Iz zgodovine keršanske Ijudske šole. (Dalje.) 3. Ali človek obrača, Bog pa oberoe. Začoe se tridesetletna vojska. Naj huje je terpela v tej vojski Nemčija, razdvojeaa po Lutrovi krivi veri; zaied avstrijaBskih dežel pa je terpelo Cesko ia Moravsko. Celiom pogubivBa zmaga cesarskih pri Beli gori poleg Prage poparila je eaako hudi slaai vse šole akatoličaaov in Česko, ki je imelo pod 30. letoo vojsko aad 4.000.000 prebivavcev, iaielo jih je po končafli vojski še kakih 800.000. Maloktera vojska je toliko šol pokoačala, ker ropafija, požigaaja ia morije Bi biio koaca ne kraja, in vojske pod versko pretvezo so še bolj kervave, neusmiljeue in razdevajoče meino drugaČBili. Ljudje, kar jih je še bilo ostalo, bili so med vojskiniai hrupoai skoro popolaoma obdivjali. V tih okoliščinah izgovorili so možje v visokem zbirališču v Miastru in Osnabriku staro resaico: ,,8ola naj bo in naj ostaae lastaina 6» cerkve, in to so pregovorili ravno tisti možje, ki so poterdili vse cerkveao-ropae dela, ki so se godilo od leta 1517., da se je inogel mir storili. Odsihdob so pa aagovarjali škofje povsod podložao duhovščino, da aaj se z vso gorečaostjo poprime podučevaoja aialih. Manjkalo pa je duhovnov ia učeaikov, ia po avstrijanskih deželah oskerboval je po več krajih po 5, 6 celd do 13 cerkva na prostoru šestih štirjaskih aiilj ea dahoven, ker vojska je Ijudi pokončalft, protestaole pavlada iztirala. Za učeaike so pa jemali rokodelce, ki so biii za silo izobraženi, pa izslužeae vojake. \a višje podučevanje tedaj ai bilo misliti, oietodike ni bilo pričakovati od takšnih ljudi, ia palica je gospodarila po šolah. Dasiravao se je od takih ia enakili kazai več pripovedovalo, kakor je bilo v resaici, so pa veadar vsi kaj boljšega želeli. Posebao je povzdigoval svoj glas zoper pedantizeai v šoli Amos Koaieaski, od kterega smo zgoraj govorili. Tožil je, da vse hočejo otrokoai le v spomin vtisoiti, če pa ae gre , pa s palico poaiagajo. Xjegovo svarjeaje še ta čas ai nič spreraenilo, boljših učeaikov najeti ni bilo aiogoče, po vojski je ljudstvo silao ubožalo , in v sredi svojih velikih fara so bili dostikrat duhovni brez plaee. Kjer pa nadloga do verha prikipi, je pa že tudi pomoč blizo. V tein času začele so se verske društva , šolski bratje in šolske sestre od prejšaih v tem razločae , da so njeai udje tudi po saaieai otroke podačevali. Jaaez de la Sale, kaaoaik v Rheims aa Fraacoskem, je vpeljal družbo šolskih bratov I. 1680. Pridružil si je niladenčev 16 — 17 let starih, kteri so po doveršeaem 23. letu z obljabaaii se zavezali, za svoje ponižno življenje; začeli so se šnlski bratje v Fraocii, Belgii, ltalii ia Aineriki. Frančiskan Nikolaj Bare je pa osnoval družbo sester deteta Jezusa, ki so se bile po seaiiaiščih izurile za učeaice, in ko so poleai popolnoaia brez plače ailadost podučevale.  CD.lje prlh.)