Poštnina plačana v gotovini
PLANINSKI VESTNI K
GLASILO PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE
LETNIK X ★ LIV W JUNIJ ★	1954
VSEBINA:
Alo j z Gradnik: Lucipeter na Triglavu........289
Mitja ßarabon: V severni steni Triglava .......	289
S t a z i k a Cernič: Listi iz Chamoniäkoga diiernika ...	290
Jože K o v a č i č : V gorah je zacvetelo ...	297
Mak a o M e ä k o : Planinam...............
Janfco Blaže j: Po gorskem svetu Združenega kraljestra . .	302
Jos. Wester: Planinski spomini in zapiski iz 1 1953 ..........308
J. K. S t t a k a t £ : V spomin ing. arch. Otokarj u Vondraöku .	813
Lado Božič : Idrija — žarišče botanične vede......314
Dr. Vital Manohin: Orientacija o vremenu ▼ gorah ....	322
N a n i Rož: Na Mangrt........................325
Janez Cernivec: Ponovitev smeri Jesih-GostiSa ▼ Velikem Dra-
ženskem vrhu...................
Jože Vršniik: Drobci lz Solčave.......! ' '	330
Dr. Jože Pretnar: Nekaj planinske statistike za razdobje 1883-KH0	332
Društvene novice...................
Iz planinske literature......... ....	348
Razgled po srvetu............................[	354
Priloga v 6. Ste v.: Foto dr. Dona« Ivan — Triglav Prilogo natisnilo tiskarna »Ljudske pravice« v LJubljani
Plarunskl VestnLk je glasilo Planinske zveze Slovenije / Izdaja ga Imenovana Zveza urejuje pa uredniški odbor / Revija izhaja dvanajstkrat na leto, po potrebi v snopičih po dve številki skupaj / Članke pošiljajte na naslov: Tine Orel, Celje, I. gimnaz^a / Uprava: Planinska zveza Slovenije Ljubljana, Llkozarjeva ulica št. 12, poštni predal 214. telefon štev. 32-653 I Tu se urejajo: reklamacije (ki se upoštevajo dva meseca po izidu številke), naročnina, honorarji, oglasi, računi, razvid naslovov I Tiska tiskarna •Jože Moškrlč« v Ljubljani / Letna naročnina znaša din 400.—, ki jo morete plačati tudi v stlrlh obrokih po din 100,— / Tekoči račun revije pri Narodni banki «K-T-lzi / Spremembo naslova Javljajte na Upravo Planinskega Vestnika, pri čemer navedite poleg prejšnjega vedno tudi novi naslov, po moÄnostl s tiskanimi črkami
Tehnična trgovina
s kemikalijami, barraml ln laki JfnfiOd - £xfi&d
»OFIlS^fiO«
LJUBLJANA, Titova cesta »t. 50
Poätnl predal št. 8 -tr TELEFON fit. 30-837, 30-73«
ima stalno na zalogi domačo ln inozemske proizvode, vse vrste oljnatih barv in lakov, suhe 'barve, firneže, razstrelivo, (tehnične pline, razni tehmčno-kemični material v najboljšem sortimenu in po želji kupca
PLANINSKA DRUŠTVA, POSLUZITE SE NASlH ZALOG PRI MARKIRANJU IN GRADNJI POTI TER GRADNJI IN OBNAVLJANJU PLANINSKIH POSTOJANK!
Alojz G r adnik:
C£ucipeter na 'Origlanu
(Iz cikla Lucipeter)
/
Ne več mravlja na raunini, begajoča v mreži rent, v vrtoglavi tej višini sosed zdaj sem večnih zvezd.
Gozdov zeleneči vali pljuskajo v podnožje sten, vetri meglam razcefrali vence so njih belih pen.
Ni več plot ne zid ovira za moj hrepeneči irid, zdaj obzor se mi odpira prost, na vse strani odkrit.
Ne duši me več nižave prah in duhomomi hlap, ko na mene zdaj z višave Uje sorice zlati slap.
Kakor lahke suhe pleve veter je razgnal skrbi, vse težave in vse reve. Dihaj, srce.' Kroži, kri!
V molk pogreznjene so skale, v molk zeleni sneg in led, le kjer strele so divjale, ostre škrbe so njih sled.
Tisočletno to molčanje moti samo orlov klic in brneče plahvtanje njega temnih perutnic.
Blodil bom samo po svetu, če prehodim tisoč milj, tu šele, po orla letu, uzrl sem te, moj daljni cilj!
Mitja S ar ab o n :
V severni steni c15rigluDti
(1950)
V
Rojena v zdrobljene skale prahu, v sredini stene majhna, skromna, tiha, življenje lepo in svobodno diha — in nikdar ni še sanjala o mahu,
o topli zemlji in o mehki travi. Vsa njena kri in rast le v skalo vrta in ne ustraši se viharjev črta, ki trdne smreke in macesne davi.
O drobna gorska roža! Se gori v prepadu temnem svetli tvoj pogum in moč, lepota, volja dragocena,
vetröv in žarkov in neurij šum, večerov mir in zvezd žareilh pena, in misel, ki živeti me uči'.
289
S t a z i k a Č e r n i č :
LISTI IZ CHAMONIŠKEGA DNEVNIKA
Aiguille du Plan
6. VIII. 1953.
Z modrega neba se nam je smejalo bleščeče chamoniško sonce — vrhovi pa so bili bolj kot kdaj nedosegljivo visoko.
Vkljub lepemu vremenu — ali pa prav zaradi njega — smo bili kaj žalostna družba. Marc in Bernard — malo ju je pekla vest, saj sta bila zjutraj najbolj vneta zagovornika slabega vremena — sta se nam izgubila izpred oči. Sama sva s Sergem jadrala po ledeniku navzdol; tokrat počasi, saj je bil Serge tako besen, da ga takega ne prej ne pozneje nisem nikoli videla. Zaman sem se trudila, da bi ga zapletla v razgovor; o njegovi živahnosti in prijetni klepetavosti ni bilo danes ne duha ne sluha.
Sicer je bilo pa tudi meni kaj malo do šale. Tako lepo vreme, mi pa sredi dopoldneva na poti v dolino! Ko bomo pa drugič namenjeni na vrhove, nam bo muhasto poletje gotovo spet skuhalo jug in dež. Dnevi mojega chamonišikega dopusta pa neusmiljeno tečejo...
Šele strmina ob serakih nad Requinom nama je povrnila nekaj živahnosti. Sneg se je bil dodobra odtajal — tako da je šlo ob cepinu po vsaki strmini v smuku navzdol. Se vedno navezana sva se dre-vila po kratkih, toda hudih strminah med seraki in razpokami, nazadnje pa kar v skokih čeznje; šele prečna strmina nad bajto je ustavila ta divji tempo. Krepko sem se bila zasopla; vročina mi kar puhti iz razgretih lic in razigrana sem kot otrok po vneti igri. Tudi Sergev od sonca ves črni obraz blešči v širokem smehu. To je smeh cigana ob belem kruhu.
Pa kaj ne bi, saj je šlo v divjem diru čez odtajano strmino, z modrega neba pa je sijalo in z ledenika od vseh strani odsevalo čudovito chamoniško sonce.
Pred Requinom sta naju čakala Marc in Bernard. Njun »skesani obraz«, še bolj pa njun odrešilni predlog sta spravila Sergea dokončno v dobro voljo.
Iz Requina do Refuge d'envers des Aiguilles je komaj za dober popoldanski sprehod. Po »kosilu« bi jo počasi mahnili tja gor — rnidva s Sergem in Marc — Bernard pa bo takoj sedajle odšel navzdol do Montenversa, kjer tabori njihova skupina iz Lyona. Tako bo do noči že tudi on lahko na Refuge d'envers des Aiguilles, skupaj s še dvema tovarišema — in s hrano za nas vse. Jutri pa nekam v Chamoniške igle!
»Tres bion,« je bil tehtni pristanek. »Toda kam?«
Aiguilles de Chamonix so velika skalna skupina, ki obsega vse vrhove od Grepona in Charmose do Dent du Requin; smeri in grebenov in prečenj je v njih nič koliko. Vendar mojstri niso dolgo izbirali: Aiguille du Plan, najvišja v skupini, in smer Ryan; kar dobra plezarija, posebno sedaj, ko so vse stene pošteno zasnežene
290
Dent du Requin	Aig. du Plan
■*■] plato Glacier du Geant in sera^ki. V ozadju skupina Mont Bianca, desno skupina Chamoniških igel
Bernard je kar brez kosila odhitel navzdol, mi pa smo — sicer tudi »kar brez kosila« — obsedeli na soncu pred bajto. Menda to tudi za Francoza ni nobena sramota; v nahrbtnikih pač ni bilo nič več, cenik na kuhinjskih vratih pa je dobrohotno opozarjal, da stane liter kropa 100 frankov in juha 100 frankov. (Razen teh dveh je bilo na tistem listu sicer še mnogo mesnih in mnogo bolj mastnih »postavk«, priznati pa moram, da se je moj študij cenika že pri drugi točki zaključil.)
Pa smo se sonca pred bajto kmalu naveličali. Pobrali smo svojo kramo in jo kar počez, brez poti, mahnili v smeri proti koči pod Chamoniškimi iglami.
Lep je bil ta popoldanski .sprehod. Sonca in časa na pretek — pa tisti blagodejni občutek, da si srečen, ko pravzaprav sam ne veš, z alta j.
Ker nismo vedeli kam s časom in dobro voljo, smo se kar mimogrede znašli vsak v svoji »smeri« v navpičnem skalnem skoku strme skrotaste vesine.
»Tam čez pa že ne boste prišli!«
Saj sem se res zaplezala! Nad mano tezni previs, ki ga je bil Scrgc pravkar zdelal in v katerega mene ni prav nič mikalo, na levo pa gladke plati, ki so zahtevale silno prcciznost, pa še malo sreče povrhu.
291
I	)
»Ce vam previs ne diši, se raje kar vrnite!« mi je zaklical Serge, ki se je visoko nad mano udobno namestil na topli skali m užival
nad mojo »tehnično zadrego«.
Nak - nazaj pa že nc! Ko se je Marc navadil metati laso m ko sem jaz v nerodnem položaju ta njegov laso tudi ujela, sem se -sedaj varovana — podala v te kočljive plati. Tudi sama nisem verjela, da bom prišla preko, ne da bi moral Marc na zadnjem metru prečke vzdržati moj neizogibni padec — toda tista o debelem krompirju in neumnem kmetu najbrž včasih le drži .. . Prišla sem preko brez padca — pa mi je seveda temu primerno zrasel greben.
Res je bilo prijetno to brezskrbno sončno popoldne, ko smo se prebijali čez drn in stm po skrotasti vesini od Requina proti koci ob
vznožju Chamoniških igel.	. , ,.
Končno sem jo zagledala, to kočo! Kočo, ki ima v vsej lepoti chamoniških gora gotovo najlepše mesto in najlepši razgled.
7, vrha Grepona se spušča raz, ki se brez vsakega prehoda strmo spusti v grušč. In sredi zadnje strmine tega raza, kakih 100 metrov nad gruščem, je zasekana široka terasa; na njej stoji Refuge d envers des Aiguilles kot staroveški grad nad prepadom.
Koča še ni dograjena in seveda tudi oskrbnika m v njej. Zato je pa tod okoli mir in tišina — kot da si sam sredi gora. _
Serge in Marc sta se v bajti sukala okoli majhnega gaspereka, da bi ga spravila k življenju. Sama sem ostala na robu terase.
Bila je popolna tišina. Počasi, zelo počasi je ugašala svetloba
dneva.	, . , , , .
Globoko doli. prav pod mano, se stekajo ogromne tu bele reke. Glacier de Geant, Glacier de Leschaux in Glacier de Talefre. Nad njimi kraljuje impozantna stena Grandes Jorasses; res je edinstvena.
Pred mano, kot na dlani, je ves gorski svet od Mont Bianca do
Aiguille Verte.
Vsenaokrog brezbrežen mir.
V srcu pa "prekipevajoč občutek bogastva. Kot da je vse to -samo moje.
7. VIII. 1953.
Bernard je dobro izvršil svoje poslanstvo. Pripeljal je celo družbo — večerja je bila pa taka, da smo komaj vstali od mize.
Čeprav neoskrbovana in z golimi pogradi, je koča to noč prenočila skoro dvajset ljudi. Kljub temu nas je bilo zjutraj nared samo šest — za tri naveze torej.
Aiguille du Plan in smer Ryan — obe imeni sta zame novi m popolnoma tuji. Ne o smeri ne o steni ne vem ničesar; radovedno se ogledujem.
Počasi se dvigamo v globino zatrepa, ki ga obkrožajo Chamoruske igle od Aiguille du Requin do Blaitiere. V polkrogu oklepajo stene ta majhni strmi ledenik in tvorijo okoli njega popolnoma zaključeno celoto. Čeprav smo kasni — ura je že šest — smo tu še v globoki scnci. Stene so zasnežene in odbijajoče hladne.
292
Na levo in desno že začenjajo skale, naravnost pred nami pa se je namesto stene ustromil razbit ledenik. Sprehod po trdem snegu prehaja počasi v pravo ledeniško turo. Nikogar ne zebe.
Oddihujemo se.	. ,
Počutim se kot na zgornjih stopnicah velikanskega ledenega amfiteatra. V dnu, prav na koncu tega v svoj krog zaprtega sveta se je naenkrat zableščalo: na ozek pas ledenika je v vsej sir.m posijalo sonce. In prav na robu svetlobe in sence sta se pravkar pojavili tudi dve postavi: še ena naveza, ki si utira pot po ledeniku navzgor. Prizor je bil tako poln in tako svojski, da smo obstali brez
besede.
»Samivel«.	,.„ . . ., ,
Res bü je izrazito Samivelov motiv. Ta veliki umetnik francoskega planinstva — karikaturist, fotograf, filmski režiser m filozof — ie znal v vseh svojih delih, tako različnih po umetniskena sredstvu in izrazu, prepričljivo izraziti veličino gorske prirode. Lepo priznanje umetniku, če se človek ob doživetju v naravi spomm na
njegovo umetnino.	.	. .
Sonce je medtem posijalo globlje v zatrep m car prizora je
1ZglJpo krepki ledeniški turi smo se le prebili do visokega vstopa v steno. — Zadnja naveza se nam počasi približuje. Pa menda mma
istih namenov kot mi?!	.	.
Družba je nejevoljna. Saj nas je ze tako veliko. Tedaj pa se je
Sergeu naenkrat razjasnil obraz.
»To je Toni — Toni iz Courmaycurja!«
Še jaz sem se razveselila. Spet lepa priložnost, da obogatim svoj album hribovskih tipov! Toni Gobbi, slavni courmayeurski vodnik m planinski založnik, v prostem času pa — doktor prava Čudna kombinacija, zlasti če ga vidiš s klicntom, ki ga je z nahrbtnikom vred
gotovo sto kilogramov.	. v	, .,
Toni nas je dohitel; s Sergcm sta se tako prisrčno pozdravila,
da nihče ni več mislil na nejevoljo.
In zdaj se je začelo tako težko pričakovano plezanje. Teren je razmeroma lahak — veliko lažji od dostopa po razbitem ledeniku — tako da mi Scrge kar med plezanjem pripoveduje podrobnosti smeri,
v kateri se nahajamo.	.
Smer je bila do te sezone malo obiskana, predvsem zaradi zelo pomanjkljivega opisa. Sele v zadnjem vodiču (1953) je izšel popolnejši opis ture, obenem pa je bila dotedanja ocena V. znižana na IV sup. »Zaradi neštetih napornih ,fissures 1 je pa t<> vseeno izrazito težaška smer (une course athletique) in za dekleta gotovo ni primerna,« je zaključil Serge. Jaz se ob zadnji pripombi nisem čutila niti najmanj prizadeto, saj sem iz tona lahko z gotovostjo razbrala, da so »navzoči izvzeti«.
In z veliko porcijo samozavesti sem jo ubirala za Sergem, daleč
pred vsemi ostalimi.
1 La fissure = poč, Tazpcka.
293
Toda moja samozavest je bila kaj kmalu postavljena pred trdo preizkušnjo. Kar na lepem sva se zinašla pod kratko, toda zelo gladko steno, preko katere je držala samo ozka, navpična poč. »Fissure de grand e mere«2 so jo krstili alpinisti, nisem pa mogla zvedeti, od kod in zakaj to zveneče ime; edina skupnost obeh je bila pač ta, da sta bila i poč i ime kaj nenavadna.
Z zanimanjem sem ogledovala poč; s čim takim se pri svojem dosedanjem plezanju v gorah še nisem srečala. IV. sup? Dobri so, Francozi, če dajejo take ocene. — Razumem vsako »escalade artefi-eielle«,3 če lahko kam kaj zabiješ; kako pa prideš tu gori brez vsega, to mi za sedaj še ni bilo jasno.
Sploh sta pa ta stena in ta smer precej drugačni od vseh, ki sem jih spoznala doslej, doma in v tujini. Čeprav je smer v celoti dovolj izpostavljena, nimaš nikjer občutka, da si v odprti steni; kot da stene sploh ni, in da so le drug na drugega nanizani težki detajli iz plezalne šole. Zanimivo plezanje, ki pa estetsko ne nudi kakega posebnega užitka. Pusti te hladnega.
Medtem naju je došla naslednja naveza in za moje molčeče teoretiziranje ni bilo več časa.
Prav pošteno me je zamikalo, kako se bo Serge lotil te čudne poči. Pa sem pravzaprav kaj malo videla, tako hitro je bil preko.
To mi je bilo jasen dokaz, da je tu odločilni faktor predvsem brzina; in trdno sem se namenila, da se je poslužim tudi jaz.
Začetkoma je šlo kar dobro. Na dveh ali treh hrapavih mestih jc podplat prijel in mi pomagal navzgor. — »Saj gre; le kar naprej,« sem bodrila samo sebe. »Skoda, da je poč preširoka za mojo pest, pa preozka za koleno. Toda nekako bo šlo.«
Nekje na polovici višine se mi je posrečilo v poč zagvozditi podplat in zajela sem sapo. Samo da si malo oddahnem. — S tem sem pa že izgubila nalet in druga polovica je šla trnovo kot le kaj. Ubogi Serge; najbiv.e je z bridkostjo ugotovil, da težaških tur menda res nobeno dekle ne pleza z clcganco. — Tudi meni je samozavest občutno splahnela. No, pa to so zdrave stvari.
Serge je potegnil čez kočljivo mesto še Tonija, ki sc mu ni zdelo vredno izgubljati moči in časa zaradi clcgance in renomeja (to si privoščijo lc tisti, ki imajo enega in drugega na pretek), potem pa sva jo ubrala spet za smerjo.
Po prvi tretjini višine drži smer nekaj časa po zelo strmi in zelo gladki grapi naravnost navzgor.
In to grapo sva našla globoko zasneženo, čez in čez pokrito s pol metra gnilega snega ... Že prvi koraki po njej so spravili Sergea v skrajno slabo voljo.
Vsak korak se je udri do dna, do gladkih, zaledcnclih plati, kjer se noga ni imela kam upreti. Vse skupaj v krepki naklonini in prijazni izpostavljenosti.
! Poč stare matere.
3 Plezanje, !kjer lahko napreduješ le s klini in vrvnimi manevri.
294
Ale. du rian	Uent du Requin
Foto ing. B LavrenCič
Pogled z zgornjega platoja Glacier du Geant na Chamon.iške igle. Izpod vrha Aiguille du Plan se spušča Glacier du Plan
Nekaj časa sva rila po tem neprijaznem svetu, kakor sva vedela in znala, dokler ni Sergea spodneslo, tako da se je komaj zadržal. »Tale stvar me pa prav nič ne veseli,« je brundal in se oziral za kakršno koli drugo možnostjo prehoda.
» Poskušaj va prečiti kuloar, pa se bova više gori vrnila nazaj v smer.«
Tja sva še nekako prišla, više gori pa je bilo čimdalje slabše.
Ostali so čakali na rezultat Sergevih »raziskovanj«, pa jim je kaj kmalu sporočil, naj ne hodijo za nama, ker je tu še slabše kot tam.
Nama ni kazalo nazaj, nekje pa sva vendar morala spet priti v smer. Kakor koli.
Lahko meni, ki sem dobro zasidrana v tople skale varovala Sergea! On pa je v ledeni senci kuloarja dobesedno ril po snegu, da bi v poledenelo dno vsekal vsaj minimalne oprimke. In šele ko mu je sredi grape uspelo zabiti en edini klin, sva se oba oddahnila.
Pa je vseeno minila še dobra ura, preden me je poklical za sabo. In ko sem bila tudi jaz preko, je ostalo v spominu na teh dvajset metrov prečenja globoko zasnežene zaledencle grape prav malo lepega.
Bila sem premražena do kosti in kar prileglo se mi je, ko se je Serge zapodil za ostalimi, ki so se bili nekako pretolkli naravnost navzgor in naju že zdavnaj pustili za sabo.
Sedaj pa so se začele te slavne »fissures« vrstiti kar druga za drugo. Čim sva prilezla iz ene, sva bila že v drugi; vse tezne, vse samo na rokah. Mene jc krepko oviral obilni nahrbtnik, še bolj pa
295
1 .1 popolna neizurjenost v takem načinu pleže; tudi želodec se ni dal več potolažiti z nekaj zrni »ptičje hrane« — rozin in lešnikov — ki sva jih imela v žepu še vsak za dobro pest. — Sopiham kot kovaški meh.
Spet smo vsi na kupu; s Sergem pa sva še vedno zadnja naveza. Čutim, da je ves nesrečen, ker nima pred seboj proste poti — je pa dovolj trmast, da noče naprej preko reda.
Spet poč, preširoka za koleno, preozka za bok, vsa zverižena na ven, tako da mi nahrbtnik sploh ne da do sape. Ko kmalu zatem varujem Sergea, ki se prebija čez naslednjo poč, se zalotim pri analiziranju nekega čudnega nasprotja: dejstvo je, da preživljam čudovit dan v eni izmed težkih chamoniških sten, dan, ki sem si ga bila toliko želela in ki se morda ne bo nikoli več povrnil; dejstvo je pa tudi, da si toplo, prav iz srca želim, da bi bilo teh »fissures« že enkrat konec .. . Čudno. Pa je vendar tako.
Siccr je pa ura že šest. Dobrih dvanajst ur smo na nogah. Veliko nas je zamudil že .sam dostop, še več pa tista nesrečna poledenela grapa. Le kje je še vrh?! — Pri svojih francoskih turah imam pa res srečo: vedno mi grozi nepredviden bivak.
V tem javi prva naveza veselo novico, da ne more več naprej: verjetno, da je zašla iz smeri. No, še tega se nam je manjkalo!
Pred nama drži nekakšna polica v levo. Greva pogledat, če se morda tu nadaljuje naša izgubljena nit.
Za neko skalo je Serge staknil sveženj papirjev. Črke so že dodobra izprane, pa še vedno neizpodbitno dokazujejo, da je sveženj papirja nekoč pripadal alpinističnemu vodiču. Torej so že tudi pred-namci tod izgubili in iskali smer .. . Slaba tolažba.
Končno je bilo tudi police definitivno konec. Naprej ne gre nikamor več. Pač. Na desno, v popolnoma gladki in praktično navpični steni je za ped široka poč, ravna in visoka kakih petnajst metrov; v zgornjem delu se razcepi v nekak ipsilon. Za moje pojme neprehodna. In vendar tiči klin v levem kraku tega ipsilona.
Na srečo sva prav tedaj začula klice, naj se vrneva, ker so že našli izgubljeno smer. Pozneje mi je Serge priznal, da ga je kaj malo mikalo v ono poč —• jaz pa še danes ne razumem, kako je kdor koli mogel zabiti oni ldin.
Še nekaj poči smo obredli, preden je končno prišla res poslednja. In ko je prilezla tudi poslednja naveza na vrh, je bila ura osem zvečer.
Medlo se spominjam, da so se čez večerno nebo prelivale čudovite barve umirajoče svetlobe; toda niti trenutka nismo smeli več izgubiti.
»Do koder koli pridemo, je bolje, kot da ostanemo na vrhu.«
Nekaj metrov pod vrhom Aiguille du Plan se začenja že tudi Glacier du Plan, iki pripelje prav do Refuge du Requin.
Na srečo smo se čez najbolj strm del ledenika spuščali še v mraku; ko pa so prišle razpoke in skalni skoki, je bilo kar naenkrat tema kot v rogu.
296
Bilo nas je osem, in Imeli smo eno samo baterijo. Pa še ta je komaj brlela.
Ko smo drug za drugim skakali z zgornjega roba čez metrsko razpoko v temo na spodnji rob, mi je prišlo na misel, da je prav na tem ledeniku padel v razpoko in si zlomil nogo dr. ing. Avčin. Ampak pri belem dnevu!
Toda Toni Gobbi je poznal ta ledenik zares kot lasten žep. Mimo vseh Seil in Karibd nas je mojstrsko pripeljal prav pred Requin.
Ko smo stopili v kočo, je bila ura deset. Tura je torej trajala dobrih šestnajst ur.
»Staža, boste kaj jedli?«
Spomnila sem se cenika na kuhinjskih vratih, pa sem junaško odgovorila:
»Hvala, res nisem lačna.«
Ker tudi Serge ni bil prav nič lačen, nisva izgubljala časa. Sczula sva čevlje in odšla v zgornje prostore koče Requin na zasluženi počitek.
Jože Kovačič:	\J
V	GORAH JE ZACVETELO
e pred tedni so stene odvrgle zadnjo težo snega in po divje razburkanih dneh je zavladala tam zopet tišina. Le veter se še včasih poganja čez grebene in škrbine in poje svojo pomladno pesem. Zeleni pas se pomika vsak dan više in izpodriva bele lise. Tedaj se začenja v gorah novo življenje, tiho in nežno, življenje gorske cvetane.
V	Robanovem kotu je šla rž v klasje in travnike so pregrnile ivanjščice. Sonce se je že umaknilo za Ojstrico,
ki kaže v tej dolini obliko prave piramide. Temnomodre sence so se zavlekle v njeno mogočno vzhodno steno. »Dober večer, mati Robanova!« Stala je na pragu in naju povabila na latvico mleka. Prisedla sta še sin Joža in hčerka Kristina, ld gospodarita v poletnih mcsecih na planini. Razgovarjali smo se o mnogih stvareh, saj smo se prvič videli po vojni. Nemci so kar malo prišli v ta kot, ni se jim zdelo varno. Le oropali so kmetom vso živino in pridelke. Stalni gostje pa so bili partizani, ld so pod stenami Grofičke in Poljskih dcvic postavili svoje bolnišnice. Mnogo zanimivega so nama vedeli povedati; škoda da sva se morala prehitro posloviti od dobrih ljudi. Mrak se je že delal; dobila sva ključ od planine v Kotu, ki je slabo uro oddaljena od Robanove kmetije.
Vse je bilo mirno tu zgoraj, nobenega zvonjenja govedi. Ta se komaj po kresu preseli semkaj. Ovce pa ne zdržijo tako dolgo v dolini. Kadar pride njih čas, gredo kar same v hrib, visoko pod vrh Grofičke, in komaj prvi sneg jih pi-ižene zopet nazaj. Skromna, a prijazna je koča, v kateri danes gospodariva. O, da bi mogla za vedno zamenjati s temi gorjanci!
297
Vrh Ojstricc jc že žarel v soncu, ko sva skozi strm gozd usmerila najino pot proti njeni vzhodni steni. Te loh je že zdavnaj od-cvetel, le njegovi plodovi še zorijo. A glej, tam na robu plazu, ni li to zakasneli teloh v polni svežini? Zakopan je moral potrpežljivo čakati in ko je začutil toploto skozi tanko belo odejo, je porinil svojo glavico že kar skozi sneg, v nestrpnem hrepenenju po soncu in pomladi. Telohu dopušča narava, da dolgo dobo cvete. Saj ga najdeš na prisojnih legah že o božiču, a v juniju na robovih plazov. V gozdnem pasu oznanja prvo pomlad. Polomljene biikve nama pa jasno povedo, kako kruto tu gospodari zima in kako trda je rast planinskega gozda.
Staro prodišče naju vodi k prvemu pragu v steni. Tu se je razbohotila ve lesa z mnogimi, tisočerimi belimi cveti. Na prvi pogled se pač ne zavedamo, da izhajajo te cvetke iz grmička, ki zasadi svoje korenine globoko v melišče. Tam, kjer se jc naselil, ostane, četudi ga z višine mnogokrat brezobzirno zasuje kamenje. S svojimi vejicami se počasi preriva na svetlo, prepleta prodišče in zaustavlja sipanje meli s strmin. Botaniki štejejo veleso za pionirko, saj na ta način pridobiva novo zemljo za novo rast. Njeni vedno zeleni, temni in trdi listi, ki so takoj spomladi pripravljeni za delo, jo čuvajo moče in suše pri njenem junaškem in velikem poslu. Vidno je na tem prodišču velesa slavila svoje zmagoslavje. Družbo ji je delal dišeči Sternbergov klinček.
Nad pragom se širi veliko prodišče, ki pa je sedaj še pokrito z debelo plastjo snega. Direktno meji na mogočno vzhodno ostenje Ojstrice, na katero zreš z velikim spoštovanjem. Vzhodni del je še neomadeževan; gladke stene zapirajo rdeči previsi, divje in razklane so. Kje je junak, ki jim bo kos? Plaz je obenem začetek velike grape, ki se vleče proti zapadu in konča na škrbinah v severovzhodnem grebenu. To grapo so že leta 1911 preplezali in Fran Kocbek jo omenja kot eno najlepših tur v Savinjskih Alpah. Pred desetimi leti sem šel prvič preko nje. Ne nudi nobenih posebnih težav, a po veli-častvu naravnih lepot ji je res težko najti enako. Ker sva bila brez cepinov in dobro oprtana, sva se odločila za manjšo desno grapo, ki se vleče vzporedno z veliko. Izpod plazu sva zajela vode, napolnila najini čutari in nadaljevala pot preko strme gorske trate. Nekaj macesnov gleda ponosno v dolino in pozdravlja svoje vrstnike tam preko na Raduhi. Je to zadnje drevje, ki tu bojuje svoj težki boj, ti viharniki. Ustaviva se pred enim: vrh je okleščen, deblo zvito kot pod težo bolečin. Le dve zadnji veji mu šc poganjata zelenje, ostanke življenja junaka - samotarja. Pod njim je pa na metre široko raz-pregel svoje grmičke s 1 c č , ki sc bo komaj čez mesec bohotno razcvetel in pordečil pobočje. Le tu in tam se je odprl kak cvet tega gotovo najlepšega gorskega grma. Ne daleč od njega je pa v polnem cvetju njegov bližnji sorodnik s leč ni k s svojimi široko odprtimi, modrikasto rožnordečimi cveti. Narava ne dopušča, da bi vsa cve-tana ob istem času vzcvetela, žuželke bi je kot glavne oplojevalke ne mogle vse oploditi.
298
Žleb daje smer plezanju, kjer razen nekaj pragov ni nikakih težav. Tem se pa včasih lahko umakneš, ker nudi borovje izvrstno oprimke. In ko sva se s tega umika zopet vrnila v jarek, v katerem so bili še zadnji ostanki snega, so naju za robom presenetile cvetke, ki so stisnjene k steni našle zavetje. Skromna v zahtevi, nežna izrodna zlatica je poživila skalovje, katere seme je veter zanesel, na to grudico črne prsti med pečinami. Raste le na apnenčevih tleh. Sončni žarki padajo poševno v votlinico. Kar hiteti je treba s fotokamero, ker jih v hipu lahko zasenči bližnja skala. Pa ravno v tej luči so tako izredno ljubke in lepe. Take nam ostanejo v sliki leta in leta — večno žive. Ako jih utrgamo in damo morda v herbarij, so vendar mrtve, žalosten jc pogled nanje. V sliki jih pa prinesemo v dolino, v naše domove, take kot smo jih videli in doživljali. Le v gorah samih je cvetjc mikavno, le v rasti in veličanstvu narave je njih polna lepota, katero uživa človek, ko sreča to živo stvarco, veseiečo se sonca in življenja. Zato tudi teh ne trgajmo! Ne samo proglašeno zaščitenih! Ljubitelj narave ne bo nobenih uničeval. Pomislimo ob cvetkah, kako težko borbo imajo ta nežna bitja v divjem gorskem svetu. Viharji, hudourniki, vročina, mraz, vse se je zaklelo proti njim. A one vztrajajo, izpolnjujejo svojo nalogo v rasti in plojenju. To je večni zakon narave. S tem, da utrgaš cvetko, ne koristiš sebi, le uničuješ to, kar nam narava daje lepega. Naš nepozabni dr. Klement .Tug pravi: »Človek utrga cvetlico zato, ker je lepa in ker je on grd, ne privošči ji lepote. Rad bi bil ob njej, rad bi njeno lepoto zaSužnil sebi, zato jo vtakne v gumbnico, kjer cvetka ovene. Ko ovene, jo vrže vstran, ne zmeni se več zanjo. Morda je ob njeni smrti še vesel, da je uničil lepoto malega življenja.« Bodimo kulturni ter privoščimo tudi cvetki lepoto in življenje.
S temi mislimi plezava po lahkem skrotju naprej. Od daleč nama žc sveti krasen lepi jeglič — avrikelj. Je to pač kralj med jegliči. Kjer koli sem ga srečal, me je prevzel s svojo intenzivno rumeno barvo in mesnatimi svetloobrobljenimi listi. Zame je avrikelj (na Koroškem mu pravijo ženikelj) ena najlepših cvetk. Razveselila sva se je tudi sedaj in bila srečna, kakor je srečen tisti, ki se mu je izpolnilo dolgoletno hrepenenje. Mogočna gorska narava naju je obdala. Izza Grofičke so vstajali bleščeči beli oblaki in metali senco na venec bližnjih vrhov: Raduho, Križevnik, Poljske Device, Veliki vrh. V dolino so padali svetli žarki na polja in travnike, v daljavi sc jc svetila vitka Savinja. Vse ozračje je trepetalo v harmoniji barv. Tedaj sem spoznal kot morda še nikoli, kako lepa jc naša domovina. In misel mi je nehote prešla na vse one, ki so se globoko zavedali svetosti naše zemlje, padli zanjo morda z zadnjimi mislimi na svetle gore. Prameni sonca, ki so se še bolj izluščili iz oblakov, hočejo li prodreti prav do dna njih grobov? V planinah je pomlad; cvctke, morda cvctitc zanje; gore, bodite jim večni spomenik!
Od daleč se je slišalo grmenje, kumuli so bili že nad nama, nevihta se je bližala. Ko sva prišla nad Skrbino in na pot, ki drži
299
iz Logarske doline na severovzhodni greben Ojstrice, so padale že prve težke kaplje. Stisnila sva se k borovcem in potrpežljivo čakala. Pa ni bilo hudega. Kolikokrat je pošteno treščilo in odmevalo med stenami, posebnega naliva pa ni bilo. Poldrugo uro sva vedrila, nato sva lahko nadaljevala pot. V dolini so vstajale večerne megle. Ko sva dospela na rob, kjer se pot prevali na stran velike grape, se je že mračilo. Verjetno bi še prišla pred trdo temo v kočo na Korošici, ako bi dobro stopila. A zahotelo sc nama je doživetja noči na gori sami. Pod skalnim previsom sva našla prostor za bivak. Kako drugačen je prostovoljni bivak od prisilnega, v katerem nimaš ničesar proti mrzli noči. Danes sva imela odeji s seboj in dovolj obleke. Taka noč v gorah je nad vse prijetna in lepa. Tajinstveno se je dvigala temna stena. Cuj, tam v sredi stene se ruši kamenje zopet in zopet. So li zakasneli gamsi? Ne, dva plezalca sva opazila, ki se previdno spuščata po prodnatih poličkah; stena jih ni pustila v svojo deviško trdnjavo. A kmalu se je tudi onstran umirilo, tudi ona sta našla prostorček. Le voda jc daleč spodaj lahno žuborela, edini glas v tem zapuščenem svetu. Noči v gorah! Visoko pesem jim je pel dr. Kugy, ko se jc v starosti spominjal bivakov v srečni svobodi in samoti. Res, noči v gorah so doživetja zase. Prisluhni in gora ti bo govorila iz črnih brezen in sten. Nad teboj je zvezdnato nebo in za-glcdaš se v znana ozvezdja. Tam daleč v dolini pa ugašajo zadnje luči.
Vzhodno nebo je bilo že ožarjeno, ko naju jc mraz prebudil. Hitro sva se dvignila s trdega ležišča. Prvi sončni žarki obsijejo vrh Ojstrice in vse ostale nižje vrhove. Zarck pade tudi na šopek najmanjšega alpskega zvončka, ki sva ga komaj sedaj opazila v bližini nočišča. Nežno cvetke so kakor izgubljene v tej višini in skalah, a tudi nanje ni pozabila večna luč. Zvončki se vedno pomikajo za snegom in ob najmanjšem vetru se njih bledolilasti cvetovi zmajejo, kakor bi hoteli zvoniti vsej okolici: zdramite se, tovarišice, pomlad je tu!
Z grebena se pot premakne v severno pobočje. Tu je prenehala rast, vsaj v tem času je še ni. Melišča še pokrivajo plazovi. Na vrhu je pihal močan zapadnik skozi ostanke triangulacijskega znamenja in sva kar kmalu zapustila izpostavljeno točko. Malo niže so naju iznenadile blazinice rožnordečega k a m c n o k r a s a , ki so si tako visoko poiskale svoj prostor. Jim li morda ugaja ta divni razgled na vse savinjske vršace in pozdravljajo naše brate tja daleč na Koroško? Človek ima vtis, da rastejo iz skale same, na katero so kakor prilepljene, a njih korenine segajo globoko v skalne razpoke. Kratka stebelca na površju pa poganjajo kratke veje z vedno zelenimi listi. Odmrli starejši listi ne odpadejo. Ob dežju se kakor goba napijejo vode, ki jo ob suši rastlini oddajajo. Umno skrbi narava za svoje.
Na trati nad Korošico je iznad tal prirastel temnomodri C 1 u -sijev s v i š č ter nagnil svoj odprti cvet soncu naproti. S svojo intenzivno barvo tekmuje kar z nebom samim. Nedaleč od njega so
300
cvctcle cvetke s stožasto »strogo na tenkem pokončnem steblu. Mastni listi tik pri tleh so ji dali ime alpska mastnica. Zanimiva je ta rastlina, Iti je namreč tudi žužkojeda. Listi imajo na goi'nji strani male žlezice, ki izločajo lepljiv sok. Blesk vabi žuželke in mušice, obetajoč jim. da se bodo napiie medu, a v resnici jih lepilo pridrži na listu. Gibanje žuželk draži občutljivi list, ki se zavije ter nesrečnice v soku zaduši. Kdo bi pripisal tej nežni cvetki tolikšno krutost? To je pač borba za življenje; hrano, ki si je ne more dobiti iz borne zemlje, si pridobiva na ta način.
Dedec s svojo odsekano steno gleda mrko na Kocbekov dom na Korošici. Poleti se pasejo tod okoli trope ovčk, a sedaj jih še ni. Ni še dolgo, odkar je izginil sneg s te planinske trate, ki jo je sedaj s krasnim velikim cvetom okrasil Wulf enov jeglič. V slovo naju je iz votlinice pozdravil alpski kosmatinec. Ni še zelenja okoli njega; iz potlačene suhe trave je ljubko pogledal v svet. Na bolj prisojni strani se pa že na visokih steblih maje v vetru.
Od kod ta opojni duh po španskem bezgu? Pod ruš jem zapaziva lep rdeč grmiček, ki z ostrim vonjem opozarja nase žuželke — in človeka. Progasti vol čin, a gorje mu, če ga sreča brez-srčnež; svojo radodarnost lahko plača z življenjem. Zakon ga je zaščitil, planinska in alpinistična društva pa bodo skrbela za izvajanje uredbe, sicer se bo morala ta cvetana umakniti s poli v težke in nedostopne stene, kot je to že v mnogih krajih morala storiti kruto preganjana očnica. — Svojčas sem na vznožju neke stene zadel na skupino lepega čeveljca, naše najlepše orhideje. Z gozdnih travnikov so jo pregnali, kot begunka se je naselila med skalovjem in v samoti razvila svoj kras. Bo li ohranjena našim poznejšim rodovom?
Strmo in ostro je zavila pot v dolino. Na jasi so cvetele pogačice, ves travnik je žarel. V rahli popoldanski sapici se zibljejo rumene okrogle glavice v modro nebo, ob temnih smrekah in čaru planin. In prišla sva zopet v gozdni pas in nižje v poletje, a dolgo sva še nosila v sebi doživeto gorsko pomlad.
M a k s o M c ško:
Planinam
v daljavi drage ste planine, v daljavi venec belih skal, iz lihe prleške dolini» vam rad bi jaz pozdrav poslal.
Tam daleč se vrste vrhovi, odeti v svetli plašč sinjin, kjer v stenah klešejo vekovi, v mogočnih brazdah svoj spomin.
Tu vinski griči, zlate njive, tam v soncu led in sneg žari, odsev ožarja stene sive, tam naše kličejo poti!
301
Janko B 1 a ž e j:
PO GORSKEM SVETU ZDRUŽENEGA KRALJESTVA
(Anglije, Walesa in Škotske) (Nadaljevanje in konec)
m
opet smo se skrbno izogibali asfaltiranih cest in ko smo sc za malico ustavili ob potočku, smo komaj še dobili prostor ob vodi. V bližini je stalo več avtomobilov in družine z otroki so, vesele, da so pobegnile življenju rned mestnimi zidovi za en dan, uživale dan v naravi.
Sčasoma sem se celo za silo privadil vratolomnemu angleškemu prometu, kar je bil zame sprva največji problem. Sam sem se z lokalnim vlakom vrnil v Leeds, pri čemer sem moral dvakrat prestopiti. Človek namreč lahko kombinira na različne načine in prestopi na različnih postajah, kar sc je meni zdelo najbolj komplicirano. Slovo od skupine ITT v Man-chestru jc bilo nadvse prisrčno. Za slovo so me slikali vsaj iz štirih aparatov hkrati (slik sem kasneje le malo videl) in mi napolnili žepe s čokolado.
Chester, York in Durrham so baje tri najlepša mesta v Britaniji. Chester sem si ogledal, Durrham sem videl iz vlaka, ko sem se vračal iz Newcastla, York z nadvse zanimivo in veličastno stolnico pa mi je zadnji dan mojega bivanja v Srednji Angliji razkazala ljubezniva tajnica organizacije ITT, Dorothy Rapcr. Po kaki uri vožnje z avtobusom po najmodernejši petdelni avtomobilski cesti — poleg dveh cest za enosmerni promet sta bili šc posebni cesti za kolesarje in pešce, med posameznimi cestami pa grede travo — sva s tajnico izstopila pred mestnimi vrati v Yorku. Mesto York ima namreč šc skoraj v celoti ohranjeno mestno obzidje, ki ga sproti popravljajo, tako, da bo ob taki negi pač zlahka obstalo še dokaj stoletij. V mesto se pride skozi mestna vrata, ki so dobro zastražena z mogočnimi kamnitimi stolpi in se dajo celo zapreti z zelo masivno mrežo iz okoničenih železnih kolov, ki se enostavno spusti skozi odprtino v stolpu nad vrati. Ogledal sem si od blizu to silno železno past, ki je pa že zelo dolgo niso uporabili. Nad mestnimi vrati je mestni grb in vdolbine v zidu, kjer so meščani pred stoletji izpostavili odsekane glave svojih sovražnikov ali hudodclccv. Marmornata plošča v zidu našteva vse plemenite in visoke vojvodske glave, ki so svoj čas krasile votline; številnih manjših nasprotnikov in hudodelcev se danes nihče več ne spominja. Baje so včasih posekali toliko glav, da jim je zmanjkalo vdolbin v stolpu.
Skozi mestno obzidje, ki poteka v lepem ogromnem štirikotu, sva počasi prišla do središča današnjega mesta. Ni bilo več daleč do znane cerkve »Minster of York«, ki je največja cerkev v Britaniji. Cerkev je res mogočna in veličastna; vse, kar sem doslej videl —
302
katedralo v Chestru, Westminstersko opatijo v Londonu ali »Stephansdom« na Dunaju — je majhno v primeri z njo. Notranjost je preprosta in brez okraskov. Ljudje se sprehajajo v cerkvi kot po promenadi in mirno govore na glas. V središču cerkve je nekak kor z visokimi gotskimi izrezljanimi stoli; nad njim se dviguje visok štirioglat stolp, ki je zunaj ves okrašen s fantastičnimi glavami ter večjimi in manjšimi gotskimi stolpiči. Levo in desno od tega središča se vlečeta dve ogromni ladji, ki vsaka zase po svoji obsežnosti in monumentalnosti prekaša Štefanovo stolnico na Dunaju. Stoletje je trajalo, preden je bila ena sama taka ladja dograjena. 2e leta 150 po našem štetju je stala tod rimska krščanska cerkev, leta 627 so nad njo zgradili svojo cerkev Saši, današnjo obliko pa je dobila cerkev v 13. in 14. stoletju. Ob središču cerkve se vrste sohe vseh angleških vladarjev od Viljema Osvojevalca, ki je vpadel v Anglijo leta 1066, dalje. Kar lepa vrsta jih je. Cerkovnik nama je odprl vrata in po 273 stopnicah sva prišla na vrh stolpa. Vsa cerkev je pokrita s svinčeno streho in jasno je, da je po tolikih stoletjih treba zunanjost zgradbe neprestano obnavljati. Skupina mož je stalno zaposlena s popravili; ko končajo na enem koncu, je potrebno popravilo že drugod. Tudi razgled s stolpa je zelo obsežen. Ker leži mesto na ravnini, jc obzorje skoraj popoln krog. Današnji York s svojimi 200 000 prebivalci je seveda že zdavnaj prerasel nekdanje ozko obzidje. Železniška postaja je tik ob zidu in nova naselja se razprostirajo daleč naokoli. Mesto daje prijazen vtis, ker v njem ni tovarniških dimnikov, le rdeče, neometane angleške hiše se svetijo med zelenjem.
Po kosilu sem si ogledal še masiven stolp, ki je bil prvotno trdnjava, nato smodnišnica in končno ječa. Kot Jugoslovan sem se moral vpisali v častno vpisno knjigo znamenitih gostov. Povsod so me sprejeli s simpatijami, brž ko so zvedeli, da sem Jugoslovan. Kazali so živahno zanimanje za mojo domovino in za junaški boj naših narodov v minuli vojni, k čemer je pač mnogo pripomogel obisk maršala Tita v Londonu, mesec dni pred mojim prihodom. časop;sje je o obisku obširno poročalo in je s svojimi članki šele —- lahko rečem — večini Angležev razbistrilo pojme o geografskem položaju naše dežele in o dogajanju pri nas po zadnji vojni. Brž ko sem na potovanju prišel v dotik z Nemci, se je ta odnos do moje domovine temeljito spremenil. Pripomniti pa moram tudi, da je politika konservativne vlade pogosto v odločnem nasprotju s težnjami ljudskih množic.
V obširnem muzeju so rekonstruirali »mcrrv old England« pred dvema stoletjema, tako da se obiskovalec sprehaja po ulicah takratnega mesta; lahko vstopi v tedanjo poštno kočijo, sedlarno ali gostilno in si ogleda lutke v naravni velikosti v tedanjih oblačilih.
Zvečer smo v Leedsu v prijaznem krogu praznovali ob odprtem kaminu mojo odhodnico z angleškim pivom, nemškim vinom in Fred je kot odličen organizator zvrtal nekje tudi steklenico jugoslovanske slivovke, kar je bil višek večera. Naslednji dan sem se zahvalil orga-
303
nizaciji ITT, se poslovil od Freda, s katerim sva postala že prava prijatelja ter segel v roko znancem, ki so me spremili na postajo. Srednja Anglija je ostala za mano.
London
Ko je brzovlak prirohnel v London in se ustavil v ogromni dvorani, spočetka nisem hotel izstopiti, ker je na moji uri manjkalo še pet minut do našega prihoda. Toda od zadnje postaje pred eno uro je vlak teh pet minut pač pridobil in to se mu menda šteje celo v dobro. Prišel sem v London ravno v popoldanskih urah, po peti uri popoldne, ko se neha delovni čas v trgovskem in uradnem središču mesta, v »Cityju« in ko množica uslužbencev na poti iz tega središča na svoje domove za dobro uro zamaši vse ulice in vsa prometna sredstva.
Čakal me je član skupine ITT in stekla sva v voz podzemeljske žclcznicc, v svet predorov in električnih luči. Postaje so švigale mimo naju in ko sva izstopila, sva morala hočeš-nočeš-moraš zopet teči z množico v ogromno dvigalo, ki nas je kakih štirideset ljudi hkrati dvignilo na beli dan. Vstopila sva v vozove londonske »Southern Electric« in gneča v vozu me je domače spominjala na ljubljanski tramvaj. V Londonu tramvajskega prometa že dolgo ne poznajo več. Se kake pol ure sva potrpežljivo čakala na cnonad-stropni avtobus, nato sva bila doma, nekje izven središča Londona, v okraju Blackheath in blizu znanega Grccnwicha. Promet po ulicah je zamrl in hiša mojih gostiteljev je imela precej velik vrt in celo toplo gredo za zimsko zelenjavo. Kax čudil sem se temu miru v velikem osemmilijonskem mestu.
Tri cele dni sem imel proste za ogled mesta. Naslednji dan sem sc sam odpeljal z avtobusom v okraj Westminster. Dobro uro sem se pomikal po obljudenih ulicah mimo enega živahnega križišča do drugega v prvem nadstropju avtobusa in opazoval s te višine vse vrvenje pod sabo. Cesto se je ob križišču nabrala dolga kolona vozil, tako da se je ob signalu le del kolone pomaknil naprej, ostali pa smo morali čakati na nov signal. Ce ne bi imel z avtobusom direktne zveze z Westminstrom, ne vem, kako bi bil našel svojo pot. Ko jc avtobus zavozil preko široke Temze in so se na levi strani dvignila poslopja angleškega parlamenta, sem izstopil. Odslej sem se orientiral po načrtu mesta.
Najprej sem si ogledal poslopje parlamenta, ki je sicer res veliko, a verjetno bolj zanimivo od znotraj kakor od zunaj. Tudi ko je znani Big Ben v stolpu pri parlamentu s polnim glasom udaril čas, se mi niso vzbudili kaki posebni občutki. Pač pa sem presenečen obstal pred Rodinovim kipom »Calaiških meščanov« pred parlamentom. Dan kasneje je bil Rodin s svojim »Poljubom«, »Balzacom«, »Mislijo« in »Muzo« v Tate Gallery zame pravo razodetje. Zelo pa sem bil razočaran, ko sem zvedel, da je Westminsterska opatija zaradi
304
priprav za kronanje zaprta in si ne morem ogledati grobov velikih mož veličastne angleške literature. Kakor ti grobovi so me ob prihodu v Britanijo mikale samo še škotske gore in pa morda Stratford ob reki Avon, Shakespearejev rojstni kraj.
Kosil sem čokolado in pomaranče, kar je bila sorazmerno še najcenejša hrana in za moje pojme tudi ne najslabša, na Trafalgar Squaru, pod vodometi pri veličastnem Nelsonovem spomeniku.
Popoldne sem se truden od hoje po tlaku zatekel v Nacionalno galerijo na Trafalgar Squaru. Odprl se mi je povsem nov svet. Ure in ure sem prebil pred čudovitimi deli in ko sem prehodil že vse dvorane, sem se vedno znova vračal k znanim slikam in jih opazoval od blizu in od daleč. Kubens je postal zame pojem in v dvorani, kjer je bilo kakih petnajst njegovih slik, sem se mudil največkrat in najdalj časa. Tizian, Tintoretto, Raphael, Rembrandt, Dürrer in Brueghel so obledeli ob njem. Ko je popoldne nek strokovnjak pričel pred slikami predavati o beneški šoli, sem se udeležil predavanja, a sem ga nenadoma zopet zapustil ter se znova znašel pred Rubensovo »Venus«, pred njegovo »Vojna in mir« in pred groznimi očmi ljudi, ki se bore s kačami. Zamišljen in nekako s trepetajočo notranjostjo sem zvečer odšel preko Wall-Strceta in mimo tradicionalnih straž pred Whitehallom do mostu preko Temze in se vrnil v Blackheath.
Naslednje dopoldne sem izkoristil za ogled kraljeve palače — Buckinghampalace — in za orjaške spomenike kraljice Viktorije in kralja Alberta ter spomenikov pred Admiraliteto. Kraljica je prav tisto dopoldne podelila svoji gardi nove prapore, kar je bilo združeno z velikim sprejemom lordov. Ko sem gledal te dolge, sloke postave, s čisto plavo krvjo ter v brezhibnih frakih in cilindrih skozi železno ograjo, ko so odhajali v svoja vozila, in pa različne turiste, fino oblečene črnce iz Afrike, mešance, lovce iz Kanade in Indijce v turbanih ter Indijke v dolgih »spalnih srajcah«, kako so to »plavo« gospodo lovili v svoje fotografske aparate, mi je prišlo na misel, da se zemlja res suče. Kdo ve, če niso ti dobri domačini iz Afrike, Azije in Amerike bolj začudeni nad angleško tradicijo, kot so bili angleški mornarji pred stoletji, ko so pristali v daljnih deželah in ugledali tamkajšnje prebivalce. Zvečer sem moral svojim gostiteljem natančno poročati o svojih vtisih o njihovi kraljevi palači in visoki družbi. »Počutil sem se kakor v živalskem vrtu,« sem dejal, »ko sem za železno ograjo opazoval redke eksemplarje.« Ta odgovor je gostitelje osupnil in spočetka ne prav preveč prijetno, a so se kmalu zasmejali in brž smo bili sredi živahnega pogovora. Pripovedovali so mi nadrobnosti iz življenja kraljeve rodbine in o dobrohotnosti in načelnosti angleške zunanje in kolonialne politike. Verjel sem jim komaj desetino, danes bi jim še toliko ne.
Popoldne sem šel v moderno Tate Gallery. Učinkovala je name podobno kakor Nacionalna galerija prejšnji dan. Na univerzi sem pred angleško diplomo prebral nekaj pesmi mistika Blakea; tu sem ugledal njegove slike, ki so še bolj fantastične. Čudna bitja in nestvori, ki se prepletajo v številnih drobnih linijah po zraku, pome-
305
nijo človeške misli in so simboli večnosti, zveličanja ali skrajne gnusobe in pogubljenja. Ugašajoči srednji vek je zaživel v mogočni Dantejevi viziji pod steklom pred mano. Cezanne, Van Gogh in Gaughin v pritličju kriče s svojimi barvami; na stopnišču sem opazil celo dela našega Meštroviča. Chagall, Matisse, Picasso so v glavnih razstavnih dvoranah; v pritličju sledi še vrsta del povojnih umetnikov in umetnikov-vojakov, ki so zajeli vojne strahote v podobi med samo zadnjo vojno. Fašizem, uničevanje, smrt, glad, motoriza-cija, čelade in kljukasti križ, mir mrtvaških lobanj — vse to se vrsti pred obiskovalcem ne le v okviru ali na platnu, temveč tudi kot kip ali konstrukcija.
Moje zanimanje je pritegnilo nekaj slik švicarskih gora in ledenikov v dvorani slikarjev-prerafaelitov. Slike so bile izdelane do zadnje potankosti, nepomembna skala na ozadju ledenika je bila naslikana prav tako ostro in realistično kot na primer dekle v čudoviti vijoličasti obleki, centralen motiv na naslednji sliki. Literatura je vdrla v slikarstvo, oziroma obratno v angleški kulturni zgodovini preteklega stoletja v dobi prerafaelitov. O Rosettiju, glavnem zastopniku te struje, je težko reči, ali je bil večji kot pesnik ali kot slikar. Do teh razmišljanj pa nisem prišel ob sliki, temveč pri popoldanskem predavanju o prerafaelitih. Predavanje me je še posebno zanimalo, ker sem že poznal prerafaelite v literaturi. V angleško slikarstvo pa niso zastopniki te struje prinesli le nove tehnike in novih nazorov, temveč tudi novo tematiko, ki jo je spoznala in predvsem v literaturi odkrila že romantika (Byron, Coleridge) — gorski svet Alp. Silno obsežna je tematika in motivika duševnega življenja angleškega naroda, toda prav teh nekaj slik me je spomnilo v tujini, kako važno vlogo ima gorski svet kot snov v duševnem življenju mojega naroda. O slikarstvu mi ne gre sodba — o tem naj spregovorc ob nedavni razstavi planinske slike v Moderni galeriji drugi — poglejmo le v literaturo. 2e pri Vodniku se naši vrhovi odražajo v pesmi, Stanič je bil pesnik, spomnimo sc Gregorčiča, Tavčarjevih slik iz Loškega pogorja, Mencingerja, Zupančiča, Finžgarja in drugih. Naš motiv o Zlatorogu se v Baum-bachovi pesnitvi vztrajno ponavlja celo v nemških literarnih zgodovinah.
Zadnji dan sem si upal že tako daleč po mestu, da sem sam poiskal znano trdnjavo »Tower«. Spočetka sem si še kar natančno ogledoval različne zbirke mečev, bodal, čelad in šlemov, ker še nisem vedel, da bom žc v naslednjih prostorih videl cele čete oklepov, oddelke lesenih vojakov na konjih v popolni bojni opremi in toliko mečev, sulic, topov in izstrelkov, da se vtisi kar zabrišejo in človek konec koncev ne ve več natanko, kaj vse jc videl, ker je videl preveč. Ogledal sem si »Vrata izdajalcev«, skozi katera so odhajali v smrt obsojenci; kapelico, kjer je molila kraljeva žena, preden so jo odgnali na morišče in »Krvavi stolp«, kjer je bil zaprt sir Walter Raleigh in kjer je napisal svojo znano »Zgodovino sveta« v trinajstih knjigah in kjer sta bila umorjena mlada vališka princa, katerih
306
trupla so našli šele čez sto .let. V ječah so v kamen vklesani stavki, ki so jih v dolgih letih izdolbli s preprostimi predmeti v zid ujetniki in na dvorišču je tnalo, kjer so bile usmrčene žene Henrika VIII., ki je imel lepo navado, da je dal večino svojih žena obglaviti. V dolgi vrsti stoje uplenjeni topovi; poleg Kruppovih iz vojne 1914-18 topovi turških sultanov, egiptovskih paš in celo lepo v obliki zmajevega gobca izdelani ter bogato okrašeni topovi iz Malaje. Glava mi je bila motna, ko sem zapuščal trdnjavo; najmočnejši vtis je bil, da je angleška zgodovina res burna in krvava.
Katedrala sv. Pavla je posnetek stolnice sv. Petra v Rimu, a žal so jo skoraj polovico porušile nemške bombe in še ni pozidana.
Na poti proti Trafalgar Squaru sem se za dobri dve uri neusmiljeno izgubil v velemestnem vrvežu. Orientirati sem se pričel zopet po mogočni bakreni kupoli in po dveh urah sem nenadoma znova stal pred — katedralo sv. Pavla. Vprašati sem moral za pot in sem nato v redu prišel na cilj, vendar mi je to tavanje vzelo toliko poguma, da si nisem upal poiskati katerega izmed kinematografov, kjer so predvajali trodimenzionalne filme. Televizijo sem si bil ogledal že pri prvem obisku v Manchestru.
Klatil sem se po Hyde Parku in počival ležeč na travi, kar je tam zelo običajno. Del parka so že zasedle čete iz dominionov, ki so prišle v London na kronanje. Nenadoma se je po cesti pripodil oddelek konjenikov v srebrno in zlato bleščečih se šlemih — tudi to v čast kronanja.
Zvečer sem imel v Londonu svoje zadnje predavanje in s tem je bila moja turneja po Britaniji končana. Naslednji dan mi je že prenehala veljati belgijska viza, ki so mi jo belgijske oblasti podaljšale za manj časa, kot sem prosil, in so mi sploh tudi na povratku povzročile precej sitnosti, zato vrnitve v domovino nisem smel več odlašati.
Slovani smo čudni in mehki ljudje. »Domovina« je za nas čudežna beseda in nam pomeni veliko več kakor le kraj, kjer smo bili rojeni in kjer živimo. Kakor mati zemlja nam je in mi smo rastline, ki na njej živimo. Spodrežite rastlini korenine in umrla bo. Lepo je bilo moje potovanje po Britaniji in marsikdo me je po vrnitvi zavidal. Toda meni je tujina na koncu že presedala in vrnil bi se bil domov že prej, če me ni bi bila zadrževala predavanja. Na povratku sem se hotel ustaviti še v Münchenu in v Avstriji pri sorodnikih, a ko bi bil moral izstopiti, me je nenadoma zagrabilo silno domotožje in odpeljal sem se dalje.
Devetega maja ob desetih dopoldne sem stal drugič na Victoria Station. Po dveh urah vožnje — Južna Anglija je v maju res en sam cvetoč vrt — sem izstopil v Dovru. Ogromen parnik nas je sprejel na palubo. Bela obala in grad nad njo sta se pričela manjšati na obzorju. Galebi so krožili nad ladjo. Polagoma je postala Anglija lc še tenak pas zemlje na zapadu. Sčasoma je izginilo tudi to.
307
Jos. Wester:
PLANINSKI SPOMINI IN ZAPISKI IZ L. 1953
(Nadaljevanje) 3. Po dolenjskem in zasavskem hribovju
Kurešeek (833 m)
aj pričnem s hribom, ki ga v vedrem vremenu vidim z doma in ki mika zlasti v pomladanski dobi, da ga obiščemo. To je Kurešček, izrazit stožec, dvigajoč se onkraj Ljubljanskega barja kot levi pobočnik ple-čatega Mokrca. Spričo svojega razglednega položaja je bil v stoletjih turških navalov kurišče za kresove, da so z njimi dajali znamenje za bližanje roparskih čet od ribniške strani.
Bila je jasna sobota, drugi dan majniške tridnevnice. Ugibal sem, ali naj sedem na kolo in se peljem do Zelimljega. Ne, kolesarje v svojem kretanju vezan, ker se mora vrniti do kolesa, kjer ga je ob nastopu planinske ture shranil. Zato rajši z ižanskim avtobusom do Studenca na Igu, od tam pa peš v breg v smeri Skril je— —Golo—Kurešček! Saj je minilo žc nekaj let, ko sem ga zadnjič obiskal.
Ugodno vozilo je avtobus, ki te prepelje v pol ure preko pustega Barja v znožje kraškega sveta. Za peš hojo je Ižanska cesta le preveč enolična in dolgočasna. Sedeže so bili izletniki zavzeli že na početni postaji, večidel namenjeni do končne postaje v Lskern Vint-garju. Oni, ki smo vstopili pri dolenjskem mostu, smo se morali zadovoljiti s stojišči.
Na Studencu sem se izmotal 7. voza. Oziral sem se, ali je še kdo namenjen v breg, da bi tako dobil druščino, a ni bilo nikogar. Torej sem krenil sam po trdi cesti v klanec. Hrapava jc, kakor oglodana, kar priča, da jo porabljajo tovorni vozovi in kamioni, ki dova-žajo les iz mokiSkih gozdov. Zato sem na prvem ovinku zavil s ceste na kolovoz v samoten gozd. Tišino je oživljal le frfot kake gozdne ptice in pa kukanje ljubke pomladanske glasnice, ki jo človek ne dobi zlahka na pogled.
Malone eno uro sem tako samotaril po bujnem gozdu. Kolovoz je kmalu prešel v stezo. Kar odleglo mi je, ko sem stopil na piano, na škriljske košcnicc. Pozornost mi je zbudilo, da so v vrtačah njive ograjene z visokim plotom. Prvo domačinko, ki sem jo srečal, vprašam o tem in pove mi, da morajo napraviti take ograje, sicer bi divjad vse posevke pomulila in populila; dosti škode da jiiri store zlasti divji prasci in celo jeleni.
Skrilje, to lepo položeno selo, je pod okupatorjem mnogo trpelo, kakor kaže njega brazgotinaslo lice. Zdaj so hiše večidel obnovljene, žal, da zidarji niso ohranili njih domačega sloga. Tudi više gori na
308
Golem, v čedni hribovski vasici, so hiše že pozidane. Cerkev, stoječa na razglednem pomolu, sloveča po umetelno izrezljani baročni priž-nici, je ostala, kakor je videti, nepoškodovana. Če bi bil do semkaj pririnil kolo, bi se bil zdaj lahko po ravni cesti in dobrem kolovozu popeljal tik pod breg Kureščka. Skladaniee hlodov, tramov in drv ob cesti pričajo, da je Mokrcc še vedno plenovita lesna zakladnica.
Pristopil som na vrh Kureščka. Kaka puščoba! Nekdanje žup-nišče — golo zidovje; cerkvica na stežaj odprta — znak, da je nihče ne oskrbuje; v strehi ji zijajo odprtine, strešna pločevina leži na tleh. Kje je nekdanja planinska koča? Ni je več, izravnana je s tlom. Turoben pogled zapuščenosti. Le nekaj je ostalo neokrnjeno: sijajni razgled tja do Savinjskih Alp in preko dolenjskega hribovja tja do hrvatskega Kleka, Risnjaka in Loškega Snežnika.
Oko mi obstane na bližnjem Turjaku. Ni več mogočnega grajskega sklopa, dvora slavnih Turjačanov. Tam, kjer je posedal »zbor gospode žlahtne«, ko je stari Turjačan gostoval Rozamundine snu-bače, kjer je ošabna nevesta, »pod cesarjem najlepši cvet«, porogljivo naročila Ostrovrharju, naj ji privede bašetovo sestro iz Bosne
—	tam je sedaj mrtvina pustih ruševin. Morda je šc ostala. »lutrska kapela«, v kateri je za reformacije dobil zavetje Jurij Dalmatin, med narodom znan kot Jurij Kobila, župnik na bližnjem Škocjanu (1585—1589), kjer se je ta stvarnik temeljne knjige slovenskega jezika oddihal po opravljenem velikem delu prevoda Biblije (1584).
—	Več ko tri stoletja pozneje je na Turjaku preživljal zadnja leta svojega življenja tudi pesnik in dramatik Anton Medved (umrl 12. marca 1910). - En pomnik turjaške slave, spomenik zmage Andreja Turjačana, ko »pri Sisku Kolpe so pijanL omagali pred Kranjci Otomani« (1593), pa še vedno stoji. To je borna kapela sv. Ahaca, stoječa na nasprotnem hribu, na Kureščkovem dvojniku.
Sonce se je že bližalo zenitu, ko sem sestopil s tega mikavnega razglednika in nastopil povratek, da bi po bližnjici prišel v Želimclj-sko dolino. Prijetna je položna hoja preko travnikov do zaselka Rogatca, ki se mu tudi šo vidijo sledovi okupatorske nasilnosti. Po dolomitski stezi sem naglo dospel v globel, kjer sem se tik pred poldnem zglasil v dobro mi znani gostilni. Niso mi mogli postreči s kosilom, kakršno je bilo običajno o praznikih, vendar so mi zvarili tečno cvrtje v krepčilo za nadaljnjo hojo.
Za dve uri je hoda po cesti do Škofljice, najbližje železniške postaje. Mlado rastje in pisano cvetje te spremlja ob poti, zlasti bujno cveto po cestnih jarkih rumene kalužnicc. Da ne bi prezgodaj dospel na Škofljico, sem na razpotju pod Pijavo gorico zavil v vasico Gumnišče ter se tako umaknil z enolične ceste po barskem svetu. Kljub temu zavinku 'bi bil moral na postaji le predolgo čakati vlaka. Nič mi ni zoprnejše, kakor s takim čakanjem glupo tratiti čas. Se za en« postajo sem se peš pomaknil bliže Ljubljani, da sem prispel s popoldanskim kočevarjem domov. V izletnem proračunu sem imel ta dan pet in pol ure hoje, narasla pa je skoraj na sedem ur, torej dovolj za pomladansko trenažo.
309
Šentjurski Tabor (492 m)
Teden dni prej sem kar tako mimogrede obiskal Tabor pri Grosupljem. Najprvo sem obšel svoje stare znance v zatišni vasici Udje. kjer sem v vojna dobi dobival razne priboljške, kajpada ne za mršave lire, ampak v zameno za stvari, ki so jih na kmetih pogrešali. V tistih tegobnih letih je bil vsak dolenjski izlet zdruzen s tako primitivno menjalno kupčijo.
Prekrasen nedeljski dan je bil, da bi trapal nazaj po trdi cest: na Grosuplje. Rajši sem zavil v breg po stezi, ki še kaže medle lise nekdanje markacije. V skopi uri sem obredel gozdnati breg in se prcril skozi gosto hosto, kar se mi je pojavil stolp taborske cerkvice in nje visoko obzidje. To je svojevrsten pomnik dobe, ko so naši davni predniki iskali za močnim zidovjem zavetje pred navalom turških roparskih tolp. Se dobro je ohranjen ta tipični branik vsekakor bolje od številnih Taborov na našem ozemlju. Tu si izletnik z živo domišljijo lahko predoči, kako so se pribežniki branili za svoj born' obstanek. Ali naj se v modemi dobi blagrujemo, če moramo iskati zavetja v kletnih zakloniščih in podzemskih rovih, kadar pri-brne nad nas pogubonosni zmaji bombniki?
Kakor je Tabor sam tipičen zgodovinski spomenik, tako se v neposredni bližini skriva dvoje prirodnih znamenitosti: Taborska, prej Zupanova jama1 in ledenica. Jama je ogromna kraška votlina, polna muogoličnih kapniških tvorb. Se nedavno nam je bila v nadomestilo za Postojnsko in Škocjansko jamo, ki sta nam bili spričo italijanske zasedbe našega Krasa odmaknjeni in odtujeni. V tesni soseščini te jame se skriva ledenica. Ze nje ime kaže, da je tu podzemski hram večnega ledu. Sedanja uprava je oba pnrodna fenomena strnila in napravila za lahko pristopna, da obiskovalci ob električni luči občudujejo fantastične prirodne like. Izletnikom, zlasti mladini, nudi torej Tabor nazorno kar troje zanimivosti, kakršnih jim knjiga in beseda ne moreta dovolj jasno predočiti.
S Tabora pridemo po nedavno zgrajeni cesti v Ponovo vas in po stari dalje v Grosuplje. Kdor pa hoče pešačiti po dokaj vegastem terenu, ta krene s Tabora dol v selce Cerovo in niže dol na mokri ne, kjer sledi shojeno stezo, držečo po tresetini, da dospe v lepo položeno vas Zgornjo Slivnico. Tu ga vabi k oddihu nova zgradba — iz daljave sem jo imel za šolsko poslopje — zadružni dom s čedno urejenim gostiščem. Agilni vaščani so pri železniški upravi dosegli, da jim je nedavno odprla postajico, tako da si izletnik prihrani dobre tri kilometre peš hoje, če se z vlakom prepelje na Grosuplje. Tako bi bil storil tudi jaz, če hi bila postajica takrat že odprta.
1 Podroben opis te jame, ponazorjen s slikami, gl. V. Bohuiec, Zupanova jama. Geogr. vestnilk, 1927, 156—168.
310
I
Vrh Sv.Duh (628 m) — Polževo
Se eno dolenjsko izletniška točko naj omenimo, sloveče Polževo. Poleti so bili tam otvorili moderno zgrajeno in udobno urejeno gostišče, pravi hotel, ki mu na Dolenjskem ni para.
Bilo je jesensko jutro (8. novembra), ko sem na postaji v Žalni izstopil iz dolenjca, namenjen k Sv. Duhu. Ta mi je bil višinski cilj nedeljskega izleta. Na njivah je že vse pospravljeno, samo repa še tiči v zemlji, da se oblice bolj odebele. V kozolcih in svislih se zračijo koruzni storži, nabrani v rešte, v latovju pa se suše ajdovi snopi in detelja. Povsod hladna jesenska ubranost. V prvi višinski naselbini, v Novi vasi, sem s kolovoza stopil na novo cesto, ki drži iz Višnje gore na Polževo. Rajši sem se odbočil z nje v breg, da bi hitreje dospel na obli vrh pri Sv. Duhu. Tu se odpre obširen pogled na pokrajino Jurčičevih junakov Desetega brata in Jurija Kozjaka ter Zorčevih Belih menihov in še dalje po valovitem dolenjskem svetu.
Ko sem sc razgledal, kolikor je dopuščalo mrko ozračje, sem kremi navzdol na Polževo. Tam, kjer je stalo prejšnje čedno gosti-sce, ki ga je bes laških v.siljeneev požgai in do tal porušil se dviga zdaj ponosna stavba v dveh nadstropjih, udobno urejena za letovanje in zirnovanjc gostom, ki se jim hoče odmaknjenosti od mestnega vrvenja. Težke milijone so graditelji vložili v razkošno stavbo Da bi se jim le povoljno obrestovali! Kričeč nasprotek je ta gosposki dom k Obrščakovi kmečki krčmi in skrpucani Krjavljevi bajti, kakor ju opisuje Jurčič v Desetem bratu.
K mizi, kjer sem sameval, jc priscdla družba rdečeličnih kmečkih deklet. Kakor običavajo moški, so si tudi one naročile vina v litru in ga dobre volje srkale. Manjkalo jim je pač fantov, ki so bili tisti čas poklicani na orožne vaje tam na kraškem ozemlju V sproščenem razgovoru bi bil z njimi kar trknil na zdravje morebitnih ženinov — saj bi po starostnih letih zalegel vsaj za tri fante — pa sem se le modro vzdržal.
Ce bi bil imel kolo, hi bil p0 gladki cesti odbrzel dol v Višnjo goro. S samodrčem se vožnja do Ljubljane lahko opravi v pol ure (28 km). Kot pcšcc pa sem se rajši držal kolovoza skozi vasici Zavr-tače in Pristavo, tako da sem po strmi stezi pod razvalinami starega grada prispel v Višnjo goro. Se se vidijo v njej vojne posledice, ki ?av bodo> upajmo, kmalu zabrisane, da se ji ne bo več prilegal Jurčičev hudomušni vzdevek »zakrpana Višnja gora«.
Sv. Miklavž — Cicelj (817 m)
Izletimo še malo v bližnje Zasavje! Le-to se pričenja pod Zalogom na sotočju Save in Ljubljanice, kjer prehaja ravnina v savsko tesen. 2e onkraj Laz ti mahne v oko hrib, ki samostojno sili v ospredje, čeprav je le skrajni pomol čokatega Ciclja. Na vrhu mu čepi bela cerkvica sv. Miklavža, ki mu je dala tudi ime. Izletnik
311
izstopi v Jevnici; kolovoz po savskem produ ga privede do broda, ki ga prenese na levi breg. V Senožetih krene v breg, porasel večidel z borovjem. Strmina se kmalu unese. V eni uri, odkar je izstopil v Jevnici, že prispe v prisojno Veliko vas, v zavetje Ciclja, ki jo ščiti pred mrzlim severom. Kraj ima tako ugodno lego, da uspeva tu celo vinska trta, kajpak nežlahtne sorte. Nekoč sem se tu slastil z osvežujočim napitkom, z mešanico tolkovca in domačega vina.
Zdaj pa naprej po gruhasti, nato po peščeni stezi vkreber proti Sv. Miklavžu! Niti pol ure ne traja ta strmohod, pa se znajdeš na bujni planici z njivami in domovi treh ali štirih gospodarjev. Pravoveren izletnik se povzpne najprej na višinsko točko, od koder se mu razgrne nepričakovano lep pogled na savsko dolino v globeli in na višavje v bližini in dalji. Ni čudo, da vneta planinka, moja znanka, v svojem albumčku Sv. Miklavža nazivlje »hribček vseh hribčkov«. Njega prominentni položaj je zbudil davnim brodnikom, ki so brodarili po Savi od Zaloga dol v »globoko Hrvatijo« zamisel, da so prav na tem razglednem pomolu postavili svetišče svojemu patronu.
Idiličnost te postojanke povišuje še to, da v bližini ni gostilne. Pač pa dobi izletnik v čedni cerkovnikovi hiši priliko, da za javorovo mizo zaužijc brašno, ki si ga je s seboj prinesel, in se vpiše v spominsko knjigo. Listal sem po njej ter našel, da je moj zadnji zapisek iz 1. 1940. Očital sem si, da sem predolgo zanemarjal to lepo izletišče. Seveda mi je v opravičilo, da so malone pet let prežale tu nemške straže; izostanka v letih po osvoboditvi pa si ne morem odpustiti.
Izletnik si za povratek lahko izbere daljšo pot po vzhodni rebri v Veliko vas in dalje skozi Kriško vas in Vegov rojstni kraj Zagorico v Dolsko. Mene je zamikalo •— bil je krasen majniški dan — še na vrh Ciclja. Ni več vidna ona markacija, ki jo jc bilo napravilo SPD v svoji deški dobi, temveč izletnik se mora zanašati na svojo raz-vednost, da v gošči pogodi pravo smer. Spotoma sem nabiral cvctje dišeče perle, ne kot začimbo vinski pijači, ampak za primesek pipar-skemu tobaku. Dobro razgiban sem sestopil v Kriško vas in po vijugasti gozdni poti dol v Senožeti. Se v popoldanskem soncu sem se vrnil v Ljubljano, ko sem bil opravil hojo za skopih štirih ur.
J. K. Strakaty : v
V SPOMIN ING. ARCH. OTOKARJU VONDRAČKU
(13. VI. 1876 — 19. II. 1954)
Začetki alpinizma se na Češkem opažajo konec devetdesetih let prejšnjega stoletja. Deset let prod tem, 1. 1888 je ustanovil odlični češki domoljub Vojta Näprstek, utemeljitelj knjižnico in muzeja. ki nosita njegovo ime, »Klub českych turist u«, ki je budil veselje k potovanju in tako pripravljal tla tudi za alpinizem. Takrat so potovali večinoma v švicarske in avstrijske Alpe. Le nekateri turisti posamezniki so potovali na jug in obiskovali tudi slovenske planine na Koroškem in Kranjskem in so se vračali navdušeni, polni močnih vtisov nad lepotami, ki so se jim zdele še bolj čudovite, ker jih je grela zavest, da v teh pokrajinah prebivajo gostoljubni bratje. Zato je število čeških turistov na slovanski jug leto za letom tako raslo, da so češki planinci s prof. MU dr. Karlom Chodounskim na čelu ustanovili 1. 1898 v Pragi »Č e s k y odbor Slo vinskeho Planinskeho Društva v Lublani« (Češki odsek Slovenskega Planinskega Društva v Ljubljani), ne pa posebno češko planinsko društvo. Misel slovanske medsebojnosti je zmagala, kajti čutilo se je, da je treba podpirati edino slovensko planinsko društvo v tekmovanju z nemškima »Alpen-Vereinoma«. Po prizadevanju praškega češkega odseka SPD je bil usmerjen tok čeških turistov na slovenske planine, kjer je 1. 1900 Češki odsek zgradil »Českou ehatu« (češko kočo) pod Giintovcem, ki je potem postala cilj čeških turistov.
V tej sredini, polni dejavnosti, se je znašel O. Vondraček, ki je 1. 1895 maturiral na realki rodnega Smichova (Praga XVI) ter si je izbral za študij na tehniki stavbarstvo, pozneje pa arhitekturo.
Zahajal je na Bled, kjer je bila takrat že močna češka kolonija. Lepote planin so mladega dijaka očarale in tako jih je že od mladih let ljubil z vročo ljubeznijo ter jim ostal — vsaj v lepih spominih — zvest do smrti. Postal je eden od pionirjev alpinizma med Čehi, ki ga je posebno v mlajših letih gojil kot član Češkega odseka SPD na svojih vsakoletnih obiskih slovenskih planin.
Na svojih bivanjih na Slovenskem se je naučil slovenski in se začel zanimati tudi za politične in kulturne razmere na Slovenskem, v čemer ga je podpiral prijateljski stik z V. M. Z a 1 a r j e m , ravnateljem vscučilišlce pisarne v Ljubljani, ki je od 1. 1902 študiral v Pragi na filozofski fakulteti češke univerze, kjer je pridobival Slovencem obilo prijateljev. O Vondräekovem zanimanju za slovensko književnost pričajo slovenske knjige v njegovi knjižnici, izdane večinoma od »Slovenske Matice«, katere član je bil.
Za prve svetovne vojne je bil na vseh treh frontah in je Martu, bogu vojske, doprinesel krvavo žrtev, kajti bil je ranjen. L. 1918 se vrača domov kot poročnik in leto pozneje postane uradnik Čehoslova-ške komisije za import in eksport, od koder je prišel na ministrstvo
313
javnih del, leta 1926 pa k deželni politični upravi. L. 1938 je bil upokojen kot ministrski svetnik.
Njegova velika ljubezen je bila tudi stara Praga in je kot ne-utrudljiv član »Kluba za staro Prago«, čigar »Vestnik« je urejeval v letih 1937—1947, reševal njene stare stavbene spomenike. Bil je prav tako dober strokovnjak na področju konservacije stavbenih spomenikov kakor v modemi arhitekturi.
Njegova bogata knjižnica, strokovna kakor tudi splošna, odkriva s svojimi slovenskimi, srbohrvatskimi, poljskimi in ruskimi knjigami, njegovo slovansko čustvovanje, zbirka bibliofilskih izdaj in cxiibri-sov pa njegovo plemenito zbirateljsko ljubezen.
Bil je bogato izobražen mož, visoko kulturen delavec, poln iniciative in trdnega značaja. Krasila ga je dobrosrčnost in skromnost.
Naj mu bo med Slovenci, katerih je bil iskren in zvest prijatelj, ohranjen časten spomin!
Lado Božič :
IDRIJA — ŽARIŠČE BOTANIČNE VEDE
»Brez pretiravanja lahko trdimo, da je znanost o rastlinstvu Kranjske dežele imela svoj začetek v prijaznem rudarskem mestu Idriji, v onem rudarskem mestu, ki si je pridobilo zaradi dolgoletnega bivanja Scopoli-ja za zgodovino botanike velik pomen.« (Viljem Voss: Versuch einer Geschichte der Botanik 1883).
Idrija je znana širom po svetu p» svojem živosrebrnem rudniku. V naši ožji slovenski domovini je znana poleg tega tudi po svoji prvi slovenski realki, po prvem liberalnem poslancru Notranjske, po prvem socialističnem županu v bivši Avstriji, po svoji politični in kulturni razgibanosti. Skoraj popolnoma neznano pa je naši javnosti, pa tudi idrijskim rojakom samim, da hrani naš kot ne samo skrito podzemeljsko bogastvo, ampak da ima tudi na svoji površini neprecenljivo vrednosti in lepote žive prirode. Le redki vedo, da je Idrija in njena okolica pravi prirodni botanični vrt, katerega so raziskovali številni odlični znanstveniki. Nekaterim od teh je tekla zibelka v Idriji, drugi so v njej službovali, tretji pa so samo prihajali v naš kotiček zaradi znanstvenega proučevanja rastlinskih in geoloških razmer. Vsi so odkrivali zagrinjalo prirodnih čudes naše zemlje in raznašali slavo njenega bogastva širom po svetu. Naša zemlja je doprinesla velik delež k razvoju znanosti o rastlinstvu, za botaniko Kranjske dežele pa pomeni njen dejanski začetek.
Idrijska kotlina leži na znani geološki črti, idrijski potresni prelomnici, ki se vleče od Kobarida preko Idrije in Cerknico proti jugovzhodu. Ob tej prelomnici, nastali po velikih notranjih zemeljskih pretresih in notranjih erupcijah se je razvila idrijska kotlina z rudnikom. Toda vrenje v zemeljski notranjosti ni ostalo brez vpliva na površje. Ognjeniško delovanje in prodiranje tekočih mas proti povTŠini zemlje je prodrlo daleč pod zemeljsko površino in ustvarilo
314
lahko dostopna rudišča v Idriji, mineralni vrelec v Kopačnici, v skupini Blegoša, Kojco in Porezna pa pravi vulkan. Skladi porfirja na Poreznu dokazujejo našo trditev. Idrijski kotel je torej vulkanskega izvora stare miocenske dobe. Tudi gornje plasti zemeljske površine v Idriji in okolici so starejšega izvora, so to predvsem stari škriljevci, ki so napravili normalna gorovja, doline in vode, zemeljske plasti, ki ne propuščajo vode in tako ustvarjajo ugodne pogoje za razvoj rastlinstva. Tudi morje, ki je v davnini poplavilo naše kraje, je odložilo za rastje povoljno naplavino. Ko se je odteklo, je ostal tu svet z bogato floro.
Na svetu idrijske kotline stojimo na južni meji terciarnih in krednih skladov, na meji dachsteinskega apnenca in dolomitov. Sledeč tej geološki meji je tu tudi severna meja mnogih rastlin, ki pripadajo južnim krajem, Tstri in Dalmaciji. Tu je meja dveh geoloških sestavov zemeljske površine Alp in Krasa in istočasno tudi meja dveh rastlinskih pasov alpskega in južnokraškega.
Topel morski zrak, ki prihaja po strugi Soče in Idrijce navzgor, nudi rastlinam južnih krajev možnost rasti, mnogi osamljeni kotički z ostrim alpskim podnebjem pa omogočajo življenje alpskim cvetjem. Alpska flora sega zelo nizko v dolino kakor n. pr. sleč, ki raste v Ljubevču skoraj na dnu doline, ki ima približno 350 m nadmorske višine. Samo pod Kumom raste sleč še 100 metrov niže. Ce omenimo še dobre vodne razmere in precejšnjo količino padavin, smo v glavnem ugotovili vse dobre pogoje za razvoj naše bogate flore.
Tujec je prvi znanstveno raziskoval idrijsko floro in uspehe svojega dela tudi obelodanil. Selc pri tujcu smo se učili, šele po tujcu spoznali vrednost domače zemlje.
Prvi, ki je raziskoval skoraj pred dve sto leti v botaničnem in mineraloškem oz i m Idrijo in njeno okolico, je bil Tirolec Ivan Anton Scopol i. Njegovo znanstveno delo se je začelo v ugodnem času, ko je Linne razglasil svoj sistom in z njim povzročil velike spremembe v botaniki in ko je pod vlado Marije Terezije nastopila priložnost za razvoj prirodnih ved.
Scopoli se je rodil leta 1723 (baje 3. junija) v Cavalese na Tirolskem kot sin plemenitaške rodbine. Po končanih srednješolskih študijah se je posvetil medicini. Kot mlad zdravnik je prakticiral v mnogih bolnišnicah in služboval v raznih krajih. 3. julija 1754 je bil imenovan za rudniškega zdravnika v Idriji. Na poti v Idrijo ga je doletela na reki Inni nesreča, pri kateri je izgubil vse svoje knjige in zdravniško orodje. S podporo 500 gld., ki mu jih je poklonila Marija Terezija, je lahko nadaljeval svojo pot v Idrijo. O svojem prihodu v Idrijo pravi sam: »Prišel sem v Idrijo, v kraj, ki je dobil ime po hudourniku (?) in ki ga tvorijo najrevnejše rudarske bajte, raztresene po hribih. Ko sem ga zagledal od daleč, se mi je zdel kot težka mora, katero sem moral prenašati skoro 16 let.«
Slutnje ga niso varale, kajti razmere v Idriji mu niso bile naklonjene. Namesto plače je dobival dohodek od vinskega monopola in imel prosto stanovanje. Stanoval je v rudniški hiši pod
315
Rižami. Jezik kranjskega prebivalstva mu je bil popolnoma neznan, kakor prava sam. Da bi si izboljšal gmotni položaj, mu ni uspelo, zato ni čudnega, če je začel obupavati in če ga je naporna služba začela ubijati. Poleg teh težav so ga obiskale tudi nesreče. Dvakrat je izbruhnil požar v hiši, žena in otroci so mu pomrli in še kup drugih nezgod se mu jc nagrmadilo na glavo. Zato si je zaželel iz Idrije, toda novega mesta ni mogel dobiti. Sele po osebni intervenciji na Dunaju so mu dodali 400 gld. letne doklade, a mu istočasno naložili tudi novo delo, poučevanje mineralogije. Potegoval se je tudi za lekarno, a ker je terjal preveliko plačo, so mu poverili samo nadzorstvo nad njo.
Kot zdravnik je bil Scopoli v Idriji mož na mestu. V devetih letih je zdravil 2600 bolnikov rudarjev iz vsega okraja, ne da bi si privoščil medtem dopust. Po devetih letih je odšel na dopust in prosil za upokojitev. Ko pa je zvedel, da se ustanavlja na idrijski šoli stolica za kemično-kovinarski pouk, je hotel ostati v Idriji in je prosil za to mesto. 13. septembra 1763 je bil imenovan za učitelja in 14. novembra je pričel s predavanji, ki so se vršila štirikrat na teden. Učencev jc imel sedem. Delal je tudi za ustanovitev kemijskega laboratorija, a do ustanovitve ni prišlo zaradi prevelikih stroškov.
Leta 1767 je bil spet na dopustu. V tem letu se je pojavilo med rudarji gibanje proti zdravniku. Zahtevali so, da ga prevzame država in jih tako razreši velikega bremena. Vino jc namreč postajalo vedno dražje. Scopoli je kmalu nato zapustil Idrijo. Bil je imenovan za profesorja na rudarski akademiji v Chemmitzu in leta 1776 za profesorja kemije in botanike na univerzi v Paviji, kjer je umrl 8. maja 1788. Iz Idrije, kljub velikim zaslugam zanjo, ni odnesel najboljših spominov. Poleg skrbi za neštete bolnike je ves svoj prosti čas posvetil raziskovanju idrijske kotline. Kot človek je bil vzoren, nenavadno vljuden, ljubezniv in plemenit.
Skoraj neznosne življenjske razmere so ga tlačile, zato ni čudno, da jc iskal nekje tolažbe in razvedrila. Oboje jc našel v naravi. Veselje do narave in nagnjenje k rastlinstvu je čutil že v mladih letih. 2e tedaj je obiskoval lekarnarje, ki so nabirali in zbirali rastline, poizvedoval jc po njihovih imenih in kako se uporabljajo. Obiskoval je tirolske Alpe, zbiral rastline in si zapisoval njihova imena. O svojem begu iz težkega vsakdanjega življenja v Idriji v naravo je dejal: »Pripomniti moram, da se nisem poglobil v življenje narave zaradi poklica, temveč zaradi klica svojega srca, da si v nar avi olajšam križe in težave svojega nad vse žalostnega življenja.«
Leta 1755 je prepotoval in raziskoval ves idrijski okraj. Dve leti pozneje Nanos, 1. 1761 Senožeče, Hrušico, Kras, jadransko obalo in 1. 1764 Gorico, Devin in Tržič. Samo kraji okrog Snežnika so mu bili neznani. O teh poteh poroča, da je hodil sam z enim spremljevalcem (Idrijčan?), blodil po Alpah, spal v hladnih nočeh pod milim nebom, živel dolge dni samo öb kruhu in mleku, da so ga nad Trstom napadli roparji in da je pod Storžičem visel tri ure med nebom in zemljo.
316
Po dovršenih znanstvenih potovanjih je 1. 1760 izdal knjigo »Flora Carniolica«, v kateri je opisal 756 cvetic in 256 brczcvetmh rastlin. Leta 1772 je izšla izpopolnjena in povečana druga izdaja te knjige v dveh zvezkih. Obdelal je 1251 cvetic in 384 brezcvetnih rastlin. Poudariti moramo, da je bil Scopoli začetnik vede o brezcvetnih rastlinah. Razumljivo je, da njegove ugotovitve niso bile popolne in da so jih morali popravljati in spopolnjevati nasledniki.
Njegovo delo o kranjskem rastlinstvu je klasično delo na polju botanike. Nič manj važne niso tudi njegove razprave o podzemeljskih rastlinah, katere je raziskoval in študiral v Idriji in na Ogrskem. Po njem so imenovali Polvporus Scopoli, ki ga je našel v Antoni-jevem rovu v Idriji.
Scopoli je užival velik sloves v znanstvenih krogih. Dopisoval si je z nič manj kot 123 osebami in bil član raznih znanstvenih družb in ustanov. Poleg rastlinstva se je zanimal tudi za mineralogijo, prav posebno pa za žuželke.
Za njegove zasluge v botaniki so krstili več rastlin z njegovim imenom. Posamezna mesta so se oddolžila njegovemu spominu z imenovanjem ulic (Pavia, Ljubljana) ali s spominskimi ploščami (Pavia, Idrija). Spominska plošča, ki jo je postavilo kmetijsko ministrstvo ob stoletnici njegove smrti na hiši, kjer je stanoval v Idriji, ima naslednji napis v latinščini: »V tej hiši je od leta 1754 do 1769 prebival dr. J. A. Scopoli iz Cavalese na Tirolskem, znameniti raziskovalec prirode, pisatelj o kranjskem rastlinstvu in zdravnik.« Plošča stoji še danes.
Scopolijeve zbirke rastlin niso mogli najti. Ce je ni uničil požar še za njegovega življenja, so jo uničili, kakor domneva dr. Stanko Bevk, v začetku tega stoletja, ko so preurejevali lekarno.
V	letih od 1762 do 1763 je bival v Idriji tudi botanik, zoolog in mineralog Franc Wulfen (1728—1805). Po poklicu jezuit, po rodu iz Beograda. Obiskal je tudi Hrušieo, Vipavo, Nanos, Razdrto, Kras, Postojno, Zagorje in Planino. Leta 1755 je bil profesor na gimnaziji v Gorici. Po njem se imenuje Wulfenia carinthiaca in Primula Wulfcniana i. dr.
V	menda še težjih razmerah kakor Scopoli je živel v Idriji tudi njegov naslednik zdravnik kirurg Baltazar llacquet, kije prišel v Idrijo še za Scopolija. Razmerje med njima od vsega početka ni bilo idealno. Hacquet je bil Francoz, rojen 1739 v Le Conquetu v Bretaniji. O njegovi mladosti nc vemo ničesar. Baje je bil aristokrat, dobival je vedno denar, a sam ni vedel od kje. Kot kirurg je služil v francoski, med sedemletno vojno pa v avstrijski armadi. Iz Idrije je odšel leta 1773 v Ljubljano, kjer jc postal profesor anatomije in kirurgije na liceju, leta 1787 profesor naravoslovja na univerzi v Lvovu, 1. 1805 pa v Krakovu. Leta 1810 se je odpovedal službi, šel na Dunaj in živel samo znanosti. Umrl je 10. januarja 1815.1
1 Natančneje gl. Josip Wester, B. Hacquet, izdala Planinska založba 1954, str. 11 isl. P rip. ur.
317
V Idriji je živel Ilacquet sedem let kot borec za duhovni napredek in prosveto. Toda tla niso bila ugodna za njegovo delo. Z grenkobo pripoveduje o svojih borbah s skritimi sovražniki, temnimi elementi in z nahujskano množico. Javno so ga obrekovali in proglasili za krivoverca. Hoteli so ga na vsak način spraviti iz Idrije, a jim ni uspelo. Ko je raziskoval okolico, je potoval pod tujim imenom. Kljub težkim razmeram pa je bil v svojem delu neutrudljiv. Mnogo je potoval po Kranjskem, Istri, 8. avgusta 1779 in 1782 je bil na vrhu Triglava kot njegov drugi gost. Prepotoval je vse dežele od Francije do Turčije in Rusije. Napisal je nad 60 knjig in razprav. Po njem so imenovali več rastlin.
Za obema klasičnima botanikoma, tujima znanstvenikoma, je nastopila nova doba z nastopom Slovenca in idrijskega rojaka Franca Hladni'k a.
Franc Hladnik se je rodil 29. marca 1773 v Idriji kot sin rudniškega paznika Matije in Doroteje, rojene Reven. Njegovo pokolenje je izhajalo iz delavskih krogov. Kakor jc bila v Idriji tradicija v nižjih krogih, kar oče to sin, tako je oče tudi Franceta določil za rudarstvo. Sin pa ni čutil sposobnosti za ta poklic, zato se je oprijel študija. Ljudsko šolo je obiskoval v Idriji, gimnazijo v Ljubljani, ki jo je končal leta 1789 z odliko. Prav tako je dovršil tudi filozofske študije 1791 in stopil nato v bogoslovje. 19. junija 1795 je bil posvečen v duhovnika. Zaradi rahlega zdravja pa ni šel na deželo duše past, temveč je stopil kot skriptor v licejsko knjižnico v Ljubljani.
8. oktobra 1796 je postal učitelj 4. razreda normalke, leta 1800 izredni učitelj na mehanični šoli, 21. junija 1802 začasni in 5. januarja 1803 pravi direktor normalke in leta 1808 gimnazijski prefekt. Med francosko okupacijo je bil profesor naravoslovja in botanike na Ecole centrale, po reokupaciji pa spet prefekt na gimnaziji. Od avstrijskih oblasti je bil dvakrat odlikovan, ker je bila njegova gimnazija med najboljšimi v državi. Vodil jo je 26 let. Zaradi bolezni je leta 1837 stopil v pokoj. Oslepel je popolnoma, dokler ga ni 25. novembra 1844 kap rešila trpljenja.
Hladnikovo geslo je bilo: poslušati in molčati. Imel je odličen spomin. Živci je tiho in sam zase.
Kot botanik zavzema Hladnik odlično mesto. Kdaj se je začel baviti z rastlinstvom, ni znano. Gotovo pa že v zgodnji mladosti in v počitnicah, ki jih je preživljal v Idriji. Pozneje je veliko potoval z vrtnarjem botaničnega vrta, katerega je sam ustanovil in oskrboval 24 let. Po celi Kranjski, po Javornikih, po dolini Soče in Trenti je nabiral neznane rastline in jih nasajal v botaničnem vrtu. Bil je v stiku s Hostom, istrskim rojakom, in mu pošiljal prispevke za njegovo knjigo o avstrijski flori.
Hladnik je bil član Kmetijske družbe v Ljubljani, Botaničnega društva v Regensburgu, Društva za pospeševanje naravoslovnih ved v Freiburgu in Bavarskega društva za vrtnarstvo v Frauendorfu.
Zapustil je velik herbarij kranjske flore, delo 36-tih let, z imenoslovjem 3484 cvetlic in z navedbo krajev, kjer se dobe. Njegovi
318
deli o anatomiji rastlin in zgodovina botanike sta ostali v rokopisu. Svojo bogato knjižnico je zapustil licejski knjižnici, svoj herbarij pa muzeju. Njemu v spomin se imenujejo nekatere rastline: Hladnikia pastinacifolia, Seabiosa Hladnikiana, Scopolia Hladnikiana, Chaero-folium Hladnikianum, Ililadnikia (sedaj Grafia) Golaka. Doba v zgodovini botanike, v kateri je deloval, se imenuje po njem.
Najboljši Hladnikov učenec na polju rastlinstva je bil njegov idrijski rojak Henrik Freyer.
Njegova rodbina je izvirala iz Sudetov, kjer je bil rojen njegov stari oče Ernest, za časa Scopolija provizor v rudniški apoteki v Idriji (1760—1795). Bil je zelo vnet botanik in Scopoli ga omenja v prvi izdaji svoje F. C. pri Hemerocallis flava, katero je našel Freyer. Ko je ostarel, mu je bil dodeljen za lekarniškega pomočnika sin Karel, ki je vodil idrijsko apoteko 40 let, t. j. od 1. 1795 do 1835. Tudi Karel Freyer je z vnemo botaniziial in prepotoval vso idrijsko dolino in okolico z Valentinom Krampelfeldom, ki je bil tedaj gozdar v Tdriji. Karel je bil znan botanik in velik prijatelj dr. Davida Hoppe j a, zdravnika in botanika iz Hannovra, ki ga je obiskal v Idriji, kjer sta napravila v družbi s prof. Hornschuchom v času od 14. do 16. julija več znanstvenih ekskurzij v idrijski okolici.
Za življenja Karla Freyerja je živel v Idriji tudi znani botanik Hollander. Za časa francoske okupacije je bil imenovan za gozdarskega predstojnika in dodeljen rudniški upravi. Po odhodu Francozov je bil imenovan za profesorja v Metzu.
Deloma podedovana, deloma v ugodnih okoliščinah privzgojena ljubezen do rastlinstva, nam je dala iz Freyerjevega rodu pomembnega botanika. Bil je to Karlov sin Henrik, rojen v Idriji 7. julija 1802. Ze v zgodnji mladosti so ga začele mikati prirodne vede. V pismu prof. Hornschuchu piše 13. XII. 1838: Videl sem že davno pri stricu Valentinu Krampelfeldu v Idriji z metulji okrašene stene, videl sem Ilollanderja, ko jc vlagal rože. Vse to je vzbudilo v meni strastne želje za podobnim delovanjem in lahko rečem, da se je tedaj vzbudila v meni ljubezen do narave.
Prve šole je napravil v Idriji, nakar je vstopil v drugi gramati-kalni razred v Ljubljani. Predavanja prof. Kallistra o botaniki in mineralogiji so mu tako ugajala, da se je oprijel teh dveh predmetov, ostale pa začel zanemarjati. Dobrohotni rojak Hladnik, ki mu jc bil vedno očetovski prijatelj in podpornik, ga je privatno poučeval botaniko, ni pa hotel ugoditi vsem njegovim nagnjenjem z namenom, da bi ga popolnoma ne odtujil drugim predmetom. Doma, v Idriji, so se morali poslužiti celo hujših sredstev, da bi ga vrnili latinščini. Njegova lepa zbirka hroščev in metuljev, ki jo je s trudom zbral, je romala v ogenj. Leta 1819 je nadaljeval gimnazijo na Reki in jo srečno končal. Ob jadranski flori in fauni jc dobil nove pobude za delo. Iz Reke se je vrnil v Ljubljano, da bi nadaljeval filozofske študije in se posvetil lekarništvu. Počitnice je preživljal v Idriji, kjer je spremljal nabiralce mahov in sviščev na Golake in Čaven. Po končanih filozofskih študijah je vstopil kot pomočnik v apoteko
319
Gromadzkega. Po treh letih prakse je opravil izpit in bil dodeljen očetu v Idriji za pomočnika. V Idriji je ostal dve leti, nakar je odšel na Dunaj in diplomiral kot magister. Na Dunaju je s Hladnikovim posredovanjem navezal stike z znanimi botaniki Jacquinom, Hostom in Weldenom. Služboval je nato v Gradcu, Zagrebu in Ljubljani.
V	svojih prizadevanjih, da bi prevzel po očetu lekarno v Idriji, ni uspel. Zato je sprejel 1. 1832 mesto kustosa na ljubljanskem muzeju. Tu je deloval 20 let in v tem času mnogo potoval. Leta 1853 je odšel v Trst kot konservator in zoolog anatom. Prizadevanje za boljšimi gmotnimi razmerami in želja, da bi našel ob Jadranu nova torišča svojega dela, sta ga vlekli v tržaški muzej. Toda sredi dela se ga je lotila bolezen, ki je v začetku ni niti opazil. Grozilo mu je oslep-Ijenje, pozneje pa je nastopila delna ohromitev. Brezupno hiranje je trajalo dve leti in sledila je še omračitev duha. Umrl je 21. avgusta 1866 v Ljubljani.
Henrik Freyer je obiskoval v botaničnem oziru najbolj zanimive predele slovenske dežele. Ko je doma pomagal očetu, je izkoristil prosti čas za ture v idrijski okolici in po tolminskih gorah. Povzpel se je na Jelenk, Golake, Čaven, Porezen, Črno prst, Nanos in Snežnik. Po svoji naravi zelo slaboten je z vajo postal izboren turist pešec, ki je zdržal tudi 12 do 18 ur dnevne hoje. 4. maja 1827 je napravil v spremstvu Ferjančiča turo iz Idrije čez Vipavo v Trst, za kar je rabil 15 ur. V Trstu je spoznal botanike Biasolettija, Hildebranta in Hoppeja, s katerim je 12 dni botaniziral v tržaški okolici. Isto leto je bil tudi na Snežniku. Obiskal je tudi Gorjance in Alpe ter zaključil svoje ture z Nanosom. »Bogati uspehi in mnogo novega za kranjsko floro so me razveselili in bogato poplačali moja prizadevanja,« je tedaj pisal. Bil je v stiku z vsemi znanimi botaniki ter člani raznih znanstvenih društev: Kmetijske družbe za Kranjsko, Koroško in Goriško, Montanističnega društva za Avstrijo, dopisni član akademije znanosti na Dunaju, Ruskega društva naravoslovcev itd. Obširen herbarij in rokopise je dobil ljubljanski muzej. Po njem so imenovali več rastlin, n. pr. rod Frevera, sedaj Biasolettia, Cirsium Frevcrianum itd.
Okoli 1. 1820 je živela v Idriji J o s i p i n a K w i a t k o v s k a.
V	Idriji je botanizirala in napravila lep herbarij. Pri delu sta ji pomagala Illadnik in lekarniški laborant Ferjančič, ki je 1. 1822 odkril Primulo venusto, dober poznavalec in priden zbiralec rastlin. Izdala je malo knjižico o botaniki v obliki treh pisem. V prvem pismu se spominja srečnih dni, ko je botanizirala po idrijskih hribih, in toži, zakaj ni Scopoli živel v njenem času.
Za časa Freyerjevega življenja je obiskal Idrijo 1838 saški kralj Friderik Avgust II., znan botanik. V Idrijo je prišel iz Polhovega gradca v Freyerjevi družbi. V Idriji je napravil izlet v Strug, kjer je pri Kobili trgal kranjski jeglič in Ribcs Scopolii. Na Kendo-vem vrhu so opazili Primulo venusto. Divil se je rastlinstvu in okolici Divjega jezera. Nad lepoto je presenečen vzkliknil: »Ko bi imel Reichenbacha v tej romantiki! Toliko lepega je skupaj! Gotovo
320
bi ga zelo veselilo to videti.« Deževno vreme mu ni kazilo užitka. Iz Idrije je potoval čez Črni vrh v Gorico in Trst. Freyer mu je podaril sliko Divjega jezera.
Izmed mož, doma zunaj Idrije, ki so se stekli za idrijsko floro prav posebne zasluge, moramo omeniti tudi Jurija Dolinarja, ki je bil doma iz Radeč. L. 1846 je bil imenovan za rudniškega zdravnika v Idriji. Skoro 30 let jc deloval v Idriji za splošno blaginjo in bil zaradi svojega prirodoslovnega znanja znan daleč naokoli. Raziskoval je idrijske in tolminske gore in odkril pri Idriji Anthri-scus Rivolaris in Potentilla Micrantha in druge. Umrl je v Idriji kot upokojenec. Bil je član raznih društev. Njegov herbarij, večinoma idrijskih rož in seznam cvetic, ki rastejo v idrijski okolici, hrani ljubljanski muzej. Po njem imenujejo Hieracium Dollineri.
Število botanikov Idrijčanov se s Karlom Dežmanom poveča. Rodil se je v Idriji 3. januarja 1821 kot sin sodnega aktuarija Klemcnta. V rani mladosti mu je oče umrl in zapustil številno družino, ki se jc preselila nato v Ljubljano. Karl je študiral v Ljubljani in medicino na Dunaju. Zaradi bolezni pa je prestopil na pravo, ga končal in se vrnil v Ljubljano. Tu jc prevzel mesto suplenta na gimnaziji, poučeval prirodne vede, ne da hi pri tem imel namen postati profesor. L. 1852 je postal kustos ljubljanskega muzeja, ki ga je upravljal 36 let. Ko je pričel izdajati Bleiweis svoje »Novice«, jc bil Dežman med prvimi sotrudniki in do 1. 1859 prava desna roka očetu Bleiweisu. Za nemško-slovenski slovar, ki ga je izdal Idrijčan, ljubljanski škof Alojzij Wolf, 1. I860, je pripravil vse naravoslovne izraze. Veljal je kot dober poznavalec ljudi in dežele. Kot pisatelj sc jc odlikoval z živahnostjo. Važen pa je predvsem zaradi tega, ker je prvi pisal naravoslovne razprave v slovenščini. Zaradi svojega obsežnega znanja na vseh poljih in zaradi literarnega dela je bil zalo ugledna oseba na Kranjskem. Mož je kmalu napravil sramoten skftk v nemški tabor in postal Deschmann.
Kot botanik je Dežman večkrat prepotoval Slovenijo, raziskoval dežel® v rastlinskem oziru in pisal o prirodi Kranjske dežele.
P6Jeg znanstvenega in kulturnega dela je deloval tudi kot politik. Bil je član ljubljanskega občinskega sveta, deželnega in državnega zbora. Deželni poslanec za Idrijo je bil od 1861 do 1866. Državni poslanec od 1873 do 1879. Umrl je 11. marca 1889 kot član Zoologič-nega in botaničnega društva na Dunaju, Prirodoznanstvenega društva za Štajersko, Celjskega muzejskega društva in Kmetijske družbe v Ljubljani. Bil je tudi najdelavnejši član Kranjskega muzejskega in zgodovinskega društva in konservator rimskih in predrimskih izkopanin na Kranjskem.
Poleg rastlin je idrijska okolica bogata tudi z lišaji in mahovi. 2e 1. 1870 je na tem polju še kot akademik preiskoval vso idrijsko okolico G 1 o w a c k y Julij, sin žgalniškega adjunkta. Rodil se je v Idriji 1846, gimnazijo je študiral v Ljubljani, diplomiral v Gradcu za profesorja prirodoslovja, služboval v raznih krajih, med njimi tudi v Gorici. L. 1899 je postal ravnatelj mariborske gimnazije,
321
katero je vodil 12 let. Umrl je leta 1915 v Gradcu. Kot učitelj je bil strog in pravičen, v svoji stroki pa na mestu. Bavil se je predvsem z iišaji in mahovi, katere je nabiral v idrijski dolini in jih tudi opisal. Spoznal je in odkril mnogo novih vrst.
Ob začetku sedanjega stoletja moramo omenili še dva zaslužna prirodopisca v idrijski kotlini. Prvi je bil spet Idrijčan Stranezky Kajetan. Rodil se je v Idriji 27. junija 1879 in služboval kot profesor na idrijski realki od 1907 do 1918. Umrl je na Dunaju. Pisal je v Carnioli in v Izvestjih idrijske realke. Njegova zasluga jc bila tudi bogata zbirka prirodoslovnega kabineta na idrijski realki. Idrijske alge in telohe je preiskoval profesor Vladimir Hcrle, ki je služboval na realki prvo leto njenega obstoja.
Ko je prišel 1902 v Idrijo kot profesor, poznejši ravnatelj realke d r. S t a n k o Bevk, je pričel zaradi zanimivosti in raznoličnosti naše flore raziskovati idrijsko floro. Proučil je najprej okoliš Divjega jezera in izrazil svoj sum, da je morda imel tu Scopoli ali pa kak poznejši botanik svoj botanični vrt. Čudno se mu je zdelo, da je na tako majhnem prostoru nakopičenih toliko rastlin. Na ekskurzijah ga je vsaj v začetku spremljal učitelj Avgust Sabec, ki jc poznal mnogo rastlin in vedel za njihova najdišča. V prejšnjih časih je Sabec spremljal tudi vsakega rudniškega uradnika, ki jc nabiral rastline okoli Idrije. Dr. Bevk je delal zapiske in herbarij idrijske flore, toda žal oboje se je med prvo vojno vse izgubilo.
Tali jc torej prispevek našega mesta botanični vedi: Za časa italijanske okupacije in tudi po osvoboditvi ni dela na tem področju nihče nadaljeval. S postopnim razvojem gimnazije pa bodo, o čemer smo prepričani, veliki znanstveniki dobili moža, ki bo nadaljeval njihovo delo. Misli, s katero se bavijo ljubitelji prirode, da bi Idrija dobila svoj živalski vrt, v katerem bodo zbrali vso domačo zverjad in svojo ribogojnico, naj se pridruži še misel o botaničnem vrtu, v katerem naj bo vse bogato cvetje idrijskega področja.
Dr. Vital Manohin:
ORIENTACIJA O VREMENU V GORAH
Malokdo jc tako odvisen od vremena kot planinec, saj more vreme ne samo skriti v nepregledno meglo vse lepote gora, ampak celo ogroža življenje planinca samega.
Zato bo vsakemu planincu gotovo le koristilo, če se na kratko seznani vsaj z najbolj izrazitimi vremenskimi znamenji.
K takim znakom spadajo najpreje visoki oblaki. Med visokimi oblaki ločimo tako imenovane pernate ali perjaste oblake (latinsko cirrus), ki so podobni perju ali puhu, visoko-slojevite (cirro-stratus), ki pokrivajo nebo kot tanka, napol prozorna tančica in komčuo ovčieam podobne snežno bele oblake (cireocumulus). Ta zadnja vrsta t. j. ovčice se mnogo pogosteje pojavljajo v nekoliko nižjih legah in zato spadajo po večini k srednje-visokim oblakom ter se imenujejo alto-eumulus. Razlika med zgornjimi (cirro-cumuli) in spodnjimi (alto-eumuli) ovčicami je v tem, da spada zgornja vrsta k ledenim oblakom t. j. oblakom, ki so zgrajeni iz ledene megle, medtem
322
ko so navadne ovčicc zgrajene iz običajne vodne megle in redko kdaj iz obeh megel skupaj, t. j. iz vodne in ledene skupaj. V tem zadnjem primeru se oblak razkraja v snežinke, ki padajo v spodnje zračne plasti, kjer izhlape-vajo. K temu bi pripomnili, da vsak oblak proizvaja padavine, če je sestavljen istočasno iz različnih mogel, t. j. iz vodne in ledene mogle skupaj ai; pa iz megel, ki imajo različno vfclike sestavne dele (različno velike kapljice oziroma različno velike ledene delce). Na kombinacijo vodne in ledene megle odpade pri nas preko 99% vseh padavin, le neznatni del na kombinacijo vodnih megel z različnimi velikostmi sestavnih delov. V tropskih krajih pa ta drugi tip padavinskih oblakov doseže 10—15% vseh padavinskih oblakov.
Oblaki kombiniranega sestava se imenujejo nestabilni (proizvajalci padavin), oblaki enotnega sestava pa stabilni. Pernati oblaki so v pretežni večini stabilni, ker so zgrajeni samo iz homogene ledene megle. Toda ti oblaki so zelo važni vremenski znak, ker je njihov nastanek navezan na tri osnovne vremenotvorne procese: na padec zračnega pritiska v zgornjih zračnih plasteh Kar proizvaja kompenzacijske vertikalne struje v zraku. Struje, ki s» vzpenjajo, se dinamično (adiabatsko) hladijo — vzpon zraka za 100 m zniža njegovo temperaturo za 0.97" C. Tako izločajo vzpenjajoče se struje vodne hlape v mikroskopskih ledenih iglic, ki se zbirajo v ledene megle t. j. pernate oblake. Padec zračnega pritiska v zgornjih zračnih plasteh ie običajno znamenje dalekosežnih vremenskih sprememb, zato so plamenom ali pajkom podubni pernati oblaki znamenje nagle vremenske spremembe. Sicer ne gre tako preprosto, važna je tudi hitrost in smer gibanja oblakov: v mirnem ozračju, t. j. če so pernati oblaki nepremični, še ne pomeni padec pritiska v višinah slabega vremena, marveč kvečjemu kratkotrajne nevihte. Le če je ta padec pritiska združen z močnimi zapadnimi višinskimi vetrovi, zanesljivo nastopajo močne m trajne padavine. Zato velja pravilo: pernati oblaki štrlečih oblik (podobni plamenom ali pajkom), ki se hitro gibljejo od zapadne strani neba so znamenje trajnega slabega vremena in neurij po gorah.
Druga vrsta pernatih oblakov nastaja iz padavinskih oblakov: ledeno meglo padavinskih oblakov nesejo višinski vetrovi hitreje kot težjo vodno meglo m tako končno porinejo iz padavinskih oblakov ledeno meglo v ospredje, ki je vidna kot težki pernati oblaki (cirrus-densus in cirrus-notus). oblaki se pojavljajo neposredno pred padavinami ali pa takoj po padavinah, ki so padavinski oblaki v razkroju: vodni del je že ves izpadel, ostala je že gosta ledena megla.
Fini pernati oblaki, ki so podobni nitkam (cirrus-filosus) ali »krempljem« (cirrus-uncinus), kažejo na tako imenovani drsni vzpon zraka, t. j. na počasno vzpenjanje toplejšega zraka ob hladnejšem, ki leži kol položno gorsko pobočje. K istemu tipu spada omenjena tančica visoko slojevitih oblakov.
Poznamo tudi pernate oblake, ki so znamenje lepega vremena: to so nežni, pajčevini podobni oblaki, ki so nepremični ali se gibljejo do severne strani neba in izginevajo proti večeru. Tudi težki pernati ohlaki, če se pojavljajo po dežju ali nevihtah in se pri tem hitro talija, so znamenje lepega vremena.
Drugi važni vremenski preroki so ovčice in lečam ali čolnom podobni oblaki (alto-cumulus-lenticularis). Če so ovčice razvrščene v različnih višinah, pomenijo slabo vreme. Če so pri tem malo premične, potem jim sledijo strani neba, potem napovedujejo trajne padavine.
Ovčice pred lepim vremenom ležijo v isti višini in so po obliki podobne satju oziroma peterokotnikom. Čolnom podobni oblaki so vedno, če se pojavljajo v velikih množinah, znamenja slabega vremena, javljajo v velikih množinah, znamenje slabega vremena, ti razmetani v različnih višinah, so znak slabega vremena, če pa imajo osnovo v isti višini, vrhovi pa so okrogli brez bistveno štrlečih izrastkov in so ostrih kontur, so znak lepega vremena. Če kopasti oblaki pozno zvečer še ne izginevajo, so znak slabega vremena, če pa proti večeru hitro izginevajo, pomenijo lepo vreme.
323
7.elo slabo vreme bo, če drvijo težki nizki oblaki od vzhoda, višje ležeči pa od jugozahoda ali zahoda.
Deževni (padavinski) oblak ločimo od nedeževnega po naslednjem: deževni oblak nima reliefa, t. j. ima videz temnega (amorfnega) zastora. Ce pa oblak ima relief, potem ni padavinski, četudi je lahko zelo temne barve. Temna barva oblaka pomeni samo to, da so oblaki zgrajeni iz debelih delcev, kar ni nujno znak padavin. Za vse vrste oblakov velja še tole splošno pravilo: oblaki, ki imajo nejasne zbrisane konture, so znak slabega vremena, oblaki ostrih, strganih obrisov so znak lepega vremena.
Gore same nam nudijo še mnogo drugih vremenskih znakov, med njimi je najbolj izrazit tale znak: ako se megle pri močnih vetrovih vzpenjajo — so znak slabega vremena. Pred lepim vremenom se megle vzpenjajo in spuščajo brez reda: na pobočjih, kjer sije sonce, se vzpenjajo, toda nad senčnim pobočjem se spuščajo in če se sonce skrije za oblak, se megle prično v celoti spuščati.
Pri določitvi vremena v gorah so važni tudi prelazi: megla na prelazih in istočasno na vrhovih je znak slabega vremena; če so megle samo na prelazih, vrhovi pa so čisti, ostane vreme še nekaj časa lepo. Če so sami vrhovi pokriti, prelazi pa so čisti, more nastopiti poslabšanje, a še ne v bližnji prihodnosti.
Znak slabega vremena je, če so toplinske razmere (temperatura) v vodoravni smeri enakomerno porazdeljene, a z višino temperatura naglo pada. Obratno je znak lepega vremena, če so velike temperaturne razlike v isti nadmorski višini med kotanjami, planotami itd., na vrhovih pa je razmeroma toplo. Tudi če je na vrhovih topleje kot na nižje ležečih prelazih, bo vreme lepo.
Vse te znake je treba primerjati s splošnimi znaki, zlasti z znaki v visokih oblakih. Važen pripomoček za orientacijo je tudi dober barometer, ki bi moral biti v vsaki planinski koči. Barometrska vremenska pravila so: hiter padec barometra je znak prehodnega poslabšanja, počasen, a vztrajen padec (barometer enakomerno pada nekaj dni) je znak trajnega dežja. Največja nevarnost dežja in neurja je, če jc barometer pričel po padanju naraščati. Vztrajni, enakomerni dvig barometra je znak trajnega lepega vremena. Hiter dvig barometra pomeni izboljšanje, toda ni gotovo, da bo to .zboljšanje trajnega značaja.
Po gorah kot n. pr. na Kredarici bi barometer zaostajal za barometrom v nižini: ob neurju bi se barometer v dolini pričel dvigati, na Kredarici bi še dalje padal. Zato bi pomeml na Kredarici skorajšnjo razjasnitev padec barometra združen z istočasnim padcem temperature in obračanjem vetra z jugozahodne v severo-zahodno smer (preje je bil jugozahodnik, pozneje severo-zahodnik). Sele ob razjasnitvi bi začel barometer tudi na Kredarici naraščati. Zanesljiv znak lepega vremena po podatkih s Kredarice bi bil dvig barometra in istočasen dvig temperature, zlasti če pri tem ni bistvenih vetrov ali pa veter pojenja. Za visokogorske koče bi bil priporočljiv tudi dober vlagomer (higrometer), ki je tamkaj kot napovedovalec vremena še boljši od barometra (v dolinah pa vlagomer le malo koristi pri vremenskih napovedih!): pojemanje vlage v višinah je znak izboljšanja, naraščanje pa poslabšanja vremena. Stopnja- izboljšanja in poslabšanja je odvisna od tega, kako hitro se vlažnost spreminja in kakšen je odklon od številke 100: čim kaže vlagomer manjše številke, tem letpše je vreme.
Navidezna protislovja v vremenskih znakih so posledica navskrižnih vplivov vremenotvornih procesov. Novejši znaki morajo imeti pred starejšimi prednost. Tako n. pr. če je bilo do sedaj lepo vreme in so prevladovali znaka lepega vremena, v hipu pa so se pojavili pernati oblaki slabega vremena, potem seveda še trajajoči znaki lepega vremena nimajo več veljave; že v bližnji prihodnosti bodo ti znaki izginili. Če pa bi vkljub pričakovanju znaki lepega vremena trajali še dalje istočasno z znaki slabega vremena, bi to pomenilo, da slabo vreme potuje mimo našega ozemlja. Sicer pa je potrebno nekaj izkušnje, preden se moremo posluževati vremenskih znakov.
324
N a. n i R o š :
NA MANGRT
Severozapadni kot naše domovine planinci bolj malo obiskujejo, česar pa ne zasluži glede na svojo lepoto. Množica planincev se vsako leto zažene proti Triglavu, Vršiču in drugim popularnim vrhovom, medtem ko ostanejo ob strani Jalovec, Mangrt, Kanin in drugi vršaci ob meji. Morda je tako še bolje, kajti tišine ne moti gostilniški hrup in človek se lahko res odpočije.
Lansko poletje sem dobro porabil. Najprej Bosna, nato Hvar, takoj nato Prisojnik in Razor, vendar sem od te sezone pričakoval še nekaj večjega. Že dve leti sva s prijateljem Sergejem opazovala zemljevide, prebirala stare Vestnike, kovala načrte ter delala proračun. Vedno je prišlo kaj vmes, glavna ovira pa je bila neposredna bližina meje, ki poteka ravno čez najlepše vrhove. Po raznih poizvedbah pri KNOJ-u in notranji upravi sem izvedel, da ob dobrohotnosti graničarjev zadostuje vidiraiia planinska izkaznica. Glede tega je bila stvar urejena. Sergej jc v začetku septembra opravil izpit in priprave so postale resnejše. Tedaj se jc pričelo grdo jesensko vreme z zoprnim dežjem, ki je vztrajno rosil več dni. Na obupano intervencijo pri meteorologih so nama ti obljubili v kratkem izboljšanje vremena, vendar jim nisva dosti verjela.
Dobro se še spominjam, kako sem bil tisti večer v kinu. Ko sem zvečer stopil skozi vrata, mi je močan sever gnal dež v obraz. Malo upanja se je zaradi severnega vetra le pojavilo. In res: zjutraj je veter razpihoval zadnje oblake. Slava meteorologom, oziroma — vendar že enkrat! S Sergejem sva imela še zadnjo sejo in hitro sva spravila prtljago skupaj. Oh 11. uri sva že sedela s cepini in malhami v gorenjcu. Nebo je bilo že popolnoma čisto in v soncu so se svetile s svežim snegom pokrite Kamniške planine.
Popoldne ava lagodno korakala iz Rateč v Tamar, Tu sva se tr.koj pozanimala glede meje in oskrbnik naju je popolnoma potolažil. Da se v prazni koči ne bi dolgočasila, sva stopila do izvira Nadiže ter opazovala od sonca osvetljen Travnik in njegovo divjo steno. Oskrbnik nama je zvečer dal kup odej ter sva si na skupnem ležišču uredila relo gnezdo. To je bilo potrebno, saj je bilo zunaj strupeno mrzlo in prejšnji večer je medlo celo okoli koče.
Ravno daniti se je pričelo, ko sva se javila pri graničarski karavli v Tamarju. Tu sva hitro opravila, saj so bile najine planinske izkaznice pravilno vidirane.
V začetku drži pot skozi gozd, nato pa med ruševjem. Hoja je bila precej naporna, posebno potem, ko je bila strmina hujša. Žalosten je bil pogled na razbitine ameriškega bombnika, ki se je med vojno razbil pod Kotovim sedlom. Plazovi so raznesli kose aluminija daleč v dolino. Razbitine so naju spremljale tudi od razpotja, kjer se odcepi ena put skozi Ozcbnik naravnost pod Jalovec, druga pa zavije na desno na Kotovo sedlo. Po tej sva šla midva. Poti pravzaprav ni bilo, le sem pa tja se je na kaki višji skali videla markacija; sicer je bilo vse pokrito z globokim snegom. To naju je posebno motilo pod vrhom Sedia. Tako sva končno po dobrih treh urah prišla pod severozapadni greben Jalovca. Na drugo stran se nama je odprl sijajni razgled v Koritnieo ter tam čez, na Mangrt, na Viš in Montaž.
Pod steno sva se odpočila na toplem soncu, nato sva spravila nahrbtnike za neko skalo in se pričela vzpenjati po severozapadnem razu na Jalovec. Pot je bila nekoč markirana, vendar so bile markacije večinoma pokrite s snegom, v katerega sva se pošteno vdirala. V glavnem drži pot za grebenom. Cepini so nama kar dobro služili, kajti nisva vedela, kakšen svet se skriva pod snegom in večkrat nama je na ledu zdrsnilo, da sva se komaj ujela na cepin. Strmina je precejšnja in prepadne stene se strmo spuščajo naravnost, v Koritnieo. Po dveh urah sva prispela pod zadnjo steno, ki je bila precej zaledenela in čez njo sva se kar nekako pregoljufala. Nisva računala, da bo toliko ledu in nisva vzela s seboj derez. No — nekako sva le zmogla in tako sva bila na vrhu, oba že drugič. Po poti sva kar pozabila na razgledovanje,
325
zato sva bila pa tu obilno poplačana. V čistem zraku se je okoli naju zvrstila cela panorama Julijcev, v ozadju pa tudi druga pogorja. Posebno lepo se je videlo Rabeljsko jezero, ob katerem drži lepa cesta s sedla Predil. 2al nisva imela dovolj časa za opazovanje, ker sva se vsak zase bala povratka, rekel pa seveda ni nihče ničesar. Prvi del sestopa naju je res precej motil, naprej je pa šlo hitro in na koncu sva se kar ob cepinih spustila do prtljage.
Tu sva nekoliko založila, nato sva pa pričela iskati pot v Koritnico. Na karti je narisana lepo zaznamovana pot, midva pa nisva našla ničesar podobnega. Zato sva jo ubrala z nekimi stopinjami na levo in kmalu sva srečala tri pastirje, ki so z daljnogledom iskali svoje ovce. Vprašala sva jih za pot in rekli so nama, naj greva kar navzdol po grušču pod zapadno steno Jalovca, nato skozi strm žleb navzgor in čez snežišče, kjer bova naletela na pot, ki pelje izpod Špičke v Koritnico. Spotoma naj še pogledava za njihovimi ovcami. (Pozneje iz Koritnice sva videla pravo pot, ki gre od severnega dola Kotovega sedla v dolino. Zašla sva zato, ker so bile markacije pokrite s snegom.)
Res sva se spustila in po grušču je šlo kar hitro v kotanje. Od tod je peljala nekaka soteska na desno naravnost v Koritnico. Zdela se nama je mnogo bolj simpatična kot strmi ledeni žleb, zato sva se spustila vanjo. Nekaj časa je šlo kar dobro, nato so se pa pričeli strmi, skalnati skoki, ki so postajali čedalje višji in bolj strmi. Spoznala sva, da tod ne bo šlo, zato sva se obrnila in preplezala oni nesrečni žleb, ki nama je vzel pol ure. Od vrha žleba sva se spustila po grušču na snežišče, od koder sva prispela na markirano pot. Bil je že skrajni čas, kajti ura je bila že šest, kar dovolj za pozni jesenski čas. Po dobri poti je šlo hitro navzdol, dokler nisva prišla do vznožja, kjer je treba prestopiti na snežišče, vmes pa je obrobna zev, kar precej široka in dovolj neprijetna za obložene turiste. Poleg tega so bile v bližini tudi potrgane vse vrvi, vendar sva s pomočjo cepina prelezla tudi to zadnjo oviro. O tem prehodu je bilo že precej pisano. V tem času (21. IX. 1952) pot še ni bila prav nič popravljena (sedaj je menda to že urejeno). Od tod je šlo hitro naprej po poti, ki drži najprej čez snežišče, nato skozi ruševje in mali gozdiček, ki pripelje tako na Korltniško planino. Zaradi poznega letnega časa pastirjev ni bilo več na planini, vendar sva po krajšem iskanju našla senik, ki je bil samo zapalmjen. Ker se je medtem znočilo in ni bilo druge izbire, sva si v tem seniku uredila ležišče, navlekla nase vse obleke in sc pripravila za prenočevanje. V luknji v senu je bilo kar prijetno toplo, skozi špranjo v strehi so se pa svetlikale zvezdice, ki so obljubljale za naslednji dan lepo vreme.
Ponoči sva se oba večkrat zbudila, deloma zaradi mraza, ki je pritisnil, deloma zaradi nekega šumenja. Bala sva se, da nama miši ne bi požrle proviant ali nogavice.
Naslednji dan sva zgodaj vstala ter se odpravila proti Mangrtu, ki se s svojimi 2678 m mogočno dviga naid dolino. Nahrbtnike sva pustila kar v seniku, saj sva vedela, da so na varnem. Markacija drži najprej po pravi poti, ki pripelje s Kotovega Sedla, nato pa se odccpi pot na levo na Mangrt. Najprej sva Sla skozi gozd — približno eno uro, in tu so markacije, 'ki so menda še italijanske, prav dobro vidne. Nato sva prišla na strme travnike, kjer je steza skrita med visoko travo, kmalu pa zavije na levo in pripelje v eni uri na lepo avtomobilsko cesto, tki drži (iz vasi Strmec na Mangrtsko sedlo. Cesta je zanimivo speljana in (ima tudi nekaj predorov. Ce bi se obnovila koča, ki je nekoč tu stala (Rifuggio Sillani) in bi se ceste vzdrževala, hi postali tii krasji prava turistična atraikcija. Od Sedla sva šla zopet -po stezi in •markacija ikaže na desno — na severno stran vrha. Nekaj časa se vije pot po jugoslovanski strnili meje, nekaj po italijanski. Zabavno je bilo tako 'brez strahu prestopati mejo, ne da bi te opazovali graničarji. Slabili namenov tako nisva imela. Tako sva prišla pod znano severno steno Mangrta.
Vedno me navdajajo neki posebni občutki, kadar stopim na kak nov vrh, tokrat so hili ti še potencirani. Končno je le zamašena ta vrzel med vrhovi, ki sem jih oblezel! Poleg tega je bil razgled mogočen, lepši kol s kate-
326
rcga koli drugega vrha. Proti vzhodu je za streljaj oddaljen Jalovec, zadaj pa cela veriga Vzhodnih Julijcev. Proti severu se vidita globoko v dolini ljubki modri očcsci — Bclopcška jezera, zadaj železniška proga proti Trbižu, še bolj v ozadju pa Avstrija. Na zapadu sc dvigata mogočni Viš in Montaž ter njihovi sosedi. Južno se vidi v zeleno Koritnico in čez do Bovškega Grin-tovca. Takega razgleda nisem še nikoli imel. Nebo sc je sicer pooblačilo, vendar so bili vtisi mogočni. Ko sva si ogledala lepo novo vpisno knjigo, sva z začudenjem opazila, da pred nama tri tedne noben turist ni prišel na vrh.
Po kratkem odpočitku in fotografiranju sva se po isti poti spustila nazaj na sedlo in nato v dolino, za kar sva rabila samo dve in pol ure. Popravila sva prtljago, uredila senik in po prijetni poti odšla po dolini proti vasici Log. Od časa do časa sva se ozrla na mogočni vrh, kjer sva šc pred nekaj arami uživala.
V Logu so nama rekli, da bo peljal čez nekaj časa kamion v Bovec in naju bo gotovo vzel s seboj. Računala sva nanj in sva počasi korakala po 10 km dolgi cesti proti Bovcu. Levo in desno od doline je sijajen razgled na okoliške vrhove. Ob cesti se vije v globoki strugi potok Koritnica, ki jc posebno impozanten pod mostom, kjer preseka cesta potok v veliki višini. Globoko spodaj klokota voda v tolmunih in malih slapovih. Niže doli so ob cesti utrdbe iz prejšnjih vojn in na desni strani se vzpenja v hrib cesta, ki gotovo tudi drži do bunkerjev. Te vojaške naprave so nekak surov kontrast lepi pokrajini in nem spomenik strašnih bojev, ki so divjali po teh gorskih dolinah.
Počasi se je dolina širila, desno se je pokazal Rombon, levo Svinjak in po dveh urah sva stopila med prve hiše v Bovcu. Ravno nočilo se je in z bleščečimi žarometi je pripeljal mimo kamion, s katerim sva se hotela peljati iz Loga. Tudi pešpot se nama je splačala, mlade noge imava pa tudi.
Naslednje jutro sva nameravala naskočiti še Kanin, toda vreme se je nekoliko kisalo in nisva upala tvegati, da bi v grdem vremenu obtičala tako daleč od železnice. Zato sva za to leto pustila Kanin pri miru ter jo ubrala nazaj po cesti do bistre Soče. Tu nama jc, žal, ravno pred nosom ušel kamion, ki je peljal v 10 km oddaljeno vas Soča. Zato sva morala to pot pre-pešačiti. Približno 1 km pred Sočo so nama pokazali cestni delavci bližnjico, ki nama je prihranila pol ure. Od ceste se namreč odcepi steza, ki pripelje na viseč most preko Soče. Most je precej vegast in se je strašno gugal, ko sva z vso previdnostjo lezla čez. Nato sva po travnikih prispela na kolovoz, ki drži v doiino Lepenjo. Lepa je ta dolina in premalo znana. Stisnjena je med visoke hribe in prebivalstvo se preživlja samo z živinorejo. Ljudje so zelo prijazni in radi so dajali Informacije o poti. Srečala sva dve deklici in povedali sta nama, da hodita vsak dan v šolo v 10 km oddaljeno Sočo. Posebna zanimivost so mnoge žičnice in viseči mostovi čez vodo. Nek podjetni kmet eclo zajema z nekako žično železnico vodo iz potoka. Žično pletenico so dobili menda iz porušene italijanske vojaške »teleferike«, ki je tekla iz konca doline na planino Dupljo.
Vas Lepenja je majhna, a ljubka. Na travniku za vasjo stoji mogočna italijanska vojašnica, katero bo sedaj PD Nova Gorica preuredilo v planinsko postojanko. Tu sva se nekoliko odpočila, saj sva pridno hodila: 20 km v slabih 4 urah pot težo še precej obilnih nahrbtnikov.
Dalje se je vila pot v ključih skozi gozd ob poseki, kjer je nekdaj vozila »teleferika«. Po dveh urah udobne hoje sva prispela na sedlo, kjer zavije pot na desno — na planino Duplje. Nebo se je medtem zjasnijo in zamikal naju je še skok na Krn, ki se je tako lepo videl od gornjega Krnskega jezera. Zato sva pošteno stopila in v eni in tri četrt ure sva prispela na vrh, ki pa se je ogrnil v gosto meglo. Zato se na vrhu nisva dolgo zadrževala, posebno ker je bilo Gomiščkovo zavetišče pod vrhom že zaprto. Hitro sva se vrnila na planino Duplje k najini prtljagi. Morala sva pošteno pohiteti, če sva hotela pred nočjo priti na Planino na Kraju. Množica poti naju je nekoliko zmedla, enkrat sva pošteno zašla, in le sreči, ki naju je spremljala na vsej turi, se morava zahvaliti, da sva prišla v trdi noči na Bogattnsko sedlo. Od tod drži k sreči samo ena pot, po kateri sva ob pol
327
deveti uri dospela do koče Na Kraju. Tu sva naletela na prijetno družbo, ki je potovala po Kaninskem masivu in naju je prehitela, ko sva bila na Krnu.
Drugo jutro sva po običajni poti čez Sedmera jezera prispela na Kredarico, kjer se nama je sijajno godilo, ker je bilo malo gostov.
Okoli enajste ure sva se s Kredarice v dveh urah spustila v Vrata, nato pa dirkala na vlak v Dovje.
Naslednji dan sc je pričelo jesensko deževje. Megle, ki so se prejšnji dan vlačile skozi Luknjo, so naju pravočasno opozorile.
Če se sedaj v mislih vrnem na tistih lepih šest dni, postanem vedno dobre volje. V najlepšem sožitju sva s prijateljem prehodila kar lepo pot.
Janez Črnivec:
PONOVITEV SMERI JESIH - GOSTIŠA V VELIKEM DRAŽKEM VRHU
I.
Stene Debele peči, obeh Dražkih vrhov in Tosca, ki ločijo dolino Krmo od Pokljuške planote, so bili preplezani že v klasični dobi našega alpinizma. V povojnem razmahu alpinistike pa je ostala Krma dolgo časa bolj ob strani. Doživela je le malo vzponov v primeri z ostalimi planinskimi predeli pri nas. Sele v zadnjem času jc vzbudila zopet nekaj zanimanja. Najsposobnejši ljubljanski alpinisti so preplezali stene Velikega Dražkega vrha in Tosca v prvenstvenih smereh. Od teh novih smeri sta bili ponovljeni smeri Zupan - Vcrov-žek, t. j. zapadni steber Velikega Dražkega vrha in Kačji stolp v Toscu (Vavken-Verov.šek), ostale smeri pa, ki so ocenjene s peto težavnostno stopnjo, čakajo ponovitve. Od starih smeri pa še ni bila ponovljena smer Jesih-Gostiša v Velikem Dražkem vrhu, ocenjena kot skrajno težavna in izpostavljena. Pač pa beleži ta smer nekaj poizkusov, ki pa niso uspeli zaradi vremenskih okolnosti, sposobnosti plezalccv in končno zaradi nekam problematičnega opisa v »Našem alpinizmu«. Ko se je nekaj ljubljanskih plezalcev odpravilo v Krmo, sva se jim z Nadjo pridružila in izbrala to smer za svoj cilj.
Z Nadjo sva vstala še pred svitom. Mrzel zajtrk — in že sva jo mahala proti Zgornji Krmi. S kladivi v rokah sva šla mimo lovske koče. Prav nič se nisva veselila dolge hoje do stene. Preden sva prispela tja, se je že dodobra zdanilo. Iz kotla pod steno sva si ogledala smer. Takoj sva spoznala, da bo najtežji srednji del stene. Videla sva, da bova vprašanje prehoda rešila šele gori v steni sami. Po plazu sva prilezla do vstopa, si malo oddahnila in se navezala. Pogledal sem na uro — kazala je dve. Nejevoljna sva se sprijaznila z mislijo, da nenavita ura le redko kaže pravi čas, in vstopila v steno.
Pričela sva na najvišji točki plazu, nekoliko desno od vpadnice vrha. Po pivih metrih izpranega žleba se me je lotila rahla nervoza, s katero najbrž ni prizaneseno nobenemu ne dovolj izurjenemu plezalcu. No, pa ni bilo pretežko in neprijetni občutek je kmalu minil. Zleb se vleče nekoliko proti desni. Z Nadjo sva zdaj po njem, zdaj pa po razčlembah ob njem hitro napredovala. Po treh raztežajih se žleb konča oziroma preide v navpičen kamin. Kamin je bil v vrhu videti zelo težak, zato sem sredi kamina prestopil v steno na desni. Tudi tu ni šlo najlažje. Po gladki strmi steni sem prišel nad kamin, kjer se žleb nadaljuje. Nadja je bila hitro za menoj. Žleb, ki naju je čakal sedaj, je bil zgoraj zaprt s previsom. Ko sva ga s pomočjo klina preplezala, sva našla v kadunji nad previsom varovalni klin, ki so ga tam pustili Kranjčani, ko so se pred nama .poizkušali v tej smeri. V naslednjem raztežaju je stena že pričela kazati zobe. Raztezaj je navpičen, deloma previsen in za uporabo klinov n «prikladen. Prav oddahnil sem se, ko sem se po tridesetih metrih prostega plezanja znašel na položnejšem podstavku, kjer sem zopet naletel na klin. Ko je bila Nadja za menoj, se nama je vprašanje »kam« po-
328
stavilo z vso vsiljivostjo. Nič kaj vabljiv ni bil previsni sestav nad nama. Splezal sem nekaj metrov proti levi navzgor, pa ni šlo naprej. Zabil sem klin in prečil na desno v tegu vrvi. Po nekaj metrih sem zagledal nad seboj klin z zanko za spuščanje. S težavo sem se vzpel do njega. Bil sem na mestu, do koder so prišle prejšnje naveze. Tu pa nisem več vedel kam. Poizkusil sem proti levi, pa sem se vrnil že po dobrem metru, in vendar se je dalo le tam! Še enkrat sem poizkusil. S skrajno težavo sem preplezal naslednjih 10 metrov, preklinjajoč trenje vrvi, ki je nerodno tekla. Prišel sem do dobrega stojišča, prav lto je zmanjkalo Vrvi. Za Nadjo je bila stvar še nerodnejša. Prečka, Iti sem jo jaz preplezal v legu, je bila zanjo nemogoča. Zalo sva sklenila, da se odveze in da ji vržem vrv tej- jo potegnem naravnost navzgor. Ko sem ji vrv vrgel, pa je bila zaradi previsnosti za meter izven njenega dosega. Mnogo truda, šc več pa časa sva porabila, da je prišla do vrvi. V naslednji pol ure sva bila spet skupaj. Ona z drhtečimi prsti, jaz pa z raz-'oolelo ramo, v katero se mi je zajedala vrv. V tem raztežaju so bile najine misli tako zaposlene s plezanjem, da nisva opazilo, kdaj se je po malem zoblačilo. Ko sva prišla po kratkem počitku preko algastega skoka v grapo nad previsi in nato raztezaj po steni držeč se desne, so naju vznemirile prve kaplje. Prav ko sva se stisnila pod previsnim nastavkom, se je ulilo. Pribita sva čakala na boljše vreme in mislila na prijatelje v Debeli peči. Previs nad nama naju je le nekaj časa branil mokrote. Kmalu so celi potočki pridrli čezenj in naju vneto močili. Prav neudobno sem se počutil v svojih platnenih, popolnoma premočenih plezalnikih. Ne vem, koliko časa sva tičala pod previsom. Ko se je dež unesel, je bila stena vsa mokra. Po žlebu, koder je šla najina smer, je bilo največ vode. Ker bi bilo plezanje po takem tvegano, sva se odločila za umik. Spust preko previsnega dela je bil nemogoč, za to sva nad njim prečila v levo. Nad seboj sva videla prehode, ki so obetali možnost poti proti vrhu. Toda nama je mokrota vzela precej volje, do plezanja in šele naslednje leto sva nadaljevala vzpon. Ko sva se obrnila, sva imela pod seboj kakih tri sto metrov stene. Najina vrv pa je bila le tridesetmetr-ska in najin umik se je silno zavlekel. Takrat sem se prvič spuščal v steni in sem spoznal, da je to vse nekaj drugega kot spust s Turnca, kjer končno obstaneš na ravnih tleh. Tu sva morala iskati vsaj približno dobra stojišča. Ure so strašno hitro minevale. Po mojem občutku je bilo šele tri, pa se je že pričelo mračili. Mrak je najin spust še otežkočal. Zadnjih sto metrov sva se spuščala v trdi temi. V predzadnjem raztežaju pa se nama je zataknilo. Vrvi nisva mogla potegniti iz klina. Tistih petnajst metrov navzgor se mi je zdel najtežji del plezanje v tem dnevu. Žrtvoval sem vponko, da je vrv lepo tekla, in kmalu nato sva bila z Nadjo na melišču pod steno, skoraj štirideset metrov levo od vstopa. Sedla sva na plaz in pričela z večerjo. Lahko bi rekel tudi s kosilom, kajti v steni na jed nisva mislila. Kljub utrujenosti naju je žeja gnala do studenčka v Gornji Krmi. Proti dolini sva se počasi vlekla, morila naju jc utrujenost in neprijeten občutek umika. Bilo jc precej čez polnoč, ko sva prišla do Zasipske planine. Prijatelji, ki so se pravočasno umaknili v Debeli peči in se tako ognili dežju v steni, so že mislili, da bo treba naslednji dan na pomoč. Z Nadjo sva zaspala kot ubita. Tudi vožnjo do Ljubljane sem večji del prespal. 2e ob umiku sem imel namen, da ob priliki ponovno poizkusim. Ko pa sem v Ljubljani slišal opazko o otrocih, ki rinejo v pretežke smeri, je postal moj namen trden.
II.
Plezalna sezona leta 1952 je šla popolnoma mimo mene. Pravzaprav sem šel jaz mimo sezone in se niti s treningom nisem ukvarjal. Ko sem se konec avgusta vrnil s počitnic v Ljubljano, sem srečal Nadjo. Efekt najinega srečanja je bil ta, da sva se naslednji dan že vozila proti Gorenjski. Ker sva že vedela, kako neprijetna je hoja pred plezanjem, sva jo še tisti dan pobrala v Gornjo Krmo. kjer sva pri pastirju prespala. Naslednji dan (30- VIII. 1D52J sva ob C. uri vstopila. Prva polovica stene, ki sva jo že poznala, nama jc šla dobro izpod rok. Kamin v četrtem raztežaju sva preplezala do vrha, kar se je
329
izkazalo za lažje kot pa lanski prestop v desno steno. Tudi prcčnici v tegu, pod najtežjim raztežajem, sva se izognila. Ze od varovališča sem se držal desno in kmalu dosegel klin z zanko. Čeprav je vrv lepo tekla, se mi ni zdelo nadaljevanje nič lažje kot lani. Ko sem po previsnem terenu priplezal do varovališča v dnu grape nad previsi, sem temeljito čutil pomanjkanje treninga — prsti v rokah so mi kar nekam otrdeli. Ko je šla za menoj Nadja, je dva klina pustila v skali, ostale tri pa izbila. Pozneje sva spoznala, da je skrajno težavni raztežaj pod nama najtežje in ključno mesto smeri. Nadaljevala sva po grapi preko zelo težavnega praga, nato pa sva prečila v levo. Hotela sva preko prehodov, ki sva jih zagledala prejšnje leto ob spustu. Plezala sva po lažjem terenu, pod dvema markantnima razpokama na raz rame. ki se konča na rumenem, krušljivem delu ostenja. Nekaj časa sva se v prijetni plezariji držala rame, nato pa po plateh plezala levo, v smeri luske, prislonjene ob steno.
Pod lusko sva prečila nekaj metrov levo navzdol. Sledil je navpičen žleb. Po nekaj metrih tega sva zaplezala v desno do velike skale, odločene od stene, ki je nudila sijajno varovališče. Stena nad nama je zopet obetala težko, izpostavljeno plezanje. Po nekaj metrih prečnice v levo sem stal pod navpično pečjo, ki jo prekinjajo trije previsi. Vzpon preko nje je izredno težaven. Tretji previs sem obšel na desni. Naprej je plezanje malo lažje. Plezala sva naravnost navzgor do gredine, ki sva jo dosegla levo od rumenih lis. Po tej zložni gredini sva šla ea. deset metrov levo. Tu sva vstopila v žleb, ki se vleče okoli dva raztežaja desno navzgor. V žlebu so zelo težavna mesta. Po lažji in razčlenjeni skali sva izstopila na vrh. Tu naju je sprejel silen veter, pa naju ni dosti motil. Navdušena nad uspelim vzponom sva se spravila nad konservo džema, ki je pozneje povzročil hudo žejo. Vrnila sva se preko Vodnikove koče in Dohinjskih Vratc v Krmo. Spet sva prenočila pri pastirju in se naslednji dan v dežju vračala v dolino.
Višina smeri je približno sedem sto metrov. Smer je izredno težavna (5), 3 skrajno težavnimi mesti (6). Za plezanje sva rabila 10 ur.
riezala Črnivec Janez in ing. Fajdiga Nadja.
Jože Vršnik:
DROBCI IZ SOLČAVE
PUNT V SOLČAVI (Po pripovedovanju starega Pclinovea)
V začetku pz-ejšnjega stoletja je bilo, ko so v Železni Kapli dobili nalog, da morajo oddati neko število fantov k vojakom. Kaplanei so si pa mislili: Cemu bi dajali svoje fante, ko pa lahko drugih dobimo. Sklenili so naloviti potrebno število fantov v Solčavi. Našel pa se je nekdo, — Kaplanei so rekli »izdajalec«, Solčavani pa dober človek« — ki je Solčavane obvestil o tem. Kaplanei so zbrali veliko četo korajžnih fantov in mož in so odšli proti Solčavi »na lov«.
Ko so šli mimo Sent Lenarta (zavetnik vojakov), je nekdo od Kaplancev rekel: »No, sv. Lenart, zdaj pa le pojdi Solčavanom na pomoč.« Drugi mu je pa rekel: »Ti, nič dosti ne govori, ne veš še, kako se nam bo to obneslo.« V gozdu nad Sent Lenartom jih je srečal črn mož in nekdo od Kaplancev je rekel: »Gremo nazaj! Ne bo dobro.« A šli so naprej.
Pa tudi Solčavani so se zbrali in ICaplance pričakali v gozdu nad Sv. Duhom. Tu so Solčavani izmenadili z divjim napadom in četudi so bili Kaplanei v veliki premoči, so jih Solčavani tako nabili, da so tri dni prihajali nazaj v Kaplo. Med Solčavani je bil največji junak neki Bosrohmanov Anže. Veliko jim je pripomogel tudi Rogarjev bik, ki se je pasel v bližini. Ko se je pričel boj (ponoči), je bik pobesnel in tako krulil, da so Ka,pijanci bežali na vse strani. Nek kapelski orožnik je Soičavana ustrelil, a ga je zadel ravno v žepno uro in Solčavan je ostal nepoškodovan. Nek Kaplamec je pri-
330
bežal na Rantšijo in se skril v kamri pod posteljo, kjer je tičal dva dni. Šele ko ga jc izdal smrad, so ga 'izbezaii izpod postelje. Tako so Kaplanci odšli broz solčavskih fantov.
Kaplancc Kompoš pa je naznanil v Celovec, da je v Solčavi punt in zahteval vojake, da ukrotijo solčavske puntarje. Ko je vojaštvo prispelo v Solčavo, ni bilo v Solčavi o kakem puntu nobene sledi. Ko so Solčavami komandantu pojasnili položaj, so vojaki odšli v Celovec nazaj. Kompoš pa je moral plačati stroške te »zasedbe«, za kar pa je bilo njegovo veliko premoženje še premajhno.
Naš pastir, stari Tomaž, doma od sv. Primoža nad Kamnikom, je k temu dodal:
V	tistem času je služil vojake na Dunaju Jurčkov Tonček iz kranjske Cme. Nekega dne pa komandant zakliče vojakom: »Zbor« in jim reče: V Solčavi na Štajerskem je velik ipunt. in mi moramo tja, da puntarje ukrotimo in vpostavimo red. Ali je kdo med vami, ki bi mu bil ta kraj znan? Jurčkov Tonček je stopil naprej in rekel: »Jaz sem doma tam v bližini in mi je ta kraj dobro znan. Je pa to mala gorska občina, ki nima niti 800 prebivalcev, zato o kakem večjem puntu ne more biti govora. To ni vse skupaj nič. Kvečjemu pomota.« Komandant pa je poznal Tončka kot velikega navihanca, zato mu ni verjel. Trdo ga je prijel, da je odgovoren za posledice in šele na ponovno Tončkovo zatrdilo je odložil odhod na Solčavo. V nekaj dneh pa je dospelo poročilo, da punta ni več. Tako je bil Tonček iz zagate in Solčava tudi.
V	spomin na ta dogodek so zložili pesem, a Pelinwc je drugo že pozabil, samo konec je še znal:
Solčanov je bilo štirideset, Kaplancev pa tri so in sedemdeset. Marijo v Trnju so klicali na pomoč, pa jim je bila presneto dolga noč.
IZ LUC DO SOLČAVE
Ko se pri Mlinu srečno izmotaš iz Luč, se prične zanimiva pot proti Solčavi. Na levi hrib, — vznožje Veže, — gozd, pašnik in nekaj kmetij. Na desni živahna Savkija, vaški Prodi in skrbno obdelane njive. ICorajžno stopaš po lepi cesti kakih 20 minut, ko ti nenadno zastane noga. Opazil si, da drži cesta do skalne slenc, kjer se konča. No, ko se steni približaš na nekaj korakov, vidiš, da se cesta izogne skali in drži naprej. A takoj si spet tam, kjer se vse neha. Tu te pa most reši zadrege. Po desni strani Savinje se vije cesta ob vznožju Raduhc proti Igli. Na levi vicfiS strme Brege s številnimi votlinami, žal še nepreiskanimi, iz katerih spomladi in ob deževju bruhajo studenci. Visoko v Bregu je Trbiška zijalka, do katere je nekdaj držala markirana steza. Trbiška se imenuje zato, ker je baje nekdaj blizu Trbiža padlo v brezno par volov, potem je pa voda iz Trbiškc zijalke prinesla jarem. Pred Iglo se ozri na desno visoko v steno, kjer se vidi v steno vtisnjena mrtvaška glava. Skala, ki splošno velja za Iglo, po pričevanju starih ljudi, ni Igla. To je le okamenela ajdovska deklica. Prava Igla je le ozek prehod med ajdovsko deldico in steno, ob kateri stoji. To iglo moreš videti, če se ustaviš kakih 100 m niže od Igle na cesti. Od tam vidiš ta prehod kot svetlo, tanko in visoko Iglo. Zato so nekdanji Solčavani hodili »skozi Iglo«, sedanji rod pa se vozi mimo Igle. Pod Iglo je znani presihajoči studenec, ki ima to »navado«, da 5 minut narašča in teče, drugih 5 minut pa usiha. TO pa le ob primerni zemeljski vlagi. Ob daljši suši usahne popolnoma, ob preveliki moči pa teče stalno.
Malo od Igle naprej vidiš na levi strani Savinje steno, čez katero se je vrag peljal. Ali se je peljal gori ali doli, ustno izročilo molči, vidi pa sc v steni globoka sled koles. Ko si tako srečno obšel več takih mest, kjer se — kakor pravimo — vse neha, prideš do Tebrskega mosta. Tu so nekdanji Solčavani hodili »čez Nos«. Na Nos je bila od lučke strani kar čedna ple-
331
zarila, ud solčavske je bila pa k steni prislonjena dolga lestva. Tako je bil prehod mogoč tudi ob povodnji. Nekaj sto metrov nad mostom v skalovju je Erjavčeva jama, od katere je nekdaj iz Kačjeka držala turistcvska pot. Na mostu se ti odpre krasen razgled na Solčavske Karavanke — Olševo in na Raduho, katere doslej skoro nisi videl, ker si ji bil pač preblizu. Od mosta naprej gredoč ne veš, kaj bi opazoval: Poskočno Savinjo ali njeno divjo strugo, Raduho, ki jo imaš kar v otipljivi bližini, ali nekoliko odmaknjeno Olševo. Eno je zanimivo, drugo je lepo in če prehodiš lo pot stokrat, 'vsakokrat ti bo lepa. Pustil si za sabo Klešče in Kladivo in spet vidiš njive, pašnike, gozd in goro, pogoje za obstanek skromnega pa trdega dela vajenega gorjanca, ki se je v te skale prirastel kakor maccsen na gori in katerega ničesar drugega ne spravi v zadrego kakor slovo od teh gora.
V	Dr. Jože Pretnar:
NEKAJ PLANINSKE STATISTIKE ZA RAZDOBJE
1893—1940
Opis zgodovine naše slovenske planinske organizacije bi nedvomno trpel na svoji pregjlednosti, ako bi mu ne biSo dodano primerno prirejeno statistično gradivo. Zato priobčujemo v naslednjem dve statistični preglednici, ki nazorno prikazujeta zlasti razvojno dinamiko SPD po posameznih letih v razdobju od njegove ustanovitve do druge svetovne vojne.
Prva preglednica, ki sega do vključno leta 1930, se glede števila članstva opira na sestavek dr. Jožeta Rusa, glede podružnic in koč pa na sestavek dr. Josipa Tominška, ki sta bila priobčena v spominski številki 8-9-10/1933 Planinskega Vestnika. Gradivo za drugo preglednico za razdobje 1931—1940 je povzeto po statističnih poročilih OD -in podružnic, ki so biia podana na občnih zborih in skupščinah ter objavljena tudi v posameznih letnikih Planinskega Vestnika.
K prvi preglednici pripominjam, da so nastale po prvi svetovni vojn: izpremembe v item, da jc od 27 cdinic odpadlo 13 podružnic, ker so imele svoj sedež na okupiranem ozemlju, od 35 planinskih postojank pa jc odpadlo 20, ker so ostale onkraj novih meja (5) ali pa so bile opuščene ali uničene (15), medtem ko jc (prevzelo SPD 15 koč, ki so bile preje v nemških rokah.
Število članstva, eclinic, in koč SrD v letih 1893 flo 1930
Leto	Članov	F-.li-nic	Koč	Leto	Članov	"Peli— nlc	Koč	Leto	Članov	Edi-n:c	KOČ
1893	225	3	__	1906	2742	19	21	1919	(4300)	1C	30
1894	289	3	2	1907	2562	21	26	1920	(5000)	17	30
1895	394	4	5	1908	2700	22	27	1921	(5700)	19	31
1896	525	5	7	1909	3102	22	29	1922	(6000)	19	31
1897	754	6	7	1910	3172	22	30	1923	C046	19	31
1898	926	6	8	1911	3275	23	30	1924	7690	20	32
1899	1156	7	11	1912	3317	25	33	1925	6620	20	34
1900	1333	9	13	1913	3337	26	34	1926	7276	21	34
1901	1436	10	16	1914	(3400)	27	35	1927	8327	22	35
1902	1562	10	17	1915	.	.	.	1920	10044	25	37
1903	1798	13	18	1916				1929	11060	28	40
1904	2177	17	20	1917	•			1930	11032	28	44
1905	2485	18	20	1918	•	14	15				
332
Statistični podatki o vseh edinicah in o OD SPD za. leta 1931 do 1&10
LETO	1931	1932	1933	1911	1935	193G	1937	IMS	19G9	1940
Ölanov SPD — vseh	8473	7706	7723	8058	10044	10114	10445	10751	11134	11241
rednih.....	8473	7706	7723	8058	8265	7544	7641	7862	8116	8265
akadom.....	—	—	—	—	947	775	1171	976	1071	1025
mladi n.....	—	—	—	—	832	1795	1633	1913	1947	2051
OD — 'vseh . . .	3723	3284	3080	3518	5262	5250	5102	5202	5283	5451
rednih.....	3723	3284	3080	3618	»483	3095	3071	3149	3302	3450
akadem.....	—	—	—	—	947	775	1171	976	1071	1025
mladin.....	—	—	—	—	832	1475	860	1077	920	976
Naročnikov SPD . .	1411	1544	1452	2042	2418	2339	2178	2100	2090	2106
Planinski Veatnik OD	855	870	890	1248	1514	1543	1265	1178	1172	1185
Koč in domw SPD .	46	52	54	54	54	56	58	59	63	63
OD......	20	20	19	19	19	20	20	19	18	18
Sob SPD.....	359	394	404	404	404	456	474	434	509	599
OD......	183	183	177	177	177	214	209	209	227	227
Positelj v sobah StPD .	904	977	1010	1010	1010	1151	1164	1138	1200	1200
OD......	410	410	393	383	393	471	459	459	480	480
Skupnih 'ležišč SPD .	709	785	828	828	828	962	974	1023	1023	1023
OD......	323	323	305	305	305	345	317	317	317	317
Obiskovalcev SPD . .	Podatki		62362	61278	87751	81956	79819	84063	94948	90072
Koč in idamov OD . .	pomamjkttj.iivi		24379	23921	27086	24565	21835	23S99	25952	24745


DRUŠTVENE NOVICE
v
ID. REDNA SKUPŠČINA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE se je vršila dne 3. In 4. aprila 1954 v hotelu Orpl v Mariboru
Skupščine se je udeležilo 77 planinskih druStev s 96 delegati, vabilu se niso odzvali zastopniki PD Medvode, Mokronog, Novo mesto. Rimske Toplice, Vipava in Žiri,
Skupščino so obiskali podpredsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine LKS tov. dr, Marjan Brecelj, predsednik TVZ Partizan tov. Zoran Polič, za Zve-zo športov in Smučarsko zvezo Slovenijo tov. dr. Danilo Dougan, predsednik MLO Maribor tovariš Miloš Ledinck, podpredsednik ML.O Maribor tov. Tone Bole. za Planinsko zvezo Jugoslavije tov. Lavoslav Doiinšek, za J L-A tov. major cvetko Novak, za notranjo opravo MT.O Maribor lov Canžck Boris, za TVD partizan Maribor tov. Ko-revar Ciril, /.;! Pofi 1u;šk<i y.ve/.o Slovenije tov. Volkar, za taborniško organizacijo tov. Roman Poiokar, za T.ovsko /.vezo Slovenije tov. Cvlm, za direkcijo DOZ-a tov. Cene Marinko, za Rdeči kri/ Slovenije tov. Vtnkler Anton, za Turistično zvezo Slovenije tov. Soller .loško, za Ooslinsko zbornico LRS tov. Nada Knez, za Gostinsko zbornico Maribor-okoliea tov. Novak Franjo, za OLO Radovljica predsednik tov. Milan Kristan in tov. (!op Joža,
Z velikim navdušenjem je skupščina pozdravila navzočnost tov Jelinčiča Zorkn ln Laha Marka, zastopnikov Slov. planinskega društva v Trstu, tov. Urbajsa I.juba ln dr. K'jper lJanila, zastopnikov Slov. plan. društva v Celovcu ter tov. dr. Viktorja vovka, zastopnika Slov. plan. društva v Kopru,
Delegate in goste je pozdravi predsednik PZS lov. Fedor Košir, nato pa izrekel prisrčno zahvalo PD Maribor, ki je prevzelo organizacijo skupščine. Zahvaljujoč se za izkazano gostoljubje ln v spomin na skupščino jim je pokloni! bronasti odlitek miniaturnega kipa dr. Kiigyja.
Izvoljeno je bilo delovno predsedstvo, kateremu je načeloval predsednik PD Maribor tov. ing. Degen Friderik.
Skupščina je nato z enomlnutnlm molkom počastila spomin med letom umrlih vidnejših planincev: Jßnka Mlakarja, dr. Tominška Josipa, dr. T. C. Oblaka, dr. Brile j a Arnošta, Pučnika Adalbert«, Macarola in Kravanje.
Brzojavne pozdrave so poslali Planinska zveza Makedonije, pianlnSko-smučar-ska zveza Bosne ln Hercegovine, Sekretariat Sveta za prosveto :n kulturo LKS in Društvo za raziskovanje jam v T.j ubija ni.
Svojo odsotnost so opravičili odUko-vanci s častnim zlatim znakom tov. Ivan ICorentan. Rudolf Badjura in Pavel Ku-naver.
Krajšim pozdravnim nagovorom gostov jo sledil p o vor predsednika PZS (govor smo v celoti objavili kot uvodni članek v majski številki PV).
Poročilo upravnega odbora PZS ni bilo prečitano, ker je bilo v obliki brošure dostavljeno vsem PD. Navajamo pa nekaj izvlečkov Iz teh poročil, iz katerih je razvidno dosedanje delo poedinlh komisij in njihova problematika.
Iz organizacijskega poročila sekretarja tov. Mirka Fettha posnemamo, da je PZS organizacijskim problemom, iti so v neposredni zvezi s propagandnim in vzgojno političnim delom, posvečala vso pozornost. Vendar pa takcfia kontakta, ki bi moral obstajati med člani in društvi, ni bilo mogoče ustvariti. Nedvomno Je eden od vzrokov tudi v tem, ker planinsko udej-stvovanje ni osredotočeno r.a ozek prostor. Društva se slej ko prej preveč bavijo z gospodarskimi problemi, pri tem pa zanemarjajo ostala važna vprašanja, stanje se postopoma izboljšuje. Predvsem velja to Elede vzgoje ln organizacije naše mladine in pionirjev.
Pri nekaterih društvih se opaža neka apolitičnost m drugi nezdravi pojavi kakor n. pr. izrabljanje verskih praznikov za planinske manifestai-ije, vendar so to le posaiiie/ni primeri, na katere je družba ta,koj reagirala in jili v kali zatrla.
PZS budno zasleduje delo svojih članov PD-jev. zaveda se, da njena haloga ni kontrolnn-nad/.orstvcncga značaja, temveč da pomaga, svetuje ter opozarja na nepravilno-. I i in napake ter da vzporela delo za skuone cilje in osnovne naloge našega planinstva. Najidealncjäi bi bil pač neposreden stik z društvi, kar pa je zaradi stroškov, pomanjkanja časa itd. težko i/vcdljivo. Zaradi tega naj bi društva skušala poiskati stik s PZS ali jo vsaj redr.o obveščala o svojem delu. Zal le 25 '/> društev pošilja svoje zapisnike sej in še od teh nekatera zelo neredno. Tudi na »eirkularim pisma« prihajajo redki odgovori.
Druga stran organizacijske problematike Je povezava društev s člani v ideološko-političnem in propagandnem delu. Kakor Je bilo pravilno, da so se društva takoj po osvoboditvi i »lila obnove med okupacijo uničenih postojank, je sedaj vendarle že čas, da stopimo korak naprej. Zlasti moralno-etični strani planinstva: vzgoji mladine, kulturnemu planinstvu, zaščiti in spoznavanju prirodnih lepot naše domovine, zaščiti favne ln Ilore itd. posvečamo premalo i>ozornosti in skrbi.
Ugotoviti je treba, da se slovenska planinska organizacija kljub vsemu vedno bolj afirmira in da je dosegla v preteklem
334
razdoblu na vseh sektorjih izredno lepe uspehe.
Število članstva je parilo od konca leta 1851 do konca leta 191.3 za 13B12. v letu 1952 za 12 374 m v letu 1053 za nadaljnjih 1242. Padee jc zlasti občuten v letu 1952. Pojasnjuje se predvsem s tem, da sc Jc v prejšnjih letih vključilo v planinsko organizacijo znatno število ljudi, ki s pravim planinstvom sploh niso imeli zveze. Ti 30 spričo spremenjenih pogojev, v katerih se nahajamo, avtomatično izpadli. Hein i razlog za padec članstva pa jc vsekakor tudi malomarnost članov pri plačevanju članarine in neveslnosl društev pri pobiranju članarine, dalje povečanje žel. tarife, kakor tudi trenutni življenjski standard. Kljub temu ta izpad ni resna bojazen sca bodoči ponovni dvig članstva. Porast števila pionirjev m padec Števila mladincev v letu D963 je pripisovati dejstvu. da so mladinci-člani Počitniške zveze plačevat v tom letu pionirsko članarino.
Število PD se jc od zadnje skupščine du du7i-.-s povečale zn 1«. Dvoje PD (PD Iskra in PD T,jubljana II) sta se fuzioni-rali z matičnimi društvi tako. da je danes 83 PD. Popolno mrtvilo vlada v PD Oczd Martuljek, Pivka, Ilirska Rfetriea, Mokronog in Metlika.
Poseben organizacijski problem so društva v večjih mestih z velikim številom članstva. Da si so 1» društva zelo agiina, s Član: niso uspela vzpostaviti neposrednega stika.
PZS tesno sodeluje z drugimi firkul-tumimi organizacijami in ima prijateljske stike tudi /. inoz.emskimi demokratičnimi planinskimi oz. alpinističnimi društvi, v naše gore prihaja vedno več inozemskih planincev in alpinistov, kjer spoznavajo prirodne lepote nase domovine in lahko neposredno ugotavljajo, da so vsa klevete nasprotnikov naše socialistične države podla laž ter da je remlca povsem druga. Kot članica mednarodne planinske organizacije (TTTTA) sc je PZs udeležila leta 1952 kongresa v zeli am Sec in leta 1953 v Atenah.
PZS je član Planinske zveze Jugoslavije in jo zastopa v glavnem odboru PSJ 5 članov. Prav tako je v tovariSkih odnosih z ostalimi republiškimi zvezami, katerim nudi vso pomoč, zlasti nu področju alpinizma in GT?s.
Vsa naša planinska društva in PZS so »e kot koleklivni «lan vključili v SZDL in s tem dokazali svojo politično zrelost ter nujnost povezave s to organizacijo.
Kakor v preteklih letih, je ljudska oblast tudi v zadnjih dveh letih nudPa planinski organizaciji vsestransko moralno lil v znatni meri tudi materialno pomoč. Na vseh področjih našega rieldvanja, predvsem seveda v alpinizmu in GHS, nam stoli tesno ob strani naša hrabra JLA, s .tatet o nas druil mnogo skupnih nalog, predvsem glavna — usposabljanje za Obrambo naših meja.
Alpinistično poročilo, ki ga je podal načelnik le komisije tov. Bučer Tone, navaja, da dokazujejo alpinistični uspehi, ki so bili doseženi v zadnjih letih v svetu, da se alpmistika izredno naglo razvija: ■oda nc samo prt alpskih narodih, temveč tudi v deželah, kjer nimajo Izrazito sorskih plezalnih predelov. To nedvomno kaže na to. da je mogoče z dobrimi organizacijskimi metodami in z vztrajnim de-
lom ter seveda ustreznimi finančnimi sredstvi doseči izredne alpinistične uspehe.
V	Jugoslaviji imamo alpinistično tradicijo Slovenci. Zalo je razumljivo, da je v PZS preko lOM) planincev, ki se bavijo z alpinlstiko. Predvsem po osvoboditvi se je pričela alpinistika razvijali tudi po drugih republikah. Danes deluje v PSH samostojno alpinistično društvo v Zagrebu, v PSS sta dva alpinistična odseka v Beogradu, Rosna in Hercegovina Ima alpinistični odsek v Sarajevu, Makedonija pa pet odsekov v Skopiju, Priiepu, Titovem Volesu in 'retovu.
V	letu 1953 je PSJ organiziral v Sloveniji trening najboljših republiških alpinistov z namenom, da se na tem treningu izberejo najboljši alpinisti, ki bi odšli v Centralne Alpe. Vendar do te odprave po krivdi republiških zvez in psj ni prišlo Zato je PSJ sprejel sklep, da se ta odprava izvede v letu 1954. Pri tem pa je koordinacijska komisija za alpinizem tiri PSJ vkljub nasprotovanju PŽs sprejela sklep, da se v to odpravo določijo aloi-rnsti iz vseh narodnih republik, čeprav nekatere republike nimajo kandidatov ki bi lahko Plezali 5. ozir. 6. težavnostno stopnjo. Po tcin sklopu se Je republiškim planinskim zvezam priporočilo, da usposobijo najboljše alpiniste do odhoda v Francijo najmanj za plezanje v 4. težavnostni stopnji.
Pri tem sklepu ni bil upošlevan predlog komisije za alpinizem pri PZS, da naj Kredo v Centralne Alpe le nalboljši jugoslovanski alpinist, ker bi bilo le tako mogoče v inozemstvu z doseženimi plezalnimi vzponi afirmirati visoki nivo alpini-stike pri nas ter s pridobljenimi izkustvi dvigniti nivo naše alpinistika. Dokler alpinist tie obvlada samostojnega plezanja v najtežjih smereh v naših gorah, ni potrebno, da gre z jugoslovansko alpinistično Odpravo v Inozemstvo, katere nam»n je kvalitetni dvig najboljših alpinistov. Nepotrebno je trošenje deviznih sredstev za alpiniste, ki obvladajo vzpone do vključno 4. težavnostne stopnje, v okviru Jugoslovanske odprave v Centralne Alpe pa Je tudi nepopravljiva gospodarska škoda in krivica napram ostalim boljšim alpinistom, na drugi strani pa zavajamo take alpiniste v mišljenje, da sc pri nas nimajo kaj več učiti. Saj se tudi izbira drugih športnikov nikdar ne vrši po načelu: vsaka republiška zveza mora biti med najboljšimi zastopana. Vedno so se izbirali najboljši športniki določene športne panoge ne glede na pripadnost republiškim športnim organizacijam. Zato je tudi slnlišče PZS da se izberejo v jugoslovansko odpravo v Centralne Alpe najboljši jugoslovanski alpinisti, upravičeno. Mnenla je tudi da naj bi PSJ spremenil svoj sklep glede kriterija za sprejem v odpravo v Centralne Alpe in sprejel predlog PZS Cc pa inem Psj, da je treba s to odpravo počakati toliko časa, da se bo nivo ostalih republik približal nivoju alpinistov PZS. pa predlaga, da se denar, namenjen za 10 odpravo, uporabi za alpinistični tabc/r, katerega naj sc udeležijo alpinisti vseh republik. Mnenje PZS je, da toliko časa ni mogoče v republiških planinskih zvezal pričeti z delom za kvalitetni dvig alpi-nistike, dokler se ne dvigne število alpinistov. Samo preko množičnosti je možna pravilna rast alpinistične kvalitete. Komisija Z« alp'ni-zem pri PZS šteje za potreb-
335
no in pravilno, ila svoj odnos do jugoslovanske alpinistične odprave obrazloži na skupščini, ker ta načelna nesoglasja s PSJ v tem vprašanju obstajajo že od lanskepa leta in se Se do danes niso razčistila.
Odnosi s planinci oz. alpinisti posameznih republik so prav dobri, pohvaliti je predvsem planince Črne gore, Makedonije ter Bosne in Hercegovine, ki so nafti m odpravam v njihove gore vsestransko pomagali.
Komisija za alpinizem ima pri planin-, sklh društvih 2-4 alpinističnih odsekov s cca. 350 aktivnimi alpinisti in večje število planincev (pripravnikov). Sicer imamo v društvih preko 1000 planincev, ki sc bavijo z alpimstiko, vendar pa vsi ti r.iso organizirani v AO-jih. V odsek h je organizirana predvsem mladina. PZS je s pogostimi obiski AO-jev in /. nasveti skušala odseke organizacijsko čimbolj utrdili. V veliki meri je to zelo usipešno opravil inštruktor za alpinizem, po njegovem odhodu pa jc profila ln naloga "a Komisijo za alpinizem.' Razveseljivo Je dejstvo, da se je v odseke vključila tudi mladina iz naših industrijskih centrov.
V leto 1953 jc zbor načelnikov AO-jev sklenil, da se odprav; še zadnja naloga, ki jo je imela Komisija za alpinizem :n ki je neposredno posegala v življenje AO-jcv. To je sprejemanje članov, kar so sedaj prevzeli odseki. To predvideva okvir nt pravilnik AO-jev.
Planinska društva so se v glavnem držala sklepov zadnjo skupščine in se precej trudila z vključevanjem mladine v odseke. Nekateri odseki so pri tem imeli velike uspehe -in ravno taki dokazujejo, da se le Iz velikega številu alpinistov lahko razvijejo posamezniki v kvalitetne alpiniste Med temi najboljšimi je tudi nekaj ekstremlstov. ki so posledica razvoja in kar nI mogoče /. nobenimi vzgojnimi ukrepi preprečiti. Ekstremlzem Je v bistvu si «ur negativen pojav, vendar pa nI škodljiv toliko časa. dokler se ne pojavi v večjem obsegu. -Ni verjetno, da bi ti posamezniki potegnili razvojno pot alpinizma za seboj. Alpinistično prizadevanje posameznikov, njihovo gledanje na alpinistični razvoj in ostale alpiniste, se običajno vedno uravnovesi in '/.m-nga zmerno mišljenje ter spoznanje, da alpinizem ni samemu sebi namen. Kljub vsemu lahko n;i splošno trdimo, da je razvoj alpinizma pri nas na pravilni poti.
Planinska društva dajejo s svojimi tečaji ln alpinističnimi šolami začetnikom osnovno znanje, PZ5 pa je s svojimi alpinističnimi tabori dvigala alpinistično znanje. S tem, da Imajo vstop v lake tabore alpinisti vseh odsekov in tudi alpinisti ostalih reoublik. Je veliko storjenega za medsebojno spoznavanje alpinistov.
Na alpinističnem taboru od 1. do 31. VIII. 1952 v Zgornji Trenti in od 1. do 25. VI. 1953 na Okrešlju, so alpinl3tl izvršili preko ISO plezalnih vzponov. V ostenjih Zgornje Trer.te ln Okrešlja jc bilo izvedenih tudi dokaj težjih prvenstvenih vzponov.
PZS je v ietu 1953 na pobudo zbora načelnikov AO-jev prvič organizirala zbor alpinistov v Logarski dolini. Na zboru so vsi alpinistični odseki v okviru 60-lelniee našeg.i planinstva prejeli diplome za uspešno dosedanje delo Alpinisti menijo, ■da naj bi se tatoi zbori prirejali tudi v
bodoče vsako leto ob zaključku plezalnih letnih sezon.
V	letu 1952 je PZS izvedla začetniški zimski alpinistični tečaj, katerega se je udeležilo 2(1 tečajnikov iz raznih odsekov.
Od S. VII. do 8. Vili. 1952 se je zadrževala manjša skupina alpinistov v Makedoniji ter izvedla več vzponov v Nežilov-skih stenah in v ostenjii Solunske glave. Ta odprava, ki jo Je organizirala PZ3, in naslednja v septembru 1952 v Črno goro, sta bili Izvedeni predvsem za zbližanje slovenskih planincev in alpinistov s planinci Makedonije in Crr.e gore.
V	letu 19o3 Je PZS z denarnim zneskom din SiR 170. podprla inozemski* odprave. ki so jih Izvedla PD LJubljana. Jesenice, Hrastnik, Kamnik in Ce.je. Uspehi teh odprav so bili najboljši, kar so jih doslej dosegli slovenski alpinisti v Inozemstvu. Za vzgojo alpinističnih kad rov je PZS v ietu 1952 izdaia din 337 863.—, v letu 1953 pa din 631984.—.
Poseben problem, ki se vleče že oil leta 1946 naprej je nabava alpinističnih rekvizitov. Komisija ga namerava rešiti na ta način, da bodo odseki v bodoče uporabljali za vse plezalne vzpone do rv težavnostne stopnje vrvi domačega izvora, PZS pa bo poskrbela za izdelavo prototipov osnovnih plezalnih rekvizitov, t. j. vponk in klinov.
Razvoj slovenske alpinistike je prišel že do take stopnje, da je potrebno da planinska organizacija nudi najboljšim alpinistom nadaljnji razvoj v inozemstvu, kjer bodo alpinisti pridobila tehniko vzponov v ledu. Zato je nujno, da se pošljejo na trening v centralne Alpe.
Poročilo GllS Je podal načelnik Začasne komisije flRS pri P71S tov. dr. Bogdan Brecelj. GRS Je poleti 19jii praznovala 40-letnico svojega obstoja lil ima tako že mnogo bogatih izkušenj in trdno tradicijo. Zaradi tega je tudi lahko uspešno prebolela notranjo krizo, ki jo je zarad javnih časopisnih in drugih polemik, osredotočenih predvsem na reševalno akcijo ob izredno tragični katastrofi petih mladih alpinistov v severni steni Špika maja 1952 ter v zvezi s tem tudi na organizacijske in akcijske pomanjkljivosti GRS, pretresala vso drugo polovico leta i»52 in še v prvih mesecih leta 1953.
Ko je v zvezi s tem vodstvo GKS. (katere sedež je .bil tedaj na Jesenicah, odstopilo, Je upravr.i odbor PZS dne 19 jvatmarja 1953 imenoval začasno komisijo za URS pri pzs z nalogo, da poravna nastala nesoglasja in vodi reševalno organizacijo do skupščine PZS. Začasna komisija, ki so jo tvorili prete7.no starejši alpinisti, je najprej z objavo v dnevnem časopisju javnost pravilno informirala o stanju v GKS. Ta Izjava Je v mnogočem yomir.Ua duhove, tako da je ljilo mogoče že v prvih mesecih leta 1953 ponovno ■vzpostaviti vsaj v glavnih obrisih GRS v tako stanje, da je bila zopet sposobna za kakrs-ne kol: akcije. Pretežna večina reševalcev se Je ponovno vključila v organizacijo GRK in s tem dokazala, da zna zapostavljati svoje osebne prizadetosti skupni stvari.
GRS Ima 16 reševalnih pas-toj in to v vseh ogroženih predelih Slovenije. Registriranih gorskih reševalcev je v času, ko ;e delala komisija za GRS pri PZS. naraslo od 78 na 99 zaradi tega, ker so
336
bi Ii r.a posvetu načelnikov reševalnih postaj v jultju 1D53 postavljeni za sprejem v GRS nekoliko širši kriteriji. Kot polnopravni člani HRS so bili vključeni tudi vodniki lavinskih psov.
GRS razpolaga t ud t 7. 12 izvežbanimi lavinskimi P3i, ki so v stalni pripravljenosti za primer snežnih katastrof. Njihovi vodniki so zelo prizadevni.
Vsi reševalci so zavarovani pri DOZ-u za primer smrti za din 225 00«.—, In za primer trajne invalidnosti za din 450 000.—, razen tega tudi za čas bolezni za din 135 — dne\mo. GRS plačuje za to zavarovanje premijo din 65 534— letno. Poleg poimenskih zavarovancev pa ima GRS zavarovan« tudi priložnostne reševalce, ki niso člani GRS. pa po naključju sodelujejo pri reševalnih akcijah. Zelo pa pogreša GRS v svojih vrstah mlade moči.
Za Izpopolnitev znanja in pripravljenosti reševalcev so postaje izvedle več teoretičnih in praktičnih tečajev. Najvažnejši je bil pač zvezni reševalni tečaj. M ga je izvedla komisija za GRS pri PZS v namenu, da se tudi reševalci drugih republik seznanijo z organizacijo, tehniko, izkušnjami in pridobitvami slovenske GRS Tečaj se je vri 11 od 3. do s. Vili. '853 na Vršiču pocl vodstvom tovariša ing. Vinka Madea. Poles IG slovenskih reševalcev se je tečaja udeležilo še R reševalcev I/. Srbije, 6 i/ Hrvatske, i iz Bosne in Hercegovine ter 1 iz Makedonije.
V	letu 1952 ,1e imela GRS skupno 29 organiziranih reševalnih akcij. Od teh sla bili največji tista ob priliki snežnih katastrof sredi februarja li»S2 v Bovtkem v Soški do'ini ter akcija v severni steni špika v začetka maaa 1952. V letu i!932 je bilo 10 smrtnih nesreč, ostale so bile lažjega značaja. Pet akcij pa je bilo zaradi poizvedb za pogrešanimi planinci.
V	letu Ji»53 je bilo vsega skupaj SI reševalnih akcij. nd akcij je bilo 16 intervencij v zimskem oziroma spomladanskem času zaradi poškodb i»rl smučanju, 10 intervencij je bilo izvršenih v poletnem oz. jesenskem času, 5 akcij pa je bilo zaradi pogrešanih planincev. Od vseh nesreč v letu 1953 je bila samo ena plezalna nesreča.
V	letu 1.W1 je bilo do 30. ITT. javljenih II običajnih smučarskih nesreč.
Za CRS je bilo v letu 1952 porabljenih din 1155952.—. v letu 1953 pa din 1172 008.—. Proračun za leto 1954 znaša din 1530 000.—. Pretežni del izdatkov predstavljajo nabave reševalnih naprav In rekvizitov ter stroški za tečaje ln reševalne akcije. Omeniti je, da izvršni svet L.HS, direkcija DUZ-a in Hdeči križ Slovenije z velikim razumevanjem podpirajo našo GRS. GRS danes razpolaga tudi že z razmeroma dobro reševalno opremo in napravami, v kratkem času pa bo prejela prva dva modema radijska oddajnika.
Posebej je še treba omeniti, da je naša komisija pripravila /ji kongres mednarodne unije v Atenah v letu 1953 izčrpno informativno poročilo o organizaciji in delu naše Gns. ki je bilo na tem kongresu sprejeto /. izredno pozornostjo in odobravanjem. Naša GRS, zlasti pa tudi to, da ta služba uživa vso moralno in materialno podporo naše oblasti in drugih faktorjev, je bila postavljena kot posnemanja vreden zgled tudi drugim planinskim organizacijam, ki so vključene v to mednarodno zvezo.
Iz poročila propagandne komisije, ki ga je podal tov. Prosenc 2ivojin. sledi, da je imel ta odsek prt svojem delu najmanj uspehov. Vzroke za to je iskati po izjavi načelnika te komisije v sami sestavi propagandne komisije ter v sredstvih, s katerimi je razpolagala. Propagandni komisiji sicer r.i uspelo zainteresirati domača filmska podjetja za izdelavo cenenih filmov s planinsko ali alpinistično vsebino, čeprav so imela nekaj takih scenarijev na razpolago. Skrbela je za objavo propagandnih člankov v dnevnem časopisju, sodelovala v uredništvu Planinskega Vest-nika. posredovala pri oblasteh za zaščito pri; rodnih lepivt in planinskega cvetja, odlično izvedla organizacijo proslave 60-lelnice slov. planinstva v Vratih ter vsako leto organizirala Titovo planinsko štafeto. Skrbela je nadalje, da sta dva kratka alpinistična filma, s katerima pač razpolaga, stalno krožila po društvih, večji del razpoložljivih denarnih sredstev pa je vložila v nabavo večjega števHa barvnih diapozitivov. ki jih je stalno izposojala raznim predavateljem za predavanja po društvih, tovarnah, šolah itd. Na pobudo propagandne kom.sije je liil pri PZS formiran fotoodsek, ki se doslej sicer še ni mogel pohvalil", s posebnimi uspehi, je pa na tem. da se bo njegovo delo široko razmahnilo.
Propagandno delo posameznih društev se je zrcalilo v organizaciji lokalnih planinskih proslav, povezovanju članstva na skupnih Izletih, pri deiu z mladino ter pionirji in na predavanjih. Najmanj uspehov 30 društva dosegla prav pri delu z mladino, ker so odgovorni funkcionarji zmotno menili, da mora / mlrd-no delati le prosvetni delavec in ker so vključevali predvsem gimnazijsko, zanemarjali oa delavsko mladino, pohvalno je omeniti dejavnost nekaterih dijaških skupin na ra/.-nlh gimnazijah, kajti iz teh dijakov se bodo i-ekrulirali bodoči aktivni planinci, znanstveni delavci v planinskem smislu ir. funkcionarji bodočih j planinskih odborov. Največ pozornosti bi morala PD posvečati pionirjem. Pri svojem kulturno-pro-svetnem delu pa naj bi PD skrbela tudi v večji meri za zaščito prirodnih lepot s lem da bi v svojih članih vzgajala pravi odnos do planinske flore in favne in da 1*1 povzela pobudo za ustvarjanje naravnih parkov, v nekoliko večji meri bi morala PD biti povezana tudi s sorodnimi fizk al turnimi in športnimi društvi.
Poročilo komisije za planinska pota
(poročilo podal načelnik komisije tovariš D laze j Anton) navaja, da komaj dobra tretjina PD v Sloveniji skrbi za gorska pota In jih vzdržuje v dobrem stanju. Komisija jc nabavila v minulih dveh letih 1700 klinov in «OUO kg jeklene vrvi. za kar je izdala skupaj din 81100— Ta material Je brezplačno razdelila DP-iem, ki so gradila nova ali obnavljala stara zavarovana pota.
v letu 1952 je PD Bovec zgradil izpod Jalovca v Loško Korilnico del nove poti, PD Celje je temeljito obnovilo Tursk: žleb in pol Robanov kot—Korošiea, PD Gorje je obnovilo »mulatiero- Trenta—Do-lič, PD Javornik je zgradilo novo zavarovano pot iz doline Krme na Debelo peč, PIJ Kranjska gora je popravilo zavarovano pot na Prfeojnlk, PD LjubUana-ma-tica zavarovano pot ;z Kredarice na vrh
337
Triglava. PD Radovljica je obnovi» vse štiri pristope n;i Pogačnikov dom in sicer z Vrat Bukovlja - Sovatne, iz Trente mu latiero, zavarovano pot preko Križke stene ter prestavilo nepripravno pot iz vrha Križke stene iz leve na desno stran prvega jezera. PD Rateče pa je na novo zavarovalo greben Jalovca.
Za popravilo in nadelovo gorskih potov je PZS v letu 19j2 prispevala dinarjev 508 372.—, vrednost prostovoljnih del društev in njihova lastna denarna sredstva, k! so jih vložila v popravilo lf*r obnovo teh poti pa znaša din 424G4C,—.
V	letu 1953 je PD Celje Popravilo zavarovano pot med Planjavo in Kamniškim sedlom na sektorju Sukalnik ter prestavilo o/., na novo zgradilo mogočno zavarovano pot na Savinjsko sedlo, ki je pre] delno potekata po avstrijskem ozemlju. PD Bovec je na novo zavarovalo pot na Kanin in pot Iz Loške Koritnice preko Kotovega sedla v Planico PD Tolmin je zgradilo brez finančne pomoči PZS drzno zavarovano pot na Mangrt. PZS je dala material, stroške din 288308.— pa je poravnal v celoti ot.o Tolmin. PD Bled je zgradilo 2 in pol km dolgo zavarovano pot, ki je povezala kočo na Upancl z Vodnikovo kočo. II gradnji te Doti je prispeval OLO Kadovljica din looooo.—. V jubilejnem letu 1953 je bila zgrajena jubilejna, do sedaj najbolj izpostavljena zavarovana jiot v naših gorah iz vrha Prlsojnlka po severni in južni strani Zadnjega Priftojnik.-I ria Skrbino v Zadnjem Prisojniku, s čemer .je odprto do sedaj nepristopno čudovito okno v Prisojniku. Ob tej poti je vzidana plošča z besedilom: »Pot zgrajena ob 60-lctnem jubileju slovenskega planinstva«. Poleg navedenih del so markacisti obnovili n markirali še številna pota. PZS Je v letu 1953 k stroškom prispevala din .''..13 000.—. Upoštevajoč dotacijo OLO Tolmin in Radovljica znašajo skupni izdatki za nadelavo in popravilo potov v letu 1953 din 723 les,— pri čemer pa še ni vračunana vrednost prostovoljnega deta društev in njihove lastr.e investicije, kar znaša Tiajmanj din 200 000 -, tako da lahko trdimo, da je biio v letu JW53 investiranih v planinska pota najmanj din 900000—,
Ob SO-leliiem jubileju je pričela tudi transverzalna pot preko slovenskih gora, k bo odkrila planincem vso lepoto slovenskega gorskega sveta. Komisija za planinska pot.-; pa se Je potrudila tudi za vzgojno plat markacistov in organizirala v obeli letih po en zbor markacistov. Zal se je obeh zborov udeležila vsakokrat le dobra tretjin« društev.
Planinska založba (načelnik lovariä dr Urbane Anton) dela po v naprej začrtanem programu. Izdala je zemljevid Julijskih Alp v merilu i : 75000 ter v nakladi 10000 izvodov s priloženim besedilom v slovenskem, srbohrvatskem, nemškem in angleškem jeziku, v tisku pa .se že nahaja zemljevid »Karavanke, Kamniške Alpe ln sosesčinac. S karto smo dosegli lep moralni uspeh, kajti /.nana kartografska založba Freytag na Dunaju je sprejela za svojo novo karto JuMschen Aipen vso našo slovensko nomenklaturo ir. so tako iz nemških kart vendar enkrat izginila popačena slovenska krajevna imena.
V	seriji »Nafti veliki planinci« je izšla Izpod peresa sedaj že pok. prof. Janka
Mlakarja monografija »Jakoba Aljaža — triglavskega župnika«, naklada 2000 izvodov. Tej v kratkem sledi »Ra:tav.ar Ha-quet« v 1500 izvodih, delo tovariša prof. Westra. Se letos bo izšla kol tretja knjižica te serije »dr. Klement Jug' ob 30-Ietnlci njegove smrti v Triglavski steni.
planinska založba želi preskrbeti tudi vse planinske postojanke s kvalitetnimi razglednicami. Ustanovila je fotoodsek. ki se bo med drugim bavil tudi s planinsko razglednico. Odsek je že založil vrsto motivov, pozval je pa tudi društva, da posvečajo temu vprašanju več pozornosti.
Planinska založba je prejela rokopis »Plez3l«ii vodič po slovenskih stenah«, delo tov. Levsteka. Kilarja in Hočevarja, ki je bil prav le dni oddan v tisk. Delo bo izšlo v 1000 Izvodih ln bo bogato ilustrirano.
Bodoči program Planinske založbe se bo razvijal po že nakazanem programu, prepotrebna pa bi bila knjiga o planinski flori, planinski koledarček n podobno.
Gospodarsko poročilo tov. Sršena ve-koslava vsebuje izčrpen pregled gospodarske dejavnosti PD in PZS za preteklo razdobje dveh let. Na zadnji skupščini sprejeti prioriteti! gradbeni plan je bil izpolnjen
Za gTadnjo teh objektov so v največji meri zbrala denarna sredstva PD sama, Ppa je v letu 1852 k temu prispevala din 22842583.— in v '. 1953 din 4811051.—. Kakor sledi iz podatkov o razdeljenih subvencijah, so bile te v letu 1953 mnogo manjše kakor pa v letu 1952. To kaže na okobiost, da bomo moral' ustvariti v lastnimi sllamt sredstva za vzdrževanje obstoječih n dograditev pričetih del planinskih objektov. Zato naj bi v bodoče pri gradnj postojank veljali naslednji principi: najprej vzdrževati ln Izpopolnjevati že obstoječe objekte ln nato dokončati začete gradnje, nove objekte pa graditi samo tam, kjer so spričo pospeševanja planinstva potrebni.
PZS oz. PD upravljajo 121 planinskih domov, koč in zavetišč ter 8 bivakov ter 3 razgledne stolpe.
Gospodarsko poročilo nato podrobno obravnava upravo planinskih postojank, kjer ugotavlja, da doseženi uspehi potrjujejo pravilno odločitev PD-jev, ko so pred s IcF odločila, da morajo biti planinske postojanke v upravi PD. omenja administracijo planinskih postojank, kjer se dotakne tudi vseh pomanjkljivosti, ki so Jih ugotovile uradne revizije, guvori o proračunih PZS, GRS in PI. Veslnika in realizaciji teh proračunov za leto 1952 in ter o proračunu PZS, GRS in Pi. Veslnika za tekoče leto, od katerih prvi predvideva 4714 820 — din. drug; 1S30000,— din bi tretji 4t71 <>36.— din ra/hodkov in enak znesek dohodkov, posebej opozori na veliko upadanje dohodkov od prodanih blokov GRS ln s tem v zvezi predlaga uvedbo vstopnine ki nn-j bi Jo v bodoče plačevali vsi nečlani pri vstopu v planinsko kočo. Za sanacijo Pl Vrstnika Je bilo nujno potrebno zvišati število naročnikov in ustanoviti tiskovni skiad.
Poročilo nato kritizira PD. ki ne predlagajo PZS svojih proračunov in ki so dopustila, da se je stanje knjigovodstva pri njih zelo poslabšalo, govori c dokončni ureditvi y.emljiskoknji/.nega problema, o gradnji planinskega doma v Ljubljani,
338
za katerega je PZS /brala doslej že din 1957 230— In o skladu za zaslužne planince, iz katerega PZS trenutno podpira redno dva zaslužna planinska delavca.
Na zadnji skupščini je bil sprejet za HD neprimeren ključ za razdelitev Članarine. po katerem Je HZa prejemala večji odstotek članskih prispevkov kot pa PD. Letošnja dotacija ljudske oblasti je omogočila, da PZS predlaga PD znatno usodnejše razmerje.
Gospodarska komisija je sestavilo nov osnutek pravilnika o gosjiodnrskcm poslovanju PZS ln PD. ker dosedanji ne odgovarja več stvarnim potielurm, prav tako pa tudi re zajema več vseh tistih elementov. ki jih terja od nas družbeni razvoj. Določbe tega pravilnika se v glavnem že izvajajo, v kolikor pa so določena nova, p;; so samo izraz zahtev novega gospodarskega sistema. Mislimo predvsem na lastništvo koč, delavsko samoupravljanje planinskih postojank in osnovanje amortizacijskega in investicijskega fonda pri PZS zaradi flnanslranja investicij.
PZS Je družbena organizacija in predstavlja zvezo vseh PD ter s tem tudi vseh članov PD. ki vsi kol celota nastopajo kot družbeni lastnik vseh osnovnih sredstev, v prvi vrsti planinskih postojank. Zato je vsaka nejevolja, ki se pojavlja pri nekaterih društvih, češ da bi morali biti pr> lastnik osnovnih sredstev, odveč, kajti taka nejevolja izhaja iz napačnega pojmovanja našega naslova, kajti društva pri tem navadno mislijo na upravni odbor PZS, ki jc samo izvršilni organ najvišjega organa, t. j. skupščine. Kakor so v vse-državnem merilu osnovna sredstva splošno družbena lastnina — splošno ljudsko premoženje, samostojna podjetja jih le upravljajo. tako so tudi osnovna sredstva naše planinske organizaeije družbena lastnina PZS kot celote, posamezna PD pa ta osnovna sredstva upravljajo. Iz tega jasno sledi, da je lastništvo objektov PZS urejeno popolnoma aoalogno s splošnim ljudskim premoženjem, kar je edino pravilno ln logično. Vsaka decentralizacija v obratnem primeru bi bila le ovira za uvedbo samof ln anslran j a.
Da se današnja organizacija PZS na gospodarskem področju dn kraja vzpo-redi z družbenim razvojem, je potrebno tudi formalno in praktično rešiti in obrazložiti vprašanje delavskega samoupravljanja planinskih postojank. Vsi dosedanji ushiž.bene PD oz. plan. postojank so člani •PD. sicer jim PD ne morejo poveriti tc funkcije. Kot taki so sestavni del planinske skupnosti, katerim jc upravni odbor ali pa občni zbor poveril v upravo plan. postojanke. Zato mora biti nujno član gospodarske komisije PJL) tudi vsaj eden od delovnega kolektiva plan. postojanke, i j. navadno oskrbnik. Le na ta način bomo lahko na osnovi navednega v/poredill upravni odbor delavskega sveta v gospodarskih organizacijah z upravnim odborom oziroma gospodarsko komisijo PD. Deiitev dobička med uslužbenci plan. postojank Je bila in je še v veljavi. Ta način mora ostati tudi v bodoče, saj ka-rakterizira način sodobnega ln naprednega upravljanja.
Sredstva za gradnjo planinskih postojank in za velika popravila so društva doslej črpala največ iz dotacij, poleg tega pa še iz dohodkov obstoječih postojank. Ker je tudi planinska organizacija že davno pre-
šla iz obnove na redno gospodarjenje ter s» vzporedno s tem tudi dotacije ljudske oblasti čedalje manjše, si moramo nujno ustvariti pogoje za samofinan3iranje. Gospodarska politika PZS mora biti takšna, da bo zagotavljala nadaljnjo rast naših osnovnih sredstev v okviru naših lastnih dohodkov. To bi pomenilo več ali manj popolno osamosvojitev, prav tako pa tudi razjasnitev in utrditev našega poslovanja Uvedel naj bi se amortizacijski fond. v katerega bi društva vplačevala določen odstotek od vrednosti planinskih objektov in inventarja. Sredstva ki bi jih poedina društva vplačala v ta fond pri PZS. bi lahko do vplačane višine upravljala društva sama. vendar le takrat, ko so jim po planu potrebna. V času. ko teh sredstev koča nc bi potrebovala, pa bi lahko PZS uporabila ta denar za druga društva, ki bi iz lega fonda lahko črpala kredit na nedospelo amortizacijo.
Nadalje naj bi se uvedel investicijski fond, v katerega bi se stekale obresti na osnovna sredstva planin, postojank, del dobička plan. postojank ter vse dotacije, ki bi Jih v to svrho prejela PZS. Sredstva tega sklada ne bi bila v upravi PL>, temveč bi bila last in v upravi vse planinske skupnosti. PZS bi dajala Iz tega fonda posojila za Investicije na osnovi investicijskega plana. V primeru, da objekt ne bo mogel vračati najetega posojila, je pa za pospeševanje planinstva nujno potreben, bo lahko dajala PZ.S iz tega fonda izjemoma dotacije.
Iz gospodarske dejavnosti PD izvirajo Sc. sredstva, ki niso zajeta v omenjenih dveh fondih, t. j. 90'h dobička postojank, dotacije ljudskih odborov za :nvesticije ln razni ostali dohodki. Ta sredstva pa naj bi služila za osnovanje fonda za investicije pri PD in naj bi služila za vsa večja poprav.la. za investicijska dela izven republiškega planinskega investicijskega plana ali pa za dopolnitev temeljnih investicij po planu. Ce PD takih del ne bi vršilo, bi iz tega ionda lahki) krilo stroške za izgradnjo novih poti. Nikakor pa jih ne bi mogli uporabiti za kritje administrativnih stroškov.
Za uvedbo predlaganih fondov pa je potrebno nujno pristop.li k ocenitvi planinskih postojank, ki jo je treba izvesti po enotnem kriteriju. Tehnično delo ocenjevanja bo izvršila posebna komisija pri PZS s pomočjo plačanih cenilcev.
Med tem sestavljene delovne komisije so se takoj umaknile k delu ln ga končale šele pozno v noč.
Skupščina je nadaljevala s svojim delom v nedeljo ob 8. uri zjutraj.
Problematiko Planinskega Vesinika jc izčrpno podal tov. Tine Orel. Ugotovil je, da se število sotrudnikov revije iz leta v leto vidno veča, vzporedno s tem pa se je večal tudi sam obseg revije. Kljub temu pa čaka v uredniški mapi objave še vrsta alpinističnih člankov, člankov o inozemskem gorskem svetu, članki znanstvenega, poljudno znanstvenega, folklornega in ideološkega značaja ter planinsko - turistični spisi. Načelo, po katerem se revija ureja ves čas. Je: Vsakomur nekaj, torej omni-busno načelo, ki je nujno iz več razlogov. Težko pa je pri tem doseči uravnoveše-nost vsebine. Na lansko uravnovešeno redigiranje 30 vplivale tri Jubilejne številke. Kako bo s tem letos, ko se je UO
339
PZS zaradi slabega finančnega stanja revije odločil na skrčen obseg 48 strani? Tla bi. z bolj šali planinsko literaturo, s tem pa tudi planinsko kulturo, je tovariš Orel pripravil naslednje predloge: obseg revije naj se poveča na 64 strani mesečno. Za to govori razširjenje planinstva, veliko število društev, potreba po objavljanju društvenih novic v čim več.;cm obsegu in omnibusnosl revije. Nadalje ustanovitev literarnu-znanstvencga odseka pri P7.S, ki naj bi nudil znanstveno oporo našim ekspedicijam, delal za centralni planinski muzej in biblioteko, odbiral kvalitetno prevodno literaturo, vodil Planinsko založijo itd.; revija naj bi dvakrat letno prinesla alpinistično prilogo, ki naj bi vsebovala kvalitetne opise kvalitetnih vzponov 00 kriteriju komisije za alpinizem. S prjogami tehničnih plezalnih slik, ki jih PV doslej še nI pri obča i.
Na prošnjo delegata taborniške organizacije je skupščina potrdila skltm UO PZS. po katerem imajo skupine organiziranih tabornikov od treh oseb dalje in do 18. leta starosti članski popust v planinskih postojankah.
PZS je na pobudo PD Maribor razpisala mcddmšlvran tekmovanje v počastitev 6U-letnice slovenske!;» planinstva. Krapa je bil odziv društev minimalen, ki nikakor ne zadostuje za objektivno oeeno doseženih uspehov vseh društev, :e skupščina na predlog tekmovalne komisije sklenila. da nc podeli nobenih posebnih pohval ali nagrad. Izrekla je le priznanje PD Ljubljann-matica, Kranj in llaribor.
Skupščine je preetebatirala vse predloge. ki so J h dale poetiIne komisije in sprejela naslednje sklepe:
Iz gospodarske komisije: članarina /a člane din 150.— sc razdeli: dm 89.— PD in din 6!).— PZS. od tega zneska odpade na PS J čin 6—, na proračun PZS din 24.—, na proračun GKS d'n 20.— in za gradnjo planinskega doma din 10,—; članarina za mladince din SO.— se razdeli: din 47.— na PD, din 3— na PZS, od tega dobi proračun yzü din 1.—. PSJ din 2. ; članarina od pionirjev din 25.— se razdeli: din ■JU..— PD, din 3 — PZS, od toga prejme PS.T din 1.50 in PZS din 1.50.
Rlnki GRS a din 1U.— se pobiralo odslej v planinskih postojankah kot vstopnina od vseh nečlanov. Na skuoičini proglašene nižinske postojanke so tega oproščene. zato pa plačujejo pavšal v obliki odstotka od bruto prometa postojank«. ViSirm odstotka določi PZS po pregledu in analizi posameznih bilanc za leto 1953, vendar največ do !'/• od bruto prometa. Nižinske postojanke lahko po svoji uvidevnosti še nadalje prodajajo nečlanom ob vstopu v kočo bloke GRS.
PZS oz. PD morajo v svojem nadaljnjem gradbenem udejstvovanju upoštevati naslednje principe: vse sile usmeriti v prvi vrsti na izpopolnjevanje obstoječih planinskih objektov (sanitarije, oprema), najpreje dograditi nedokončane planinske objekte ter nedokončana veiika popravila, nove objekte pa graditi samo tam, ki so s stališča posjieševanja planinstva na določenem področju nujno potrebni in ki hkrati garantirajo rentabilnost, razen v izjemnih primerih (bivakih). V zvez: s 'em in v zvezi z določbami Pravilnika o gospodarskem poslovanju PZS in PD, se
denejo v prioritetni gradbeni plan za prihodnji dve leti naslednji objekti:
a)	novogradnje: PD Sežana — Koča na Slavnikn, PD Bovec — zavetišče na Man-grtu, PD Mežica — Koča na Peci, PD Bohinj — Koča na Velem polju;
b)	nedokončane gradnje: PD Slovenj Gradec — Dom pod Veliko Kopo. PD Železniki — Koča na Hatitovcu, PD Črnomelj — Dom na Mirni gori. PD Most na Soči — Koča na Črni prsti, PD Radovljica
—	Valvasorjev dom pod Stolom, PD Slovenska Bistrica Koča pri Treh kraljih, PD Gorje — Tržaška koča na Doliču.
e) adaptacije: PD Dovec — Koča Zlato rog v Trenti, PD Rateče — Koča V Tamarju. PD Radovljica — Pogačnikov dom pri Krltteh jezerih (oprema), PD Ljubljana-matca — Triglavski dom na Kredarici, po Tržič — Dom na Zelenici, PD Jezersko
—	Češka koča na Kavnah, PD Kamnik — Koča na Jermanovili vratih in PD Kostanjevica — Koča na Polomu, PD Javornlk
—	Staničeva koča pod Triglavom.
Odproda se Koča na Gozdu, izkupiček pa se vloži v Amortizacijski sklad v korist PD Kranjska gora. Iz teh sredstev je prvenstveno obnoviti kočo V Krnici in Mihov dorr..
PD morajo še nadalje načeloma upravljati planinske postojanke v lastni režiji. Skupščina pooblašča PZS. da po analizi in svoji uvidevnosti dovoli posameznim PD event, odstop od tega načela. Kalkulacija cen v planinskih postojankah je izključno dolžnost gospodarjev koč ozir. društev Cene uslug morajo biti vidno rnzobešene v dnevnih prostorih postojanke. Društva so dolžna pošiljati PZS ccnike na vpogled dvakrat letno in sicer za vsako letno in zimsko sezono zfito, da jib PZS lahko uporablja za propagandno - informativno službo. Cene za prenočil I ne za nečlane morajo liiti trikrat večje od cen za eiHnc. Ugodnosti, ki Jih uživajo posamezni upravičenci ostanejo še nadalje v veljavi. Za zaščito Interesov članov PD si' priznava Članom PD-ja v priznanih visokogorskih postojankah l0'/c popusta pri jedači in pijači. Cene v nižinskih postojankah za prehrano in pijačo nc morejo biti nikoli nižje od cen v državnih gostinskih obratih v dolini. Gospodarska komisija se zadolži, da prouči možnost nabave kvalitetnega, lažjega in pri si nega vina vsaj za vse visokogorske postojanke. V nobenem primeru ne smejo hiii cene vinu v planinskih postojankah nižje od onih v dolini. Proti pijančevanju in razgrajanju v planinskih postojankah morajo društva najoslreje ukrepati. Clar.om PD se odvzame legitimacija. Za izvajanje tega sklepa je strogo upoštevati hlänl red, oskrbnikom pa naj dado društva natančna navodila.
Društva so dnlž.na predložiti PZS na vpogled zaključke svojih letnih proračunov in predloge proračunov za prihodnje leto do 1. aprila v letih, ko skupščina ne zaseda, sicer pa najkasneje 14 dni pred skupščino. Društva morajo v svojih proračunih predvideti sklad za vzgojo mladine, v planinskem-alpinistlčnem in kulturnem smislu. Vse planinske postojanke se ocenijo po enotnem kriteriju na osnovi veljavnih normativov in posebnih višinskih dodatkov. V ta ramen se osnuje v okviru gospodarske komisije pri PZS posebna komisija, ki oskrbi ocenitev najkasneje do 20. junija t. 1, Društva so dolžna takoj poslali gospodarski komisiji
340
načrte svojih postojank, v kolikor tega že niso storile, ter točen seznam inventarja, z navedbo dnevne vrednosti. Zaradi principa enotnosti ter zaradi skladnosti s splošnimi, državnimi principi, se preknjiži vsa osnovna sredstva, na katera ko še vknjlžena PD, v korist splošne planinske skupnosti — PZS
V leta 1954 so društva obvezana zvišati Število naročnikov od sedanjih o2!X) na 6000. prizadevati pa si je, da bodo imela vsaj 25 ■/• članov naročnikov na PV. Zaradi evidence tega odstotka uvede vsako društvo natančno evidenco naročnikov PV. Za sanacijo proračuna PV se vsa društva zavezujejo zbrati letno vsaj po en celostranski oglas. PD prevzamejo po znižani ceni v propagandne svrhe za planinske postojanke, za svoje knjižnice itd. vso zalogo starih PV po ključu, ki se določi po številu članstva.
PD naj takoj uvedejo finančno-mate-rlalno poslovanje po občeveljavnih predpisih oz. knjigovodsko evidenco po .Navodilih za gospodarsko poslovanje PZS ir. PD. PD, ki imajo še obveznosti iz obratnih sredstev pri PZS, morajo te tako; poravnati. PD morajo poslati UO PZS bilance z vsemi specifikacijami, sestavljene po Navodilih za gospodarsko poslovanje PZS in PD ln po ctrkularnih pismih do 15. TV. 1954.
Za fin an si ran je objektov in za ohranitev obstoječih vrednosti se osnujeta v okviru PZS Investicijski in amortizacijski sklad. V investicijski sklad se steka določen odstotek vrednosti osnovnih sredstev po ocenitvi za dobo. ko postojanka obratuje. V ta sklad se steka tudi določen odstotek dobička planinskih postojank ter krediti, kt Jih prejema PZS za investicije. Sredstva tega sklada se dodeljujejo v obliki kreditov ali v izjemnih primerih v obliki dotacij na osnovi prioritetnega gradbenega plana FD-jem za gradnje ali velika popravila planinskih postojank. V amortizacijski sklad se steka določen odstotek vrednosti planinskih postojank za vse leto. Sredstva, zbrana na tern skladu, ostanejo v upravi posameznih PD s tem da jih UO PZS izplača diu äl v it, kadar jili društvo zahteva za svoje potrebe po piar.u. V dobi, ko društvo lastnih amortizacijskih vplačil ne .potrebuje, jib dodeljuje UU PZS PJJ-jem v obliki kreditov Odstotke obresti na osnovna sredstva, odstotek dobička za vplačilo v investicijski sklad ter odstotek za amortizacijski sklad določi uo PZS po zaključni ocenitvi vseh objektov in analizi vseh bilanc najkasneje do l. julija t. 1. s tem dnem se uveljavi vplačevanje v te fonde. Da bi se zajeli vsi dohodki, morajo PD vršiti strogo kontrolo nad tem, da izdajajo oskrbniki za vsako izvršeno uslugo obračunske bloke. Opustitev tega naj druživa kaznujejo oskrbnika denarno, v ponovnih primerih pa z odpustom ['/. službe.
Sprejmejo se zaključni računi dohodkov in Izdatkov UO PZS, GRS in PV za leto 1952 ln 1953, prav tako se potrdi proračun UO PZS. GRS in PV /R telo 1954.
Planinska postojanka Tamar ostane še naprej v prisilni upravi PZS z nalogo, da usposobi čimpreje člane PD Rntefe-Pla-nica za samostojno in uspešno vodstvo postojanke.
Zavrne se predlog PD Kamnik, ki terja, da se prenese uprava planinske
postojanke v Kamniški Bistrici od PD Ljubijana-matiea na PD Kamnik.
Zavrne se predlog Počitniške zveze Slovenije, ki zahteva, da se pionirjem in mladincem te Zveze odobri znižana članarina v planinsk' organizaciji oz. da se ta popolnoma ukine.
Iz komisije za alpinizem In GRS:
Spričo tega, da alpinizem zaznamuje v zadnjih dveh letih nesporen napredek, mora komisija ugotoviti, da nekatera PD ne nudijo AO-jem potrebne materialne in moralne podpore. Zato so PD dolžna v bodoče posvetiti večjo pozornost nalogam in delu AO-jev. PD v svojih letnih proračunih obvezno določijo po predlogu AO finančna sredstva, s katerimi bo omogočeno AO-ju izpolnjevanje njihovih nalog. Ta sredstva se zbirajo v posebnem društvenem skladu za vzgojo planinskega in alpinističnega kadra in nabavo alpinistične opreme. PD so dolžni prispevati v ta sklad najmanj 25'/« od vsakoletnega dobička društvenega gospodarjenja Da se bodo ta sredstva smotrno uporabljala, naj PD vključujejo v svoje delo predvsem delavsko mladino, organizirajo skupne izlete, plezalne šole, začetniške plezalne tečaje in alpinistične tabore.
Da naši planinci spoznajo gorstva ostalih republik, navežejo stike s tamkajšnjimi planinskimi organizacijami in nudijo strokovno pomoč. Izlete in tabore usmerjajo tudi v gorstva bratskih republik.
PZS naj v prihodnjem razdobju s komisijo za alpinizem skrbi za nadaljnji razvoj alpinizma. V ta namen naj se Organizirajo vsako leto republiški alpinistični tabori, na katere naj se vabijo tudi alpinisti drugih republik kakor tudi alpinisti iz slovenske Koroške in Trsta. Komisija za alpinizem naj Izvede tudi vsako leto alpinistično odpravo najboljših alpinistov v tuja gonjtvn. Za to potrebno specialno alpinistično opremo na; preskrbi PZS.
Komisija meni, da ni zagotovljen uspeh alpinistični odpravi v Centralne Alpe, ki jo namerava izvesti PSJ, če PSJ ne spremeni načel, navedenih v zaključkih koordinacije alpinizma pri PSJ. skupščina PZS zaradi tega pooblašča bodoči UO PZS, da ukrene vse, kar je potrebno, da odide v Centralne Alpe ekipa najboljših tn najsposobnejših alpinistov.
Skupščina odobri poročilo Začasne komisije za GRS pri PZS in potrdi ukrepe UO PZS v zvezi z imenovanjem in delom te Začasne komisije GRS.
PZS naj v letošnjem letu v Julijskih ali Kamniških Alpah organizira nov zvezni tečaj GKS, ki na] se ga udeleže predvsem celotne ekipe reševalcev iz bratskih republik in na njem poglobe lanskoletne izkušnje v prvem zveznem reševalnem tečaju, zlasti v tehničnem ozlru. Skupščina sklene, da naj GRS prireja tečaje ln vežbe sorskih reševalcev predvsem v namenu, da se usposobijo reševalne ekipe posameznih reševalnih postaj kot celota v ravnanju z vso reševalno tehniko in opremo ter da se izurijo tudi vsi posamezni reševalci v vseh reševalnih veščinah.
Sprejme se priporočilo, naj se na vseh alpinističnih tečajih ln taborih tečajnikom oziroma udeležencem obvezno posreduje tudi gorska reševalna tehnika. Priporoča se, naj bi naša GiRS tekoče spremljala novosti in razvoj gorskega reševalstva v
341
tujini in po možnosti pošiljala na važnejše reševalne tečaje in prireditve svoje opazovalce.
Za zaslužne reševalce se uvede poseben častni znak. UO PZS sc pooblasti, da dopolni v teen smislu pravilnik o častnih znakih.
Iz komisije za organizacijo, propagando, založništvo in inozemstvo: n tli;; stavek prvega odstavka 22. čl Statuta PZS se spremeni takole: »Glavni odbor (plenum) se sestaja po potrebi, mora pa se sestali vsako tisto leto, ko skupščina ne zaseda in sicer po končanih občnih zborih PD«.
Skupščina sodi, da naloga smučarskih odsekov v Pn ne more biti tekmovalnega značaja v športno tekmovalnem smislu. Zato se prav i In. k o smučarskih odsekih PD dopolni takole: jSmučarski odsek PD ne morejo biti verificirani pri Smučarski zvezi Slovenije« Pri tem je razumljivo, da člani PD, ki so istočasno člani smučarskih društev lahko nemoteno tekmujejo kot član teh smučarskih društev.
Skupščina sodi. da je organizacijsko in propagandno delo tako tesno povezano in prepleteno med seboj, da tvori zaokroženo celoto. Zato naj se v društvih in v ^ZS lunkcija odbornikov za organizacijo in propagando združi v en referat ozir. v eno načelstvo komisije pri PZS. Društva morajo osredotočiti svojo osnovno dejavnost na propagando in vzgojo članstva.
Vsa društva morajo aktivlzirati svoje delo v odnosu do mladine. Dolžnost pn jev je. da po svojih članih neposredno pričnejo z delom /. mladino in da jim pri tem učnovzgojno osebje šol samo pomaga, neposredno delo z mladino pa je dolžnost društvenih članov. Za delo z mladino naj društva /agotove primerna finančna sredstva (mladinske sklade). V te sklade naj se pri društvih, ki imajo planinske postojanke. steka določen, odstotek čistega dobička planinskih postojank. Društvom pa, ki nimajo planinskih postojank ln tudi sicer nimajo možnosti ustvariti si na drug način primernih sredstev za tak sklad, naj PZS v okviru svojih razpoložljivih sredstev nudi primcrrin finančno pomoč.
skupščina, ugotavlja, da ni bil izvršen sklep zadnje skupščine PZS, po katerem bi morala PD Jesenice, j_jubljana-matica in Celje organizirati predavateljske i'*'litre ki bi nudili tozadevno pomoč ostalim manjšim PD-jcm. Zato naj UO PZS v sodelovanju s PD Ljubljana-matica in PD Univerza vzgoji predavateljski kader in pripravi več standardnih predavanj s ski-optičnlmj slikam1. Ta predavanja naj bodo prirejena posebej tudi za mladino.
Društva morajo najti obliko resnejšega sodelovanja s svojimi člani, kot primerna oblika se predlagajo članski sestanki, združeni s predavanji, filmom in podobno.
PZS, društva in Se posebej gospodarji postojank ter oskrbniki morajo brezpogojno preprečiti vsako pijančevanje v naših postojankah 8n zagotoviti red v kočah. V ta namen je treba forsirati točenje brezalkoholnih pijač, zlasti sadnih sokov, zvišati cene alkoholnim pijačam, nuditi planincem le minimalne količine alkoholnih pijač, prepovedat. točenje alkoholnih pijač po pol 22. uri, brezpogojen mir v kočah, poudariti odgovornost oskrbnikov pri kršitvi teh ukrejrov, izvajati
disciplinske ukrepe proti članom, ki bi pijančevali in podobno.
Del finančnih sredstev, ki je po proračunu UO PZS za leto 1954 določen za revizijo planinskih postojank v skupnem znesku din 0000).— naj se uporabi za skrite kontrole postojank, posebno v pogledu pijančevanja.
skupščina ugotavlja, da je PZS na založniškem področju storila velik kulturni korak. Zaradi izpopolnitve :n čim širšega razmaha te dejavnosti naj PV po možnosti zopet izhaja na M straneh s tem, da se povečanje obsega uporabi za organizacijske novice in organizacijsko problematiko društev, PV naj dvakrat na leto prinaša posebno alpinistično prilogo s tehničnimi alpinističnim' slikami, umetniške priloge P V naj bodo v bodoče v revijo uvezane, prt PZS oaij se ustanovi literarno znanstveni odsek. Planinska založba naj pripravi vse potrebno za izdajo knjižice o planinski flori, zlasti o zaščitenih planinskih cveticah. PD so doižna. da razširjajo med svojimi člani planinske izdale ■R7.S. da bo na t.e način dosežena večja naklada ln nižja cena. v fotoodsek naj si- pritegneta dva mlajša člana - alpinista, ki bi skrbela za prlobčevanle fotografij domačih ln inozemskih plezalnih vzponov.
Zaščiti planinske flore je posvetiti posebno pozornost, v t» namen naj se ižda knjižica o planinski flori, skrbi naj se za to, da bo o zaščiti planinske flore seznanjena tudi mladina, komisija ozir. odseki za planinska pota pri PD naj skrbe za primerne opozorilne table. Uničevalce cvetja je treba brezpogojno Javljati pristojnim državnim organom ln predlagati v kaznovanje.
PZS naj pokrene vse korake, da se nretll tranzitni promet iz Dravograda preko Avstrije do Jesenic, da se na ta način skrajša pot štajerskim planincem do Julijcev.
Iz komisije za planinska pola: Komisija za planinska pota naj čimprej e izda nRvodlla o markiranju, pri organih ili-žav-nih oblasti pa naj izposluje predpise o zaščiti orientacijskih znamenj.
Komisija na: utrdi traso transverzale in jo v tem leto dokončno dogradi. Preskrbi naj izdajo vodiča o .transverzali (zemljevid, opis in formulae za pečate). Prične naj s sistematičnim delom na zimskih markacijah.
V	prioritetni načrt gradnje ln obnove poti so bila sprejeta naslednja pota: olmova opuščene poti iz Bovške škrbine (Kugy-jevtt) do rlanike, obnova Koplnškove i>oti, obnova poti Skuta—Dolgi hrbet—Mlinarsko sedlo, obnova poli Kalška gora Kokrsko sedlo, Kalška gora—Kaiški greben, nova zavarovana pot preko zahodne stene Krna, zavarovanje severozapadnega grebena Jalovca ln popravilo polt .po Ozebniku.
V	sekundarni plan pa so bila sprejeta naslednja pota: nova pot lz koče na Doliču na Kaiijavec, obnova markacije Sedmera jezera—Lopučnica—Velika vrata— Planina pod skalo do vasi Soča.
Skozi dolina Krme naj bi se postavili železni drogovi za zimske markacije (12 kosov).
Za tem je skupščin« sprejela statut PZS, pravilnik o gospodarskem poslovanju PZS in PD, okvirni pravilu k AO-jev, pravilnik odsekov, skupin in komisije za planinska pota, pravilnik o častnih znakih
342
PZS, disciplinski pravilnik PZS ln PD, pravilnik smučarskih odsekov PD, pravilnik fotoodseka pri PZS i:i pravilnik Gns pri PZS.
Skupščina jo nato soglasno sprejela predion uu PZS, po katerem naj bi najvišje planinski) odlikovanje prejeli naslednji zaslužni planinski delavci:
Zlat znak ät. 8 tov. Jelinčič Zorkn i/. Trsta,
»lat znak St. s tov. inšpektor Wester Josip ;z Ljubljane.
Srebrn mak: Avgust Kostanjšek. PD Kum-Trbovlje, Jernej fttravs, PD Cerkno. Peter Breill, PD Cerkno, Jaka Cop, PD Jesenice, Miloš Grmovftek, PD Slovenj Gradec, ilr. Josip Sašelj, PD Prevalje. Jože Pernuš, PD Prevalje, ing. Viktor Skaberne, PD Ljubljana-.matica, Vilko Muzi. pd LJubljana-matica, Jože Jcretina, PD Ljubljana-matica, dr. Miha Potočnik. PD Ljubljana-matica, dr. Jože Pretnar, PD Ljubljana-matica, Lavoslav Dolinšek, PD Beograd, Drago Korenini. Pn Jesenice. Brajnlk Rudolf. PD Ajdovščina, Polde Majdič.- pu Trbovlje in Janez Milonik lz Zahomca na Žili
Ma predlog nadz-ornega odbora ie skupščina sprejela razrešnica celotnega glavnega odbora, računovodji tov. Kavčiču Rudiju pa je Izrekla pohvalo. Nato je izvolila 3S-č'.ar.ski glavni odbor in 14-Člaii-ski upravni odbor ter tričlanski nadzorni odbor. Za predsednika glavnega odbora je bil Jionovno izvoljen dosedanji predsednik tov. Fedor Košir.
Skupščina je poslala brzojavne pozdrave maršalu Titu. Mihi Marinku. predsedniku Ljudske skupščine I.RS. predsedstvu SZDL.T n edinemu še živečemu piparju tov. Ivanu Korenčanu.
Celotna organizacija Je bila poverjena PD Maribor, ki Jo Je cidlčno Izvedlo. Lepe planinske pesmi, ki jih je mariborski planinski oktet zapel v pozdrav planinskim delegatom pred pričetkom skupščine, slovesen sprejem delegacijo planincev pri predsedniku MUl Maribor tov. Milošu Ledlneku, markacije od kolodvora pa do hotela Orel kjer se je vršila skupščina. trgovske izložbe v planinskem stihi in slovesna razsvetlitev gradu, so dale skupščini še poseben poudarek. Takoj po končani skupščini so se delegati podali na Mariborsko kočo. kjer so bili vsi gostje PD -Maribor. Pred odhodom iz Maribora pa so prejeli delegati od PD Msriixir lepo in praktično darilo, k: jih bo nedvomno še dolgo spominjalo na veliko gostoljubje mariborskih planincev.	L. K.
IZ OBČNIH ZBOROV
Občni Zbor Pn Slovenske Konjice se
je vršil dne 11. L t. i., udeležilo se ga Je nad polovico vseya članstva. Zbora so se udeležili predsednik občine in predstavniki množičnih organizacij, pzs pa Je poslala pozdravno pismo. Društvo Je priredilo več izletov in predavanj, uspehe pa želo tudi na ostalih sektorjih dela. Zlasti so bili delavni v nabiralni akciji in pripravljalnih delih za postavitev razglednega stolpa na Rogljl. katerega temelji že stojijo. Prvotno so sicer nameravali postaviti leseni razgledni stolp — pobudo zanj je dalo Gozdno gospodarstvo Maribor, ki je nameravalo stolp uporabljati v
borbi proti gozdnim požarom — kasneje pa so .-.e premislili m pristopili k postavitvi že.eznega stolpa. Mnogo so delali tov. Suligoj ivo Vivod Stefan, Jurač Ivo. Krištof Stanko in Tavčar FVamec. ki so za to prejeli pohvalo tud. od občnega zbora, osla.i odborniki in nekateri člani društva pa .so se udeleževali prostovoljnega dela. Dohodki v letu 1353 so znašali din 1818 854,—, razhodki din 282 944.—, saldu 21. I. 14».x din 13Ä5 910.—. Proračun za leto 1951 znaša din 3 000 000.—, Največ so prispevali denarnih prispevkov za razgledni stolp: Gozdno gospodarstvo Maribor, KZ Vitanje. KZ Oplotnica in LTP Slovenske Konjice. V letu iflj4 nameravajo dograditi razgledni stolp, začeti s pripravljalnimi deli za gradnjo koče na Roglji, obdižati dosedanje število naročnikov na Planinski Vestmk in Sirili planinski tisk, izvesi dvoje predavanj, sodelovat: pri izdaji knjige «Zgodovin;! Slovenskih Konjic«, dvigniti število članov in organizirati daljše skupinske izlete. V glavnem je bil izvoljen dosedanji odbor.
Ob prisotnosti predstavnikov LO MO Skofja Loka, TVD Partizana, Ktro-a Tone Slfrer, ZKS, ?,B in rk ter drž. gimnazije no izvedli planinci PD Skofja I.ukti svoj občni zbor dne 4. II. t. 1. v dvorani Telovadnega doma. PZS Je poslala i*>z.d ravno brzojavko.
Društvo se je vso preteklo poslovno dobo borilo z velikimi finančnimi težko-čami. Raz,ne prireditve in tombola Jim e prinesla din 428 872. - čistega dobička. Nov; doni na Lubniku je vedno dobra oblsikan. saj je pa tudi daleč naokrog znan po svoji izbornl kuhinji, zlasti |xi slaščicah, ki jih zna tako dobro pripraviti izkušena kuharica ln oskrbnica Bruna tov. Galjotova. Pod spretnim vodstvom imenovane oskrbnico se v rs. na Lubniku vsako leto tudi kuharski tečaj, ki ga obiskujejo dekleta iz bližnje okolice, društvu pa poskrbi za kvalitetne predavatelje.
Pozidali so kamenito škar.po na južr.i strani Doma ter s tem pridobili precej ravnega prostora za prireditve, sončenje Itd. Napeljali so vodo v točilnico, napravili rezervoar v podstrešju ter namestili črpalko v kleti, tako da imajo sedaj vodo v kuhinji in v točilnici, 'v sprednjem hodniku so napravili malo klet za krompir in končali z. deli na straniščih. V glavnem je pod streho tudi na novo zgrajen hlev. Da so mogli izvršiti vsa ta dela in deloma poravnati dolgove za gradnjo doma, sil prejeli Od raznih podjetij manjše denarne podpore, od OLO ICranj pa din 500 000. . OZKZ Kranj jim je firtala dolg v višini din 225281. v tem letu nameravajo v Hi mi napeljati elektriko ln telefon ter popraviti pot na Lubnlk. Misliti bo tudi treba na postavitev postojank na Blegašu lr, Osovniku.
Organizirali so avtobusni i-zlet na Cmi Kal in v Logarsko dolino, v manjših skupinah pa so člani obiskali raz.ne vrhove v Julijskih in Savinjskih Alpah, od lanskoletnih 640 članov Je padlo članstvo na 479. Naročnikov na Planinski Vestnik imajo 52, kar da le 11% od skupnega članstva. Lubnisko jamo je posetilo 80 oseb. Zelo marljivi so bili markaciatl pod vodstvom mrkača« tov. Planine. Ne more se pa pohvaliti z delom alpinist i iV.cfta odseka, za katerega odbor skoraj ne ve, da obstaja.
343
Razne dr aSirene prireditve v Krškem in Drežlcah so bile povod, da se je občnega zbora PD Krško dne 7. 11. t. i. udeležilo le 27 oseb. P smena poročila so podali predsednik, tajnik, blagajnik, propagandist. gospodar. Društvo šteje S50 članov, od teli 50 mladincev in pionirjev. Organizirali so 4 .skupinske izlete v Julijske in Savinjske Alpe ter 5 Izletov na Ljsbo. Na domu so odkrili spominsko ploščo maršalu Titu v spomin na leto 1940, ko sc je t.rm-k; i j mudil tov. Tito s svojimi sodelavci. Udeležili so sc tudi prroslave 60-letnice slovenskega planinstva v vratih. Tesnejše stike so navezali s PD Susedgrad. Člani tega društva so že obiskali Tončkov dom na Lisci. Krški planinci p;; so se odločili, da bodo letos vrnili njihov obisk z izletom v njihovo planinsko koto na Glavici. Tudi PO samobor jih Je že večkrat povabilo na obisk. Nadzorni odbor je ugotovil, da so cene na Lisci prenizke in svetoval odboru, da pribije na dolinske cene vsaj 25'/». Govoiiil so tudi o oddaji Tončkovega doma v zakup. Prišli so do zaključka. da je sedanji oskrbnik sicer zelo pošten, ni pa komercialno na višku. Zato je tudi izkupiček pri prodaji vina znašal le din 457"-!. , zadovoljivega rezultata pa tudi ni pokazala kuhinja, kjer so sc raz-liodki komaj krili z dohodki. V celoti je pcsto'arJca izkazala le din 97 353,— dobička. Dr ifttvri i.e Je vse leto borilo z velikimi finančnimi težavami, končno pa je preje:o od OLO Krško večjo subvencijo, s katero se je rešMo raznih arbitražnih in sodnih postopkov ter v večji meri zadovoljilo terjatvam.
Vodstvo društva Je bilo ponovno zaupano dosedanjemu delavnemu predsedniku tov. CebularJu Tončku.
Občni zbor pd Mcžica se jc vršil dne 7. it. t. l. v planinskem kotičku ob udeležbi 41> članov. Kot ros H so se zbora Udeležili za PZS tn PD Maribor tov. GaJ-šek Dore ter zastopniki PD Žerjav, ■Ravne na Koroškem in Prevaije. Iz izčrpnih poročit društvenih funkcionarjev posnemamo, da je število članov padlo cd prvotnh 460 na 359. Dvig pa beleži društvo pri naročnikih na Plannski Vestnik, kater li število se Je dvignilo od fl na 45, ki so vsi tudi že poravnali naročnino. Društvo je priredilo svojo tradicionalno planinsko rajanje na pustno soboto, med lotom pa je melo še več manjših družabnih prireditev. katerih finančni uspeh je namenjen Izključilo {«radnji nov« planinske postojanke na Peci. Društvo je Izvedlo dva članska sc-slonk», enega v Heleni in drugega v Mežici. Organizacija pionirjev tudi v preteklem letu ni bila dovo1 aktivna. Več izletov so Izvršili s taborniki, ki so hkra! I udi člani PD. Dne lfi. VI. 11*53 je bil ustanovljen pod okriljem društva turistični odsek, ki bo uredil park pred Narodnim domom Odsek za «rgnniznciju izletov je organiziral skupinske izlete na VOllnJak, podpeco, Radoho dvakrat na Pero. v Savin iske planine in na vefltkl Klek v Avstr:1o. Veliko dejavnost jc pokazal gradbeni odsek, kt Je končal z adaptacijo zasilnega zavetišča mi Per in v to Investiral din ?.01 OflO,—. V zavetišču je lb" težišč, manjkajo pa še odeje. Dokončno pa je bila v pretekli poslovni dobi otprem-ljena tudi depandansa pri planinski koči Podpeco. v kateri je nameščenih 7 postelj s kompletno posteljno opremo, na pod-
strešju pa skupna ležišča. Te investicije so znašale din 372 000.—. K novi kleti pa je bil äpetjan tudi del nove cesle. Za kočo na Peci bi potrebovali din 5300 000.—. pri čemer pa notranja oprema še ni upoštevana. V režiji gradbenega podjetja bi oostojanka stala n.ijmanj dir 12000 000.—. Trasa za žičnico Je izmerjena ln presek v dolžini 10 m je na celi trasi gotov, pripravljen je tudi les za opornike ob trasi. Dolžina trase znaša 2920 m. Izhodna postaja žičnice Je predvidena pri Skrubcju v Podpecl (685 m nadmorske višine), končna postaja pa na Mali Peci (1666 m nadmorske višine) in bo oddaljena ca. 50 m od projektiranega doma. Pri delu so se posebno izkazali tov. Knez, Komar, pe-čovnik, Gornik, Friäkovce, Krcvh. Kcrš-baumer, Kos. Puc in Sigerl. V diskusiji so Obravnavali predvsem vzgojo izvenšod-ske mladine, ugotovili so, da se je večina vključila v društvo tabornikov, za kar ima večje zanimanje. Verjetno pa bi to mladino liolj privlačevalo plezanje v stenah. Zato Je bila tudi predlagana ustanovitev alpinističnega odseka. Sprejeli so vrsto sklepov, ki naj pozive njihovo delo. prav tako pa so tudi skici 'i da bodo speljali žičnico na Halo Peco in povezali z žičnico Heleno in planinski doni na Pi-kovem. v domu samem in njegovi okolici pa le(Ki uredit; vse prostore. Mesto društvenega predsednika Je bilo ponovno zaupamo tov. Jurharju Tonetu.
n uspehih in neuspehih svojega dela so se pogovorili člani pd Kum - Trbovlje na občnem zboru dne 23. l. 1954. svoje delo 30 predvsem osredotočili na adaptacijo planinske postojanke na Kumu.
Redno plačujočih članov jc imelo društvo v preteklem letu 240. od tega 200 članov n 38 mladincev nasproti 215 članom v letu 1S52. Nima pa društvo natančnega pregleda n;rd svojim članstvom. Društvo se je po svojih zastopnikih stalno udeleževalo sestankov koordinacijskega odbora OLO Trbovlje. It boljšemu poslovanju je mnogo pripomogla društvena pisarna, ki redno posluje v lokalu Borb'-Ljudske pravice. Društvo ni imelo razdeljenega dela po odsekih, ker so bili vsi funkcionarji angažirani le pri gradnji. Izvedena sta bila le dva skupinska izleta, propaganda je popolnoma odpovedala, število članstva ni raslo Itd.
Lep uspeh pa Je društvo doscRlo na gradbenem polju. Novi dom je pozidan in pokrit, vzidana so tudi vsa okna in vrata, stavba je -zavarovana pred zimo. t.etos pa bodo uredili notranje prostore. Novi dom bo razpolagal spodaj s tremi kletmi in s sobo za mazanje smuči, v pritllčlu bodo gostilniški prostori in sicer veranda, s katere bodo imeli obiskovalci kresen razgled na dolenjsko stran, dve gostilniški sobi. kuhinja in stranišče, v prvem nadstropju pa bo osem spalnic, od katerih vsaka bo imela od dve do štiri postelje. Tamkaj bo tudi oskilmikovo stanovanje, stranišče, hodnik in umivalnica. Izdatke xa gradnjo so krili predvsem iz daril oblasti in krajevnih podjetij, od katerih naj omenimo samo OLO Trbovlje, ki je darovat din 500000.—. Rudnik Trbovlje Hrastnik din 50 000 —, LO MU Trbovlje din 50 00u.—, sindikat rudarjev Trbovlje din AOOOO. . Svet za kulturo in prosveto pri ML O Trbovlje din 20 000.—. Manjše zneske je podarilo še več podjetij, nekatera pa so namesto de-
narja poklonila izdatne količine gradbenega materiala. Članstvo je pri gradnji izvršilo okrog 300 prostovoljnih delovnih ur. Dom bo veliko pridobil tudi s telefonsko zvezo z dolino, ki jo bo Izvedla protiletalska zaščita s sodelovanjem društva. Za svoj praznik — Kumski dan so določili prvo nedeljo v juniju. Dalje so sklenili, da bodo pridobili čini več članov in naročnikov na Planinski Vestnik. ustanovili skupini v Podkumu in Dobovcu, v podjetjih pa tudi skupine oziroma poplavili poverjenike in da bodo vzidali spominsko ploščo ali postavili spomenik na Kumu padlim planincem. Slovesna otvoritev prenovljenega Doma na Kumu bo 22. juiij.i t. 1.
PD Kubarid je še mlado društvo, saj je bilo ustanovljeno šele dne 14. XII. ls»52. Kljub temu pa ima /e planinsko kočo na vršnem. Konec leta 1KB Je izkazalo din 13A15.— dobičku. Razen subvencije din 501)90.—, ki jo Je društvo dobilo od OLO Tolmin takoj ob svoji ustanovitvi, rti prejelo drugih podpor ali posojil ln se je le marljivosti in iznajdljivosti članov zahvaliti za tako uspešno gospodarstvo v postojanki. Spričo vedno večjega obiska pa se je pokazalo, da Je postojanka mnogo premajhna. Izvedli so preko 10 skupinskih izletov ln organizirali dvoje predavanj letni koloniji z Reke in zanje priredili izlet na Km. za kar so prejeli od mestnega T.O Reka zahvalo i«i priznanje. Manjše Izlete so napravili pionirji na L'-vek, na Stol, na Km, Komno. Bohinj itd. Sodelovali so tudi pri popravilu poti na Mangrt. Na predvečer proslave na Okrog-licl je propagandni odsek organiziral kit's na vrhu Krna. Na Planinski Vestnik je naročenih 11 članov. Društvo ,šLeje 120 odraslih članov, 40 mladincev in 20 pionirjev, skupaj ISO članov. Markirali st> pot iz Drežnice na Km. Po možnosti bodo uredili tudi zasilno zavetišče lia planini Božiča. Prav tako pa bi bilo potrebno pregledali možnost prenočišč v Drežnici, ker bi na ta način Imeli planinci možnost odmora pred in po vzponu na Krn. Na novo na) bi se markirala pot iz Kobarida preko Huma na Stol. Zbrali bodo čim več r.ovlh naročnikov zh Planinski Vestnik. Potrebna je gradnja postojanke na Livku. kamor prihaja vedno več smučarjev in kjer bo v bližnji prihodnosti eden izmed smučarskih centrov Got nje soške doline.
Ubčni zbor se je vršil dne 7. II. t, ob udeležbi 80 članov v prostorih hotela Zvezda v Kobaridu. V imenu PZS ga je pozdravil njen podpredsednik in načelnik gospodarske komisije tov. Skrajnar Tone, za OLO Tolmin tov. Kodt-lč in za PD Bovec tov. Ostan Boris.
PD Ajdovščina se je borilo med letom z velikimi težavami. Predvsem so pa v društvu pogrešali dobrega propagandist«. Stanje članstva se je napram letu 1952 občutno zmanjšalo. Od 229 članov jih jc plačalo članarino v preteklem letu samo 176, od teh 141 članov. 20 mladincev in 9 pionirjev. Delokrog društva je precej ve-l'.k 1r. ima zato organiziranih več skupin, po bivališču je 112 članov v Ajdovščini. 7 v T.okavcu, 7 v Stoinažu. 10 v Vipavi 3 v Zalem hribu, 16 v Braniku, 11 v Ga-1 »er j ah in 1 v Predmeji. Naročnikov na Planinski Vestnik ima 42. Izletov je bilo malo. Izvedli so izlet v Vrata ob proslav: 60-letnice slov. planinstva in dobro uspel
izlet na Učko, poleg tega Sc nekaj izletov na (laven, Trstelj in druge bližnje vrhove. Izvršeno je bilo markiranje in delna preložitev steze iz Lokavca na Ca ven, popravljena nekatera markacijska /.namenja ln na novo nameščene kažipotne tablice, ki so jih neznani, zläkovcl poškodovali ozir. odstranili, deloma pa so markirali tudi transverzalo na svojem območju. Priredili so ples. ki pa ni posebno dobro uspel, in umetniško i/.Iiržbo planinskih slik v proslavo fru-letnlce društva. Proslava, ki bi se morala vršiti oklobra 1053. je morala zaradi političnih dogodkov zaradi Trsta od-pasli n jo bodo izvedl spomladi letos. Nekoliko živahnejše je bilo delo gradbenega odbora, ki je obnovil streho koče pri izviru llublja, katero jc razkril vihar, dogradil je betonsko klet pn tej koči, izvršil razna p«p' avijalna dela na Iztokovi koči pod Go laki, v Bavčarjevem zavetišču na Ca vrni pa jc popravil omet. Zbor se je soglasno izrekel za takojšnjo gradnjo novega pl.Tninskega doma na Cavnu, za kar je MLO Ajdovščina že prepustil društvu primeren gradbeni prostor. PZS pa je tudi vstavila to gradnjo v svoi prioritetni gradbeni plan. Nadzorni odbef na občnem zboru ni bil pričujoč niti ni podal svojega poročila. Ker društvo še ni izvršilo svoje bilance za leto 1953, jc upravni odbor sicer prejel razrešitico, vendar pa s pogojem, da bo odgovarjal za vse eventualne nepravilnosti, ki bi se morda ugotovile v poslovanju za preteklo leto. Uprava društva je bila ponovno zaupana dosedanjemu predsedniku tovarišu NussdOi rerju .Tnžetu.
Občni zbor PD Hrastnik, dne 13. II.
1953. združen s proslavi) 5-letnice obstoja alpinističnega odseka, je bil prava manifestacija planinstva zasavskega revirja. Članstvo je do zadnjega kotička napolnilo dvorano, zbora pa so se udeležili tudi senior naših alpinistov tov. Cop Joža ter predstavnika PZS tov. Bučer Tone in Lavrlč Rado.
Društvo šteje 437 članov, od lega le .12 mladincev in 22 pionirjev, po socialnem oorcklu 37delavcev in SV» delovne mladine. Nedvomno Je delovne mladine premalo v društvu. Priredili so več izletov, kinopredstav ln predavanj, planinski ples in razstavo, s katero so obiskovalcem pokazali celotni razvoj slovenske planinske organizacije, alpinizma in gorske reševalne službe. Razstavo si je ogledalo nad 1200 obiskovalcev.
Alpinisti so tesno sodelovali z društvom in pomagali povsod, kjer je bi'a njihova navzočnost potrebna. Priznat moramo, da Je alpinistični odsek eden redkih odsekov, ki dela z društvom z roko v roki ln brez katerega si društvenega dela sploh ne moremo misliti. Nezadostna plezalna oprema, visoki prevozni stroški na želez-n-.ci in okolnost. da so zelo oddaljeni cd Alp. so njihovo dejavnost sicer nekoliko zavirali, vendar je globoka alpinistična /aviwl premagala tudi te ovire. Izvršili so 35 plezalnih vzponov in izvrSili 339 ur prostovoljnega deia, imeli redne tedenske setanke ln 24 predavanj. V dolini Boben so priredili plezalno šolo, kjer so se alpinisti stalno urili, priredili so tudi 6-tedenski tečaj prve pomoči, na katerem je predaval tov. dr. Kirn Izpit iz prve pomoči je opravilo že 10 alpinistov. Pomagali so pa tudi pri prenosu gradbenega materiala
345
poci Ojstrico, kjer bo AO Celje postavil bivak, poleg vsega pa so se povzpeli tuili na Visoke Ture in na Veliki Klek, Potrebna denarna sredstva za linansiranje te odprave so črpal: iz dobička družabne prireditve, ki so jo sami organizirali. I.e tos pa se nameravajo povzpeti na Mont Blane.
Ker Je sedanja njihova postojanka na Kalu dotrajala, se gospodarski oilbor resno trudi, da bi že v letošnjem letu začel z gradnjo nove solidne postojanke, ki naj bi bUa Zasavju v ponos. Denarno pomoč jim je v veliki meri že zagotovil OT.O Trbovlje, pričakujejo pa. da jih bo pri tem podprla tudi hrastniška industrija, ki doslej za to sicer ni pokazala Se nikakega razumevanja. Nov. dom nameravajo dograditi v treh tetih.
Revijo Planinski Vestnik prejema 68 članov, kar da is.5'/» od celokupnega fite-vila članstva Sklenili so, da bodo to številu še dvignili, hkrati pa poživili propagandno delo v društvu, posvetili več pa-ž.nje ideološki vzgoji članstva in zvišali število delovne mladine.
Ob zaključku občnega zbora je društvo s knjižnimi darili nagradilo več društvenih funkcionarjev, zbor pa je soglasno sklenil predlagati skupščini pzs, da društvenega podpredsednika ln načelnika alpinističnega odseka tov. C.uv/.ka Unna za njegovo delovanje odlikuje s srebrnim čsstnim znakom. Takoj zatem je sledila proslava .Vletniee obstoja alpinističnega odseka. Nastopi alpinistov «o zelo poživili celotno prireditev. Najzaslužnejše alpiniste je odsek nagradil z diplomami, p ležalni ki in knjigami, alpinisti sami pa so 5! lepim darilom nagradili svojega načelnika, ki žrtvuje vi-s svoj pičlo odmerjeni prosti čas za ideološko in strokovno vzgojo hrastnišklh alpinistov. Proslavi Je sledil rirufjiUni večer.
pr> Tolmin lahko z zadovoljstvom zre na preteklo poslovno dob" saj je bilo njegovo delo zelo uspešno. Dne 28. junija pr. 1. Je društvo s smotrno organizacijo pri vseli |>osoSkih planinskih društvih doseglo, da so le-ta pomagala čistiti cesto na Mrnigrt. Ta dan so množice planincev n vsega Posočja v lepem sončnem vremenu delale v viStnl 1900 m na tel visokogorski cesti, ki se v nadmorski višini 2072 m na .10 m približa jugoslovansko -italijanski meji. Ta dan je bila po /.«slugi tega društva po desetletnem premoru dana v promet ta visokogorska cesta, katero so tik pred d ugo svetovno voino zgradili Ttalijani v strateške namene, Po opravlle-nem delu Je 7S p'anincev In planink stopilo na teme Mangrta. večina njih prvič v svojem življenju Takoj zatem je društvo pristopilo k nadelavi nuve poti po severozapadnem grebenu Mangrta. Z izredno požrtvovalnim delom lov Ceklina Franca in Tpaven Jos'pa ter tov. KOdriča Toneta, Vidmarja Janeza in OrURth je bila pot dograjena s pomočjo delavcev okrajne cestne uprave in Gozdne uprave in dne 23. avgusta 195.1 ob 10. uri v vetru in snegu slovesno odprta Da bi čim večje število planincev obiskovalo Menart, je društvo pristopilo tudi k obnovi zidane barake na sedlu Škrbina v Plazju. Vse to in začetna dela na steai v osrčje Mlinarice, kar je todi zasluga tega društva, so stala din 15TOUOO.—. Važno vlogo Je Igralo društvo tudi pri lokaciji spomenika dr. Kugyju
v Trenti. OLO Tolmin jc v zvezi s postavitvijo tega spomenika prispeva din ■♦bo000.—Na pobudo društva je dalje OLO Tolmin investiral din 380000,— za adaptacijo razstavnih prostorov v Trenti, kjer je društvo dan pred otvoritvijo spomenika dr, Kugyju, t. j. dne 2. julija 1953 odprlo planinsko razstavo. Razstava je bila zamisel ožjega kroga tolminskih planincev, predvsem tov. Ceklina. Nad bi se počasi razvila ob pomoč; vseh društev v «talen planinski muzej! Razstava Je bila dobro pripravljena, lepo aranžirana ter jc kot celota '.zbujala splošno pozornost. V enem mesecu Jo je obiskalo nad 1500 planincev in turistov. Razstavo so si ogledali tudi vsi inozemski gostje, ki so se udeležili odkritja spomenika dr. Kugyju. Uspelo jim Je pridobiti 128 naročnikov na Planinski Vestnik in je danes že 60*'« članov naročenih na to revijo. Manj uspeha pa so želi v vključevanju mladine. Delo v društvu so nekoliko hromile spremeni oe v sestavu upravnega odbora, kar je med drugim povzročilo tudi to, da je moral tajnik poleg svojega posla vršni še posle društvenega gospodarja in gospodarja koče, poleg tega pa pomagati še pri knjigovodskih poslih. Koča na Razor planini, ki že več let čaka na razširitev in preureditev. zaradi prej navedenih del še ni prišla r.a vrsto, čeravno je bila nekoliko popravljena. V preteklem letu je registrirala 4SI gostov. Društvo upravlja tudi Dom Jalovec v Trer.tl, kjer se je mudilo v preteklem letu 2730 planincev. Živahna diskusija se Je vršila zaradi mladine. Med ostalimi sklepi, ki jih je občni /Jbor sprejel za tel'.o<V leto, naj omenimo predvsem vzgojo članstva, vključitev čim večjega SteVila mladine, postavitev bivaka pod Velikim Kun t ar jem, izpopolnitev in razširitev planinske ray.stave v Trenti, zvišanje kapacitete Doma Jalovec od 30 na 70 ležišč, določitev prostora in priprava načrtov za novi Dom na Mangi-tu. stalno vzdrževanje ceste na Mar.grt ln pripravljalna dela za proslavo «0-letniec obstoja društva, ki je liilo ustanovljeno 1896. leta. Tudi v tem letu bo vodil društvo disc-dar.;i predsednik tov. Jereb Hudi.
PD Trbovlje Frieer nI izvršilo vseh sklepov, sprejetih na lanskoletnem občnem zboru, priznat pa moramo, da 1e bilo kljub temu delo v društvu živahno razgibano in da so bili temu primerni tudi uspehi. Razveseljiv uspeh je predvsem ta. Cia so dvignili število članstva od s« članov v letu 1952 na 1(57. kolikor Jih šteje društvo danes. Število članov je po rastjo za ir» ali 31 V«. Prekoračili so tudi svojo obveznost v pogledu pridobitve novih naročnikov na Planinski Vestnik. Pridobili so 125 novih naročnik o-/ ni to revijo Sodelovali so pri vseli proslavah drž. praznikov Ln t idi umslavlll uo-letr.ico ustanovitve slov. p'aninske organise7 jc. Udeležili SO se proslave v Vratih, doma T>a so orcdvajali dva planinska filma. Proslavili so tudi 5-Vletnico ustanovitve njiliovegp društva, v ta mmen se 1e všila 8. maia !H jubilejna seda obeh trboveljskih društev v stranski sobi gostilne TVrco. 0. maja J95J na istem kraju, kjer se je društvo ustanovilo. Alpinistični odsek ni zabeležil vidnejših uspehov. Šteje Ci članov in D pr.pravnikov. Propagandni odsek Je organiziral planinsko štafeto s priključkom lokalne štafete, v kateri je eodeio-
346
valo 162 planincev, izvedel sedem skupinskih iv.lelov na Sv. Goro, T.iscu, Kuni, Crnl vrh, Triglavsko pogorje Itd. Teh izletov s« je .skupno udeležilo 458 planincev. NajmnožlčnejM pa je bil vsekakor izlet na Mrzlico, ki ga je odsek organiziral s sodelovanjem DPI) Svobode, katerega se je udeležilo okrog 400 udelež.i-ncev iz Zasavja In Savinjske doline. Odsek se je trudil, da je razpeta! med članstvom dim več planinske literature. Markacljskl odsek je oonovtl markacije na podro&jji Mrzlice in Planine v skupni dolžini 9 km. Hkrati je namestil 12 smernih tablic. Smučarji so izvedli le pionirski smučarski tečaj, katerega se Je udeležilo 32 tečajnikov. Spričo visokih ccn fotomateriaiu In okolnosti. da dobrega materiala tudi ni lahko rloliHi, tudi ni mogel zaživeti društveni fotoodsek. Gradnje Delavskega dona so se udeležil i kot pripadniki delovnih kolektivov. Gospodarski odsek je nabavil nekaj novega inventarja za kočo na Mrzlici in skrbel, da so bili planinci v njej vedmi dobro poslnpženi in se dobro počutili. Postojanko je posetilo 4752 gostov. Omenimo naj Se. da Je društvo na skupno jubilejno sejo povabilo tud: ustanovitelje društva in l<i tov. Besa Anteja, KostanjJka Avgusta. Kadeja Draga, Močlvnikarja in Cetinea TVanna, ki so vsi prejeli lepo spominsko sliko Mrzlice. Dohodek veselice, k! jc /.našal dinarjev 22 000.—, Je bil odveden gradbenemu odboru za kočo na Prehodavcih. Na pivdlog društva Je bil odlikovan ob w-letnici slovenskega planinstva tov. Anic Reg s častnim planinskim srebrnim znakom. Dolgoletnima članoma društva lov. Šetincu Prancu in simčiču Viktorju se je društvo za njuno delo oddolžilo s primernim darilom.
Občni zbor se je vršil dne 18. II. t. 1..
PZS je poslala po«! ravno brzojavko.
Občni zbor Društva za raziskovanje jam Slovenije. Društvo za raz-iskavanje jam Slovenije nas opozarja, da je poi-učilo o občnem zboru društva, ki smo ga v dobri veri objavili v marčni številki Planinskega Vest-nika, tendeneiozno in polno izkrivljenih podatkov, ki nepoučenega bralca lahko zavedejo v zmoto. Odbor društva ugotavlja, da je napačno govoriti o dolgoletnem mrtvilu in kon-servativizmu društva. Ce je njegovo delo nekaj let bilo skromno, je temu bila kriva vojna, M. ni le uničila ves društveni inventar, temveč tudi razpršila njegove aktivne člane, tako da je le majhna skupina jamarjev s svojim dolgoletnim predsednikom Ivanom Miehlerjem na čelu ob po-najkljivem orodju in opremi vršila naporno raziskovalno delo. Društvo si šele sedaj na novo ustvarja neobhodno potrebno, a silno drago opremo — lestve, vrvi, svetilke, čolne, me-
rilne priprave itd., tako da je nasprotno trditvam poročevalca -k -n (to je Novaka Dušana) postalo delovanje jamarjev po osvoboditvi z vsakim letom živahnejše. O tem pričajo tudi poročila, ki jih je objavljal Planinski Veslnik. Kljub temu sta že lani dva mlada člana, med njima tov. Novak, ki je bil sam odbornik, napadla odbor. To se ni zgodilo menda na društveni seji, temveč javno v »Tribuni«, in sicer na prav nekvalificiran način, (ki ga tov. Novak sedaj imenuje »drastičen«. Tudi njegovo sedanje poročilo v Planinskem Vesi-niku je osebno in se drugi člani društva z njim ne strinjajo. Tako skuša n. pr. ves napredek po osvoboditvi pripisati mladim jamarjem, pri čemer našteva svoja lastna raziskovanja, ki jih je vršil izven društvenega okvira. Med netočnostmi, ki jih navaja, je tiditev, da je uprava Kraških jam Slovenije v Postojni že pričela z elektrifikacijo Škocjanskih jam; v resnici je šele začela z akcijo, da dobi za to podjetje potrebna sredstva, do pričetka elektrifikacijskih del pa je šc dolga pot. Napačna je napoved, da bo mednarodni speleološki kongres v Jugoslaviji 1. 1968; vršil se bo verjetno 1. 1961. Izmed številnih di-skutantov navaja tov. Novak lc enega, ki je trdil, da je -problem Lokve že rešen; to pa je bilo le subjektivno mnenje disktrtanta, ki je imel indi-cije za dokaz. Neresnična je tudi trditev, da je bil »skoraj soglasno izvoljen novi, to je stari odbor«, ker je bil v resnici izvoljen soglasno, tudi z glasom tov. Novaka, in ne v stari, temveč v povsem novi sestavi; vrh tega je tov. Novak med imeni odbornikov izpustil ime mladega jamarja luv. Marijama Richterja.
Prav občni zbor je pokazal, da so nesoglasja med starejšimi in mlajšimi jamarji, v kolikor so obstajala, z obojestransko dobro voljo bila odpravljena. Zato odklanja odbor poročilo tov. Novaka, ki skuša vzbuditi vtis nezdravih razmer v društvu, odločno pa tudi zavrača njegov ponovni napad na zaslužnega bivšega predsednika tov. Ivana Michlerja.
Popravek, ki nam ga je poslalo Dru-Stvo za raziskavanje Jam Slovenije, radi priobčamo v upanju, da dolgoletno sodelovanje med planinci in jamarji zaradi poročila K. N. ne bo trpelo. op. ured.
347
Waleher - Wien. Bergsteigen, Festschrift des Österreichischen Alpen — Klube zrn- Feier seines 75-jährigen Bestandes 1878—1353, Österreichische Alpenzeitimg jan.-febr.19G4. ÖAK. ki inu predseduje tudi pri nas dobro znani dr. Frusik, je za svojo 75-let-nico izdal dvojno posebno številko svojega znanega, utrjenega glasila Österreichische Alpenzeitung. Uvodno besedo jc napisal dr. Erwin Mehl, ugleden sodelavec avstrijskih in nemških planinskih revij, in sicer ne dosti popularno zgodbo o prvem plezalnem vzponu na Smalsalchorn na otoku Bremangr pri Bergenu na Norveškem. Vzpon je v verzih opisal skald IlaiTlarstein, saj je prvi plezalec sam kralj Olaf Truggvasson (997—1000). V opisu so že glavni elementi modernega gomištva: veselje nad na videz nepristopno steno, tovarištvo pa tudi tekma, kdo bo steno zmogel. Ker je nekaj podobnega najti pri Indijcih že okol: 1. 500 st. e., zaključuje dr. Erwin Mehl, da je veselje do plezanja nekaj prvobitno germanskega hi dobesedno :ndogermanskega (ne v smisu nemške jezikoslovne terminologije). Ta intonacija nam ne more biti ravno všeč, saj nam zgodovina prvih Človeških korakov v gore lahko postreže tudi s kakimi drugimi dejstvi, ki bi jo utegnili spodnesti. Publikacija prinaša sicer mnogo dragocenega zgodovinskega materiala, ki se naslanja na dela vidnejših članov ÖAK Gründcwalda, cir. Paula Kalteneggerja, dr. Kirsch-hauma, dr. Mehla, Peterke, Stockerja in Wemerja. Nepodpisani članek »Zakaj?« skuša odgovarjati na glavne probleme sodobne planinske ideologije, odnos do družbe, do kulture in —• metafizike. Zgodovina kluba je razdeljena na dobe, označeno po pred-sedniltih, nato pa se izčrpno obravnavajo vprašanja vodnika, samohodca, tehničnih pripomočkov, Športnega plezanja, prvenstvenih vzponov in zimskih vzponov. Zajetno je poglavje o alpinističnih vzponih.
Člani ÖAK imajo med drugim prvenstvene smeri tudi v Skriatici, Poliškem Špiku, Visu, Triglavu, Jalovcu in Špiku, pomembno pa je njihovo delo tudi v visokih gorstvih drugih kontinentov, saj so bili člani kluba Plann, Wien, Merkl, Schneider itd., da ne govorimo o Buhlu. Dolga je vrsta literarnih del, ki so jih izdali člani ÖAK, med njimi najbolj znani: Bauer, BOgeri, Blodig, Cooiidgc, Do-menigg, Flaig, Jonas, Lammer, Ma-dusobka, Mehl, Pfnnnl, Bichl, Purt-seheller, Schmidkunz, Trenker, Young, Zdarsky, Zsigmondy i. dr. Med avtorji nenemškega rodu sta navedena tudi M. M. Debelakova s »Plezalno tehniko» im Edo Deržaj z »Gruhom«. Zelo uporaben je seznam sodelavcev glasila ÖAK, za naše propagandiste pa bi bil zelo poučen seznam predavanj, ki so jih od 1. 1878 vsako leto imeli v najrazličnejših krajih in najrazličnejših temah člani OAK. Med 'kratkimi orisi »Petih mož« (Emil Zsig-mondy, E. G. Lämmer, Heinrich Pfannl, E. Meyer) jc našel mesto tudi Julius Kugy. Značilne za miselnost, ki združuje klubsko skupfiost, so beležke o duhovnih vrednotah gomištva, o etiki, o nacionalnosti in internacionainosti (internacionalno črto veže tudi z večnacionalnim značajem stare Avstrije), o možu in ženi v gorah (tu je spet s superlativi omenjena naša M. M. Debelakova), o narodu in domovini (temu poglavju je priključpn seznam članov ÜAK, ki so padli v prvi ali drugi svetovni vojni). Visoko je število tistih, ki so se smrtno ponesrečili: 117 članov, mod njimi L 1903 A. Kühnel na Mojstrovki, Pallavicini na Glockncrju, 1. 1900 Ludvig Purtscheler na Aiguille du Dru, 1. 1908 K. Wagner v Triglavu, 1. 1934 Welzenbach in Wieland na Nanga Parbatu ta 1. 1885 Emil 7.sig-mondy na la Meije.
Jubilejna dvojna številka ÖAZ je za nas, pa naj se z njeno vsebino strinjamo v celoti aH ne, poučna, posebno ker je že za nami proslava
348
80-letniee slovenske planinske organizacije, ki jc za slovensko narodno rast gotovo pomembnejša kakor ÖAK za nemški narod, ki ima starejšo planinsko zgodovino in več klubov in društev, ki vsi delajo po načelu: »getrennt marschieren, vereint schlagen«. Komaj smo dobili »Kroniko« slov. planinstva z Mlakarjevim spisom, ki ga nadaljuje dr. Pretner z bolj sistematičnim in načelnim prijemom. Nismo pa zmogli dabi ob laki pomembni obletnici zaključenega, z vsemi potrebnimi arhivskimi podatki opremljenega pregleda celotne vsebine slovenskega planinskega delovanja. Nedvomno je značilno, da za 60-letnico nismo zmogli, kar mika predvsem našo mladino, zgodovine slovenskega alpinizma, ali da fed izdali vsaj žc dolgo pričakovani drugi del »Našega alpinizma«. Namesto tega se jc moralo celo zgoditi, da kljub močni vsedržavni, subvencionirani planinski organizaciji ni prišlo do sistematičnega treninga najboljših alpinistov v državi v Zapadnih Alpah, kar naj bi omogočilo čim bolj objektiven izbor za odpravo nekam v 2400 km dolgo Himalajo. Gotovo jc vzrok za to tudi v objektivnih težavah, v katerih je živelo in še živi naše planinstvo in katerih nemško-avstrij-sko ni nikoli okušalo iti jih tudi danes ne okuša. Ena takih nalog, ki pred nami stoji skoraj še nenačeta, je vprašanje urejenega planinskega arhiva in planinskega muzeja, kar bi naj oboje prevzela znanstveno oborožena komisija naše planinske organizacije. Vsako leto, ki preteče brez nje, pomeni tudi večje in težavne jše delo zanjo tedaj, ko bo ustanovljena.
T. O.
G. O. Dyhrcnfurth, Zum dritten Pol, die Achtlauscnder der Erde,
Nymphenburger Verlagshandlung — München 1952. Knjiga znanega strokovnjaka za Himalajsko gorovje prof. Gunther ja Oskarja Dyhrenfurtha je izšla sicer že pred dvema letoma in je o njej pisala vsa svetovna planinska literatura. V našo redakcijo jc prišla proti koncu leta 1953. Ker so osemtisočaki prej kakor Slej mikavni ne samo za planinsko občestvo, marveč tudi za vse tiste, ki iščejo v žum-alpinizmu predvsem bučne scnzacije, ne bo odveč, če knjigo beležimo tudi v našem listu. Knjiga je standardno
delo himalajske literature, pomembna za geografa strokovnjaka kakor tudi za alpinista in prijatelja narave sploh. Dyhrcnfurth je v znanstvenem in planinskem svetu znan kot vodja internacionalnih himalajskih ekspe-dieij 1. 1930 in 1934 z mnogimi lastnimi izkušnjami in kot izčrpen poznavalec mednarodne himalajske literature. Naslov knjige je metaforičnega značaja. Daje je prvi govoril o tretjem tečaju Marcel Kurz leta 1933. Dyhrenfurth je s svojim delom imel namen, iz ogromne ustne in pisane besede o Himalaji odpihati mnoge legende, patetično poveličevanje in nekritično olepševanje in za mol Sevanje storjenih napak, nacionalne in osebne •neČimemosti. Pri tem namenu se opira avtor tUcK na osebne zveze z nosim: hlmatajci in najpomembnejšimi planinskimi organizacijami. Med slikami pogrešamo Ichacovih posnetkov Annapurne, ki jih avtor ni mogel dobiti. Pri risanju kart mu je pomagala žena Irena, samo ena od žena. ki se ponašajo z najvišjimi vzponi. Pri Kar.ču in Nanga Parbatu je sodeloval ing. Erwin Schneider, s čimer je knjiga samo pridobila. Poleg nemške natančnosti ima knjiga odliko stvarnega, jedrnatega in dovolj (poljudnega sloga, tako da je res prijetno branje. Na 284 straneh prinaša seznam vseh šliritisočakov in vrhov iznad 2600 čevljev (7925 m), 60 strani dolgo obravnarvo Mt. Eve-resta, K2 ali Cogori (34 strani), Kanča (28 strani), Chotse, Makalu, Co-Oju (3 strani), Dhaulagiri in Annapurne (1 stran), Mannslu in .Šisa Pangme (Gosamtfhan — 4 str.). Nanga Parbata (30 str.), Hidden Peaka (fi str.), Broad Peaka (1 str.) in Gašerbruna (4 str.)-Pri natančneje obravnavanih vrhovih razlaga avtor najprej vprašanje naziva v raznih jezikih, vprašanje višine, dosedanje ek špedicije, govori o bodočih možnostih in dosedanjih izsledkih in geoloških beležkah. Pri Mt. Ever es tu se seveda ne izogne problemu »snežnega človeka«. Na zadnjih 20 straneh pninaša seznam vseh se-demtisočakov, na katere so doslej skušali priti, .pa še niso. Dragocena jc bibliografija, ki obsega 209 uglednih avtorjev s področja hima-laizma dn 14 doslej izdanih zemljevidov. Med tekstom se zvrsti 47 prvovrstnih fotografij in risb. Knjiga
349
predstavlja izredno uporaben, informativno soliden priročnik za vsakogar, k» lioče v d>uhu stopiti v območje tretjega tečaja, a kaj žele človeka, ki mu sreča ponuja pot na orjaške ledenike največjega gorstva na svetu.
T. O.
Gustav Hegi, Alpenflora, 11. predelana izdaja, izdal dr. Hermann Merxmiiller, München, Carl Hauser Verlag, 1952. — Ko človek lista po takemle priročniku, se mu budi ena sama želja in eno samo vprašanje: Da bi že mi imeli nekaj podobnega in zakaj še nimamo. Na vprašanje je seveda iažje odgovoriti kot željo izpolniti. Solidno opremljena knjižica obsega na 90 straneh seznam latinskih imen kakih 180 planinskih rastlin in rož, 3eznam zaščitenih rastlin, 27 po številu, 8 delno zaščitenih in 26 rastlin, k: so zaščitene pred nabiranjem id trgovske in industrijske svrhe. Seznam velja seveda le za Bavarsko, Avstrijo ki Švico. .Nato sledi poglavitni del knjige, kratki, jedrnati opis naštetih rastlin: pri vsaki so navedena tudi različna ljudska imena ipcvleg latinskega in znanstvenega, nato sledi opis v telegrafskem slogu, kdaj ovete, ali je strupena ali ne, kako je zaščitena, kje najraje raste in v katerih deželah je razprostranjena. Tekst je ponazorjen z 250 barvnimi podobami in 34 fotografijami, i iprvo i drugo brezhibno na bogatem papirju. Na koncu knjižice sledi še seznam vseh ljudskih nazivov za rastline, ki jih tekst obravnava. Avtor je že 45 let veljavna avtoriteta za alpsko floro, pričujoča izdaja pa se je okoristila še z vsemi tehničnimi izboljšavami in znanstvenimi ugotovitvami, ki jili je prineslo zadnje pol-stoletje, posebno kar zadeva ekologijo in sociologijo rastlin. Taka knjiga n: samo priročnik za strokovnjake, marveč za slehernega ljubitelja gorske prirode, posebej za ljubitelja najbolj nežnih, čudovito opremljenih gorskih bitij cvetic. Kako je tak priročnik potreben, se vidi tudi iz tega, da je bila deseta, to je piva povojna izdaja razprodana v enem letu. Da bi pri nas izšla kmalu vsaj skromna brošurioa o tem predmetu!
T. O.
The Ascent of Everest; napisal John Hunt. London 1953. Devetindvajsetega maja minulega leta sta
Hillary in Tensing dosegla vrh Eve-resta; proti koncu junija so se udeleženci odprave vrnili domov, dobre štiri mesece kasneje pa je že zagledala beli dan zajetna knjiga o odpravi Knjigo je napisal vodja odprave John Ilunt, poglavje o vapanu na vrh je prispeval Edmund Hillary.1
Vso dolgo zgodbo o pripravah, o potovanju in o vzponu, ki obsega v knjigi preko 200 tiskanih strani, je napisal Hunt v dobrem mesecu in žal moramo reči, da se to delu pozna. Pisec ni imel pri ipričetku pisanja pred sabo enotnega načrta, kar je vzrok, da se v delu marsikaj brez potrebe ponavlj«; najdemo cclo netočnosti pri podajanju višinskih razlik (str. 14), kar kaže, da je bila knjiga v naglici tudi pregledana, ne le napisana.
»Lepo bi bilo poročati, da. je knjiga sama na sebi veliko delo- piše v svoji zelo ugodni oceni J. R. Uliman.- »Toda ni tako. Blesk veličine izvira predvsem iz dejanja, Id, so ga možje izvedli in ne iz tega, kar so takrat mislili ali kasneje čutili.« In dalje oeremo: »Knjiga vsebuje dosti snovi, ki so jo že izčrpali časopisi in ilustrirane revije.* Jasno je, da to ceno knjige zmanjšuje, toda na drugi strani je knjiga vse prej kot slabo delo. •»Dosti knjig je že bilo napisanih o Everestu v preteklih letih,- beremo v isti oceni. »Toda končno je pred nami knjiga zmage in izpolnitve.-
Knjiga ima v celoti 300 sirarni in je bogato ilustrirana. Med tekstom je poleg osmih barvastih posnetkov še 48 celostranskih prilog na umetniškem papirju. Tisk je poživil Charles Evans s svojimi domiselnimi risbami med tekstom. Oprema knjige je torej brezhibna.
Knjiga ima šest delov. V prvem delu govori avtor o ozadju in o problemu vzpona. V naslednjem delu je govora o pripravah v domovini in o izbiri udeležencev. Priprave so bile
1 Angleži bo izdelali tudi že barvast lilrn o vzponu na Everest in so ga ponudili v odkup našemu filmskemu podjetju, ki si jc film že ogledalo v Ljubljani.
; Ocena v »The New Vork Times Book Review« letnik LIX, št. 4 od dne 24. jan. 19j4. James Ramsey uliman je znan ameriški planinski pisatelj, ki je napisal »BeU stolp.', alpinističen roman na 500 straneh ter je izdal antologijo o Everestu pod naslovom »Kingdom of Adventure- in delo »The story Mountaineering«.
350
izredno skrbne, tako da lahko rečemo, da je bila glavna bitka dobljena že pred odhodom. Vse delo je bilo izvršeno s pravo angleško temeljitostjo; vrsta znanstvenikov in strokovnjakov se je pečala samo s kisikovimi napravami. Ogromno organizacijsko delo nam vzbuja spoštovanje in bo pač lep vzor vsem kasnejšim odpravam. Tretji del govori o dostopu do gore in o aklima-tizaciji, četrti o delu na gori in o pripravah za naskok, peti o samem vzponu na vrh, zadnji pa o povrat'ku in se zaključuje z nekaj refleksijami. »Nekega dne bo Everest znova preplezan,« piše Hunt. »Nemara se bodo poskušali vzpeti nanj brez kisika, čeprav trenutno po moji sodbi izgledi za tak uspeh niso zelo veliki. Upajmo, da se bodo odjprle meje Tibeta, kajti dokončati je treba še vzpon s severne strani. Mogoče bo prišel čas, ko prečenje vrha, z dostopom po eni strani in s povratfkom po drugi, ne bo več fantazija. Ta možnost in druge dajejo cilj našemu nadaljnjemu hrepenenju že samo na tem majhnem koščku zemeljske površine« (str. 232). V dodatkih slede: važnejši datumi odprave, organizacijska shema, sklepi in proglasi Himalajskega odbora; poseben dodatek je posvečen opremi (napisal Charles Wylie), kisikovim napravam (napisal T. D. Bourdillon), hrani (napisala rugh in Band), fiziologiji in medicini (napisala Pugh in Ward). Knjigo zaključuje seznam oseb .in .podjetij, ki so pomagale odpravi z delom ali s finančno podporo, slovar in seznam imen v knjig:.
Zaninr'vo bi bilo podati kratek .povzetek dogodkov, opisanih v knjigi, kar postaja v naši reviji že običajno. Toda to ni namen ocene, oz. tudi ne iporočila, poleg tega izhaja povzetek iz (knjige 'kot podlistek v Poletu«. Naše časopisje je pisalo o tem vzponu dovolj in preveč, končno pa upajmo, da bodo slovenski planinci dobili celotno knjigo v prevodu. Nekaj drugih misli nam sili pod pero.
Svetovni alpinizem je po zadnji vojni izredno napredoval. Francozi so se povzpeli na prvi osenvtisočak, na Anapurno; angleški vzpon na Everest je zasenčil avstrijsko-nemško zmago na Nan ga rar batu in prav nič nas ne bodo v prihodnjih letih presene-
tile vesti o v7.ponih na K 2, Kančen-čengo, Daulagiri in na druge osem-tisočake. Pot je utrta in vrhovi bodo v prihodnosti padali kakor zrele hruške z drevesa.
Tehnični problemi nas ne mikajo v toliki meri. V organizaciji in v pripravah zavzemajo pač prvo mesto Angleži, ki so predvsem pri kisikovih napravah izvršili neverjetno in vsega občudovanja vredno delo. Čeprav je Everest za 800 metrov višji kot ostala dva vrhova, so se plezalci vrnili z njega nepoškodovani, kar ne velja za zmagovalce drugih dveh vrhov. Predvsem nemško-avstrijska odprava se nam kaže v čudni luči. O njej bomo podrobneje spregovorili v oceni Herr-liigkoferjeve knjige »Nanga Parbat 1U53« v naslednji številki.
Trije različni osem tisočak i in plezalci treh različnih narodov, ki so stali na vrheh, po povratku pa troje različnih literarnih del — to je problem, ki zanima svetovno alpinistično literaturo. Ta problem ni nov, tvori že vsebino Ulilinanovega »Belega stolpa«, ki je dvignil po svetu precej prahu in kjer se vzpenja šesterica plezalcev: Ame-rikanec, Anglež, švicarski vodnik, Avstrijka in Francoz ter nemški nacistični oficir na Beli stolp, nepreple-zart imaginaren vrh v Alpah, težji od F.igerja in Graaides Jorasses. K istemu problemu se znova povroča Ullman tudi v svoji že omenjeni oceni Huntovega dela v literarni prilogi newyorSkega »Timesa«.
Literarno bi dali prednost Herzo-govi »Anapuml« pred angleškim in nemškim delom — če namreč sploh sinemo dajati enemu delu prednost pred drugim. Knjiga o Anapurni je pač tako tipično francoska kakor je Huntov »Everest« angleški in Herr-ligkoferjev kNanga rarbat- nemški, v slabem pomenu besede.
Francosko delo" jc temperanretno, polno čustva, s plezalci občutimo vse napore, ves strah in razglabljanja, vse muke vTjpcma dn po vrat ek v dolino. Angleško delo je diametralno nasprotno. Knjiga je pisana objektivno; o njej bi lahko rekli isto, kot o Wyliejem predavanju, ko je bilo končano: s Man j o svojem notranjem življienju avtor skoro ni mogel po-
3 Kerzogovo 3 A nap urno« dobimo v slovenskem prevodu v založbi Mladinske knjige.
351
vedatL« Dan ,po vzponu je Hunt zaskrbljeno in v negotovosti o izidu .poizkusa pričakoval povrstek Hille-ryja in Tensinga, ki sta naskočila vrh. Ko končno zve novico o zmagi, navdušeno objame zmagovalca, toda Se danes zardi ob tem spominu in v naslednjem hipu odprava že prične s pripravami za povratek. Vendar Huntovo delo ni mrzlo, v njem najdemo topel, čeprav suhoten angleški humor in duhovitost. Od prve do zadnje strani pa beremo in čutimo, da je zmagalo moštvo, kolektiv v celoti in ne samo dvojica, ki je stopila na vrh. Napori, zadnjega nosača in pa članov odprave, ki so žrtvovali vse svoje moči za skupen uspeh, čeprav sami niso imeli najmanjše možnosti, da pridejo na vrh, so dragocenejši in etično več vredni, kot pa dejanje zmagovalca, ki sta blesteče pretekla le zadnji odsek pred ciljem na tem dolgem žtafetnem teku. Takšna je bila miselnost odprave in takšen je duh, ki veje iz Huntovega dela; takšen je tudi duševni obraz angleškega alpinizma. O dogodkih med Huntom in Tensingom po vaponu knjiga iie govori in zato nam tudi tu ne gre zadnja, beseda.
Nemška odprava je bila neenotna in plod samih nasprotij že pred odhodom in ta nasprotja so se med odpravo le še stopnjevala in so po povrutku dosegla vrhunec. Interes •posameznika jc prevladal nad skupnim ciljem. Nemško delo je napisano sicer napeto in privlačno, a ima vse lastnosti odd natančneje rečesio vse hibe nemškega alpinističnega pisanja, ki je, znova bodi potoženo, v preteklosti le prerado botrovalo našim planinskim umotvorom in je neredko pri marsikom predstavljalo vse njegovo duševno obzorje. V knjigi najdemo nemško sentimentalnost, neiskrenost in pompoznost. Angleži si na Evere-restu niso prisegali tovarištva, a se po vaponu tudi niso sprli, tako da ne bi mogli več složno sesti za isto mizo. Hunt pripoveduje, kako je na Južnem sedlu našel in pred soplezalci zatajil konservo švicarskih rib, da jih je potem v šotoru sam pojedel, česar ga je še danes sram (str. 180). Takšna izpoved nam avtorja izredno približa in daje sicer hladnemu angleškemu delu izredno toplino :n človeško bližino. Nemci pa so slovesno odkrivali
ploščo za mrtvimi tovariši pred vojno, ko se je Buhl sam boril z izčrpanostjo ter se je po bivaku sam vračal z vrha. A tudi nemška knjiga ni absolutno črna in HerrUgkoferju ne smemo s poenostavljanjem dejstev in z zamolčanjem vzrokov delati krivice. Kot vodja je imel pač neprimerno manj avtoritete in zato tudi neprimerno težje stališče kot Hunt.
Slovenskim bralcem želimo le, da bi mogli brali vsa tri dela v slovenskem prevodu ter jih sami primerjati. To bi bil edinstven uspeh naše prevodne alpinistične književnosti, toda dokler bosta tisk in papir tako draga kot sta sedaj, nas bo od tega cilja ločila še zelo dolga not.
J. D.
Hildulf Badjura: Izbrani izleti.
DZS, Ljubljana 1053, strani 237. Za šcstdcsctletnico slovenskega planinstva smo dobili med drugimi tudi to lepo darilo. Priročnik in zbirka 55 lepo opisanih izletov izpod peresa znanega strokovnjaka na področju turističnih vodnikov. Opisani so izleti po Gorenjski, Notranjski in Dolenjski.
Vodnik nas najprej popelje na iz-prehod na Ljubljanski grad, Rožnik, Posavski Holm (Šmarno goro), v Pol-hograjske dolomite in Loške hribe, na izlete in izprehode v okolic: Kranja. Bleda, v Bohinj ;n k jezerom pod Triglavom.
Preko Bogatina potujemo z njim v vas Sočo, iz Trente gremo v Vrata in v Planico.
V kamniško stran potujemo na Rašico, v Ihan, Kamnik, na Krvavec in na Jermanova vrata ter Kokrska vrata.
Po notranjski strani hodimo z avtorjem po Postojnski jami an Jamskem gradu (Predjami), »ki bi ga lahko prištevala med svetovna čuda«, podrobno se seznanimo z njegovo zgodovino, in si spotoma ogledamo Betalov podmol. Povzpnemo se na »le malo obiskovani« Nanos ln Velo Učko in nazadnje obiščemo »pravi kraški biser« — Skocjan pri Rakeku. Sled; nadroben epis kotline in okolice, ki si jo naj čitatelji in ljubitelji pri rodni h lepot sami ogledajo.
Sledimo avtorju na Vrhniko, kjer nam v živih besedah opiše kraj sam, izvire Velike in Male Ljubljanice — Retovje in Močilnika. Tu kot pri Škocjanski kotlini — pogrešam malo
352
bolj obširen opis važnih podzemnih vodnih zvez.
Zadnji v tem poglavju je izlet na Krim, kamor se povzpnemo iz Pre-serja.
V Zasavju nas povede avtor na Jančje, Sv. Miklavž, Sv. Goro pri Liiliji, Kum in na Mrzlico.
Na Dolenjsko po jdemo na Molnik, Lipoglav, Blešk: hrib, Obol-no in na Muljavo. Omenjena jc pot iz Stične Cez Bogenäperk v letijo, iz Ponikve mimo Temsniee in Luknje v Novo mesto. Tu so omenjene >in opisane malo znane kraške znamenitosti Dolenjske strani. Avtor nas ipopelje še na Hme'ljnik in na znano Trško goro ter preko Gorjancev v Metliko.
Priznani strokovnjak je dal zopet nov doprinos k popularizaciji lepot naše domovine.	D. N.
Turistični Vestnik. leto II., 1954, žit. 1. Izdaja Turistična zveza Slovenije, urejuje uredniški cdbor, odgovorni urednik Joško So t-lar. Drugi letnik je naše turistično glasilo začelo z dobro urejeno, pestro številko. Uspeli in napredek te mesečne publikacije z veseljem pozdravljamo. saj je to naše iprvo samostojno glasilo za turizem, pomemben člen v ogrodju naše narodne kulture. Uredništvo mu daje važne naloge: ■povezovanje turističnih društev in delavcev v enotno delovno skupnost, prikazovanje perspektive našega turizma, opozarjanje na lepote in znamenitosti naše domovine, na razne metode v turizmu im na gospodarski pomen turizma, ki smo ga v povojnih letih zanemarjali, ki pa ga moramo v bodoče pospeševati zaradi materialne blaginje iin kulturnosti našega človeka. Iz vsebine: J. W. posveča topel tla nek »dr. J. C. Oblaku, našemu turističnemu lepoilovcu«, ki je dolga desetletja v Planinskem Vest-niku in v Novi Evropi objavljal svoje •estetsko ubrane in lirično nadahnjene« potopise po domovini in tujini. Š. V. poroča o turističnem prometu v Sloveniji, v mesecu okt. 195.1, Franjo Baš pa prikazuje v kratkem zgodovinskem, geografskem in sociološkem ortisu Kobansko, ki ga turizem še ni zajel. Dr. Fr. Zupan priobča članek »Zdravljenje z grozdjem», ing. K. pa razpravlja o -Problematiki naših vrelcev«, posebno problematiko izrednega obsega v Rogaški Slatini
Milan Deiela končuje razpravo o Bohinju v sezoni 1953 s koristnimi predlogi in sugestijami. Znani turistični delavec Ivan Varga razpravlja o »Nasi turistični informacijski službi", J. G. pa o »Kolesarstvu — upoštevanja vrednem faktorju v turizmu«. France Habe poroča o Stoletnici spelcoložkc-ga dela v Jugoslaviji in opozarja na prvi speleološka kongres v Jugoslaviji v jan. 1954. V. S. izčrpno razlaga »Prometno pomembnost Selške doline za turizem Slovenije«. Zanimiva je vsebina popotne torbe izjpod Gorjancev ter pisma .iz Postojne in Selške dolin«. Novost je jezikovni brus, ki smo se ga pri nas zadnja leta precej odvadili in je zato toliko bolj potreben. Na zadnjih straneh najdemo oceno dr. V. Bohinca pod naslovom »Naš turizem v Informativnem pri-ručniku Jugoslavije n, notice o turistični literaturi pod naslovom »Pisana beseda o turizmu v 1. 1953«. Nekaj navodil za potovanje in Uredniški kotiček.	T. O.
Ali je tako pisanje lepo in koristno?! Nemška planinska revija Der Bergsteiger (München) prinaša v letošnji januarski številk; opis planinske ture v 1. 1889 na Urši j o Goro, ki jo je napravil sedaj pok. dr. Franc H er nans še kot otrok. Opis se prične: »Von Sohönstein im Schalltale sieht dem Ursulaberg . ..« V slovenskem prevod-u: »Iz Šoštanja v Šaleški dolini vidimo Urši jo goro.« Pri prebiranju teh vrstic bi človek niti ne vedel (ali vsaj se ne sjiomniil), kaj je Schön stein im Schalltale, če bi v besedilu ne sledila Urši j a gora, ki bralca potem napoti na slovensko pokrajino. Da bi ■bival na ozemlju med Šoštanjem in Uršljo goro slovenski rod, o tem niti besedice v Članku.
Skoraj pol stoletja pozneje (1937) je pisec zopet prišel na Uršljo goro. tokrat s koroške strani. Na drugi strani je opazoval proti vzhodu od 1. 1918 v tujem državnem sklop u ležečo srčkano Šaleško dolino. »Tu sem začel kot stari mož jokati za izgubljeno domovino ..teko končuje (pisec svojo razpravo v nemški planinski reviji.
Take nepotrebne solzave meditacije bi nemški planinci lahko opustili in res ne sodijo v ugledno nemško planinsko revijo.	-e.
353
Vojska na Mont Blancu. Sto italijanskih alpinistov v polni bojni opremi je pod poveljstvom majorja For-rarisa 29. avg. 1953 v poldrugem dnevu prišlo na vrh Mont Bianca. Alpim so bili gojenci Vojaške aipinske šole v Aosti.
Ruska ekspedicija na. Mt. Everest.
18. okt. 1952 je zapustila Moskvo. Vodilno skupino so tvorili Kašinski, dr. Dačnolian, Ale k s and rovi č Meeda-rov, Ivan Lcnicov, geolog prof. .Jin-domnov, zdravnik dr. Dangumarov. Sli so preko Novo Sibirska v Irkutsk, od tod s petimi letali v T.haso. V enem mesecu so prišli do Nesulona. Pratež se je 27. dec. 1952 vrnil iz Nesulona v Lhaso s sporoöilom, da je vodilna skupina (izginila brez sledu. Taborišče V. v višini 6500 m je sprejelo zadnje sporočilo i7. taborišča VIII v višinii 8220 m, ki so ga dosegli brez posebnih težav.
Poročnik Tonin je dobil nalogo, da preišče teren od 7000 do 8500 m. Iskal je 10 dni, izvršenih je bilo nešteto lzvidni&kih letov, a vse zastonj. Moskva je o nesreči molčala, nista pa molčala Tibetanca Osmin in Batisong, ki sta Kuse kol domačina vodila in sta šele jeseni 1. 1953 prisila v Katmandu.
Dunajčan Hans Barobek piše v članku * Kriz a gorništva?« (Fels und Firn, jeseni 1953), da je mladine v planinskih organizacijah vedno manj, čeprav se te trudijo za podmladek. »Hullental je nedeljo za nedeljo prazna, Gstatterboden v Gesäuse že davno ni več Mekka dunajskih gornikov, ledeniki in osrednji vrhovi v zapadni Avstriji pa so cilji samo za dopust-nike.« Barobek išče razlogov zato v spremembi življenjskega stila, v pomanjkanju sredstev za lep, vsebinsko bogat planinski weekend. Hans Barobek je eden od idealnih alpinistov 7. idealnimi nazori klasične svobodnjaške ideologije v planinstvu. Ta-
kole pravi: »Ce bi mogli združiti v nekem velemestu gormške množice in bi ti živeli po svojih zakonih, tedaj bi to velemesto utegnilo veljati za .človečansko akademijo'. V njem bi dihali svobodni zrak svobodnih višin, čuli svobodni korak svetovljanov, svobodne misli svobodnega duha.« Da bi to »htilo ne bilo snilo«!
I*rvl vodniki v Švici so bili najbrž tisti, ki so 1. 1128 vodilu, nekega škofa iz Lütticha preko velikega Sv. Bernarda in jih ,je vse pokosila smrt v .plazu. Poročilo omenja, da so imeli dolge palice in krampižerje. Isto poročilo pravi, da so pozimi graubiin-denske vasi imele dolžnost gospodi dajati ljudi za kidanje snega na gorskih prelazih, v nemirnih časih pa tudi za obrambo.
»Naturfreunde« bodo kmalu praznovali 60-letnico 1. 1955. L. 1907 so zgradili prvo kočo na sedlu Padasler, ustanovili prvo fotografsko sekcijo, po 1. 1918 alpinistično skupino (Alpinistengilde) in zimsko športno skupino. L. 1934 je reakcionarni režim »Naturfreunde« razpustil. Šele 1. 1945 so spet oživeli, toda po 11 letih ni lahko začeti, vsaj z istimi organizacijskimi oblikami ne. Njihovo glasilo »Naturfreund« skuša najti pota, k: v planinalvu drže v carstvo na znotraj in navzven svobodnega človeka v svobodni družbi. Ustanovni občni zbor se je vršil 16. sept. 1895 v gostilni »Pri zlatem risua na Dunaju in se ga je udeležilo 185 ljudi. Clan pripravljalnega odbora Happisch in kasnejši urednik, administrator in ekspeditor lista »Naturfreund« še živi. To 10 letih je bila ideja Naturfreun-dov razširjena ne samo po vsej Avstriji, ampak tudi v drugih deželah: v Švici, Franciji, celo v Sarajevu je bila 1. 1905 ustanovljena krajevna skupina. L. 1921 so imeli samo v Avstriji 72 sefkoij, 130 000 udov in 172 koč. L. 1932 je Happisch poročal v Bregenzu, da 'ima to internacionalno
354
gibanje 214 824 udov, 1415 sekcij, in 457 planinskih koč. L. 1933 se skupščine na Dunaju niiso več udeležili zastopniki Nemčije. 13. febr. 1934, ko so na Dunaju že grmeli topovi, je v Diefenbachovo ulico prikorakala policija in 200 heimwehrovcev, zapečatili so vse naturfreundovske prostore, trgovino, dvorane in zaplenili premoženje. Po drugi srvetovni vojni se je ustanovila spet Naturfreunde - Internationale (NFI), ki je leta 1953 imela svojo drugo skupščino v Innsbrucku. Iz 11 držav in iz Amerike je prišlo 1600 zastopnikov. Danes šteje zveza Naturfreundov v 12 državah in 1400 sekcijah 210 000 udov in ima 530 koč. Geslo II. internacionalnega kongresa je bilo: »Za svobodo, mir in sporazum med narodi!« Zastopane so bile države: Belgija, Francija, Holandija, Švica, Nemčija, Italija, Posaarje, ZDA. Švicarski delegat Sepp Kürze je govoril takole: »Bojujemo se za novi, boljši čas. V tem duhu nas prestaja ena sama misel: vedno biti človek. Naj se nase geslo ,Svobodo goram' razlega kot: ,Svobodo narodom!'«
To Buno (gora, grič), glasilo Grške planinske zveze (CAH) je v št. 9—10, letnik 1953 prinesel opis vzpona na Mt. Everest in Nanga Parbat, pomembne dogodke iz Andov, nova poročila o kongresu UIAA v Del tih, smučarske novice in spclcološke zanimivosti iz Pirenejev. Ostali del številke, ki obsega 18 strani, zavzemajo poročila iz sekcij.
Spominu dr. Julija Kugyja je posvetila österreichische Bergsteiger -Zeitung z dne 15. sept. 1953 daljši članek, iki ga je napisal R. B. Blatnik iz Celovca, Članek poudarja njegov evropski razgled pa tudi njegovo av-strijstvo. »Novi red«, ki sta ga uvajala oba fiihrerja fašističnega besa, je dosledno odklanjal: obsojal j<e »okiopne parole razbesnele vojne fu-rije«, njegove pesnitve o Julijcih se niso ujemale z davorijami sovraštva, ki so jih pele »kohorlc zla«. Blatnik ga je nazadnje obiskal tedaj, ko jc po naročilu Gestapa živel v Trstu na Vda San Anastasio pod lupo fašistične milice. Blatnik poudarja njegov humanizem in internacionalizem. Ista številka poroča tudi o odkritju spomenika v Trenti objektivno in z zadovoljstvom. O odkritju spomenika podobno poroča rtudi *der Bergkame-
rad:s (München) z dne 19. sept. Zanimivo je, da se vsi poročevalci drže starega naziva SPD (der Slovenische Alpenverein). V šitevilki 7. dne 15. novembra pa poroča Ilans G se Ilm an n svoja doživetja na SpitzbergLh, o čemer smo na kratko že poročali.
Nagrado Krištofa Kolumba, ki jo vsako leto deli mesto Genova za najdrznejše športno dejanje v letu, so za 1. 1953 prejeli sir John Hunt, Hillary in Tensing. Nagrada je bila izročena 12. okt. 1953, na dan odkritja Amerike v Genovi. Nekateri listi vedo še poročati, da je Hunt dobil po neki zvezi od papeža blagoslovljeni križ, ki ga je Hillary menda pustil na vrhu Mt. Everesta.
Smrtne nesreče v gorah v 1. 1953 do septembra meseca: Nemčija 34, Avstrija 75, Švica 56, Francija 30, Italija 40. Po 47 letih je ledenik Pfandlschartenkees izročil k pogrebu 1. 1906 'ponesrečenega gorskega vodnika Schweighoferja iz Fuscha. Pokopali so ga v Hedligenblutu. Bil je v mumificiranem stanju, tudi obleka je bila še dobro ohranjena. Identificirali so ga po ključu Alpenvcrcina.
Na Grossglocknerju je nek italijanski turistični klub montiral zvon. Pri »otvoritvi« je bilo navzočih 100 oseb.
Ilias Rebltsch spada tudi med nasprotnike dr. Herligkofferja. Njegovemu povabilu na Nanga Parbat se ni odzval, čeprav mu je bil, kakor pravii, Nanga Parbat življenjski cilj. Vodja ekspedieije mora biti sposoben gornik in primernega značaja. Mednaroden običaj doslej je bi, da se ekspedieija v Himalajo odpravlja tiho ta skromno. Dr. Horligkoffer pa je samo »bobnar, propagandist, organizator, gorniški .outsider'«. Uspeh na Nanga Parbatu ;e fenomen alen, toda vzpon na vrh je bil rezultat sreče, ne organizacije, ki bi Jo imelo v rokah vodstvo: brez šerp, Buhl sam, proti volji- vodstva! Kaj bi bilo, če bi ne bilo sreče, se vprašuje Rebitsch. Tak vodja je vodja kvečjemu do glavnega taborišča, od tam naprej izgubi avtoriteto in ne more držati, v rokah »teama«, ki bi uspešno vodil boj z neznano goro. Zato Rebitsch kljub navidezni spravi med Buhlom in Herlig kof f er j em odreka slednjemu legitimacijo, da bi še kdaj koli vodil kako nemško ekspedicijo. Naj se za-
355
dovolji s tem, kar je po sreči dosegel.
- (Ko je berlinska »Gesellschaft für Erdkunde« izročila zlato medaljo Ferdinanda v. Richthofena nemško - avstrijski ek špedicij i, je baje nekdo pripomnil: »Upajmo, da se za njo gospodje ne bodo Stepli!«) Vsekakor je ta epdlog po Nanga Parbatu zeio poučna stvar in hi bilo dobro, da jo prouči tudi tisti naš öinitelj, ki bo organiziral prvo jugoslovansko ekspe-dioijo v doslej neodkrite predele naše zemlje.
Christian Kiucker je bil gotovo eden najuspešnejših gornikov vseh časov. Rojen 28. sept. 1853 v Chesa Nova v dolini Fex je bil poslednji švicarski gorski vodnik, ki se ga je še držala klasična doba alpinizma. Bil je po poklicu kolar, nato poštar, 21 let star pa se je že pečal z vod-ništvom. toda avtomiran je bil šele 1. 1908. Do 1. 1887 se jc držal Bernine in Bergella in se ž te je med pionirje v teh gorah obenem z dr. Curtiusom in dresdenskim Rusom Rydzevskim. Po 1. 1887 je vodil tudi v Dolomitih, Dauphineji in v Mont Dlancu. 1901 je bdi štiri mesece v Kanadskih Rocky Mountains obenem z ostarelim Whymperjem, pa ga to ni zadovoljilo: »Moje največje delo tu,« je rekel, »je bilo, ko sem splezal v pragozdu na visoko drevo, da sem pogledal, kam smo zašli.« Obral je 3000 vrhov, 34 prvenstvenih vzponov, 28 prvenstvenih prečenj, 11 novih •težkih prehodov preko sedel in prelazov, 65 novih smeri, vrsto prvenstvenih zimskih vzponov. S 46 leti se je naučil smučati in je 1. 1903 bil s smučmi na Cirna di Rosso v Bergellu. Vodil je prvi smučarski tečaj v Svioi, učil smučati italijanske oficirje. S 74 leti jc žc iskal novih poti v Bergellu. 1. 1925 jc bil še na Badilc.
Marraolata je gotovo ena najbolj znanih gora. Vendar sla sede 1. 1953 njeno jugozapadno steno preplezala prva dva Nemca, Karl Schenk in Werner Mauseng iz Nürnberga. Toda to je komaj sedma ponovitev te stene, ki 9ta jo Avstrijca Buhl in Rainer zmogla že tudi pozimi. — Argentinski major K. dela Huerta je z dvema spremljevalcema prvi prišel iv zimskem času na vrh Aconcague, najvišje gore v Ameriki. — Na Pik Kor-šenevgkaja (6910 m) je prišlo lani 8 sovjetskih alpinistov. Prvi vzpon so
izvršili 1. 1937 Guščin, Koršun in Prokudajev. Takrat so vrhu vzeli tudi nimbus sedemtisočaka. Kljub temu moskovska »Pravda« ponovno navaja višino 7105 m.
Pripravo za iskanje min so v Švica že uporabili tudi pri iskanju ponesrečenih v plazu. Priprave je dalo na razpolago vojaštvo. Menili so, da ponesrečenci ne leže globlje kakor 1 m pod snegom, da bo torej priprava zasledila njihove kovinske predmete. Toda truplo so našli 20 m globoko v razpoki pod Whymperjevim ozebni-kom. Bilo je uklenjeno v led do polovice. Priprave za iskanje min se to pot niso obnesle.
Richard L. Burdsehl je lani februarja umrl od izčrpanosti pri sestopu z Aconcague. Bil je znan ameriški alpinist, udeležil se je prvega vzpona na najvišjo kitajsko goro Minya Kon-ka (7590 m) in 1. 1938 na K2.
Nove žičnice in vzpenjače grade še vedno na Tirolskem v arlberškem področju. Postaja bo v višini 2650 m, od koder bodo speljane manjše žičnice do vrha (2750 m), tako da bo omogočen prehod v dclino Pazicl. Druga volika žičnica bo šla na Cfl-pall (SCA), iz Seefelda na sedlo Seefeld do Rosshütte (1750 m), kjer bodo zgradili hotel za 400 oseb. Tudi na Rauviser Sonnblick bo šla žičnica za oskrbovanje observatorija. Samo šolski Otroci so za to zbrali 100 000 šilingov.
Indija je izdala posebne poštne znamke v proslavo zmage nad Mt. Everestom. Upodobljen je vrh, na katerem Tensing z zastavami na vrhu kaže s first — day — cower, 29. maj 1953«.
Narodni park Künlgssee je od maja 1953 zaščiten od avstrijskih in nemških oblasti. Dr. Krieg je izdal o njem 400 strani obsegajočo brošuro. V uvodni besedi pravi, da resnim planincem zaščita ne bo hodila v škodo, 'kar bi spričo hotelskega mesta Berchtesgadna utegnilo biti povsem res.
Na šest mesecev ječe je bil obsojen nemški smučar Nagi, ker se ni držal predpisov pri nekem gimnazijskem slalomu in je na dečji progi vozil z brezobzirno brzino ■ter pri item podrl in s kovinsko palico udaril po glavi 12-lctnega gimnazijca.
356
Sodnik, jc kazen utemeljeval z naraščanjem smučarskih nesreč zaradi pobesnelih smučarjev - dirkačev, ki menijo, da se na polilevne smučarje izletnike sploh ni treba več ozirati. Kazen ni hotela biti eksemplarična* ampak zgolj primerna. Državni tožilec je terjal kazen 1 leto in 3 mesece. Deček je kmalu po nesreči umrl.
3,5 milijona turistov so nemške žičnice prepeljale 1. 1952. Samo ena žičnica je .imela to leto G8 989 DM dobička. V gradnji je .še 10—15 velikih žičnic.
Claude Kogan je po Reuterjevem poročilu pod v.rhom Nun Kuna predlagala patru Vitozu, da gresta vštric na vrh. Pater ji je namreč ponudil prednost. Coganova mu je odvrnila z enako vljudnostjo, nakan- sta se prijela za roke in šla pod roko proti vrhu. K sreči je vršni greben dovolj širok za ito lično zgodbico.
Vzhodna stena Matterhorna je po 21 letih doživela ponovitev 24. maja 1953. Ponovila sta smer Italijana G. Canadi in R. Capeletti. Prvič so pri-šft čez steno 1. 1932 Mazzotti, Bene-detti, oba Carrela in Bich.
Helikopter v službi planinstva smo prvič videli v Švici. Lansko poletje pa so ga uporabili tudi Nemci pri gradnji neke koče v Karwendlu. He-l:kopter je bil last ameriške okupacijske vojske.
Himalajski inštitut bodo ustanovili nekje nad Dardžilingom. Najugodnejše mesto zanj so izbrali Tensing Norkey, nek indijski major in Švicar Glat-thard.
Der Bergsteiger, sept. 1953, 20. letnik, je posvečen nemški zmagi nad Nango rar batom. Spričo angleškega uspeha na Mount F.verestu je nemški vzpon stopil v senco, vendar je treba objektivno priznati, da je Buhlov samotni boj z usodno goro nekaj enkratnega. Upoštevajoč čudne okolno-sti, ki so se pletle, preden je nemška ekspedicija stopila na pot, in spričo še bolj čudnih refrenov, ki jih je ekspedicija v nemški in svetovni javnosti povzročila, je treba reä, da je Buhl uspel le zaradi izrednih svojih telesnih in moralnih sposobnosti.
Urednik Jos. Jul. Sehätz je v številko uvrstil na uvodno mesto članek vodje ekspedicije di. Karla M. Herr-ligkofferja o nemško avstrijski eks-
pediciji v spomin Willy j a Merkla. Ilerrligkoffer pravi med drugim: 8125 m visoki Nan ga Parbat stoji blizu tromeje Rusije, Kitajske in Indije, 7000 m nad dolino Tnda, s 4500 m visoko steno, ki je najvišja na zemlji. Da premagaš takega orjaka, je treba več tednov podrediti osebno slavo-hlepje skupnemu cilju, biti dober tovariš do poslednjega diha. Alpinistična zgodovina te gore se je začela 1. 1895, ko se je na njeni severozapad-ni strani prvi poizkusil slavni Mummery s svojimi nosači iz plemena Gurkha. Odnesel ga je piaz na pobočju Rakiiot. Merkl je 1. 1932 z Ame-rikanci prišel do višine 7000 m, dve leti nato pa z Wclzenbaehom, Wie-landom, Schneider jem in Aschenbren-nerjem postavil taborišče VII v višini 7200 m, dosegel Srebrno sedlo in postavil 6. jul. tam tabor VIII tik pod vrhom 7. julija je prekrižal načrte vihar, 8. julija so se odločili za umik. Tragedija ekspedicijc se jc zaključila pet dni kasneje s smrtjo Willyja Merkla. Fritz Bechtold, ki ga jc štiri leta kasneje našel, pravi, da je našel truplo v položaju, kakor bi se hotelo spočiti. Več dni je bil brez hrane, pa se je ozebel .in premražen prebil preko 120 m visokega vzpona od tabora VI do V. — Ilerrligkofferjeva ekspedicija je bila sestavljena takole: Fritz Aumann je bil oskrbnik glavnega taborišča, tehnik za zvezo in fotograf, Peter Aschenbrenner alpinistični vodja, Albert Bitterling meteorolog, Buhl in Rainer »jurišna« naveza, Ertl je snemal za London - film, dr. Walter Frauenberger, organizator, vodja sam zdravnik, Otto Kempter in Hermann Kollcnspcrgcr pa sta šla zraven kot nemški himalajski naraščaj (stara sta 27 let). Diplomatska priprava ekspe-dieije je bila izredno natančna pri samem predsedniku Takistana Mohammad Ali ju. Tudi nosači so bili takoj pri roki, v Gilgitu pa so k raja vne oblasti ckspedieijo tudi politično dobro izrabile s primernim rere-monielom v čast nemško-pakistanske-ga prijateljstva. Brez vladne pomoči bi Nemci tu ne opravili ničesar. Karavana je bila kar impozantna: pra-tež je nosilo 30 oslov. Od Gilgita dalje proti mostu Rakiot je 500 tovorov preneslo 263 nosačev, kjer pa se je dalo, je šlo z jeepl. Za organizacijo glavnega taborišča (base camp) je bil
357
naprej poslan Buhl. Nosači so bili iz plemena Hunza in so od ekspedl-cije dobili pisane pulloverje in anorake, posebno pa so se razveselili cepinov. »Kulijev« v višini glavnega tabora (3700 m) že ni bilo več. Hunze so kot spremljevalci ekspedicije dobili od muslimanskih verskih oblasti postno dispenzo (bil je ramazan). Tot od Münchens do glavnega taborišča je trajala od 17. aprila do 24. maja! Nemški potflaniški svetnik K nips je ekspedicijo spremljal do etape pod glavnim taboriščem in je ekspediciji pomagal kot tolmač jezika urdu in seveda angleškega. Hunze so dvakrat štrajkali: terjali so več hrane, žganja, večjo plačo, manjše breme in še več oblek. Bremena so znižali od 25 kg na 18 kg, ostalih zahtev pa jim Nemci niso izpolnili. Pet nosačev se je zato vrnilo domov, kjer so »morali na prisilno delo, češ da niso držali prisege.
Organizacija nadaljnjih taborišč je potekala vedno z brezžično zvezo med glavnim taboriščem in »zgornjimi« oddelki. 3. junija je manjši plaz prestrašil 8 Hunz, vendar ni bilo kaj hujšega. Na taborišču I. so imeli no-sači lasten šotor znamke Deuter, 50 m stran od »sahibov«, kjer so lahko sušili obleko, počivali in delali. 30% Hunz je bilo bolnih, nekaj pa je bilo takih, ki so imeli res veselje do stvari. Zato so, ko je bilo že urejeno taborišče III, poslali po 12 Hunz v Gil-git. Značilno za ekspedicijo je bilo izredno počasno napredovanje. Prišlo je do napetosti med Herrligkoffer jem in Aschenbrennerjem. Ta je terjal, naj vodja ekspedicije ostane v glavnem taborišču in naj ne hodi v višja taborišča. 11. junija sta Buhl in Frauenberger postavila šotor na zgornji terasi Baklotskega ledenika v višini 0200 m. 13. junija je ponoči zapadlo 30 cm snega. Za ilustracijo, kako poteka delo take ekspedicije, povemo, da je Bitterling, komandant taborišča I 32 krat naredil pot od taborišča I do II. Za nosače je treba pot tudi stalno vzdrževati in nameščati lesene In vrvne lestvice. 14. junija je ves dan snežilo, kar je pomenilo spet novo naporno utiranje gazi med oporišči. 17. junija je taborišče II od Bitterlinga zvedelo, da so Angleži uspeli na M. F.verestu, kar jih je seveda podžgalo. 18. junija so Frauenberger, Rainer, Buhl in Kemp-
ter uredili oporišče v višini 6700 m. Ponoči je bilo 21° C pod ničlo, čez dan pa 35—40° vročine. Proti ultra-violetnim žarkom so jemali corode-nin kapljice. Kuno Rainer se je pri kopanju Igluja na oporišču IV pre-hladil in bledel nato vso noč. Aschenbrenner mu je dal injekcijo aureomi-cina in že s temno slutnjo mislil na Drexela, ki so ga pokopal: 1. 1934 nižje doli. Rainer je vročino premagal, pač pa je dobil vnetje žil, kar ga je vrglo iz stroja ter ga privezalo na base camp. 20. junija je angleški lovec ugotovil položaj ekspedicije in ga sporočil svetu.
Do 29. junija so jurišne naveze marsikaj tvegale. Prvi »napad« je utonil v novem snegu in monsunu.
29.	junija je bil položaj že skoraj kritičen. Nosači niso hoteli nad oporišče IV, konica Buhl - Kempter je bila utrujena, Buhl sam je hotel doseči le nekak prestižni uspeh — Srebrno sedlo, Kuno Ramer je bil bolan, Frauenberger utrujen; vsa taborišča so še imela dovolj hrane, nosači pa so bili potrebni daljšega oddiha. Narejen je bil žc načrt za nov naskok.
30.	junija pa je nepričakovano nastopilo lepo vreme. Cetvorica ekspo-niranih ni ubogala komande, ki je terjala vrnitev v glavno taborišče. 2. julija je Frauenberger organiziral oporišče V, 3. julija pa sta Kempter in Buhl izvršila svoj juriš, ki ga je Ruhl tudi zmagoslavno končal, o čemer smo že poročali.
4. julija je dr. Herrligkoffer nesel spominsko ploščo k Cmi glavi, kjer je umrl 1. 1934 Willy Merkl. Ko so jo pritrdili, so ugledali črno piko, ki se je utrnila s Srebrnega sedla, bil je Hermann Buhl, ki se je vračal z Nan-ga Parbata.
Drugi članek je napisal Hermann Buhl z naslovom »Moja hoja na vrh«. V njem je popisal vse, kar je počel od 1. julija 1953 do 4. julija. Večji del so to že znane stvari. Odločil se je, da bo šel sam, če bi Kempter ne mogel iti. Snežne razmere so bile 3. junija slabe: opoka posebne vrste, ki je Buhl iz Alp ni poznal. Pod sedlom jc naletel na sren 'in požled, hodil je ves čas z derezami na nogah. Za vsak korak je naredil dva vdiha, višina ga še ni nič zdelala. Trije kilometri greben-ske poti v srenu so mu vzeli mnogo moči zaradi zmede zastrugov in gre-
358
ben ski h snežnih oblik. ki jih rišejo viharji. V višini 7500 m je začutil neko ohromelost, vsaik korak .je pomenil težavo, pljučem je manjkalo zraka. Začutil je tudi silno lakoto in žejo. Brašno pa je nosil za njim Kempter, ki je na Srebrnem sedlu kapituliral in obrnil. Buhl je opazil, da v tej višini o kaki plezariji višje vrste, ki jih ima toliko za seboj, ni govora in je tudi ne bi zmogel. Na škrbini Baz-hin ga je že vabila misel k pervitinu, pa ji ni podlegel, kajti učinkuje šest do sedem ur, nato pa nastopi reakcija, ki je lahko usodna. 7,aradi izredne ekspozieije — takih prepadov, kakor jih je videl tu, Buhl še ni videl nikjer, saj je južna stena visoka več tisoč metrov — in zaradi gre-benske plezarije IV—V, je končno le vzel dva pervitin». Tik pod vrhom mu je zaprl pot 10 m visok stolp, kjer je moral premagati še vesno prečnim in previsno poč, nato šele je dosegel vršno pleče s strmim, zahtevnim sre-nom. Po vseh štirih se je plazil na vrh, kjer je bilo kaka dva metra snega. Prav nič ni mislil na grandiozno zmago, marveč samo to, da je z vrhom verjetno konec težavam. Posnel je nekaj dokumentaričnih posnetkov, nato pa izrabil še dnevno lue in se spustil naravnost po pobočju. Cepiti je ostal na vrhu s tirolsko in pakistansko zastavo. Imel je samo smučarski palici. Pri sestopu se mu je snela ena dereza, ušle so mu vezi, z eno samo derezo in s smučarsko pa-liro je komaj komaj dosegel neko pečino, ko ga je ujela v svoje kremplje noč. Prenočil je na gugavt skali, naslonjen na ploščo, naklonjeno 60°, z desno roko na skalnat nos, z levo na smučarsko palico, v tenkem puloverju brez spalne vreče in šotorke, brez nahrbtnika. Da bi pospešil krogotok krvi, je vzel nekaj tablet pa-dutins, nato nekajkrat zadremal in se spet zdrznil od mraza. Mesec, ki je posvetil čez greben ob dveh ponoči, ga ni rešil, ker ni dovolj razsvetljeval pobočja. 4. julija ob 4l> je začel s sestopom. Nog ni več čutil, čevlji so bili zmrzli. 7.aradi majhnih oprimkov je moral sneti rokavice in jih pri tem izgubil. Imel je občutek, da ga nekdo spremlja in z njim govori-Pazljivo se je spuščal, kajti vsak zdrsljaj bi ga stal neverjetne napore. Ko je posvetilo sonce, jc zadremal,
vendar sta ga žeja in lakota kmalu zbudili Vsak korak je pomenil samo-premaßovanje. Končno je dosegel škr-bino Diamir, kmalu nato svoj nahrbtnik. Suhega sadja ni veC prenesel, napol itank tudi ne, zato je iz dextro-energena in snega naredil nekako kašo in se vsaj za nekaj časa osvežil. Dalj časa je počival, nato pa nadaljeval s trpljenjem, se mučil s halucinacijami, za dva koraka potreboval dvajset vdihov. V protistrmini, ki drži na Srebrno sedlo, je vzel še tri perviti-ne, čeprav ni verjel, da ima v organizmu še kako spečo rezervo. Pomagalo je bolj to, da je pri Črni glavi zagledal dva moža. Noč od 4. na 5. julij je prespal v oporišču V. Ko je po nekaj dneh gledal proti vrhu in negoval svojo ozeblo nogo, se mu je vse 2azdelo kot nedojemljiv sen, ki pa je vendarle bil resnica.
Walter Schmidkunz je v Isti številki napisal zgodovinski pregled dogodkov okoli Nange Parbata z geslom iz Goetheja: Dejanje je vse, slava nič ... Njegov članek poudarja tekmovanje, ki se je razvilo med alpinističnimi narodi v boju za osvojitev tretjega tečaja, prav tako kakor v boju za severni in južni tečaj pa tudi za Matterhorn. V 58 letih je Nanga Parbat terjal 31 žrtev. Domačini pravijo gori ^kraljica gora« (Diamir), Nemci so j,i prisodili epi-teton »Usodna nemška gora« ali tudi »Gora sporov« zaradi poletrrk, ki so nastale okoli nangaparhatizma v Nemčiji. Nanga Parbat je odkril 1. 1895 Mummery in jo hotel zavzeti na juris (rush taktika) računajoč z 20-umim »dnevom*, kakor jih je bil navajen iz Alp. Ostal je nekje v plazovih, ker ni imel izkušenj, marveč le vero v zmago. Schmidkunz je 1. 1920 založil Mummeryjevo knjigo in njegova zadnja pisma o Nangi Par-batu. Druga pobuda za Nemce je bila Fin che va knjiga »Himalajska taktika« in osebni razgovori z avtorjem te knjige. Ves material, ki ga je zbral, je nudil monakovskim akademikom (AAVM), Welzenbachu in Bauerju. Nemško-amerikanska ekspedicija 1. 1932 je dala Nemčiji nekaj odličnih himalajcev in vrsto izkušenj: bili so Merkl, Aschenbrenner, Wiessncr, Simon, dr. Hamberg, Bechtold. Merkl je tedaj prišel do ključa, do posebne nanga - parbatske taktike. (Član te
359
ekspedicije Amerikanec Herron je na povratku domov obiskal egiptovske piramide in se na eni od teh piramid smrtno ponesrečil.)
L. 1934 se je Merklova ekspedi-oija tragično končala zaradi pomanjkljivosti pa tudi zaradi skrajnega tovarištva in prijateljstva, ki ima po Schmldkunzu svoje meje. Prenapolnjeno taborišče VIII, v katerem so se gnetli 6. in 7. julija, je postalo usodno za vso skupino.
L. 1937 je povedel Karl Wien sedem nemških alpinistov po isti poti. 15. junija, 20 minut po polnoči je našlo smrt v ledenem plazu z Rakiot Peaka 16 udeležencev. Živ jc ostal le zdravnik Luft, ki je ostal v baznem taborišču.
L. 1938 je organiziral Paul Dauer z Bechtoldom in T.uftom novo ekspedicijo, v kateri je bil tudi Hias Rebitsch. Prišla je do višine 6950 m, nakar se je zaradi spremembe vremena morala umakniti.
L. 1939 pride na vrsto zgodba »Ti-betancev«, Petra Aufschnaiterja in Heinricha Harrerja.
L. 1950 jc Nanga Parbat terjal še dve žrtvi, Angleža Thornleya .in Cra-sea. v višini 5500 m, v zimskem času.
Schmidkunz primerja Buhla z Diil-ferjem, očita pa mu tudi, da mu je uspeh stopil nekoliko v glavo — pervitin slave in časopisja. Schmidkunz tudi na dolgo in široko razglablja o deležu organizatorjev, no-sačev in vseh sahibov pri zmagi ju-rišne naveze oz. samohodca Buhla. Alpinistični uspeh je vedno teamwork, skupno delo, uspeh moštva. Zato ni nič čudnega, če pri velikih alpinističnih dogodkih rado pride do grdih epilogov in večkrat nepotrebnih debat (Bourrit in Saussure, Fac-card in Balmat, »Times« in Whymper, Whymper in Jules Resney zaradi Chimborassa, Rusi in Freshiield zaradi Kavkaza, Schulz in Lammer ob y.sigmondyjevi katastrofi, Miss Heek in Workmann, prepir okoli Grand Teton a tn Alaske, pa tudi ob Annapurni in M. Everestu). Dejanje jc vse, slava nič. — Zato je vloga monakovskega župana Wimmerja, ki je v sporu okoli Nanga Parbata modro pomirjeval, edino pravilna. Gore niso za to, da bi ljudi razdvajale, ampak jih družile, poboljševale, plemenitile
Dolomiti so dobili ime po Deodatu Dolomicu. Rodil se je v Dauphinčji v kraju Dolomicu. Njegovo polno ime se je glasilo: Dieudonne - Sylvain-Guy - Tancrede - de Gratet de Dolo-mieu. Oče ga je dal v malteški red, kjer je začel s 14. letom 7. vojaško kariero. 18 let star je v dvoboju ubil tovariša in bil obsojen na dosmrtno ječo. Na posredovanje papeža Kle-menta XIII. ga je veliki mojster malteškega reda pomilostll. Nato se je posvetil Dolomieu kemiji, fiziki in mineralogiji, za kar je uporabljal tudi svoja vojaška potovanja po Franciji, Italiji, Nemčiji in Portugalski. Stopil je iz aktivne Vojaške službe in se posvetil za nekaj časa meteorologiji in astronomiji, postal guverner mesta La Valetta, vendar ne dolgo. Dal je ostavko v roke svojim nasprotnikom in postal potujoči geolog in pisatelj, zraven pa je vodil več let dolge pravde s svojimi tekmeci na Malti. L. 1789 jc potoval na Tirolsko in na Bren-nerju našel poseben apnenec, katerega je dal v preizkus kemiku Nikolaju de Saussure, sinu znamenitega geologa Horacea de Saussure. Sau s sure je dal apnencu ime »dolomie«, nemški geolog von Buch pa »dolomit«. Iz tega je nastalo ime »Dolomit«, geografski pojem, ki stoji v slovarju slehernega ljubitelja gora posebno pa plezalca.
V francoski revoluciji je Dolomieu igral ektivno vlogo, bil je izvoljen v narodno skupščino, bil član političnega kluba feuillantov, bil je torej zmeren, a prepričan pristaš revolucionarne ustave, doživel težka razočaranja nad voditelji revolucije, obubožal in iskal službe kot inženir in predavatelj in bil končno imenovan za člana Akademije. Napoleon ga je vzel s seboj v Egipt, spotoma pa ga je poslal na Malto, ki se je v nekaj dneh predala Napoleonu. Dolorrrieu bi se bil lahko maščeval nad svojimi nasprotniki, pa se ni. Iz Egipta je srečno ušel, toda zaradi viharja je moral pristati v Tarentu, kjer so ga zaprli kot vojnega ujetnika, ga prepeljali v Palermo, kjer so dosegli njegovi malteški nasprotniki težko obsodbo. Bil je tri leta v ječi, od koder ga je rešil Napoleon 1. 1801. Istega leta je znameniti prirodoslovec. tudi umrl.	T. O.
360

TRIGLAV
DE. IVAN BONAC
Ali ste sive
osktMi Mutaewokje aofot nezgode?
Sprostite se gmolnih skrbi v primeru nesreče in predajte se polnemu užitku v Vašem športu. Skrbi preložite na zavarovanje. Lahko se zavarujete skupinsko v okviru Planinskega društva, lahko pa tudi posamezno za vsote, ki odgovarjajo Vašim zahtevam. Premije in pogoji so ugodni
DM zavnlDi zavod
RAVNATELJSTVO:
LJUBLJANA, Miklošičeva 19, tel. 21-777
PODRUŽNICE:
CELJE, Titov trg 1, tel. 23-45 KRANJ, Prešernova ulica 10, tel. 584 KRŠKO, Gubčeva 12. tel. 13
LJUBLJANA-MESTO, LJubljana, Beethovnova 10, tel. 21-023 LJUBLJANA-OKOLICA, Ljubljana, Miklošičeva 17, tel. 21-776 MARIBOR, Partizanska cesta 47, tel. 21-34, 21-01 MURSKA SOBOTA, Lendavska cesta 22, tel. 95 NOVA GORICA, Cesta IX. korpusa 1, tel. 7fi NOVO MESTO, Sokolska 1, tel. 150 POSTOJNA, Jamska ulica 5, tel. 28
Hcuhtytitua, v u&eb, uec^iit Iwzjik Slovevuje!
TISKARNA LJUDSKE PRAVICE
UUBUANA Kopitarjeva 6
K n j i g o t i s k, r o t o t i s k , offssettisk, bakrotlsk, k I i š a r n a in knjigoveznica
llvcditeiwA. izdelava inek mt ftcafäwA izdelkov
«k
::::: iitiiiiiiH:::;::
\
:::: hm
Bill
01! [Hi ©
KS III
.J»
n ■■■■
ü ud ■■i
»Iii:
""»si
mi
■ist ipa
:::: im
unaiiiiir
HIIIII'
Veletrgovina z alkoholnimi pijačami, žganjem in poljskimi pridelki
Tal. 23-44,20-78
iiaiii
r± !" i r, ..
ijijijij fjjjij iiHjpi iiiii iiiiii iiliiiilš
••••ii-i
Šiiiiii

Siiiiii
Maribor, Meljska c. 10
Velika izbira prvovrstnih sortiranih vin, žganja in likerjev v steklenicah in zaprto
TtlaMMi Ut plattUiUel
Varujte Vcšo kožo pred vetrom, soncem in mrazom! Uspeh dose-žete samo, če negujete Vašo kožo s ■ü
im
■laldaiafie. vedno «t pouted: SOLE A kcemo!
MARIBORSKA LIVARNA IN TVORNICA KOVINSKIH IZDELKOV
MARIBOR, Ulica Heroja Jevtiča 11
Poštni p. št. 20 vr Tel. 24-13, 25-12, 23-07 6 Brzojav: Livarna Maribor IZDELUJEMO:
medeninaste palice raznih dimenzij za avtomatsko obdelavo, odlitke vseh barvastih kovin, vodovodne, parne ln sanitarne armature, gradbeno in pohištveno okovje iz medenine, nlklano ali pokromano, črpalke, gibljive Spiralne cevi, odkovko in odpreako i/, bakrenih, clnkovili in aluminijevih legur, peči za kopalnice itd.
VRSTMO:
prelapljanje in regeneracijo barvastih kovin
Naročila izvrSimo kvalitetno in po konkurenčnih cenah Kupujemo odpadke b*vastili knvin po najvišji dnevni ceni
MARIBORSKA W TEKSTIL! W TOVARNA
MARIBOR
Poštni predal št. g ti Brzojavni naslov: TEKSTILTVOIi MARIBOR Teleion: 24-32, 34-15, 21-12, 26^33, 23-08
PREDILNICE	TISKARNA
TKAIAICF.	APRETURE
BARVARNE	SUKANCARNA
Prizvaja:
bombažno prejo, sukance za šivanje in vezenje, hlače-vino, klote, bombažne in umetno svilene podloge, flaneie, popolkie, cefirje, kretene, tiskandne iz bombaža in stanične volne, tkanine v 'imitaciji šantunga. Vse naše tkanine <iz stanične volne kakor tudi šantung so upre tiran i proti mečkanju in so opremljeni s posebnimi zaščitnimi znaki, ki jamčijo za obstojnost aprelurc tudii po večkratnem pranju
Izvaža:
sukance za šivanje, hlačevino, klote, svilene serže, po peline, cefinje, kretone ter tiskan ine za moško perilo in ženske obleke
Uvaža :
barve, kemikalije, utenzilije itd.
l/ii mH izdelki io znani fzo izcedno dobti kvaliteti in- niMi
jUMlk
TISKARNA
»7/HŽČ Molkuc«
LJUBLJANA
Nazor jeva ulica St. 6
TISKARNA
izdelava vseh vrst tiskovin, katalogov, časopisov, revij In knjig
KNJIGOVEZNICA
vezava preprostih in najboljših del
K L I Š A R N A
izdelava eno- in večbarvnih kližejev
ŠTAMPIUARNA
izdelava vseh vrst žigov in pečatov
J
tMa banka flu Centrala za IRS
LJUBLJANA, CANKARJEVA C E S TA 18
Iliäna telefonska centrala 23-321 do 23-325 Kabinet telefon 20-030	Sekretar telefon 22-211
DIREKCIJE:
Oddelek za analize in ekonomska preučevanja	25-202
Gotovinski plan	23-157
Direkcija za kratkoročno kreditiranje: trgovina	23-5S8
proizvodnja	21-165
Direkcija za kreditiranje zadružništva in kmetijstva	20-979
Direkcija plačilnega prometa z inozemstvom	21-0«
Direkcija za izvrševanje proračunov	21-490 Inšpektorat
Personalni posli	21-303
Ekonomsko-tehničnl posli	21-482
Dirckcija trezora (Titova 1)	21-750
Direkcija dolgoročnih kreditov in fondov	21-417
Služba plačilnega prometa	23-313 Devizno obračunsko mesto 23-053, 23-057
Provizorlj za tečaje	2<WH3
podružnice: Ljubljana Telefon štev.
600	20-000, 20-698, 21-078
601	21-667, 21-683, 21-758 002	20-264
603	21-269
604	23-427. 21-786
605	&&3/15, 654/15 (Posreduje p. Polje) 608	20-016. 20-616, 22-136, 22-383
608	22-6.«
610	21-310, 21-270
6011	23-098 , 22-162
Ü002	21-460, 23-431
Ajdovščina 25 Died 290 Brežice 290 Celje-meslo 313 Celje-okolica 213 Črnomelj 13 Dolnja Lendava 20 Domžale 30 Dravograd 11 Gor. Radgona 28 Grosuplje 35 Hrastnik 25 Idrija 57
Ilirska Bistrica 11 Jesenice 292 Kamnik 11 Kočevje 42 Koper BB
Kranj-mesto 1-16, 252 KranJ-okollca 362 Krško 10 Laško 30
Lenart v Slov. goricah 9 Litija 22 Ljutomer 4 Marlbor-mc3to 22-85 Maribor-ok. 24-U2, 23-76
Maribor 6401 23-93, 20-93
Maribor 0402 31-33,
26-98
Marlbor C403 30-64
Medvode 17 Metlika 15 Mozirje 11 Murska Sobota 10 Nova Gorica 82 Novo mesto 21 orrnož 28
Pirsn 29 Poljčane 18 Postojna 98
Prevalje 9 Ptuj 24-23 Radovljica 225, 285 nakek 16 Ribnica 22 Ruše 24 Sevnica 4 Sežana 11 s.ovenj Gradec 13 Slov. Bistrica 32 slov. Konjice 36 Šempeter pri Gor. 21 Šentvid nad Lj. 27-38 Skofja Loka 35 Šmarje pri Jelšah 28 Šoštanj 2! Tolmin 16 Trbovlje 46 Trebnje 18 Tržič 83 Vrhnika 13 Zagorje 28 Žalec 2