Tečaj III. V Gorici, 8. januarja 1895. Št. 1. „ Primorec “ izhaja vsakih štirinajst Unij vsak drugi torek in stane po pošti ali na dom pošiljan za celo leto 80 kr.; za tuje drž. več poštni stroški. „Soča“ z „Gosp. Listom“ in „Primor-c e m“ stane na leto 5 gld. 20 kr. — Uredništvo in upravništvo je v Gosposki ulici M. 0 Oglasi j; se plačujejo za tristopno |j petit-vrsto: enkrat... 8 kr. dvakrat . . 14 „ trikrat... 18 „ večkrat po pogodbi. Vsa plačili vrše se naprej. — Posamične številke se prodajajo po 3 kr. Rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj In odgovorni urednik A. Gabršček. Tiska „Goriška tlskarna“ A. Gabršček (odgovoren Josip Krmpotič). Vabilo na naročbo. „Primorec" bo izhajal v laki obliki vsak drugi torek o poldne. Menimo, da za 80 kr. na leto ni mogoče več ponuditi naročnikom. Vse stroške nam bo mogoče pokriti le tedaj, ako se oglasi še lepo število novih naročnikov. Zato se priporočamo svojim prijateljem, da se nekoliko potrudijo in razširijo listič med znanci in sosedi, saj SO kr. na leto premore pač vsakdo, ako le hoče. Mi nimamo za seboj raznih ....ih skladov", v katerih bi zajemali po potrebi, marveč zanašati se moramo edino le na zveste somišljenike in naročnike. „V r i m o r e e“ bo prinašal bolj drobne članke, ker vemo, da naše navadno ljudstvo ne prebira rado dolgih razprav. Pa tudi boljšim krogom, ki so naročeni na ,S o č o", bo donašal toliko novega berila, da lahko utrpe še teh 80 kr. za „P r i m o r c a". Uver-jeni smo, da vsi premožnejši naročniki „S o č e" obdrže tudi „P r i m o r c a", da zagotove tako obstanek temu potrebnemu lističu za naše slovensko ljudstvo. Kako mislimo uredovati „Primorca", kaže današnja številka. Pri vsakem naslovu bodo od začetka do črtice take novice, ki niso bile natisnene v prejšnjih dveh številkah „Soče". Skušali bomo podajati v tem delu toliko in takega berila, da bodo zadovoljni tudi tisti posebni naročniki, ki dobivajo tudi „Sočo". — V nadi, da nas bodo rodoljubi podpirali, nastopamo novo leto 1895. Naložili smo si novo breme na rame, ali zaupamo v pomoč svojih somišljenikov in v prepričanju, da bo z nami: Bog in narod ! Goriške novice. Deželni zbor goriškl bo imel drevi svojo drugo sejo v tem zasedanju. Razni listi so prinesli vznemirjajoče glasove o tem zasedanju deželnega zbora; to so deloma zmešane kombinacije, deloma pa naravni zaključki po treznem presojevanju sedanjega položaja v deželi. Mi zdaj ne bomo beležili teh glasov; gospodje poslanci naj sami pokažejo, kako znajo urejati svoje korake nasproti novemu položaju. — Zadnji „R i n-n o v a m e n t o“ se čudi po vsej pravici, da se vrše seje v divje mrzli dvorani! Dvomimo, da bi še v kateri drugi deželi imeli tako nialo obzira do deželnih zastopnikov! Naš zborček se loči tudi v tem pogledu od drugih deželnili zaslopov! — Da deželni odbor pvojih spisih in poročilih tudi letos po-hska slovenščino v ponižni kotiček, tega nam ni treba niti omenjati. Lani je bila sprejeta prememba o razreditvi učiteljskih plač, kar bi dobro došlo najbolj potrebnim učiteljem. Znano je, koliko hrupa je bilo takrat- v deželnem zboru in — zunaj njega prav radi tega zakona. Ali, kakor smo že omenili, ta zakon n i bil potrjen in zdaj čaka zopetne rešitve. In vendar sede štirje odvetniki v deželnem zboru! Lepaki v Gorici. — Že velikokrat smo se pritoževali, da neka goriška svojat skrbno pazi na slovenske lepake in jih redno trga z zidov; celo imenovali smo take predrzneže, katere so zalotili naši rojaki pri takem početju, ne da bi se upali aotičniki ugovarjati in ne da bi redarstvo kaj ukrenilo proti takim skrunilcem tujega imetja in žalilcem slovenske narodnosti. — Taka usoda pa ne doleta le lepakov kakih slovenskih zasebnikov ali društev, marveč celo u r a d n e oglase po mestnih voglih. Zadnje dni leta je nalepilo glavarstvo razglas v treh jezikih, v katerem grozi s kaznijo tisti drhali, ki maže zidove takim gospodarjem, nad katerimi se hote znani neznanci maščevati iz enega ali drugega razloga. Ali takoj je bil potigan slovenski del teh lepakov, ne da bi redarstvo doznalo, kdo je izvršil to vitežko delo. Po našem skromnem mnenju bi redarstvo čisto lahko našlo take .tičke, ako bi le — hotelo. Čas bi že bil, da bi se tej drhali resno in odločno stopilo na prste, kajti prav tisti razglas glavarstva se tiče v prvi vrsti takih skrunilcev slovenskega imena! Uradovanje pri goriskem županstvu je še vedno izključno laško, dasi živi v mestnem ozemlju do 7000 Slovencev. V nemške m jeziku, dasi n i deželni jezik, uradujejo brez obotavljanja, le slovenščine ne marajo trpeti! To je pač značilno! — Ali vendar bi morala biti slovenščina vsaj v izročene m področju popolnoma enakopravna laščini, kakor uživa laščina pri okrajnem glavarstvu vse pravice, dasi živi v tem okraju le nekaj nad 2000 Lahov poleg G 1.000 Slovencev. — Tako n. pr. izdaja magistrat vse razglase o vojaških rečeh le v laškem jeziku, dasi se tičejo isti prav tako Slovencev, kakor Italijanov! — Tu bo treba odločnega upora, du Slovenci v Gorici ne bomo še nadalje uboga para! Goriška hranilnica (Mont) bo plačevala odslej za vse nove hranilne uloge le po 3 V* % obrestij, a za dosedanje uloge bo plačevala še vedno po 4 %. — Na zastavila pa ne bo več jemala po 8%, ampak le po 6 %, kar je gotovo vesela novica za vse tiste, ki zastavljajo blago, da pridejo v sili in potrebi do denarja. „Goriška ljudska posojilnica" bo pa še nadalje dajala po 41/, % za hranilne uloge, a čuje se, da zniža obresti posojilom na menice, za kar ji bo slovensko ljudstvo gotovo hvaležrio. — Uradni dnevi so v nedeljo, ponedeljek in četrtek od 11. do 12. predp. Drzne zahteve! — „Corriere" od sobote pripoveduje, da neki dan se je peljal prevzv. knezonadškof mons. dr. Zorn v Trst v spremstvu dveh drugili čč. gospodov. Nesreča je hotela, da se je peljal v istem kupeju tudi neki mestni starašina goriški; ali ta se je nekje med potjo preselil v drugi voz, ker mu ni preveč ugajala — slovenska govorica vzvišenega sopotnika in njegovih spremljevalcev. Tudi v Trstu je slišal isti gospod mestni starašina (moral je pač na-tezovati ušesa), da sta tržaški škof, premil, gosp. Glavina in knezonadškof govorila — slovenski. To je zares strašno! In to so lahonski listi hiteli razbobnati po svetu. Kako pa bodo govorili Slovenci med seboj ? Mari po turško?! Goriški župan pri nadškofu. — Razni listi so raznesli vest, da je šel naš illustrissimo podesta dr. Venuti h knezonad-škofu in zahteval (?), naj se odpravijo slovenske prepovedi v stolni cerkvi, a da ga je knezonadškof ostro zavrnil, češ da mestni župan se nima utikati v cerkvene posle. Mi smo molčali o teh govoricah, ker je „Eco del Litorale" takoj ugovarjala in skušala dati vsej stvari povsem nedolžno lice. Mi smo mislili, da „Eco" je gotovo dobila pojasnilo z merodajne strani; ali zadnji čas smo doznali, da „Eco" ni v najboljših čislih pri merodajnih gospodih, da celo to, da v nadškofijskem uradu niso več na njo naročeni, ker list ni tak, kakoršen bi moral biti. (Ali je to resnica, seveda ne jamčimo. Zdi se pa, da se raznim gospodom vendarle odpirajo oči, kajti „Ecovci" kar v prahu ležč pred novim županom in njegovimi somišljeniki). Zato smo poizvedovali o tem dogodku, a natančnih podatkov nismo dobili. Dobro poučeni viri pa zatrjujejo zaupno, da je župan dr. Venuti res prišel k nadškofu in prigovarjal mu, naj bi se opustile slovenske propovedi in slov. petje v stolni cerkvi. Prevzvišenega gospoda pa je ta zahteva tako razsrdila, da ga je popustila prirojena ljubeznivost in da je prav resno odgovoril, da: župan naj županuje na magistratu, a v cerkvene reči se nima utikati. Na to je župan poparjen zapustil nadškofijski dvorec. Kakor smo rekli, tako pripovedujejo navadno dobro poučeni viri, vendar ne jamčimo za popolno istinitost. — Gotovo pa je, da župan dr. Venuti je skušal doseči prej označeni namen, a da je prevzvišeni knezonadškof odklonil tako umešavanje v cerkvene reči. Za tak odločen korak mu slovensko ljudstvo obrani hvaležen spomin v svojem srcu. Zahteva dr. V. je zares skrajno drzna. Pri slovenskih prepovedih je cerkev polna, pri laških skoro prazna, a zdaj hoče ta gospod, da bi tudi Slovenci ostali brez besede božje v cerkvi. To bi bila lepa cerkvena politika: Labi ne marajo za besedo božjo (ali vsaj v veliko manjši mari nego Slov.), a Slovencem bi je ne hoteli dati. Kaj takega morejo zahtevati le taki nestrpneži, s katerimi se bratijo tudi naši „Ecovci". I nu: Sono tutti una famiglia! Proračun gorlškcga mesta kaže letos 254.40/ gld. stroškov in le 254.407 dohodkov. — Da pokrijejo ta primankljaj, hočejo uvesti baje davek na dvokolesa. Gorica bi bilo potem prvo mesto v Avstriji, ki bi obdačilo kolesarje. Zima. — Zadnja „Soča" je hvalila lepe dneve, katere smo imeli do petka v Gorici. Ali predno so jo dobili znanji naročniki v roko, spremenilo se je vreme po noči in v j soboto jutro nas je iznenadil sneg. Do | danes je snežilo vsak dan po nekoliko. Mraza sicer ni, vendar imamo neprijetne zimske dneve, kakoršnim v Gorici nismo posebno navajeni. Dediče iščejo. — V Gorici je umrl 28. apr. pret. 1. polkovnik Karol Šestak. Sodišče je izdalo zdaj oklic, naj se oglase tisti, ki menijo, da imajo kako pravico do zapuščine. Na Sv. Goro je prišlo v I. 1894. okoli 150.000 romarjev; med temi jo bilo obhajanih blizu 40.000. — Kakor znano, se je letos vršila tjekaj gori k Materi Božji velika procesija. — Umrl je v tern letu obče ljubljeni vodja preč. g. Lovro Rutar, ki je pa dobil vrednega naslednika v osebi preč. g. Andreja Lebana iz Grgarja. Požar. — V Tomaževici pri Komnu je pogorelo posestniku g. Antonu Furlanu več poslopij; škode je okoli 2400 gld. Zavarovan je bil pri Feniksu. Požar v Št. Andrcžn. — Učeraj ob 7. zjutraj je začelo goreti pri Maruščevih na Rojicah. Zgorel je skedenj in vse, kar je bilo v njem : dva voza, kmetijsko orodje, krma, veliko krompirja in repe. Sumijo, da je zažgal hlapec, ki je pobegnil. Na plat zvona je prihitelo k pogorišču veliko — gledalcev; pripeljali so tudi gasilko s kolodvora, a vode — ni bilo dosti. Došli so tudi goriški ognjegasci, ki so zavarovali sosednja poslopju. V Vrtojbi je hotel neki tat okrasti cerkev. Prinesel je lestvice celo iz Gornje Vrtojbe in šel skozi okno v cerkev. Domači fantje so to opazili in tatu ujeli; odpeljali so ga v zapor. Pravijo, da je tat iz Šempasa dbma. Radodarni doneski. — Za «Slogine» učne in vzgojevalne zavode je dalje došlo : Prijatelj slovenske mladine 100 gld. — Gosp. dr. Fran Kos v Gorici 30 gld. — Gosp. Fr, Blažon na gor. kolodvoru 1 gld. — G. Ant. Rudež v G. 2 gld. — Prof. Andr. Kragelj 2 gld. — Preč. g. Jos. Poljšak v Prva-čini 4 gld. 80 kr. — Mons. Janez Gumar, č. kanonik in dekan v p. Gorici, 12 gld. Gosp. dr. Anton Tušar, bkrož. sod. predsed-dnik v Rovinju, 5 gld. — R. na Tirolskem 2 kroni — Preč. g. Janez Dugulin, župnik v Ajdovščini, 3 gld. — Gosp. J. Vogrič, učitelj v p. v Gorici 3 krone. — Petorica prijateljev po pogrebu pokoj. Ulriha Furlana zložila v gostilni «governi» 2 gld. — G. Henrik Leban, učit. v Ozeljanu, 50 kr. — Fr. G. 1 gld. — V gostilni g. Caharija na Nabrežini pri veselem omizju, slaveč imendan g. Silvestra Caharija, zbralo 3 gld 55 kr. — V isti družbi se je prodajala na dražbi v korist «Sloginih» zavodov jedna smodka za 1 gld. 2 kr.; kupil jo je g. Fr. Pertot. — V krčmi g. Jakoba Maraža v Dol. Vrtojbi zbrana družba narodnih mladeničev in mož zbrala 9 gld. 6 kr. — Nekateri Kanalci, ki se čudijo sklepu odvetniške zbornice goriške, zložili 3 gld., a trije antisemiti so doložili še 50 kr. — Pri sklenjeni bratovščini Iv. Geja in Fr. Ferjančiča dala vsak 1 krono. Namesto voščil ob novem letu so darovali: Gosp. Jos. Štrekelj, naduč. v Gorjanskem, 1 gld. — Preč. g. BI. Grča, župnik in dež. poslanec v Šempasu, 2 gld. Po poštni hranilnici je došlo : Slovenski krokarji v laškem Kopru zbrali 1 gld. 60 kr. za otročiče v Slovenski Gorici. — F. T. na Nabrežini 1 gld, — Pri Takrajnem v Brjah zložili : zgovorni Makovec, Vodopivec, Vider in Saks po 1 krono ter Možina in Nekdo 120 vinarjev. — G. Simon Cigoj, trgovec z lesom v Malovšah 1 gld. — Gosp. Ivan Končan v Sevnici na Staj. 60 kr. Bog ohrani toliko rodoljubje med nami! Boj naš je trd, bodimo torej vstrajni v dobrem ! „Božičnica" v otroškem vrtu družbe sv. G. in M. v Ločniku je bila v 2. t. m. ob 3. pop. Žensko podružnico so zastopale gospe: predsednica Avgusta Šantel, de-narničarica Marija Kancler in odbornica gospa Blažonova; možko podr. pa denarničar g. Val. Kancler. — Otrok je bilo 26 (in ne 4, kakor se je veselil „Gorriere" ob pričetku šol. leta!); odgovarjali so jako lepo. Gospe so jih obilo obdarovale z obleko in obuvalom (10 parov čevljev) in drugimi potrebščinami ; v rutici za nos pa so dobili sadja, pomerančo in lep kolač. — Pri tej priliki dodamo še' zadnji izkaz darov za božičnico ženska podružnica: Gospa Karolina Goličeva 1 gld., neka gospa 1 gld. — Gosp. Moše v Raštelju 22 kosov za obleko. — Gospa Mercinova je naredila 2 srajci in 10 parov zapestnic. Presrčna hvala darovalcem in rodoljubnim gospem pri ženski podružnici Izpit. Gospdč. Ljudmila Pez diče v a, hčerka c. kr. poštarja v Solkanu, doslej že -izprašana poštna odpraviteljica, je prestala tudi izpit za brzojav — z odliko, čast ji! f Dr. Ante Dukić, odvetnik in dež. poslanec, bivši deželni poglavar, umrl je 28. dec. na Voloskem v 40. letu svoje dobe. Sijajen pogreb se je vršil 30. dec. ob 3. po-poludne. Na grobu je govoril g. poslanec Mate Mate Mandič, podavši kratek životopis pokojnikov in naglašujoč njegove zasluge za prooujo naroda v tužni Istri. Mir njegovi rodoljubni duši! Naše ceste. Na tretji strani govorimo o cestni policiji in o udiranju pomolov nad cesto, kar spravlja v nevarnost ljudi, blago in živino. Ker je taka nevarnost doletela uprav tolminskega glavarja visokor. g. grofa Miroslava Marenzija, smo prepričani, da bo, ako se ponudi prilika, poročal na višje mesto o takih nevarnostih na cesti ob Soči. Tukaj nam je poročati o drugih pritožbah, ki so nam došle. Gesta od Solkana naprej je vsa ledena in gladka, da vozovi v klancih kar drčč naprej, dasi so zavorjeni. Dogaja se tudi, da zadnji konec voza zdrči v stran, da je Često nevarnost, da se voz prekucne. V sredo teden sta dva voza, ko sta se srečala, trčila skupaj, ker jeden voz je z zadnjim koncem zdrčal po gladkem ledu v stran. Ali bi ne bilo umestno, da bi se za zdaj posipale ceste z drobnim gruščem?! Na predelski cesti je tudi prav nevarna vožnja, zlasti pa še zato, ker cesta še vedno ni popravljena! Upamo, da se ti nedostalki čim prej odpravijo! Rojaki! — Zadaj opisujemo smeli korak laških in židovskih odvetnikov, ki so se predrznih, poslati ministerstvu protest proti rabi slovenskega jezika pri goriškem okrajnem sodišču, pod katero spada skoro trikrat več Slovencev nego Lahov. Ti odvetniki, ki so pokazali svoje nestrpno na-sprotstvo do našega jezika, so naslednji: Ime in priimek: Stanuje v ulici: Dr. Alojzij Pajer Gosposka 10. „ Enrico Luzzatto (žid) n H. „ Graziadio Luzzatto (žid) Pri škofiji 1. „ Raimondo Luzzatto (žid) Šolska 4. „ Marco Morpurgo „ Koren 9. „ Adolf Gollob Glediška 4. „ Emilio Nardini Magistralna 13. „ Josip Batiggi Travnik 9. „ Angelo Canetti Semeniška 10. „ Jos. Ličen Magistralna 4. „ Franc Marani Gosposka 5. „ - Carlo Venuti Vrtna ulica 33. „ Franc Verzegnassi Koren 4. Rojaki! Zato le pridno nosite jim svoj denar, da bodo toliko lože preganjali slovenski jezik iz sodišč in kratili mu tiste pravice, katere so mu dovoljene po naravnih, božjih in državnih postavah. Furlanski tramvaji. — Furlani so dobili železnico, ki stane deželo 50.000 gld.,. a nima niti toliko dohodkov, da bi poravnavala vsakdanje prometne stroške. Vipavska železnica pa ni prišla niti resno v poštev, dasi ste se obč te dve železnici smatrali s početka kot nerazdružljiva celota, da namreč dobimo obe ali pa nobene. No, Lahi so dobili svojo, zato se za vipavsko ne zmenijo. — Ali laški pregovor, da „mangiando vien appetito“ [z jedjo raste tek] se uresničuje tudi v tej reči. Furlanska železnica jim ne zadošča in izumeli so celo vrsto načrtov za tramvaje na par (trenovie) iz Gorice po Furlaniji. Deželnim poslancem so razposlali že neko spomenico v tem oziru in gotovo je, da pridejo s kako zahtevo tudi pred deželni zbor. Ali nverjeni smo, da gg. poslanci na slovenski strani ne pojdejo več na podobne laške limanice, kakoršne so jim bile nastavljene s furlansko in vipavsko železnico. Naj-poprej naj se zgradi vipavska železnica, potem bi se še le dalo govoriti o teh tramvajih v deželnem zboru! — Morebiti se še vrnemo na to furlansko spomenico, a ne zato, ker bi se nam ždelo to potrebno, marveč zato, da jo kot nekako „kurjoziteto“ pokažemo slovenskemu svetu! l/j Tolmina nam-piše prijatelj: „Veselo novo leto je doživel c. kr. notar 'gosp. dr. Janez vitez pl. P r etn e r s t e i n, prazno vaje v ožjem okrogu svoje rodbine izreden jubilej, kajti prav s končanim letom 1894. je dovršil v svojem arhivu 30.000 poslovno številko*. Požar. — V Lipi na Krasu je pogorela prazna hiša posestnika Okretiča št. 31. Škode je okoli 500 gld.; bila je zavarovana. Tatovi. — V Št. Petru pri Gorici so neznani tatovi ukradli z voza v Gorico vračajočih se trgovcev z rihemberškega trga nekoliko blaga. — Tatovi se zadnji čas pogosto pokazujejo v Gorici in okolici. Gospodo dopisniku prav toplo zahvaljujemo ob koncu leta in se jim isto tako vroče priporočamo za pomoč tudi v prihodnjem letu 1895. Dobri, vestni dopisniki so neobhodno potrebni vsakemu listu, tako tudi nam, ako hočemo prinašati novice iz vse dežele. Zato prosimo svoje prijatelje, da nam poročajo o vsem, kar bi utegnilo zanimati čitatelje našega lista. Prosimo pa, naj bodo dopisi stvarni, brez nepotrebnih uvo do v ali drugačnega lepotičja. Stvarno poročanje najbolj ugaja čitateljem, saj vse drugo si potem dostavi vsak čitatelj sam, Deželni zbor goriški je imel 27. dec. ob 11. svojo prvo sejo. Nista navzoča poslanca Bernardelli (zadržan) in Mahorčič (ki je bolan.) Zbor otvori deželni glavar v laškem jeziku, spregovori par stavkov slovenskih in zaključi zopet laški, pozvavši poslance, da zakličejo presr. cesarju trikratni e v v i v a. — Vladni zastopnik spregovori svoj navadni stavek v obeh jezikih. Deželni glavar se spominja pokojnega poslanca Del Torra in dež. računarja Jegliča. — Na to storijo svečano obljubo poslanci M i c h e 11 i, Klančič in Grča. — Dr. N. Tonkli čita poročilo dež. odbora o začasnem pobiranju davkov (Poročilo je 1 e laško !) ki se odobre in sicer v isti meri, kakor je deželni odbor že prej razglasil občinam in v našem listu. — Prihodnja seja ho 8. jan. ob 5 pop. BezerTiiim poročnikom je bil imenovan te dni naš rojak g. Josip Kazimir Vodopivec, sin ces. svetnika v Gorici. Imenovani gospod se je posvetil vojaški službi in ostane pri vojakih; zdaj je nameščen v Zagrebu. V Št. Andrežu pri Gorici je umrl 28. dec. po kratki bolezni g. Josip Nanut starši v 83. letu svoje starosti. Bil je prvi župan štandrežki in ud cestnemu odboru. Ko smo se Slovenci pričeli gibati, bil je pokojni Nanut med prvimi boritelji za slovensko stvar v okolici. Več let je bil tudi odbornik političnega društva „Sloga“. — Pogreb je bil prav veličasten. Naj v miru počiva. Požar. Pri Fonih med Tolminom in Kobaridom je 31. dec. ob 9. zvečer, kakor se sumi, zlobna roka prižgala goveji hlev št. 2., ki je pogorel da tal, tik njega pa svinjak in s slamo kriti del hiše. Zgorela je dalje tudi krava, tri teleta, dva pitana pre-šiča in mnogo klaje. Pogorelec je zavarovan pri „Slaviji“. Ali pomanjkanje dobrih potij in sedanji zimski čas mu silno obtežita itak prehudo stanje. Zasuta cesta. — 24. decembra se je peljal tolminski glavar grof Miroslav Marenzi v Gorico. Na ovinku, ki drži proti Ročinju, moral je voz nakrat postati, ker je bila cesta zasuta; udrla se je na cesto plast grušča in debelega kamenja, ki je prej itak le visela in je bilo pričakovati, da se udere. — Pri strani ceste so bili manjši kamni, katere so odstranili, da je mogel voz s težavo čez. — Čas bi že bil, da bi se odstanili vsi taki nevarni pomoli nad cesto ob Soči in tista mesta obsadila z akacijami ali drugimi drevesci. Erar je dolžan to storiti v korist javne varnosti! Cestni red. — 23. decembra se je jako mudilo nekemu vozniku na kolodvor. Nesreča je hotela, da je povozil nekega odraslega moža, ki je prišel popolnoma pod voz, da so ga morali odnesti v bolnico. Redarja ni bilo nobenega blizu, dasi je bilo slišati kričanje celo do Travnika. — Pri tej priliki moramo ponavljati, na kar smo že večkrat opozarjali, da je pri naša ulična in cestna policija jako pomankljiva, da je v tem oziru zlasti na deželi jako na slabem. Vozniki, ki navadno na vozu le sede ali celo spe, se mnogokrat malo brigajo za živinče in puste, da gre, kakor hoče. Pravilno umikati se nočejo vselej, niti ne pristopijo h konjem, ko prihaja nasproti kak voz. Skoro pred vsako krčmo se vozovi ustavljajo na cesti, da je prehod večkrat prav težaven. Ti ne-dostatki so hudi zlasti po noči, kajti redko kak voz ima luč. Ni čuda, da se dogajajo nesreče; čudno je le, da jih ni več. — Take pritožbe se čujejo od raznih stranij. Pričakujemo od naših slovenskih voznikov na deželi, da bodo radovoljno pazili na red, kar bo tudi njim samim v korist. S Tolminskega. — Pred nekaterimi meseci se je bilo ustanovilo sadjarsko društvo za naš okraj. Ne vemo, kako je to, da se nič ne sliši o tem društvu, ali je potrjeno, in kako deluje. Odbor naj blagovoli oprostiti, ako se drznemo omeniti to društvo na tem mestu. Kolikor nam je znano, prvotna pravila so se nekoliko popravila, zato bi ne bilo odveč, ako bi slavni odbor objavil vsaj poglavitne točke društvenih pravil, da bi ljudstvo izvedelo, kako in kaj. Tudi nekoliko bobnanja je treba, drugače vse zaspi, še vpije in vpije se in vendar čestokrat ne more se naprej, kaj še le z molčanjem. Torej — bobnajte na vseh koncih, in boste videli, da pojde! Iz; Idrijske doline. — Občina Slap je vložila prošnjo po svojem podžupanu pri cestnem odboru v Tolminu, da bi predlagal most na Slapu med skladovne. V prevdarku za 1. 1895. je slavni cestni odbor postavil 200 gl. za cesto Slap — Pečine, in 100 gl. za cesto Slap-Št. Viška gora. Ba je ta podpora malenkostna, vsakdo vidi. Vsa idrijska dolina s Št. viškogorsko planoto vred nima skladovne ceste. Pravično bi bilo, da se ta dolina nekoliko odškoduje s tem, da se „sprejme most na Slapu med skladovne. Zaupajoči pravicoljubnosti slavnega cestnega odbora in zanašajoči se na krepko podporo odbornikov na Št. viškogorski planoti in pri Sv. Luciji smo skoraj gotovi, da slavni cestni odbor nam te prošnje ne odbije, sosebno, ker se most nahaja zdaj v dobrem stanu. Društvene vesti. — „Goriški Sokol" je imel pred-učeranjem popoldne letni občni zbor. Ko se je zbrala dobra tretjina vseh udov, otvori starosta zborovanje in naznani sklepčnost občnega zbora; omenja na kratko važnejše pojave v društvu med letom in vspodbuja zborovalce, naj bi zanaprej šli odboru še po-žrtvovalneje na roko, da bo mogel „Goriški Sokol" izvršiti svojo važno nalogo, katero ima v goriškem mestu. — Tajnik prečita odbo-rovo poročilo, ki se odobri. Tu se omenjajo vsi pojavi v društvu tekom leta: veselice, izleti, strelski večeri, telovadnica, tamburaški zbor itd. Odbor je imel tekom leta 14 sej in tri razgovore. Doslej kupljeno telovadno orodje je plačano z radodarnimi doneski, v prvi vrsti z darom kegljaškega kluba, kar sprejme zbor s hvaležnostjo na znanje. — Denarničarjevo poročilo je jako ugodno. Dohodkov je bilo 505 gld., stroškov pa 477 gld., a med temi je šlo nad 100 gld. v poravnanje dolga iz prejšnjih časov. Društveno premoženje kaže 496 gld. aktiv in 216 gld. pasiv. Pri volitvi novega staroste je bil z vskli-kom zopet potrjen dosedanji starosta A. Gabršček, v odbor pa gg. Jos. M u ž i č, Jos. Dekleva, J. Fajgelj, J. Mermo-1 j a, A. Jerkič in Avg. Janša; — za razsodnike: dr. Al. Rojic, dr. H. Tuma in J. Pečenko. Starosta zahvali udeležnike in jim zopet priporoči, naj bi šli odboru na roko v delovanju za povzdigo našega „Sokola". Posebno pa jim polaga na srce pevsko šolo in telovadbo. S tem je bilo zaključeno zborovanje, ki je trajalo dve uri. V letošnjem predpustu bodo t r i plesne vaje, veliki ples in maskerada. Natančneje naznani prihodnja „Soča". — Narodna Čitalnica v Cerk-n e m *) bo imela svoj redni letni občni zbor 17. t. m. ob 10. uri dopoldne v društveni sobi z navadnim dnevnim redom. K obilni udeležbi uljudno vabi — odbor. — Kmetijska Čitalnica v Podme 1 c u bo imela svoj glavni občni zbor v hiši Luke Breliha 20. t. m. ob 2. uri pop. po navadnem dnevnem redu. K obilni udeležbi uljudno vabi — odbor. — Iz Sežane: Na Silvestrov večer sta priredili naša možka in ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda veselico na korist družbe. Veselica se je vršila v splošno zadovoljnost prisotnega občinstva. Peli so sami domači fantje in. dekleta ter so izvršili svojo nalogo povsem častno, tako, da so morali ponoviti nekatere pesmi. Seveda gre v prvi vrsti zasluga na tem spretnemu in za glasbo jako unetemu pevovodju gosp. Kosovelu, a tudi pevci in pevke so želi obilo zahvale. Igra „Dva gospoda in *) Vsa narodna društva prosimo za točna, kolikor mogoče kratka poročila o društvenem gibanju. Zlasti pa naj se nam takoj naznanjajo premembe v odboru za prihodnji „Kažipot". jeden sluga" je vzbujala veliko smeha, sosebno sta g. Kosovel in gospdč. Maša Dolenčeva izborno zabavala občinstvo s svojimi dovtipi; pa tudi gospodična Ozbičeva in gg. Renčelj in Pirjevec so častno proizveli svoje uloge. Po veselici je bik šaljiva loterija, ki je donesla družbi lep dobiček. Pozno v noč smo se razšli, vzemši seboj prijetnih spominov. Na lepem vspehu gre zasluga, poleg pevovodje, tudi prireditelju, denarničarju, gospej Guličevi in gospici Pitamčevi in pa vsem gospem in gospicam, ki so kaj darovale. Bog jim povrni! Tudi našo predsednico gosp. R i b a f e v o moramo zahvaliti, da je s svojo skromnostjo mnogo pripomogla do lepega vspeha. Isto-tako gre velika zasluga gosp. P o 11 a y e v i, ki je s svojo miroljubnostjo pripomogla, da so se pomirili razburjeni duhovi in da se ni vgnezdil zli duh prepira tudi v našo podružnico vsled zadnjih občinskih volitev. Hvala jima. Naša družba ima plemenit namen, plemenite biti morajo tudi nje udinje. Osebnosti treba pustiti na strani in le koristi družbe imejmo pred očmi! Ako bodemo res plemeniti, vspevala bode tudi- naša družba ter do-našala obilnega sadu, katerega se bodo veselili naši potomci in nas blagoslovljali. S prirejanjem veselic vzbuja se tudi zanimanje za družbo med priprostim ljudstvom, da začne prispevati za isto. Saj naše slovensko ljudstvo je dobro, samo poučevati ga je treba, ne pa je prezirati in žaliti. Nekaj mi je pri tem na srcu, kar ne morem zamolčati. Tu v Sežani bi lahko veliko dosegli v probujo preprostih mladen-čev, ako bi le-ti imeli svoje bralno društvo-Kajti le čitanje oplemenuje človeka in mu utrja značaj. A kje trebamo bolj značajev, nego tu ob obalih Adrije?! Res, da imamo Čitalnico, ali tg je bolj za razumništvo. Za priproste mladenče treba drugačnega društva, kjer se isti gibljejo svobodneje in poučejo drug druzega. Saj za začetetek ni treba kdo ve koliko časopisov, zadoščali bi le domači listi. In še te naj bi prepuščala Čitalnica po znižani ceni. Veliko zaslugo bi si stekli oni gospodje, kateri bi hoteli s tem buditi narodni čut med našimi fanti. Lepa Sežana naj bi ne bila samo največja in najlepša vas na Krasu, marveč tudi najzavednejša in najtrdnejša zaščita Slovencev ob Adriji! — V Trstu bodo v Čitalnici o pustu sledeče zabave: 12. t. m. šaljiva tombola s plesom; 26. jan. plesna zabava; 9. febr. veliki ples; 23. febr. plesna zabava. — Delavsko podporno društvo bo imelo 26. jan. svoj veliki ples v gledišču „Politeama Rossetti". Plesalo se bo tudi „Kolo" v krasnih narodnih nošah. — Silvestrov večer „Tržaškega Sokola" je privabil toliko odličnega občinstva, da so bili društveni obširni prostori skoro pretesni. Ves jako mikavni in raznovrstni vspored se je vršil prav točno. Krasni govor staroste bil je vzprejet navdušeno. Bil je zopet lep večer, ki je kazal, kako važen faktor v socijalnem življenju tržaških Slovencev je „Sokol". Večer sta počastila mej mnogimi drugimi odličnimi rodoljubi tudi istrska prvaka gg. brata dr. T r i n a j s t i ć a. — V Podgradu v Istri so ustanovili posojilnico. Ravnatelj je preč. g. dekan Anton Rogač, namestnik pa zdravnik dr. Jos. S e b e s t a. — „Slov. učiteljskega društva v Ljubljani" odbor, kateri je bil pri občnem zboru dnč 28. decembra pret. 1. izvoljen, se je tako-le sestavil: G. Žumer Andrej, predsednik; g. Raktelj Fr., podpredsednik ; g. Furlan Jak., tajnik; g. Kecelj Al., blagajnik in upravnik glasila; g. Janežič Janko, knjižničar; g. Dimnik Jak,, ured. glasila. Odborniki gg.: Cepuder Jožef, Javoršek Ant. in Likar Janko. — Silvestrov večer, ki ga je priredilo pevsko društvo „Slavec" v dvoranah starega strelišča, je privabil obilo gostov. Pevske točke so se pod spretnim vodstvom g. Stegnarja dobro prednašale. Komični prizor „Povsod smola* je vzbujal obilo smeha. O polnoči je društveni predsednik g. Dražil s primernimi besedami nazdravil mlademu letu. Na to seje dvignila zavesa in je sledil krasen prizor „Alegorije” starega in novega leta (načrt slikarja g. Krameršiča). Lepi večer je zaključil animiran ples, ki je trajal do ranega jutra. V B o 1 j u n u se je ustanovila podružnica družbe sv. G. in M. za Istro. — češka rodoljubna gospa Neureiterjeva je poslala tej družbi 50 gld. kot božični dar. — Pevsko društvo „G o r o t a n“ bo jutri obhajalo ustanovno slavnost v Šmihelu nad Pliberkom. To je prvo pevsko društvo na Koroškem! Naprej! — Slovensko pevsko društvo v Ptuju na Štajerskem je izvolilo dr. Tomaža H o r v a t a, odvetnika v Ptuju, predsednikom za 1. 1895. — N a 5 e p o s o j i n i c e na Slovenskem kaj lepo napredujejo. Nova i d r i j s k a posojilnica je imela v dveh mesecih blizu 100.000 gld. prometa. —- Padeš k a po-soj. na Kranjskem je imela lani 52.000 gld. prometa. — M o k r o n o š k a pa je imela blizu 36.000, ona v Krškem pa 229.136 gld. — V Brežicah na Staj. so ustanovili novo posojilnico. — Politično društvo „J.edna-k opra vnos t“ v Idriji, kateremu je namen v prvi vrsti delovati za politični, gmotni in duševni, stanovski in narodni napredek sosebno delavskega in kmečkega stanu, je ustanovljeno in bo imelo že prihodnjo nedeljo svoj ustanovni odnosno prvi občni zbor z dnevnim redom: 1. poročilo osno-valnega odbora, 2. volitev odbora, 3. slučajnosti. Obširneje poročilo o tem prepotrebnem društvu v socijalnem in narodnem oziru priobčimo v drugi štev. Za sedaj le z veseljem pozdravljamo to rodoljubno misel. — Obrtno nadaljevalna šola. Kuratorij za vzdrževanje slovenske nadaljevalne šole za obrtne učence [dr. A. Gregorčič, grof A. Goronini, ces. svetnik Fr. Vodopivec in A. Gabršček] je imel zadnje dni dve seji, v katerih je določil proračun za 1. 1895. in sicer počenši s prihodnjim šolskim letom za dva razreda. Dalje je določil druge potrebne korake, kako bo treba dobiti gmotnih sredstev v pokritje proračuna. — Za božičnico Sloginih zavodov so dalje došli darovi: Dr. Anton Gregorčič 10 gld. — Dr. Jos. Pavlica 5 gld. — Dr. Fr. Žigon 5 gld. Major pl. Ilijaševič 5 gld. — Mons. dr. Jos. Gabrijevčič 3 gld. — Nad- škof. tajnik Jos. Bajc 5 gld. — Moris. Fr. Košuta 5 gld« — Mons. Bensa 2 gld. — Mons. Andrej Marušič 2 gld. — Mons. Kofol žzopetj i gld. — Dr. H. Tuma 2 gld. — Gospa dr. Bojčeva 3 gld. — Slovenski bogoslovci 3 gld. -—Svetogorski vodja J. Godnič 1 gld. — Neki župnik 1 gld. — Krojaški mojster S. Rožanc v Gorici 1 gld. — Trgovec J. Pečenko 1 gld.— Pek Karol Drašček 50 nč. V prvem razkazu jo bila neka pomota, namreč jeden „Neimenovanec” je daroval 5 kron in ne 5 gld. — Gosp. prof. Jak. Čebular v G. 2 gld. — Gospa Franč. Jakilova v Rupi 2 gld. — Silvestrov večer v „Goriški Čitalnici" je bil prav živahen. Udeležba je bila večja nego smo pričakovali. Petje je vodil pravnik g. Faganel in sicer dva mešana in dva ženska zbora, točno o polnoči po nagovoru g. Klavžarja pa možki zbor, ki je pel „Napitnico". Petje je bilo prav dobro; mešana in ženska zbora sta se morala ponoviti, Gosp. Faganel je izborno pel veliki Vilharjev samospev za bariton „Mornar". Ta samospev, kakor tudi oba ženska zbora, je dovršeno spremljal na glasoviru g. J. Fon. — Pred polnočjo se je igrala še tombola na šaljive in drugačne dobitke. Točno o polnoči so si navzoči gostje drug drugemu voščili „srečno novo leto» — potem pa se je nadaljevala izredno živahna domača zabava do 3. zjutraj. — Udje in gostje so prav zadovoljni zapuščali čitalnične prostore, nesoči seboj lep spomin na pričetek novemu letu 1895. — „Goriška Č i t a 1 n i c a" je imela v soboto teden svoj občni zbor. Udeležba je bila zadostna, da je bil zbor sklepčen. — Predsednik g. ces. svetnik Fr. Vodopivec pozdravi navzoče člane in govori o razmerah, ki društvu niso ugodne; več udov je odšlo iz Gorice, štirje so umrli, a pristopilo jih je le deset. V znamenje žalovanja za pokojnimi udi gg. Žepičem, Ličnom, Jegličem in Jakopičem zbor ustane s sedežev. Dalje pripoveduje o raznih korakih v dosego „Narodnega doma", ki doslej še niso prinesli za-željenega sadu. Ali sedanje stanovanje je gospodar v marsičem popravil, na najemščini je pa popustil 100 gld., da plačuje Čitalnica odslej le po 600 gld. na leto. — Časopisov je bilo 42 v bralnici. Tajnika namestnik gosp. notarski kandidat M. Premrou čita lepo sestavljeno poročilo odbora o delovanju v preteklem letu. Želeli bi, da bi nam ga dal na razpolago, da bi ga v „Soči" ponatisnili v celoti, ker bo zanimalo vse prijatelje tega našega prvega narodnega društva v goriškem mestu. — To poročilo je odbor sprejel brez ugovora ha znanje. Denarničarjevo poročilo kaže: dohodkov 1601 gld. 61 kr., stroškov pa 1526 gld. (V teh izdatkih je tudi 260 gld. vrnjenega dolga. - Društveno stanje kaže i 165 gld. 36 kr. aktiv in 795 gld. pasiv. — Izvole se pregledovalci računov gg. prof. Fras, J. Simčič in Trost Janko. Naroče se z mulo izjemo vsi dosedanji časopisi. Pri točki: posamezni predlogi sta se oglasila dva društvenika. Prof. A. Kragelj predlaga, naj naše prvo narodno društvo v znak narodove hvaležnosti izvoli slovečega pesnika in rojaka Simona Gregorčiča o priliki njegove SOletnice častnim članom, kar se soglasno in z oduševljenjem sprejme. — Tiskar A. Gabršček pa predlaga, naj se naloži prihodnjemu odboru, da pregleda in sedanjim odnošajem primerno predela društvena pravila, v katere naj sprejme novo vrsto drušl-venikov, ki plačajo enkrat za vselej 200 gld. Ta denar je nedotakljiv in se za .zdaj naloži v „Goriški posojilnici", po sklepu občnega zbora pa da se lahko porabi za stalen društveni dom v kakoršni koli obliki. Ko odbor konča to delo, naj se skliče izredni občni zbor, da se bo bavil s premembo pravil. Tudi ta predli j e bil soglasno spre jet. Novi odbor se je sestavil tako-le: predsednik c. svetnik Fran Vodopivec ; namestnik prof. A. Šantel; blagajnik Ben. Poniž; tajnik Alojzij Bajec; pevovodja Ivan Mercina; igro-vodja E. Klavžar ; knjižničar dr. Henrik Tuma ; gospodarnik Fran .Sivec; odbornik Lj. Premrou. Namestnika Ivan Dekleva in M. Premrou. — Bralno društvo v Šempasu je imelo dne 30. dec. letni občni , bor. Dnevni red je obsegal točke določene v pravilih. Predsednik č. g. BI. Grča je v nagovoru grajal škodljivi duh časa: „vsak po svoji glavi", ki kvari vse javno in društveno življenje. Tajnik g. Ivan Batič je opisal delovanje društva v letu 1894. in želel društvu več udov, posebno delajočih. Denarničar je predložil račun pret. leta, ki kaže ugodno gmotno stanje društva. V odbor so bili voljeni prejšnji odborniki , le mesto odišlega č. g. V. Pipana je ustopil Č. g. Fr. Guzelj. Občni zbor je naprosil odbor, da tudi letos oskrbi društvu nekaj podučnih in zabavnih večerov. Ostala Slovenija. Deželni zbor tržaški prične svoje letošnje zasedanje dne 10. t. m. Doslej so določene le-le točke, ki naj pridejo v razpravljanje : Proračun deželnega šolskega zaklada za leto 1895.; zakonski načrt glede nezavisne občinske doklade na opojne pijače — (poročevalec dr. Dompieri); predlog, da se izroči vladi prošnja, da naj bi posredovala tukajšnja vlada v dosego državnega zakona, po katerem naj bi vodila država sama civilne registre (porpčevalec dr. d’Angeli); predlog glede osnove in notranje uredbe zemljiških knjig mesta tržaškega (poročevalec dr. Dompieri); resolucija za zgradilo jusličnega poslopja in preiskovalnih zaporov v Trstu — (poročava! > dr. Sehellander); predlog za volitev posebnega odseka peterih članov, ki naj bi se bavili slučajnimi predlogi,tičočimi se železniških vprašanj. O splošnem delovanji deželnega odbora bode poročal dr. Dompieri. — Kakor je razvidno iz teh kratkih podatkov, bavil se bode deželni zbor v prihodnjem svojem zasedanju z vprašanji vitalne važnosti za tržaške Slovence. Gospoda deželni poslanci ki je ista, katera sedi v mestnem svetu — hočejo namreč s svojimi predlogom, «da naj bi država sama vodila civilne registre* ideritifikbvati se nekako z «liberalnimi» zakoni Ogerske, s svojim predlogom o «notranji uredbi zemljiških knjig v Trstu* pa se bodo trudili iztisnili slovenščino iz zemljiških knjig. Kaj takega je vsakakor pričakovati, kajti bilo je v tržaških italijanskih listih doslej že mnogo hrupa glede slovenskih odlokov tržaškega sodišča, katerih odlokov neposredni nasledek so tndi — in to popolnoma logično — slovenske zemljiške uknjižbe. Piran proti tržaškemu škofu. — Piranski občinski, zastop je v zadnji svoji seji sklenil, zatožiti tržaškega škofa Glavino pri papežu, češ da deluje zoper narodne interese italijanskega prebivalstva škofije tržaško-ko-prske. Namestništvo je ta sklep razveljavilo. Kakor znano, , je namestništvo po dolgem in temeljitem preudarjanju razveljavilo jednak sklep tržaške mestne delegacije, to pa gospodov v Trstu ni kar nič motilo, kajti poslali so svojo pritožbo vendar papežu. Lokalna železnica Ljuljan a-Kamnika — Glasom zakona z dne 12. aprila 1893. 1. prevzame država vse podvzetje. delniške družbe „Lokalna železnica Ljubljana-Kamnik" na podlagi pogodbe, ki se je sklenila dne 13. decembra 1:894. 1. Vsled tega bode generalno vodstvo državnih železnic odslej oskrbovalo promet omenjene železnice na račun države. V Idriji je umrl šolski ravnatelj gosp. Jakob lugiič, kateremu so mesec prej pokopali soprogo. Bajnik je bil dober šolnik in vrl narodnjak, star še le 56 let. Zdravstveno stanje. — V vaseh Ku-teževo in Hrastje v postojinskem okraju se je pojavila škrlatna davicu zbolelo je 20 otrok in 2 odrasli osebi. Izmej otrok jih je umrlo šest. — V Crnomeljskem okraju je. zbolelo v Narajcu 1.1 oseb in je umrl I moški. Otroci iz te vasi ne smejo v šolo, dokler traje bolezen. Deželni zbor kranjski je imel prvo sejo dne 28. dec. Po slovesni sv. maši so se zbrali poslanci v letošnje zasedanje. Deželni glavar Detelu otvori sejo, pozdravi poslance in zastopnika vlade, dež. predsednika barona II e i n a. Omenja, da poslance čakajo važni predlogi, posebno uprašunje, kako pokrili primanjkljaj v dež. proračunu v bodoče; omenja da se bo primerno obhajala 50 letnica vladanja cesarjevega. Ilein pozdravi imenom vlade nemški in slovenski vse poslance, zagotavljajoč jim naklonjenost vlade (Klic: posebno v uradnem listu!) za delovanje zbora. Gosp. poslanec Fr. Arko stori obljubo v roke dež. glavarja. Vole se odseki, katerim se izroče došle prošnje in peticije. Prihodnja seja se naznani gg. poslancem pismeno. — Pod naslovom «deželnozborski utrinki* piše »Slovenski Narod*, da je bil g. Detela zadnje dni vedno kaj slabe voljo. Nič ga ni veselilo in na obrazu se mu je čitalo, da ga tarejo posebne skrbi. O VVindiscbgraetz.... VVindischgraetz.... Tudi pri zborovanju dež. zbora ni bil g. glavar nič prav razpoložen. Govoril je nerazumljivo, kakor po navadi, podoben vmirajočernu labddu... A g. dežel, predsednik ga je poškropil s hladilnimi kapljicami za njegovo srčno rano. In še le potem so se vgladile gube na glavarjem obrazu... Torej ni še vse izgubljeno !.... Druga seja je danes. Deželni zbor štajerski sešel se je dl dec. m. 1. Deželni glavar grof. Edin. Attems je pozdravil poslance, naštel v zadnjem zasedanju storjene sklepe in povedal, katere je cesar potrdil, katerih ni in katerih še ni potrdil, kaj je vse storil deželni odbor, omenil -50 letnice cesarjevega vladanja in se konečno spominjal vmrlih poslancev. Ko so storili novovoljeni poslanci obljube, se je seja zaključila. Štajerski Slovenci imajo velike težave v tem zboru. Dasi zastopajo tretjino deželnega prebivalstva, vendar jih Nemci odrivajo in prezirajo. Deželni zbor koroški je otvoril 3. t. m. deželni glavar dr. E r w e i n s primernim seveda nemškim govorom, in takisto je tudi deželni predsednik baron Schmied-Zabierovv pozdravil poslance' samo v nemškem jeziku, da pokaže, kako vlada na Koroškem spoštuje ravnopravnost. Deželni zbor je potem sklenil voliti finančni odsek 12 članov, juri-dično politični odsek 7 članov, gospodarski odsek 10 članov, stavbeni odsek 9 elanov, železniški odsek 7 članov in verifikacijski odsek G članov. Posl. Muri je bil voljen v gospodarski in v verifikacijski odsek, posl. Einspielerja pa nemška večina zopet ni volila v noben odsek. V Brežicah na Staj. dobe tudi nemško šolo, ker tako žele nemški gospodje v Gradcu. Nernškutarija se širi, mesto da bi ji za vselej odzvonilo! Blaga oporoka. — V Gradcu je umrl g. Anton Dekleva, ki je zapustil 10.000 gld. za siromake v postojinskern, bistriškem in senožeškem okraju. Blag mu spomin! V Savinjski dolini na Šlaj. so začeli ljudje baviti se s pridelovanjem hmelja v velikih množinah ; .veliko denarja so utaknili v napravo zemljišč. Zdaj imajo veliko hmelja, a cene so mu tako padle, da se pridelovanje le slabo izplača. Nesreča. — V razborški župniji pri Zidanem mostu pripetila se je zvečer dne 23. m. m. nemila nesreča. Gospodar Jože Šeško napotil se je s svojo ženo k bližnjemu sosedu v goste. Doma pustila sta troje otrok,’ katerih najstarejši je bil star 9 let. Zakurila sta bila peč in spravila otroke v postelj. — C, e z, 5 ur se vrneta. V obližji hiše udari jima smrad palečih se cunj v nos. Nič dobrega ne sluteč, hitita v sobo k otročji poslelji in najdeta tam vse tri otroke mrtve; zadušili so se. Razgled po slovarjem svetu. Hrvatski ban je bil ob novem letu v Pešti, kjer se uprav rešuje ministerska kriza. 2. t. m. zvečer je bil ves čas navzoč v prostorih kluba narodne stranke, kar je vzbudilo ne malo vznemirjenje pri ustalili strankah, zlasti med liberalci in sploh v politiškem svetu. Kaj je pomenil ta korak hrvatskoga bana, pokaže se kmalu. Pomilovati moramo le svoje brate Hrvate, da jim stoji na čelu domače vlade tak pristen Madjar. — Zadnji glasovi zatrjujejo, da hrvatski ban in nihče drugi bo ogerski ministerski predsednik, ker uživa zaupanje krone in doslej ni bil zapleten v homalije na Ogerskem. Svctovnoznanl Slavjanskcga pevski zbor je dal v Zagrebu tri koncerte, ki so v vsakem pogledu sijajno uspeli. Zraven teh koncertov, prepevala je ista družba dne G. t. m. (na pravoslavni Božič) v pravoslavni cerkvi. V soboto popoldne pa je koncerto-vnla družba tudi pred gojenci katoliškega semenišča zagrebške nadškofije. Koncertu je prisostvoval tudi nadškof P o s i -lovič. Dne 12. in 13. bode Slavjanski kon-certoval v Ljubljani. V Zagrebu so ustanovili zavod za an-thopaidijo, švedsko telovadbo in masažo. S to ustanovo obogatel je Zagreb za jeden znanstveni zavod, ki je enak onim na Dunaju in v Pešti. Tako bodo imeli roditelji iz Hrvatske - Slavonije priložnost zdraviti svoje otroke v Zagrebu in ne bode potrebno, pošiljati je na Dunaj ali v Pešto. Zavodu sta gospodarja dra. Ivkovič in Oreškovič, vodja pa prof. Magrassi s svojo soprogo, ki sta delovala v Amsterdamu in v Stockholmu že več let v sličnem zavodu. Premožnim stari-šem slabo i/.raščenih otrok priporočamo — ako jim je mogoče — da se poslužijo tega zavoda v belem Zagrebu rajše nego na Dunaju ali drugod. i Umetniško razstavo v Zagrebu so odprli minoli mesec. V istoj so izložili svoje umotvore hrvatski slikarji, — umetniki, kakor n. pr. Bukovec, Mašič, Tišov, Ivekovič, Crnčić, Cikoš, Bauer, AVer, Femen, Ale -ksander, Hochetinger in Frangeš. Hrvatski časopisi zelo hvalijo to podjele. Bilo v čast bratskemu nam narodu hrvatskomu! Družbo za pogrebno pri p o moč so ustanovili v Zagrebu. V odboru se nahaja cvet zagrebškega razumništva. Družbina pravila je vlada že potrdila. Ko se vpiše najmanj 200 elanov, prične družbino delovanje. — Tudi mej gofiškimi Slovenci ne bi bila taka družba odveč. Hrvatska > od petka in sobote ima dva vrlo pisana članka z Dunaja o razmerah na Primorskem. Našteva razmerje med Lahi in Slovani ter opisuje napredovanje ilalijan-stva s pomočjo vlade. Mi smo »Hrvatski* hvaležni za ta članka, iz kojih se bratje Hrvatje temeljito pouče o naših razmerah. Naj bi se do dobra sporazumeli in pomirili doma, da bj mogli potem lože pomagati nam, ki potrebujemo podpore v trdem boju z mogočnim sosedom. Sneg na Hrvatskom, posebno v iič-kem gorskem predelu (železniške proge Karlovec, Reka in od Senja naprej) zapadel je nad jeden, meter visok. To je navadno vsako leto. Sedaj čisti progo več tisoč oseb, katerim bode morala vlada plačati do 50000 gld. Na Slovenskem je navada, da država pobiva svoj davek, ko kmet svoje pridelke proda — v Liki pa pobira država davek, ko zapade velik sneg, ki da revnim prebivalcem priložnost, zaslužiti vsaj toliko — da plačajo davek, kajti druzega zaslužka na domu nimajo. — Povsem enako je pri nas na Goriškem ob predelski cesti v Logu in Strmcu. Lesni trgovini hrvatski preti konkurenca od strani Rusije, kajti ruski finančni minister je odločil, da se imajo delati sod-čeki za kamenito olje iz dreves, ki se dobivajo v Kavkazu. Dosedaj so se posluževali za izdelovanje sodčekov iz Hrvatske prispelih dožic (deščic). IJ Zagrebu si zopet prizadevajo najboljši možje obeh opozicijskih strank, da bi zopet dosegli sporazumljenje. To je vspodbu-dil sam b a n, ki se je začel laskati p r a -vašem in izjavil v saboru večkrat tekom svojega govora, da je on mnogo bliže pra-vašem nego Obzorašem, da pravaši so zadnji čas na boljši poti, da mu je ljubši Frank nego Rarčič, da polagoma pridejo še skupaj na eno in isto pot itd. — To so sicer lepe besede, a uprav zato je treba, da so hrvaški rodoljubi pozorni ! Bratje, pozor ! Glavno mesto Slavonije Oslek, to je njega zastop, ki je pa maiijaronski, je pro-testoval proti načrtu nove postave za občine in mesta v Hrvatski in Slavoniji, katero na menije uvesti hrvatska vlada, da še bolj skrči hrvatska mesta in občine pod madjarski jarem. Da je uprav mesto Oslek protestovalo, je značilno. Čast komur čast! Y Trogiru (Dalm.) so ustanovili „Hrvatsku čitaonicu", katere pravila je c. kr. dalmatinsko namestništvo že potrdilo. Dubilo srečno ! V Splitu (Dalmacija) imeli sti na Silvestrov večer zabavi društvi „Splitski Sokol" in „ognjegasci", vsako društvo v svojih prostorih. Ko se je bližala polnoč, podali so se člani vsled dogovora obeli društev korporativno v jedno narodno kavarno, kjer jih je pričakovalo drugo izbrano hrvatsko splitsko razumništvo. Na ulici so prepevali hrvatske pesmi, ki niso ugajale irredentovskim ušesom dalmatinskih italijanašev in italijanskih p o - d a n i k o v, ki so Silvestrovo proslavljali v kavarni „Troccoli". Zadnji so za člani hrvatskih društev metali kozarce in druge reči, na kar so se Hrvatje uprli. Vsled tega je nastala v kavarni „Troccoli" neopisna rabuka tako, da so naredili kavarnarju škode do 500 gld. Redarstvo in žandarmerija je posredovala v hipu, ko so irredentaši iste zapazili. Na to pričeli so upiti „Evviva Austria", kar je seveda vplivalo na žandermerijo. Ta njih manever jim menda pomaga, da jih italijanski konzul v Splitu — reši kazni vsled neredov, koje so oni provzročili. Tovarna mila v Serajevu je pričela s 1. t. ni. delovati v serajevskem polju v bližavi Čengičeve vile. Tudi napredek ! V Mostam (Hercegovina) izhaja že več let tednik „Glas Hercegovca", ki zastopa hrvatske koristi v Hercegovini. List je trunka v očesu bosanski vladi in da mu oteži položaj, odločila je, da mora predlagati dolžne liste za cenzuro -- v Serajevu ! Kdor pozna daljno pot iz Mostara v Serajevo, si more misliti praktično iznajdbo Kallajeve vlade v Bosni, koji je kadil tudi neki član hrvatske stranke prava! Res žalostni odnošaji! Obsojen urednik. — Madjarski porotniki so zopet obsodili jedhega srbskega urednika, namreč Milana Ropovića na l'/i leta v zapor. Segedinski list je pisal ob tej priliki : „Madjarski nasprotniki naj le poši Ijajo k nam svoje mučenike ; ko prenapolnijo naše j e č e, zgradimo si novo, saj smo postali slavni s svojo gostoljubnostjo".—Da, da, Madjari so postali slavni s svojo drzovi-tostjo, nesramnostjo in brezvestnostjo. Ali tolažimo se, da pride dan osvete ! Slovani in zatirani Rumuni naj si dobro ohranijo v srcu te besede segedinskega sirokouštneža! — Kmalu na to je bil obsojen runmnski urednik v težko ječo ! Galicija je čedalje .huje v rokah židovskih oderuhov. Od l. 1868. so se dolgovi več nego pofivojili. — Prva dežela za Galicijo v tem pogledu je Bukovina. V gališkem deželnem zboru je poslan. R o m a n č u k predlagal spremembo volilnega reda za deželni zbor. Ta predlog podpirajo vsi ruški in trije poljski poslanci. Volilna pravica bi se po njem jako razširila. Iz Cetinja. (Črnagora) poročajo, da so t. m. prvič v Baru čitali sv. mašo za katoliško prebivalstvo v slovanskem jezik u. Srbsko banko snujejo v belem Zagrebu (!); namen ji bo, združiti denar srbskega naroda na Hrvatskem in južnem Ogerskem. Podpisanih je baje že 30.000 delnic. V Belcmgradu je ustanovila g.čna Ljubica Sladejevič višjo dekliško šolo s G razredi. V ta namen se je mudila več časa v Rusiji in poučevala tamošnje ženske zavode. V Bclemgrad ršila se je te dni razprava proti nekaternikoni, ki so bili obdolženi nameravanega ostrupljonja sedanjega srbskega kralja Aleksandra. Pri tej razpravi je bil preslišali, in sicer v železju, kol glavna in jedina priča neki razbojnik. Branitelji obdolžencev so ugovarjali proti takemu postopku, da se preslušujejo osebe kot priče, ki so znane kot javni zločinci. Razsodba ni proglašena, marveč odložena na 12. t. m., o kateri sporočimo prihodnjič. Bolgarsko sobranje (državni zbor) se je zaključilo na dan novega leta (našega ; pravoslavno novo leto bo še le GL t. m.) — To zasedanje je bilo silno viharno. Nastal je celo pretep med poslanci, ker liberalec Dešev ni hotel zapustiti zbornice, dasi ga je predsednik izključil za več sej. — Sobranje je sklenilo zakon, s katerim so pomi-loščeni vsi politiški »zločinci*. Dragan Can-kov, prijatelj Rusije, se je vsled tega vrnil domov, kjer ga čaka še važna naloga v bolgarski politiki. — Sobranje je sklenilo pa tiidi zakon, da člani vladarske rodbine kneza Ferdinanda se ne smejo kritikovati ne z besedo ne v tiskovinah. Umorjen minister. —Za grozovlade Sta m b u 1 o v a je bil umorjen na sprehodu minister B e I če v pred očmi Stambulova samega. Ves svet se je čudil temu umoru. Na- posled je sodišče zgrabilo nekega J. Georgova, da je on umoril ministra, a bil je oproščen. Vladin list piše na to, da iz izpovedi soproge umorjenega ministra se da sklepati, da morilec ni nikdo drugi nego — Stambulov sam. Jako verojetno! Kdor je zasledoval grozovitostij tega moža ne bo se čudil taki novici, ampak zdela se mu bo jako vero-jetna. — Zadnje vesti pravijo, da so djali Stambulova v preiskovalni zapor. Prav ! Poljaki na Ruskem se bližajo Rusom, vladi in novemu carju Nikolaju. V dan godu carjevega so priredili Poljaki v privislavski pokrajini svečane službe božje in hoteli pokazati z mnogimi dobrodelnimi ustanovami svojo udanost do carske rodbine. — V Varšavi je pa godba v gledišču petkrat igrala rusko himno na zahtevo vodij poljskega plemstva. — Ako se ruski Poljaki zbližajo z Rusi, bo to mogočno uplivalo tudi na mišljenje in politikovanje avstrijskih Poljakov, katere zdaj vodi zlasti v zunanji politiki v prvi vrsti slepo sovraštvo do Rusov. V Moskvi se je ustanovilo slovansko uzajemno podporno društvo, ki ima namen, podpirati take Slovane, ki trajno ali vsaj začasno žive v Moskvi. Rusija v 1. 1894. — «Slov. Narod* piše : «Najvažnejši dogodki sta bili pač : umor predsednika francoski republiki in smrt ruskega carja. V vsem slovanskem svetu je smrt Alessandra III. napravila velik utis, Aleksander III. ni bil navaden vladar: bil je utelešena pravičnost, kmetski car, delaven in samostalen. V težkem trenotku je podedoval carsko krono, nosil je ni dolgo, vender je storil mnogo, ne samo za Rusijo, nego — kot ustanovitelj rusko-francoske zveze — za vso Evropo. Ta zveza je zagotovila stabilnost posesti posamičnih evropskih držav in zajamčila ljudstvom mir. Za Aleksandra se je tudi teritorij Rusije izdatno razširil in to v Aziji, vse pa je to Rusija pridobila, ne da bi se vojskovala. S kulturnimi napravami je razne azijske narode privabila na svojo stran. Najznamenitejša vseh naprav, katerih se je Rusija lotila v Aziji, je zgradba sibirske železnice. Ta železnica — katere zgradba je lani močno napredovala — zvezala bode čez Tiho morje Ameriko in Rusijo. Transkaspiška železnica, ki vozi od Kaspiškega morja do Samarkanda, je druga taka velika naprava, a Rusija se bavi že v vprašanjem o novi veliki železnici sredi Azije, in vse to je napotilo Anglijo, da čez Pamirsko planoto ponuja Rusiji prijateljsko roko. Rusija pričakuje, da bo novi car vreden naslednik svojega očeta in da bo nadaljeval od Aleksandra III. začeta dela. Poroka carja Nikolaja z nemško princezinjo Aliks je sicer obudila strah, da bo mlada carica uplivala na svojega moža v nemškem zmislu, ali če se pomisli, da je carju Nikolaju njegov oče izbral sedanjo soprogo, in da je carja Nikolaja vzgojila carica Dagmar, velika neprija-teljica Nemcev — potem je ta strah pač prazen. Sicer pa je car Nikolaj II. doslej še zapečateni knjigi podoben. Ve se o njem samo, da je pravicoljuben in odkritosrčen. Po materi je podedoval neveliko postavo in nežnost lica. Dozdaj se car Nikolaj drži še idej svojega očeta, kar se vidi iz tega, da so Giers, Witte in drugi nositelji sistema ostali na svojih mestih. Ali male premembe so se vender že zgodile,- dasi bi bilo še prezgodaj po njih sklepati na bodočo politiko. Prerokuje se svobodomiselnejša, mehkejša vlada, zlasti s Poljaki namerava car postopati drugače, kakor njegov oče. Obnoviti hoče baje poskus, doseči sporazumljenje mej Rusi in Poljaki. Da bi se doseglo tako sporazumljenje, žele gotovo vsi Slovani. Imenovanje generala Gurka maršalom in njega nadomestitev z grofom Šuvalovom se splošno tolmači kot koncesija Poljakov. Namen carjev je blag in le želeti je, da bi ne prišel v položaj ponavljati besede, s katerimi je Aleksander II. po poljski vstaji 1 1803. pozdravil prou-zročitelja dotedanje ruske Poljakom prijazne politike Wielopolskega : „Marquis, nous avons ete vaincus, tous les deux ....“ Toda — prinesi bodočnost karkoli, Rusija jej gleda mirno vštric. Ni je države in ni ga naroda pod solncem, kateri bi se tako kakor ruski zavedal svoje jednote in nerazdeljivost, zaloga njegovih obrambenih sredstev pa je neizčrpna.* Drzno izzivanje gorišklh odvetnikov. Zborovanje odvetniške zbornice goriške se je vršilo 23. dec., da je bila demonstracija proti slovenskemu narodu toliko očitnejša, izbrali so si gospodje mestno dvorano, pred katero so delali častno stražo ognjegasci v polni paradi. — Slovenski odvetniki so nekoliko pomišljali, ali bi se udeležili zborovanja ali ne. Nekateri so bili mnenja, naj demonstrujejo proti temu zborovanju z odsotnostjo in s tem načelno nasprotujejo, da se to uprašanje sploh razpravlja v njih sredini, ko je vendar jasno, da se odvetniki nimajo niti vtikati v tako eminentno politiško uprašanje. — Vendar so se naposled udeležili zborovanja trije Slovenci (razun dr. Abrama vsi!), da se upro nameravanemu • drznemu koraku, ki bije v obraz narodni naši časti in po temeljnih zakonih zagotovljenim pravicam. Zborovanja so se udeležili skoro vsi laški odvetniki, razun nekaterih, ki žive skoro izključno od Slovencev in so se zbali posledic. (Izjemo bi utegnil delati edini dr. Frapporti). Odlikovali so se posebno štirje židovski odvetniki in oni laški odvetnik (ob enem deželni odbornik), ki je vabil slovenske stranke k sebi s slovensko tablico nad uhodom v svojo pisarno, katero je pa odstranil še le potem, ko ga je rezko očesal neki laški češalj. Odbor je pripravil neko spomenico, v koji se pritožujejo odvetniki, da slovenščina pridobiva čedalje več tal, kar nasprotuje dosedanji praksi. Laške odvetnike bode v oči že to, da je bilo uloženih v tržiš kem okraju, kjer živi okoli 2000 Slovencev, v treh letih celih 5 malenkostnih tožb v slov. jeziku; da je bilo pri korminskem sodišču, ki ima pod seboj tretjino slov. prebivalstva, v treh letih 10 slov. ulog. Posebno pa naglaša spomenica strahovito „krivico*, da se je sploh začela širiti slovenščina od spomladi 1. 1894. pri c. kr. okrajnem sodišču v Gorici, da se tu množe slovenski zapisniki, zlasti v zapuščinskih zadevah itd. Ko je bila prečitana ta spomenica (poročevalec je bil menda dr. G o 11 o b), otvori predsednik razpravo. Ker se nihče ne oglasi od laške strani, poprosi za besedo dr. Stanič in začne govoriti slovenski. Predsednik dr. P a j e r mu ne pusti govoriti slovenski. Prične razprava, ali se dovoli dr. Staniču, da govori slovenski. Vsi so bili proti temu. Nekdo je cele predlagal, naj se sklene potom nujnosti, da uradni jezik zbornice je edino le laški, a razun tega se drugi jeziki ne trpe. Dr. Stanič ugovarja, da ima pravico govoriti v svojem jeziku, ker ni niti potrebno, da zna laški govoriti. Štirje Židje so imeli vsak svoj predlog o laškem uradnem jeziku. Konečno se je vršilo glasovanje in v s i laški odvetniki so bili proti temu, da sme dr. St. govoriti slovenski. — Dr. St. protestuje proti temu sklepu, zahteva, naj se njegov protest sprejme v zapisnik in pošlje pravosodnemu ministru. Na to pa pravi, da k sreči zna še toliko laški, da jim lahko pove v obraz, kaj misli o tem početju. Odvetniki nimamo pravice, utikati se v take reči. Po zakona sta oba jezika enakopravna, da se morata enako rabiti pri vseh uradih. V Tolminu se sprejemajo in ce!6 laški rešujejo laške uloge; enake pravice ima slovenščina n. pr. v Gervinjanu. — V korminskem in tržiškem okraju žive tudi Slovenci. V Gorici sami je bilo le uradno naštetih blizu 3700 Slovencev, a okraj je skoro izključno slovenski. Okrožno sodišče je pa za celo deželo, ki ima slovensko večino. Naravno je, da se pri teh uradih slovenščina mora spoštovati vsaj tak6, kolikor laščina. — Pa tudi o p o r t u n n o ni, da bi. se odvetniki mešali v te prepire. Kaj hočete doseči s svojo spomenico? Ali rnari mislite, da bi ministerstvo zakone spreminjalo radi vas ? Ako vam le ukora ne da! Kaj hočete torej doseči ? Evo: Posnemati hočete svoje tržaške tovariše in pokazati svoj patrijotizem svojim sobra-t o m onkraj m ej e ( — tu je nastal velik ropot proti govorniku. Enrico L u z-z a 11 o je kričal, da treba disciplinarno postopati proti dr. St., a ta ga je po vrednosti zavrnil). — Naposled pa pravi dr. St., da je prav, ker je prišlo do tega čina; zdaj se našemu ljudstvu morebiti vendarle odpro oči, da bo znalo ločiti svoje prave prijatelje in zastopnike od onih gadov (Nemir), ki se pitajo ž njegovo krvjo in potem v zahvalo zadirajo svoje strupene zob£ v izsesano truplo. (Nejevoljni klici med odvetniki; čifuti se repenčijo posebno srdito). Dr. Pajer zavrne govornika, da odvetniki imajo pravico, utikati se v to reč. Čita neki paragraf odvetniškega reda, ki pravi, da odvetniška zbornica ima pravico naznaniti pravosodnemu ministerstvu vsako zlorabo, katero iztakne pri sodiščih. Na to Stanič: Res je in prav je 1 Zlorabi se res pravica, zakon, a r a v n o v nasprotnem zmislu, kakor ste vi postavili v spomenico. Ne izvršujejo se zakoni, ni urejena raba jezikov pri sodiščih, zat6 predlaga, naj odvetniška zbornica sprejme sledečo resolucijo namesto tiste, katero predlaga odbor: Odvetniška zbornica prosi visoko c. kr. pravosodno ministerstvo, naj blagovoli strogo paziti na to, da se natančno izvršujejo vse postave in naredbe, ki urejajo rabo jezikov pri sodiščih, tako da na Goriškem ne bo nobeno sodišče z nobeno stranko drugače razpravljalo nego v jeziku stranke, torej z Italijani le italijanski, s Slovenci le slovenski; da se vsi odloki in razsodbe izdajajo Italijanom v ital., Slovencem pa v slov. jeziku; da se tudi vse kazenske razprave, zlasti pred porotniki, vrše izključno v jeziku obdolženčevem, torej proti Italijanom v ital. jeziku pred ital. porotniki, proti Slovencem pa le v slovenskem jeziku in pred slov. porotniki. To je seveda le pomen Staničeve resolucije, ki je bila odklonjena z vsemi glasovi proti trem slovenskim. Odborova resolucija je bila sprejeta z vsemi glasovi proti dvema obeh gg. Tonklijev, a dr. Stanič se je vzdržal glasovanju, ker je izrekel načelo, da odvetniška zbornica nima pravice utikati se v to povsem politiško zadevo. Dr. Staniča je prav krepko podpiral dr. Jos. vit. Tonkli, ki je prišel zlasti s Pajerjem v silno rezek dvogovor. Ker imamo itak malo odvetnikov, zato moramo ob tej priliki — dasi odločni politični nasprotniki — zlasti ko se je ponovno izjavil, da se odpoveduje prostovoljno vsakemu politiškemu življenju, priporočiti g. dr. Jos. vit. Tonklija svojim sodeželanom, da se obračajo tudi do njega v pravdnih zadevah. — Tudi g. dr. N. Tonkli je glasoval s svojim g. bratom, a utemeljeval je ta svoj čin na način, da se moramo kar čuditi. Dejal je namreč, da odborovi podatki ne zadoščajo in da bi odbor moral stvar temeljiteje preiskovati. Neumljivo nam je, kako more slov. odvetnik na tak način zagovarjati svoje glasovanje ! Goriški odvetniki so se torej izrekli proti vsakoršni rabi slovenščine pri sodiščih na Goriškem. S tem so pokazali svoje preziranje in sovraštvo do slovenskega naroda, kateremu ne j»rivoščijo najmanjših pravic. Slovenci na Goriškem si moramo zapomniti to nečuveno razžaljenje in zvezati se moramo v zaroto, da ne prestopimo več praga teh gospodov. Kdor zaničuje naš jezik, zaničuje nas, a tak naj ne pričakuje, da mu bomo nosili denar v hišo. — Imena in stanovanje odvetnikov, ki so so pokazali svojo mržnjo do našega jezika, objavimo večkrat v svojem listu. Vsak Slovenec naj stori torej svojo narodno dolžnost! Poseben agitacijski odsek bo pazil na to, da Slovenci bodo vsi brez izjeme vršili svojo narodno dolžnost. PREDRZNOST italijanskih in židovskih odvetnikov. To je pač še veliko preponižen naslov za ono poročilo zborničnega odbora, katero je prečital dr. Gollob (zakaj vendar ne dr. Col oni bo!!) pri zloglasnem zborovanja odvetniške zbornice goriške dne 23. decembra, o katerem smo obširneje poročali v zadnji številki. To poročilo nam je jasen dokaz, kako silno so gospodje gonški odvetniki in čifuti nasprotni vsaki mrvici pravice, katera pade včasih z bogato obložene laške mize tudi nam ubogim Slovencem. Ali prav veseli smo, da so gospodje uprav z onim poročilom in temu sledečim sklepom dali vsemu j svetu neoporečen dokaz, kako daleč sega njih zaničevanje slovenskega jezika. Hvaležni snio pa tudi „C o r r i e r u“, da je natisnil to poročilo, ker drugače bi nam ne bilo tako lahko, pokazati slovenskim klijentom teh odvetnikov, kake ljudi so doslej pitali s svojimi novci. To poročilo posnamemo v glavnih potezati tudi mi. Slovenci, Čitajte, potem pa sodite in — storite, kar vam poreče pošteno slovensko srce. — Svoje opomnje bomo dodajali v oklepih. Poročilo pravi, da v zadnjem času moramo pogosto gledati pojave, ki nasprotujejo dosedanji rabi deželnih jezikov pri sodiščih. [Seveda, gospodom Lahom in irredentovcem bi,bilo po volji, da bi slovenščina ne imela nikakih pravic ; plačaj šklaf, pa molči!] Sledili smo tem pojavom — pravi poročilo — z živim zanimanjem. Ali niso nas vznemirjali, ker smatrali smo jih le kot posamične čine kakega fanatičnega uradnika [— aha ! v tem grmu tič zajec ! Kako plemeniti sq pač ti gospodje odvetniki! —ne pa kot naredbe merodajnih činiteljev, več kot upliv in pritisek politiških kolovodij nego kot premišljeno namero z višjega mesta. Ali dogodek zadnjih dnij nam priča, da smo predobro mislili in da se hoče slovenščini dotočiti pri sodiščih več mesta nego je to dovoljeno po sedanjih zakonih in iz razlogov, katerih ne utemeljuje resnična potreba. [Kajpak, mi Slovenci pojdemo uprašat še le laške in čifutske odvetnike, kaj je nam prav in dobro; oni bodo določevali, .kaj je nam potrebno in kaj ne 1] Mislimo namreč — pravi poročilo — znan ukaz prizivnega sodišča v Trstu, naj se pri nekaterih sodiščih takoj napravijo napisi in pečati tudi v slovenskem jeziku. Ta ukaz je veljal tudi izključno [oho ! od kdaj pa ?] laškima sodnima okrajema tržiškemu m korminskemu. — Zat6 ima ta pojav velik pomen! V dokaz, da je treba tako tolmačiti oni ukaz, naj veljajo statistiški podatki. tržaški okraj šteje 14.039 prebivalcev; med temr je 1549 Slovencev v devinski in doberdobski županiji. [In ti nimajo nikakih pravic ! ?] Ali med temi — govore dalje go-riški modrijani — jih tretjina rabi italijanski jezik [ ? ! ], ki je ze!6 domač tudi pri ostalih Slovencih. Da je to res, dokazuje to, da v letu 1892. je bilo predloženih pet slovenskih ulog, v 1. 1893. deset, v 1. 1894. pa sedem, dočim je bilo laških 14.O0O. [To je ravno dokaz, kolika krivica se godi slovenskemu jeziku pri tem sodišču !] Korminski okraj ima 18.494 prebivalcev; med temi je 3G50 Slovencev v biljanski, medanski in dolenjski županiji; ali ti Slovenci ročno govorč laški (kaj je to laškim odvetnikom mari ?! To je dokaz, da Slovenci vendar le nismo tako grozni barbarji, ako naši ljudje govore ročno po več jezikov!] Vendar je bilo tu od 1. jul. 1892. do konca istega leta šest slov. ulog, 1. 1894. pa dvanajst,, v zemljeknjiž.nih rečeh pa dve ulogi notarja Kavčiča. [Ali gospodje so pozabili večno veljaven izrek, da: tisoč let krivice ne naredi niti trenutka pravice. Ako se je 3650 Slovencem doslej godila tolika krivica, ali jo morajo večno trpeti ? Kje je to zapisano ? ! ] Ker se je doslej tako malo rabila slovenščina pri teh sodiščih, zato je ona naredba toliko huje zadela prebivalstvo, ki se je proti njej odločno uprlo. A tudi nam [namreč odvetnikom] mora biti vsled tega jasno, da ona naredba ima namen, dati s love nske mu jeziku veljavo v deželi i n d o v o 1 i t i m u r a b o tudi pri sodiščih, česar ne zahteva ne prava potreba niti prebivalstvo. [Ljubi Slovenci, ali ste čuli ? Torej naš jezik, ko smo vendar v veliki večini v deželi, nima se niti rabiti pri sodiščih ! Goriški odvetniki vedč, da slov. jezika tam ni potreba, ker ga tudi vi ne zahtevate ! Ali je mogoče izreči večjo norost ? !] Ukaz prizivnega sodišča zastran dvojezičnih napisov in pečatov je dalje tem modrijanom jako nevaren, kajti slovenščina se itak umetno nasiljuje v urade, kjer ni potrebna in česar ne dovoljuje dosedanji običaj in zakon. [Ali je slovenščina potrebna ali ne, tega goriški odvetniki ne bodo določevali. Slovenci smo tu in celo v veliki večini, zato se moramo le čuditi drznemu blebetanju, d a slovenščine v uradih ni potreba. Za goriške Lahe je seveda ni treba,- a mi Slovenci se ne zmenimo za take bolečine i svojih zagrizenih nasprotnikov, pač pa zahtevamo z vso odločnostjo, da se naš jezik spoštuje v vseh uradih.] Posebno pa razburja goriške odvetnike, j da se množe slovenske uloge, zapisniki, odloki in razsodbe pri — c. kr. okrajnem sodišču v Gorici — zlasti od spomladi 1. 1894 [V tem grmu tiči zajec ! Čudno, da gospodje niso prišli kar z imeni na dan !] — Tu še pišejo slovenski zapisniki, dasi tega stranke ne zahtevajo. Tem ljudem torej še ne zadošča to, ako pride Slovenec k sodišču in govori slovenski ! Od kdaj pa velja to, da Slovenci moramo še le posebe zahtevati, da sodnik naše slovenske besede tudi po slovensko zapiše ? Dosti je, da naši ljudje go-vorć slovenski, a na to mora brez posebne zahteve slediti slovenski zapisnik ! To zahtevamo mi, a goriški Lahi naj se v te reči ne mešajo, ker mi Slovenci njih po ničemur ne uprašamo !] Taki slovenski spisi se zde laškim odvetnikom toliko nevarnejši, ker na to slede slovenske razsodbe in tudi upisi v zemljiške knjige, ko je vendar pri tem sodišču laški uradni jezik. (To je narekovala pač le skrajna zaslepljenost in pomilovanja vredna zagrizenost do vsega, kar je slovensko. Čujte, ljudje božji. Pod sodni okraj goriški ('mesto in okolica) spada le 16.959 Italijanov in 38.957 Slovencev — a tu pridejo goriški odvetniki in Židje z brezobrazno trditvijo, da slovenski jezik nima nikake pravice pri tem sodišču, Ali si je mogoče misliti večjo drznost?! Skoraj trikrat več je Slovencev, a po njih mnenju imajo Lahi in Židje vse pravice, mi pa nikakih! Vsakemu Slovencu mora kri zavreti po žilah, ko čuje taka krvava razžaljenja. — Rojaki, zapomnite si dobro, da goriški odvetniki tako brezobrazno bijejo v obraz našim najbolj opravičenim željam in zahtevam. Kaj so ti gospodje dalje kvasili o „krivicah", ki se godč laškemu jeziku pri tem sodišču, bomo poročali prihodnjič. Tržne cene v Gorici. — Kava santos 148 do 152, sandomingo 164, java 168, cejlon 185, moka 192. — Sladkor 2972 do 30. Špeh 52 do 56. — Maslo kuhano 88, surovo 82. — Petrolij v sodu 187a, v zabojih 5.75. — Moka iii žito se držita že par mesecev v enakih cenah. Književnost. „Slovanska knjižnica44 št. 34. obsega na 6 tiskanih polah povest „Gardist" slovečega Svatopluha Čecha. Dejanje povesti sega nazaj v 1. 1848., ko je bila nakrat raz-naglašena ustava, katero so pa napak umeli v nekem češkem zagorskem mestecu. „Kažipot44 izine koncem februarja, ker je zdaj največ premerrib. Letos bodo vsi podatki Se veliko bolj natančni nego lani. Našteti bodo vsi tudi najmanjši kraji in celo posamični deli vsake vasi. Poleg dežele Goriške bo obsegal isto tako natančno tudi pol. okraja postojinski in logaški; drugo leto prideta tudi okraja radovljiški in kranjski, da bo knjiga v veliko korist vsem prebivalcem ob goriško-krajski meji. „Kažjpot", dasi jako obširen, bo stal le 1 gld. 20. kr. Naročila sprejema naša tiskarna. Narodna društva in županstva, ki niso še poslala svojih podatkov, uljudno prosimo, da to čim preje store, ako žele, da bo „Kažipot" tudi za nje povsem natančen. „Koledar44 za goriško nadškofijo v 1. 1895. izide te dni v naši tiskarni. Ta koledar se bo precej razlikoval od navadnih koledarjev, ker ti so brez izjeme jako napačni. Priredil ga je znan veščak v cerkvenih rečeh in razložil ja tudi razne praznike, poste in vzdržke takć, kakor edino je pravilno. — Cena 20 kr. (kolek stane 6 kr.) Ta koledar bo dobro služil vsaki hiši. — Prav bi bilo, de bi sosedje in znanci združili in skupno naročili. Knjigarna A. Zagorjan v Ljubljani je zdala dva lična koledarja, prvi stenski, cena s pošto 30 kr., drugi s k 1 a d o v n i (blok), cena 60 kr. „Popotnikov44 koledar za slovenske učitelje 18 95. Vlil. leto. Sestavil in založil Mihael J. Nerat. Maribor. Tisk tiskarne sv. Cirila. Str. 200. Ta koledar je star prijatelj slovenskih učiteljev. Mimo koledarske vsebine prinaša popolni imenk šolskih oblastev, učiteljišč, ljudskih šol in učiteljskega osobja po vseh slovenskih krajih. Urejen je spretno in okrašen s sliko ravnatelja mariborskega učiteljišča gosp. H. Schrei-nerja. Bodi toplo priporočen učiteljem, pa tudi učiteljicam. « £ J! Slovenci! Spominjajte se o vsaki « priliki šolske dece v „Sloginih11 zavodih. K*#*#**##*««**#**#**«***#******'* ftUnDCI lAtfll tovarna kož v Hupi pošta nilLmLJ Jnn!Ly Miren in zaloga usnja v Gorici, na trgu Gornu. Frinin Tntil v ^aSte'u žt- ^ ima bogato za-’ 1 ‘‘ J dclK.ll logo vsakovrstnega usnja ter raznega orodja in potrebščin za čevljarje. — Prodaja na drobno in na debelo. Tv‘in krčmar „Alla Golomba" za veliko vo- AVclll J J