c.an dobivate . . . "GLAS NARODA"
PO POŠTI NARAVNOST NA DOM (iivzem&i aobot, nedelj in praznikov)
ČITAJTE, KAR VAS ZANIMA
- List slovenskih do J avcev r Ameriki -
Reentered M Seeond Class Matter September 25th 1840 at the Post Office at New York. N. under Act of Concreu of March Ird. 1871. Tel: CHelaea 3-124?
Nil. r>s Stev. 58 — VOLUME LTII. — LETNIK LITI.
NKW YORK, FRIDAY, MAIKlf 2;:, 3945 — PETEK, 2X MARCA, 1945
100,000 NEMŠKIH VOJAKOV VJETIH
\ se nemško civilno prebivalstvo beži izjTjT Poni rja.--Nadaljevanje ruskega napada na Stettin. - - Ojaeanja za maršala Ztikova.
Japonska vlada je odredila, da mora nad 3.(KX),000 prebivalcev ostaviti mesto Tokio. --Naši letalci na potu v Rinkin in
Formozo.
a ukrep je posledica zadnje-, nja, da ji* število prebivalstva
ua napada ameriških letaleevjnresta Tokio vslotl evakuacije
na japonsko vojno mornarico,' sodaj že skrčeno na štiri mili-» • ' . • i i - t -
ZAPADNA FRONTA:
urujii, naj beži, kakor je pre-
st* je skrivali v vodovju'jone stanovnikov. (Leta 1SI-W), japonskega morja med velikimi japonskimi otoki.
(ilasujii nove odredbo, bodo imele vojaške oblasti v nadalje ]>ravieo zapleniti vsa zemljiška. poslopja it. vojni materi- najmanj 10 000 vojnih jal, kjerkoli in kadarkoli je to-potrebno. Tmli imajo vojaškcl Washing-ton, I). <22. mar-< .'blast i v nadalje neomejeno <-;i." - Xašj lelalei vojsko in
imelo j«* mesto Tokio 6,778,804
prebivalcev. — Kredništvo.) *
Japonska je closedaj izgubila najmanj 1( 1 aeroplanov
pravico pozvati vse civilno prt bival-tvo na tlelo v tovarno in tlni.ua potljetja. katera so ba-
mornariee -<> do>edaj razstrelili najmanj ltUMM) japonskih aeroplanov in >ieer od ]. sep-
Na zapadni fronti so Nemci bivaUtvo šležije ž«* storilo. Ti	- , ,	. .. i	*
i2«ubili najmanj 100,000 lastniki sn ^vali zl.-^i p1.,..jy,J?.7:.'z,l,'1,,Vil"|('ni v"""h 1"'" ,<'",',l;| lai.-A.-a. 1-1» nmlaljo, vojakov	.nojpirjo. m,j Ik-ž-. kako,- hi-	,	i'"k"	l",lllsl™ 110
Pari, J:t marca _ Tretii	,la ....... L ' '	l''1 '"''"'"I 1»,!, o,niKnk.. nevarnosti za
.m/., _.».	J i • i •	.	(bteva, tla -o vlatli takoj mika- naso vojsko ur mornarico —
m MHlm, zbor ameriške vojsko	uvozniki vso pre- ^ 4^)0,000»: venov, z kate- Snu.«, v' nianiKkem zalivu so
... — - «i * . ->ta pregnala vse nemško voja-! nio~rtro rovo tflkoJ mzdejali
sivo—razun onih čet, katere
se v malih skupinah skrivnjo-
RUSKA FRONTA:
^ 7apa«lnil, pokrajinah reke Sovjetska vojska podvojila
V	i c« . T - ! napad na Stettin
\ pokrajinah Saarland 111!
Pfaltz (Palatinate),	I^»ndon, SI. man a. — Iz iz-!
^	...	... t < 1; i je to noohodno potrebno, I
i ronte primi i;i poročilo	' i - - i ,	i
, r> • i ....	'i kar seda i je dokazano, da se	•
I <la so Knsi ptxlvoiih sv«u na- , 7	, - T - -	i> - „;
.	'	. , . bodo nadalpio boievanic vrsi-— » "
'pati na mesto Stettin ol> ust in ,	, "...	' .	^
1 i /vi • i , . ; lo na domačih, oziroma lapon- 11 ><> pnee
i. I	,,lrMU nwko VO-'skl' skib tlel,	'	obravnavi p,
napadajo Nemce na Ogrskem na .">0 milj dolgi fronti v sme-
pokrajinah Saarland
so naeiji1 ]-°"don, mana. iz-armbili najmanj 100.(100 mož to,'m
v. vso opremo.
Ameriško čote so napredov le včeraj in danes 28. milj.
\ ojs»ka poti povelju! št vom generala Pa 11 ona je včeraj vjela 11,0()0 nemških vojakov. ri Pro1i Av: In ko da znašajo njegovi dose-| ^^"iske tronte ja-tlanji jotni'ki lopo število 22,-,vl.'ar. lhx (1<fl>iv;1 vojska marša-:?:;') naoijrfiih vojakov. Vseh la	neprestano velika
mill in i'/mnoenih nemškib! °ja<Vll-ia'	prihajajo v
sencrala > ,l,M>re^letlno tlolgih vrstah <xl iztoka tlo Odre. Sedaj, ko je nastalo nekoliko topleje vre-
lim denarjem hode vlada pla- naši letalci vojske in mornari-Čaln jirvo zdravniško pomoč co razdejali nad :jtKK> japon-i neŠtevilnim žrtvam bombardo-1 škili l«»tal. vanja japonskih mest p<> amo-	—
riških 1>-ml mi ki h. Oba Koiso v Bolgariji sodijo 120 in Siiirivama stpovtlarjala.
;ili tleli.
Na redu so še večji zračni napadi
t opt
vojakov v jetništvu Pattona jo sedaj razun zgoraj omenjenih,
nacijskih agentov
Ištanbnl. Tnreija, 21. marca. I*ri sonj>kein vojnem sodili 7. kazenskimi proti 120 nacijskim j agentom in domačim kvizlin-irom. katei-i <<> obtoženi, tla so nkratlli y.j^gbcc* i", n rad ne li-lino»majorja Doimvana, ko jo
(ltiam. Mariani. 2.'I. marca, obiskal Bolgarijo, kot posebni
Zavezniško letalstvo nad Berolinom že trideseti dan zaporedoma
London, 2.'». marca. — Zavezniški letalci so tekom vče-nijšnjega večera že v tridesc-tič |K>leteli v Xetncijo z name-ie-m, tla zopet 'bomba nI u jejo še ono, kar jo ostalo od i»lav-n« ka nemškega mesta.
K«^r prihajajo angleški bombniki tmli od jnga, oziroma otl letališč v Italiji, je število današnjih napadalnih bombnikov nad Nemčijo naraslo na 700(3. Vračajoči >c letalci javljajo, da jo vsako nemško mesto, nad katerim >o leteli, v plamenu.
Na stotisoče nemškega civilnega prebivalstva na begu
London, 2:?. marca. — Iz Poni rja beži danes na stotisoče nemških civilnih prebivalcev, katerim so so pridružili še nadaljni nešteti tisoči nemških civilistov iz 1'orenja. Radi beya civilistov, je transpor-tacija nemškega vojaštva in vojnih potrebščin skoraj onemogočena, kajti vojaštvo ravno tako l>eži, kakor civilno prebivalstvo.
Vse ceste in pota, ki vodijo proti iztoku v smeri mesta Xuernberga in Monakovo, so prenapolnjene z civilnimi 'bc-u'unoi. Položaj je ravno tak, ali pa še slabši, kakor je bil leta 1940. ko so prišle nemške vojske na Nizozemsko, v Belgijo in Francijo, ko je moralo ta-mošnje civilno prebivalstvo bežati.
Kakor hitro je dospela vest, tla so bile nemške čete iztočno od reko Rene poražene, in ko so istočasno ameriški letalci pričeli napodati Por.urje, se je vse civilno prebivalstvo podalo na beg proti iztok n.
Is tod o»b no so po Rnsih vjeti nemški generali potom radija
me, so Rusi zamenjali svojo težke zimske suknjo z ložjimi. Vojaki, ki vozijo neštevilne ruske tanke, opravljajo svoje tlelo kar goloroki.
PACIFIK:
Japonci se pripravljajo na vpad na domače otoke
Washington, 2."!. marca. — .Potom japonske novinarske družbe "Domei" se javlja, tla je japonska vlada, ki je merjena, da bodo ameriški napadi na japonsko domače otočje po-13,000,000 prebil stajali od dne do dne mnogo-]j zapustilo Tokio številnejši in večji, svetovala] London, 2:1. marca. — Sem-japonhki zbornici ali parla-|kaj jo dospelo poročilo, da je mentu, da nemudoma poskrbi japonska vlada odposlala iz za to, da >e spremeni vsa Ja-'mesta Tokio in okolice nekaj ponska v vojno taborišče, ka- nad 3,000,0l>y prebivalcev na tero bodo v nadalje pod voja Ško oblastjo, oziroma pod vo-
poslanik pretlsednikii Roose-sevelta. Omenjeni nacijski a-genti so tmli obtoženi, da sn položili bombo med prtjaifo angleškega ])oslanika, Rendelja jx'tom, ko so jo ]>renehalo di-jdomatično občevanje med An-glijt> in Bolgarijo. Bomba se v hotelu Pora, v
— Izredni vspehi. katere je doseglo ameriško letalstvo Zajedno z ameriško mornarico na domačih tleh japonskega o-ločja, pomenja, da se bodo ti napatli vršili v nadalje št* v večji meri in tudi bolj pogost mna, kakor dosedaj. Tudi se naznanja, tla je pričakovati je razletoh naknadnih napadov na japori-j Carigradu, ski veliki otok Ryukyu in tudi j
na otok Formozo, kajti včeraj JtaUianski partizani zvečer je velika jata ameriških letalcev poletela v smeri imenovanega otoka, kakor tudi proti vodovju otočja Okinawa ter proti velikemu otoku For-mozi na jngu.
MINE V FRANCIJI
Kakšne pošasti >o Nemci, se najbolj razviti! iz poročil, ki prihajajo iz Francije. V Parizu s«- nam reč zdaj vrši z,bo-rovanje francoske mladine. In do to mladine je prišla prošnja, naj bi na kak način ]>o-magala. da bi so dežela očisti-la- t>d nemških min. Računajo, tla je samo v Franciji bilo položenih več kot sto milijonov min.
Te so seveda tam, kamor so jih položili. Nevarne so za vsakega, prav posebno pa za kmetovalce, ki morajo dl»delovat i zemljo.
Xal<> ni nič rudnega, da so so začeli ti upirati obdelovanju. ('o so mina razstreli, je človek ob življenje ali pa tako resno pt.škdovan, da ni za nobeno delt) več na svetu.
Francija ne ve, kako bi se iznebila min. In obrnili so se do francoske mladine, naj pomaga. Mladina je z veseljem sprejela težko nalogo in takt) j se je priglasilo na stotine mladih dečkov, ki bodo pobira-li in vničevali mine.
(ao/SO?ScUe
GENERAL EAKER \A OBISKI: PRI MARŠALU TITI V BEOGRADU
Jz Londona se brzojavno poroča, tla je Lt. general Kaker, dne 10. in 11. t. m. prišel na kratek obisk v Relgrad k maršalu T itn Bro7.ii tla tako obnovila medsebojno staro prijateljstvo. in da mu tem povodom izrazi iskreno zahvalo, za jugoslovansko pomoč ameriškim letalcem, kateri so morali potom padal pristati na jiEgoslovanskem ozemlju radi njihovih pohabljenih letal. Potom pomoči jugoslovanskega prebivalstva, je bilo na tisoče naših letalcev rešenih trotove smrti.
3,000,000 prebivalcecv
deželo in tla so sedaj vrso še nadaljne priprave, potom kale
jaškiim zakonom. Tako je za- rib se ibodo Še nadaljni stoti-liteval ministerski predsednik,-soči civilnega prebivalstva otl-gen. S ligi vama, ki je vojni mi-! st ranili iz deloma razdejanega ni>ter, zajedno z ministrskim'glavnega mesta Japonske. Mi-predsednlfcom, Kuniaki Koiso/ nister notranjih zadev nazna- Normandije
ISerne, Švica, 'J'J. marca. — Iz krajev td> italijanski meji prihajajo vesti, da so partizani v severni Italiji pričeli z vsestransko partizansko delavnostjo v severni Italiji, kajti povsod i v severni Italiji so pričele krožiti vesti, da se v kratkem prične tamkaj splošna zavezniška ofenziva. V okolici Pavi je in Piancenze, so se že pričeli vsestranski l>oji.
Delovanje Rdečega Križa
Po njihovem povratkn na Angleško so dobili pomorščaki • >*> različnih d«'žel pomoč Rdečega Križa, potem ko so o-piavili svoj posel pri izkrcanju ameriških eet ob obali
PLAKATI V NEMČUI
('o govorimo od plakatov v Nemčiji, .-i vsakdo misli, da je Adolf ti-ti, ki je naslikan vs,> povsod. To je bilo nekdaj —a t lanes ni več. Koderkoli je bil Adolf poprej, jo danes samo solidno črna moška postava z napisom: "Pssst!" Postava predstavlja seveda zavezniškega agenta, kateremu se ne sme ničesar povedati.
Nekatere teh slik so po de-<et in več čevljev velike, tako, tla jih ne more niktlo zgrešiti. Največje so našli pri neki vasi t)C) reki l?eni. Za izpre-membo je bila enk rat temna postava ženske, mesto moSke-ga iu beseda: ''ps>t" je pomenila seveda nekaj drugega. Ženska, agent zavezniški, ki vabi moške, da izve za vojne tajnosti. Na drugi steni je bila velikanska slika komične krave in zraven nje napis: "niuiuuu." Pomenilo je seveda, da naj so na vsa vprašanja zavezniških agentov odgovori samo s tem.
Ta prememba slik pomenja konec Hitlerjeve slave. Zato ni nič čudnega, da se tudi po Nemčiji najde večkrat velik napis na stenah: Hitler je kaput. — Da bi le kmalu to bilo res.
Tem povodom je naš general Kaker, obljubil, da sedaj, ko bodo vreme postalo ugodnejše, bodo Z jed i njene države za mogle dati temveč jo letalsko pomoč Jugoslaviji.
Maršal Tito se jo našemu ire-neralu iskreno zahvalil za veliko pomoč, katero je dobila od ameriškega letalstva in sicer na ta način, da je naše letalstvo Iwm-bardovalo izbrano točke in da je tudi odvažalo ranjene vojake jugoslovanske narodne svoibodilne vojske v bolnico in da jo dovažalo razne vojne potrebščine imenovani jugoslovanski vojski.
Oba, gen. Kaker, kakor tudi maršal Tito sta tem povodom izrazila svoje zadovoljstvo z ozirom na sodelovanje med našim letalstvom in jugoslovanski) vojsko, katero sodelovanje bode v bodoče postalo še bolj iskreno. Na predlog maršala Tita, je p rod sod ni št vo jugoslovanske vlade odlikovalo Lt. generala Eakorja, poveljnika sredozemske zavezniške vojske in polkovnika zavezniških sredozemskih letalskih čet, Trae-gerja. <z redom Partizanske zvezde prvega reda.
Tem povodom je general Kakor podal v svojem govoru sledečo izjavo:
"Prišel sem v Belgrad, da pozdravim maršala Tita in da se mu zahvalim za pomoč, katero je m idil jugohlovansko prebivalstvo ameriškim letalcem, ki so pristali na jugoslovanskem ozemlju, kjer jim je prebivalstvo rešilo življenje, tako, da so se za m ogli vrniti
V S\vt slnšaj-je ml-■'o rn to-
da so jim oblasti jngoslov >ke osvobojitve in partizani utt tlili največje negovanje in jih pogostili kar z največjo -•• sini jubno-t jo.
l>rngi razlog mojega o'»i ska liolgratla. je pa ta, d:i \ r m-m olmar-ala Tita, ka'.--ri >e j«' mudil ve' dni pri t a^ na irhisku. .laz i/.rnlno nhn/a vam maršala Tita in tak<» porabil priliko, da mu vrin m "bisk, in tla mu naznanim, d.i bode naše. zavezniško Ietalst\.v intli v bodočno-ti nadaljevalo v. pomočjo jugoslovanski voi ski.,T
Znamenje ra>a
I)andanes prihajajo kaj nenavadne vesti. I* te: japonski tajni svet lost no dovolil Koreji, z i in južnemu Sahalinu pi! merno zastopstvo v japon-ko-državnem zboru.
Vsega skupaj ho enajst .<» vih članov. ]>eset jih bt» iz Ko reje in F«>rmozc, etlen pa i/ južnega tlela otoka Sahal:: . katerega -»-verni ttel sjiatl ptnl Kusijo. Teh enajst p< j.le v gosposko -/bornieo. S veil.i ne botl<» izvoljeni. am]»ak sarsko nomin-irani.
Tmli v zbornico poslancev jih bodo poslali enaint rides,.r. (>d teh jili Ik> t riindvajsel Korejo in Formozo. o-tali pa bodo iz južne na Sahalina.
Ha so .laponei jiOstaii tiiivo pravični in tlemo-krati '-ni, i ■ pomenja drugega, kak r <la jim gre slabo. .Japonci >o nam reč veliki šovinisti. Le katla • pritisne >ila. svoje krivi *e deželam s tem, skitjuii skledi.
tedaj priznajo y»otl jarmljenim tla jih vabijo h
Kupite en ''extra" band še danes!
\ov maturi
Cliicažan Charles M. Wilson je iznašel nov magnet z i dviganje kovinastih protlme tov i/, votlo. I >o zdaj s<» raii i v ta namen elektit>-mamiete. ki ]>a niso dvignili več kakor
štirideset funtov.
Novi magnet ]>a dvigne ■»
na svoje postojanke. Vsi ti le- 17.1 funtov. Novi magnet je
talci, brez izjeme so izjavili,
Vlak zalog za naše vojne ujetnike
Kot poročajo predstavniki-Stalag VII-A, v katerem je,
»' I w iril I ^ < I l%it/\/Wt 1« »»t f*«l 1 r> I « 1 .. ______ _* 1	* a_ • i	•
Ob pacifičnem obrežju je našlo letalo obrežne straže ponesrečene letalce vojnega
»—lana, kateri vsi so bili rešeni.
Ameriškega Rdečega Križa iz Ženeve v Švici, je dala švicarska vlada na raizpolago vlak petdesetih 'železniških vozov, kateri je 'bil dne 6. marca zjutraj naložen z živili in zdravi 1 skimi potrebščinami ter obvezami za naše vojne ujetnike. Vlak je odpeljal vse to v Moos-tmrg v Nemčiji, kjer je središče distribucije za potrebščine in živila namenjena ameriškim vojnim ujetnikom.
Naslednji dan je bila na potu iz Švice v Nemčijo karavana motornih vozil naložena z zalogami za ujetnike. Karavana je vozila skozi Constance v Meersfourg.
Moosiburg, severno od Mo-nakova, je najbližje mesto iz katerega je mogoče dostavlja-
te^^fiiUUtti
poleg mnogih ujetnikov iz raznih dežel, tudi okrog deset tisoč Američanov oziroma ameriških vojnih ujetnikov. V to ogromno taborišče je bilo pred kratkim pripeljanih 4000 a-iiio riških fantov iz Sta lag Taift TLI, kjer je bilo p rt* j največ ameriških letalcev.
Karavana motornih vozil bo pripeljala živilskih in medicinskih potrebščin za taborišča v okrožjih Lmbeck in Ivarlssbad-Marienbad. Vozniki motornih vozil tesra konvoja morajo biti Švicarji. NTa nemških tleh spremljajo konvoj nemške straže. Potrebščine, ki jih prepelje ta konvoj v taborišča, preskrbi Ameriški Rdeči Križ, a pri dostavi in porazdelitvi sodeluje Mednarodni odbor Rde-
zlitnina. ki je znana k«-t alnie Ko so jo pomagneti, ostane v moči šest mesecev, nakar se jo pomagneti iznova. Tako je d >-bra za zrni raj.
Novi magnet dvigne več kot dvakrat lastne teže.
Ta iznajdba je posebno dobro došla policiji. Chicago in okolica ima dosti vode. Ker je pa kot v vsakem velemestu, mnogo napadov in pobijanja, je treba večkrat, iskati po globokih vodah revolverje, puško ali kar je že bilo.
Da l»o magnet kaj pripraven za mnogo druge stvari, je umevno.
TREBA JE DAROVALCEV KRVI!
Plazma RDEfEGA KRIŽA reSnj* življenja sto in sto ranjenih voja kov In mornarjev. — Toda potre!) nih je še na tisoče daroval rev kr Ti. Dajte pint krvi, da rešite iiv Uenje.
"OLAS NARODA"—NEW YORK
FRIDAY, MARCH 23, 1945
M
GLAS NARODA"
("VOICE OP THE PEOPLE")
Owned and Publiabed by Biogenic Publlablnf Company, (A Corporation) rmak Mskaer, President; Ignac Hude, Treasurer; Joseph Lupsba, Sec. ot bualnes« of tUe coporatian and addresses of above atticers: ___21« WE9T 18th STREET. NEW TORE 11. N. X.
:: 52nd YEAR ::
••Glas Naroda" la issued every day except Saturdays, Sundays and Holldayi.
Subaeription Yearly f7.	Advertlsematf on Agreement.
EA CEL/J LETO VELJA UST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO:
*7,—; ZA POL LETA »3.00; ZA CBTKT LETA ?2.—. "OUs Naroda" Izhaja rsakl dan IzyzemSl sobot, nedelj ln praznikov.
"ULAfl NARODA." Z16 WEST 18tb STREET, NEW^ORK 11. N. Telephone: CHelsea 3—1242
USTANOVLJEN L. 189S
IZ PARTIZANSKEGA TISKA
(Ta članek je izšel v "Vjesniku" od 9. feb. 1945)
POT TITOVE JUGOSLAVIJE
Rumunski incident...
Napisal Donald Bell
Prvi val optimizma, ki jo sledil konferenci v Jalti, je polegel. Med velesilami se je pojavila nova napetost. Stari o." i tki o enostranskem ravnanju, o vplivnih sferah free zoj>et nn zraku. Toda verjetno je, da lx> rumunski incident brzo pc J»-gvl, kajti lažje ^a bo poravnati kot poljsko ali grško vprašanje.
Ameriška I ti britanska javnost je domnevala, da je na .1? um n nskem nekaj nnrolbe. Kaj je res ni-kdo ne ve — znana so le diplomutu-na dejstva. Vesti o nemirih v Bmmuniji m* l»»li objavljeno šele dva dni po prihodu sovjetskega ko-inisurja za zunanje zadeve- Višinskega, v Bukarešto. General Kadeseu je moral odstopiti, a konzervativni "odpadnik" Peter Groza je sestavil ik>vo vlado, ki je bila Kremlin™ tako v ee, da je je nagradila s takojšnjo vrnitvo Transilvanije.
Naš Stati- Department in angleški Foreign Offiee '.sta zahtevala o/bjasnila, in sieer na podlagi dokumenta iz Jalte. O odgovora nimamo pojma. I^e neuradno imamo odgovor <h1 ameriških in angleških koresjKjndentov, ki so (bili poslani z letalom v Rumunijo in so poročali, da u-živa nova rnmunska vlada dokaj prilju/bljenosti med masami prebivalstva rumivn-hke prestolnice.
Tako stoji zadeva. Staviti si moramo tri vprašanja — prvo, ali so Rusi ravnali pravilno, in, ako ne, kako naj nastopajo v bodoee; drago, kakšni interesi velikih sil so prizadeti; tretje, kaj so želje rumunskegta naroda.
Rusi navajajo dvoje razlogov, da upravičijo svoje ravnanje. Prvič, da je ramunska vlada legalna. Nastavil jo je rumunski kralj Mihael, ki ima pravieo imenovati vsako proti fašistično vlado pod pogojem, da se pokori določbam premirja. Drugič, Radeseu se je pokazal nezmožnega, da prepreči sabotažo zadaj za rusko fronto. Videti je, ko da so hoteli Rusi povzročiti položaj podoben onemu na Grškem, kjer je vlada generala Plasti rasa še vedno na konju, navzlic ,I alti. Rusi pa obtožujejo vlado generala Plast irasa na prerij podoben način kot zahodni svet novi rumunski režim. Ako bi Anglija in Amerika uradno posegli vmes v Rumuniji, bi sovjetska Unija odgovorila s tem, da (bi vrg^a na mizo gr->l:o vprašanje in morda iše nekatera draga vprašanja, ki se tičejo dežel južne in zahodne Evrope.
Kaj pa glede interesov zahodnih velesil na Riimun-skem f Britanija, Amerika in Francija imajo le trgovske, oziroma gospodarske interese v tej deželi. Sedem odstotkov rumun-K'cega narodnega premoženja je last inozemstva. Petrolej-ski vrelci, petrolejske rafinerije in naprave silosov za žito. Pred vojno je odhajalo 5 odstotkov prihodkov Rumunije v inozemstvo, kot dividende za investirani »kapital. Zahodne velesile se najbrže boje, da ne bi levičarska vlada pod vplivam komunistov likvidirala to posest.
Zahodne velesile pa ne morejo upati, da jim bo mogoče, ohraniti močan politični vpliv v tej dežefli. To pa je sovjet-fki interes v Rumuniji. Sovjeti žele močan balkanski blok, Katerega del naj bode tudi Rumunija. Sovjeti žele -slične via-t'"' v vseli teh deželah—v Rhrmuniji, Bolgariji. Jugoslaviji, i »-lio-lovaški in 1 iwll Poljski. Tn zahodne velesile nimajo ni-Č - -ar proti temu, poti pogojem, da se izvede to v sporazumu y prebivalstvi teh vzhodno evropskih dežel, in njih narodov.
Tu smo pri tretjem vprašanju—kaj je volja rumunske-£ i narfwla? To je težko reči glede dežele, ki je skoro vedno živel« pod režimi diktatorjev. 80 odstotkov romunskega narod« so kmetje, in skoro vsi so nepismeni. Kljulb velikanskemu bigastvu dežele, je narod izvanredno reven. Rumunska podkupljivost je bila vedno slavna po vsem Balkanu. Rumunska administracija je najslalbša, ki si jo je mogoče misliti. Treba bi bilo začeti prav od začetka.
Vsakdo priznava, da general Radescu ni bil mož, ki bi bd mogel postaviti temelje novi državni in socialni zgradbi. Brez dvoma pa si želi narod, da bi nekdo začel čistiti deželo in sicer ne le fašistov in njihove sodrge, temveč tudi si arih koruipcionistov. Po zadnji vojni je bil napravljen poskus agrarne reforme, toda ostal je na papirju. Rumunskim masam je treba nekaj več kot le povratek: starega socialnega in političnega položaja. Rusi imajo taik program. Ne komunizem, nekaj sličnegn kot ono, (kar vidimo v Jugoslaviji. Ako ji n emo tudi mi reči svoje, moramo pripravit^ tudi mi svoj program. __(ONA.)
NOČEM PLAČAH VEČ KOT NAJVIŠJE URADNE CENE!
Politični i« (ekonomski temelji, na kaiterib je stala/ stala Jugoslavija so bili trhli. Na talkih temeljih se je obdržal ita vor dvajsettri leta. VeKkosrbska k 1 i^ka je ust\1a>-rila v njej >»vojo hegemonijo in jo je prenaredila v ječo mv rodovo. NlajsiaSe narodne sloje je izpostavila kompciji i»n iz-rablfjevaiiju. To izrabljevanje je bilo posebno n'a veliko pri Spojenih narodiih, a v posameznih krajih (v Macedoniji) je to do?eglo stopnjo kolon i-jalne korupcije in nasilnega odvzemanja zemlje. X«e samo. da ni« dobilo kmetijsko ljudstvo zemlje, katero so mu o-betalr z laigrarno reformo, ampak tudi so bile množice kme-tovalcev (Ama*vti) pregnane iz rodne zemlje, a v Hrvatski in Vojvodini je zemlja ostala nadnvlrje v rokah 'tujcev: grofov, baronov, in drugih velikih posestnikov. Delavstvo, kakor tudi siromašni sloji, so bili pogrnjeni v strahovito bedo. Nad vsem tem izlom, bedo in težkimi položajem se je dvigal bič policijskega aparata vladajoče klike. Z najstra-hoviftejšimr metodam« je on dnšil vsako: svobodno misel. dušil naeijonabio zavest, sl'a«-bil notranje edinstvo in -odporno silo države.
Jugoslavija je tako postala »vir obogaitenja v pr\Ti vmsti domjače klikov Ta ki j to je potem odprla na široko vi lata kitržave tudi zunanjemu 'kapitalu. Zlasti je bi-la darežljivta napram Hitlerjevi Nemčiji. Ni torej čudno, da so gledali nemški iirrfperialisti na Jugoslavijo kakor na svojo kolonijo in Vključiti i so jo v svoje pripravljene waf'rte, po katerih naj bi Jugoslavija ostala izključno poljedelska država, vezana na nemško industrijo, tržile za netmiSke industrijah ne proizvode.
V svoji ekonom;-k i politiki so rvTelikosrbsfci hegemoniisti podvrgavali Jugoslia^jo za gotovo popolnoma fašistični Nem&iji. Po uradni statistiki o uvozu in izvozu Jugoslavije je Notmčija stala na prvem mestu. Medtem ko je, na printer, Jugoslavija v letu 1938 iesvoziHai 138,000 ton metalur-gi jsknh sitrovin in premogai, jie kupovala metale in druge in-dufitrijpfee proizvode od fašistične Nemčije. Nadalje je izvozila žito in druge na polju pridelane profclmkte, medtem pa je dober del našega« narodni trpel stVdlno od kroničnega glada.
To ipovezavanje velikosrb-skih klik z nemškim fašizmom je napravilo našo držarco vedno bolj odvisno od tujcev tudi v političnem, pogledu, kar je seveda vodilo v nacrjbTtal-no 'kialt<atetnofoi
To žalostno in težko proš-lost so nosjili naši narodi v he-roj>iki borbi v tej osvobodilni vojnii. Nikdar je niso pozabili in mnogo/ so se naučili yl preteklosti. Preteklost v neslogi je 'Veljala naše narode dokaj dira go. Nejedi-ni in razdvojeni se niso mogli uspešno boriti
proti domačim na tilnikom in tujimi; zavojevalcem.
April sika katastrofa je pomenila 0a: nas nov pouk. Ona je jasno 'govorila o tem, da bi «amo jediTiU knepka in močna zajedmica, katera bi objemala vse ju'žne Slovane, organizirana na spoštovanju pravice vsizi^egii/ na i Oda, mogla zavarovati ekonomski, kulturni in politični razvoj v svobodi in neodvisnosti vsakega naroda posTibej. Samo taka zajednica hi se mogla uspešno upirati fctfii frični agresiji. To .spozna-n.je, utemel^jSeno na zgodoviai-skill izkušnjah, je utrjevalo v ljudski zavesti in ona je priptfmogla, da se ruši oni lokalni patri jot i/zem in ozek na-cijonalizem, kateri .je bil zapreka pri ustvarjanju močne in krepke zajedničke države.
Nosi'lei te velike ide/je, za katero s-o se v pro«losti 'v;ne-mail največji -sinovi naših narodov, so postali v ti vojni na jSiiitše na«od ne mase vseh iugos 1 ovanskili dežel, len« čelu z najnapmlnejšmii demokratskimi silami. Vsi liannli v Jugoslaviji so se simili potom oboroženega br,*itsftv:u, potom bratiske soliid-csiniosti v-eh Slovanov. Vsi narfnli \ Jugoslaviji, k'!: so bili v prošlosti te]>-tani od vf-litkosrb^kih hegemo-nistov, so našli v srbskem narodu svo^ga nntjlioljšega in najdoslednejšeg« za voznika.
V skupni bofrbi uslt varjen a je nova, Titova Jugoslavija, katera, temelji na načelih demokracije, enakopravnosti in federaieTje. njej se je raervit nov (jugoslovanski patrijoti-55em in ljubezen napram novi državi, 'katero ustvarjamo. Tz najKin^b narodnih mas, katere so pokazal** rodoljubje v ti vojni, črpa ona svojo moč in sivo je i^ile.
Na tej podlagi se }k> ona iz-grajevatla še v bodoče.
Vsi /politični in ekonomski ukrepi, ki so bili do zdaj vzprejeti o«dl strani narodne vlade, meri.io na to, da se vni-čuje podlago, i<z kiatere bi mogle potnovno KiKti protinarorl-ne klike in protifašistični režimi, da se za gotove demokratsko smeri naše narodne borba Narod je potom svojih zastopnikov pri oblastvih krepko vzel sodbo v svoje roke, on iwgraja svojo drž-aVo.
Zgodo\*ina nam je namenila, da to nalogo gradbe države izvršujemo pod izredno težkimi pogoji. Vsa zenulja je o-pus/tošena, domov>i so podgani, celotno goisjpodarstvo je \-ničeno. imamo še zmiraj srvoj glarvni namen, da pomagamo z vojsko. A9i mi ne sme-mo ostati na pol pota, pač ,pa moramo na polju zgrafclbe zmagovito korakati naprej. Mi se ne snujemo zadovoljiti z doseženimi uspehi, ker bi to ne b"lo vredno naJših junakov, kateri so doprinesli tolike žrtve, l>oreč se hrabro i,n požrtvovalno in zmagujoč mnogoštevilne sovražnike.
Zmfftga ni daleč, ona je blizu, toda zahteva največje napore, mobifedcijo vseh sil in
SVOBODA SE BLIŽA —
NAROD POTREBUJE POMOČI!
Zbirajmo obleko, orodje in vse, kar je najpotrebnejšega pri vsaki hiši, da jim bomo poslali.
WAR RELIEF FUND OF AMERICANS OF SOUTH DESCENT (Bundles for Yugoslavia) na: V RIDGEWOODU, L. I., je skladišče na 665 Seneca Avenue, vogal Gates Avenue.
V NEW TORKU pa:
WAR RELIEF FUND OF AMERICANS OF SOUTH SLAVIC DESCENT
161 PEBBY STREET, MEW YORK, K. Y.
Zberite, kar noret« pogreiiti i& prinesite all poilji. le na gori erasfona naslova!
DOBITE
EKSTRA
Red Points
EKSTRA CHOP!
Ekstra točke morejo mnogo pomagati. Dobite dve rdeči točki za vyak funt porabljene masti, ki jo izročite. Še dalje hranite porabljene maščob" za Bojno Fronto!
sniotreitfl mora bitti njihova t po raba. Zrnato je treba kovat: v borbi, v dehi, v med^r-bojni polmoči in v edinstveni zprrfAKbii. Xjo morajo koa-ati vsi nnrmli in državljani n-Jše '/anilje v plemenitem itek-m o vanjn: sel o z selorn, občina /. olw'ino in okiiij z okrajem. Samo more bitti zajed miško delo, katero bo zavarovalo vseim iiiifsim mrrrwlom sre^ne'j^o bodočnost. T'iwti napor in ti.-~to ffmotro, katero smo pok r^nli v borbi do zdaj, moramo razvijati še nadalje. To je potroj za končno izmaspo.
tr^ba niikilatr poz-abirii. da nass likajo na tem potn te-žave iai velikanski napori. Xi treba pozabiti, da imamo še ;>vetova'lee, ki govore: "Vrnimo se na staro". Njihove glasove slišiimo od različnih strav neh in njihove aikoije imajo različne oblike. Od slabotnih <li-verzij zaosialih skupnn in sln^ fašizma do "diplomatske" i-s:re piw.iv^^lih potlitičnih "veličin' Od fašističnih najem-nikov i;n vojnih špekulantov do reakeijon:fnii-h klik. Vi-i ti, pa naj se o<n<oder hočete javljajo in naj bodo v kakomno-•koli rjuho zavilti, i>o v čudoviti sloij-i v tem, da se ■zadrži pote*k iz^rodoiv'irie in da se pro-preči na>3:H zmag1:*. Tn baš to hoče ona i^begovalna klika, katen-a naziva naš pok ret komun i stičnim', in oni 'trgovee, kateri zakriva: lVla^o i ti denar ali navija iCene, in obii špekulant, kaleri bogati me<ltom ko naši bore i prelivajo ki i in 'dajejo življenje za svoIhmIo 1 j«tiste v. Vsi ti žrle, «la se pt^vme staro.
Proti nnro<lniin sovraižni-kom moramo biti na straži; vi-ako nf|Vhovo a<kt*ijo moramo vničiti v korenu. V t-eim mora sofielovati, kakor do zdaj, ves narod in vse organizacije Narodno - osvobodilnega, gibanja. To zahteva od nas interes Ivor be in izgradnja nove« Jugoslavije.
Moita biti danes že vsakemu jkiisno, da je edina pot, ]>o kiirferi gie rnuša uma z^ijidni-ea, FinltTalivna demokratska .Tngoshrvija, v notranji izgradn nji, sal v (9HKleV>vanju na ukmI-narodnem polju z demoknit-r-kiimi sil'-imi more zagotoviti vsem na&ini narodom politično in ekonomsko demokrati jo: to je pot. nove Jugoslavije, (katera hoče zagotoviti vsem narodom srečo in blagostanjem
Rezulftat'i, kateni so do zdiaj dosewrni v notranji izgrnkTbi kakor tudi ugled, katerega' u-živa Titova Jugoslavija v zunanjem demokratskem svetu, •pokazuje, da ona ne predstavljal sanjif nedoi-e.a/ljivih upov. Nasprotno: to je stvarnost, kate-ro v polnem zamuahu n-stvarjesiia grade naši ljudje.
(ZOJSA.)
RAZGLEDNIK
BILL OF RIGHTS —
V na<ših državah imamo cele kiifpe zakonov, ki pa vsi skupaj ne pomenijo toliko za £><»-sameznega človeka, kar je Bili ot Kiglits. V tem zmkomi >o povedane vse pravice, ki jih ima posamezni človek. Med najvažnejše spadajo te, da se ne more nikogar zapreti in držati zaprtega brez sodnij-ske <Jt»so<lH><-. Nadalje da se mora dati vsakemu človeku priliko, da pride pred sndnijn v gotovem časn.
Zdaj [>a .pride nekaj drugega. Dnngi mesec, se b<> vršila koii'f<M-enca zavezniških drŽav v San Francisco. Odbor za mirovne probleme je dobil od ameriškega, židovskega odbora predlog, naj pride na kon-fereneo s predlogom o svetovnem Bill of Rights. Torej prin-eip katerega iunnmo v naših državah in mogoče v 1i ali
drugi obliki m* v par državah na svetil, naj bi veljal za vsi-države in vse ljudi. Kako i-ltuoiitiiii idfja.
(hllbor za mirovno poi^ojt* sestavlja postJlnia priporočila ter pravi v svojem programu : "da daje nasvete, kako bi se po vojni svet nanovo zgradil pod takimi mednarodnimi organizacijami in s takimi principi, ki bi zavaroval mir in zagotovil tisto temeljno svobod", katera je podedovana pravica vsakega posameznega tčloveka po vseli dežela h sveta."
Kadar presojate kako državo, vselej iščite, če ima to, kar ima Amerika: Bill of Rights. Co ga ni, se gorli lahko ljudem tako, kakor jjod fašizmom, koder zapirajo ljudi brez sodni j, jih drže po koncentracijah in tudi pobijajo brez vsakega vzroka.
KAKO BO Z CARIGRADOM?
Carigrad aLi Konslantino-pel je 1 urški. Velike važnosti pa je seveda za Rusijo, ker drži tam skozi morska ožina do Črnega morja.
Rusija je imela gotovo pogodbo s Turčijo oziroma z državami, ki so v okolici, tiste morske ožine. Te so: Rumunija, Bolgarija, Uršika in -Jugoslavija. Te štiri države so s Turčijo vred napravile pred četrt stoletjem gotovo pogodbo z Rusijo, ki pa je primeroma tako "pravična" Rusiji, kakor jjogmllbe med Rutsko i]] Poljsko po prvi svetovni vojni. To se je zlasti pokazalo med drugo svetovno vojno, ko Riirsija ni mogla rabiti morske ožine in treba je bilo vse blago prepeljati daleč na sever ali globoko na jug.
Ta pogodba je potekla letos in Rusija jo j«- odpovedala. Pravi, da so bili časi, ko je bila ta pogodba isklenjena, povsem drugi in drugačni in da zahteva današnji čas novo pogodb*.
In to ib> Rusija danes dosegla, ker je povsem nekaj drugega, kakor obupana, lačna in
neurejena Rusija pred četrt stoletjem. Carigrad z morsko ožino bi moral biti ruski. Vsa ta velikanska država nima namreč niti ene, vse leto ledni j »ros te hike, ki bi jo vezala z zunanjim svetom. V Baltiškem morju mora. skozi Skagerat in Katega.t, to so ožine med Dansko in Norveško, na jugu mora skozi Bo spor. Te ožine lahko za>pro in to je, kar Rusija več ne trpi.
Bolniški delavci Rdečega Kriza
Tisoč šeststo bolniških delavcev in delavk Rdečega Križa slmži v raznih krajih preko morja. Poleg bolniške oskrbe nudijo vojakom tudi potrebne informacije v pogledu vladnih podpor in dienib zadev v slučajih, ko se vojaki vračajo domov.
NAŠIM NAROČNIKOM V VPOŠTEVANJE
Vse naše naročnike in naročnice, ki jim je naročnina potekla v pretečem letu 1!»44, tem potom ponovno naprošamo, da isto poravnajo vsaj do konca tega meseca, ker v nasprotnem slučaju, bomo prosi-Ijeni jim list vstaviti. Ponovno prosimo, vse prizadete, da to vpošteva jo.
Uprava "Glasa Naroda"
SLOVENSKA LIRAM "AMERIŠKA
V PESMARICI
M vključene oledrfe
slovenske pesmi:
1. Pndokrilca — mogkl »bor m bart-*
ton samospevom Pozclrav — mofikl zbor 3. h ko noč — rnoSkl zbor i Ot.^Skl zvon — meAanl «bor
8	Potnladnska. — mefliinl «hw>r. ■
bariton aamospevom • l.trm 1. — za solo speve. moAkl
Jn meAanl zbor 7. Ura II. — za mešani zbor I Alrmntskt o>lmev| — za moikl In ženski iltor. i baiilou ia-moaprvom
9	Kantata Iz paalma I2f — moAkl
zbor
10	Hočl — za samospeve, meSanl
zbor In aprtmljev&iij«n] C'aaovlra
11	Psa Im 29 — aa sarnoapeve. me-
Sanl zbor tn ipremljtvanj« rlssuvlra alt orcel
CENA SAMO
60 centov
KOMAD
To m koncertne pesmi z« moške In me&ane zbore, katere je uglas-bil In v samozaložbi izdal MATEJ L. HOLMAR. onanist in perovodja pri sr. Vidu, Cleveland, Ohio. 1923. NaroČite to zbirk n pri:
KNJIGARNI SLOVENIC PUBL COMPANY
216 West 18th Street New York 11. N. Y.
Angleško-Slovenski
BESEDNJAK
Izšel je novi anglesko-slovenski besednjak, ki ga
je sestavil
Dr. FRANK J. KERN
V njem so vse besede, ki jih potrebujemo v vsak. dan jem življenju. — Knjiga je trdo vezana v platnu in ima 273 strani.
Cena je
Naročite jo pri: KNJIGARNI PQLABA NARODA" 216 W. 18th Street	New York II, N. T.
■^Ug NAKOPA" - NKW YORK
FRIDAY, MARCH 2T5, 1945
TSTANOVIJEN I* UM
MIRKO KUHEL:
Slovenija v borbi za svobodo
___	(Nadaljevanje 12.)
Zakrknjena trdovrat-nost >loveu«ke "«*arsi-je". ki iti hotela videli 44noizjogibne^aff in se prilagoditi event notnim apre me niham, je p<>-v/.r<» ila alovensktmm norodu neizmernega Korja.
Ljubljanski li»ti so danes tiskajo i>ol v slo-venšeini. pol v nemščini. Po petindvajsetih IZ-
VABILO NA GLEDALIŠKO PREDSTAVO
Waukegau- Xortli Chicago,lo iz drugih sosednih mest. III. — JPO in S A A* S, lokalni Z veseljem va> že vnaprej jm>-...	organizaciji v naši dualni na-'zdiwvljamo. In vsi, ki boste
Ike preglavic Zaveznik, otuirji so se mudi-^bini, sta naprosili dramski prišli žejni ,\n lažni, boste do-
li na Primorskem iu v Istri nad pol leta 1» ..... ~ ~---
proiu-evali tamosnje rozmere. Njih poročila k<>-
vijuiKore na naš<Tn odru di a-jSANISsi, so /.e jkp delu
lih je nemška * Sprnlni'' zopet nazaj, s škofovim 'blagoslovom! Se zannnivejše dejstvo pa j«' <f>, da nemški listi v Berlinu prinašojo vesti
0	velikanskih zavezniških izgubah na vseli frontah in o drugih izmišljotinah in kreditirajo vir
■fornitii listom v IA1&AOBU. Ob^g«
1	JUMjana. kako se to nekateri tvoji lastni si-|b,lm kot oM;nJ»joni doli pod oblastjo 7 novi osramotili!	!pu>a (Dolenjska in Behdcrajiua). Večina
Ljubljana je -tola <»knr^ ;muh*> prebivalcev in j«' smatrann za diršo in srn* Sl°vonije, Kadi tega je pr«Mi|Kirlizi«o>ko »"asopisje upalo, dn »se ho njihov* knmpanjn posrečila in kot silni val z«>j«'la vsn Slovenijo. Ha se to upanje lit izpolnilo in |toi*kit> |Mrnesr«»eilf je oei viden dokaz velika blokada, s katero so Xemei Ljn-bljnno obkrožili in jo drži jo noe in dan. Zad-nje rase je baje spremenjena v pravcato trd-► tijavo. Xrlu'e lie sme i/, iih'sta. Pretil nogo jih je p<nbe«nilo, zlasti umetniki, pisatelji, učitelji, zdravniki, profesorji in sploh vsa napredna inieligeiKNi. \%i poznani lilternliri Ljiibljam'ani so v gorah in javno |trip<rziiavn, da je o-ronina večina v"dit«*ljt*v kultur«-, umetnosti in znanosti pri parti/^tnib.
Naš poroiVvnh-e je namenoma bil v Ljubljani, da se pogovarja z mešeani. Ljubljančani mi prepričani o zavezniški in partizanski zma-in komaj eakajo dneva, ko za vi lira na gradu slovenska zastava z rdeeo |>e1<>krnko zve-/do. Življenje je brev vsake zanimivosti in in-teloktualno isnimira. Nekdanja pestra, živa in Ve>ela Ljubljana je danes mrtva in podol>na eurodjtt, iz katerega je izrezano srce in i/.se-sana kri. Nad nekdanjo Belo Ljubljano je razprostrta erna koprena, mrtvaški prt! Mesftani pa hrepenijo in upajo, da m* kmalu izpolnijo (! reg«»rei«Vve l»es«»de :
Vstanite. }>ol mrliei vi!
Zbudite se, vi živi grobi! ^	Naš rod vodite k boljši doibi,
Naj rod slovenski v vek živi--
Kar je ibilo življenja v Ljubljani, se je preselilo "v partizane". Kar je ostalo, se plazi kot mrtva senca in «"aka sol »ca—svetlobe t rešitve, svobode. Za veciuo ljubljaneanov bo ta svoboda pomenila življenje, novo veselje, — za nekatere pa pekel in pogin. Vse to predstavlja sliko nizke .stopnje ljubljanskega življenja.
Položaj v Ljubljani je velike važnosti, kajti Slovenija je smatrana zo iiajlndj kulturni del Jugoslavije. »Južni narodi na Hrvaškem, v »Srbiji, ('ruigori in Bosni so daleč, zaostajali za Slovenci v dosegi kulture in njenih dopri-no>ov. Slovenec s srednješolsko izobrazbo na vadilo gorovi poleg slovenščine tudi italijanščino iu nemščino. Niti ni v Sloveniji danes podobnih j)otežko»" najti izobražencev, ki oftivlodu-jejo tudi nngleV-ino. Celo na tisoče navadnih ljudi govori dva jezika—slovenščino in nem-M'illO.
t POLOŽAJ NA PRIMORSKEM IN V ISTRI
Zahteve primorskih Slovencev za pridruži tev k Juigt>sluviji delale Italijanom zelo ve-
maj omenjajo I »dogradi zetu ali pa kako dru <io proti part ižansko gibanje v teh krajih. Niti ne slovenskih fašistov. Vsi taki pojavi so bili premaleivkostni. Vsa poročila pa govorijo o veliki slogi in edinstvu slovenskega naroda pod Italijo. Vso osvobodilno gibanje je partizansko in poizkusi ljubljanskih belogardistov, d;i razvijejo svojo organizacijo, so se izjalovili. Okraji, ki so pod oblastjo 9. korpusa N<>-rodne osvobodilne vojsko, «» ravno tako sta-
kor-Istre
in Primorsko jo osvobojeno in je pod lHpravo slovenskih civilnih oblasti.
Za primorsko ozecnlje je bil lansko leto i-inonovan nov general—Lado Ambrožič, politični ddavei ia organizatorji, ki so svoje delo na Primorskem dovršili, pa <o bili premeščeni na fiorenjsico, Koroško in Štajersko, da tam širijo gibanje Osvobodilne fronte.
P0L02AJ NA ŠTAJERSKEM IN KOROŠKEM
Politično delo v teh pokrajinah je bilo posebno otežkočerio, kajti Nemci so jih priključili k trot j« mi rajliu. Vzlic temu pa tudi tukaj vlada mod narodom edinstvo in zedinjenje za OsvolKulilno fronto. Agenti Bole gardo so bili jKislaiii v Celje, Marilwr in Celovec, pa niso uspeli. V primeri z dnfgi pokrajinami, so Nemci z domačini ravnali prwej dobro iu jih vz|>o(ll>fujali za delo v premogovnikih in tovarnadi. Sorazmerno z ostalimi deli .Jugoslavijo je ta del Slovenijo iinlust rial no najbolj razvit. T<wla NeCK^nn je pričelo primanjkovati moške sile in so že mese<'a junija li>44 pričeli IMjd»irati vojake tudi v teh krajih. Toda delavci. ki so v Hitlerjevih tovarnah, premogovnikih in žagali že tri lota prenašali vse težave napornega dela, so so uprli vojaški službi in poibennili v hribe. Tu so jih čakali partizani iu jim preskrtboli vso potrebno za pohod v Be-h/krajino. Tam so vadijo v vojaščini in se oho-rožujejo. Po dve in tri trume ubežnikov so' lansko poletje odkorakale vsako noč proti Bo-lokrajini in svobodi. Ti novinci so zelo brani-ji- priimka 4 beguncci", iker <o smatrajo za 44prostovoljec*'. Samo junija in julija 1!>44 jo do (iOOO teli fantov in mož pristopilo v vrste slovensko narodne vojske. Po končanem treniranju so porazdeljeni med razne brigade in veliko jo poslanih nazaj v domače kraje, da se borijo z domačimi štajerskimi in koroškimi skupinami profi sovražniku.
V teli okra j h Štajerske, fiorenjske in Koroško vlada veliko zedinjenje naroda za borbo proti Nemcem. Dtxklor jih jo okupator pustil pri miru, so ibiil zadovoljni delati v njegovih rudnikih, žagah in tovarnah; ko pa je zahteval od n jih vojaško službo, se niso dolgo premišljevali: k partizanom! Toliko Slovencev iz teh krajev jo pobegnilo, da Nemci niti na ro-prisalije niso mislili in so ženske in starejše ljudi pustili pri miru. Važna posledica partizanskega gibanja na spodnjem Štajerskem jo bil popoln zastoj premogovnikov v Zagorju, Hrastnika, Trbovljah, ki so največji v .Tugo-hlaviji, in drugih (manjših rudnikov. Premoga rji so vsi v slovenski vojski. Tudi to jo bil velk do<prinos v korist zavezniško vojne proti Hitlerju.
...... ......-J--—««« Mi«in.-ivj j/.i.-n *'r.|iu 'JJ1 JiO 111, IJOslO no
o<isek kluba -št. 1 .ISZ. rla pri-jbiii prigrizek in pijačo v S.N Oo.io gostovati k nam in da Domu. Vrle članice, ,JP<) ii
iu m ne
mo ''Norec". Dotična <irama|bi rekli dvaikirat, da se }>o tlo-> bila igrana v Ohicagu de-jblo potice, kro-fe ail fl a neat o
eeinhra I. 1. ;■ v pa fehrirarja t. I. > prav dobrim uspehom. Pisalo se je o n>j veliko, zato mi ne mislimo na tem mestu opisavati igre. Vsi oni, ki so igro videli, trdijo, da jo jjilko zanimiva.
Pred igro nastopita dva govornika in siciM1: .lovko Oven
Milwaukee za 'i«xl zobe.
(Jpozoriti vas moramo le Še. da ne pofzabite 1. aprila* — to je na Velikonočno nedeljo. — Program se začne točno ob 2. ni i ]»opoldne. Vrata bodo odprta ob 1. nri. Vstopnina za osebo jo rečeno dar za Ju-goslov.-m.-ko Pmitožno Akcijo, ill Mrs. Marv Mnijac; oba sta Tura in ve- ]>mgram se vrni v iz Chicago. Oven bo govoril .Slovenskem Niaaof.I.nem Domu
Kaj nameravate Spomladi?
Mrnjae pa'na izvrstna go- III.
SI»W*N>4CA. ^Trs. hrvaški*. Oba stti vornika in iskrena prijatelja nove Jugoslavije in osvobodilno froute. Programi bo s petjem ameriške himne odprla na^a domača pevka, Doro4hy •Tudnicli, Ona nastopi tudi mod dejan j«m ? par pesmi.
Nekaj so sliši govoriti, da bo '\vliko lojakov «o priprlja-
4'24 HM h St.. Wauke-an,
\ ^ čisti prebitek to pri»-v»-ditve ho za našip brate in so st re v .Tugosi a vi j;. Torej na svidenje! Za odbor: Dr. Andrew Furl an,
predsednik. Joseph Zore, tajfiiik. Math .Teieb, blag.
(Pride še.)
1
OKPjwiiiiuia p
Mali Oglasi
imajo velik uspeh
OFFICE OF THE
POSTMASTER
New York, N. Y.
Tajništvo poštne uprave v Washingtoaiu, DL C, naznanja tem potom, da »se e dne 20. marca, 1945, zopet prične pošiljanje poštnih zavojev v So-| jvjetsko RuHjo. Tozadevne po-piljatv-e so tbile ukinjene dne ; 15. junija, 1940. Tozadevni poštni odlok se tindfi nanaša na netoatere kraje, ki so pod rusko uipravo, in s katerimi je bila poštna zveza obnovljena že dne 16. februarja, t 1. Te pokrajine so: Besarabijfl, severna Bukovina iin nekateri kraji v pokrajinah Dorohoj ter Mold«ava.
Poštne pošilja t. ve zavojw morajo biiti izdelane in prirejene ta»ko, kator določajo to-zadenma navodila poštne u-prave za inozemstvo.
NE POZABITE PRITI
Popravljalni odbor ]ionov* no vabi vse rojalke in rojakinje, da se u< le leže nedeljske prireditve, ko bomo v Slovenskem Diomu v Brooklynu fHf ča^tili spomin padlih žrtev Sk»\-vnije ob priliki četrte obletnic«- napada na Jugoslj>\-i-jo.
Progra.ni, ki se pripravlja, bo lep in i-odelovala bo<lo naša pevska društva "Slouun" in <<.Domovina*% kakor tudi naši Tanibura«i ter posamezni talenti. Podcma 1m>, poleg drugega, krasna rocitacija aii 7,1 »orna <d<eklamaeija, katero smo pred »nedolgo dobili iz Slovenije, kjer je bila spisana V tej recitaciji je živo o-pisana groza hkw. žena in (leče, ko gledajo na po/ga no domovino. na' prasketajoče plamene. ki uničujejo doiuovo u-bogim Ijixl jem . . .. Deklama-cija bo 'predstavljala obenem lepo sceno, ki je ne bodete ta-
Kuiiiti Adam kloluili. seveda! I/delan prinn-riio Itoiidailiiim hojam, ter i/di-lan da dolu« nu^i in da trajno dohro izuleda. Ti IJohiiki so na •ra/.|Mda^o v Vam iiajhli/nji \dam-ovi pro-dajalnit-i. in sieer v vseli velieiiuih in oblikah. o/iroma v oldiki. ki Vam najholj u^aja. Od do $HK l>niKi ud s:u."» dalje.
V NEDELJO!
To je le odlomek iz pesnitve, kil bo »inubinia, v zboru. Poleg itega pu je ^Fr. Ivan Rarigaj TJopet pripravil nekaj le-j--
]>ega, kan- bo dbogatilo pro- ,(1i t udi gram.
Pridite torej v p*dnom šte- 1 kanovimi! vilu v Slovenski Diom na Cvetno nedeljo! Vstopnine ni n«»-Im.U«'.
Odbor.
ADAM
rekom /atfiiinii ve. -<> ini^1 !>r«Mlaj:iliii«M' iMl|»rl«». k:ik<>r i»lti<":ijii.
v Ameriki
k * »t. k:Jka
jHuninja- n
llio in sosčutujemo > teboj, o nadaljevanje
ČETRTA CVETNA NEDELJA!
K<lo si n i zaiponimil Cvet ne
v«'seliea. anijmik I>roslave, oz i rozina so/alje, ko I n w jo nastopili Zbrali se bomo v hramu ho-jra/.n govorniki in druge z< lo žij' m na (Vetno nedeljo in m o- p<nu<-inbne lučko, lili y.;i žrf\e. katere <o dalei Žfliun». da >e udele/.ite p«»l-vse. to je, >voj,» življenje, na! n<»ši. \ ilno. tako cefrkveiie tvoj oltar. I)k». po sv. maši <«h pro-l v<* 1(1. urt IhhIo sb»vesni obredi za vse nuičenike, 'padle za o-in« in
svoboditev o'«I t Vt«
-t la-sno
nedelje in hinavskejra napada	])a )lo	Xa Veli-
kotHx'no nedeljo bo pa -v. ina >•» -za žive in pokojne \ l>o-movini.
kakor tudi •popohin« ■ iav • \ Shuven-k« m Nar<-l-Domu v lirookivnu.
Poro«-! i\ e.
n;i rojstno domovi no? Kdo za-more p^r/atbitli krivto prega-
ko kmialu pozabili.... Značilno je posebno -to. da ta pesnitev. 'ki je prišla h domovine, ne iziaž-v samo i>t.r»hot-nosti. amp^k tudi vero v lop-So dni. ve.ro v zmr^go;
'4 Glejte sonce žarko vrh
Triglava — v dalji četa naSa in zastaviav Obla'k teman, bolest srca izgimjai,
Polize suše tiai jok se v smeh .
spreminja. Za-vriskaj duša... Vsi zjnpojte
7.daj crvono^n: Saj proi^+i mi in porsti nasi so domoK i.
Potoke bilo je krvi, ko psi
fio stekli nas pobijali — žive nas na
ražmju pekli____
Nobenia. sila nii ikilonila naše galve,
ker se zavekteimo lobode,
sloge prave. Zastonj druhal fašistov se Itrudifla
na^ ne z<lrobi noi>ena zemska
Zdaj boj stradati končan.
Triglav žareči pozdnavija naro<l v svobodi
in sreči. Trpeli in zmagali smo za naiše pravo:
Pokonci glaive — kvišku dvigni in o zastavo!"
njan.ie? Kdo pccudiiti brezštevilne žrtve, potoke prelite krvi, na-ilno ] nesel je van je, pre-g.iija-nje in umiranje od gladu ! Kje so naši domov:, k .je sr» naš^ai dw*a. deca stara ali dojenčki, '<leea domovine? O ti
Ponesrečen v rudniku
j Nedavno se je ponesrečil v J llolilniror rudniku v Tinimiii-. j(Mit., Peter K obet iprodne«! Pri obeh sv. mašah sodelu-! nik o<Uoka Zveze KanaiNkili je moško pevsko društvo Sloven-ov. Zdrobljeno mu
Cvetna de<lelja!
*• Slovtmi", -kateii vedno ]»rili it i oh ra/.nih prilikah n.-i pomoč cerkvenemu pov-kemu IzlKiru.
stopalo na desni no^i. in sicer na isti. kakor je l»i! ponesrečen lansko leto. Delal je komaj d« t.bre t<li moseeo potem ko je •>-
Velika kot današnji Zapad!
MARY O'HARA-ova NAJBOI.J PRIUUBUENA POVEST!
THUNDERHEAD
son of flicka z roody Mcdowell
PRESTON FOSTER
RITA JOHNSON
Posneto v tchnicolorju v naravni legi v Utahu.
VICTORIA
Broadway A 46th St.
New York
"BRIUJANTNO!"	-TRIUMF!-
Zelo občutljiv film brooklynske družine! BETTY SMITH-OV
"A TREE GROWS IN BROOKLYN"
z zborom zvezdnikov.
NA ODRI': VICTOR BOUOE in
JOAN EDWARDS, potem tudi dru-
rp velike (idnrske predstave.
T) n V V 7th Ave. & 50th St. » V A * New York
RADIO CITY MUSIC HALL ?
IZLOŽBENI KRAJ NARODA	*	ROCKEFELLER CENTER V
MIKAJOČA KOMEDIJA . . . MODERNO KOT JI TRIŠNJI DAN t VESKLO IN ROMANTIČNO	f
Spender TRACY	Katharine HEPBURNl
"WITHOUT LOVE" |
Z M7CII/IJR BALL	f
i MUSIC HALUvs 1DLIKA VELIKONOČNA ODERSKA PREDSTAVAt
_ MJIjORY OF EASTER", običujim praznična invdstava in prizor, na-T
' dalj" tudi feaJa praznični festival, "SPRING IS HERE", z Music Hallovo^nZ velikem odrskem zborom.	f
- *----Jm,
Dnmovma! ti najlepša pod, Ovoino nedeljo poj^ldno z<lravil. — /j-limn. da 1»1 božjim Foncem, no misli, da ^ liadaljfvnnjo proslavo, p roj okreval. m poKahljona! Hčerka Slovenija misli vsaki dan, vsafeo uro, nato, kdaj l>o tobi, Materi Sloveniji, zamori a poma-irati. Ali široko jo mor>j>o in visoke so noro, da bi hooirka zamori« poma^atti sedaj, ko jo si.la -največja!
Ataiti Domovina, kakor tebe boli, tako "tudi nas, tvojo o troko, boli! (Vtrta Cvetna nedelja! Marsikatero oko naše bo solzno ,ko se bomo spominjali te,?a ^tra^neg«1 dneva tvoje veiliiike bolesti, zato se
SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOTROČNO PODPISANI KNJIGI
pisatelja Louis Adamič-a $2.50
ZA CENO
ZA ZVEZEK
"Two Way Passage"
V tej knjigi« ki j« zbudila pozornost vsega ameriškega naroda, daje pisatelj nasvet, kako bi bilo mogoče po sedanji vojni pomagati evropskim narodom. Iz vseh evropskih držav, tudi iz Jugoslavije, ao pri&U naseljenci v Ameriko iu pomagali postaviti najbolj napredno in najbogatejšo državo na svetu. Sedaj je prišel fas, da Združene države pomagajo narodom, ki so jim pomagali do njihovega sijaja in moči. Pot na dve strani — kakor bi se mogel naslov knjige prestaviti iz angleščine — je Jako zanimiva knjiga In Jo priporočamo vsakemu, ki razume angleško.
"What's Your Name"
"Človeški odgovori na vprašanje, ki se tiče sreče milijonov . . Cl-'
tanje te knjige je bogato plačano."--Tako se je izrazil veliki
ameriški dnevnik o tej knjigi.
Pri naročbi se poslužite naslednjega kupona
Podil jam Money Order ia $.............. u lastnoročno
podpisano (i) knjigo (i):
MoJe Ime .....................................................
St., nltca all Box St.............................................
Mesto in država...............................................
Glas Naroda"
216 W. 18th STREET NEW YORK 11 N. Y.
1
ii W»ri ■ T 1
I
-ui-Aft A-uwur — NKW IOBB
FRIDAY, MARPH 03.
▼BTANOnJEN II UN
(Dopi&L
^Spisal: FRANCE
(21)
"Eh," jo «lejala ona izmeti njih in s«* o- jaznega jjogh-du mu Jii privoščila. Včasih je
zrl«, če jo k«l<> sliši: *'staro ljudi naglo stisne. Ko so imeli mlijhno, je mlada predolgo ostala v postelji . .
4 'Kaj pa K t »sank a
*'&aj veš . . se je ženska zopet ozrla. Tudi IVter jo preveč n«si na rokah.*'
Vklopila je Francka. Pravkar je prišla iz mosta. Bila je poj na. upehana, rdeča; oblečena v črno oblek«« si« je zdela nenavadno gosposka. Ko je stopila skozi vrata, j«« dala o č< tu roko in je zajokala.
"Kako se je Jo zgodil"?"
Hr»g jo je vzel,*' jo dejal Proda r, ki m» <e mu u-.tnie«' nategnilo v žalosj.
Frniuika je mater poklonila, molila, jo-kala; <««lgrnila jo prt, irledala dolgo v nepremičen mrtev obraz; nato jo >odla, s poirletlom j<- strmela v tla. roke ji trudne, žalostne ležaie na kolenih.
/eii-ke so stale mokrih oči okrog nje in i.is«> vetlole. katero besedo bi ji spregovorile \ tolažbo.
1'od str<>)»oni so je nabiral kakor siv paj-č' a u red«ik dim. vsa izba jo dišala po svečah. l*ra je stala in kazala p<>! dveh po polnoči, ura Prodaričino mu rt i.
Smrt. je družino zopet združilo v eno. — 1'rodar, Peter in Francka so se strnili okrog
njuno olvčevauje presegalo mojo liirzlote in je segalo v sovraštvo.
Milka jo skrivala pred njim otroka in mu ga ni pustila zibali. Ddbila jo pestunjo, da je dneh dela pazila na otroka in ga uspavala, če se je prebudil.
Po Prodaričini smrti jo sedla Milka na dva stola. Vzela je polno oblast v svoje roke. V kuhinji, v hlevu, vsepovsod vse sama. Misel na Prodaričino nadzorovanje je ni več vznemirjalo. Čutila je, da je popustil Prodar-jev vpliv. V najmanjših stvareh jo je vpratšal Peter za svet. (V ne naravnost, je vsaj po o-\Iukih izvedel za njeno misel, da se je v bo-doče izognil očitanju.
Tisti, ki so ]>oznali razmero, so šepetali, da pri P roda r ju gospodari Košanka, ki je spretno združila dve hiši v svojih rokah. V važnih stvareh jo dajala svoji hčerki nasvete, za plačilo je jemala domov blago.
Hči samote, prepojena s sanHjubjem, je poželela vse, kar j«- kdaj videla. Xe samo želja po vladanju, ki jo je podedovala od matere, I tuli želja po udobnosti in razkošju je bila v nji. V mladih mislih preteklosti je neprestano sanjala o nemogočem. O lepili oblekah, o sijajnem pohištvu in belih zastorih na oknih poslikanih sob. Njene želje niso bile docela
mrtve matere. Kakor da so izgubili s to smrtjo'ceinogočo. V prvih mesecih povojnih dni je te I i-bleiii.-o življenja in iščejo dnur v drugem sanje podvojila. Iz pol razumljivih besed pod-* ; ,#ro. \ ~e. kar se je kdaj zirodil". je Kilo ta hipi častnika je brala toliko si ja ja, da se je svoiili 1 ozabljotio. Hosode st) bilo prijazne, ljubeči; mislih čutila vzvišen« nad .kraljico. I »a d<»<eže.
pa delaj po
j ogledi s«» iskali drug tlrugega
Po tcžJkem dnevu pogreba, ko je Prodar. Ki jo v <voj,M„ življenju redkokdaj zajokal. -solzami vzel slov« <h1 svoje žene, jo pogledal st v ever v sina z vlažnimi ttemi.
'•peter," je dejal. "Ne smemo Več tako. kakor do sedaj; živimo, kakor ljudje! Pomagal ti I mi m. kakor bom mogel, ti pa d pmneii."
Peter je bil ^iujen nad temi besedami. V svoji mehkobi bi «a bil tisti hip ubogid vse, kar bi mu ukazal.
"Ti," jedjjjal Peter čez nekaj časa Francki, "lahko ostaneš doma. ako hočeš. Dela bo. tudi jesti ne Ih» manjkalo."
Francka je vedela, da izvirajo besedo iz < bzmčja dije. vendar ara jo hvaležno pogledala. Odklonila j,- vabilo, ostala še dva dni se poslovil«	ta. ki jo je spremil mimo
-Idadovidce drv. in odšla v mesto.
XXXI.
V starih knjigah stoji zapitim. <» zakon-« ih. ki je bilo njih življenje tako tesno zveza io» hi.mI seboj, da niso mogli drugi«;*.
Tudi Prodar je mislil, da bo legel liirl. Neizmerno -amoto in praznoto^ ki ga je • Ulajala ponoči in podnevi, je težko preln>-l"l. Na nikogar -e ni mogel opreti. Izmed domačih mu je ostal le Peter. Ta je delil svojo praznoto i„ ljubezen med svojo ženo i„ med otroka. Z očetom je bil obziren in prijazen, a nego to.
Pr«dar id hii navajen, da bi tožil svoje te-liridkosti, tudi svoji ženi ne. Misel
preživeti dnu
m u-
JIIO VOC
sa-
za ve m
i!W, da ima nekoga poleg sebe, ki ga molče razume m za katerega živi, ga jo dvigala
vse
Kar je hotela, sj. jj nobena žrtev ni zdela prevelika . . .
Sanje, ki so vstajale izpodča>tnikovih V»e-sed v njeno domišljijo. si» izginil«*; v svojih mislih je bila varana. Navezala je svojo kru-to voljo, ki doseže vse, na moža, o katerem jo podzavestno slutila iz njegovega značaja, da j* bo da I, kar bo zahtevala od njega.
Morala jo delati. V tem delu ni pozabila na moževe obljirbe no na njegovo mehko vdanost, ki ni poznala zanikanja.
Po pustu je bilo, ko mu je v t u robi mete-ž»i, ki je pol okrog hiše in v lagodnost toplo- držaV,
te. ki jo vola «d peči. dejala:	I T< zadevna «e.f:V v Kvrho pri-J
"Velika noč bo. in še ue bom imela no- piav za imenovano domon-vega pohištva ..."	j^traeijo so hode vršila v pe-
"PlaČHil som dolg. ki seru ga naredil	niarca. 19+fi, v
žen i t ova njo." je dejal Peter. •' Plačal sem dolg'Nnrodni Budovi, .°>21 K.
NAZNANILO
Ameriški Slovanski Kon-gix^s mesta Now Yonk in okolice, čoga r naslov jo 205 East 42ml Street, Nw York, N. Y.. ]K>roča našemu uredništvu sledeče:
Bližajoča s«4 svetovna, oziroma nuN|naro<lna, konferenca v S «n Francisco, Tal., bode u-krenila vse potrebne korake, tla pride med vsemi narodnostmi do sodelovanja v svrho trajnega -notovnoga miru.
Pred senln'k Roosevelt te v s\oj. .m ]M)r<w'i I u pu-bivalstvu in kongresu glede posvet ova nja v Jalti na Krimu, poz\i:;J vsakega Američana, naj v slojem srcu zavzame pravi prostor glede .te zadeve — v svrho svetovnega mi m, ml i p:v v pri«l naknadne svetmne vojne.
Zgoraj omenjani slovanski kongres jo mnenja, idia je že sedaj potreba zavzeti pravo stališče z (»žirom na n-ntšo pod-poro in odobravanje vseh sklepov, do katerih je prišlo »W konft renči v JnJti, Dumbarton Oaks" in v B rot t on Wooils in konferenc*'*, katera s-o bode vršila v San Prancis-co.
Osrednji urad n"šo organizacije. knkor tudi zgoraj o men jeni tozadevni New Y«»r-ški kongres, pripravlja kai na i večjo < lemon-1 racijo ^lo-vnn-kih Američan m. katera s*' bode vrŠiln dne P,. maja v famegi^ Hall, v Now Yorku. v priti pripore ameriški delegaciji v išan Fiv;«ncisco.
liivrniova na deniorust racija bode narodnega značaji Prisostvovali bodo slovanski u-metniki in tudi govorniki splošnega ugleda ter diploma-tični zast«»pniki slovanskih
HELP WANTED ::
ŽENSKO DELO
:: HELP WANTED
Help Wanted (Female)
| Rojakinja Marv Francetič' (je posl jla na-šeiuu uredništvu s lede i dopis:
Manvilie, N. J.
A* prigibu va.ni jiošiljam <'C-loietiM) naroičnino za vaš list. in sicer danes-, dne 20. marca, ker — dane- je moj rojstni dan, in sicer že (i7ti- "Clkus' Nahoda" in j.iz se imava dokaj *'rada" in tako ipošiljam naročnino, da ne l>o<lo prezgodaj, u<> prepozno, krfjfi naročnina petečo z dnem 30. marca.
Maiy FiT.mcet ič.
Smrtna kosa
(.'bivolam*u je umrla Agata Skoda, stara 71 let. stanujoča na 4:>15 \V. ir»n. St. Doma .je bila iz vasi (iabrovka, fara Zagradec na Dolenjskem. Mož ji je umrl pred 4. 'eti. Tukaj zapušča sina Franka, tri hčere: Mary Scliove, Rose O'M alley in Frances Bnkovnik; vnukinji Kvelyn -lancher in Ar-lone Bnkovnik ter sc-tr« Mrs. Roso Verbič.
HELP WANTED :: MOŠKO DELO
The War Man Power Commission has ruled that no one in this area now employed in essential activity may transfer to another job without statement of availability.
HAND PAINTERS and
NI* IXI) I.ICRS, exjiei'ieiiii*«! «>u Imllons: salary. n» hour \ve»'k jtlu< 11 < >v«-ri iiu«\ St«»a«ly \v<>rk. KVKI.YN AKT STI'lUOS
i.vs \v. :auii ST.	N. Y. r.
___• ."iK 4^4 .
DEKLETA in ŽENE
Izurjotie in nelxurjena /ji I'At'KIM; IN FI.OMli U'lUtK. |*»t«Mn tiuli nil.iiiio i/.iirjcm- lU'KHATuKl'K ^IT'-j ur ii:i iitli'ii. |h>!»m t«»^is in l»«l za nadurno |>r«»ko lo ur. Stalno delo. izvršim' raaiim-.	AIAIIKX
ISA«; «•<».. jiu Vju-ft St.. ISrooklyn. i l l;h Sr. i "r<»<^t<i\vii Train, ^et off :it Moreni Ave. Statii.n. • (."iS- ivj i
. <; i k i. s — <; i k i. s
I Xo i>.\|M-ri«*ii«-»' iiwissirv. «>i»|M»rtu-i nity i<t Itri» valuable tnnle. I.i^ht
|"l«Ms:l 111 work oil |t;i.ASS Kl.oU'KItS & X«»VI:I.TII:S
i Salary to start—Well |Kiid
work when ipi.-tlifitil.	days
i Steady IN»twar. — N« UtToN | ! CKNTKKCIKt'K	11!» \V. L'lth
i ST.. X. Y. «'.	i."»S-mi
DELAVCE ISCEJO
Help Wanted (Male)
C.IRLS ;Us FIX!SHERK
and SINCKl: SKWIMJ MAt'llINK «U'KRAT« »US Sfejidy work, lo hour week. Ma over time.
roilMnWYKAI.TII T« »V « «». W. Isth S'l'.. X. V. «*. i !Uh floor I
l.V-i Ml*
S L r Ž K I N .J A
ZA I'.KAITY l\VUf.«»lt
I »NI. STAI.N«». iHUSItA l'I-A«' A
v i «» i. i: T ' S
J.V. \V. ft-Jnd ST.	N. Y. <
< .X «V11
SIVA L K E
SlN«;i.K ŠIVALNI STR« ».I I I STROJI ZA «;i\MltF. in Cl MISNUT. I »NI 1*R STA I.N« > 1'RI.IAZN«» ::4 \v. _'7tii ST., :»th floor N. Y. _«r.7—<g;«
F 1 X I S H K T; S
lZ!*R.IKNK NA ŽKNSKIII <»ISI.HKAII Srnino «lelo. dolu*a ,»laoi.	ur na
t«t|en, jnJe^ tega	za iisidurm«.
CKUKKY & IK VINSON ::>*i \\. ::stii sr. i i«iih fl«>or» N. Y. «
t ."iT •
Tl»e War Man Power Commission lias ruled that no one in tbis area now employed in essential activity may transfer lo another jolt without statement of availability.
l/.l'IM KX
Polisher & Plater's Helper
NA KOVINI.	ii.-i ur«.: 4n ur 11:1
ti"«l«»n: pol.-vr l«nja <":i- in 1>«>I za nadurno delo. SHHI.ISf "RNK KI.K« 'TR It* « i o \v. L'Tili sr., n. ^. «'. iMi i ::sr,i
i.%«;—iej i
M OS K I Z A
s—dO 1 .-,. Il na uro; -[»loSm. stekleiiino. I^iliki
SAFKTY «;i.ASS
J)ELNI < AS
• 1111 1UI tinlen. "«»<• delo v tovarni za l'R« »TKI"T«»
I I ».. HS I I H lI'KR
. i vj jo 11 jo.
Spoznal je. da je vsa njegova odporna sila slonela na toni, da ima bitje, za katero hkrbi. Z«laj j«' ta skrb odpadla, zrušila se je tu«li njegova «ilp«»rna sila; 'bil je kakor dete. l>ušo ms j«> zrahljalo.
I5il«) mu je vseeno, kaj «lela sina. Ta hip ne bi iol si^let v sredino rižo, ne hi rekel besede. 4Uaz bnm živel," bi pomislil, prej je naaroiiMko gorela skrb v njem.
Razmerje mod Prodarjem in ^filko se ni ublažilo. Hodila sta drmr miino drugega, kakor da sta tajen. NV prijazne ljesede, ne pri-
zit notarja in vsi» tlrugo, kar j«» ostalo . . .*,j«:»'«l
"Ko >i iao vzel. si mi obljubil, da mi irtl.»H**l kllpiš. Tudi novo posteljo in j,«>v«» omaro; t«> ^ve*-or. .1« bilo za silo . . ."
"Plaeal s«'iti tin vek, stroške za krst in za po g rt *!>š«"ino, za liiiuše ..."
"< «' bi bila vedela, da boš tako kmalu -niMlel hesedd . . . Niti kamre niste pooedili, I »rt*« le n sem |»ri>la. Še liišo niste prebarvali."
**Izplaeal sem Francki doto . . . Kar je ostalo, ^em dal tebi za obleko/*
"Te 4'tnije mi ooitaš?" so jo skremžila žena.
"N«» oeitam ti! Denarja ni! . . .Kje ga vzamem?"
' * Prodaj les!"
"Najlepšega sem prodal. No smemo vseira 1 ikra tu," jo prigovarjal Peter mehko. "Še bomo rabili.*'
"Zame ne rabiš nikoli!" jo kovala žena železo in rastla v trmi.
"To ni tako nujno," so jo upiral Peter, a se jo prestrašil besede, ko jo zagledal Milkiii obraz.
Ta je eoz par trenutkov molka iz za end e-nja skoraj planila v jok.
"Zame ni nujno!" je oeitala. "Zame ni potrebno!" je zatarnala. "Jaz sem ti odvee. Niti listeara, kar bi dolbila vsaka d men. ne dobim . . . Ali naj se preselim v hlev?"
Peter je jecljal. "Milka! . . . Milka! zvišal srlas v prošnjo.
Street. Nw Y«>rk City. 1. in 2. A'v<».. S. um Pri«lit«^ ]»rav«»<"asn«>. Bratskim pozdrav mu.
Zlr.^tko Halokovie.
predsetlnik. Sieve Krall,
T "prav. ta.ju'k.
SLOVENSKE VESTI
Hank n, Pa. — Iz vojnega ■ <1 partmenta .je prišlo uradno J obvestilo, win je v Italiji še ,KIJ lanskega februarja padel Pfc. Nieholais I Vilkov (V, star 22 1< t. Prvotno je bilo poro^ano. <la je pogrešan. Pri vojakih jc 3>il o<l decembra 19-1-2 in preko morja od januarja 1044 Zapušča dva brata in dve soft ri; starši so umrli že prod vo* leti.

(Dal.ie*priliodnjič)
Garden
Encyclopedia
V IJf .M IN TRPKiM PLATNRM VKZAVI
SPISANA V ANGLEŠČINI VRTNARSTVO SADJEREJSTVO POLJEDELSTVO Skoro 1400 strani —
750 Slik
Popolni voditelj za vali vojni vrt.
T» knjigo j« uredil E. L O .SEYMOUR, B. S. A^ poznana Meto t ntuntni, ki ca r eni je vrtnarski ls vedeoa
$4.00
NOVE ne rib UastrmelJ!
EDINA VRTNARSKA ENCIKLOPEDIJA ZA DOMAČO POTREBO! NW Tieekib besed — vh Je June, (M-
TalcaJ je r eni sami knjlri VSE, KAR VAM JE TREBA VEDETI O TEM—KAR ŽELITE PRIDELATI 1 1M» členkov ran podrobno pojasni vee o vrtnarstva, o saditvi In ■ejanjn. o gnojenja In oskrbi vrta. Najnovejše p a je VRSTNARSTVO BREZ ZEMLJE; nova artifc sa onUevanje ikodijivcev, sojenje divjih rastlin, nove seatavbas evetUet — Abecedno kazalo vass pove kar telile. Prirejeno sa v Zdroieaib driavab, sa -vsako scmI je In vsako seseoe.
KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO.
21« West 18tb Streetv
New Yrpfc 11. N. V.
Oli'iea^o, 111. — Znani rojak Joseph Kniafelc je prejel kartico od svojega nečaka Franca Knafelc, ki se nahaja kot vojni ujetnik v Ameriki že od 28. julija 1943. Piše. da je dobil njegov naslov od svoje mame Alojzije Ivreafelc iz Ogieinice pri Norem mostu da >'e mu <lol>ro ,^odi in tla je zdrav, pa tukld doma da so vsi živi in zdravi, in pri stricu Janezu je istotako vhe v redu.
AVE., til.EMiAI.i:. I I. i.Mvrrli« A\ 5tat S«itli St. Mer«»i ••lit.-iti Avi> liiis.i --IMmhh* HA s-tKC^;.	I.".I; i;i'1
• K NA
M O S K I
ZA X AI i" I r 1 S1-: UMI V AT I
SI.". A \VKI:K S T A I. X <» 11!>o 1.EXIXCTOX AVE. 1 1 st l-'lixir i
I ."iS 114 I
MOŠKI (starejši)
ZA SPLOŠNI 1 I»KI .O I.AlIKo I »KI A t V TUCttVINI XA I»EUE1.«> Ti lini am l«tli*n, st:ilno. ItEINIIAlcrtT MI H. «11. 1T.1 Itli AVE..	X. Y. «'.
_ (.Vi—»StU
CLASS BLOWERS
.►II «'irUtST.M AS TRKE T« >1'S -"» «l:iy< slfjnly	Riniti jiiiv
«»|>|h«t-turiity to rislir j*i»pl«\ CimhI winking iiiiiilitinnrf. Aii|>!j : U11 rf!K\V« MM t t; I.ASS l»U« iri'KR
si:i;vii'i:, «; .m. iminalh avl. KII«»«»KI.YX. X. Y.
I ."»s I
S 1 A L K E
IZI li.lENK. SHTUIN ALI 1»EL«» «H» K« »M ADA : z:i Kiti L A. SLA« KS I'INAE«»KS.	nr tiu tiil«»n. jhiI.-^
ii-y:i Ui z:i n:i«hirnu. Sraiiio il»-ii>. »I«»-l.rsi f»l:i.-i. J At K \V Al II'.It.M AN
l*i:: \v. :c:r«i st. ti<t ri.«.n x. Y. «'.
1 ."»T tilli
V..
K n O J A ('
ZA «"|ST1LN«I Tlt«aiVIN«» Stalno il.-ln, i|i.ln;i jilai'ii.
IT. WASHIXCTOX AVE. X. Y. «'. \V A
1 .Vi—
till
F L ORIS T
V SI'L« »SNEM I»«»i:i:it. NA.IVIŠ.IA 1*1. A«'A. STA I.X11 1 >KL« >: I»«»V«»JXA It« »1 M H Ni 1ST l»A\S Fl.iUtIST SIKU* l.Vrf; MYliTLE AVE. KlitX »KI.YX, X. T.
(Tili -t*,J)
LABORERS — FACTORY HELP
IttXnf'XO liEl.tt - .-» 1»XI l»tJ»r:i pl.-u'-a — Mno^o nt«lnrti«*?a Essential Industrija YprstSstjlo c-oJi t»'«11 • 11 II. M. Iti r.IN «•«>. 10th STREET & ristli A VEN IE Lt»X«; IS LAX 11 t'ITY
(54 GO 1
A WAR HALF WON . • • IS MOT A VICTORY !
fit
EXTRA WAR BONDS
HI'S HOV and PORTER
EXCELLENT SALARY
Stt-adv Work. . — I'U'asjuit Working t "omlit ioii>. - «'► 1 »ay Wii't. im Sini-ilays. no EvtMiin^s. M I LLW< »RTI 1 «'«»K FEE SIKU' •; E. 4i;rh ST. i litw. r.tli Mailison A Vi'» N. Y. (\
1 .V»—ti4 >
M O S K I
ZA 1»« »IITERSK« > I »E I.«» IN K« »T
INiM« »ČX!K t"ERK(»VMKA V ST. PAI LS EPISCOPAL Clll'RCII
1 NA MESEC. STALNO 1 »KI.« > 1.17 ST. PACE'S PLACE, P.KLYN (lirijrhton Bradi Lino. BMT Church Ave. f	«."»S- -»'»4 )
C IC O C II E T E R S KNITTERS
ZA I»ELt» V Tt»VARNI TI" l »I ZA I »EL«» NA 1M»ME I »r/JlVIiiin 1 »ovoljrlljriu
IHIBUA PLAVA «: It E T A P L A T T U Y 11** XV. 4« H h ST. i Room tKU, N.Y.«'.

(ilRLS and WOMEN
TO WORK on ARTIFICIAL FLOWERS
Kjpi'rienc«! anrl inexporlent'<l. Ivoarn-♦*r>. |iai<l: «|iiii'kly rrarh r.\i»rrirn<-«il status. ST. MARY'S AVENCE R« »SEBANK. STATEN ISLAM» CI 71.'!L'	i ,'.«► lt.'i
I »EKLETA — ŽENE Izurjeur in iifizurjrnr
Š I V A L K E na ŽENSKE SI KN.IE
Stalno • loj o	I kotira |ihu":i	I/
vr>! ti a priložnost /ji pravo Ijinti. Ii« h »M :s«c: •_*::»; xv. I'Oth ST.
_N. v. i v_
i ."•«> «::
F I N ( i K K* - \V A V E R
M A N 1 «' r R 1 S T Ali roun«l oi»orator. Strrnly. <ohhI salary. «*1om*i| XXiilni'mlavn. AZI Iti: HEAI'TY SI Ii ip JH'ir. - ::rri ave., p.uooki vn SII s-iki^o
t.r.si
UPHOLSTERER i z it n .1 e x
I »ELt i UD KOMAMA	l»OP.RA
P I. A«"'A STA I.N«» COLONIAL PARK CPHt »LSTEIIINO ol7 M."ith ST.. cor. Brcirihurst Avr. X. Y. V.
(.14—60)
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH
NOVA IZDAJA " HammondoT SVETOVNI ATLAS
V njem najdete zemljevide vsega sveta, ki bo tako po-trebni, da morate slediti današnjim poročilom.
Zemljevidi so v barvaS. Cena 50 centoT Naročite pri: "G LASU KABODA", 216 Weet 18th Street, New York U. M. T.
SS3I
MOiŠKI—Snednje starosti
SE POTREBIME V "1»RY t'LEAX-1N«;" l'OI>JET.ll" Izurjenost ni |»otrrluia. l»obra plača, stalno ilrlo. — Vpraša jI o : Rit'IIM« »NI» SERVICE CORP. 4o;> BAY STREET STAPLETOX, Sta ton I si a m I __(r>7—o:; i
SODA DISPENSER
<"<1Nl'E<'TTONERV ST«>RB ,	EXPERIENCE
Stoady work, fino salary (C'losotl Wotlnosday.) KAN, TIM ALLERTON AVE.. BRONX Phono: OL 5-S026 _(."»7—Ci-'Vi
YOUNG iSIAN
MECHANICALLY INCLINED. AS HELPER for OCTSIDE ami INSIDE WORK. — Steady work, frootl pay. Fine opportunity, {joorl future. MILLER ELEVATOR CO. 112 W. 44th ST. (0th — 7th Ave) X. T. C.	(37—
GILDERS and DECORATORS i
Experienced on China Paid Holidays — Vacation Apply immediately B. & P. ELECTRIC NOVELTY | 508 BROOME ST. X. Y. C. |
_________________I
__(57— SB)
i Decorators — Liners
i	o N
CHINA & GLASS
5 DAYS — $1.50 HR. ! Experienced only need apply I DeLCXE DECORATIXO WORKS 12 W. 18 ST. N. Y. C.
beautician
ALL AROCND OPERATOR T» day week. ;rood >al«ry. «iLo<«>d XV«ilnos«Iays. LADY MODERN* BEACTY SII«»P 72t»4 AI "ST IX ST.. FOREST IIILL.
e. lsi. no s-nsi i ____i ."ill — 5s i
dekleta — z e n e
IZVEZP.ANOST NI POTREBXA LAHKO TOVARNLŠK«» DELo Stalno - .Mnogo nadurnega «lola Sprojmo so, samo državljanko. F. M. CHARLTON Co 345 III I »SON ST. N Y. C. ____(5t; t»j»
ženske za Čistiti
1'RADNlŠKO P()SLOP.IE KRATKE URE . . . POČITNICE $22 NA TEDEN XADURXO DELO. AKO ŽELITE DOBRE RAZMERE Vprašajte Sl'PL'RINTENI»ENT l.-,(»l BROADXVAY, near 4,'lr.l St. XYC. __('"»:>—"»;))
MOŠKO in ŽENSKO DELO HELP WANTED (Male and Famale)
ZAKONCA
ZA CONNECTICUT FARMO Zona za hišnieo. mož m vrtnarja. NIC otrok. Stalna služlui z dobrim domom in hrano.	na mesov.
Telefonirajte RE 4-1222, za sofjtanek.
_______(56-021
g lass workers
WITH A*Y EXPERIEXCE
5 DAYS — OVERTIME STEADY — GOOD SALARY BAY GLASS SPECIAI.TIES 307 ATLANTIC AVE., B'KLYN X Y TIUAXGLE 5-41127 * _ (58—04)
MANICURISTS
AND FIXGERWAVERS MALE or FEMALE Good salary; 5 days; short hours: commissions: pood tips. Stead v work.
MICKEY'S BEATTTY SALON 81!) FLATBUSH AVE., B'KLYN t	--t na