OB ODGOVORU NA DELEGATSKO
VPRAŠANJE 0 ODSTRANJENIH
JAMBORIH NA POTI SPOMINOV
IN TOVARIŠTVA
V »Naši skupnosti« je bil 26. maja letos objavljen odgovor mestnega sekretarja g. Damijana Dolinarja na vprašanje delegata Staneta Brezo-varja, postavljamo na 18. seji DPZ Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje.
Vprašanje je kratko in jasno, odgovor pa je očitno namenoma dolgo-vezen in predvsem netočen, ker so dokumentirana dejstva povsem
drugačna.
Mestni sekretariat predvsem ne odgovarja na prvi del vprašanja, ki ga številni prebivalci Ljubljane po-stavljamo že dobro leto, to pa je: kdaj bodo znova postavljeni odža-gani jambori?
V prvem delu odgovora je ne-resnična trditev, da je »skupina ljudi ta znamenja odstranila zaradi vzdrževanja in pleskanja v barve, ki bodo v duhu časa«. Sredstva javnega obveščanja so še posebej pred letom dni posvetila precej prostora temu nezakonitemu deja-nju, opravljenem po nalogu ta-kratnega mestnega sekretarja za komunalo, promet in zveze g. Ja-neza Lesarja. Za to dejanje ga je v časopisju takrat tudi javno poh-valil predsednik ljubljanskega De-mosa dr. Lojze Marinček. Oseba je torej znana, odžagani jambori pa že več kot leto rjavijo v travi ob Zaloški cesti.
Regionalni zavod za varstvo na-ravne in kulturne dediščine in Mestna uprava inšpekcijskih služb sta v tej zadevi ravnali v skladu z določili veljavnega Odloka o do-ločitvi »Poti spominov in tovari-štva« za spomenik skupnega po-mena za mesto Ljubljana (U. 1. SRS 3/88). Skupščina mesta Ljub-ljana doslej tega odloka ni niti od-pravila niti spremenila, zato bi moral mestni sekretar g. Datnijan Dolinar predvsem poznati določila tega odloka in postopek za nje-govo spremembo. Sam6 mnenje Komisije za proučitev spomenikov in pomnikov ni podlaga za tako spremembo.
Netočna je tudi njegova na-vedba, da takratna oblast ni spo-štovala rezultatov natečaja za do-polnitev programske, krajinske, urbanistično arhitektonske in obli-kovalske ureditve Poti iz leta 1984. Iz dokumentacije javnega natečaja, ki sta ga razpisala Skupš-čina mesta Ljubljana in Odbor za izgradnjo PST pri MK SZDL v so-delovanju z Društvom arhitektov Ljubljana, Društvom urbanistov Ljubljana in Društvom oblikoval-
cev Slovenije je razvidno, da je že ocenjevalna komisija ob določitvi prve nagrade ocenila, da je predla-gana rešitev simbolnih »mlajev«
(ne pa smrečic z lučkami. kot na-vaja g. D. D.) oblikovno in sim-bolno manj uspela. Pri tem je ži-rija opozorila na ustreznejšo reši-tev elaborata, ki je dobil deljeno tretjo nagrado (druga ni bila pode-ljena).
Avtor prvonagrajenega elabo-rata je. v sodelovanju s predstav-niki investitorja in v skladu z dolo-čili Pravilnika o izvajanju nateča-jev, oblikoval jambore, ki so bili lani aprila nezakonito odstranjeni.
Prav tako v odgovoru ni res-nična trditev, da so bili jambori postavljeni na črno. Na podlagi kompletne predložene dokumen-tacije so ljubljanske občine Beži-grad, Moste-Polje. Šiška in Vič-Rudnik v marcu in aprilu 1985 iz-dale ustrezno dokumentacijo za postavitev jamborov. Vsi doku-menti so ohranjeni in strokovno urejeni.
Zadnja dva odstavka objavlje-nega odgovora na delegatsko vprašanje jasno govorita o tetn, da sedanja oblast ves čas ni imela na-mena znova postaviti odstranjenih jamborov, temveč s svojimi odgo-vori zavaja tako delegate Skupš-čine Moste-Polje kot tudi vse pre-bivalce mesta Ljubljana. Žal to ni edini primer zavajanja in škode, ki so jo napravili oblastni organi v zadnjih dveh letih v Ljubljani.
O zgodovinskem spomeniku NOB in spomeniku oblikovane narave Poti spominov in tovarištva pa še par besed.
Spomladi leta 1987 je obiskal Ljubljano župan mesta Arnhem iz Nizozemske, takratni predsednik Svetovne zveze mest žrtev fašizma in mest miru. Skupaj sva se spre-hodila po delu Poti in priznal je, da je to eden najbolj značilnih spo-menikov, ki govore o trpljenju svobodoljubnih ljudi in o njiho-vem herojskem boju proti fa-šizmu.
Ta spomenik je bil pred dobrim letom oskrunjen. Tega ni mogoče opravičiti. Skupaj se tnoramo zav-zeti, da se njegovo uničevanje ne bo nadaljevalo.
NUŠA KERŠEVAN
Ljubljana,
Poljanski nasip 28