Jagode zorijo.... Par kratkih let še-le službujem v novem, 35 let mi nepoznanem, skritem kraju ob meji Slovencev: že mi je hladna Morana pograbila lepo vrsto blagih mož in dobrili žen, nebeška slana mi je pomorila toliko nežnih cvetk in zlomila upa polnih stebelc . . . Naglo se na božji njivi okoli cerkve množijo sveži grobovi, kakor iz nenasitnih tal rastejo vedno novi križi, sekajoč globoke rane v človeška sroa, v ljubeča, v skrbeča, v obupajoca. Kogar ljubijo ljudje, ga rad ima i Bog: vzame ga izmed sveta, poklice ga k sebi. Oblicje raeni zaupane občine se brzo spreminja — ne vselej na boljše. Zrek), sladko jagodo, mi je iz sosednjega hribčeka utrgal 9. junija t. 1. nebeški vrtnar, vzel je v svoj vecni vrt zvestega mi prijatelja Franca Stopajnik iz Kozjega vrlia, fare remšniške. Taki možje izumirajo, pogrešali jih bomo vsi težko. Sivolasi njegov sosed je s solzami na licu opravljal med sprevidenjem navadne molitve, češ: „22 let sva si že najbližja sose<la, pa ni bilo med nama žal besede nikdar". Obvsak¦danjem obisku v zadnjih rau dneh sem razodel naravnost ljudem, da ljubim umirajočega silno. TVIož, prihitevši iz daljnega hriba, me zavrne: ,,Kdo bi takes/a človeka ne imel rad?" Pac najlepša pohvala je hvala sosedov! ln bila je vrlo zaslužena . . . Na prijaznem vrhu Sv. Ignacija so se rojenice v 1-orni, leseni bajti oglasile pri pobožnih starišib-najemnikih po božji volji lOkrat. Dne 28. sušca 1. 1853. so položile Frančeku mesto zlata in srebra v zibelko pristne pohorske dare: neutrudljivo delavnost brze Drave, kremenito odlofinost gra!>itnega marmoria, a tudi sladko mehkobo temnih liojk v dobro, do smrti otroško-ljuheznjivo njegovo srce. Komaj je dobro shodil, je itastiroval čredam ovac dveh sosednjib kjnetov obenem. Izueil se je nato čevljarske umetnosti, pa jo v življenjii ni izvrševal, še celo za-se ne. Rojen in vzgojen v prosti naravi med dragoce- nim lesnim mlajem vedno zelenega Pohorja je ostal svoj živ dan pri lesu. Karkoli je kdo rabil iz lesa, Stopajniku se je posrecilo. Likal je zibelke novorojenim, zbijal smrtoe hišice starim in mladim, popravljal žage in postavljal mline, tesal stiskalnice in gladil lesene posode, cepil je tanke skodlje ter stavil varna ostrešja, podiral tolsta debla, pa drobil nešteta polena za mestne peči, zlagal in spremljal je splave po Dravi preko Donave do Oršove . . . Ako je zbolela ljuba živinca, zadnje upanje kmeti6a in bajtarja, Stopajnika so poklioali; ako prišla je zdrava pod nož, on je opravil in pripravil vsako zimo nad 100 domacih, vrlo zasluženih praznikov skrbnim gospodinjam. Pomagal je vsakomur po svojih močeh iz srca rad po dnevi in po noci. 'Od rok mu je šlo, česar se je lotil. Posvetnega plačila je malo racunil; delal je urno in zvesto. Varčeval je vstrajno, pritrgal je sam sebi v življenju marsikaj, vžil je le malo dobrega. Delo njegovih rok je obilno blagoslovil pravicni Bog. Zeni, kateri je bil podal pridno roko in zvesto srce v sredi zemskega pota in trojim potomcem je pripravil prostorno hišo in precejšnje ozemlje z mladim, mnogo obetajočim gozdom. Res, prijazen dom na solnčnem gričku z lejiim razgledom v dravske globine in na onslransko Pohorje, dom namočen in prepojen s potom njegovega čela, pripravljen samo z žulji marljivili in varčnih rok. In ta dom, za katerega je delal in trpel celo življenje, je ljubil P"ranc goreče, iskrer,o. Nobena sraga vročega potu zanj mu ni bila pregrenka. nobena pot do njega ne predaljna, ne prestrma, po 5 farab so ga klicali skoraj dan za dnevom na delo, nobena noe ne pretemna, da ne bi prihitel vanj, med potjo molec . . . Pač redek vzor našim ljudem, ki se na obeh straneh Drave kar otresajo lastne grude in svojih biš, prepuSfajoč jib za piGlo leeo — oli — tujcu! Delo mukotrpnega OOletnega življenja rajni Stopajnik ni zalival po šegi premnogili zaslepliencev z žganjem niti z drago pijafio, marvefi z rodovitno roso pobožne molitve ter isto posvečeval z dobrimi deli usmiljenja sirotam, v čast Gospodovo in za lepoto božje hiše. V sredi obžalovanja vrednih malovrednežev je on vsikdar in povsod vpričo ljudi in v dejanju spoznaval katoliško vero in cerkev. V tem duhu je vzgojil bčerko in sina. Zvest Bogu, je ostal z vso rodbino tudi zvest svojemu, v dravski dolini tako zaničevanemu in teptanemu rodu. Stopajnik je bil brez prošnje zvest križar. Z.ljubeznijo je nosil pred verniki pri cerkvenih obhodih zmagoslavni prapor Kristusov — križ; Križani ga bo laliko spoznal za svojega pred Očetom, ki je v nebesih. Nešteto je spletel na samem. pa glasno v cerkvah rožnih vencev Mariji, roži najlepši, na čast; rada mu bo izprosila pri Sinu venec večne slave. Na božji poti k žalostni Materi na Ojstrici je na§el naš mož neposreden vzrok kratke, mucne, a udano prenešene smrtne bolezni; naj bi ga ta zemeljska zadnja pot res pripeIjala k Bogu! V par dneh smrtne bolezni so ga prišli trumoma tolažit sosedje in znanci; ginjeni, s solzami v očeh, z bridkostjo v srcu, so se od njega poslavljali. Vsi vkup z zdravnikom vred mu niso mogli pomagati; žal pa je bilo za njim vsem, ki so ga ljubili. Tudi mene je želel gledat in imeti pri sebi slehern dan. Ljubil ine je prisrčno in udano, zvesto in nesebieno. Po volji sem mu storil iskreno rad, ce tudi z bridko rano v srcu. Res! Nisem še vedel, da so stopinje k umirajočemu prijatelju tako lmde, težke . . . Telesne lirane v bolezni ni ve6 užival, razven studenčnico izjiod svojega brega; sprejel pa je z radostnim smebora in z vidnim veseljem zavžil šopek ravno dozorelih jagod, ki sem mu jih natrgal gredoc na njegovi zemlji, za katero je toliko delal in se trudil, katero je tako ljnbil in fiislal do smrti, na katero pa ni mogel stopiti več takrat, ko mu je ponujala prvi potnladanski sad. Zorele so jagode . . ., dozorel je za la svet tudi on, drngocena jagoda med mojimi prijatelji, pravi biser pravičnega, vzornega oceta in moža. M. V—6.