoj probiotiœni uœinek. Kljuœne besede: probiotiki, œrevesna mikrobiota, varnost, uœinkovitost, træni izdelki Abstract: Probiotics, which are living microorganisms and are able to express beneficial effects on health when ingested, are presented. When host physiology is affected due to the demolished microbiota balance, the consumption of probiotics is advised. Complex mechanisms of action lead to many beneficial probiotic effects. The most prominent are decreased frequency of infections, normalization of physiology through metabolic processes, and strengthening of host immune system as well. Probiotic products available on the market are used for self-treatment and are limitlessly available to the consumers. For this reason they should be safe, have low potential for undesired effects and must not be genotoxic or carcinogenic. Manufacturer of these products have to assure that a selection of probiotic cowers safety, functional and technological views. When probiotics suit these criteria, they can survive unfavorable conditions of gastrointestinal tract and colonize large intestine where probiotic effect can be sufficiently expressed. Key words: probiotics, gastric microbiota, safety, efficacy, market products 1 Uvod Ponudniki vse veœ træno dostopnih probiotiœnih izdelkov nas prepriœujejo, da njihovo uæivanje pozitivno vpliva na naøe zdravje, ki ga najbolj prizadenejo negativne posledice danaønjega hitrega æivljenjskega tempa. Navodilo enega od probiotiœnih pripravkov pravi, da: »... dodatek probiotika X k hrani zagotavlja uravnoveøenje œrevesne mikrobiote, ki je nepogreøljiva za dobro poœutje in moœan imunski sistem. Izdelek vsebuje probiotiœne kulture in se priporoœa kot dodatek k zdravljenju z antibiotiki, ko pride pogosto do motenj v ravnovesju œrevesne flore, predvsem zaradi naselitve mnoæice zdravju økodljivih bakterij in klic ...«. Je torej uæivanje probiotikov ena od skrivnosti zdravega in dolgega æivljenja? 2 Probiotiki kot podpora naravni œrevesni flori Danes je veljavna definicija, ki so jo sprejeli tudi organi Organizacije zdruæenih narodov (OZN), pristojni za zdravje in prehrano, pri Svetovni zdravstveni organizaciji (SZO) (World Health Organization -WHO) in Organizaciji za prehrano in kmetijstvo (The Food and Agriculture Organization - FAO). Po njej so probiotiki æivi mikroorganizmi, ki dodani prehrani ali krmi vplivajo na gostiteljevo fiziologijo tako, da okrepijo œrevesni in sistemski imunski odgovor ter izboljøajo prehransko in mikrobno ravnovesje v prebavilih (1). Karmen Teskaœ, mag. farm., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo, Katedra za farmacevtsko tehnologijo, Aøkerœeva 7, 1000 Ljubljana Natalija Hudournik, mag. farm., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo, Katedra za farmacevtsko tehnologijo, Aøkerœeva 7, 1000 Ljubljana Prof. dr. Romana Marinøek-Logar, univ.dipl.biol., mag., Univerza v Ljubljani, Biotehniøka fakulteta, Katedra za mikrobiologijo in mikrobno biotehnologijo, Groblje 3, 1230 Domæale Prof. dr. Julijana Kristl, mag. farm., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo, Katedra za farmacevtsko tehnologijo, Aøkerœeva 7, 1000 Ljubljana farm vestn 2008; 59 287 Pregledni znanstveni œlanki - Review Scientific Articles Œrevesna mikrobiota spada med najbolj celostne sisteme, na sploøno je dobro prilagojena, izjemno stabilna in precej specifiœna za posameznika. Porazdelitev mikrobiote v prebavilih je v posameznih predelih zelo raznolika, medtem ko øtevilo mikroorganizmov naraøœa vzdolæ prebavne poti (slika 1) (2). Trenutno je poznanih okoli 1250 razliœnih filotipov œrevesnih bakterij, preteæno striktnih anaerobov, od katerih je pribliæno 85 % nujno potrebnih za normalno delovanje œrevesja, v manjøem obsegu pa so prisotne tudi potencialno patogene bakterije (3). V normalnih pogojih stabilnega delovanja prebavil prevladujejo nevtralni in zdravju koristni mikroorganizmi (4). Navadno se œrevesna mikrobiota stabilizira pri dveletnih otrocih. S staranjem se zaœne obseg dobre flore zmanjøevati, œrevesna stena pa slabøe vsrkavati hranila. Na ravnovesje œrevesne mikrobiote negativno vpliva sodoben naœin æivljenja, ki lahko pripelje do prevlade patogenih mikroorganizmov, kar poruøi mikrobno ravnoteæje in povzroœi preobrat iz koristnega v økodljivo delovanje (5). V tovrstnih primerih je zelo dobrodoøla zunanja podpora s probiotiki, kar je potrjeno s øtevilnimi znanstvenimi prispevki. Slika 1: Poseljenost posameznih delov prebavil z mikrobioto. Øtevilke izraæajo øtevilo vseh bakterij oz. samo bifidobakterij in laktobacilov na gram vsebine (CFU/g; colony forming units). Skupno øtevilo bakterij v æelodcu je obiœajno pod 104 CFU/g vsebine, kar je posledica kislega pH v æelodcu. V tankem œrevesu je øtevilo med 104 v zaœetnem delu do 108 CFU/g v konœnem. Glavni omejevalni dejavniki so hiter prehod hrane, izloœkov æolœa in encimov slinavke. Najpogosteje je poseljeno debelo œrevo, kjer gram vsebine vsebuje do 1012 bakterij (2). Figure 1: Distribution of microbiota in gastrointestinal tract. Data present the quantity (CFU/g) of all bacteria or only Bifidobacterium and Lactobacillus, respectively. In stomach, the number of bacteria is under 104 CFU/g of content due to the low pH. In the small intestine, the presence of microbiota is increasing from 104 CFU in the upper part to 108 CFU/g in the lower. The reasons are fast food passage and secreting products of bile and pancreatic enzymes. The most colonized is large intestine where a gram of content contains 1012 CFU (2). 3 Vrste probiotikov Na trgu dosegljivi pripravki vsebujejo bakterijske seve, ki so enaki oz. karseda podobni mikrobioti, katera je naravno prisotna v prebavilih. Tako prevladujejo bakterije iz roda Lactobacillus(npr. L. acidophilus, L. casei, L. gasseri, L. rhamnosa GG …) in Bifidobacterium(npr. B. bifidum, B. thermophilum, B. longum, B. breve, B. infantis …) (slika 2), velikokrat pa so prisotni øe sevi rodov Lactococcus (npr. L. lactis) in Enterococcus (npr. E. faecium). Œeprav rod Bifidobacterium ne pripada mleœnokislinskim bakterijam, ima kar nekaj njihovih lastnosti, npr. gram-pozitivnost, fermentativnost, tvorbo laktata in druge. Zato so med mleœnokislinske bakterije poveœini uvrstili vse navedene rodove, vkljuœno z rodom Bifidobacterium. Probiotikom podobne uœinke pripisujejo tudi nekaterim drugim mikroorganizmom, ki niso naravno prisotni v prebavilih, npr. kvasovkam (Saccharomyces boulardii) (slika 2) (6). Lactobacillus Bifidobacterium Saccharomyces Slika 2: Morfologija nekaterih probiotiœnih bakterij (Avtorji fotografij: SciMAT/Photo Researchers). Figure 2: Morphology of some probiotic microorganisms (Photo Credit: SciMAT/Photo Researchers). 4 Osnovni mehanizmi probiotiœnega delovanja Probiotiki delujejo po razliœnih mehanizmih, med drugim so sposobni tvoriti kratkoveriæne maøœobne kisline, ustvarjati neugodne æivljenjske pogoje za patogene bakterije ter uravnavati homeostazo obrambnih mehanizmov, Probiotiki ojaœijo epitelno pregrado œrevesne stene ter pospeøijo njeno obnovo posredno s fermentacijsko tvorbo kratkoveriænih maøœobnih kislin, ki so prisotne v obliki soli, kot so acetat, butirat in propionat. Naøteti metaboliti so neposredni hranilni substrati za sluzniœne celice, zato pospeøujejo njihovo rast. Prav tako poveœujejo absorpcijo vode in neposredno vplivajo na tvorbo proteinov akutne faze ter vnetnih mediatorjev, kot so interlevkini IL-6, IL-10 in drugih. Sodelujejo tudi pri procesih programirane apoptoze (7). Probiotiœne bakterije so sposobne z mehanizmom kompetitivnega izloœanja zasesti mesto na œrevesni sluznici, kamor se sicer pripenjajo patogene bakterije, ki tako sproæijo œrevesno okuæbo. Probiotiki dosegajo odpornost proti naselitvi patogenih bakterij tudi z ustvarjanjem neugodnih æivljenjskih pogojev, kot je tvorba bakteriocinov in laktata, ter s kompeticijo za hranilne snovi (8). Probiotiki uravnavajo tudi homeostazo obrambnih mehanizmov, saj so sposobni z aktivacijo imunskih celic inducirati imunske mehanizme proti kroniœnim okuæbam (9). Izredno moœan vpliv na imunski sistem imajo tudi zato, ker je v œrevesju kar 70-odstotni deleæ imunskega sistema (gut associated lymphoid tissue - GALT). 288 farm vestn 2008; 59 5 Uœinki probiotikov Probiotiœno delovanje se prepleta s øtevilnimi koristnimi uœinki na gostiteljevo œrevesno mikrobioto in vzdræevanje homeostaze. Povzetek probiotiœnih uœinkov shematiœno prikazuje slika 3 (10). Slika 3: Spekter koristnih probiotiœnih uœinkov, doseæenih z delovanjem na gostiteljevo prebavno pot. Figure 3: Spectra of beneficial probiotic effects achieved by their action on the host gastrointestinal tract. Tako je npr. protitumorski uœinek (oz. pozitivni uœinek 'podpornega' zdravljenja raka na debelem œrevesu) rezultat kombinacije procesov, kot so: poveœan imunski odziv; zaviranje delovanja doloœenih bakterij ali encimov, ki tvorijo karcinogene iz prokarcinogenov; vezava in razgradnja karcinogenov oz. mutagenih snovi; ter tvorjenje protitumorskih snovi (11). Nekatere uœinke pa pripisujejo samo doloœenim vrstam mikroorganizmov. Za bifidobakterije so npr. ugotovili, da v prebavilih sintetizirajo vitamine, kot so vitamin B1, B2, B6 in K. Tako gostitelja oskrbijo z doloœenimi bioloøko aktivnimi snovmi, ki jih sam ne more tvoriti. Bifidobakterije so sposobne sintetizirati tudi nekatere pomembne aminokisline. Zraven øibke proteolitiœne aktivnosti mleœnokislinskih bakterij tudi poveœajo absorpcijo kalcija iz prebavil (12). Kljub vsem naøtetim lastnostim, ki opraviœujejo uporabo probiotikov v øtevilne koristne namene, je njihov glavni cilj najpogosteje zmanjøanje pojavnosti prebavnih teæav, predvsem drisk in drugih okuæb, povzroœenih npr. z bakterijama Clostridium difficile ali Helicobacter pylori. 6 Merila za izbiro varnih, uœinkovitih in tehnoloøko sprejemljivih probiotiœnih sevov Probiotiki so namenjeni samozdravljenju oz. prepreœevanju, lajøanju in odpravljanju simptomov in zdravstvenih teæav, ki ne zahtevajo posvetovanja z zdravnikom. To pomeni, da mora biti verjetnost nepravilnega prepoznavanja bolezni in nepravoœasnega zdravljenja zmanjøana na najmanjøo mero. Ker so probiotiœni izdelki neomejeno dostopni uporabnikom, morajo biti œim bolj varni po sestavi, torej imeti veliko terapevtsko øirino in majhno tveganje za neæelene uœinke ter ne smejo biti genotoksiœni niti kancerogeni. Proizvajalci probiotikov morajo zagotoviti, da bo celoten nabor pripravkov izdelan po natanœno doloœenih selekcijskih merilih (13), ki doloœajo varnostne, funkcionalne in tehnoloøke postavke. 6.1 Varnostni profil probiotiœnih sevov Kljub dolgotrajni zgodovinski uporabi mleœnokislinskih bakterij oz. njihovi normalni prisotnosti v œloveøki mikrobioti se moramo zavedati, da gre za æiva bitja s spremenljivim genomom, zaradi œesar obstaja moænost, da bi okuæila gostitelja (14). Za nekaj sevov iz rodu Enterococcus se je izkazalo, da so zmoæni povzroœiti okuæbe, saj so bili tkivno izolirani v primerih endokarditisa, okuæb ran in seœil ter øe nekaterih drugih zapletih (15). Opisali so tudi pojav fungemije v povezavi s kvasovko Saccharomyces boulardii (16). Primeri okuæb s sevi iz rodu Lactobacillus so izjemno redki in veœinoma omejeni na bolnike z oslabljeno imunostjo. Opisana je tudi moænost œezmerne stimulacije imunskega sistema pri bolnikih z artritisom (17). V okviru evropskega projekta (Biosafety evaluation of probiotic lactic acid bacteria used for human consumption – PROSAFE), ki je v obdobju 2002 do 2006 prouœeval varno uporabo probiotiœnih mleœnokislinskih bakterij za humano uæivanje, so priøli do nekaterih novih dognanj. Na njihovi osnovi so priporoœili merila, standarde, zakonodajo in postopke ter uvedli nove standardizirane metode za preizkuøanje varnosti probiotikov pred prihodom na træiøœe in tudi na træiøœu. Pomembne cilje projekta PROSAFE prikazuje preglednica I (18). 6.2 Funkcionalni vidik probiotiœnih sevov Probiotiœni sev mora zadostiti tudi kriterijem funkcionalnosti, ki so rezultat sklopljenosti zgoraj opisanih probiotiœnih mehanizmov, kateri se lahko prevesijo v œloveku økodljivo delovanje. Adhezijska in kolonizacijska sposobnost probiotika podaljøa œas njegovega zadræevanja v prebavilih in poveœa uœinkovitost odstranjevanja neæelenih œrevesnih bakterij. Prav tako obstaja veœja verjetnost spodbujanja imunskega sistema, saj omogoœa probiotikom stik z limfoidnim tkivom debelega œrevesa, ki je posrednik tako lokalnih kot sistemskih imunskih odgovorov. Vendar lahko adhezijska in kolonizacijska sposobnost poveœata pojavnost okuæb, kar se je pokazalo pri laktobacilih. Njihov izolat iz tkiva z endokarditisom je izkazoval poveœano vezavo na fibronektin, fibrinogen in kolagen. Kljub vsemu øe nimamo prepriœljivih dokazov o povezavi med adhezijskimi sposobnostmi bakterij in njihovo varnostjo (19). Znano je, da se probiotiœni mikroorganizmi zadræijo v prebavnih poteh le nekaj dni. Torej lahko sklepamo, da uœinek hitro izgine, ko nehamo uæivati probiotiœni izdelek (20). Dolgotrajna uporaba mleœnokislinskih bakterij in dosedanje in vivo raziskave kaæejo na izredno pozitivno sprejemljivost probiotikov. Tako sta npr. probiotika L. rhamnosus GG in L. reuteri SD2222 izkazala dobre rezultate v drugi fazi kliniœnih raziskav, saj sta statistiœno izboljøala bolezensko stanje in kakovost æivljenja. Zmanjøala se je tudi pogostnost zbolevanja. Ugotovili so hitrejøe okrevanje ob jemanju probiotika v primerjavi s placebom. Podobne rezultate so dosegli tudi v tretji fazi kliniœnih raziskav, v kateri so uœinkovitost probiotika primerjali s standardno terapijo. Alternativa pri zdravljenju vse farm vestn 2008; 59 289 Pregledni znanstveni œlanki - Review Scientific Articles Preglednica I: Priporoœena varnostna opredelitev mleœnokislinskih bakterij (povzeto po 18) Table I: Recommended safety assessments of lactic acid bacteria (summarized from 18) RAZISKOVALNI CILJI METODOLOGIJA TAKSONOMSKI OPIS MKB Æ biokemijske in molekulske metode (npr. sekvenœna analiza 16S rDNK v neodvisnem taksonomsko ekspertnem laboratoriju) ODKRIVANJE ANTIBIOTIŒNE ODPORNOSTI Æ doloœanje minimalne inhibicijske koncentracije protimikrobnega zdravila (test mikrorazredœevanja IN UGOTAVLJANJE NJIHOVEGA gojiøœa LSM) HORIZONTALNEGA PRENOSA PRI MKB ODKRIVANJE ZNANIH IN NOVIH Æ prisotnost sekundarnih prostih æolœnih kislin, ki so domnevno mutagene (test doloœanja VIRULENTNIH DEJAVNIKOV PRI MKB dekonjugacije primarnih æolœnih soli, ki so konœni produkti metabolizma holesterola). (Izkazala se je tudi pozitivna stran omenjene pretvorbe v smislu zniæevanja ravni serumskega holesterola.) Æ analiza probiotiœnih metabolitov ter virulentnih dejavnikov (genov), kot so hemolizini, hialuronidaza, adhezini, gelatinaza, agregacijska snov, citolizin (uporaba in vitro modela kolona) UGOTAVLJANJE MOÆNIH NEGATIVNIH Æ model podganjega endokarditisa [laktobacili so izkazali 100- do 10.000-krat manjøo kuænost od UŒINKOV NA IMUNSKI SISTEM obiœajnih povzroœiteljev endokarditisa, kot sta Staphylococcus aureus in Streptococcus, skupine viridans] Æ miøji model imunske oslabljenosti (kontrola spreminjanja mase æivali, anatomskih parametrov, ugotavljanje translokacije bakterij v kri, vranico in jetra ...) VARNOST PRI LJUDEH Æ ugotavljanje preæivetja, poselitve ter genotipske in fenotipske stabilnosti MKB po peroralnem vnosu (1. faza kliniœnih raziskav) Legenda: MKB - mleœnokislinske bakterije; LSM - gojiøœe, primerno za Susceptibility test Medium) pogostnejših hiperholesterolemij bi lahko bile tudi mlecnokislinske bakterije L. reuteri CRL1098. Po njihovem jemanju (104 na dan -sedemdnevna terapija) se je za 17 % povecalo razmerje HDL/LDL, ne da bi se ob tem pojavili kakršni koli pomembni neželeni ucinki (21) 6.3 Tehnološki vidik probioticnih sevov Ce probioticni sev ustreza prvima dvema meriloma (o varnosti in funkcionalnosti), sledi preverjanje tehnoloških parametrov, ki opredeljujejo obstojnost probiotika med proizvodnjo. Zaradi izrazite raznolikosti probioticnih sevov se veliko proizvajalcev odloca za astno gojenje dolocenega probioticnega seva z definirano funkcionalnostjo in robustnostjo. Samo dovolj stabilni probioticni sevi zmorejo preživeti tehnološke postopke, skladišcenje in distribucijo Zaželeno je, da dodani probioticni sev nima negativnega vpliva na senzoricne lastnosti izdelka. Po drugi strani pomeni velik izziv za proizvajalce vkljucevanje probioticnih sevov v zanje nenaravna okolja oz. v 'nemlecne' izdelke S primerno izbiro farmacevtske oblike in z optimizacijo proizvodnih postopkov je možno zmanjšati obremenitev probiotikov in tako povecati njihovo obstojnost pri izpostavljenosti povišani temperaturi vlagi, kisiku, kislem želodcnem okolju, žolcnim kislinam in prebavnim encimom ter tako prispevati k vecjemu preživetju probioticnih mikroorganizmov. Samo doseg dovolj visoke koncentracije probiotika v debelem crevesu zagotavlja doloceno ucinkovitost. Upoštevati je potrebno, da je uporabnikom najprijaznejše peroralno jemanje predvsem v trdni farmacevtski obliki. Te vsebujejo probiotike v suhem stanju, kar omogoca vecjo obstojnost probiotikov in tudi enostavnejšo distribucijo. Zaradi obcutljivosti probiotikov za povišane temperature prouœevanje mleœnokislinskih bakterij (Lactic Acid Bacteria je kljub finanœno ugodnejøemu suøenju z razprøevanjem primernejøa metoda liofilizacija (suøenje z zamrzovanjem) (20). Z upoøtevanjem navedenega se uspeøno uveljavlja mikrokapsuliranje in oblaganje probiotiœnih sevov z gastrorezistentno oblogo ter tudi dodajanje prebiotikov (22). Slednji so vlaknine, najveœkrat inulin, ki jih bakterije debelega œrevesa med fermentacijo pretvorijo v niæje maøœobne kisline (glejte poglavje 4. Osnovni mehanizmi probiotiœnega delovanja) (23). Nenazadnje pa so se mleœnokislinske bakterije (Lactococcus lactis) izkazale tudi kot primeren sistem za izraæanje proteina sladkega okusa, npr. brazeina, s œimer bi se lahko v prihodnosti izognili vse prepogostnim nezdravim sladilom v mleœnih probiotiœnih izdelkih (24). 7 Probiotiœni izdelki Skoraj neverjetno je priœakovati, da bi lahko z vnosom probiotikov v tako celosten in specifiœen mikrobni sistem, kot vlada v prebavilih, dosegli opazno spremembo. Vendar se je izkazalo, da uœinki probiotikov prispevajo k stabilnosti mikrobiote in v doloœenih patoloøkih stanjih ugodno spremenijo potek bolezni (25). Tako kljub temu, da so le redke probiotiœne bakterije dovolj znanstveno prouœene v smislu njihovega vpliva na zdravje, træiøœe beleæi izrazit porast probiotiœnih izdelkov. Po priœakovanju mora proizvajalec zagotavljati pravilno deklariran, funkcionalen in varen izdelek. Æal se proizvajalci pogosto zanaøajo le na uveljavljeni status laktobacilov in bifidobakterij kot varnih bakterij (Generally Recognized as Safe _ GRAS), pri tem pa zanemarijo øtevilne pomembne kriterije, ki opredeljujejo varnost mleœnokislinskih bakterij (26). 290 farm vestn 2008; 59 Probiotiœne izdelke lahko najdemo v trgovinah z æivili, specializiranih prodajalnah in lekarnah, kot æivila, prehranska dopolnila ali zdravila. Kako torej v danaønji pestri ponudbi probiotiœnih izdelkov izbrati varen in uœinkovit pripravek? I. Fermentirani mleœni izdelki so naravno ekoloøko okolje probiotikov, zato jih uvrøœamo v skupino funkcionalne hrane. Telesu nudijo nekaj veœ od osnovne hrane, saj izkazujejo pozitiven uœinek na zdravje, s œimer zabriøejo mejo med hrano in zdravili. Ker so najveœkrat prisotne bakterije s statusom GRAS, morajo ti izdelki zadostiti merilom, ki veljajo za vso hrano. Priporoœljivo je upoøtevati rok uporabe, saj se v œasu do njegovega izteka koliœina koristnih bakterij v izdelku zmanjøuje in pade na vrednost, pri kateri veœ ne doseæe probiotiœnega uœinka. II. V zdravilih in prehranskih dopolnilih v obliki kapsul ali tablet se probiotiki najpogosteje nahajajo kot koncentrirani in stabilizirani mikroorganizmi (preglednica II), ki veœinoma ustrezajo priporoœilu, da mora biti za doseganje probiotiœnega uœinka dnevni odmerek vsaj 108 CFU (27). a) Na slovenskem træiøœu so kot zdravilo brez recepta registrirane samo kapsule Linex®. Klasifikacija ATC jih uvrøœa v farmakoterapevtsko skupino A (Zdravila za bolezni prebavil in presnove): A07 (Antidiaroiki, protivnetna in protimikrobna zdravila), A07FA (Mikroorganizmi z antidiaroiœnim delovanjem), A07FA01 (Mleœnokislinske bakterije) (28). Po definiciji je zdravilo med drugim namenjeno tudi za prepreœevanje bolezni ali bolezenskih stanj in mora imeti preverjene kakovost, varnost in uœinkovitost, za kar poskrbijo proizvajalci in nadzorujejo pristojni dræavni organi. b) Druga skupina farmacevtskih oblik, ki vsebujejo probiotike, so prehranska dopolnila. Pravilnik o prehranskih dopolnilih (Uradni list RS, øt. 82/03 in 44/04) v 3. œlenu dopuøœa prisotnost mikroorganizmov v teh izdelkih. Izkazani morajo biti hranilni ali fizioloøki uœinki, njihova varnost za prehrano ljudi pa znanstveno utemeljena. Namen prehranskih dopolnil je dopolnjevati obiœajno prehrano (2. œlen pravilnika) in ne zdraviti ali prepreœevati bolezni in bolezenskih stanj (7. œlen pravilnika). Jasno mora biti oznaœena kakovostna in koliœinska vsebnost, priporoœeni dnevni odmerek ter nevedbi: »Prehransko dopolnilo« ter »Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteæeno in raznovrstno prehrano.« in opozorili: »Priporoœenega dnevnega odmerka ne smemo prekoraœiti.« ter »Shranjevati nedosegljivo otrokom!« (8. œlen pravilnika). Ustreznost izdelka nadzoruje uradni organ. Slovenska zakonodaja sicer ne predpisuje, da bi neodvisni dræavni organi predhodno morali preverjati dejansko sestavo prehranskega dopolnila, vendar se kontrole kvantitativne sestave na slovenskem træiøœu obœasno izvajajo. Ministrstvo za zdravje lahko zahteva od proizvajalca oz. uvoznika dodatno strokovno dokumentacijo (znanstveno raziskavo), da gre za prehransko dopolnilo (11. œlen pravilnika) (30). Oznaka 'prehransko dopolnilo' prihrani proizvajalcu kar nekaj œasa in stroøkov, œeprav nemalo prehranskih dopolnil podpirajo izvedeni kliniœni poskusi. Veliko teh izdelkov je proizvedenih v drugih evropskih dræavah, kjer so na træiøœu kot prehranska dopolnila in so kot taka priøla na træiøœe tudi v Slovenijo. Prehranska dopolnila in æivila naj bi bila kakovostna in varna. Preglednica I: Nekateri probiotiœni izdelki, dosegljivi v Sloveniji kot zdravila brez recepta ali prehranska dopolnila za peroralno uporabo. Table II: Some of probiotic products in Slovenia in a form of drugs available without prescription or food supplements for peroral use. Probiotiœni izdelek Vrsta mikroorganizmov Število mikroorganizmov Linex® - kapsule Lactobacillus acidophilus Bifidubacterium infantis Enterococcus faecium Ena kapsula vsebuje 1,20 × 107 liofiliziranih MKB Prolife® - kapsule Lactobacillus sporogenes 6,0 × 108 Prolife® - pastile Lactobacillus sporogenes 5,0 × 108 Probio® - kapsule Lactobacillus acidophilus Lactococcus lactis Bifidobacterium bifidum Bifidobacterium longum Bifidobacterium breve Lactobacillus rhamnosus 22,5 × 108 7,50 × 108 2,50 × 108 7,50 × 108 0,50 × 108 5,00 × 108 Bion 3 (Junior)® - tablete Lactobacillus gasseri Bifidobacterium longum Bifidobacterium bifidum Ni podatka Acidophilus NOW 4×6® - kapsule Lactobacillus acidophilus Bifidobacterium bifidum Bifidobacterium longum Streptococcus thermophilus Lactobacilluc bulgaricus Lactobacillus paracasei 2,00 × 109 1,20 × 109 0,20 × 109 0,20 × 109 0,20 × 109 0,20 × 109 Legenda: MKB _ mleœnokislinske bakterije farm vestn 2008; 59 291 Pregledni znanstveni œlanki - Review Scientific Articles Velikokrat trgovci ne upoøtevajo doloœil o nenavajanju ali neoglaøevanju zdravilnega uœinka svojega izdelka in v æelji po zasluæku pogosto izkoriøœajo lahkovernost ljudi. V tem oziru je pomembno, da izpostavimo lekarniøko dolænost varovanja potroønikov pred zavajanjem in laænimi obljubami o zdravilnih uœinkih doloœenega izdelka. Vsi uœinki morajo biti metodoloøko in statistiœno dokazani ter preverjeni po doloœilih Pravilnika o farmakoloøko-toksikoloøkem preskuøanju zdravil in Pravilnika o kliniœnem preskuøanju zdravil. Izdelki morajo biti predstavljeni œim bolj objektivno in brez pretiravanj ter olepøevanj. Kljub omenjenim varnostnim ukrepom in neprestanemu dræavnemu nadzoru je pri tovrstnih izdelkih in naœinu njihove prodaje bistvena konœna odloœitev uporabnika oz. kupca, ki bi moral biti bolj osveøœen. Æal so obljube velikokrat prepriœljivejøe od realnih strokovnih mnenj in svetovanj. Tako postanejo najzanimivejøi predvsem izdelki, ki naj bi œudeæno reøili teæave, ne da bi bilo potrebno kakorkoli spreminjati nezdravi slog æivljenja. 8 Sklep Sodoben æivljenjski slog negativno vpliva na ravnoteæje mikrobne populacije in imunski status v œloveøkem telesu. Tako normalna mikrobiota kloni pred patogenim bakterijam, kar prizadene øtevilne funkcije in vodi v hiter porast sodobnih bolezni, kot so obolenja srca in oæilja, rakava obolenja, poviøan krvni tlak, sladkorna bolezen, alergije, avtoimunske in vnetne bolezni. V teh primerih lahko s probiotiœnimi izdelki, ki vsebujejo zdravju koristne mikroorganizme, ponovno vzpostavimo ravnovesje œrevesne mikrobiote, zmanjøamo moænost okuæb ter okrepimo œrevesni obrambni mehanizem. Zato je povsem priœakovan porast probiotiœnih izdelkov, ki uœinkujejo na sestavo in aktivnost mikrobiote v prebavilih. Oblikovani so enotni selekcijski kriteriji za probiotiœne seve, ki morajo biti izpolnjeni, da lahko priœakujemo probiotiœni uœinek. Zaæeleno je, da bi bili na trgu dosegljivi oz. uporabljani probiotiki taksonomsko identificirani, nepatogeni ter fizikalno odporni proti doloœenim tehnoloøkim procesom. Optimizacija proizvodnje in izbira primerne farmacevtske oblike poveœata preæivetje probiotikov pri prehodu skozi prebavila do debelega œrevesa, kjer izrazijo svoj probiotiœni uœinek v smislu izboljøanja gostiteljeve fiziologije. 9 Literatura 1. Naidu AS, Bidlac WR, Clemens RA. Probiotic spetra of Lactic Acid bacteria (LAB). Crit Rev Food Sci Nutr, 1999; 38: 113-126. 2. Medigan MT, Martinko JM. Microbial Interactions with Humans. V: Brock Biology of Microorganisms. Pearson Prentice Hall, 2005: 700-725. 3. Zoetendal EG. Microbial players in the human GI tract. Folia Microbiologica 2008; in press. 4. Tannock GW. Molecular assessment of intestinal microflora. Am J Clin Nutr, 2001; 73 (suppl): 410S-414S. 5. Gismondo MR, Drago L, Lombardi A. Review of probiotics available to modify gastrointestinal flora. Int J Antimicrob Agents, 1999; 12: 287-292. 6. Salminen S. Gut bacteria and health foods – the European perspective. Int J Food Microbiology, 2002; 78 (1-2): 99-117. 7. Rogelj I. Probiotiki v vlogi prehranskih dopolnil in zdravil. V: Milnariœ A, Kristl J. Prehranska dopolnila – zdravila ali hrana (podiplomsko strokovno izobraæevanje); Fakulteta za farmacijo Univerze v Ljubljani, 2002: 105-115. 8. Arribas B, Rodriguez ME, Camuesco D in sod. Therapeutic applications of probiotics. Ars Pharm, 2008; 49 (1): 5-30. 9. McCracken VJ, Gaskins HR. Probiotics and the immune system. V: Tannock GW. Probiotics: a critical review. Norfolk, United Kingdom: Horizon Scientific Press, 1999: 85-111. 10. Shah NP. Functional cultures and health benefits. Int Dairy J, 2007; 17: 1262-1277. 11. Morelli L. In vitro assessment of probiotic bacteria: From survival to functionality. Inter Dairy J, 2007; 17: 1278-1283. 12. Singhi S. Probiotics in the critically ill: Handle with care. Pediatr Crit Care Med, 2007; 8 (5): 499-501. 13. Saarela M, Lähteenmäki L, Crittenden R in sod. Gut bacteria and health foods – the European perspective. Int J Food Microbiol, 2002; 78 (1-2): 99-117. 14. Reid G, Jass J, Sebulsky MT in sod. Potential Uses of Probiotics in Clinical Practice. Clin Microbiol Rev, 2003; 16(4): 658-672. 15. Franz CM, Holzapfel WH, Stiles ME. Enterococci at the crossroads of food safety? Int J Food Microbiol, 1999; 47:1-24. 16. Hennequin C, Kauffmann-Lacroix C, Jobert A in sod. Possible role of catheters in Saccharomyces boulardii fungemia. Eur J Clin Microbiol Infect Dis, 2000; 19: 16-20. 17. Senok AC, Ismaeel AY, Botta GA. Probiotics: facts and myths. Clin Microbiol Infect, 2005; 11(12): 958-66. 18. Vankerckhoven V, Huys G, Vancanneyt M in sod. Biosafety assessment of probiotics used for human consumption: recommendations from the EU-PROSAFE project. Trends in Food Science & Technol, 2008; 19 (2): 102-114. 19. Rastall RA, Gibson GR, Gill HS in sod. Modulation of the microbial ecology of the human colon by probiotics, prebiotics and synbiotics to enhance human health: An overview of enabling science and potential applications. FEMS Microbiol Ecol, 2005; 52 (2): 145-152. 20. Mattila-Sandholm T, Myllaerinen P, Crittenden R in sod. Techological challanges for future probiotic foods. Int Dairy J, 2002; 12: 173-182. 21. Taranto MP, Medici M, Perdigon G in sod. Effect of Lactobacillus reuteri on the prevention of hypercholesterolemia in mice. J Dairy Sci, 2000; 83: 401-403. 22. Prakash S, Bhathena J. Live immobilized cells as new therapeutics. J Drug Del Sci Tech, 2008; 18 (1): 3-14. 23. Kreft S. Polisaharidi v prehrani. V: Mlinariœ A, Kristl J. Prehranska dopolnila – zdravila ali hrana (podiplomsko strokovno izobraæe-vanje); Fakulteta za farmacijo Univerze v Ljubljani, 2002: 90-96. 24. Berlec A, Jevnikar Z, Majhenic AC, Rogelj I, Strukelj B. Expression of the sweet-tasting plant protein brazzein in Escherichia coli and Lactococcus lactis: a path toward sweet lactic acid bacteria. Appl Microbiol Biotechnol, 2006; 73 (1): 158-65. 25. Saxelin M, Tynkkynen S, Mattila-Sandholm T in sod. Probiotic and other functional microbes: from markets to mechanisms. Curr Opin Biotechnol, 2005; 16 (2): 204-211. 26. Penner R, Fedorak RN, Madsen KL. Probiotics and nutraceuticals: Non-medicinal treatments of gastrointestinal diseases. Curr Opin Pharmacol, 2005; 5: 596-603. 27. Douglas LC, Sanders ME. Probiotics and Prebiotics in Dietetics Practice. J Am Dietetic Assoc, 2008; 108 (3): 510-521. 28. http://www.ivz.si/knjiznica/arhiv/reg_zdravil2/RZ_ATC.HTM 29. http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r00/predpis_ZAKO4280.html 30. http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r01/predpis_PRAV4401.html 292 farm vestn 2008; 59