Naročnina Dnevna lidnja za državo SHS mesečno 20 Din pollelno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 33 Din celoletno vJugo-»lavlll 120 Din, za Inozemstvo 140 D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov l siolp. реШ-vrsla mali oglaal po 1-30 ln 2 D, veCII oglasi nad 43 mm vlile« po Din 2*30, velllcj po 3 tn 4 Din, V urednilkcm delu vrsUca po 10 Dir o Pri veCx Izide ob 4 zjulr« rožen pondellka t dneva po praznik Uredništvo /e v Koptiar/cil ulici št. 6,111 Rokopisi se ne vraća/o. oelranklrana pisma se ne sprefema/o Uredništva telefon St. 20S0. upravnlStva tt. 232S Iz Rima v Budimpešto Madjarska, vsaj uradna, je odkrila poslednjo karto. Ob velikonočnih sestankih v gornji Italiji smo zasledili Bethlena pri Musšoliniju in sicer nekaj dni potem, ko se je Mussolini v razgovoru z Rothermerom izjavil kot prvi odgovorni šef vlade nekdanje velike antante za spremembo madjarskih meja. Preteklo soboto je imel nato italijanski državni tajnik Bot-tai v Budimpešti predavanje, kateremu so prisostvovali poleg zaostalih Habsburžanov ministrski predsednik Bethlen, skoro vsi člani vlade in v katerem je Bottai zagotovil, da si je mlad italijanski rod popolnoma svest tega, kaj je pomenila Madjarska nasproti slovanski poplavi. Izročil je Mussolinijev pozdrav Bethlenu, ki da pomeni: Madjari lahko pri svojih obnovitvenih poskusih računajo vedno na pomoč mlade Italije. Ob koncu predavanja je vprašal poslanec Gombos Bethlena: »Kaj pravite, ekselenca, k zaključku govora? Upam, da ste tudi Vi fašist,« na kar je dobil od Bethlena odgovor: »Gotovo je, da se je italijanski gospodarski red obnesel, ker se je naslanjal na odgovarjajočo politiko. Radi tega mora biti tudi naš gospodarski red v soglasju s političnim.« Bethlen se je torej priznal kot — fašist. Včeraj je prišla v Budimpešto skupina Italijanskih poslancev, publicistov in časnikar, jev. Fašisti bodo več tednov gostje madjarske vlade. Bethlen je zaukazal, naj se vsi kolodvori okrase z italijanskimi in madjarskimi zastavami, kar se je tudi svečano zgodilo. Zbornica je sprejela predlog, da se iz te skupne seje pošlje pozdrav Rothermeru, Bethlen sam pa je napovedani zunanje politični eks-poze opustil in mu je bila prisotnost italijanskih politikov očividno sama dovolj značilna za dokazovanje, kakšna je madjarska zunanja politika. K temu zunanjemu naštevanju še to: Istočasno je komisija Društva narodov pričela s preiskavo v Monoštru... Prav za prav nas ti dogodki niso prav nič presenetili. Ze takoj po svetovni vojni je Madjar napovedal, da bo delo bodočih generacij obstojalo v tem, da si pribore nazaj izgublje-do ozemlje. V tem stremljenju si je madjarska diplomacija, ki je po svoji stoletni tradiciji dokazala, da se zna dobro sukati po londonskih salonih, znala pridobiti izredno hitro vsaj tajne zaveznike. Začetkoma so gledali preko Slovaške na poljsko državo, kjer naj bi bil isti ali vsaj sličen družabni red vsaj povod simpatij do madjarskega fevdalizma. V nič manj znani kot škandalozni aferi ponarejevanja frankov je Madjarska ostala že — nekaznovana. Močna angleška roka se je stegnila nad francoskim državnim pravdnikom ... Dogodki zadnjih dni so strgali poslednjo krinko; doživeli smo Mo-nošter, tajno dopošiljanje italijanskega orožja, doživeli smo uradne izjave in pogodbe, ki prav nič več ne zakrivajo kakih diplomatskih tajnosti. S prihodom italijanskih politikov in tajnika Bottaia so nam brezobzirno povedali še to: Madjarska je znana kot obrambni nasip pred slovansko poplavo, kar naj bo tudi v bodoče, Bethlen sam pa je napovedal, da se bo tudi Madjarska sfašizirala; politiki fašizma mora slediti tudi gospodarstvo v fašizmu!''Tisti, ki so upali na kako demokratizacijo Madjarske, naj pričakujejo mesto nje še — poostritev avtokracije. Slednji moment je morda najnevarnejši; čim dalje zdrži, tem bolj se oddaljuje upanje, da bo zginil iz srednje Evrope veleposestniški intrigant. Madjarska hoče torej . ostati otok sredi splošne demokratizacije srednje Evrope. Ne mara priznati demokracije ne v politiki, ne v gospodarstvu, ne v družabnem življenju, ue v lastni, ne v sosednih državah. Ne mara se vživeti v sodobni zistem, ne v kako politično ali gospodarsko zvezo s tistimi državami, ki so ji najbližje in s katerimi je gospodarski promet naravno najživahnejši. Madjarska ne vztraja samo pri iredenti; Madjarska se bo še sfašizirala, da bo še bolj ekskluzivna! Spričo tega zahteva vsaka realna politika, da je obmejni čuvaj tem budnejši. Naj si Madjari ne delajo nobenih iluzij! Trdovratna carinska vojna kot uvertura v svetovno je končno zdrobila Madjarsko, ne Srbijo! Mnla antanta je obroč, katerega bi mogla razstreliti le nova svetovna vojna! Madjari vedo lahko iz zgodovine, kdo je proti njim že večkrat vkorakal preko Karpatov! Madjari tudi ne morejo skriti, da čim bolj vroče bije njihovo srce za Italijo in fašizem, se tembolj gromadijo oblaki nemškega bloka. Ne samo uradna Avstrija, temveč tudi Nemčija jim je dala že na znanje, da se ne pusti z njimi istovetiti. Najbrže bo iinel prav tisti madjarski politik, ki je ob tej novi ceremoniji kar naravnost povedal: Madjari, ali nI ta politika uam samo v škodo?! l/pravo /e vKopllar/evt ul.št.O - Čekovni račun: C/ubl/ana štev. 10.650 ln 10.349 sa Inseio/e, Sarafevoš1.7363, Zagreb št. 39.011, Vraga in Dunal št. 24.797 Uslišani u Budimpešti v Budimpešta, 17. apr. (Tel. »Slov.«) Danes so dospeli v Budimpešto italijanski faši-stovski poslanci, katerih obisk se je tako glasno napovedoval. Uradna in poluradna Madjarska jih je sprejela z velikimi slavnost-mi. Od meje do Budimpešte je bilo vse v fa-šistovskih zastavah. Prišlo je nekoliko faši-stovskih poslancev, novinarjev in županov. Sprejeli so jih z bučnimi fanfarami. Vendar pa ne manjka tudi skeptičnih glasov. Tako piše bivši ministerski predsednik Friedrich v »Pester Lloydu«, da se v ekstazi veselja popolnoma pozablja vprašanje praktične politike. Mussolinijevega balkanskega pakta ni treba, temveč je treba gledati, da se Madjarska pridruži zapadnim državam, da dobi tam trg za prodajo svojih produktov. Bivši notranji minister Lukas, član vladne stranke, izjavlja v nekem listu, da je italijanska politika sumljiva, ker se opira na enega samega človeka, in bi se lahko pozabilo, kaj bi se moglo zgoditi, če bi se ta edina trdna točka sedanje madjarske zunanjepolitične orjentacije omajala. Grof Albert Apponyi je na način, ki zbuja pozornost, odpovedal udeležbo pri ban- ketu, »ker je zadržan drugod«. — V madjarski poslanski zbornici je danes govoril ministrski predsednik Bethlen k proračunu. Napovedana politična senzacija pa je izostala, ker Bethlen o zunanjepolitičnih vprašanjih sploh ni govoril. Interesantna je bila njegova izjava o manjšiuskem vprašanju, pri čemer se je Bethlen obračal posebno na nemško manjšino. Rekel je: Naj vodijo sosedne države kakršnokoli manjšinjsko politiko, na Madjar-skem se je manjšinam vedno puščala najpopolnejša svoboda.(?) To vprašanje pa je kočljivo in ne sme se ga dotakniti nevešča roka. Nemška manjšina je med vojno zadosti dokazala svojo zvestobo madjarski naciji. Morala bi pa imeti potrpljenje z vlado in zaupanje v njene dobre namene. S potrpljenjem in taktom bi se dalo vse narediti. Bethlen je končno omenil še težkoče, ki jih delajo pro-vincijalni upravni uradniki pri vsaki odredbi, ki jih izda vlada v interesu manjšin. — Poslanska zbornica je danes sprejela predlog, da pozdravi Rothermerea za njegovo delovanje, ki ga je razvijal v interesu Madjarske. Grof Bethlen, madjarski ministrski predsednik. S posoifBcm zafotauljamo mir za oe£ desetletij Izjava ministrskega predsednika —- Vlada bo delala vso delovno dobo — O krizi ni govora — Vstop KDK v vlado sedaj nemogoč — Ogromon pomen posojila — Zveza med našim in angleškim gospodarstvom — Veliko gospodarsko obnovitveno delo na temelju tega posojila. Split, 17. aprila. (Tel- »Slov.«) Vladni predsednik Vukičevič je dal svojim pristašem izjavo, v kateri je rekel med drugim: Do ostavke vlade ne bo prišlo, ker se hoče, da skupščina dela vso periodo. V gotovih trenutkih je bilo razpoloženje za sestavo široke koncentracijske vlade, v katero bi vstopila KDK. Ta kombinacija je imela veliko število pristašev tudi v vladnih krogih. Radikalni klub pa je vztrajal na svojem stališču, da ne vstopi v koncentracijo, kateri ne bi načeloval radikal. Glede poslednjega poskusa opozicije, da bi Marinkovič sestavil vlado, je rekel Vukičevič, da gre radikalni klub raje v opozicijo, kakor da bi pristal na vlado, kateri ne bi načelovala kaka osebnost radikalnega kluba. Tudi dr. Korošec je satno za vlado, kateri je na čelu radikal, pa tudi Spaho ne bi vstopil v kombinacijo brez radikalov. Razpoloženje, ki je vladalo v delu vladnih radikalov za vstop v vlado, se je pokvarilo z zadržanjem voditeljev koaliciie, posebno z Radičevimi izjavami v Budimpešti in Pragi, ki so ogorčile celo del čeških politikov. Te izjave so povzročile, da je tisti del radikalov in demokratov, ki so želeli, da vstopi v vlado, zgubil vanje zaupanje. Tudi demokrati ne bi danes po vsem tem zapuščali radikalov Radiču in Pribičeviču na ljubo. Radičeve kombinacije z Marinkovičem nimajo nobene opore-Vesti o tem. da bi vlada podpirala ustanovitev nove hrvatske stranke, so neresnične. Dalje se je Vukičevič dotaknil najetja zunanjega posojila. KDK greši, ako misli, da se posojilo ne bo najelo brez njenega pristanka. Anglija nam daje posojilo in samo zahteva program uivesticijskih del, ki se bodo izvršila s pomočjo tega posojila. Ravno tako se opozicija moti, če misli, da nam je potrebna za sprejetje nettunskih konvencij. To slepilo bi se moglo ljuto maščevati nad Pribičevičem in Radičem. Ker mislita, da sta potrebna radi posojila in konvencij, se čutita močna in mislita, da morata za vsako ceno v vlado. Stav-ljata pogoje, ki jih ne more sprejeti nihče. Naše jposojilo na Angleškem je velik vladni uspeli. Realizacija tega posojila je najboljše jamstvo za mir v Srednji Evropi. Anglija, ki daje naši državi tretjino več, kakor je dala Nemčiji za osiguranje Dawesovega načrta, dve tretjini več, kakor Poljski za njeno stabilizacijo, ima največ interesa, da ohrani mir v Srednji Evropi za dolgo vrsto let. S tem posojilom zelo zaposli svoj kapital v naši državi. Po najetju tega posojila bo prva skrb Angleške, da naša država gospodarsko miru« napreduje. S tem posojilom zagotavljamo našemu ljudstvu mir za več desetletij. Ta čas moramo porabiti za zboljšanje svojega gospodarstva. Glavna dela se bodo izvedla s pomočjo posojila. Za povzdigo kmetijstva se bo porabilo 6—700,000.000 Din. Med drugim se bo uravnala Sava, da bo postala plovna od Zagreba do Belgrada. Mnogo se bo storilo za izsušitev polja. O položaju v radikalnem klubu je dejal, da klubova opozicija napada vlado samo na shodih. Kadar pa pridejo pred klub vpraša-šanja, zaradi katerih se vodi boj, so zopet vsi složui. V Split sem prišel, pravi Vukičevič, povsem zasebno, da se med velikonočnimi prazniki odpočijem in da pobegnem pred belgrajskimi časnikarji, ki so prava nadloga. Posa'ania za posojilo napredu'ero v London, 17. aprila. (Tel. »Slov.«) Pogajanja o jugoslovanskem zunanjem posojilu se bodo bržkone obnovila začetkom prihodnjega meseca v Londonu. Kakor doznava Vaš dopisnik iz City, vlada med Londonom in Parizom neka needinost, ker želi Francija, da bi se jugoslovanska stabilizacija izvršila po navodilih Francije. Čuje se, da neki angleški bančni sindikat sedaj previdno sondira v Parizu, v koliki meri naj se udeleži Francjia jugoslovanskega stabilizacijskega posojila. — 0 romunskem stabilizacijskem posojilu vlada v Londonu še popolna nejasnost. Pred nekaterimi tedni so došle o newyorških pogajanjih iz Newyorka, Pariza in Bukarešte deloma nasprotujoče si vesti, da se je posojilo še sklenilo. Medtem sta se posredovalca Rist in Wes-nay vrnila iz Amerike, ne da bi bila podala kako izjavo o uspehu svojega potovanja. V Londonu ne verujejo, da bi se Blairova skupina v Newyorku pridružila rumunskemu posojilu, ne da bi se prej pomenila z angleško in nemško skupino, in ker v City o takem domenku še ni ničesar znanega, se ne računa s tem, da bi se romunsko posojilo kmalu emitiralo. Turško-bolgarska nc sodba sklen'ena? r Sofija, 15. aprila. (Tel. »Slov.«) Turški zunanji minister Tevfik Ruždi bej se je, kot smo poročali, v Sofiji sestal г bolgarskim zunanjim ministrom Burovom. Z ozirom na ta sestanek se v Carigradu misli, da se je v Sofiji sklenila pogodba o prijateljstvu in arbitraži mod Turčijo in Bolgarijo. Turčija pripisuje temu koraku posebno važnost. Poga>ania s Pra Potrti neizmerne žalosti, klanjajoč se volji Vsemogočnega, naznanjamo vsem prijateljem in znancem prežalostno vest, da se je naša nad vse ljubljena dobra hčerka, sestra, svakinja in nečakinja, gospodična MARTA POTT Otomane 630 Din, povzetje 40 več, v zelenem ali rdečem goblenu. Pri večjem odjemu za hotele in prenočišča še popust. Solidno delo. — Rudoli Sever, tapetniitvo, Marijin trg 2. Brusni kamen Izkopninska podjetja prosim, da mi nemudoma pošljejo vzorčni cenik rudninskih kosnih brusnih kamnov. Štefan Be-jek, Krog it. 48, p. Murska Sobota, Prekmurje. A. Treo & M. Macun stavbno in tesarsko podjetje, trgovina s stavbnim materijalom, skladišče in pisarna, Ptuj, Ormoika cesta št. 8. Vrvarske izdelke najboljše kvalitete kupite najceneje v največji vr-varni Jugoslavije: Mehanična vrvarna Šinkovec, Grosuplje. Komisijska zaloga Palme, Celje, Cankarjeva 7, Maribor, Koroška 8. 1503 Razpis! Mestna občina Tržič razpisuje dela za postavitev dečjega doma združenega z zasilno bolnico v Tržiču. Kompletne lesene dele nadtalne zgradbe (barako) dobavi občina, podpritlični prostori bodo zidani. Načrti so interesentom na vpogled pri mestnem županstvu. Ponudbe s pavšalnimi cenami je vložiti do 30. t. m. Mestno županstvo Tržič, dne 13. aprila 1928. Poravnale naročnino! gojenka 4. letnika drž. učiteljišča, v cvetoči dobi 19. leta, večkrat previdena z Najsvetejšim, preselila v večnost. Pogreb se vrši iz javne bolnicc v sredo, dne 18. aprila t. 1. ob 3 popoldne. Ljubljana, dne 16. aprila 1928. Globoko žalujoča rodbina Kari in Marija Pott in vsi ostali sorodniki. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Brez posebnega naznanila. Mestni pogrebni zavod. Po kratki in mučni bolezni je danes odšla v Večnost naša nad vse ljubljena soproga, mamica, hči, sestra, svakinja in teta, gospa Jožica Krek soproga trgovskega zastopnika Pogreb nepozabne pokojnice sc vrši v torek 17. aprila 1928 ob 5 popoldne od doma žalosti, Sp. Šiška, Lepodvorska ulica 23, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 16. aprila 1928, Janez Krek, soprog, Janezek in Milan, sinova, in ostalo sorodstvo. V globoki žalosti naznanjamo, da je naš srčnoljubljeni brat, stric in svak, gospod šoier tvrdke A. Šarabon, v nedeljo 15. t. m. po enoletnem mučnem trpljenju, v 36. letu starosti, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek 17. aprila 1928 ob pol 4 popoldne iz mrtvašnice splošne javne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 15. aprila 1928, Globoko žalujoči ostali. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Sedmi natis velike izdaje Slovenska kuharica Priredila S. M. Fellclta Kalinšek Vsestransko spopolnjena izdaja г mnogimi slikami v besedilu iu 33 umetniškimi prilogami v naravnih barvah (193 barvanih slik). Elegantno vezana 160 Din. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Opr. Stev. 1668/28. Ljubljana, 1]. IV. 2& Razpis mesta učitelflce - gospodinje v smislu Uredbe Miš. Nar. Zdravja z dne 3. 10. 1928, H. Br. 9865/28. Razpis Higijenski zavod kraljevine Srbov, Hr. vatov in Slovencev v Ljubljani razpisuje л smislu Uredbe Ministrstva Narod. Zdravja z dne 3. marca 1928, H. br. 9865, čl. 16 mesto potujoče učiteljice ~ gospodinje s prejemki II. kategorije drž. uslužbencev, Prošnji je priložiti poleg zrelostnega spričevala še spričevalo o usposobljenosti in praksi v vodstvu gospodinjskih šol, — Prošnje je vlagati do 1. maja 1928 pri pred< stojništvu Higijenskega zavoda v Ljubljani Predstojnik zavoda: Dr. Ivo Pire 1. r. Za jugoslov. patent št. 2542 od 1. januarja 1924 na: Postopek za neprekinjeno destilacijo in neprekinjeno frakcijonira-nje potroleja, drugih ogljenčevib vodikov ali mešanic iz bežnih tekočin, kakor tudi priprava za izvedbo postopka (Veriahren zur ununterbrochenen Destillation unđ ununterbrochenen Fraktionierung von Petroleum, anderen Kohlenwasserstoffen oder Mischungen ans fluchtigen Fliissigkeitten, sowie Vorrichtung zur Durchfiihrung des Veriahrens) se iščejo kupci ali odjemalci licenc. — Cenjene ponudbe na: Ing. MILAN ŠUKLJE, Ljubljana, Šelenburgova ulica. SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NDDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE Prostovoljna sodno dražbo! Dne 17. t. m. in nadaljnje dni se bo prodajala zapuščina po umrlem gospodu Fran Ksav. Casperju, obstoječa iz novega pohištva, tapetniških predmetov, raznih preprog, slik itd. Prodajalo se bo vsak dan dopoldne od 9—12 in popoldne od 3—6 na dvorišču tovarne DERENDA, Emonska cesta št. 8. ZAHVALA Vsem blagim srcem, ki so sočustvovala z nami ob prebridki izgubi, ki smo jo utrpeli s tem, da so je za večno poslovil od nas naš iskrcnoljubljeni ftžANJO izrekamo svojo najglobljo zahvalo. Najlepša zahvala g. Vasiliju Markoviču in njegovi zaročenki gdč. Angelini, ki sta mu v Zagrebu, kjer je Franjo ležal na medicinski kliniki, lajšala trpljenje Posebej se nadalje zah/a-ljujf-mo vsem onim številnim prijateljem, znancem in bivšim sošolcem pokojnega Franja, ki so nam dali uteho s prelepimi Izrazi iskrenega sočustvovanja. Zahvaljujemo se vsem, ki so pokojnega Franja spremili na zadnji poti, posebno gasilnim društvom Gorica, Šmartno ob Dreti, Nazarje in Rečica ob Savinji. Prisrčna hvala tudi g. nadzorniku Pulku za ganljivo poslovilo ob odprtem grobu. Vsem, vsem izražam zahvalo v imenu družine: Joiko Praznik, brat. 1л Jutfoalovaniko tiskarno I Uubliaoii Karal СЛ lzdaiateli: df. F«. KuIotco, Uredniki Franc Tersetflavt BISERNO BELI Z0B3E DEHTEČA USTA SARG-OV J. M. Kai fe pridobila Шштш 2 daučnc refiriro? Glej »Slovenca« z dne 14. aprila 1928, št. II. Zemljarina. Naša država je v pretežnem delu agrikulturna. Zato je zanjo način obdačbe zemljiške posesti življenskega pomena. Od tega vprašanja zavisi uele eksistenčna možnost poljedelskega stanu marveč posredno tudi razvoj trgovine, obrti in industrije. Višina zemljarine regulira namreč posredno tudi višino mezd in plač, vpliva na režijo proizvajalnega procesa in trgovine, odloča o višini režije, omogoča izvoz itd. Z eno besedo, od vprašanja, kako obdačimo zemljiško posest, zavisi bodoči način razvoja vsega našega narodnega gospodarstva. Osobito je pa na tem vprašanju prizadeta Slovenija, ker inora tekmovati z drugimi, po naravi bogatejšimi pokrajinami naše države. Višina zemljarine zavisi od dveh činite-ljev in sicer a) od višine davčnega postavka in b) od odmerne osnove. Nevarnost preobdačbe tiči po mojem mnenju ne v vprašanju določitve davčnega postavka marveč v določitvi odmerne osnove. Pri določitvi davčnega postavka stale bodo vse pokrajine na enotnem temelju, ker jih bo združevala skupna korist. Težje bo stališče Slovenije, ko se bo določala odmerna osnova, t. j. čisti katastrski donos, ker se bo ta ugotavljal v vsaki pokrajini posebej. Po členu 27. zakona o neposrednih davkih se bo iz naslova zemljarine plačeval: a) osnoVni davek, ki se bo preračunaval od vsake parcele posebej in b) dopolnilni davek po vsoti katastrskega čistega dohodka vsega davku zavezanega zemljiškega posestva, katerega ima davčni zaveznec v območju enega upravnega davčnega oblastva. Davčna stopnja za osnovni davek v zakonu še ni določena. Določi se po zakonodajni poti, čim se ugotovi v smislu člena 20. leg. cit. čisti katastrski donos za vso državo. Pač pa so znane davčne stopnje za dopolnilno zemljarino. Gibljejo se v mejah od 2% do 17% od celokupne vsote čistega katastrskega donosa, kakor sem ga že zgoraj označil. Dasiravno nam dosedaj odstotki osnovnega davka še niso znani, vendar se da pred-vidna višina zemljarne vsaj približno določiti. Jasno je namreč, da davčna stopnja zemljarine ne more in čim hočemo preudarno postopati, tudi ne sme presegati davčnih najvišjih stopenj pri drugih davčnih vrstah. Kakor bomo pozneje videli, znašajo najvišje davčne stopnje pri zgradarini 20%, pri pridobnini 22%, pri rentnini 15%, pri družbenem davku 27% in pri uslužbenskem davku pa 18% od vsakokratne odmerne osnove. Ker znaša najvišja postavka pri dopolnilni zemljarini 17%, je že sedaj jasno, da osnovni davek ne bo po vsej priliki presegal 10% od odmerne osnove. Da moremo zemljarino v konkretnem primeru vsaj približno določiti, rabimo še odmerno osnovo, t. j. novi čisti katastrski donos. Ta se pravkar ugolavlja po določbah člena 20. leg. cit. Znašal bo večkratni izno« sedanjega čistega katastrskega donosa. Določil se bo potom »količnika«, t. j. povprečnega razmerja med dosedanjim in novo ugotovljenim dohodkom. Novi dohodek zemljiške posesti se pa določa po cenah kmetijskih pridelkov v času od dne 1. julija 1925 do dne 80. junija 1926. Nevarnost preobdačbe tiči predvsem baš v tem, da se količnik previsoko ugotovi. Zato predvideva člen 21. leg. cit. kontrolo po posebni komisiji. Naloga Plana, ki bo zastopal koristi Slovenije bo pač, da se event. pritožbe proti višini količnikov (člen 20, odst. 3 leg. cit.) pravilno rešijo. Njegova skrb naj bo, da končno-veljavni količnik Slovenije tudi sicer odgovarja dejanskim razmeram in dn bo v pravem razmerju do ostalih, po naravi bogatejših pokrajin. Novi čisti katastrski donos je finančna uprava že predhodno in približno določila. Njeni organi so ugotovili, da znaša sedanji povprečni čisti katastrski donos v Dalmaciji 40 Din, v Črni gori 20 Din, v Sloveniji 161 Din, v Južni Srbiji 150 Din, na Hrvatskem in v Slavoniji 175 Din, v Severni Srbiji 180 Din, v Bosni in Hercegovini 150 Din, v Vojvodini 060 Din na hektar. Ali so ti donosi v pravem medsebojnem razmerju odnosno ali ni morda Slovenija preocenjena, naj odločajo narodni ekonomi in politiki, dokler je še čas in je dana možnost poprave. V svrho primerjave nadnjam, da je znašal v letu 1926 povprečni čisti katastrski donos Slovenije na hektar okoli 7.94 kron. Celokupni čisti katastrski donos Slovenije (a brez Prekmurja) je znašal namreč takrat 11,519.962.48 kron in površina davka zavezanih zemljišč pa 1,450.679 ha 48 a 79 m2. Da ugotovimo razliko med dosedanjo ob-dačbo zemljiške posesti v Sloveniji z davčnim bremenom, katerega bodo predvidoma nosila zemljišča po davčni reformi, naj služi sledeči primer. Po dosedanjih davčnih zakonih bi stranka plačala od zemljiške posesti v obsegu 10 ha s povprečnim čistim katastrskim donosom per 79.40 Din (pri odmeri zemljarine se čisti katastrski donos počvetori) sledeče t.uvščine: a) 20% zemljarino 15.88 Din; b) 150% enotni državni pribitek 23.82 Din; c) 500% izredni davčni pribitek 198.50 Din; č) invalidski davek 12 Din; d) komorsko doklado 6 Din. Celotno davčno breme bi torej po dosedanjih davčnih zakonih znašalo 256.20 Din. Po davčni reformi bi isti posestnik plačal: a) osnovno zemljarino, ako znaša davčni postavek predvidoma le 10% 161 Din; b) dopolnilno zemljarino, ako celokupni čisti katastrski donos posestva v območju enega davčnega oblastva ne presega 2000 Din 32.20 Din. Nova zemljarina bi znašala torej (kakor zgoraj brez avtonomnih dokladl) 193.20 Din. Po vsej priliki bo znašal novi zemljiški davek v Sloveniji nekaj manj kot dosedaj. S stališča pametne finančne politike je to le pozdravljati, ker je znižanje tega davka eno glavnih sredstev, da pridemo do gospodarske utrditve. TJvaževati pa moramo, da bo razlika med 1 staro in novo obdačho zemljiške posesti v posameznih primerih še izdatno višja in sicer v dobro davčnega zavezanca, ker odpade s 1. januarjem 1929 dohodnina, katero je baš naš poljedelski stan težko občutil. Oblika dopolnilnega davka ni povsem posrečena, ker lahko povzroča neko v dejanskih razmerah neutemeljeno neenakomernosl v ob-dačbi zemljiških posestev. Če pa uvažujemo ostale dobre strani nove zemljarine, moramo pa priznati, da ta nedostatek povsem odtehtajo. (Dalje prih.) KINA VINO z železom, najučinkovitejše sredstvo proti slabokrvnosti. - Dobiva se v vsaki lekarni. Jakob Wassermann: Zver V neki srednjeneniški prestolici so izbruhnili po revoluciji težki stavkovni nemiri, katerih se s strahom spominjajo meščani še danes. Onega meglenega februarskega jutra se je zgrinjalo in valilo na tisoče praznujočih delavcev proti prometnim ulicam notranjega mesta; s hruščem in truščem se jim je pridružila neštevilna drhal, ki je vedno brezposelna, in kmalu ni mogla več tudi ojačena policij« zaustavljati naraščajočega ljudskega toka. Izložbe so se hrupno zapirale, s panično naglico so zatvarjnli kavarne in gostilne, vetrna vrata so grmela v zapah, na oknih so se pojavili radovedni in prestrašeni obrazi, ko se jo zaslišalo divje vpitje in žvižganje prihajajočih mas. Kakor povodenj so te nadaljevale nevzdržno svojo pot; kamenje je letelo proti stenam in razbijalo šipe; tu in tam je počil strel; varnostna straža se je že čutila potisnjeno v obrambo in se branila s sabljami in gorjačami; vrišč in srd sta rastla od trenutka do trenutka; vedno grozotneje je odmeval hrušč; gole roke in stisnjene pesti so se dvigale; strastno razpaljene oči so žarele po plenu in maščevanju; žene so kačile može, raztrgani otroci so napoljnjevnli vzdušje z oglušujočim vriščenv, treba bi bilo samo še malenkostnega povoda, kake drzne zbadljivke morda, in moritev in plenitev bi bila neizbežna. Tedaj se pripelje preko Irgn, do katerega so prvj od množice ravno dospeli, precej velik voz, podoben po svoji obliki vozu za pre- J\a / / aj/e novega KOLEDAR Sreda, 18. aprila: Apolonij, mučenec, Antia, muc., A m idej, spoznavalec, Elevterij, škof. — Jutri: Ema, Leon. Dunajska vremenska napoved za sredo, 18. aprila: Severne Alpe in vzhodni rob Alp: Izpremenljivo vreme, mrzlo, v višjih legah nevarnost slane. — V Južnih Alpah po večini jasno, nižja temperatura. ZGODOVINSKI DNEVI 18. aprila: 1916 je umrla voditeljica norveškega ženstva Gina Krog. —■ 1882 so Ze-d in jene države za deset let prepovedale naseljevanje Kitajcev. — 1905 je pogorela v občini Pijava gorica vas Vino pri Smrjanih. — 1916 se je na Angleškem uvedla splošna brambna dolžnost. — 1764 se je rodil ruski pisatelj Ivan M. Dolgorukij, ruski knez. — 1752 je papež Benedikt XV. zopet ustanovil v Gorici nadškofijo. — 1906 je bil v San Franciscu v Ameriki strahovit potres, ki je uničil mesto. Mesto je zgorelo. Več tisoč žrtev. — 1820 se je rodil v Splitu komponist Franz v. Suppe (Dichter und Bauer). — 1878 je umrl kemik Justus v. Liebig. — 1892 je umrl pesnik Frie-drich von Bodenstedt. 1886 je pogorelo gali-ško mesto Strij. — 1902 je bil docent ua dunajskem vseučilišču dr. M. Murko imenovan za rednega profesorja slavistike v Gradcu. — V Belgiji jo izbruhnila delavska stavka. Stavkalo je 300.000 delavcev, ki se jim je pridružilo tudi vojaštvo. * * * •k Velika skupščina Slovenske Straže se bo vršila v sredo 9. maja ob 4 popoldne v prostorih Kat. slov. akad. starešinstva r Miklošičevi cesti 7 v pritličju z običajnim sporedom in spremembo pravil. — Vodstvo Slovenske Straže. k Vse župne urade prosi »Sveta vojska« v Ljubljani, da se zavzamejo za častno udeležbo pri trsatskem romanju. Nekatere župnije so prijavile mnogo udeležencev, nekaj pa jih je še brez vsakega odziva. V interesu razvoja ireznostnega gibanja je, da se romanja udeleže vse župnije. kr Shod SLS v Stari Loki. V nedeljo, dne 22. aprila ob 10 bo shod pri »Fortunovcu« v Binklju. Poročala bosta gg. poslanca Brodar in Planina. K obilni udeležbi vabi krajevni odbor SLS, občine Stara Loka. •k Zborovanje okrajnih delegatov SLS za gornjegrajski okraj se vrši v nedeljo 22. aprila po sv. maši ob 9 pri Sv. Frančišku v Savinjski dolini. Na sporedu so važna poročila, med drugimi se bodo obravnavale tudi razne okr. zadeve. k Oblastni odbor je začel, kakor nam poročajo iz Kranja, s preložitvijo klanca na cesti Mlaka—Tenelišče. V ta namen je prišel v Te-netišče odposlanec oblastnega odbora inž. Fink, ki bo vodil gradbena dela. S tem je oblastni odbor začel z nadaljevanjem dela, ki ga je tako uspešno izvrševal bivši kranjski deželni odbor. * Nevarno je obolel g. dr. Radoslav Pipuš, odvetnik v Mariboru in predsednik Posojilnice v Narodnem domu. ■k Iz frančiškanskega reda. Včeraj se je v Mostaru sestal kapitelj frančiškanske pro-vincije za Hercegovino k seji, na kateri je bil izvoljen za provincijala dr. fra Dominik Man-dič, za kustosa dr. fra Cuturič, za definit irje pa fra Jurkovič, fra Lesko, fra Marič in fia Dragičevič. "k Praški župan dr. Ваха pride 23. aprila s 15 občinskimi svetniki na poset v Zagreb, Ijer si bo ogledal razne mestne institucije Zvečer se potem vrne v Prago. • * Najboljši čevlji so Gazela milo. Smejete se ob tem stavku. Pa je čisto možno, da boste med prvim in 26. majem na zadnji strani >Slo-venca« v oglasih brali tudi ta stavek. Samo pazno boste morali iskati take in slične napake, pa če jih najdete vsaj pet v tem času in boste izžrebani, se boste v aeroplanu vozili v Belgrad in nazaj, ali pa se boste 14 dni sulnčili ob morju na otoku Krku, morda se boste na novem kolesu vozili, ali pa vas bo krasna budilka vsak dan zbudila iz prijetnih sanj. In kar je glavno, vse te dobrote boste uživali na stroške »Slovenca«. k V delu za narod. V petek 13. aprila so se zbrali v Kočevju zastopniki cestnega odbora za kočevski sodni okraj, zastopniki, občin, oblastni poslanci gg. dekan Skubic, župnik Eppich, šolski nadzornik Peterlin ter oblastni odbornik Evgen Jarc, da so pogovorijo o najnujnejših cestnih zvezah v kočevskem sodnem ckrnju. Ko so zastopniki občin in cestnega odbora povedali svoje želje, in jo oblastni odbornik g. Jarc povedal, koliko sredstev ima oblastni odbor za zidanje novih cestnih zvez na razpolago, so sklenili, da začnejo tako,' zidali naslednje ceste kot najnujnejše: Stara cerkev—Novi breg, Knežja lipa—Spodnji log, Draga čez oba Kota do oblastne meje v smeri Prezid. Za prvo (Stara cerkev—Novi breg) so izdelani tudi že podrobni načrti še izpred vojne in jo lahko takoj začnejo zidati. Tudi so govorili o tlakovanju kočevskega mesta. Vendar se bo ta zadeva resno začela šele, ko bo izvoljen nov župan in če bo premoženjska uprava voljna odriniti kak dinar. Podrobni načrti za tlakovanje mesta morajo biti tudi že gotovi, saj so ga zeniljemerci merili po dol-gem in po čez — za volitve. k Ustanovitev zdravstvenega odseka v Brežicah. Po dobroobiskanem predavanju OUZD o zavarovanju in higijeni delavcev, ki se je vršilo preteklo nedeljo v Brežicah, se jo ustanovil zdravstveni odsek, ki ima kot posvetovalen organ OUZD namen, paziti na predhodne, zdravstvene in varnostne ukrepe v korist delojemalcev, posredovati med njimi in delodajalci ter okrožnim uradom, kakor tudi preprečevati izkoriščanje OUZD po simulacijah in drugih zlorabah. k Tabela za preračunavanje uslužben-skega davka, tiskana na finem kartonu s platnenimi pregibi, je na razpolago v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani po 10 Din za komad. Tabela se ozira na dnevno, tedensko in mesečno plačo. V Jugoslovanski knjigarni so na razpolago tudi tiskovine za potrebne sezname k uslužbenskemu davku po Din 1.50 za polo. Pii naročilu 100 pol naenkrat se računajo seznami po 1 Din. k Smrt Slomškovega birmaiiea. V Šmart-nu pri Saleku je bil pokopan na belo nedeljo 80 letni Jožef Brglez, p. d. Čujež, iinovit posestnik iz Pake pri Velenju. Rajni je bil častni občan velenjske občine, 45 let njen odbornik, 33 let odbornik okrajnega zastopa, dolga leta je slalen. Nc hodite brez dežnega plašča na prosto. Nabavite si ga pri tvrdki Drago Schwab, Ljubljana. voz pohištva; ni imel trdnih stranskih sten, ampak zastore iz rjave jadrovine; ti zastori so nosili grb kraljeve rodbine, ki je do nedavna vladala v deželi. Pogled na osovraženi znak je razpalil srd upornikov do besnosti. V trenutku so obkolili vozilo; trud policistov, da prodro sklenjeni krog, je bil brezuspešen. Voznik je ustavil konja, ki sta vidno drhtela; z zadnje, stopnice je skočil človek, ki je naglo zgrabil svojo karabinko in napel petelina. To je bilo znamenje za napad; udarec s pestjo ga je treščil na tlak; trideset, štirideset pesti je grabilo po zastorih s kraljevskimi grbi; nihče se ni menil za krepke svarilne gibe voznika, beseda, ki jo jim je zaklical, je zamrla v splošnem hrumu; varujoči ovoji so v cunjah padali z ogrodja; komaj se je to zgodilo, že so se umikali vsi prestrašeni tudi najdrznejši, žvižganje, vrišč, vpitje je zamrlo kakor na povelje, in oni, ki so mogli videti, kaj se je godilo, so prisilili s svojo srepo tišino v molk tudi one, ki so samo temno slutili in upirali pogled preplašeno in nevoljno v tilnik pred-stoječim. Na vozu je stal nubijski lev iz kraljevega /verinjaka. Nova vlada je zavoljo stroškov, ki jih je povzročila njegova prehrana in vzdrževanje, pa tudi zaradi gotove nenaklonjenosti nasproti takim igračkam svojih bivših gospodov, sklenila, da ga proda v inozemstvo; in ravno to jutro so ga hoteli spraviti na kolodvor in ga tam odpremiti. Ko je padla jadrovina г ogrodja, se je lev dvignil in zrl s spoštovanje zahtevajočim dostojanstvom preko tisočglave množice tako dolgo, dokler ni bilo slišati uiti najmanjšega glasu niti diha i/ nje. V njegovem žarnem očesu se je lesketala elika daljnega, dalnjega sveta. In ta svet tu, kaj je bil ta nasproti onemu? Kamenit in brez jasnega neba, skrivnostno hrumeč in smrdljiv. Vonj bede ln lakote — ali ga je zavohal? Ali je mogel slutiti iz obupa iu zlobe porojeno strasti, on, ki ni poznal uiti zlobe niti obupa, od strasti pa samo pristne, njemu lastne silne po naravi? Ali je pač resnično videl razpaljene in spaeene obraze, ali pa je sprejel vase samo njihov odsev, samo dele celote: slisnjene zobe, razrita čela, izpahnje-ne brade, bes uničevalcev v pogledih, brezdušen pogled furij, zagrizeno zaničevanje nedoraslih? Ti pa so zaslutili z nekim skoro religioznim občutkom nekaj jim popolnoma tujega. V; svojih umazanih luknjah, kjer so doniovali in snovali nesrečo, kjer so ležali njihovi bolniki in kjer so se rojevali njihovi otroci in kjer so se oni sami prodajali zagrenjenosti nad krivico, ki jo postala njihova dedščina vsled slabe urejenosti v družbi, na vseh svojih poteh, pri vseh svojih delih, in še v sanjah njihove usužnjene domišljije niso nikoli še zrli prikazni, ki bi jih bila tako glasno opominjala na to, kar je tako daleč od njihovega sveta, na veličastvo in silo narave. Nekaj negotovega, kakor strah in slutnja se je vzbudilo v teh zakrknjenih ljudeh; zdrznili so se; napete mišico so popustile, povesili so oči, njihove goste vrsto fo se odprle, kmalu so se polastili stražniki nekaterih nevarnih kolovodij in za t krat je bil upor v kali udušen. »SLOVENEC«, dne 18. aprila 1928. Kongres socialistične stranke Zatretf moramo škodilivce Naši žerjavovci bi se radi izvlekli iz lastnega blata Ko vidijo, da jih vsa Slovenija zapušča radi njihove nepoštene politike, zlasti nepoštenega pisarjenja njihovih listov, skušajo sedaj dobiti kaline na novo past. Začeli so vpiti »proti hegemonistom«. Cele sode tinte so že razlili na »srbijanske hegemoniste«. Enakopravnost zahtevajo in prečansko fronto snujejo, vse v sladkem upanju, da bo ta nova prevara pri-inamila volivce zopet k volivnim žaram SDS. Radi javnega mnenja, ki ga vedno ponavljanje laži vstvarja, je treba odgovarjati in vedno znova klicati v spomin dejanja, ki vpijejo, da žerjavovci zdaj same sebe lažejo- Danes pod-črtajmo le eno. V boju proti centralističnemu sistemu, ki ga je SDS proglasila za svojega, je nosilo ogromno pezo naše časopisje. Leta in leta smo podpirali slovenske poslance v njihovi borbi proti ideologiji, ki jo je zastopal Svetozar Pribičevič in ki jo je SDS uveljavila v centralistični ustavi. Življenje, tudi državno, nam je vsak dan dajalo prav, centralizem je rodil vedno nove go-rostasnosti, ki so same bile dokaz, da so žerjavovci za piškav strankarsko-politikarski oreh prodali vse prečane brezkontrolnemu izkoriščanju. Z dokazi nam žerjavovski tisk ni mogel blizu. Odločila je surova sila. V Baltičevi eri se je začelo divje, nezakonito preganjanje našega tiska- Konfiscirali, ustavljali so nas radi borbe za pravice prečanov. Tiskarno so obkrožali kor-doni policije, kot bi bilo ta gnezdo zarote, zato ker smo od tu vodili boj za kulturne in politične pravice Slovencev. Da bi nas gospodarsko uničili, so zaplenjali naklado za naklado, pa če je bila v listu tudi le najrahlejša obsodba izže-manja Slovenije in prečanskih krajev. To je bilo takrat, ko je Svetozar Pribičevič v narodni skupščini svečano izpovedoval, da hrvatskega in slovenskega vprašanja sploh ni, da je sporazum s Hrvati in Slovenci nemogoč, ker smo eno in se kot eno sami s seboj ne moremo pogajati. Tedaj smo imeli prav tako hegemonijo. Slovenski in hrvatski kraji so bili izročeni v brezobzirno eksploatacijo SDS, ki je ta rabeljski posel tako temeljito opravila, da je bilo okoli 30.000 hrvatskih kmetov batinanih in zaprtih radi njihove narodne zavednosti in da je slovenskemu kmetu birič za davke živino iz hleva vlekel. Če je danes kljub stari mrtvi črki centralistične ustave, dejansko nov položaj, ki je vrnil Sloveniji velik del samouprave, zlasti na davčnem in gospodarskem polju, se je to zgodilo .jproti volji žerjavovcev. Če smo danes Slovenci zopet uvaževan državni narod, vemo, da smo morali prestati in premagati neverjetne hudobije žerjavovskih dcnunciacij, ki so naš narod, našo univerzo. slovenske častnike, duhovnike in uradnike oblatile kot protidržavne škodljivce, da smo vsi Slovenci morali prehoditi križev pot političnega preganjanca, vse radi izdajstva in lažnjivega ovaduštva samostojnih demokratov. Danes, ko je srbski del države spregledal in spoznal iskreno domoljubje slovenskega naroda, ščuvajo isti ljudje, ki so včeraj zlorabljali Srbe proti nam, sedaj prečane proti Srbom- — Polpretekla zgodovina nam pove, da je treba Srbom samo pomoliti prst in zopet bo SDS tista, ki bo vihtela bič po Hrvatski in Sloveniji. Vemo, da se to ne bo zgodilo. Nastopili smo pot napredka, stopnjema napredujemo in popravljamo prečanskim narodom storjene krivice, dviga se naše gospodarstvo, raste iskrenost in ljubezer med Srbi, Hrvati in Slovenci, utrjuje se država- Da bo to blagodejno delo napredovalo, moramo zatreti zločinske pojave v naši politični javnosti. Taka zločinska igra pa je žerjavovsko vpitje proti hegemonistom. Narod naš mora to vedeti in se po tem ravnati. Novi osnutek zakona o pokom nskem zavarovancu nameščencev V ponedeljek, dne 16. t. m. se je vršil v magistratni dvorani izredni občni zbor Pokojninskega zavoda za nameščence, da razpravlja o novem osnutku pokojninskega zakona. Malone soglasno so bile sprejete vse točke novega projekta, ki omogoča temeljito zboljšanje pokojninskega zavarovanja privatnih nameščencev. Tozadevni zakon se bo predložil parlamentu. Dosežen je bil med nameščenci in, delodajalci popoln sporazum. Posebno so se odobravala izvajanja g. Jelačina, ki je pokazal popolno moderno razumevanje našega socialnega položaja. Pripominjamo, da je osnutek novega zakona v glavnem delo dr. V r a n č i č a . zavarovalnega tehnika Šantiča, inženerja Šu ki je ta in Veko-slava V r t o v c a. Pri vprašanju reforme zastarelega Zerjavovega volivnega reda pa je prišlo do bojnega glasovanja. Zanimivo je, da so združeni socialisti, samostojneži in samostojni demokrati glasovali za zastareli vo-livni sistem, proti kateremu so glasovali med drugimi tudi .Telačin, Šuklje in Vrtovec. Razmerje glasov je bilo 15 : 21. Sklenilo se je, da se dela z vsemi silnmi na to, da se novi zakonski projekt čimprej izglasuje v parlamentu. Pavel Axelrod umrl. Pavel Aselrod, soustanovitelj ruske socialistične stranke, je včeraj umrl v Berlinu. r Belgrad. 17. aprila. (Tel. »Slov.«) Socialistična stranka (SPJ) je imela v Belgradu kongres, ki se je z današnjim dnevom končal. Zanimiv je kongres bolj po tem. kar se ni ua njem govorilo, kakor po tem, o čemer se je govorilo. Razven dr. Zivka Topaloviča se nihče ni več bavil s komunizmom in tudi dr. Topalovič je samo referiral o mednarodni borbi proti boljševizmu.. Vedno bolj se opaža, da ponehuje nekdanja velika opozicija proti komunistom v socialističnih vrstah ter da se vrši počasno, skoraj nevidno spajanje obeh marksističnih struj v eno. Kongresu so prisostvovali poleg maloštevilnih jugoslovanskih delegatov delegat češkoslovaške socialdemokratske stranke S t i v i n , nemške soc.-dem. stranke K r i in p e 1 in madjarske F a r k a s. Iz poročil o delovanju te stranke je razvidno, da je stranka dobila pri zadnjih volitvah vsega skupaj 24.035 glasov. Uspeh je imela samo v Sloveniji. V poročilih se govori proti režimu .posebno proti policijskim osebam v nekaterih mestih. Obenem se ugotavlja, da ni bilo pisanje socialističnega tiska vedno dovolj v soglasju. Posamezno časopisje gleda povsem različno na najvažnejše probleme. O vprašanju razmerja napram sindikatom se pravi, da je to vprašanje zelo važno za celo stranko .Socialistični delavski sindikati naj se smatrajo kot veliko delo splošne borbe in naporov vsega socialističnega sindikalnega delavskega pokreta. Nekateri člani iz vrhovnega odbora au bili poročilu nasprotni in so podali ločeno mišljenje. Dr. Živko Topalovič je kongresu poročal o medni rodni akciji in zvezah od 1. decembra 1925 do 1. aprila 1928. Topa- ; lovič je bil imenovan za zastopnika interesov socialistične stranke v socialistični internacio-nali. Govorniki so v svojih poročilih zelo obsežno govorili o akciji za mednaroden mir, za Razmere med železničarji v Mariboru Maribor, 17. aprila. Z rdečimi letaki vabijo socialisti na »protestni shode železničarjev v Mariboru v sredo večer pri G5tzu. Na teh tiskanih agitacijskih priganjačih liujskajo rdeči voditelji /železničarje proti >klerikalno-radikalnemu« režimu in skušajo zvaliti krivdo za razne dogodke zadnjega časa na vlado in našo stranko. Pogrevajo laž o zntvoritvi skladišča živil, dasi-ravno dobro vedo, da so poslanci Slovenske ljudske stranke celo leto delali na to, da ostane skladišč« živil kot ena najvažnejših ustanov za železničarje. Konstatiramo, da je ministrstvo tudi pokazalo dobro voljo, da ostane skladišče živil in cel prihranek, ki znaša okoli devet milijonov dinarjev ohranjen železničarjem v Sloveniji. Pogoj je bil samo ta, da se železničarji združijo v eno skupno zadrugo, ki bi namesto sedanje nelegalne uprave vodila posle pri preskrbi z živili. Tega dejstva ne more nihče tajiti, za to so dokazi na razpolago! Ali, ko bi se bila morala osnovati ta zadruga, ki bi nadaljevala z vodstvom skladišč živil v Ljubljani in Mariboru, pa so začeli razni neodgovorni ljudje v Ljubljani in Mariboru z romanji v Belgrad in so pri ministrstvu in generalni direkciji intrigirali drug proti drugemu! Kar naenkrat se je začel med več skupinami zakulisni boj, kdo bo dobil v upravo rezervni fond skladišča živil. Vsak dan je pripotovala v Belgrad druga deputacija in vsaka je črnila in grdila drugo! Pri tem delu so glede pridnosti posebno prednjačili voditelji socialnih demokratov, samostojni demokrati in narodni socialisti in tudi komunisti! Vsaki so ponujali ministrstvu svojo zadrugo, grdili vse druge, očitali drug drugemu korupcijo, nerednosti, nelepe namene in s temi denuncijacijami podkrepljevali svojo zahtevo: Dajte nam upravo skladišča, dajte uam tiste prihranjene milijone! Malo pa je bilo tistih, ki bi podčrtavali misel in zahtevo, da naj ostane za vsako ceno skladišče ohranjeno, naj se nemoteno vrši preskrba z živili, naj že končno vodi to ustanovo kdorkoli. Samo poslanski klub Slovenske ljudske stranke po svojih predstavnikih le energično zastopal načelo, da je vse eno, kdo od železničarjev vodi to vele-važno ustanovo, samo da se ista ne razpusti! Minister in generalni direktor, kakor tudi oba pomočnika ter drugi odločujoči faktorji so že sklenili, da se skladišče ne likvidira, ampak, da se preda celo poslovanje z obratno in rezervno glavnico vred novoustanovljeni želez-ničarski zadrugi. Ko pa se je začela prej omenjena grda akcija socialistov, nacionalistov, samostojnih demokratov in komunistov, ko so drug drugemu pred prej omenjenimi činitelji očitali razne nelopo stvari, se je izrazil visok uradnik v ministrstvu napram piscu teh vrstic: »Verujte mi, to niso ljudje, to so...! Samo milijoni jim gredo po glavi, ni jim za ustanovo kot tako. ampak, kdo jo bo dobil v ^voje roke in kdo bo gospodaril z milijoni! Naj sodišče razsodi o sporu, čegave so rezerve skladišča živil!« V Jugoslovanskem klubu imamo shranjen ves material, kako žalostno vlogo so v tej tako važni zadevi igrali socialistični, komunistični, nacionalistični in narodno socialistični voditelji! Mirno lahko zapišem te-le beeede: Čo je kdo kriv poloma glede preskrbe z živili, so to mir na Balkanu, katero akcijo je vodila inter-nacior 'a. Ta akcija je bila občutno naperjena proti italijanskemu fašizmu. Avgusta se bo vršil v 4ruxellesu mednarodni socialistični kongres, ki se bo bavil s presojo splošnega položaja, kolonialnim problemom in problemom razorožitve. Takoj po Topalovičevem referatu so se soglasno sprejele resolucije SP.T o zunanji politiki, v katerih se poudarja borba proti italijanskemu fašizmu in proti njegovi ekspanziv-nosti na Balkanu, proti jačanju militarizma in šovinizma, ter se obžaluje slabljenje demokracije. Resolucije izražajo potreba, da bi tudi Bolgarija stopila v skupnost z našo državo. Nato so sledila poročila o stanju delavstva sploh, o delovanju narodne skupščine in o zakonodaji v naši državi. SPJ zahteva brezpogojno izenačenje zakonodaje. V debati se je pokazalo, da obstojajo zlasti glede sindikalnega vprašanja zelo velika nasprotja. V izvršilni odbor so izvoljeni sledeči: Načelnik dr. Nedeljko Košanin, tajnika dr. Zivko Topalovič in Josip P e t e j a n, član iz Slovenije: Viktor Eržen. Nove reSitve oro*enj za ^ržavl'ans^vo r Belgrad, 17. aprila. (Tel. xSlov.«) Notranji minister dr. Korošec je podpisal nov ukaz, s katerim so se sprejele v naše državljanstvo številne osebe. Med drugimi so postali naši državljani: Bojan Hrovatin, dijak iz Ljubljane, Frančiška Mačkvošek, učiteljica iz Ljubljane, Marija Mihaliček, šivilja iz Ljubljane. Josip de Marin, učitelj v Mariboru. Veliko prošenj za državljanstvo se je prosilcem vrnilo, ker so bile priloge pomanjkljive, oziroma, ker so se prošnje opirale na opcijsko pravico, ki pa je zastarela. Vsi ti prosilci so se obvestili, da ponovno vlože prošnje, ki se bodo čimpreje rešile. samo socialistični in nacionalistični intriganti. Železničarji se imajo zahvaliti tistim svojim »voditeljem« rdeče, nacionalistične in samostojno demokratske barve, ki so se med seboj z intrigami in grdenjem drug drugega v Belgradu tako očrnili, da ministrstvo res na zadnje ni zaupalo te ustanove ne prvim in ne drugim, ampak je odredilo, naj sodišče odloči, čigavo je premoženje, ki so ga znosili sami železničarji skozi desetletja skupaj I Naj socialisti in njihovi najnovejši s&vez-niki raje molčijo, kajti njih glavni kapitalist je »a kulisami najhuje intrigiral proti obetojn skladišča živil! Kar pa se tiče »krivde« ljubljanskega ravnateljstva pri celi »aferi«, in kar se tiče najnovejših odpustov personala v mariborski kurilnici in drugod, pa stojim na stališču, da se naj zadeva natanko preišče in ugotovi, kaj je resnica na celi stvari in kje leži krivica. F. 2. O nesrečni tobačni upokojenki »Jutro« je dne 13. aprila 1928 napisalo tole: »Obesila se je dne l.t. m. na Dobrovi 60-letna Apolonija Klemene, upokojenka tobačne tovarne. Bila je, kakor vse druge, v silni bedi. Vedno je povpraševala svoje sotrpinke: »Bog ve, ali bomo kaj več dobile?« Bila je vse življenje pobožna ženica, zanašala se je na SLS in je od klerikalnih poslancev pričakovala vsaj skromne pomoči v bedi, v kakršni životarijo in obupujejo tobačni upokojenci. Ko pa je izvedela, da so ravno poslanci SLS krivi, da bo pokojnina le za nekaj dinarjev zvišana, in ko so ji povedali, da minister dr. Korošec ni hotel sprejeti deputacije tobačnih upokojenk, ki so šle v Beograd prosit pomoči, ampak je samo mahal z rokama in zatrjeval, da nima časa — ko je vse to izvedela Apolonija Klemenčeva, je bila silno razočarana. Tako mučno je to vplivalo na njo, da se ji je omra-čil um in si je končala življenje.« Dejansko je »boga Apolonija Klemene nesrečno končala zgolj vsled žalostnih družinskih razmer. Materijalen položaj ni bil niti najmanjši povod. Saj ima imovitega sina posestnika in je še zapustila precejšnje premoženje. Družinska tragedija ji je strla srce in zmešala pamet. To vedo vsi, ki so njo in razmere, v katerih je živela, poznali. Kaj naj pravimo o stranki, ki največjo tragiko življenja grdo zlorablja v politično hujskarijo?! Ni dovolj močnega izraza, ki bi obsegel to perfidijo. O SLS in deputaciji upokojenk, o kateri govori notica, pa tole: Poslanci Jugoslovanskega kluba se že celi dve leti neprestano trudijo, da se zboljša položaj tobačnih upokojenk in so tudi že marsikaj dosegli. Vse, kar sc jc doseglo, jo edino snd neutrudnega napora naših poslancev. Tobačne upokojenke imajo dve organizaciji. Ogromno večino zastopa organizacija Jugoslovanske strokovne zveze. Le-ta je v stalni zvezi z Jugoslovanskim klubom, posebno z dr. Korošcem, poslancema Smodejem in Krem-žarjem. Ti poslanci skrbe, da se zahteve tobačnih upokojenk uveljavljajo. Manjši del upokojenk pa so zbrale neke žerjavovske agitatorice, ki zadnje čase Majn okoli dr. Žerjava Lu dr. Kramerja. Ta organi- zacija je poslala tudi svoje zastopnice v Belgrad, potem ko j« organizacija Jugoslovanske strokovne »veze sahteve upokojenk poslancem že davno predložila. Te žerjavovske agitato rice so v Belgradu obletale poprej druge po slance in končno našle pot tudi k našim. Ti so jim morali seveda povedati, da so prepoz no prišle, ker so njim vse zahteve upokojenk ie davno znane. Tako eo vnete »zastopnice* odšle z dolgim nosom. Ponovno pa pribijemo, da vse to z žalostnim koncem A. K. nima nobene zveze, kei je ona živela v razmeroma dobrih gospodarskih razmerah. Samo hudoben političen namen je mogel spraviti njeno smrt v to zveao. Briand prioravS a nove predloge v Pariz, 17. aprila. (Tel. >Slov.«) Francoski zunanji minister Briand sedaj izdeluje francoski protinačrt k predlogu, ki ga je ameriški državni tajnik Kellog stavil v Londonu Rimu in Tokiu. Briand bo svoj načrt pred ložil v četrtek ministrskemu svetu ter se bc še isti dan odposlal udeleženim kabinetom. Francoska vlada v tem protinačrtu v polnem obsegu vzdržuje svoje štiri pridržke, to je glede pravice legitimne obrambe in nekršlji-vosti obveznosti, ki izhajajo iz pakta Društva narodov in iz drugih pogodb, ter tudi obe zahtevi, da bodi pakt univerzalen in da stopi avtomatično iz veljave napram oni državi ki bi ga kršila. Seveda pa bodo najbrže ti pri držki dobili bistveno bolj koncilijantno obliko. Minister, ki se poslužuje Seta'cev v Parii, 17. apr. (Tel. »Slov.«) Letalce Goste iu Le Brix sta danes zvečer odšla v Nan tua pri Ženevi, kjer se bosta sestala z vojnln. ministrom Painlevejem. Svetovna letalca e« hočeta zahvaliti vojnemu ministru za njegovo podporo. Ta zahvala ima za Painleveja poseb no praktično vrednost, ker dobi s tem v svo jem volivnem okrožju Nantua-Gex posebno pomoč, ki jo bo zelo potrebovaL Danes Zaleski pri papežu v Rim, 17. apr. (Tel. »Slov.«) Za zaključek obiska Zaleskega v Rimu je bil včeraj prirejen banket na poljskem poslaništvu s sprejemom, katerega so se udeležili italijan ski finančni minister grof Volpi in drugi ^Slan; kabineta, kakor tudi diplomatski kor in najvišja rimska dražba. Danes je Zaleski napravil izlet v Neapel, jutri pa ga bo sprejel v avdijenci papež. Bojarescu poroča iz Londona ,u v Bukarešt, 17. apr. (Tel. »Slov.«) Rp-munski izredni poslanik v Bernu, Bojarescu, ki je bil v posebni misiji na Angleškem, se Je vrnil v Bukarešt ter je namestniku zunanjega ministra poročal o svojem potovanju. Pri tej priliki je romunski vladi izročil pismo zunanjega ministra Titulesca. Mednarodni trust za vžigalice v Praga, 17. aprila. (Tel. »Slov.«) Včeraj je bil občni zbor delniške družbe »Solo«, združenih čeških tovarn za vžigalice in kemične produkte. Delniška družba »Solo« je izvolila v upravni svet generalnega direktorja švedskega trusta za vžigalice Kreugerja. S to izvolitvijo »e na eni strani dokumentira skupno delovanje če ških tvornic s švedskim trustom v eksportnih poslih, na drugi strani pa je češka deln. družba »Solo« kupila od švedskega trusta akcije tovarne za vžigalice v Panski Bistrici. Dalje je preti nekaterimi dnevi vstopil predsednik delniške dražbe »Solo« inženjer Dvoraček v upravo jugoslovanske tvornice za vžigalice »Drava« v Osijeku, v kateri ima švedski trust večin©. Za srednjeevropske borze v Praga, 17. apr. (Tel. >Slov.«) Dunajske borza je vprašala v Pragi, ali se ne bi moglf nadaljevati že začete skupne razprave dunaj ske, budimpeštanske, praške, zagrebške in ljubljanske borze o vprašanjih, ki se tičejo srednjeevropskih borz. Zskai so bili uoo!fo?eni... v London, 17. aprila. (Tel. »Slov.«) Mornariški minister je izjavil danes v poslanski zbornici, da jc adhiiraliteta prisilno vpokojila kontreadmirala Collarda, ker se je pokazal nesposobnega za višja mesta, ker ni znal občevati s svojimi podrejenimi. Potrjena pa je bila kazen proti kapitanu Devvarju in poročniku Daniclu. ker sta se napram predstojniku obnašala neprimerno, ni pa nobene ovire za njuno nadaljnje nameščenje v mornarici. Bolgarski časnikarji obiščejo Grško. Pod vodstvom .bivšega prometnega ministra Kača-sova bo v četrtek prišlo 13 bolgarskih časnikarjev v Solun in potem v Atene, da vrnejr lanski obisk grških časnikarjev na Bolgarskem. Na Grškem gore tobačne tovarne. Kako? že javljeno, sta bili zažgani tobačni tovarni \ Atenah in Pircju. Sedaj pa je bila zažgana Še tobačnn zaloga v Seresu v grški Macedoniji. Uničenega je bilo tobaka za 1 milijor drahem. Socialisti kandidirajo Tomaža Normannn. Za socialističnega predsedniškega kandidata je bil imenovan Tomaž Normami, za podpredsedniškega kandidata pa James Maurer. Viktor Steska: Stoletnice in druge obletnice 1228. Letos obhaja lavantintka ikofija svojo sedemstoletnico. Ker se bo o tem pozneje obširneje pisalo, tukaj to slavlje le omenjamo. 1228. Letos obhaja tudi Belokranjsko sedemstoletnico, kar je bila ondi ustanovljena črnomaljska župnija. Zofija iz Višnje gore, vdova istrskega grofa Henrika IV., je darovala svoje posestvo z desetino na Metliškem (Belokranjskem) za ustanovitev župnije sv. Petra v Črnomlju. Oglejski očak Bertold je t listino z dne 18. oktobra 1228 ustanovo potrdil. Cerkev sv. Petra v Črnomlju je tedaj imela štiri podružnice: Matere božje pri Metliki (sedaj pri Treh farah), sv. Štefana v Semiču, sv. Križa na Vinici in sv. Martina v Podzemlju. L. 1268. je izročil koroški vojvoda Urh III. župnijo sv. Petra križarskemu redu. 1578. Pretečo turško nevarnost so porabili avstrijski protestanti, da je bil sklican zbor 1. januarja 1578 v Bruck ob Muri. No-tranje-avstrijske dežele bi morale prevzeti nase vsa bremena, da se zavaruje južna državna meja proti Turkom. Deželni stanovi so bili pripravljeni, da prevzamejo te žrtve, toda le, če jim vladar dovoli versko prostost. Nadvojvoda je v tej stiski plemenitnikom in njihovim družinam versko svobodo ustno obljubil, pismeno pa se ni hotel vezati. Pustil jim je tudi šole in cerkve, ki so jih že imeli. Isto je dovolil tudi meščanom in tržanom; samo predikantov ne bi smeli sprejemati. Papež Gregor XIII. je temu dogovoru ugovarjal. Protestanti so imenovali ta dogovor Bruško pacifikacijo (Pomirjenje v Brucku). 1578. Turki so pridrli 28. marca 1578 do Metlike in jo oblegali do L aprila. Meščani so se hrabro borili, naposled pa so omagali. Turki so se polastili mesla, župana s pušico ustrelili, mestne svetovalce obglavili, žene in dekleta zaprli v cerkev in cerkev potem zažgali. Pravijo, da so 900 mož in dečkov ujeli, seveda tudi v okolici, in odpeljali v sužnost. 1578 je bila dograjena trdnjava Karlovee. Da bi bilo obzidje nezavzetno, so pod njim pokopali 900 turških glav. Ker se je vsa obmejna vojska zbirala poslej v Karlovcu, so dolenjska mesta osamela, izgubila vee promet in pomen ter jela propadati. 1578 dne 26. oktobra je umrl protestan-tovski pisatelj Jurij Jurilit, ki je 1563 v Tu-bingi izdal «Ene duhoune Pejsmi« in poslovenil drugi del Spangenbergove postile leta 1570. 1628. je izšla P. Olavinita knjiga: Štiri poslednje reči. Glavinič je bil rojen v Kan-1'anaru v Istri 1. 1586., je vstopil v frančiškanski red na Trsatu in študiral v Italiji, kjer je postal doktor bogoslovja. Pozneje je bil gvar-dijan na Trsatu in več let provincijal. Cesar Ferdinand III. ga je imenoval za škofa v Se-nju, pa je to čast odklonil. Umrl je na Trsatu L 1650. Pisal je latinske, italijanske in hrvatske knjige. Sestavil je zgodovino domače frančiškanske provincije in tako ohranil mnogo zgodovinskega gradiva, ki bi se sicer pogubilo, ker je 1. 1648. na Trsatu gorelo. L. 1628. je izdal dve hrvatski knjigi: Četiri poslidnja človeka in »Cvit Svetih«, t j. življenje svetnikov. Njegov jezik je skoro slovenski, zato so se njegove knjige tudi pri nas rabile. 1678. Kajkavski pisatelj Juraj Habdelii, rojen 1590, je umrl v Zagrebu 1. 1678. Bil je ud Jezusove družbe. L. 1670. je izdal Dictio-nar, t j. slovar slovenskega in latinskega jezika. 1728. je umrl znameniti slovenski pridigar P. Rogerij iz kapucinskega reda. Njegove pridige so izšle po njegovi smrti 1. 1731. in 1743. pod naslovom Palmarium empyreum. 1728. Ljubljanski slikar in meščan Anton Fayenz je bil rojen oktobra 1728 in je umrl 1. 1779. Bil je dober umetnik, vendar je njegovih slik malo znanih. V Kresnicah imajo njegov križev pot, v Lozicah sliko Žalostne M. B., v Preserju sv. Heleno in sv. Lucijo in pri Sv. Ani nad Preserjem sv. Ano. 1778 je ustanovil v Ljubljani Tgnacij Alojzij pl. Kleinmayr časopis Laibacher Zei-tung. 1828 dne 12. aprila je umrl v Kranju znameniti slikar Leopodl Layer. Rojen 1. 1752. v Kranju se je učil slikarstva pri svojem očetu Marku, ki je bil sam dosti dober slikar. Potem se je nadalje izobraževal sam po raznih bakrorezih. Slikal je hitro in varno, toda vsled prevelike naglice mnogokrat v škodo prave umetnosti. Kadar se je pa potrudil, je ustvaril prave bisere. Slikal je oljne slike in freske. Njegove freske v Lescah (na hiši nasproti cerkve), na hiši v Ljubnem, v Tunicah v cerkvi itd. so dela, ki jih moramo občudovati. Njegove oljne slike so razširjene po vsem Gorenjskem, zlasti v kranjski in radovljiški dekaniji. Ob francoski dobi je vsled vojska ljudstvo obubožalo: zato tudi Layer ni imel več dela. V tej stiski se je lotil obupnega posla; začel je ponarejati avstrijski denar. Po-nare,ralca so zasledili in ga z bratom zaprli. Brat mu je v ječi umrl, Leopold pa je po odhodu Francozov zopet zadihal svobodni zrak. V ječi se je zaobljubil, da bo, ko bo rešen, napravil sliko Marije Pomaga,V in jo daroval na Brezjah. To je storil in njegova slika je znana vsem mnogoštevilnim romaviem, ki hodijo na Brezje. 1828 je umrl slavni slikar Frane Kavčič, ki je bil rojen 3. decembra 1762 v Gorici kot sin ubožnega sadjarskega prodajalca. Učil se je slikarstva na Dunaju in v Italiji. Na Dunaju je postal profesor na akademiji likovnih umetnosti in nazadnje ravnatelj. Umrl je dne 18. novembra 1828. Slikal je mitološke in nabožne slike ter portrete. Bil je čudovito delaven in plodovit. V Italiji je napravil okrog 2000 risb in posnetkov. Njegove risbe hranijo večinoma v knjižnici likovnih umetnosti. Zal, da nam je ta sloviti rojak premalo znan. 1828. Frelih Matej, pisatelj, Je bil rojen 1828 v Lozicah. Posvečen v mašnika 1. 1854. je služil kot kaplan v Spodnji Idriji in Stari Loki, kot župnik na Premu , v Vel. Laščah in kot dekan v Trebnjem, kjer je umrl L 1892. Pisal je v vezani in nevezani besedi mnogo v »Danico« in »Novice«. 1828 dne 19. decembra je bil v Lešah, župnije sv. Jakoba v Rožu rojen Anton Jane~ iič. Bil je realčni profesor v Celovcu in tajnik Družbe sv. Mohorja. Umrl je v 41. letu dne 18. septembra 1869. L. 1848. je začel poučevati slovenščino na celovški gimnaziji. V ta namen je spisal učnik nemškega jezika 1849, nemškoslovenski slovar 1850, slovenskonem-ški slovar 1851. L. 1850. Je začel izdajati Slovensko Bčelo, leposlovni list, ki je doživel štiri letnike do L 1853. L. 1852. je izdal Cvetje slovanskega naroda, 96 str., 1. 1853. pa »Zgodovinski katekizem ali celi kerščansko-kato-liški navk v resničnih izgledih iz zgodovine za cerkev, šolo in dom« (po Jan. Ev. Šmidu) I. zv. 286 str., II. zv. 332 str. L, 1854. je izdal »Glasnik slovenskega slovstva«, 80 str. Še isto leto je spisal Slovensko Berilo za Nemce in Slovensko slovnico 1854. Za 1. 1858. je priredil Slovensko koledo. I—XXXI, 267 str. L. 1858 si je pridobil še posebnih zaslug za slovensko slovstvo, ko je začel izdajati »Glasnik Slovenski. List za literaturo in umetnost«. Ta list je izhajal do srede 1868. Od 1. 1861. do 1867 je izdajal Janežič Cvetje iz domačih in tujih logov. 35 snopičev. Zadnjo knjigo je izdal 1. 1868: Cvetnik slovenske slovesnosti, 380 strani. »Društvu sv. Mohora« je bil brezplačen tajnik od 1852—1859 in potem »Družbi sv. Mohora« do svoje smrti 1869. Koliko je ta mož storil za slovenstvo, čeprav ni doživel 41 leti 1878 je umri pisatelj Ferdo Kolevar. Rojen 1. 1834. v Žalcu (zato Zavčaniu) se je lotil zdravoslovja, ki ga je pa moral popustiti radi siromaštva. Nato je odšel v Zagreb, in služil pri državnem računovodstvu. L. 1876 Je obo-| lel na umu in 1. 1878. umrl v Gradcu. Pisal je od 1. 1855. v Novice; 1. 1859. je spisal povest Mlinarjev Janez, slovenski junak«. Glasniku je bil sotrudnik 1. 1859, 1860, 1867, Slovenskemu Gospodarju 1. 1868.. Slovenskemu Narodu 1869—1875, Koledarju Družbe sv. Mohorja 1871—1873 in Zori 1872. Družba sv. Mohorja je izdala 1. 1872. lepo njegovo knjigo: Kupčija in obrtnija. Str. 215. 1878 je umrl pisatelj župnik Jakob Krošnja. Rojen v Črnem vrhu nad Idrijo 1810, je postal mašnik 1. 1841. in služboval v Senožečah, v Spodnjem logu in kot župnik v Zagrad-ru. Bil je navdušen Ilir; pisal je v ilirsko Danico; bil znanec Stanka Vraza iu dopisnik Novic. I. 1840. je priredil Stoletno pratiko. 1878 je umrl v Ljubljani prof. Kari Mel-eer. Rojen 1. 1814. v Ljubljani je postal gim-uazijski profesor. Ze dijaka so ga za slovenščino navdušili Čop, dr. Jakob Zupan in Kranjska Čebelica, zlasti so ga vnele Prešernove pesmi. L. 1851. je bil urednik političnega lista -Ljubljanski Časnik«; sotrudnik je bil »Vodnikovemu spomeniku«; v ljubljanskih gimnazijskih izvestjih je priobčil 1. 1865.: Matiju Čopu v spomin, 1. 1866: Kako naj bi se učila zgodovina v naših srednjih šolah; 1. 1867.: Volitev Rudolfa I. in slavna bitva na morav-skem polji. Poleg teh stoletnic in obletnic obhajamo še druge, ki tudi niso brezpomembne. L. 1728. je prišel v Ljubljano cesar Karel VI. Njemu na čast so ljubljanski meščani postavili ob vieedomskih vratih slavolok. Kipar Franceseo Robba je izklesal cesarjev portret, ki se hrani sedaj v I. nadstropju mestne hiše v veži. Isto leto je potoval skozi Slovenijo slavni francoski pisatelj Montesquien. Prišel je iz Gradca ter se vozil skozi Celje, Vransko, Ljubljano, Vrhniko v Gorico. L. 1878. je umri prirodoslovec Ferdinand Srhmidt, ki si ga je pisatelj Fran Erjavec privoščil v svoji humoreski Schnakschnepper-lein. Istega leta pa je bil rojen nadarjeni risar in ilustrator Frane Dobnikar, ki pa je, žal, že kot bogoslovec umrL Svežo, športsko, osvajajoče pojavo današnje mlade deklice izpopolnujejo svilenkasto mehki kodrasti lasje po Elida Shampoonu SHAMPOO ' napravi fase svilen kasto mehke in kodraste. Dopisi Kranj Puskarska Kola. oddelek zn puškina kopiUi, se še vedno nahaja v pritličju mestne htte kljub sklepu občinskega sveta, da naj se ta oddelek preseli v prvotno namenjene prostore v Narodnem domu. prostor v mestni hiši pn odda v najem, i Čudno, znknj nočete, gospodje od vtndnjoče ve-i čine, izvrSlti gklepn in izpolniti pogodbe! Saj j je občina zn adaptiranje tudi tega prostora svojčns znatno prUpevala. a eedaj gn ne vrne prvotnemu namenu, dn»i gn more in mora. Te svoje dolžnosti ne boste utajili, ker je zapisana: izpolnite .jo. nli I vam je puškarskn Sola všeč nli ne, pravico imn do tistih prostorov, to stoji kljub vsem ugovorom Jugoslovenski Savez Trezvcnosti. Zagreb. Hi-gijenski zavod pošilja pod št. 375/938. ddo 3. apriln 1928 sledečo notico: »Sto radi naeijonalni Kranj? Kranj je poznat kao Jak naeijonalni i kulturni centar. Jeli on iepunio svoju patriotsku i kulturuu dužnost, da suzbija i alkoholizam? Na žalost u Kranju još nema društva Trezvenosti pa ni Kola Trezvene Mladeil. Zato on ima 81 gostiona in 7 točiona alkoholnih tekučina. Tu se popilo 228.478 litara vina u vrijednostl od 3 i pol milijuna dinnrn.< — Opnzke ni treba nobene, seveda ne; samo to naj nam kdo odgovori, ali je nacionalnost In naprednost Kranja z alkoholizmom v pravom sorazmerju ali v obratnem? — Lep sloves bo Imelo naše mesto v državi! Zakaj pa ni v Kranju Kola Trezvene Mladeži več — je bil svoj čas že — vprašajte v gimnaziji! Kino r Kranjn. Veliki župan ljubljanske oblasti obvestil je z odlokom od 5. januarja t. 1. Pov. U. br. 17 g. okrajnega glavarja v Kranju, dn je i predvajanje filma sMnter« po Maksimu Gorkiju in ' »Kelner iz hotela Palasa«, ker sta boljševiško-propngandna filma v naši državi prepovedana. — Vprašamo: Kdo jo kinopodjetju v Narodnem domu dovolil, da je predvajal ta film »Mati« pretočeni leden? Ali morebiti temu podjetju ni bilo rlopo^ I slano tozadevno uradno obvestilo? Mogoče pn velja j v Kranju gotovi gospodi b'djševiškt film kot kulturni? Prosimo od prizadetih točnega odgovora. Zrečp-Lofe. Čebelarska podružnica za konjiški okraj priredi v nedeljo, dne 22. aprila 15)28 dvoje poučnih predavanj; prvo se vrši ob pol 8 zjutraj (po ranvjrnašl) v Zrečah (šola), drugo pa ob 8 popoldne (po vteferrilcah) v Ločah (Solni Predavatelj je predsednik »Zvezo čebelarskih podružnic za mariborsko oblast* g. U. Peternel. Prijatelji čebel — dobrodošli! Iz železniške s?užbe Imenovani se: Josip Cugmue, uradnik I. kategorije 4. skupine, zn referenta v komercijnlnili in tarifnih zadevah pri ministrstvu za promet; Fran Kocijančič, uradnik I. kateg. 5. skupine, zn šefa odseka na sedežu direkcije v Subotici; za šefe odseka na sedežu direkcije v Ljubljani so imenovnni uradniki I. kateg. 4. skupine .Josip Gostiša. inž. Ivan Mtiller-Petrič. inž. Rudolf Kavčič, dr. Miško Jevšek; uradniki I. knteg. 5. skupine Karlo Zupančič, Alojaij Rnndl, Fran Jelašič, Hinko Golias; uradniki I. kateg. 6. skupine Fran Hojs, inž. Fran Zelonko: — Ivan Soklič, uradnik I. kateg. 6. skupine, pri kontroli dohodkov generalne direkcije v Belgradu za načelnika postaje v Kranju; Mirko Perme, uradnik II. knteg. 2-b skup., pri prometno-komercijalnem oddelku direkoije za načelnika postaje Tezno. Na razpoloženje je stavljen Ernpisl Vargstzon, uradnik I. kateg. 4. skupine, načelnik bivšega ko-mercijnlnega oddelka direkcije v Ljubljani. Premočeni so: Fran Planinšek, uradnik I. knteg. 5. skup., od bivšoffn ekonomskega oddelka k občemu oddelku direkcije v Ljubljani: Fran Rusjan, uradnik II. kateg 2-b skupine, iz postaje Zngreb-Sava k pronietno-komercijalnemu oddelku direkcije v Zagrebu. Upokojeni se: Alojzij Pregelj, nradnik f. kategorije 4. »ktipine, centralni nadzornik In predstojnik prometnega oddelkn bivšega obratnega ravnateljstva juine šeleonioe; Fran Oeterman, uradnik II. kateg 1-a skupine, ter uradnild III. kateg. 1 skupine Ivan Zupan, Ivam Kren, Viljt-m Bergman, Ivan Kuhar, Jo»ip Slern, Jurij Gabriel, Fran Kai-eer, I.udovik Fnhir, Josip Jereb, Viktor Hnderbo-lec, Fran Paviič, Fran PleČko, Gustav Lusner; pri delavnici v Mariboru Frnn Soukup, uradnik II. kateg 1-b skupine in Edvard Fišer, uradnik III kateg. 1. skupine. Nekai znamenitih knug ki jih izposoja Ljndska knjižnica Prosvetne zrc«e, Miklošičeva cesta 5. Knjižnica je odprta vsak delavnik dopoldne od 9. do 12. ure, popoldne od j 2. do 7. ure. Poleg knjižnice se nahaja splošno dostopna čitalnic«, kjer je nn razpolago nad 60 revij m časnikov. Potopisne knjige s »likami: Trunk, Amerika in Ameriknnci. Amundsen, Die Jngd naoh dem Nordpol. Mi' Flugzeug zum 88 Broitegrad. Lawrence T. E., Aufstnnd in dor Wfiste К&трГе und Abenteuer ln Arabien Tvfihrend def Weltkrieges. Kugv, Aus dem Leben elnes Bereeteis;ere. Ross C., Siidamerika, die aufsteigende VVelt Ballibreiton, Die Jagd nach dem \Vnnder. Eine abenteuerliche Weltreise. Die VVunder der Wclt. Hervormgende Natur-ech6pfungeu und etaunensweste Menschenwerke itd. itd. Spor/ 8 K. Ilirija, nogometna sekcija. Nnčelsrv® opozarja igralce na objavo v Članski knjigi. Danes, v sredo ob 18. uri 30 minut sestanek 1. moštva v klubski sobi v Evropi. Trening zn I. moštvo v Četrtek in petek, za II. skupino dnnes in v petek — vedno ob 17. uri 30 minut. — Seja načelstva i petek, 20. t. m. ob 20. uri v Evropi. — Načelnik Turi&frJza NOVA KOČA NA LISCI IN PRENOČIŠČA NA K UMU . V nedeljo, dne 15. t. m., je bil v Zidanem mostu občni zbor Posavske podružnice SPD. Zbor se je bnvil predvsem z gradnjo nove koče nn Lisci in z opremo prenočišč nn Kiimu za kar je podružnica s cerkveno uprnvo na K umu že sklenila dogovor. Sklenjeno je bilo, da se z gradbo koče na Lisci prične takoj. Nnčrt je izdelal predsednik gradbenega odbora g. inž. Žechnnr. Koča bo enonad-stropna, zidana deloma s kamnom, deloma z opeko in imela 30 postelj. Za opremo posameznih sob se je sklenilo naprositi poidružnice in privatnike. Te sobe bodo označene z imeni opremnikov. Glede plačilnega kritja za zgradbo se je sklenilo najeti 80.000 Din posojila z zadolžnieami (obveznicami) po lbO Din, ki se bo obrestovalo po 6% tn vrnilo čez 2 leti. Varnost posojila je absolutno sigurna Saj je podružnica samo v zadnjih dveh letih zbrala že nad 60.000 Din in ko bo koča Že jeseni t. 1 otvorjena — oskrbovana bo stalno poleti in pozimi — bo brez dvoma ie bolj sigurno, da bo v dveh letih lahko v redu vrnila. Posebno se je nndejatl, da bodo k temu v izdatni meri pripomogle občine in denarni zavodi teritorija in bližnje okolice po- 1 družnlce. — Oprema prenočišč zn 12 sob a« K umu ie bo intUU i« (io konca mala L L ud trajnega Šolskega sveta in ključar podrn?-pice v Šaleku. Kako je bil priljubljen, je pokazal njegov pogreb. Zlasti je bilo opaziti veliko število uiož, saj je bila zastopana cela Šaleška dolina. Pri odprtem grobu se je poslovil v ganljivih besedah od pokojnega oblastni poslanec g. Ovčar in orisal njegove zasluge za občino in okraj. Rajni je bil, kakor Ije večkrat sam poudarjal, 56 let ud Mohorjeve družbe. Imel je sam lepo ter precejšno knjižnico. Rajni škof Slomšek gn je birmal. Rad je povedal, kako je prišel škof Slomšek dvakrat v šmariinsko šolo, kjer je učence, ia med temi rajnega, pohvalil. Pokojni jo imel v šaleku hišo, ki je bila nekdaj last Slomškovega sorodnika, veselega in šaljivega čevljarja Nekoč pa se zglasita pri tem čevljarju dva volovska kupca in ga vprašata za vole. On ju je potegnil, češ: Imam lepe vole, a ne doma, ampak v reji pri dekanu Miklavžinu v Šmartnem. Imenoval je zelo visoko ceno in pristavil, da se slobodno pogodita kar z gospodom dekanom. Ko sta videla kupca res lepe, debele vole, sta kar sama ponudila malo nižjo ceno, kakor jo je zahteval čevljar. G. dekan je takoj udaril, še le pri izplačilu sta spoznala, kako sta bila potegnjena Kmalu za tem je bila birma v Šmartnem. Škof Slomšek je povedal, kako dobro je prodal njegov sorodnik dekanove vole. Vladika je poklical na-vihanca in ga vprašal, če ima v reji še kake vole. Odrezal se je, da ne, ker sedaj si je že opomogel g. dekan. Škof se je smejal odgovoru in mu stisnil v roko 50 gld. s pripombo: Pojdi zdaj, pa glej, da ne boš več tako navihan! -k Popravi! V nedeljski številki »Slovenca« je bila v poročilu o celjskem koncertu nesrečna tiskovna pomota, ki je napravila iz 1000 Din 500. Za dvorano brez vsega drugega je bilo plačanih 1000 Din. * Otvoritev brzojava in telefona v Sv. Marjeti ob Pesnici. Dne 5. aprila je bila pri pošti Sv. Marjeta ob Pesnici otvorjena brzojavna in telefonska služba. *k Izlet češkoslovaških železniških uradnikov v Jugoslavijo. Dne 29. aprila pride v našo državo sto češkoslovaških železniških uradnikov. Bivanje bratskih tovarišev v Sloveniji, ki jo obiščejo kot prvo na izletu po naši državi, je omejeno na zelo kratek čas. Želimo, da jim ostaneta dva dneva, ki jih prežive med nami, v najprijetnejšem spominu. Pokažimo jim svojo gostoljubnost — povsod naj čutijo, da so nam od srca dobrodošli. V Maribor pridejo v nedeljo 29. aprila ob 13.53, v Ljubljano pa isti dan ob 19.20. V ponedeljek napravijo izlet na Bled, v torek se odpeljejo t Zagreb. ir Slovenski program zagrebške radio-poetaje. V sredo 18. aprila priredi zagrebška postaja ob 13.15 popoldne v propagandne namene spored slovenskih pesmi. Pipa Arko poje a spremljevanjem A. Vrbaniča slovenske narodne pesmi, Vika Podgorska bere slovenske pripovedke in H. Nučič citira slovenske rodoljubne pesmi. ir Viharen semenj v Ribnici. V ponedeljek 16. aprila je bil v Ribnici običajni semenj. Kakor navadno, je bil bidi ta dan ves trg poln kramarskih stojnic. Ze dopoldne pa se je dvignil orkanu podoben vihar, ki je mahoma prevrnil vse stojnice in kramarsko blago dvigal visoko v zrak. Prodajalci imajo veliko škodo, ker so morali že v dopoldanskih urah pospraviti, kar se je pospraviti dalo. Raz streho dekliške šole ob cerkvi je jela padati opeka, ki ije nevarno ranila na glavo neko dekle od Sv. Gregorja. Vso v krvi so odpeljali k zdravniku, ki jo je obvezal, nakar so jo pospremili na dom. 0 njeni nadaljnji usodi nimamo poročila. Neko drugo deklico pa je zadela po zraku leteča deska, da so jo nezavestno odnesli v neko hišo. Visoki naložki desk pred kolodvorom so leteli po zraku kot listje. Posebno vpitje je bilo ob stojnici, kjer je vihar odnesel kramarici ves denar. Po strahotnem nalivu, ki je sledil orkanu, je v popoldanskih urah zopet obsijalo solnce — prazen trg. Nekatere kramarice so s svojo zalogo obutve iskale zatočišča celo v cerkvi. Takega sejma menda kramarji še niso imeli. •k Lov krajevne občine Ptuj bo za dobo od 1. julija 1928 do 30. junija 1934 oddan na javni dražbi dne 21. maja ob 10 dopoldne v prostorih mestnega magistr ta. Podrobnejši pogoji so med uradnimi urami na vpogled. •k Neznan gluhonem deček v starosti 12 do 14 let, širokega obraza, svitlih las in oči, čokate postave in prijaznega obnašanja, je bil najden brez spremstva pred nekaj tedni na ulici v Mariboru ter oddan potom mestnega socialnega urada v začasno oskrbo dečjega doma. Od dečka, ki je popolnoma gluhonem, sicer pa normalen, ni mogoče doznati bivališča njegovih svojcev; sodeč po nekih razglednicah in nekaterih drugih rečeh, ki so se našle pri njem, je morda iz bližine Ptuja. Pri sehi ima v primitivnem nahrbtniku rusko bluzo in čepico. Ako dečka kje pogrešajo, odnosno, če b; kdo vedel, odkod je, se prosi, da se to takoj javi mestnemu socialnemu uradu v Mariboru. Nj izključeno, da je kdo dečka nalašč privedel v mesto in ga tam prepustil njegovi usodi, ker se taki slučaji večkrat dogajajo. *k Roparski umor. Dne 16. aprila pon^l-dna so našli v Mostnru trgovca Mnnojla Mi-ličeviča ubitega v njegovi trgovini. Ubit je bil pred dvema dnevoma. Glava mu je razklana s sekiro. Ukradenih je 2000 Din. Morile* dosedaj še niso izsledili. •k Zvijača tihotapke. Kakor znano, se v Bosni in Hercegovini stalno vrši tihotapstvo s tobakom, ki ga tihotapci prodajajo, ne da bi jim bilo zato plačati kakih monopolskih pristojbin. Finančni stražniki strogo zasledujejo to tihotapce, ki pa se znajo z raznimi zvijačami spretno izmikati njihovi kontroli. Tako so te dni finančni stražniki v Mostaru izve-! deli, da neka ženska pod svojim muslimanskim ogrinjalom stalno prenaša tobak. Ustavili so jo na ulici in jo pozvali k preiskavi. Ženska je ugovarjala, češ, da finančni stražniki kot drugoverei nimajo pravice ustavljati muslimansko ženo na cesti. Njenemu ugovarjanju se je pridružilo še nekaj starejših mo-starskih muslimanov. Kljub temu so jo finančni stražniki aretirali. Na stražnici so ugotovili, da ženska. Božiča Turudič se piše, sploh ni muslimanka in da je pod obleko tihotapila tobak. Ko so mostarski muslimani zvedeli, da Turudičeva ni muslimanka, so jo hoteli lin-čati. češ, da je jemala pravim muslimankam ugled in pošlei o ime. •k Park-hotel -»-Tivoli« v Ljubljani se pri-I poroča šolskim vodstvom ob prilik} majniških j izletov. 3364 Cfnttolfama N00NA SLUŽBA LEKARN Drevi imata službo: Bohinc na Rimski ee- i sti in Levstek na Resi je vi cesti. » « * 0 Ljudski oder v Ljubljani vabi celokupno članstvo, da se v čim največjem številu udeleži pogreba umrle članice gdčne Marte Pottove. Pogreb se vrši danes ob 3 popoldne iz državne bolnice. — Odbor. O Jugoslovansko društvo za proučavanje angleškega jezika v Ljubljani (Jugoslav Soci-ety for the Study of English) je imelo 30. marca svoj šesti redni občni zbor. Otvoril in vodil ga je društveni predsednik g. univ. prof. dr. Leonid Pilamic. Iz poročil posameznih funkcionarjev je razvidno, da je društvo lepo nadaljevalo svoje tiho delovanje, dasi se ima l>o-riti s finančnimi težkočami. Društvo šteje približno sto članov. Društvena knjižnica in čitalnica, ki se nahajata v Šelenburgovi ulici št. 7, I. (Jadransko-Podunavska banka), posedujeta okoli tisoč najboljših angleških knjig in mesečnikov, ki se članom izposojajo. Tudi so članom na razpolago številni londonski, ameriški itd. dnevniki in revije, tako politične kakor tudi gospodarske, leposlovne in ilu-strovane. Čitalnica je članom odprta vsak dan od 18 do 19; knjižnica pa posluje vsak torek in petek od 18 do 19, to je med čitalniškimi urami. Društveni konverzacijski večeri so vsako sredo od 20 dalje. Da je društvo znano ne samo doma, nam kažejo obiski odličnih angleških in ameriških osebnosti. Društvo vršj važne delo upoznavanja angleškega in ameriškega naroda s prilikami pri nas in budi zanimanje za naše kraje v tujskopronietneni ozira. Opozarjamo, da se bodo začeli vršiti zopet kurzi za začetnike in naprednejše v angleškem jeziku pod vodstvom gospe Copeland in nekega drugega angleškega državljana. Reflek-tanti naj se javijo med čitalniškimi Urami pri poslujočem odborniku društva. Želeti bi bilo, da se občinstvo nekoliko bolj zanima za društvo, ld mu nudi vse pripomočke za upozna-vanje nam do sedaj še tako tujega anglosaksonskega sveta. 0 Maturanti strojne srednjo šole na zavodu Tehnične srednje šole vprizore v petek 20. aprila ob 20 v dramskem gledališču Cankarjevo dramo »Hlapci«. Opozarjamo cenjeno občinstvo na to vprizoritev, ki priča, da sta v našem strokovno-srednješolskem dijaštvu soglasno združena zmisla za praktičnost in idealizem. © LTmrli so v času od 11. do 17. aprila: Marija Vrhovec, poštna uradnica v pokoju, 75 let, Študi.ntovska ulica 4. — Matija Rihar, bivši zidarski pomočnik, 65 let, Vidovdanska 9. — Ana Proj, žena pekovskega pomočnika, 73 let, Hradeckega vas 24. — Julijana Pirkovič, posestnica, 77 let, Zibertova ulica 145. — Neža Pečar, zasebnica, 79 let, Opekarska c. 43. — Peter Tuhačev, 28 let, ruski invalid iz Celja. — Jožica Krek, žena trgovskega zastopnika, 24 let, Lepodvorska 23. — V istem času so umrli v bolnici: Josip Jančar, prosjak, 79 • let, Polica pri Litiji. — Marija Petraš, posest-nikova žena, 65 let, Podkoren 64. — Frančiška Ka«rtelic, šivilja, 19 let, Gradec 60 pri Litiji. — Joeip Pavlovič, posestnik, 41 let. Sv. Rok ob Sotli. — Cecilija Pucko, delavka, 51 let, Sv. Barbara 3. — Josip Hrovat, šofer, 34 let, T iraška cesta 29. — Frančiška Prudič, služkinja 23 let, Gorupova 17. — Matevž Sta-ravašnik, delavec, 24 let, Podstudenec 4. — Janez Bosnar, čevljarski pomočnik, Klanec 5 pri Predosljah. 0 Požar pod Rožnikom. Včeraj ob 5 popoldne, ko so delavci iz Kebrove tovarne globina na Cesti na Rožnik 19 večinoma že odšli z dela, je ostal v tovarni še en delavec, ki je vlival maso voščila za čevlje iz velikega kotla v pripravljene lesene škatljice ter nato še posebej gladil površino globina v škatlah z električnim grelcem. Radi velike vročine električnega grelca se je z bencinom in terpentinom prepojeno voščilo vnelo in v tovarni je nastal velik ogenj, ki ga delavec sam ni mogel pogasiti. Grozila je povrhu tega še nevarnost, da se vname sodček s terpentinom in bencin, ki ga je bilo približno 20 kg v zalogi, ter je le malo manjkalo, da ni prišlo do eksplozije. Lastnikova žena je takoj prosila telefonično ljubljansko gasilno postajo za pomoč. Gasilci so takoj prispeli z motorno brizgalno, s katero so kmalu pogasili požar in odstranili vsako nadaljno nevarnost. Po požaru povzroče«* škoda znaša približno 3000 Din. © Rnmniv v Ljubljani. Kakor vsaka modna norost, tako je zašel v Ljubljano tudi rum-my (izgovori: romi), v Srednji Evropi že splošno udomačena igra na karte. Zanesli so jo k nam dunajski trgovski agenti in se pri nas vedno bolj uveljavlja, tako da moremo govorili že o pravcati epidemiji rummya. Rummy se dandanes igra v Ljubljani že bolj kot vsaka druga igra. Igrajo jo povsod, v kavarnah, gostilnah, na zasebnih stanovanjih, na izletih in celo v planinskih domovih. Igra je lahka, precej nezmiselna in ne zahteva nikakih duševnih naporov. More jo igrati poljubno število igravcev in pominja nekoliko na poker. Najbolj navdušen odziv je ta nova igra našla pri ženskah in celo pri otrocih. Resni ljudje pa rummy večinoma odklanjajo. © Sezona kolesarjev se pričenja. S toplim vremenom so se spravili na delo tudi kolesarski tatovi, ki sicer celo pozimi niso mirovali. Lani je bilo število kolesarskih tatvin naravnost rekordno in kakor kaže, tudi letos ne bo dosti manjše, čeprav namerava posvetiti letos policija kolesarskim tatovom dvojno pozornost. Prvi uspeh v boju proti njim je policija dosegla v ponedeljek popoldne, ko je v veslibulu hotpla »Slon« aretirala zloglasnega kolesarskega lalu Karla Bistana. Je 36 let star in donm iz gomjegrajskega okraja. Lani je zagrešil v Ljubljani več kolesarskih tatvin, od katerih so mu dve že dokazali. Zasačili so ga v trenutku, ko je zopet stikal, kjer bi se i/.inakniti kako kolo. 0 Ljubljanska apašinja. Školastika K. iz Spodnje Šiške, vsem oblastem v Ljubljani dobro znana grešnica, čimdalje bolje napreduje v svojem postopaškem in tatinskem poklicu. i Na policiji je že prav domača in se v zaporih počuti kot doma. V ponedeljek zvečer je zopet eno vprizorila: nekemu svojemu kavalirju je »sunila« tisočdinarski bankovec in ga še ist: dan zapravila. Ko so jo prijeli, niso našli pri njej niti beliča več. Ker so se nn policiji že prepričali, da je ne bodo mogli sami poboljšati, jo bodo izročili sodišču. 0 Specijalna trgovina dunajskih bluz, krasne kasha-obleke, Kristoiič-Bučar. © Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. Maribor □ Krščanska Ionska ive*a ta Maribor hi okolico ima predavanje v nedeljo dne 22 aprila ob pol 17 v Zadružni gospodarski banki. K obilni udeležbi vabi — odbor. □ Koncertni biro Glasbene Matice v Mariboru naznanja, da veljajo za koncert, ki ga priredi v petek 30. t. m. belgrajski akademski zbor »OblHĆ< ▼ Unionovi dvorani, abonentske izkaznice. □ Svarilo. Zelo lepo se .je razcvetel naS park, a tudi gredice so že nasajene z lepimi cvetlicami To lepoto pa uničujejo nekateri, ker puščajo svoje pee prosilo tekati po parku. Policija svari vse, naj pse vodijo po potih parita, a tudi po meetnih uli-ceah jih ne smejo prosto puščati, ker je najstrožji pasji zapor. П 1» oblastnega ođbora aerokluba. V ponedeljek zvečer ee je vršila pri Zamorcu seja oblastnega odbora aerokluba. Pri tej priliki je bilo sklenjeno, da priredi klub velik letalski miting leto« na binkoštno nedeljo. To pa radi tega, ker se zbere na ta dan v Mariboru radi birme mnogo ljudstva. Če bi slučajno na binkoštno nedeljo deževalo, bo prireditev v ponedeljek popoldne. Priletelo bo na Tezno že v soboto 8—0 letal iz Novega Sada in Zagreba. Aeroklub deluje na to, da postane Maribor vmesna postaja na zračni progi Zagreb-Dunaj. Klub bo tudi naročil svoj lastni avion. G. odbornik Vreže je Izročil klubu 500 Din kot prvi denarni prispevek, katerega je podaril klubu denarni «■-vod »Spodnještajerska ljudska posojilnica«. □ Premestitev lokalov. Kakor smo že poročali, je likvidirala Zadružna gospodarska banka podružnico Jadranske banke na Grajskem trgu ▼ Soherbaumovi hiši. V prostore Jadranske barlke se vseli Mariborsko kreditno društvo, ki je poslovalo doslej za podružnico Kreditne banke. j n Efektna loterija Omladinakl dom v Maribora. Ker se bliža žrebanje efektne loterije, opozarjamo slavno občinstvo, da se še dobijo srečke pri tajništvu stavbnega društva v Cvetlični nI. 28. Kdor jih vzame 100. dobi 10 srečk kot nagrado za razprodajo. П Ifginil je od dom« 13 letni Kari Jurgee že 18. t. m. in se dosedaj še ni vmil. Ce bi o fantku kdo kaj vedel, naj javi policiji. # Ljudska posojilnica т Celja je imela ▼ ne>-deljo, dne 15 aprila dopoldne v posojilniški posvetovalnici svoj redni letni občni zbor, ki je vnovič pokazal, kolikega zaupanja je ta zavod med našim ljudstvom deležen. Kljub temu, da je poslovanje Ljudske posojilnice navezano na razmeroma ozke meje r. z. z o. z., je promet v prošlem upravnem letu pokazal, da spada Ljudska posojilnica v Celju med one zavode, ki morejo v polni meri za-doščevati potrebam našega gospodarskega življenja. Saj je znašal celokupni promet nič manj kot 497,140.640.24 Din. Koliko zaupanje zavod uživa, jasno kaže postavka hranilnih vlog Kljub težki gospodarski krizi, povzročeni v okolišu posojilnic« radi skrajno neugodne hmeljske kupčije v prošlem letu, so hranilne vloge zrasle za 7,364.095.89 Din, tako da znašajo koncem leita 59,670.501.21 Din. — Preje omenjena gospodarska kriza je brez dvom« v veliki meri eokriva tudi na znatnem porastu postavke posojil, ki se je zvišala za 7.540.200.76 Din in znaša koncem upravnega leta 44,787.909.30 Din. Da so zavod sme s polno pravico nazivati Ljudska posojilnica, priča živahen osebni promet, zlasti pa promet s strankami iz vrst našega kmetskega prebivalstva. Saj je 90% prosilcev za poeojila kmečkih posestnikov. Dejstvo pa, da je zavod lani imel v tekočem računu nad 150 milijonov Din prometa, pove, da ima v njem solidno zaslombo ludi naše trgovstvo in obrtništvo. Vsestransko povečanemu prometu odgovarja tudi čisti dobiček po 354.992.8C dinarjev, s katerim se zvišajo rezervni zakladi na 018.797.79 Din. Zadružnikov je imela posojilnica koncem leta 1927 3219 s 3395 deleži. Velik razmah Ljudske posojilnice v Celju je pripisati znani njeni solidnosti in likvidnosti, v nič manjši meri pa ludi njenemu vsestranskemu razumevanju gospodarskih in ljudskih potreb. Naša javnost ve, da je Ljudski posojilnici izročeni denar ne samo absolutno gotovo zavarovan, temveč tudi, dn vrši posojilnica kot ljudska zadruga z globoko resno vestnostjo oni naš gospodarski misljon, ki je doslej slovensko ljudstvo in slovensko gospodarstvo obvaroval tež jih in usodnejših kriz. Načelstvo pod vodstvom oblastnega poslanca prof. A. Cestnika se brez dvoma zaveda svojega ljudskega poslanstva, ker je lo tako mogoče umetl zgolj v povzdigo ljudskega blagostanja usmerjeno delovanje Ljudske posojilnice. er Sestanek somišljenikov SLS iji Celja, ki se je vržil prošli ponedeljek v vrtni dvorani hotela Reli vol« |e bil izredno dobro obiskan. Izčrpno poročilo narodnega poslanca dr. J. Hod žn rja o novih uspehih, ki so jih naši poslnncl priborili Sloveniji z novim finančnim znkonom, ter o poslednjih političnih dogodkih, so udeleženci poslušali s hvalevredno pozornostjo. ^vSchuhertoT in H. Wolfov spominski večer se vrši drevi ob pol 9 v dvorani Mestnega kina. Na 1 sporedu so zgolj skladbe Fr. Schubertn in Hugena VVolfa. ki jih prednnša g. Oskar JOIH, koncertni in oratorljekl pevec z Pnnajn. O- Musojsko društvo v Celju ima v soboto, dne 21. aprila 1.1. ob 8 zvečer v aobi Oli- akeoa doma avoi redni občni ibor. Ljubljansko gledališče DRAMA. Začetek ob 8 svečer. Sreda. 18. aprila: CYRANO DE BERGERAC. A. Četrtek, 19. aprila: 1. N R. L Izven. Petek, 20. aprila: HLAPCI. Prirede maturanti Srednje tehnične šole. Izveu. Sobota, 21. aprila ob 15. uri pop. MEDEA. Dijaška predstava po znižaDih cenah Izven. OPERA. Začetek ob pol 8 ivečei. Sreda, 18. aprila: Zaprto. Četrtek, 19. aprila: BALET. Red A. Petek, 20. aprila: LADY X. Red C. Mariborsko gledališče greda, 18. aprila ob 20. uri: KREUTZERJEVA SONATA. Ab. B. Kuponi. Četrtek, 19. aprila ob 20. uri: RIGOLETTO. Ab. D. Kuponi. Prireditve in društvene vesti Starešinski sestanek * predavanjem ministra na r. in nar. posl. g. dr Kulovca o aktualnih vpra-lanjih in politiki bo v četrtek, dne 19. t. m. ob 20 v dvorani Akademskega doma. Člani in prijatelji druMva iskreno vabljeni. — Odbor. Društvo »Treinost« ima svoj redni seetanek danes 18. t. m. ob 19. uri na moškem učiteljišču. Dnevni red: »Dan treznosti« na osnovni šoji — poroča br. predsednik R. Horvat. Na seslnnek vabimo poleg članov(ic) tudi cenjeno učlteljstvo in gg. učiteljiščnlke(lce) IV. letnika. Udruienje jugoelovenskih inženjerjer in arhitektov — Sekcija Ljubljana vabi nn predavanje, U ae bo vršilo v petek, dne 20. marca ob v last- nem družabnem lokalu na Kongresnem trgu l-II. Predaval bo g. dr. ing Miroslav Kasal o : Novi metodi za računnnje kontinuirnlh nosilcev neenakih polj«. Vabljeni so člani in vsi, ki se zanimajo. 48. letni občni zbor Zadruge mlinarjev, Žagarjev, kamnolomov, oglježgalcev etc. za sodni okraj Laško se vrši v nedeljo, 29. aprila 1928 ob 14 v dvorani hotela Tadina v Laškem. Dnevni red: 1. Poročilo predsedstva; 2. sklepanje o preinembi pravil; 3. poročilo blagajništva; 4. volitev novega odbora; 5. določitev zadružnih doklad; 6. razni predlogi in sklepi. —• Ako občni zbor ob določeni uri ni sklepčen, se vrši v smislu § 18. odst. 7. eno uro pozneje drugi občni zbor, ki je pa sklepčen ob vsakem številu članov. Knfige ln revlfe »Mladi junak«. Izšla je 6. številka tega ljubkega lističa s sledečo vsebino: Jasna no« (Gustav Strniša), Treznost — kraljica miru. igra v štirih slikah, ki jo je spisala mlada junakinja Kristina Leveč. Mlada pesem (Danilo Oorinšek). Dva junaka (Mirko Kunčič), Nesrečna brv (Albin Čebu-lar). Studenček (Franjo Neubauer), Pomlad pri materi (Ivan Albreht). Snov je izredno skrbno izbrana In lepo razvrščena. Pod rubriko :>Delo malih« objavlja mladina lastne prispevke. Pesem »Pijanci« priža, da so med mladino veliko obetajoči talenti. Rubrike »Zbrana zrnca«, »Po svetiu, »Tebi na pot'. »Za razvedrilo:, >Pisma mladih junakove nudijo toliko zanimivega drobiža, dn se ne čudimo navdušenju mladih junakov za svoje glnsilo. Celo-letnn naročnina znaša 10 Din, pri večjem skupnem naroČilu daje uprava do 40'/« popusta. Uprava je v Ljubljani, Poljanski nasip 10. Polstvedovanfa Isgubila se je v Tivolijskem drevoredu srebrna ženska ura na črnem traku. Pošten najditelj se prosi, da jo odda na Doliciji infiii Grazia Deledda: Novela. Poslovenil dr. Joža Lovrenčič. Stric Feliks ee ves čas, ki sta ga rabila, da bi prekoračila tanko, ni mogel nagledati svojega prvorojenca. Dobri mož je smehljaje govoril in je poudarjal sleherno, še tako nespametno besedo: koncem koncev sta ga semeniščnikova postava in njegov brezbrižen pogled le nekoliko zbegala. Dospeli so v stajo, ki je bila ta čas prazna. Sveža sapa z reke in bridkobna vonjava oleandrov sta objemala črede in pastirske koče ter preganjala neprijetni vzduh po živini. Stric Feliks je imel pripravljeno malico nekaj mlečnega in medeno potico, ki so mu jo poslali iz vasi za Rožnico. Antine je slekel talar, ga skrbno pregledal, če ne bi imel kakega madeža, potem ga je lepo spravil in ga položil na razgrnjen prt. Nato je skoraj pohlepno jedel in pil v velikih požirkih iz buče. ki mu jo je dal oce. Jed in pijača sta ga spravila v dobro voljo. Saj je bil končno le dober mladenič, včasih sicer nekoliko zdražljiv, drugače pa reden, razumen, podjeten in zato tudi marljiv. Ko sta se vrnila kravji pastir, ki je bil bled in debel mladenič, in konjski čuvaj, človek z izkrivljenimi nogami, sta se ga veselila kot svojega brata; Izzvan po njih, je začel pripovedovati razne zgodbe ln dogodke iz svojega semeniskega življenja. »Monsignor me ima tako rad, monsignor mi je rekel to, monsignor mi je rekel ono.« Stric Feliks ga je poslušal z odprtimi usti in je bil ves ponosen, ker je njegov sin tako po domače govoril z monsignorom. »A... zabave nimate nič, kajne, v tem vražjem kraju?« je naenkrat ne brest zlobe vprašal kravar. Stric Feliks ga je ošteL »Glej, kaj govoriš, Tanu! Predvsem semenišče ni vražji kraj, potem pa ti tudi ni treba izpraševati po vsem!« »Da bi vas vrag.. a je odgovoril kravar. Antine, ki je dobro razumel, kakšne zabave je mislil pastir, je majčkeno zardel, a vendar prostodušno odgovoril: >0, pa smo lo zimo le priredili precej predstav!« »Kaj?« »Čakaj, ne razumeš me. Vidiš, tako napravimo, kakor bi se zares kaj godilo: dva ali trije semenišč-niki se oblečejo za gospode, jaz in še neki drugi kot ženska, spet eden kot sluga in nastopimo kot bi bili ta in oni in predstavljamo kako zgodbo. Kakor v gledališču ... Tanu ni dosli razumel, vendar se je hudobno smejal, ker so se semeniščnilci obleldi kot ženske. Kaj se smejiš?« je zakričal Antine razsrjen. • Saj nič ne razumeš. Prišle so k predstavi gospe, prišli kanoniki in so ploskali.« Oblekli ste se kot ženske ...« Kaj pa je to?« je rekel stric Feliks. — »In če so se tudi oblekli! Če so jim dovolili višji, pomeni to toliko, da je bilo vse lepo v redu.« Že, že, je pripomnil potem konjski čuvaj, »saj ste tako oblečeni kot ženske.« « Nič hudobije ni bilo v njegovi besedi, ker je bil malo tako, a Antine je bil užaljen in je zlovoljen skočil pokonci ter pridvignil ramena. »Norci ste vsi skupaj. Ne splača se govoriti z vami. Pojdimo!« Stricu Feliksu se je zdel ta sinov nastop kot prevzetnost, a ni si upal, da bi ga pokaral. Medtem je nastopila noč in slišal se je šelest oleandrov, katerih vonj se je poostril in enakomeren šum daljnega slapu v reki. Zvezde so se svetlikale na nebu, ki je bilo kakor pepolnato zabrisano. Minnai, ki je ležal zleknjen na oleandrovih vejnikih, se je dvignil, ko je videl, da je vstal brat, in ko so se pripravljali, da odrinejo v vilo, si je naložil prtljago in talar na rame in vesel odšel bosonog čez drn in stm. Antine in stric Feliks sta šla za njim. Izpod vsake bilke je cvrčal muren in so se zelenomodri-kasto svetlikale kresnice. »Sin moj,« je spregovoril pastir, »eno ti priporočam. »V gospodarjevi hiši živi še vedno oni hlapec Petrač; ne maram ga obrekovati, a bolj ko se stara, bolj hudoben je. Bog se ga usmili, a ti ga ne poslušaj 1« »Kaj naj le pove meni?« je vprašal Antine za-ničljivo in oči so mu begale v temo. »Saj mi ne more ničesar povedati, a če bi mi kaj, naj klepeta! 0, saj vem, saj ga poznam, kakšen človek je. Ivo sem bil še deček, me je pošiljal po telog, ki ga je rabil za coprnije.« »Bog nas ne zapusti! Prezirali pa ga no srneš, ker je to prevzetnost, in končno, sin moj, ne smeš pozabiti, da si sin ubogega pastirja; odgovurjaš mu lahko, a njegovih besed ne obrajtaj! Tu oi C2 m ф • as* <0 > I JS i .3 te o o i«** »N • 3 f Ф »-Je0* ii!=ifi= da bi kakor običajno preiskal celico. — Lutzen-berger je namreč že večkrat ušel iz raznih ječ. Kaznjenci, ki so pometali hodnik, so še slišali, da je Firneder izpregovoril s kaznjencem nekaj besed. Kmalu nato so zaslišali obupen padec-Hiteli so v celico in videli, kako je kaznjenec klečal na pazniku in ga besno suval s kratko sabljo v prsi in obraz. Lutzenberger je sedaj skočil na noge in besno vihtel v eni roki nož, v drugi sabljo. Šele večjemu številu paznikov se je posrečilo 7. revolverji prisiliti Lutzenbergerja, da je izpustil orožje, nakar so ga vklenili in odvedli v drugo celico. Dognali so, da je Lutzenberger napadel paznika, ko se je bil le-ta zavihtel na okno. da bi preiskal omrežje, in ga zabodel z noženi. Nato se je razvil na tleh med obema boj na življenje in smrt. Lutzenberger je skušal predvsem polastiti se paznikove sablje, pri čemer je pazniku skoraj popolnoma odrezal roko. Nož je Lutzenberger vtihotapil v celico iz delavnice. Paznika so odnesli iz celice mrtvega. Devetleten deček kot po/.igalec V vasi Winkeln pri Welsu sta v zadnjem času pogorela dva kmetska domova. V obeh slučajih je bilo očividno, da je bil ogenj namenoma podtaknjen. Dognali so, da je bil obakrat požigalec devetleten deček Franc Zellinger. — Fant je izjavil, da je zato zažigal, ker ga silno veseli, če pride kje skupaj veliko ljudi. Če mati strahuje moderno hčer Gospa Kristina Woodside v Kan&as City je bila v mladosti krotilka živali in je nastopala tudi s kačami. To je sicer že davno za njo, ki je sedaj že mnogo let vrla žena in mati, toda nekaj tiste energije in načina obravnavanja ji je pa le ostalo- To pa ravno ni po volji njeni dra-žestni hčerki Loreni, ki kot moderno dekle zahteva zase popolno svobodo in ne dovoljuje, da bi se njena mati vtikala v njene zadeve. Spričo tega položaja ni moglo biti drugače, nego da sta mati in hčerka o pivi priliki trčili druga ob drugo. Zgodilo se je takole: Nekega dne je Lorena šla z doma in vzela s seboj tudi domači avtomobil, ne da bi bila koga vprašala za dovoljenje. Prišel je večer, minula je polnoč, a mlade gospodične še vedno ni bilo domov, šele okolu ene se je pred hišo ustavil avto in Loreni so odprli. Mama je zahtevala pojasnil, toda dekle je to kratko odbilo. Mami je bila mera polna; posegla je po obešalu in jih z njim naštela hčeri na hrbet. Zamera strašna! Dekle se je iztrgalo materi iz rok in in zbežalo k prijateljici, pri kateri je ostala do jutra. Ko pa so odprli urade, se je gospodična Lorena oglasila na sodišču in proti svoji materi vložila tožbo zaradi »telesne okvare«. Mati je bila obsojena, kajti sodnik je dal prav hčeri, ki je nagla-šala, da telesno strahovanje ni več času primerno. Razsodba se je glasila na 100 dolarjev globe ali 100 dni zapora. Sedaj je stopil na pozori-šče gospod Woodside. ki je doslej stal v ozadju. Njemu je bila vsa ta stvar več nego neprijetna in da bi se čimpreje končala, je izjavil, da je takoj pripravljen plačati globo in mater in hčer spremiti domov- Toda tu ni računal s čuvstvo-vanjem svoje žene- »Še na misel mi ne pride N je zaklicala gospa \Voodside ogorčeno. »-Raje grem v zapor. Potem bo Lorena šele spoznala, kakšno krivico je napravila In pri tem je ostalo. Gospo eo prijeli in odvedli v zapor. Sedaj je bilo pa tudi Lorenine trme konec. Tekla je k sodniku, ki je pristal na to, da mamo izpusti proti obljubi, da hčere ne bo več strahovala. Uvedla so se mirovna pogajanja. Toda mama je bila trdovratna. Lorena naj si le nikar ne domišljuje, da se bo stvar zanjo tako ceno poravnala. »Le čakaj, da pridem domov!« — Vsa Amerika je bila do skrajnosti razburjena in veliki nevvjorški listi so že bili na tem, da pošljejo v Kansas City svoje poročevalce, ko se je stvar nenadoma srečno preokre-nila. Lorena je vložila prošnjo za materino po-miloščenje in prošnji se je nemudoma ugodilo. Vsa srečna je gospodična VVoodside sprejela reporterja: »Obžalujem, kar sem storila,« je izjavila junaško, »mama ima prav!« — Takoj na to so pripeljali gospo Woodside in mati in hči sta se ljubeče objeli- Katera je zmagala? Usmrčen, ker je dal zaklati knro Skoro vsi francoski listi se pečajo s tragičnim koncem francoskega poročnika Char-biera, ki je bil zastrupljen pri poveljniku srednje afriške kolonije Dahomeya, ker je dal zaklati kuro in jo spečeno snedel. Slučaj sam je zelo zanimiv. Kmalu po poslovitvi in priključitvi k Dahomeyevi koloniji je dal ta poročnik tuje legije Charbier svojemu slugi ukaz, da bi v naselbini domorodcev ujel eno kokoš. Hotel si je napraviti obed, ki naj bi bil po njegovem okusu. Črnec je res ujel kokoš in jo zadavil. Med domačim prebivalstvom je nastal ovsled tega silno razburjenje; k poročniku je prišla deputacija, ki je zahtevala, da se kokoš vrne. Glavar mu je razkladal, da gre za posvečenega ptiča, čemur se je poročnik seveda smejal, nagnal ga z revolverjem, kokoš pa lepo snedel. Čez tri dni je bil nato poročnik Charbier mrtev. Preiskava je dogna-j la, da so ga zstrupili, in sicer s sadjem, katero je sluga knpil pri tem prebivalstvu. Oblasti so zaprle poglavarja, o katerem je bilo znano, da je bil na dan obeda pri poročniku. Glavar se je pred sodiščem izgovarjal s tem, da je poročnikovo smrt povzročilo sveto kurje 1 meso. Sodišče mu je dokazalo, da se je strup i nahajal ravno v sadju, na kar je glavar zatrjeval, da ta strup ne more povzročiti smrti ; in je na zahtevo sodišča snedel sam en koš-! ček dotične zastrupljene tvarine. Pri tem pa I je eden izmed sodnikov opazil poglavarjevo mahinacijo, ko je z nohti strgal ravno tiste : koščke, kjer naj bi se nahaja1 strup. Na ta nači nmu je sodišče dokazalo krivdo in ob-I sodilo poglavarja na smrt. Radi ene kokoši : — dve smrtni obsodbi! V 44 dneh okoli sveta Velikomestna kronika enega dne Minulo nedeljo se je na Dunaju s plinom zastrupila družina 341etnega sitr Ijniika Avgusta W. W. je bil neozdravljivo spolno bolan. Zato sta sklenila z ženo, da gresta skupaj v prostovoljno smrt. Da ne bi ostala siroti, sta pa vzela s seboj v smrt tudi svoja dva otroka. V pismu, ki ga je pred smrtjo napisal, prosi W., naj jih pokopljejo vse skupaj v en skupni grob. — Isti dan sta skupaj izvršila samoumor 341etni mesarski pomočnik Kari V Los Angclesu т Kaliforniji so napravili na prometnih križiščih prometne signale, katerih se lahk« poslužuje vsak potnik, če je ulica vsled promet« postala nepreutopna. AmenUanka Mjss Luba Phiiipps, ki hoče po Lindberghovem zgledu preleteti brez spremstva Ocean. Kaznjenec napadel in umoril paznika V kaznilnici v Garstenu pri Steyru se je minulo nedeljo pripetil strašen dogodek. Med drugimi kaznjenci odsedeva tamkaj S letno kazen mnogokrat prej kaznovani, nevarni zločinec Franc Lutzenberger. Da bi si kazen skrajšal in ker se sploh ni mogel z drugimi kaznjenci razumeti, je Lutzenberger prosil, da bi ga zaprli v posebno celico, kjer se računata dva dneva za tri dni. V nedeljo zjutraj je prišel v celico 5S letni pazniški nadkontrolor Wolfgang Firneder, To danes seveda ni nobena umetnost, marveč otroška igrača. Ni pa bilo tako, ko je Jules Vernes pisal svoj roman: »Pot okolu sveta v 80 dneh«. In prav v spomin stoletnice Jules Ver-nesevega rojstva je poslal veliki kodanjski dnevnik »Politiken« 15 letnega gimnazijca Palle Hul-da na potovanje okolu sveta, ki ga je moral dovršiti v 44 dneh- Huld je moral potovati samo z železnico, vozom, avtom in parnikom, ne pa z letalom. Dne 3. marca je Huld odpotoval iz Koda-nja v Warnemiinde, od tu s parnikom v Liver-pool, dalje čez Škotsko v Kanado in preko Severne Amerike na Japonsko; od tam preko Kitajske in Mandžurije ter s sibirsko železnico v Moskvo; iz Moskve v Berlin in od tam v Ko-danj, kamor je dospel točno 44. dan po odhodu. Kaj zmorejo višje plače Znano je, da se ameriški industrijalec Ford drži načela, da je zadovoljno delavstvo najboljše jamstvo za prospeh posameznega podjetja in celokupnega gospodarstva. O istem predmetu razpravlja bivši vodilni urednik lista »Magazi-ne of Wall Street«, G. C- Selden in prihaja do enakega zaključka- Višje plače, tako piše, so največ pripomogle k prospehti ameriškega gospodarstva. Kajti preprečile so štrajke, zmanjšale brezposelnost, opogumile delodajalce za boljše delo, zvišale lojalnost in interes za podjetje, kar vse je imelo za posledico večjo stalnost in s tem večjo sposobnost industrije. Heger in njegova 21 letna žena Marija. Mož je bil brez posla in zakon ni bil srečen. — Učiteljico klavirja J. M. so našli mrtvo; v pisinu izjavlja, da je izgubila instrukcije in ostala brez vseh sredstev. Preoblečena dekleta na vojni ladji Iz Wa«hingtona poročajo, da so na krovu neke ameriške križarke našli štiri dekleta, preoblečene v mornarje. Izjavile so, da so si želele ogledati tuje dežele in se zabavati. Ladja, ki je bila že na visokem morju, je pristala v Kay-West in dekleta izkrcala. Mornariško ministrstvo pa je uvedlo preiskavo, kdo je deklicam omogočil pustolovstvo. Nenišl.i finančni minister dr. Koider ki se v svrho pogajanj s Parker Gilberlom o reparacijah mudi v Rimu. gospodarstvo Sladkor Najvažnejši kartel v naši državi je vsekakor kartel sladkornih tvornic. Najbolj zanimivo in za naše razmere dovolj značilno je, da so nahajati v kartelu tudi obe državni tvornici sladkorja; medtem pa vsepovsod čitamo, kako država nastopa proti karlelom samim, ki postajajo vedno bolj značilni za današnjo fazo gospodarstva, ampak predvsem proti politiki cen, ki jo poskušajo knrteli izvajati nn škodo odjemalcev in najširših mas kon-zumentov. Predvsem je gospodarsko najbolj Škodljivo, če se kartelna politika cen prilagodi višini cen onega podjetja, ki najdražje proizvaja in ni konkurenčno. Pri nas igra v cenah veliko vlogo carina, ki tvori prav za prav podlago za tvoritev cen marsikaterim industrijskim produktom in priznati moramo, da je ona pospešila marsikdaj industrializacijo dežele. 0 sladkorju in sladkornih tovarnah smo zbrali v naslednjem nekatere zanimive podatke: V naši državi imamo 8 sladkornih tovarn, od teh sta 2 državni (Belje in Čukarica), ostalih 6 pa so delniške družbe, in sicer naslednje: — 1. Velikobečkerečka fabrika šečera, a. d.; ust. 1910, njen sedanji kapital znaša 3(5 milj. Din (pred valorizacijo 12 milj. Din). Tovarna se nahaja v Vel. Bečkereku. Pri ustanovitvi je bil udeležen avstrijski in madjarski kapital, sedaj pa ima v njej glavno besedo Praška kreditna banka. — 2. Crven-lca, fabrika šečera, a. d., ust. 1912, nacionalizirana 1920; kapital (valorizacija še ni izvedena) znaša 16 milj. Din. Tovarno ima v Crvenki Lani je večino delnic kupila Praška kreditna banka. — 3. Srpsko-češka fabrika šečera i rafinerija. Čuprija; ust. 1920; kapital 45 milj. Din (pred valorizacijo 20 milj. Din). Tovarna je v Čupriji (Srbija) in je tudi pri njej odločilno udeležena Praška kreditna banka. — 4. Prvo hrv. slav. d. d za ind šečera (borzni naziv Šečerana), Osijek; ust. 1905; kapital 30.8 milj. Din (pred valorizacijo 22 milj. Din), tu je poleg Jugobanke udeležen tudi inozemski kapital. Tovarna je v Osijeku. — 5. Fabrika šečera, a. d. Bačka; ust. 1911, do 1920 sedež Budimpešta; kapital 25 milj. Din; tovarca v Novem Vrbasu, Bačka; ustanovljena je bila po dveh madjarskih velebankah. sedaj so udeležene pri njej tudi zagrebške velebanke. — 6, Bosanska industrija šečera i žeste. d. d.; ust. 1892; kapital 12.5 milj. Din; tovarna v Usori (Bosna) in spada v koncem Bosanske ind. i trg. banke, Belgrad, prej Sarajevo (pri tej banki igra veliki inozemski kapital vodilno vlogo). Ti podatki o tovarnah kažejo, da ima vodilno vlogo pri prvih 3 tovarnah Praška kreditna banka, da je znatno udeležen tudi pri drugih tovarnah inozemski kapital, nadalje spada tovarna v Usori (Bosna) v koncem Bos. ind. in trg. banke, ki ima tudi samoorodajo sladkorja za Bosno, Hercegovino in Dalmacijo. O produkciji sladkorja govore sledeči podatki: kampanja 1920-21 20.170 ton, kampanja 1921-22 23.810 ton, kampanja 1922-23 33.756 ton, kampanja 1923-24 40.632 ton, kampanja 1924-25 122.807 ton, kampanja 1925-26 56.9fi0 ton, kampanja 1926-27 70.178 ton, kampanja 1927-28 85.000 ton. (Kampanja sladkornih tovarn se navadno za-Jne s 1. septembrom in je večinoma decembra, januarja že zaključena.) Kakor je iz teh podatkov razvidno, je naša domača produkcija do kampanje 1924-25 stalno naraščala in dosegla svoj višek s 123.000 tonami. Do 1925 smo morali znaten del potreb uvažati: 1924. 19-000 ton, istega leta pa se je začel že izvoz, ki je dal 2810 ton in 1925 narastel na 7800 ton, dočim je istočasno uvoz padel na 2740 ton. Kampanja 1924-25 pomeni preokret: velika nadprodukcija je povzročila kartel iziranje tovarn, dosedaj pa sta obstojata dva sindikata: prvi pod vodstvom Praške kreditne banke, drugi pod vodstvo Jugobanke, državne tovarne pa so bile samostojne. Bojazen pred posledicami konkurence je zedinila vse tovarne brez izjeme v kartel. Posledica je bila 1. politika cen kartela, 2. pa omejitev produkcije za notranji konznm. Nizke cene, ki so jih plačevale tvornice za sladkorno peso, so navedle producente, da so ustanovili 1926 v Starem Sivcu svojo sladkorno tovarno, ki pa je — komaj prišla v obrat — že pogorela. Akcija producentov se nadaljuje in brez interesa zanjo tudi ni deloma inozemski kapital, ker je pač pri nas sladkor zelo unosen predmet. O tovarni »Proizvadjačke šečerane. a. d. pa je otvorjen konkurz. Dobički, ki jih imajo sladkorne tovarne, so prav znatni: tako so izkazale: Bečkerek 31. dec. 1926 11.3 milj. Din čistega, Crvenka 30. aprila 1927 izgubo 7.9 milj. Din. Čuprija dobiček 30. junija 1927 7.2 milj. Din, Osijek dobiček 31. marca 1927 3.9 milj. Din, Novi Vrbns 31. marca 1927 dobiček 2.9 milj. Din in Usora 31. avg. 1926 (torej še za kampanjo 1925-26, ki je bila slaba v finančnem oziru za tovarne) izgubo v znesku 0.9 milj. Din. Skupno je torej znašal čisti dobiček 4 tovarn za kampanjo 1926-27 25.3 milj. Din, 1 je imela pa izgubo 7.9 milj. Din. Za kampanjo 1927-28 še niso znani poslovni uspehi vseh tovarn; upoštevati pa je treba, da je, kakor smo že omenili, večina tovarn izvršila valorizacijo, kar praktično pomeni, da bodo mogle sedaj tovarne izkazovati višji dobiček Prva je objavila bilanco za 1927 (torej za kampanjo 1927-28, ki je že zaključena in teh par mesecev ne izpremeni mnogo) Velikobečkereška tovarna. Investicije so valorizirane od 5.4 na 41.9 milj. Din, zaloge pa so se znižale od 21.1 na 19.2 milj Din. Cisti dobiček znaša 19.4 milj. Din, napram 11.3 milj. Din za 1926, povečal se je torej za 58%. Znatno povišanje dobička je pričakovati tudi od ostalih tovarn; tako n. pr. poročajo, da bo osješka sladkorna tovarna za kampanjo 1927-28 dala 28 Din dividende (na delnico 175 Din) napram 20 Din za kampanjo 1926-27. Iz proračuna za 1928-29 se da izračunati čisti dobiček državne tvornice sladkorja na Belju za 1928-29 na 20 milj. Din, dobiček tovarne na Cukarici pa na 6.7 milj. dinarjev. Ze iz teh nepopolnih podatkov je razvidno, kolike dobičke prinaša sladkorni kartel industriji. Ta tribut plačuje sladkorni industriji cela država dunavske banke vogelno hišo na Miklošičevi cesti in Pražakovi ulici. Kupnina znaša 1,620.000 Din. Včeraj pa je bila podpisana kupnoprodajna pogodba med Jadransko-podunavsko banko in Zvezo slovenskih zadrug, s katero je slednja prišla v posest hiše Jadransko-podunavsko banke v Pražakovi hiši poleg vogelne hiše. Kupnina za to hišo pa znaša 1,050.000 Din. Produkcija papirja v naši državi. Dne 7. marca letos smo objavili podatke o produkciji papirja v Sloveniji leta 1927. Sedaj so nam na razpolago tudi podatki o tvornicah v Zagrebu in na Sušaku, dočim za tovarno Milana Vape, ki je lani v decembru po vesteh belgrajskih listov zopet začela obratovati, nismo nikakor mogli dobiti podatkov. Skupno je znašala produkcija papirja v naši državi lani 19.245 ton napram 16.527 tonam v letu 1926 in 14.025 tonam leta 1925, pri čemer je treba upoštevati, da zagrebška tovarna ni delala od 1. oktobra 1924 do 1. maja 1926. Leta 1926 je znašal ves uvoz papirja 17.254 ton (za 1927 še niso objavljeni podatki), izvoz pa 4004 tone; tako lahko cenimo porabo papirja v naši državi na 29.777 ton, torej okroglo 30.000 ton. Občni zbor Tovarne verig, d. d. v Lescah pri Bledu se vrši 28. aprila ob 11 v sejni dvorani Ljublj. kred. banke (bilanca; volitev nadzorstva in dopolnilna volitev uprave). KONKURZ1 IN LIKVIDACIJE Odprava konkurza: Franc Zebal. trgovec no Rudniku (ker ni kritja za stroške postopanja); Solnčno zdravilišče Rikli, družba z o z. na Bledu (ker ni kritja za stroške postopanja). msvee ттшштт^ Horsza 17. aprila 1928. DENAR. Na deviznem tržišču je danes večina deviz popustila, kar je v zvezi s popuščanjem deviz v Curihu. Curih in Trst sta ostala neizpremenjena, edino Amsterdam se je učvrstil od 229* na 2291.25. Vse ostale devize pa so popustile, zlasti Praga. Devizni promet je bil tudi danes znaten. Poleg običajnega privatnega blaga v devizi Trst je bilo danes tudi privatno blago v devizJ Newyork. Devizni tetaji na ljubljanski borzi 17. aprila 1928. povpraš pon. srednji sr. 16. IV Amsterdam 228S.25 2294. 5 2291.25 2291.— Berlin 1357.50 1360.50 135Л- 1359.25 Budimpešta — 992.50 — — Curib 1093.50 1096.50 1095'— 1095.— Dunaj 798.23 801.23 799.73 800,— London 277.05 277.-6 277.46 277.49 Newvork 56.70 56.90 56.80 56.80 Pariz — 223.74 — — Praga 167.98 168.78 168-38 168.50 Trst 298.75 3' 0.75 299.75 299.75 in relativno največ Slovenija ter oni kraji, kjer ni sladkornih tovarn, kajti, kjer so sladkorne tovarne, pride velik del zaslužka za delo, material itd., dočim pa n. pr. nima Slovenija od sladkornega lutrtela ničesar drugega kakor — visoke cene. • * * Ispremembe posesti. Kaker smo že včeraj poročali, Je kupila Zadružna banka od Jadransko-po- Zagreb. Amsterdam 2288.25- 2294.25, Berlin 1357.50—1360.50, Curih 1093.50—1096.50. Dunaj 796.23—801.23, London 277.06—277.86, Newvork 56.63—56.83, Pariz 222 74—224.74, Praga 167.98— 168.78, Trst 298.72- 300.72. Belgrad. Berlin 1357 5—1360.5, Budimpešta 991—994, Curih 1093.50—1096.50. Dunaj 798.23— 801.23, London 277.06—277.56, Newyork 56,70— 56.90, Pariz 222.74—224.74. Praga 167.98-108.78, Trst 298.85-300 85. Curih. Belgrad 9.1325, Berlin 124.07, Budimpešta 9030, Bukarešt 3.24, Dunaj 73 01, London 25.335, Newyork 518.75, Pariz 20.4275, Praga 15.375, Trst 27.39, Sofija 3.75, Varšava ,58.10, Madrid 87.175. Trst. Belgrad 33.31 -83.32, Curih 364.75— 366.50, Dunaj 263.70- 269.70, London 92.45—92.50, Newyork 18.91-18.92, Pariz 74 50-74.60. Dunaj. Devize: Belgrad 12.51125, Kodanj 190.65, London 34.705, Milan 37.525, Newyork 710.65, Pariz 27.99, Varšava 79.69, — Valute: dolarji 709.20, francoski frank 27.92, lira 37.50, dinar 12.45. Praga. Devize: Lira 178.20, Belgrad 59.40, Pariz 132.80, London 164.75, Newyork 33.745. Dinar: Newyork 175.95. Berlin 7.355, London .277.50. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljanska kreditna banka brez kupona 126 den., v Zagrebu 126 zaklj. Državni papirji tendirajo neizpremenjeno pri malenkostnem prometu, vojno škoda je celo slabejša. Ljubljana. 7% invest. posoj. 89. den., agrari 57.50 den., vojna odškodnina 436 den., Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 126 (brez kupona), Praštediona 808 den., Kred. zavod 155—175, Vevče 135 den., Ruše 265—280, Stavbna 56 den., Sešir 125 den. Zagreb. 7% invest. posoj. 89.50—90.50, agrari 58—58.50, vojna odškodnina 486—436, maj 437— 438.50, dec. 462.50—470, Hipo 58, Juro 89, Praštediona 805—807.50, Ljublj. kreditna 126 (brez kupona), Šejerana 530—535, Drava 355—375, Slavonija 12—14, Trbovlje 495-500, Vevče 138-150. Belgrad. Vojna odškodnina 436.50 (1000), uit. april 438.50, Izvozna banka 1150, 7% invest. posoj. 89.50-90.25. Dnnaj. Podon.-savska-jadran. 81.40, Alpine 41.10, Leykam 10.10, Trbovlje 61,90, Kranfrka industr. 40.90, Slavonija 1.48 BLAGO. Ljubljana. Les: trami merk. 4-5, 4-4 fko vag. meja 1 vag. po 300, — 6-8. 7-9 in 8-10 od 4—8 m fko vag. nakl. post. 1 vag. po 280, testoui bukovi 20 mm od 12 cm naprej monte sko vag. meja 6 vag. po 515; povpraševanje je za vsako množino brzojavnih drogov smreka-jelka, bor dolž. 750, obseg na vrhu 40 cm, obseg 2 m, od teh cm 56 šir. m* do 700 kg fko vag. meja. Zaklj. 8 vng. Tendenca živahna. Dež. pridelki (vse samo ponudbe; slov. post., plač. 30 dni, dob. prompt): Pšenica 78—79 kg 2% baška 392.50—395, slav. 387.50—390, moka Og vag. bi. fko Ljubljana plač. po prejemu 536—545, aida zdrava rešetana 295, oves baški zdrav rešetan 295, koruza baška 310—315, april 315—320, maj 315—820, činkvantin 320—325; zaklj. 1 vag, koruze. Tendenca čvrsto. Budimpešta (termin, borza). Tendenca zelo čvrsta. Pšenica: maj 38.70, 33.68, zaklj. 33.68-33.70, okt. 31.82, 31.42, zaklj. 31.40—31.42: rž: maj 32.70, 33.02, zaklj. 33.04-33.10, okt. 26.60, 26.7:.', zaklj. 26.70—26^72; koruza maj 27.56, 27.72, zaklj. 27.70—27.72, julij 28.86-28.50. Zaklj. 28.54-28.60. Francisco de Goya " Dne 16. aprila smo obhajali stoletnico smrti enega največjih umetnikov iberskega polotoka, španskega slikarja Francisca de Goya y Lucientes. To je letos poleg Ibsenove in Diirerjeve že tretja obletnica umetniških genijev iz različnih narodov iu dob, ki jo obhaja vsa kulturna Evropa in s tem manifestira svojo duhovno skupnost in usodo. Goya so je rodil 30. marca 1746 v Fuende-todos, v provinci Aragoniji, kot sin kmečkega očeta in matere, ki je izhajala in starega plemiškega rodu. L. 1780 postano član oficijelue akademije San Fernando v Madridu, pet let kesneje njen predsednik. Leta 1799 je imenovan za prvega dvornega slikarja. Po burnih političnih dogodkih v njegovi domovini (okupacija Španije po Napoleonu, odstavitev dinastije, postavitev Napoieonovega brata Jožefa Bonaparte za španskega kralja, vojna s Francozi) je 1. 1824 odšel v prostovoljno pregnanstvo v Bordeaux, kjer je umrl dne 16. aprila 1828. Goya je nastopil v času, ko se je barok izživljal v svoji poslednji fazi, v tkzv. poznem baroku, oziroma v rokokoju. To je bil zadnji val um. razvoja, ki se je pričel že 200 let poprej in je bil sedaj na tem, da usahne. Goya razvije ia slikoviti stil poznega baroka, stil trenutnega gibanja in svetlobe, zdruzenega z gracijo, z veliito umetniško silo do ostre izrazitosti. Dejstvo, da je Goya značilnosti tega stila razvil do zadnjih v danem razvojnem okviru možnih konsekvenc, je bila vzrok, da so ga začetni impresionisti koncem devetnajstega stoletja proglasili za svojega um. predhodnika, s čimer so pač naglasih delno sorodnost obeh um. stilov v reševanju nekaterih slikarskih problemov, zakaj vsaka doba odkrije na preteklih tisto, kar je sami najbližje, najbolj »aktualno«. Toda proti koncu 18. stoletja se v zap. evropskem duhovnem svetu izvrši preobrat, ki ima svoje izhodišče v Franciji. Francoska revolucija podere ne samo stare politične in socialne osnove, marveč seže v vse plasti kulturnega udejstvova-nja. Radikalno se spremeni tudi umetnost. Stari idealistični pravci postanejo nerabni, nov duh časa zahteva sebi primerne oblike tudi v umetnosti. Na razvalinah dolgotrajne, sijajne, vso Evropo obvladujoče tradicije baroka v njenih različnih fazah, nastopi stvarnejša umetnost realizma Ta preobrat se izvrši tudi v Goyevi umetnosti, ki pa je utemeljen globlje kakor po političnih dogodkih v njegovi domovini, zvezanih — posredno — s francosko revolucijo. Ti politični dogodki so nudili Goyi pač snov za njegova nekatera, tozadevno značilna dela. toda um. vsebina je imela svoj vzrok v spremembah eplošno-evropske duhovne konstelacije. Boji Špancev s Francozi so dali Goyi snov za grafično zbirko »Desastros delta guerra« (Strahote vojne), ki je po eni strani pričevanje za umetnikovo estetsko preusmeritev v novi realizem, po drugi strani pa se baš s tem delom Goya približuje tudi našemu času. Nam pomen' nekaj drugega in nekaj več, kot ie pomenil impresionizmu. Za to, kar je na Goyi videl in upošteval impresionizem, danes nismo več dovzetni, ker leži izven območja naših interesov, toda to, kar nam je Goya zapustil v »Desastros della guerra« in v »Proverbios« (Domislice, tudi grafična zbirka), nas še danes zgrabi, pretrese in potegne za seboj. »Strahote vojne« so pošastna um. vizija vojnih slepot, njenih bestijal-nosti in blaznih grozovitosti. Ta zbirka radirank je silovito strasten, subjektiven protest in odpor proti vojni, v edinstvenih podobah, ki so nastale v duši, ki je gledala v svet tudi v prikaznih nevidnega. Ta umetnost je že več kot zgolj — realizem! Torej — romantika! Recimo. Z razvojnega stališča vsej taki oznaki n> oporekati. Vsekakor pa ei na pr. slikovitosti, ki jo v še stopnjevani moči kažejo njegova starejša dela (poleg prej naštetih grafičnih zbirk še iCaprichos« in »Tauroma-quia« (Bikoborba), 1815) ne moremo razlagati kot preostal element njegove rokokojske faze, je ne moremo s prejšnjo istovetiti, ker opravlja sedaj povsem drugo funkcijo, in je znak subjektivne, čuvstvene razgibanosti — svojevrstnega razpoloženja, ki ne obnavlja zunanjega sveta, ampak notranjega ponazarja. Občudovanje impresionistov je veljalo slikovitosti Goyeve umetnosti kot posredovalki zunanje, ne notranje pojavnosti. Tako je Goya, ta veliki in strastni duh, preživel svoj čas do konca, v vseh njegovih mejah, in ga do konca oblikoval iz njegove in svoje sredine. —o— —o— Dr. A. Dolinar: Festival Češkoslovaške Pevske Zveze v Pragi (Dalje.) Koncert slovanskih gostov. Javljen je bil »Narodni pčvecky zbor ze So-fiei, ki je pa vsled nenadne zadržanosti nastop odpovedal. Hrvaška »Pevska zveza« je javila udeležbo 5 zborov, došli so samo 3 in sicer: a) Hrv. pjev. zbor »Kuhač-t iz Osijeka, b) Obrtničko i rad-ničko pj. dr. »Sloboda< iz Zagreba, c) Glasbeno društvo »Intelektualacac iz Zagreba. S Poljske je prispel reprezentančni poljski zbor: Zjednoczenie Polskich Zwirazkdw Spiewaczych«. Z drugim sporedom je ponovno nastopil že prej omenjeni zbor Lužiških Srbov. Rusi s<5 bili zastopani po visoko-šlskem ruskem pevskem zboru »Archangelsku«:, Ukrajince je pa zastopal >Akademicky ukrajinski pžvecky sbor«. Torej zopet izbran koncert, izbran spored, vreden prav največje pozornosti. Slovanska duša v pesmi, bi bili mogli nazvati fa koncert. Vsak zbor je zapel najprej čehoslovaško himno, za tem pa svojo državno. To je bil pri vseh zborih običajen uvod. >Kde dumov muj« je donela najlepše v priredbi za moški zbor, kot jo je proizvajal poljski reprezentančni zbor. — Hrvatje so peli skladbe od Lhotke, Grgoševiča, Odaka, Matza in Gotovaca (Jadovanka za teletom). Poljakom je najbolj priljubljen B. Wallak-Wallevski, ker so ga najnreje stavili ua spored; poleg njega sta bila tudi * Kamienski iu Lachman. Bil je to eden najboljših zborov, kar jih je nastopilo na tem festivalu. Basi — doneči kot bron, tenori — voljni in prijetni kot med, agogika izredno posrečena in tehnično kar najboljše izvedena, kratko rečeno: kvalifikacija zbora prvovrstna. Zbor šteje okrog 100 sodelujočih. Ennko, čim najbolj sta se postavila in udejstvila oba ostala zborn — ruski in ukrajinski. Kosta Iskijev »Tebe pojem« je donel kot najlepše orgle. Ukrajinski zbor pod dirigentko prof. Rosine-vyč-Scurovsko je zaključil celotni festival. Proizvajal jo zbora K. Stacenkn tako prvovrstno, da nikakor nismo hoteli zapustiti koncertne dvorane — vkljub izredno dolgemu sporedu — temveč jih podal opis o nastopu in poteku otroške ohromelosti, ki je nastopila kot epidemija v preteklem letu v Lipskem in okolici. Ker ta bolezen, ako ne konča s smrtjo, da mnogo kandidatov za pomožne šole in zavode, je poslušalstvo z zanimanjem sledilo predavatelju, zlasti še v onem delu. kjer je govoril o negi in oskrbi le teh. V drugem predavanju je podal ravnatelj velikega zavoda GroBbennersdorf pri Berlinu prof dr. Meltzer izkustva na gojencih svojega zavoda v koliko ovirajo abnormalnosti pri rojstvu poznejši telesni in duševni razvoj teh otrok. Na obsežnem materialu je dokazal sicer svoje trditve; ko pa je hotel pridejati splošno sklepno trditev, se je vnela živahna diskusija, v katero so posegli razni univerzitetni profesorji in praktični zdravniki, Češ. da tako zvane traume ni precenjevati. Univ. prof. Isserlin — Miinchen je končno pokazal srednjo pot, da so bili vsi zadovoljni. Nadaljnja tri predavanja so bila pod devizo: Kako odpoinoči tcžkovzgojljivim in licTzgojljivim otrokom? Govorili so iz lastne dolgoletne prakse Knauthe, Kleinmensdorf, Winkler, Leipzig ta Schmidt, Magdeburg. Zadnje predavanje jo ime) GUrtler — ravnatelj zavoda Chemnitz-AItondorf 0 posebnih učilih za pomožno šolo. Primerjal je metodo Montessori z metodo pomožne šolo (ki ji je sam začetnik!). Nato je podal način duševno ortope-dičnih vaj. Njegova učila tako rekoč sama govore. Njegovo načelo je: vsako misel, vsako pre