ŽENSKI SVETÄSii
/ FEBRUAR 1939 / ŠT. 2
MaterinsiTO
Vzgajajte moške k snažnosti!
Moški se radi posmeHujejo ženskam in jim oponašajo, da se lišpajo in brezkončno negujejo. Vode in mila ni ženskam nikoli zadosti, se zmrdujejo moški; kakor človeške gosi so, pravijo, ki hi najrajši ves .dan čofo-tale po vodi. Vzvišeni se zde sami sebi ti nazadnjaški in starokopitni nioški nad niče-murnostjo in smešno gizdavostjo. žensk. Moški pač niso .tako otročji, tako malenkostni, tako zunanje ustnerjeni, saj njih odlika so duh, podjetnost, zaslužek in uspeh v poklicu. Za zaslužek in uspeh pa ni treba ženskega lepotičenja, trdijo nekateri zaplan-kanci.	• -
Napredek v zunanji kulturi človeštva in zlasti v vedno bolj šireči se higijeni je tako miselnost med moštvom' že jako zatrl. Naloga žeiisk, predvsem mater je, da. tako razločevanje me;d moškim in . ženskim ' spolom docela izgine. Mati in . žena niora s svojim vzgledom, pa tudi s svojo neupogljivo voljo vzgajati ne le vse ženske, .temveč še prav posebno vse : moške ude družine, da ,jo posnemajo v negovanju telesa s prav tisto resnostjo, in natančnostjo, s katero ji .slede hčere. Zakaj nega telesa ,in izvrševanje higijenskih zahtev je več kot pol zdravja za moža in sinove kakor za mater in hČere.
Menda je moškim našim potomcem prirojen odpor proti snažnosti, in navadno Se dečki -ničesar ne branijo s toliko trmo kakor kopanja, miljenja in frotiranja. Pred šČetko pa imajo naravnost strah. Deklicam, ki že po naravi žele biti .lepe in Čedne, je laže dopovedati, kako koristno je kopanje in temeljito snaženje telesa od temena do peta. Dečki mislijo navadno, da je več kot dovolj, ako si površno umijejo obraz in roke. In to stališče ohranijo večinoma vso življenje tudi še kot zreli možje, zlasti pa kot starci.
Matere — in žene! ■— morajo torej z najbolj neizprosno odločnostjo vzgajati moške rodbinske člane k" snažnosti. Zakaj. tudi v tem pogledu zanemarjenega moža je mogoče
vzgojiti. Prav jahko pa je z vzgojo dečkovi ako jo'začno izvajati.že" prav zgodaj, v nežni starosti. Matere morajo ziiati, da vplivajo na sinčke in jih navadijo, da-se umivajo in kopljejo z radostjo in z užitkom. Spočetka je treba paziti, da dečka ne ostraši premrzla ali prevroča voda ter jih iiavaijati, da se
•	umivajo pp igranju in si.osnažijo z milom roke pred vsakim obedom in večerjo. Otroci se navadijo tega tako, da kmalu brez poziva, vselej poiščejo kopalnico ali preprost umivalnik. preden sedejo za mizo z jedmi'. Za kopanje jim je treba določiti dan in uro, in ^
■ ne. sme biti. nikoli zadržka ali izgovora, da bi se kopanje točno in temeljito ne izvršilo oh določenem času. Vsak član rodbine mora imeti svoj dan in svojo uro za ko.panje. Tudi gospod soprog seveda.. Ce res ne utegne nikoli podnevi, se lahko koplje pred večerjo ali preden leže v postelj. Prava žena že najde vijak, ki se mu ne izmuzne niti krona
•	vsega stvarstva.
, Kajpada mora mati navajati deco, kako" se- je treba ne le prijetno kopati, temveč tudi • ^neprijetno namiliti, z ostro brisačo in sir-, "kpvo. ščetko odrgniti. Kajti tolšče, pota in . luskin, ki jih izloča člo-^eška koža, ne -odstrani že voda z milom, nego je treba tudi drgnjenja in nežnega praskanja. Zlasti- moškim članom obitelji mora žena dopovedati, . da se ta umazano.st sicer morda ne vidi. tako razločno kakor umaz3.nöst, ki jo nalagajo po nas prah, prst, smola, črnilo in druge materije, a da je prav nevidna umazanost posebno kvarna zdravju. Poleg tega pa po-■\'zroča tudi smrad!	. ■
Mati mora naučiti deco, zlasti dečke, da si temeljito z milom umivajo glavo, da se jim ne svetijo lasje kakor bi bili pomadcni.. Ni dovolj, da si lase samo zmočiš, ko se češeš. Treba je naučiti otroka, da si temeljito -umijejo., namilijo in otarejo ušesa znotraj in zunaj, da si osnažijo vrat, prsi,, ramena; hrbet, trebuh, noge, podplate, in . roke!. 7. vseh strani. Naučiti jih moraš, da si z raztegnjeno brisačo naravnost obrusijo kožo
9

Skbrovnik

najboljše olivno rafinirano olje
Zahtevajte ga v vseh boljših trgovinah!

po vsem telesu spredaj in zadaj ter pod pazduho in med nogami.
A še nečesa, glavnega ne smeš pozabiti, da naučiš deco, zlasti dečke. Tistega, o čemer se ne govori, a je prav posebno važno za življenje. Tu je vzgoja zlasti potrebna za otroke, pa jnarsikje in marsikdaj tudi za — odrasle moške, celo za zakonske može, ki so bili v tem pogledu često nevzgojeni v svoji mladosti. Knut Hamsum govori v svoji knjigi «Blagoslov zemlje» večkrat, da je razširjal njegov junak — «duh po moško-
sti» .. . Strahota je ta «duh po moškosti»! — Mati in žena ga morata onemogočiti z odločnim poukom, da je treba tudi tisto, o čemer se nc gavori, redno, vsak dan izpirati, umivati, namiliti in najbolj vestno osnažiti. To zahteva zdravje, to zabranja razna vnetja, gnilobo in še posebej smrad.
Če se bodo znali vsi naši ljudje obeh spolov temeljito in redno snažiti in kopati, bomo res civiliziran narod. Matere in žene pa so v prvi vrsti poklicane, da to civilizacijo dosežejo.	Mati
ZdraTstTo
Več olja v naše kuhinje I
Namizno olje, ki so ga včasih uporabljali izključno le za solato, majoneze in sploh le za začimbo, nam čimdalje bolj služi tudi namesto masti. Nauki novodobne prehrane nas namreč uČe, da je olje vse lažje prebavno kakor živalske tolšče, ne redi in v \'sakem oziru ugodno vpliva na presnavljanje človeškega telesa. Jedila, ki jih prirejamo na olju, ne ostavljajo v telesu tolšČe, kakor pa hrana, beljena z rfiastjo ali maslom. Res-
ničnost te trditve nam dokazujejo prebivalci onih dežel, kjer se namesto drugih maščob pri kuhanjn v pretežni večini poslužitjejo olja.
Olje spada med najčistejše Lolšče. Ako je fino, je skoraj brez vonja, svetjorumene bar^-^e in milega, prijetnega okusa. Raziskovalci in tudi zdravniki-strokovnjaki so do- ' gnali, da se pojavljajo telesna odebelelost in motnje v prehrani na jugu dosti bolj poredko kakor v severnih deželah prav zato.
10
ker južni prebivalci uporabljajo v kuhinji v pretežni veiini olje namesto masti in masla. A prav zato, ker ga mnogo porabijo, je to olje vedno sveže, čisto in brez neprijetnega vonja.
Ako pomislimo, da se poslužujejo deželani južnih pokrajin, kjer rastejo oljka in druge olja bogate rastline, pri prirejanju hrane skoraj izključno olja mesto drugih zabel, a je splošno znano, da so južnjaki lepe, vitke postave, lahko tuđi iz tega sklepamo, da olje piav ugodno vpliva na telo. Olje kot čista rastlinska tolšCa poživlja prebavne organe In deluje v črevesju čistilno. Zato je zelo verjetno, da ostanejo vitki oni ljudje, ki so opustili mast in uživajo z oljem prirejene jedi. Posebno osebe, ki imajo slabo prebavo ali pa so bolne na pljučih, naj bi uživale le hrano, prirejeno na olju.
Saj olje ni samo izvrstna zabela in začimba za juhe in prikuhe; tudi pri prirejanju mesnih in močnatih jedi lahko popolnoma in z velikim pridom nadomesti ne le svinjsko mast, marveč tudi presno maslo. Ne le piščance, ribe in druge vrste mesa, tudi krofe in flancate lahko cvremo na olju.
Kdor ni videl na lastne oči, niti spoznal ne bo izpremembe. Začutil jo bo kvečjemu na svoji prebavi, ki bo lahkotnejša. Zatorej;
Vei olja v naše kuhinje!
Neguj kožo!
Kakor je živ vsak najmanjäi del našega telesa, tako je živa tudi koža. Njej je naloga, varovati nas pred vplivi zunanjega sveta. Marsikateri dražljaj bi okvaril naše organe mnogo bolj, če bi jih ne ščitila in če bi ne sprejela okvare, ki je namenjena v globino, že koža sama. Seveda trpi zato. Izgublja prožnost, postaja hrapava, se naguba. Včasih se zamaše tiste majhne odprtinice, skozi katere diha. Zakaj koža v resnici diha. Kdor jo pozorno motri, opazi na nji vse polno drobnih, komaj zaznavnih jamic in odprtinic. Ob vsakem lusku je po ena.' Vendar tista ni namenjena dihanju. Njeno delo je povsem drugo. Skozi njo se izloča tolšča, ki se nabira v mešičku nekje v sredini kožne plasti. Takim mešičkom pravimo žleze, žleze lojnice. Poleg njih so še druge, znojnice ali potnice. Oe bi jih ne imeli, bi zelo trpeli.
11
Saj' vs.ak ve, da se tedaj,' ko mu je vroče bolj poti. Ako bi tega ne..bilo, bi telesna toplina dosegla previsoko mero.'Zboleli bi lahko zavoljo, takih motenj." Će se zamašijo lojnice . je tudi hudo. Nekam grdi postanemo. Za-mašene lojnice.naraščajo, se širijo, in na površini- kože se pokažejo " bradavicam podobne .bulice.-Saj ne bolijo, lepe pa tudi niso in odpraviino jib samo z .operacijo. ;
Poleg prej omenjenih opravkov ima koža šc precej "drugih: Nas pa zanimajo danes. sSamo one motnje, ki nastanejo,- če kožo za-' nemarjamo. Recimo,-da. bi se nekaj.dni ne ' umili. Prah, saje in vsa tista! jiesnaga, ki je zbrana v zraku in ki- lega na kožo,--bi -se zf»-grizla v njene globlje plasti. Dražila bi jih. Zapr]a bi odprtine, lojnic in znojnic. Koža bi bila.motena- v pra^'iln'em" delu. Postala bi sivkasta, suha, prav nič bi ne bila več-prožna in volhka." Nemarnost v umivanju .pa ne bi škodovala samo tistim delom .kože, ' ki so izpostavljeni zraku, temveč tiidi onim, ki so pokriti. Koža namreč ha površini odmira, odmrli deli pa odpadajo v obliki nežnih, ko. prah drobnih ljuskic. Nekaj jih odpade samih po sebi. Druge je pa treba odstraniti. To pa storimo s toplo vodo, milom in ščetko. Občutek, svežbsti po kopelji vsakdo pozna. Kako bi ga tudi ne: saj so odprto vse odprtine,, koža lohko nemoteno opravlja svoje po naravi ji določeno delo. .
Včasih je koža preveč suha: morda "je moteno presnavljanje v našem telesu, morda gre za posebne vrste bolezni. Sami si lahko pomagamo z mastno kremo, ki pa ne sme imeti-ničesar, kar bi že .itak bolno kožo še . bolj dražilo. Kdaj in kako naj iiporabljamo mazilo, nam povsod, kjer ga" kupimo radi povedo. Če pa. tudi to ne pomaga, -je pač • treba stopiti k zdravniku strokovnjaku. Primeri se tudi, da je kdo ves nesrečen, ker se kar v enomer sveti :po obrazil in ker mora menjavati obleko pogosteje kot bi sicer bilo potreba. Njegova koža'je preveč mastna. Po- • sebne tekočine za umivanje in masti za ma-zanje odpravijo tudi-tako nadlego. Se hitreje pojde, če-se .omejimo, v mastni hrani. Ka-va,
Kuhinja
Jedi v enem loncu	no dobro uro; potem prideni korenino pe-
. Svinjske -noge zzelenjano in. krompirjem.-	tbršilja, gomolj, zelene, korenino luka, pol
5—8 lepo osnaženih nog od mladih prašičev	čebule, pol rumene podzemeljske kolerabe,
presekanih.na polovice,'pristavi z'dvema do"	dva srednje volika, ostrgana korena in ne-trcmi litri vode; dodaj 4—5 žlic milega vifl- ' koliko ohrovta, vse zrezano na rezance ozi-
•skega. kisa, Soli ter> čisto krpico zavezan,	roma na kocke. Ko se je ta šara kuhala pol
šopek timeza, lovorjevo pero ih zelenega	ure/ dodaj še pol do tričetrti kilograma
peteršilja. Kuhaj počasi, a da vre rieprestd-	olupljenega in na kosce zrezanega krompir-
močni čaji, pretirano kajenje, pono^evanje in vsi podobni grehi nas tudi ne bodo polepšali. Le da se tega po navadi prepozno zavemo.
Kaj pa izpuščaji, prišČi, gnojne otekline .in vs.e one nerodnosti, ki se zlepa ne spravijo s kože, kadar so jo napadle? Zdravljenje je često zelo dolgotrajno. Pomagati nam morajo zdravnik, dobra in ria poseben način pripravljena voda za umivanje, mast za mazanje in smukec ; za posipanje.'-Tudi kuharica mora. priskočiti na ponioč.. Pripravljati mora hrano brez-začimb in kisa. Škrat- • ka. jesti moramo kot otroci. Sami pa moramo biti zelo, potrpežljivi, zakaj zdravljenje traja včasih,po mesece in mesece. Lahko. se-pa tudi zgodi, da smo veseli;uspeha zjutraj, z"yečer pa že spet vsi rdeči v obraz, ker so' .je zlo ponovno kar od kraja začelo. • ' .
Tudi tedaj, ko izbiramo iepbtila, moramo biti zelo -previdni; Ni- prav, če preslišimo ' strokoven nasvet. Nekoliko pretrd in preveč odišavljen puder riain utegne za dolgo okvariti kožo.
Ce 80 nam bo kdo posmehoval, češ da pretirano negujemo kožo, ne bodimo uža-,l}eni, zlasti pa.ne opustimo vsakdanje nege. Več. je vredna kot se sploh m.oremo zavedati.
Ph. Danica. Sfiligoj -
*
Neovitajninski in' hormonski -preparati iz ' drogerije «J^A'NICA», Tavčarjeva. ulica 3, Vam bodo pomagali, da Vam. ostane koža mladostna in s"veža. -Brezplačni vzorec na razpolago. Naročnice «Ženskega. S v C t a» i m a j o 10 % popusta.
Prof« zaprlfu
pglai rctf. S. br. 3/36 dse 19.11. 1934
12
ja in icuhaj. še nadalje, da bo vse mehko. Odstrani V kitico, zavezano zelenjavo in daj jed prav vročo nä mizo s kislini hrenom.
Fiiol. s svinjsko glavo. Približno 1 kg svinjske glave, najprimernejši je gobec, in pol kg vsaj par nr prej namočenega fižola kuhaj v enem in pol litru vode; a dodaj hkratu 8—5 osnažene, na debele rezance z,rezane korene in 1—2 na majhne kocke zrezani čebuli. Oboje prej opraži na žlici masti, dalje osoli, opopraj in .primežaj tudi nekoliko paprike, strok česna in v krpico zavezan šopek timeza, lovorja in zelenega peteräilja. Kiihaj približno dve uri, da bo vse mehko in okišaj končno z vinskim kisom po okusu.
. 1'ižol s svinjskimi koiatni.. Približno 1 kg na široke rezance zrezanih svežih svinjskih kož kuhaj s pol kilograma fižola in vsemi . dodatki kakor fižol s Svijnsko glavo.
heča s svinjskimi rehercami. Stresi v dva litra vode pol kilograma izbrane in oprane leče, dodaj 1 kg svežih svinjskih reber, dalje 2-^3 očejene, na kocke zrezane korene ter I—2 čebuli, zrezani na listke ter oboje pre-praženo na žlici masti. Osoli, opopraj, pri-deni nekoliko sladke paprike, strok česna, vejico timeza in zelenega peteräilja. Ko je vse mehko, primežaj bledo prežganje iz treh dek masti in prav toliko moke; okisaj z milim vinskim kisom in še parkrat prevri. Odstrani lovor, timez, peteršilj in česen, zreži meso na posamezna rebra in ga naku-piči na sredo velikega globokega krožnika, okrog .pa naloži lečo.
Goveja Sara s kislim zeljem. Zarumeni bledo 5 dkg na majhne kocke zrezane sla-nine; kateri si dodala 5 dkg masti in tri srednje velike, na- drobno zrezane čebule. Dodaj pol kilograma govedine ali koštruno-■ vine, zrezane na večje kocke, in jo opraži; primešaj žlico paradižnikove mezge, soli, malo kimlja, žličko" polsladke . paprike in doli j liter vode. Pozneje dodaj še tričetrti kilograma kislega zelja, ki ga po potrebi ~v vodi nekoliko izperi, da ne bo prekislo, in pari vse v dobro zaprti posodi dve do dve in pol ure'. Naposled razmotaj v pol skodelice kisle smetane polno žlico moke, primešaj jo šari, prevri in, daj na inižo s krompirjem.
Kmeika.- gostija. Pol kilograma prekajene svinjine pari s tričetrt kilograma kislega zelja ali kisle repe. 50 dkg- svežih reberc prav mladega prašička s kožo- vred oteri s soljo in česnom ter potresi s kjmljem in jih speci v pečici lepo rumeno. Ko je vse že skoraj mehko, zai-umeni na masti na tanke
listke zrezano čebulo, primeSaj dra sirora," na strgalniku nastrgana olupljena krompirja, zmešaj to z zeljem in pari še kakih 20 minut. Potem nagromadi zelje na sredo sklede in ga obloži s prekajeno svinjino, ki jo zreži na koščke, s pečenimi narezanimi rebercami in s kosci pečene mesene klobase ali s polovicami hrenovk. Ob robu pa naloži majhne žemeljne ali zdrobove cmoke ali jih serviraj posebej.
■Francoska juha. Osnaženo vrtno zelenjavo: korenino peteršiljaj gomolje zelene, luk, kolerabo, četrt zelnate ali ohrovtove glave,, korenje, čebulo. i; dr. zrežemo deloma na široke rezance, deloma na kocke, dodamo še nekoliko zelenega svežega graha in pa na manjše kosce zrezanega fižola v stročju ter vse prevremo v slani vodi. Potem odcedimo in zložimo zelenjavo v ognjavamo posodo, dodanio okoli 25 dkg govedine od male pljučne ribice in četrt kokoši, zalijemo z en in četrt litra močne goveje juhe ter dodamo naposled še nekaj manjših cvetov karfijole in kuhamo, da se vse zmehča. Preden nese-mo na mizo, zrežemo meso in kokoš na manjše koščke, ki jih naložimo na sredo podolgovatega krožnika, okrog razvrstimo zelenjavo, juho-pa serviramo posebej v jnš-niku.	■ .
Bolniška Sista juha. Pol küograma govedine zreži na prav majhne koščke, pri tem odstrani vso tolščo, žilice in morebitne kosti. Ako nimaš posebnega lončka, ki se dobro zapira, stresi meso v patentni kozarec, kakršne vporabljamo za vkuhavanje sadja." Kozarec mora hiti skoraj poln. Ne da bi dolivala kaj tekočine, ga -zapri z gumijevim obročkom, stekleni pokrovček pa kakor obi-, čajno, pritrdi še z zapono. Postavi nato kozarec v primerno velik lonec, nalij vanj mrzle vode, da bo segala do polovice kozarca, pokrij lonec in kuhaj na zmemovročem štedilniku 5—6 ur. Paziti treba, da je v . loncu vedno dovolj vode; ako bi se.povrela, moramo doliti novega kropa, da vre kar naprej. Na ta, način dobiš manjšo skodelico, juhe, ki je pa izredno krepka. Treba jo sanic precediti in pičlo oSoliti. Meso pa je docela nerabno. Ako dodamo govejem inesu še malo zrezanega kurjega mesa, je juha še močnejša.
Mesni sir. Četrt kg nekoliko mastnega svinjskega, mesa, 15 dkg govedine in 10 dkg svinjskih jeter zmelji dvakrat po vrsti v stroju za meso. Začini s soljo, poprom, po okusu tudi z muškatovim oreškom, par sesekljanimi kaprami ter primešaj končno še.
13
'celo jajce, 10 dkg moke in 2—5 majline, na drobne kocke zrezane kisle kumarice. Seka-nica mora biti temeljito zmeäana in precej gosta. Obloži podolgovat ozek pekač ali kalup, kakršnega uporabljamo ža sladak srnin hrbet, s tankimi rezinami slanine, nanje naloži pripravljeno sekanico tako, da bo dobro stisnjena v kalup. Peci jo v precej vroči,, popolnoma zaprti peči dobro uro. Ako daš mesni sir gorak na mizo, ga zvrni takoj; zreži ga na rezine in ga serviraj s krompirjem v oblicah ali s krompirjevim pirejem. Mrzlega pa narSži pozneje in serviraj z zeleno ali krompirjevo solato.
Rezanci iz ržene moke. Zgneti v srednje-trdo tesLo primerno količino ržene moke, eno jajce, nekoliko mlačne vode, žlico olja, potrebno sol in noževo konico pecivnega praška. Naj počiva pol ure j potem ga zreži na koščke, oblikuj iz njih pol prsta dolge in pol prsta debele svalke,- ki jih ocvri na masti. Daj jih h kislemu zelju ali solati.
Krompirjevi cmoki. Olupi 4 srednjevelike krompirje in sirove nastrgaj preko strgal-nika. Iztisni skozi čisto krpo vodo iz njih ler jim primešaj 4 enako velike v oblicah kuhane, oliipljene in tudi na strgalniku nastrgane krompirje j zmešaj dobro, dodaj soli, popra, celo jajce, zvrhano polno žlico moke in dve žlici stopljene tople masti. Stepi ali •zgneti v testo, ki naj bo srednjetrdo. Napravi bolj majhne cmoke, ki jih kuhaj 15 do 18 minut v slanem kropu, ne da bi jih pokrila. Zabeli jih. z ocvirki ali jih potresi z drobtinami in polij z vročim presnim maslom; Na mizo jih d.aj s parjenim kislim zeljem, kateremu si primešala 10 dkg na majhne kocke zrezane prekajene slanine in
na rezance zrezano čebulo, oboje bledoru-meno opraženo.
Puatni iartelj h kavi ali čaju. Razmešaj.v skodelici mlačnega, ohlajenega mleka 3 dkg zdrobljenega drožja in dodaj toliko moke, da dobiš testo, ki se da še vlivati. Pokrij ga in postavi na gorko. Medtem umešaj 18 dkg pi-esnega masla in 9 dkg sladkorja, da se peni; dodaj nekoliko nastrganih limonovih olupkov, potrebne soli, polagoma tri rumenjake in eno celo jajce, zavitek vanilina in naposled še čašico ruma. Iz umešane zmesi, vzhajanega drožja, 50 dkg moke in mlačnega mleka, kolikor ga je še treba, napravi mehko testo, ki ga stepaj, da bo gladko, da bo delalo mehurje in se bo ločilo od kuhal-nice'. Naposled vtepi Še 5 dkg rozin in deni testo v namazan, z moko posipan kalüp, ka-koršnega uporabljamo za kolače, da bo segalo nekoliko nad polovico višine. Ko teslo dovolj shaja, postavi kalup s šartljem na pekač, ki ga postavi v srednje vročo pečico. V začetku naj bodo vratca za špranjo odprta, potem jih zapri in peci šartelj eno uro v enakomerni vročini. Sartelj je posebno fin.
Slani maiidlji. Četrt do pol kilograma lepih velikih mandljev stresi v krop, kjer naj za trenutek zavro, nakar jih odmakni in pusti pokrite par minut. Potem jih iztisni iz olupkov, in ko se osuše, jih z nekoliko oljnatimi prsti namaži, da se svetijo. Razprostrl jih po čistem plitkem pekaču, ki si ga prej potresla s soljo. Tudi povrhu posipaj soli in postavi pekač z mandlji v vročo pe-čiro, kjer naj se bledorumeno pobarvajo. P]-i tem jih večkrat potresi, da se povsod enako zarumene. Serviraj jih v steklenih skledicah.
Praktična naTodila
Snaienje šip pozimi opravljamo hitreje, ako mlačni vodi, s katero jih umivamo, primešamo nekoliko gorilnega špirita. Šipe smemo močiti čim manj. Odrgnemo jih jih hitro z zmečkanim časopisnim papirjem potem, ko smo jih zmočili. Končno jih do suhega obrišemo Še s čisto krpo. Tudi z močno slano vodo šipe dobro očistimo; ima t{- prednost, da ne zmrzuje.
Nerabne britvice nam lahko služijo kot nožiček za paranje obleke. Britvico vtaknemo do srede v zamašek iz plutovine tako, da je ena ostrina v plutovini. Zamašek služi kot držaj.
Gumijaste plašče očistimo s tekočino od dveh delov mehke vode in enega dela sal-mijaka ter obesimo plašč na prepih. Ko se
posuši, ga previdno odrgnemo z vato, ki jo zmočimo z glicerinom.
Oljnate madeže spraviš iz usnja: Zmešaj žgano magnezijo in bäncin in položi to kašo nä madež. Ko se posuši, odrgni s krtačko,.in madež je' izginil. Pri madežih, ki so se globoko zalezli v usnje, treba postopanje ponoviti. Pri barvanem .usnju treba posebne previdnosti, ker bencin lahko razje barvo in madež le še povečamo.
Mastni madeži na papirju. Položi nanje žgano magnezijo, a podloži prej pivnik in tudi povrhu pokrij s pivnikom. Obteži in pusti tako čez noč ali vsaj nekaj ur. Pivnik vsrka madež.
Temno obleko iz sevijota, ki se sveti, očisti skrbno vseh madežev, potem polagaj na
14
e - zaradi njega -bi morali hiti vedno lepi in negovani!


prizadeta mesta krpo, namočeno v črno kavo, in ožeto ter zlikaj do suhega. Obleko na ta način lepo cbnoviž.
Kako spoznamo pitno vodo. Znano je, đa je v mnogih vodah na milijone strupenih Idic, ki lahko zastrupijo človeka, ako jo je pil, ali mu vsaj povzroče težke bolezni. Zato treba biti pri pitju vode jako oprezen, kajti \saka voda ni pitna. Zdrava pitna voda je brez okusa, barve in vonja. Ako prekuhamo vodo v bakreni ali stekleni posodi in postane motna, tako da se slabo vidi dno, je to znak, da voda ni dobra. Š_e zanesljivejši postopek je sledeči: 1 del tanina, ki ga dobimo v lekarni, 4 dele čiste vode in 1 del špirita zmešamo in vlijemo žlico te zmesi v čaSo vode, ki- jo hočemo preizkusiti. Če voda v petih urah no postane motna, je dobra. Ako je že po eni tiri motna, voda ni pitna. Ce se zgodi to po preteku treh ur, voda ni toliko škodljiva, da bi je ne mogli piti.
Se nekaj o gnojenju. Ko gnojimo zemljo za prihodnjo pomlad, nikoli ne smemo mešati hlevskega gnoja in umetnih gitojil hkratu. — Sadno drevje gnojimo v jeseni ali pozimi, ker gnoj greje korenine. Dušik, ki
je v čilskem solitru in v gnojnici, pospešuje rast, kalij, t. j. kalijeva sol in pepel, napravi drevo trdno, odporno. Fosfor, t. j. Thoma-sova žlindra, supertosfat in kostna moka, dajejo drevesu rodovitnost. Apno je poživilo, rahlja zemljo in krepi drevesne organe, da rode. Cestno blato je prav tako izvrstno in pospešuje rodovitnost. Oba je treba pozimi ali v zgodnji pomladi, t. j. februarja meseca, v suhem plitko podkopati.
Štitnik nogavic. Kakor znano, raztrgajo dečki nogavice najprej in najbolj na kolenih. Da to zabranimo, napravimo iz starih, nerabnih, po možnosti istobarvnih nogavic kolenice, ki naj jih nosijo otroci doma. Vzamemo srednje dele nogavic, od glež-njev 'navzgor, jih na obeh koncih zarobimo in vpeljemo po potrebi v robove ozko elastiko. Tako imajo kakor komolci tudi kolena svoje ščitnike.
Manufaktura Novak v Ljubljani na Kon-gremem trgu je ze prejela razne novosti za pomlad. Kakor vedno. Vas bd tudi sedaj postregla s svežim, dobrim blagom in po zelo ugodnih cenah.
15
PosTetoTalnica
Gospodinja, ki je primorana. Hediti. Kako naj hedim? Stavljate nam vprašanje, Id je nanj težko nakratko odgovoriti. Ako zberete vse številke «Našega Doma», ki izhaja kot samostojna priloga od leta 1953. dalje, dobite ie debelo, pa tudi tehtno knjigo, polno praktičnih, navodil in-nasvetov za štedljivo knhanje, za uporabo tudi najmanjših ostankov. V člankih iii neštetih drobnih noticah smo vedno in redno govorili, kako ne smemo niti najničnejših malenkosti zavreči. Kako moramo umno gospodariti ne samo z denarjem, marveč tiidi z blagem, s časom, s svojimi telesnimi in duševnimi močmi, pred vsem pa z zdravjem- svojim in vse rodbine. Tudi v modnih prilogah iu krojnih polah smo vam često v slikah in risbah nakazovali, kako se pod pridnimi in spretnimi ženskimi •rokami iz starega, že obrabljenega lahko poraja vedno kaj dobrega, ličnega, novega, tako v ku&nji; kakor üidi na vrtu, v Šivalnici, skratka povsod. S takimi- nasveti nameravamo nadaljevati tudi v bodoče. Prosimo pa tudi svoje čitateljice, da nam podajo kaj navodil iz svoje bogate zakladnice izkušenj. Učimo se druga od druge!
Kako Stedim? Rebra, zafebrnice ih po-
dobno meso kupim, vedno s kostmi vred. Kosti dana pri mesarju izločiti in jih porabim naslednjega dne za jed v enem loncu z rižem in zelenjavo. —^ Švelje, ohrovt postaja vsak, dan dražji. Kocene in rebra porabim prav tako kakor liste. Zmeljem jih, v stroju za meso in jih dodam. —. Sekanici mesa za polpete, zvitke, gibanice primešam stlačen krompir namesto jajca in drobtin.. Cenejli ]e in napravi meso rahlo. — Ako jemljem več mleka, vedno prihranim nekaj vrhnje smetane; služi mi'v kuhinji v najraznovrst-nejše namene. — Kadar nameravam delati testo za šartlje, potice, krofe, že- džin prej namakam v mleku tanke posušene olupke pomaranče, in limone. Kolač dobi na ta način rumeno barvo in prijeten okus. . . «Hvaležna» nam piŠe : Katera izmed cenj. naročnic .bi mi znala svetovati, kako.naj zdravim svoj sklepni revmatizeni (gibt), 2e dve in pol leti ne morem hoditi; vsak pregib v kolenu mi povzroča hude bolečine. Bila sem tri mesece v bolnišnici, štirikrat po 20 dni v nekih toplicah, dobila nešteto injekcij, a vse zastonj. Stara sem 45 let. Kaj naj še poskusim? ' . .
Naše nagrade za L 1939
F januarski Številki nagega lista smo za letošnje nagradno žrebanje razpisali sto nagrad, in iscer samih hranilnih knjižic nagega uglednega domačega zavoda . L j u-b I j a n-s k e kreditne' banke, z i>logam.i po . din 100'-, S0'~ in	■ ■
žrebanje se ho vrUlo dne 18'. februarja, in bodo izžrebane Hevilke objavljene v mafč-tem zvezku. Veljavne bodo Hevilke tistih laročnic, ki bodo plačale svojo naro6nino< ih vsaj' obrok, do i/, februarja. Vse cenj. laročnice, ki so nam poslale naslove novih naročnic, ali hi nam jih bodo še poslale do iS. februarja, dobe za vsako naročnico po en istek za. žreb. Izžrebana številka- postane veljavna hle tedaj, ko nova naročnica plača svojo naročnino in se uvrsti v skupino, v katero spada po višini plačanega zneska. '
Z izžrebanim listkom se. nikakor ne more okoristiti tuja oseba, ker temelji veljavnost istka na podatkih v kartoteki.
Listnica uprave
prosimo cenj'. naročnice, da navedejo pri plačilu naročnine, za kateri čas plačajo, da lahko primerjamo s svojimi zapiski. Ne zadošča navedba «za četrt leta,» «za pol ieta», to je raztdd.no že iz zneska. Treba je napisati n.pr. «za 1. četrtletje (ali polletje) 19)9^. S tem si prihranimo ■ obojestransko vsako ne-sporazumljenje in obvarujemo^ včasih .neprijetnih presenečenj.
'. * ■
. Nekatere naročnice zahtevajo posebno potrdilo za naročnino, .ki nam jo pošljejo po pošti. T o"" je nepotrebna'; zadostuje odrezek poštne poloinice ali nakaznice,- katerega .je treba skrbno shraniti. Pošiljanje posebnih potrdil bi bilo zvezano s stroški, ki. jih'list ne zmore. Potrdila se izdajajo le tistim, ki
plačajo v upravi ali inkasantu.	■ ■
*
Ko narh javljate spremembo naslova, dodajte vgd-no tudi stari naslovJ
16