St. 23. i >. r r. i uui\ i .ij - ■ . /rir i> .1 ili. Tirol* /v > V Trstu, v sredo Ž1. marcija Tečaj VI Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »▼ Utl—i f» Mil. »EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako »red* in «ab«t« o poludne. Cena za vse leto je O gld., za polu leta 3 gld., za četrt leta X gld. SO kr. — Posamezne Številke se dobivajo pri opravniStvu in v trafikah v Tr»t« po (6 kr., v Strici In v AJfevičiai po€lkr. — rfarointnt, reklamacije in inserate prejema Opravilitv« »via Zonti 5«. Vsi dopisi se pošiljajo Uredništvu »vil T«rreat«< Nuova tipografij a; vsak mora biti frankiran. Rokopisi brez posebne vrednosti se ne vračajo. — Interatt (razne vrste naznanila in poslanice) te ziiraSuttljo po pogodbi — prav een6; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr. Avstrija in hrvatsko prašanje. (Konec.) V 9 poglavju obrača pisatelj pozornost na narodno liberalno stranko; onej očita, da ni zriala, kaj je hotela, da ni imela trdnih načel, ker je leta 1861 glasovala proti pošiljatvi poslancev v dunajski drž. zbor, precej potem pa dražila proti Madjarom, ako-prem je na drugo stran pripoznala bodisi skupne interese z Avstrijo, bodisi zvezo Hrvatske z Ogersko. Ta stranka je bila brez dvombe dinastiji jako udana, a napravila je veliko napako, da je Hrvatsko podjarmiti dala drugim narodom. — Vse drugo, nego Solitično zrela je bila ta stranka. Ona je zasledovala ugoslavijo, pri tem pa pozabila, da bo tudi Bolgari julni Slovani in da Srbija in Crnogora svojo politično narodnost vedno bolj silita v prvo vrsto, »Jugoslavija« je torej ustala mrtva beseda. — Pri vsem tem pa ima ta stranka velike zasluge, ker je s toliko večim Uspehom delala na duševnem polji ter osnovala akademijo znanosti in umetnosti, vseučili&če, narodni muzej, starinoslovsko društvo, potem društvo Sv. Jeronima, Malico. — Zdaj ta stranka ne živi več, ne literarno, ne politično. V literarnem smislu prevzeli so mnogi možje te stranke čisto hrvatska načela; politično je pa stranka razdvojena, priletnejši molje so v službi sedanje sisteme, mej tem ko mlajši igrajo ulogo neke vladomožne opozicije. Pri prvej finančnej nagodbi mej Ogersko in Hrvatsko ne bo več te stranke, ker nekateri nje privrženci postanejo dotle uže popolnoma vladomozni, drugi pa bodo javno pripoznavali, kar uže zdaj v srcu čutijo, da se sedanje stanje Hrvatske ne more držati. V 10. poglavji j« omenjeno, da je Se nekoliko mož živib, ki spominjajo na neko »avstrijsko* stranko, katera seje imenovala »samostalna«. Leta 1861 je bila ta stranka za pošiljatev v dunajski drž. zbor; narodnega miSljenja bili so tudi ti možje. Oni so mislili, da vsi avstrijski narodi morajo državi nekaj žrtovati, v ostalem pa ostati sami svoji gospodarji. Ti možje so imeli pogum, da so zastopali na Hrvatskem idejo edine Avstrije v tistej dobi, ko so cesarski orli letali raz zidov in so cilindri bili v nevarnosti. To so bili nastopki germanizatorične centralizacije po vojni leta 1849. Govori se, da so bile sedanje deželne ustave složene še v absolutističnej Bachovej dobi, in da so narodi ž njimi Se precej zadovoljni. Da bi se le bilo precej v začetku popustilo pot stroge germanizacije ter bi se bile deželne ustave tu in tam po potrebi Podlistek. Denar in kredit. V C—, govoril doktor Bister, Slovencem pa ta govor pri-občuje: Juri Čič. (Konec). »Pa kaj se v našej domovini ne rabi papirni novec, ki ga vlada izdaja.?« »Resnica, v vsej avstroogerskej monarhiji ima tek zraven bankinih not tudi državni papirni novec. Nu tudi one note veljajo za pravi denar, ker vsak jih mora vzeti, imajo takozvani prisilni ali postavni tečaj (kurs), kar jih dela, dok traje to stanje, enake drž. papirnemu novcu. Mej bankino noto in drž. papirnim novcem je pa le ta razlika; Bankine note — dokler ne dobi prisilnega tečaja, ni treba nobenemu sprejeti, ako neče; državni papirni novec pa je dolžen vsakdo sprejeti, kakor srebrni ali zlati. Banka mora svojo noto vsak čas zamenjati, kadarkoli se to od nje zahteva, za kovani novec; država se pa izdavajoČ papirni novec, navadno ne obvezuje na to. Vrednost bankine note se opira na resnično vrednost t. j. na zalogo srebra in zlata in na druge dele bankine imovine. Papirni novec puk izdaja država; vsakdo ga mora vzeti, ali tudi država sama ga sprejema; vrednost njegova se opira na državno Sospodavstvo, na davčno moč državljanov, to pa je, okler papirja ni preveč, gotovo jak oslon. Stanovito Število papirnega novca je občinstvu vrlo priročno, ker papirni novec je brez dvomoe priležneji za plačevanje nego kovani, k temu se pa prihrani Še drago kovanje rabeč mesto njega manj vredni papir. Tedaj Jri dobrem državnem gospodarstvu in primernem tevilu papirnega novca se ni bati neprilikin nesreč. Nu, ako manjka jedno ali drugo tega dvojega, ako je tedaj gospodarstvo slabo, ali ima preko zdrave potrebe papirnega novca, onda se jame popraševati, kako gotovost daje papirni novec? je li državi mogoče v nekoliko popustljivejSe sestavile, potem bi se bile razmere razvijale vse drugače. — Od leta 1867 naprej ni imela »avstrijska« stranka v Hrvatskej nobenega fiomena; mislilo se je, da je nagodba z Ogrsko dobra uka in zavladala je tihota. — Ta tihota pa je bila le navidezna. Mej Hrvati se je namreč pojavila uže poprej neka stranka s programom, kateri v sebi spojeva vse dobro dosedanjih strank, vsled česar je ta stranka postala edina nastopnica vseh drugih strank in je trdno odločena, da postane velika narodna stranka, k čemur jej ne manjka ni značajev, ni praktično izobraženih privržencev, ne na številu teh zadnjih in tudi ne na pogumu in prepričanju. Ta novi element, kateri se ne sme prezirati, moramo analizirati temeljito. 11. poglavje razpravlja načela te stranke, katera trdi, da se nema zahvaliti za svoj ztSetek nobenej osobi i a pravi, da ona, kakor se imenuje sama: pravna stranka je bila, odkar obstoji hrvatski narod, ker je od nekdaj potezala se in se poteza še za neodvisnost in svobodo in po teh za blagost naroda. Le vsied tega, ker je kmalo več, kmalo manj ljudi potezalo se za ta večno prava načela, bila je pravna stranka zdaj močneja, zdaj slabeja. Iz te temeljne ideje je razvidno, da pravna stranka ni nasprotna spremembam sredstev v dosego svojih namenov in da se more sprijazniti tudi z elementi, s katerimi ni bila dosedaj v najboljšem porazumenju, kakor hitro razvidi, da jej ta element ni absolutno Škodljiv. — Ta stranka hoče svoj namen doseči s tem, da narod nauči na historično pravo. Ona misli tako le: Narod imamo. Glavni, trije dialekti »što«, »kaj« in »ča« govore se tudi v sedanjej Hrvatski in vsi »Sto« govoreči se ne priznavajo Srbom, nobeden »kaj« in »ča« govoreči pa ne imenuje svojega jezika drugače, nego hrvatski, v Bosni, Dalmaciji, v Granici v Istri, v zapadnej Ogrski, da še celo daleč doli v Albaniji imenuje ljudstvo svoj jezik »hrvatski«; tudi novejši prevrat v literaturi sloni na tej ideji, v gle d česar se bode ona mej sorodnimi ljudstvi vedno bolj širila. Historično pravo hrvatsko zadrževa v sebi tudi druge pod habsburško krono združene dežele, posebno dele Istre, Slovenije, Bosne in Hrcegovine. Stranka ima torej za se glavna načela pametne politike: skupino isti jezik govorečo, katera je odgojena za ene in iste cilje, torej en narod; mi imamo svoje historično pravo, torej veljavni naslov za samostalno livenje. Kar pa je najvažneje — stranka ima tudi trdno voljo, da to doseže, kar hoče. kratkem Času zagotoviti občinstvu, da se papirni novec zamenja za kovani? Ako tega ne more, onda se vrednost papirnega novca vedno menjava, a z njim tudi vrednost vseh druzih državnih papirjev (n. p. državni dolžni papirji, srečke itd.) Povoljni ali nepovoljni politični dogodki, n. p. vojne, store v kratkem času enega ali dveh tednov, da se vrednost papirja pro- i meni za 20 do 40 odstotkov (procentov). Trgovec, ki početkom meseca proda za 60.000 gld. robe in se zmeni, da se mu plača kupnina koncem istega meseci, zgubi do tedaj pri istej pogodbi tu li do 30.000 gld. ker je zgubil papir toliko vrednost. Mogoče je pač, da prihodnji mesec toliko pridobi, ako tečij (kurs) poskoči, ali prav tako lehko istega meseca Še več zgubi, ker mora svoj iolg plačati v novci, kateremu je tečaj znatno narastel. Nestalnost tečaja provzroča popolno negotovost v iinetku in njegovem razdeljenji, imovina naroda postane loterija, v katero igra ves narod. V trgovini zavlada negotovost, vsaka roba se podraži tem bolj, kolikor inanj ima papir veljave. Posebno pa zraven druzih trpi oni del prebivalstva, ki živi edino o lastnem zaslužku. Ti ubožci morajo jemati manj vredni novec po polnej nominalnoj vrednosti t. j. za toliko, kakor stoji napisano na papirji, zanj pa jim je mogoče le manj kupiti, ker seje vse podražilo. Taka razveljava papirnega novca ja tedaj gola nesreča, prava nevihta, tira strašneja, čim bolj nestalna je vrednost papirja. Takih nesreč so avstrijski narodi uŽe več prebili. Gotovo se še kateri starček spominja hudih časov, ki so nastali 1811 in v po-znejih letih. Takrat je bilo m^j ljudstvom do dva tisoč milijonov forintov, vrednost njegova je pala tako, da se je za 100 gld. v srebru zahtevalo 1500 gld. in tudi več v papirji. Par srednjih volov nisi mogel dobiti izpod 2000 gld. v papirji, par Čevljev je veljalo do 80 gld. Bankrotu ni bilo moč ogniti se, zato je odločila cesarska naredba, da se vrednost tega papirnega novca zmanjša do ene petine, kdor je ted:g imel 100 gll. v papirji, veljalo mu je to satno 20 gld. Tačas so imeli ogromne zgube posamni zavodi (de- V 12. poglavju pravi pisatelj, daje na Hrvatskem sicer srbska stranka; prebivalstvo, na katero se ta stranka naslanja, pa ni tako močno in utegne znašati komaj 19% hrvatskega prebivalstva; tudi se ta stranka ne razločuje od hrvatskega naroda po drugem, nego po veri; ako pa se postavi na literarno ali na politično polje in v obče v javno Živenje, ni mej njo in pravno stranko čisto nobene razlike. Vpraša se nadalje: V kakem položaju pa je stranka prava nasproti Srbstvu? Ona pravi: Mi smo eno in isto ljudstvo; ako se hočete imenovati Srbi, mesto Hrvatje, svobodna Vam volja; ako zasledujete kaj, kar se da izvršiti brez revolucije proti cesarske) bili In monarhiji, potem smo z Varni soglasni, kajti druzega vendar ne morete zasledovati, nego svobod-neje in neodvisneje stališče naSe skupne domovine, kar pa se najlažje doseže po izvedenju historičnega prava. V genetičnem zmislu ste torej lehko Srbi, v političnem ste Hrvatje, kakor mi. Ta stranka sploh ne dela nobenega narodnostnega pitanja mej Srbi in Hrvati; —a vse drugo stališče zavzema ona nasproti Italijanom na Adriji. Kakor so merodajni avstrijski krogi mnogo let v Dalmaciji delali popolnoma napačno politiko, prav tako politiko še zdaj delajo v Istri, Trstu in na Goriškem. NI obrekovanje, ako trdimo, da italijansko odgojeni otroci žele postati tudi italijanski podaniki, posebno pa slovanski renegatje. Pritožujejo se Sloveno-Hrvatje na Primorskem, da odločilni krogi protežujejo v teh deželah Italijanski in nemški element na Škodo Slovanov. To je tako resnično Škodljivo, kakor je znano, da italijanski prijatelji trde, da »Venezia Giuliu« mora postati italijanska in to trditev podpirajo z dokazom, da Avstriji k ljubu temu, da je nasprotna Italiji, ne more drugače, nego da pripoznava na Primorskem italijanski jezik kot uradni in občevalen. Ako temu nasproti v poŠte v jemlješ statistične date, katere ti kažejo, da so Slovenci na Primorskem v ogromnej veČini, hočeš ali nočeš, — moraš začeti dvomiti o previdnosti in spretnosti naših državnikov. Avstrija je s tako politiko zgubila mnogo simpatij, uže zarad tega, ker ubogi Slovenec in Hrvat morata se naučiti dobro italijanščine, da moreta dobiti v lastnej domačiji kako javno službo. Marsikateri naiven gospod trdi, da hrvaščina Še ni zadosti razvita, da bi se mogla rabiti v javnih uradih. Tako gospodo opozarjamo na istino, da je hrvatski jezik povsod na Hrvatskem in Srbskem uradni in izključljivo občevalni jezik in da hrvatski kmet bolje umeje pismeni hrvatski jezik, nego italijanski narni instituti), zakladi in posamezniki. Kasneje so skušali to popraviti ter papir spraviti iz občenja. Ali pride 1. 1848 ter preseka vse dobre nakane in odločbe. Vlada je potrebovala zopet novca za vojskine priprave, sposodi si ga od banke, nekaj v gotovem, nekaj v notah, pa proglasi bankine note za papirni denar. In tako je še dandanes; 1. 1858 se je mislilo postaviti zopet na noge popolna srebrna vrednost, toda dogodki 1859 1. so prečrtali tudi te račune. Tako vidite, ni pri nas v resnici nobene razlike mej bankino noto in državnim papirnim novcem, jedno in drugo je novec, ker je bankine note država proglasila za papirni novec. To bode trajalo dotle, dokler država ne povrne banki dolga in dokle ne potegne iz občenja en del papirnega novca. Tudi Francoska je trpela za prve revolucije za-volj razveljave asignatov (papirni novec), katerih vrednost je bila pala tako, da se je n. p. za zdelico bele kave hotelo 15 do 20 frankov (po naše 7 do 9 gld.) O nekej pevki pripovedujejo, da je dala svojo spalnico obiti sč samimi asignati. Tudi Rusija ve o tem pripovedovati in ne manj Nemčija, samo ne tako na dolgo in v toli kej meri, kakor prvi dve državi. Jaz sem pri kraji. Mislim, da ste vsi z mano ene misli o tem, da je najbolje, ako drŽava ne izdaje ni-kakega papirnega novca, teinuč, da se briga za pošteni kovani novec popolne vrednosti. Bankam pa treba prepustiti, da zadovole potrebam ljudstva z izdajanjem not; tako oživi ob jednem promet, obrtnost in trgovina. Strog nadzor nad bankami in umno za-konarstvo (postavodajstvo) pa more ubraniti občinstvo večje Škode. Vsi tržani in drugi gostje so bili veseli, da so zvedeli v tem kratkem času toliko lepega in koristnega, ter bilo je vsem iz srca vzeto, ko so se gospod župnik v imenu vseh lepo zahvalili za dober pouk, proseč doktorja, naj bi Še katerikrat govoril o enakih stvareh, ki so koristne vsakemu. Doktor Bister je zagotovil, da to stori. K D 1 N O S T. in nemški svoja pismena jezika, ker mej hrvatskimi dialrkli in hrvatskim p sinenim jezikom ni toliko razlike, kakor mej nemškimi ali i tal. dialekti in pa dotičnima pismenima jezikoma. Položaj i.-a Primorskem je s kratka najnesrečnejši. V 13. poglavju pravi pisatelj, da se stranka prava ne more naslanjati le na zgodovinsko, temuč tudi na narodno pravo, a tudi glede zadnjega je treba, da se omeji Je na oni narod, kateri je uže združen pod avstrijsko krono in da pusti iz svoje kombinacije one države, katere uže obstoje kot samostalne, akoprem v njih prebiva isti,narod, kakor v Hrvatskej, to ste namreč Srbija in Crnogora. Vidi se tudi, da bode stranka prava imela velike težave nasproti dunajskej vladi, katera na Slovane in Hrvate ne obrača nobene posebne pozornosti; a od dru^e strani je tudi gotovo, da sedanje razmere mej Hrvatsko in Ogrsko ne morejo trajati več 10 let, ker velike, neznosljive davščine, centralizacija glavnih vej administracije v madjar-skih rokah, slabo gospodarstvo Madjarov in pa skoro popolno ločenje od svojih bratov v Cizlitaviji, to vse Hrvatje čutijo tako, da ni pri njih nobena želja večja, nego ta, da mine sedanji položaj. V 14. poglavju je omenjeno, da je vlada suspendirala nekatere advokate zaradi tega, ker so podpisali volilni oklic stranke prava, v katerem je stalo, da Hrvatje hočejo politično-administrativno združenje Hrvatov pod vladajčo cesarsko hišo. Ako se pomisli, da so razmere avstrijske države postale take, da mora ona gravitirati na .lutrovo in da jej v ta namen mora služiti za historično sredstvo hrvatski narod, razumljive postanejo te besede volilnega oklica. V 15. poglavji pravi pisatelj, da je prepričan, da je treba spoštovati postavo, a prav tako je prepričan, da se vse postave dajo spremeniti potrebam in duhu časa primerno. Glede na to pride do teh le sklepov: i. Translitavski Hrvatje niso zadovoljni svojim položajem, bodisi v političnem, bodisi v ekonomičnem Eogledu. Madjari pa pravijo, da r.o jim Hrvatje le utara. Dobro! Naj se torej Madjari režijo te butare in naj dajo Hrvatom samostojnost. 2. Cizlitavski Hrvatje pa pravijo: Tukaj se še da živeti; a mi imamo rojake pod eno in isto vladajočo hišo. Mi smo prepričani, >ia naše združenje ne nasprotuje interesom dinastije in pa avstrijskim ljudstvom. Gojenje svoje narodnosti nam je v Cizlitaviji postavno zajamčeno in ker smo z Nemci in Italijani v takej družbi, ki nam dela iluzorično naše narodno pravo, želimo, da se najde modus vivendi, da bode za naše sorojake iz Translitavije boljše v ekonomičnem, nam pa boljše v narodnem obziru. Avstrijski patrijot ne more imeti proti temu prav čisto nič in Nemci ne bi smeli se ustavljati težnjam za napredek unetega naroda, kateri je stoletja varoval srednjo Evropo navalov azijatskih čred. V zadnjem, 16. poglavji, je rečeno, da ozbiljno misleči Hrv atje so uže davno uvideli, da je Hrvatska postala le ogrska provincija in da na tak način ne more napredovati hrvatski narod; v hrvatskem saboru pride brez dvoma do razpora mej Hrvati in Madjari. V Cizlitaviji zahtevajo Sloveno-Hrvatje vedno zivannejše svoje pravice in izvršenje enakopravnosti. Mogoče je, da se ti južni Slovani tu in tam pri vsem tem še kaj časa pritiskajo na steno. A kde bi bilo to v interesu države? Ali ne bi si s tem Avstrija napravila še težavnejši položaj na jugu, kder jej dela uže toliko preglavice Iredenta? Vsak pritisk na te južne Slovane pa bi bil neuspešen. Avstrija ima po-klic pripravljati na jugu velike predrugačbe; ona mora spremeniti sistemo in varovati v Primorskih deželah siovanski in hrvatski element; s tem si tudi pridobi velike simpatije vseh drugih južnih Slovanov, in Hrvatom postane ljubša stara Avstrija, nego pa sedanja nova državna naredba. To so glavne poteze te znamenite brošure, iz katere nam veje nasproti nek novi praktični pro-gr-m Starčevičeve stranke, katera se po tem takem v glavnih polezah tudi malo razločuje od Makančeve nove stranke. Prav to pa, da stranka prava svoj program spreminja časom in idejam primerno, daje tej stranki veliko prednost pred drugimi in kakor reči zdaj stojć, utegne ta stranka postati najmočneja na Hrvatskem. Program sam, kakor je razvit v ome-njenej brošuri, sili k premišljevanju vse avstrijske merodajne kroge; akoprem danes ni niti misliti, da bi ti krogi hoteli kaj rušiti na obstoječej formi vlade, ker gotovo je danes eden glavnih nazorov naše vlade, da se ne vtika v zadeve ogrske polovice. Kedor pa zna dobro razsojevati, temu utegnejo hrvatske razmere po tej brošuri bolj jasne postati, nego po nekaterih drugih izjavah v našem časnikarstvu. S tem namenom smo našim čitateljem podali ta posnetek brez posebnega komentara. Nemščina v slov. ljudskih šolah na Primorskem in graska „Tagespost". (Konec.) Će je g. dež. Šolski nadzornik res »ultranational«, kakor ga imenuje »Tagespost«, kar pa dosedaj Še ni nikdar javno ne skrivno pokazal, ne v besedi, ne v dejanji, pravimo, ako bi bilo to res, potem Še bi ne bil to takošen greh, ker bi to bilo za slov. Primorje nekaj čisto naravnega; Če se pa tukaj nahajajo takošni privandrani ljudje, okuženi od pete do glave od takozvane »Preussenseuche«, koji so, Bog ve kako, pot proti jugu zgrešili, in če se taki ljudje še drzevajo svoje neopravičene in popolnem neutemeljene »Schmerzens-schreie« pošiljati enkrat v židovsko »Nene fr. Presse«, drugi pot pa v graško »Tagespost«, potem si ne moremo kaj, da bi takoŠnega ravnanja ali postopanja ne atigmatizovali kot največjo nesramnost, kakoršne so zmožni le židje. ali popolnem poprušeni ljudje ali pa narodovi odpadniki, kojih Žolč je napolnil »furor teutonicus« teutonska strast, koja Človeka popolnem zaslepi. Naš g. deželni šolski nadzornik je po vsem Primorskem mnogo čislan zarad lastnosti, koje morejo moža le dičiti, in baš zarad svojega poštenega, marljivega in trudoljublvepa delovanja je bil od Nj. veličanstva ne le z redom Železne krone odlikovan, temuč tudi v viteški stan povzdignen. In tacega moža, katerega ves narod tudi zarad njegovega mirnega značaja spoštuje, drzeva se kak pritepenec javno pred svatom neutemeljeno ovs^ati. Ta lastnost vas, g. dopisnik »Tagespoštin« dovoljno označuje, in ni mi treba iskati primernega epiteta za vas. Take ljudi štejemo pri nas mej smetljako. Očita še nadalje nesramni dopisnik »Tagesposte«, da učitelji ostentativno kažo svojo slov. narodnost. Tega nisem, kodarkolt sem Še potoval, še nikdar opazil. Le se je pa kaj tacega godilo napram kacemu nadzorniku, koji ne zna občevati z učitelji v njihovem domačem jeziku, ni to le čisto opravičeno. temuČ tudi edino pravo, in pravi nadzornik bi se moral temveč takih značajnih učiteljev, kojih naloga je po šolskih postavah zopet značaje vcepljati, le veselili, ne pa jih črniti. To kaže zopet, kakošen mož je oni, kateri se je po »Tagespošti. baš zarad tega nadzorništvu odpovedal, kar je zopet edino pravo. Nadalje pravi dopisnik, da je potem prišlo mo-mentanno ohlajenje od strani deželne vlade, kaz6č se v tem, da je poslala za nadzornika v sežanski okraj glasovitega učitelja Q—a na mesto prejšnjega, koji zadnji baje ne zna nemškega (in tudi ne slovenskega?) če tudi se je izšolal v tedajriih časih, ko se je po dopisnikovej trditvi nemščina tako radostno govorila in gojila. To je tes prava pravcata logikat In pravi dalje, da se je k malu naveličal občevati z narodnimi fanatiki (učitelji) in je odložil butaro nadzor-ništva. No! prelepa je prilika, in le dovolite mi, g. urednik, posvetiti nekoliko besed temu možu. Potrudil sem se, da sem iz gotovih in popolnoma zanesljivih virov, kar je bilo mogoče, poizvedel o tem možu. Res bi me žalilo, ko bi mi Vi to prečrtali in bi jaz moral videti, da je ves moj trud bil zaman. Nikar ne pomišljujte in le ponatisnite vse od besede do besede. Ta mož je prišel iz KoroSkega in prav iz Celovca, kder je bil voditelj meščanskej šoli In tudi okrajni Šolski nadzornik. A ker je nekaterih ljudi narava takošna, da ne morejo živeti brez prepira, sprejo se radi s6 svojimi načelniki, kakor se je uže zgodilo, da se je nek gospod spt-1 ne le si svojimi načelniki, temuč tudi se svojimi kolegi v Trstu, in pobrati se je moral ob prvej danej priliki iz dežele, kder ni dal miru in pokoja, in prišel je v Trst, vendar pomnite dobro, ne za voditelja, ampak za učitelja na nemško deško šolo. On je pravil sicer, da se je moral ali se je hotel zato umaknoti s Koroškega, ker je bil prehud Slovenec, a uzrok utegne bolj gotovo biti njegova domišljena nezmotljivost in prepirljiv značaj njegove duše. Vi ste rekli, gospod urednik, da je O. človek poln samoljubja, a prazen rodoljubja. To označenje njegovo Vam podpišejo vsi, koji ga dobro poznajo, Izpitan je za meščanske šole in baje tudi i/, italijanščine in slovenščine, kojih jezikov pa ne zna; in prav zarad tega sam sebi veruje, da je jako učena ylava. A slišali smo tudi, da svojih predmetov dobro ne pozna; vendar mu pri vsem tem nočemo zanikavati, da je res učen mož, kajti slišali smo tudi gorostaznost, da zna v nesmislu najti smisel. »Tribune« je tožila v nekem dopisu s Koroškega, da tamošnji okrajni šolski nadzorniki ne znajo slovenščine, a tukaj pri nas na popolnem slovenskem Krasu se drzeva sprejeti nauzorništvo slovenščine nezmožen človek. To je lep kos arogance 1 In tako aroganten in strasten je povsod, kakor se nam je unisono pripovedovalo. Zato pa je tudi kot kolega tako malo čislan zarad teh dobrih lastnosti. Da bi se bil kot pedagog in dober učitelj uže izkazal, to po-izvedeti se nam ni posrečilo, a povedalo pa se nam je, da je bil nekaj let vojak in da je dospel do Fu-nrerja. Uganka je rešena! Vojašk je pedagogi Slelcel je vojaško suknjo, a ne vojaških navad. Prav zato se mu nI čuditi in bi ga morali pomilovati, zarad njegovih nelepih manir. In prav zat6 hoče tudi on imeti zmerom prav, rectius, hoče biti nezmotljiv v marsičem, tudi v takih učiteljskih rečeh, kojih niti nikdar ni sam skušal. Vi ste ga tudi enkrat imenovali dobrega pedagoga, kar nočemo naravnost zanikati, a pomislite g. urednik, da je on mar le pedagog v teoriji, a da se potrebuje za deco in učitelje le bolj praktične pedagoge. Ker se nam ne pozdeva, da ga uže ves svet pozna, kakor si baj6 on sam misli, in ker ga še njegovi naj-bližnji kolegi in predstojniki po vsem dobro ne poznajo, naj mi bode dovoljeno, še nekoliko osvetliti ga. On sam res misli pri vsej svoje j obskurnosti, da je uže po Širokem svetu znan vsaj kot kale Pestalozzi ali Komenskl ali Kehr, in ne pretiram, če izrekam, da on misli, da se ves svet, vsaj pedagogiški, mora okoli njega sukati. Spisal pa še ni ničesal! Res žalostna usoda, da ga niso še do sedaj po zaslugi ocenili in posadili na ministrski fotelj za uk in bogočastje ali ga vsaj naredili za dež. šolskega nadzornika in partibus, kakor niso Se pozvali nečega učitelja \a okrajnega šolskega nadzornika za sežanski okraj, da bi potem bili vsi učitelji Araiki, kakor je uže se ustil, pod njegovo komando. In če res njegovih zaslug za časa po zaslugi ne ocenijo in odlikujejo, bojim se zelo, da se svet velikega greha zakrivi ne le zarad tega, da bo morala nepoznana zatoniti tako učena in velika pe-dagogiška zvezda, temuč tudi zarad tega, ker se mu ne morejo zarad tacega, nezasluženega preziranja možgani zbloditi. Konečno omenja dopisnik tudi žalostno stanje nemškega pouka na deškej in dekliŠkej nemškej šoli v Trstu. Pozvedeli smo, da so bile vse oblasti z napredkom vsigdar zadovoljne in so se vselej pohvalno o njem izraževale, da bi pa kak uradnik bil bolj kompetentnu soditi o tem, neyo predpostavljene oblasti, tega pa si ne dadć čitatelji tako c lahka natvesti. Politični pregled. Notranje dežele. V seji poslanske ibornice dne 16. t. m. sta bila sprejeta proračun in finančni zakon za leto 1883 v tretjem Čitanju. Za sprejem so glasovali vsa desnica, Coroninijev klub in Rusini, zoper sprejem vsa levica. Potem se je sprejel zakon za polajlanje bede iz državnega zaklada v drugem in tretjem čitanji ter so dotične prošnje izročile vladi. Predloga zastnn lokalne železnice Čr novice-Novo-selica se je brez debate potrdila. Načelnik je nazadnje vošil vsem poslancem vesele velikonočne praznike ter izrekel, da jim prvo prihodnjo seio po praznikih pismeno naznani. Zadnje zasedanje je bilo precej viharno; levica je naskakovala ministerstvo z vso Rilo, ali brez vspeha, v vseh naskokih je bila pobita. Zbor je delal marljivo, podalo se mu je šestdeset predlog in rešilo se osemindvajset, me| njimi več gospodarsko važnih. Dela je še mnogo, a z dobro voljo in ljubeznijo do domovine se Sčasoma zmorejo vse težave i nastopijo boljši časi. Nekateri dunajski Uudentje kažejo veliko termo. Poročili smo, da so se vedli na Wagnerjevem komersu veleizdaiski. Zdaj pa so poslali vseučiškemu rektorju adreso, ki je v vladnih krogih zbudila veliko nevoljo. Ne da bi obžalovali nepatrijotično vedenje, tega ne« oni marveč naglašajo nemško svoje mišljenje. Rektor je sicer odgovoril, a odločne poudaril, da zahteva v adresi tudi zagotovilo avstrijskega patrijotičnega mišljenja. On se sklicuje na nekdanje »bursehen-schaften- in pravi, da so one stale za Boga, svobodo čast in domovino. Pravda zoper dunajske socijaliste, o kate rej smo bili uže omenili, bliža se koncu. Na sv. Jožefo dan — na Dunaji ta dan ni zapovedan praznik — stavila je sodnija porotnikom 74 prašanj. glaseče se na rop, veliko izdajo, kaljenje javnega miru, tajne zveze itd. Ob poluenajstib je začel govoriti državni pravdnik Pelser ter je govoril do osme ure zvečer in predlagal, naj se kaznujejo zatoženi. V svojem govoru je rekel, da svet protresajočega socijalnega prašanja ne rešijo sodniške obsodbe, sodnije kaznujejo le one, ki so kazni vredni. Strašna so sredstva, "ki se rabijo za so-cijalistnične namene. Anarhični atentati,,na Ruskem, Nemškem, Irlandskem, Francoskem, Španskem in Italijanskem vgnjezdili so se tudi v Avstrijo. Revolucij ne rode besede, ali počasi se na tihem pripravljajo in oznanuje se umor in dinamit. Govornik naglaša tudi zadnji dinamitni atentat v Londonu in revolu-cijske rabuke. Govor je poslušalce živo ganol. Hrvatski rodoljubi so se začeli jako truditi, da sa doseže porazumljenje mej Hrvati in Srbi. To prizadevanje je največje hvale vredno, ker vsak pravi Slovan je iz vsega srca obžaloval, da mej Hrvati i Srbi ni bilo tiste vzajemnosti, katera bi morala vladati mej brati, i katera je nam Slovanom tako krvavo potrebna ako hočemo dospeti do tistega vzvišenega cilja, kateri nam je Stvarnik sam postavil. Hrvatski rodoljubi so tedaj v očigled združenja granice s civilno Hrvatsko, to stvar v roke vzeli ter v ta namen ustanovili posebno društvo «Danica», h kateremu pristopajo najodličnejše osobe mnogobrojno. — Hrvatje so z svojim rodoljubjem, marljivostjo in politično modrostjo dosegli sijajne vspehe, zato smo uverjeni, da pripelje «Danica» jasno solnce na srbsko in hrvatsko zemljo; žarki tega jasnega solnca bodo greli tudi slovenske pokrajine. (Glej tudi prvi članek.) Vnanje dežele. Pripoveduje se, da bolgarski knez obišče črnogorskega kneza na Getinji, vendar ni Še določeno, kdaj se to zsodi. Rumunski državni zbor je 16. t. m. sprejel pro-membe v ustavi ter se v saboto zaprl. Senat pa je vladi soglasno izrekel svoje zaupanje. Bratianu je izrekel, da v šestih mesecih noben državljan o donavskem praŠanji ne bo mislil drugače, kakor danes misli parlament in dežela. — V nedeljo pa je odpotoval kralj na Italijansko. Znani Rigattieri je bil pred porotno sodbo spoznan kriv, da je pripravil državo v nevarnost, da jej tuja država vojno napove in vsled tega obsojen v triletno prognanstvo. Anarhisti se vedno bolj gibljejo in delajo preglavico vladam in strah mirnim prebivalcem. Kolikor bolj so potlhnoli na Ruskem nihilisti. toliko silnejSe rujejo anarhisti v zapadnej Evropi. V Parizu so zadnje dni zaprli več njihovih glavarjev; najhujše pa delajo Fenierji na Angleškem; namenili so se menda London razrušiti z dinamitom. 16. t. m. zvečer ob devetih je bil v Londonu grozen strah. Poslanska zbornica je imela sejo in govoril je Gourleo, ko nastane kar naglo strašen potres, kakor bi hotel parlament v zrak zleteti. Poslanci so prestrašeni skočili z sedežev in drli Iz zbornice. In kaj je bilo? Vbližnjej hiši, v ka-terej ima svoje pisarnice ministerstvo za lokalno upravo, užgali so — skoraj gotovo Fenierji — zaboj dinamita, ki je napravil grozne razvaline; na daleč in široko so se strle vse šipe in prebivalci so prestrašeni iz hiš drli; grom se je več milj daleč slišal, v parlamentu ste dve sobi popolnoma porušeni. Vsled tega so podvojili policijo pred parlamentom in mi-nisterstvih in storile so se potrebne naredbe za varstvo javnih poslopij in magaziaov. Hudodelci niso znani, vlada je razpisala 12.000 gld. darila za poročila, vsled katerih bi se hudodelcem prišlo na sled. Na mestu, kder so razvaline, vedno je na stotisoče ljudstva, ki je strašno preplašeno. Gladstone se je razjokal, ko je zagledal razvaline. — Feuierjem gla- EDINOST. varja Rossa in Hckeridai» t Novem Joriu pa sta izjavila. da je ta eksplozija delo Fenierjev, predhodnica večjih početji. V Saint-Etienne na Francoskem je bil v ponede-lek boj mej rudokopi in žandarji; 00 rudokopev je napadlo Žandarje, ker so prijeli nečega rudokopa, ki je razsajal; žandarji so rabili orožje in enega delalca smrtno ranili. RazdraŽenost j« velika. Pariika prizivna todnija je na dve leti ječe znižala obsodbo prve sodniške stopnje zoper vodje »Union Generale, Bontonx in Fedtr. Dopisi. Is Primorja 15. marcija. O priliki letošnje budgetne debate se je iz mi-nisterske klopi čestokrat narodna enakopravnost na-glašala. Dejansko pa se je dozdaj v tej zadevi prav malo in v nekaterih slovenskih deželah prav nič iz- Eolnilo, in iz izjave, katero je ministerstvo za uk in ogočastje pri debati izreklo, nam je soditi, da se tudi ne misli za primorske Slovane v tem obziru iz lastnega nagiba kaj storiti. Pa prav tukaj na Primorskem, kder se po mestih italijanči In po kmetih nemči, silno potrebne so radikalne reforme glede jezikovnega pišanja, ako se hočemo grozečej Se večej nezgodi ubranitil Dokler pak bodo merodajne osobe tej deželi toliko nepotrebnega in škodljivega delale, dokler iste iz Slovencev delajo renegate, s protekci-jami pa narodu Škodo, in dokler se bodo naše pravične pritožbe proti takemu samovoljnemu postopanju zavračale ali kofiscirale — ni se nam na Primorskem ugodnejšega položja nadejati. Vladi je sicer to slovanski narod do živega raz-žaljajoče ravnanje nekoliko iz lastnega prepričanja, in nekoliko iz časopisov, iz resolucij naših poslancev in iz pritožeb občinskih zastopov znano — pa vendar ostaje vse pri starem. Neizogibljivi nastopki take neodločnosti so: Oberdankovanje, Vierthaler-jeve porogljive izjave in drugi drzoviti irredentarski Čini, ki se na strmenje vseh miroljubnih državljanov in na veliko škodo države same ponavljajo. Zakaj se nek ne izvrši nam v postavi zagotovljena in tolikokrat obečana enakopravnost? v Ko ne bi vedeli, da Bismark avstrijsko-nemške dežele uže za svojo lastnino smatra, in svojo železno roko tudi po slovanskih — nekdaj k nemškej zvezi Bpadajočih deželah, in posebno po Kranskej in Pri-morskej steza; in ko ne bi vedeli, da se on pri vsakej ftriliki prizadeva Avstrijo na svojo civilizatorično na-ogo v Orijentu spominjati, in jo s tem vsaj mora-ličrio proti vshodu potiskati — verovali bi morda našim — sicer vrlim poslancem in drugim optimistom, ki nas vedno z boljšo prihodnostjo tolažijo, da nam hočejo v primernejšej dobi naše težnje po na-rodnej enakopravnosti vresničiti. Ker pa vsak dan vidimo, kako se dela nasprotnikom Avstrije v roke, moremo le še upati na previdnost onih krogov, v katerih ne more prevladati strast in kateri imajo poleg zvestih narodov največi interes za obstoj in srečo naše države. Dostavek uredniltva. Morali smo drugo prečrtati, ker predobro je znano, da stvari niso tako odvisne od tistih krogov, katere Vi dolžite. Notranja politika je denes taka, da sami naši poslanci morejo postopati jako previdno, ker vsak napačni korak bi utegnol škodovati d ob rej stvari. Da zastarelo načelo na Primorskem prej ali slej samo sebe pokoplje, tega smemo skoro gotovi biti; a pred vsem je potrebno, da se sedanja državno-zborska večina še bolj utrdi in da se volilna postava popravi v zmislu prava in svobode in k temu je treba časa in previdnosti, ker jeziček na tehtnici je jako občutljiv. Zagorje dne 15. marcija 1883. Citali smo dne 3. februarja tega leta v št. 10 slavnega časopisa Edinosti dopis iz Prema, koji nekako merzi naše delovanje proti prodaji in odpeljavi v6de Reke iz Bisterce v Trst, in dopisnik končuje s tem, da bode v priliki o tem še govoril. Čakali smo do zdaj obširnejšega dopisnikovega poročila, in ker mu je stvar ostala v peresu, objavljam kakor poročevalec in nasvetovalec te reči tole: Ni dvoma, da bi stvar na pravem mestu ne bila, ampak ali se je tržaški magistrat zato kaj zmenil ali ne, ni bila še doba, da bi bil dopisnik v s v oje j misli nas protest v koš metal. Stara pravljica je, da kedor hitro sodi, napak sodi. In ker se jaz nočem o tej reči spuščati z dopisnikom o obširni pogovor, omenjam vendar to, da je dokazano, da je tudi uže muha tako strupeno pičila, da je moral čvrst junak, ki se še za to menil ni, kasneje vendar vsled majhne ži-valice mušjega strupa živenje končati. In da to še bolj temeljito dokažem, da se dostikrat čuje sem ter tja, da se eden ali drugi za eno ali drugo stvar ne meni, in nazadnje mu prav tista največ škoduje, za kar se niti zmenil ni. Torej, ali se je za naš protest tržaški magistrat zmenil ali se ni zmenil, tega zdaj še nobeden dokazati nemore in še ni skrajna doba o tej stvari govoriti. Dopisnik nas s tein tudi zavrača, da smo kar na svojo roko tebi nič, meni nič protest vložili zoper prodajo vode, kar je tudi istina, ali dragi moj, čitaj knjige, kaj je občinski odbor, za koga ima skrbeti, kako ima skrbeti za pravice občine, da se iste ne zapravljajo, onde bodeš brez dvoma brzo druzega inenenja, nego tvoj dopis meni. Ko sera prav jaz 12. marcija 1881 leta sprožil v seji občinskega odbora prvi menenje iu moj predlog bil je tačas tak, da bi se naredila ena sama peticija na visoko zbornico drz. zbora zaradi enakopravnosti, rekel sem v svo-J"n dopisu, naj bi dotično „ peticijo podpisali vsi občinski zastopi vse Kranjske, Štajerske in tako dalje, rekel sem tudi da delo bi bilo težavno,^vendar ne tako, da bi se dovršiti ne moglo. Vsled tega začele so posamezne občine, vsaka na svojo roko pošiljati peticije na visoko zbornico državnega zbora, in mi nismo zoper to mČ imeli, ampak pritožili bil ee bil, da se v takfj reči nič ni storilo. Mi smo tukaj prav zadovoljni, ako se vsi občinski zastopi združimo in vložimo vsi skupaj en protest zoper prodajo in odpeljavo vode Reke iz Bisterce v Trst in da bi i»e za tako delo težave kar mogoče zmanjšale, svetoval bi jaz, da ti se vsak politični okraj za sebe združil, in se umeje samo ob sebi. da bi se morali uči noti za izvršitev takega podjetja shodi, in da bi se stroški kolikor več mogoče zmanjšali, mislim, da bi zadostilo, ako bi Be shoda udeležili sami županje in seljski županje (podiupanje); na takem shodu bi se ob ednem v?e potrebno dogovorilo in storilo, nasvetoval bi tudi za političnij okraj Postojna ta shod v St. Petru. Stvar s;cer ni še prav jasna, kaj se prav za ptav godi v tej zadevi, ali vendar vsako dejanje ima objektiven namen, ter tudi to ni brez nje^a. Ako bi se to obistinilo, da bi se voda Reka TriaČanom prepustila, to bi osrečilo le majhno peščico posestnikov, mej kojimi se nahajajo tudi župani, in ti gotovo ne pristopijo na mojo stran, ker jim difi kaj druzega, kakor mački pečena klobasa. Torej kedor pošteno misli in leli, pristopi brez dvoma in podpise z nami vred protest, s kojim protestom bi se tudi c. k. polilič. oblasti opozorile. In gotovo je, da vis. c. k. vlada ne prezre splošnega menenja ljudstva, in ne bo le gledala na dve ali tri osebe, in ako se pa nobeden ne oglasi s tožbo ali protestom ali neticijo, tedaj bi se vikše c.k.oblastnije ne vedle tako, kakor je v istini splošno menenje ljudstva; stara resnica je, da koga ne srbi, se ne praska, kder ni tožnika, tudi ni sodnika. Storimo vse potrebno, potem se gotovo tržaški magistrat zmeni tudi za nasl Jakob Križnar. Domače in razne vesti. Cesarjev dar. Cesar podaril je občini Dre-ženca v Kobaridskem okraju 200 gld. za napravo ceste. t NJ. ekselenca Andrej Ciolmajcr, po- knezeni višji škof GoriSki, umrl je, kakor smo uže poročili! v zadnjem listu, v soboto ob 4 uri zjutraj za starostjo Rojen je bil 28. novembra 1797 v Radovljici, šludiral je gimnazijo in teologijo v Ljubljani; ker so pa njegovi učitelji in višje osobe v njem spoznale nenavadne zmožnosti, poslali so ga na Dunaj v Agustinej, kder je bil promoviran za doktorja sv. pisma. Nekoliko let je bil potem dušni pastir na deželi, a kmalo poklican v ljubljansko semenišče za profesorja teologije in dogmatike, postal je kesneje vladni svetovalec pri deželnej namestniji v Trstu in po kratkem prebivanju tukaj poklican v ministerstvo za uk in bogočastje; uže leta 1854 ga je imenovalo Nj. Veličanstvo goriškim višjim škofom; leta 1855 je bil v Ljubljani slovesno posvečen in v juniju leta 1853 je imel svoj slovesni vbod v Gotico ter prevzel vodstvo Škofije. Leta 1880 je obhajal 25 letnico svojega višjega pastirstva; ustanovil je leta 1858 malo semi-nišče v Gorici, katero se po njetn zove »Andrea-num«. — V svojem postopanju je na vse strani kazal največji takt, in akoprem mu je enkrat od laho-nov razdražena drhal hudo nagajala, vendar so ga visoko čislali in spoštovali vsi pametni in trezno misleči ljudje, tako sicer, da je užival velike simpatije k ljubu temu, da je prevzel nadškofijo po tistem svetem možu, Lušinu, na katerega vsak Goričan še vedno misli z neomejenim spoštovanjem in ga imenuje svetega moža. — Ker so nam znane neke Črtice iz njegovih mladih let, naj nam bode dovoljeno, da jin priobčimo. Rajnki višji Škofje bil, ko je v Ljubljani uže obiskoval flloiofijo, še vedno Eo kmečko oblečen; nosil je širok gorenjski klo-uk; vsled česar so ga njegovi kolegi, mej katerimi je bil tudi imenitni Baraga, poznejši Škof Glncinatski, večkrat za norca imeli; a on se je za nje malo menil, in sploh skoro vedno sedel pri svojih knjigah. — Bil je ne le izvanredno priden, temuč tudi jako nadarje n, tako da je bil na gimnaziji vedno mej prvimi. Nek star gospod, ki je bil sošolec njegov tudi za časa, ko so bili Francozje v Ljubljani in se je zvala ondotna gimnazija »Licee de Laibach« ter so na njej učili Vodnik, imenitni matematik Kalister, Valand, Dolničar in drugi učenjaki slovankega rodu, pravil nam je, da je rajnki višji Škof uže v svojej mladosti kazal, da je poklican za kaj višjega, toliko se je on odlikoval od svojih sošolcev: — Pogreb rajn-cega višjega škofa je bil včeraj jako sijajen, kakor se to umeje. Duhovščina in verniki iz vse škofije so se ga vdeležili v velikem broju, tako sicer da je bilo v Gorici včeraj vse polno tujcev; pogreb se je vršil veličanstvo in v najlepšem redu in to k ljubu neugodnemu vremenu. Tržaške novoMli. Peka Jožefa Bizjaka so včeraj tuji potepini napadli v Via del Bosto ter so ga nevarno ranili na glavi. Nenadoma napaden ni poznal nobenega napadnikov. — V Via Torrente so v nekej gostilni plesali na praznik sv. Jožefa nekateri fantje; a kar nakrat nastane mej njimi zaradi ljubosumnosti hud prepir iu tepež, ki je nehal s tem, da je ostal en mladeneč nevarno na glavi ranjen na tleh in da so ga morali odnesti v bolnico. — Včeraj je bil nek Jernej St. iz Barkovelj za mesninami napaden nenadoma po nekem fakinu, kateri mu je zabodel nož v vrat ter ga tako hudo ranil, da so ga morali v nezavesti odpeljati v bolnico. Napadnika niso ujeli. — Na praznik sv. Jožefa je zopet prišlo iz Alek-sandrije 64 egipt. žendarmov, večinoma Primorcev, katere je ondotna vlada po kratkem službovanji odpustila iz službe. Duhovniške zadeve. Č. gosp. Anton Ur-banae, k plan v Plavji, imenovan je župnikom v Mo-mjanu; č. g. Mat. Cimerman, župnik v Gradišči, stopil je v pokoj; v. g. Mika, Jagodec, kaplan v Rojani, odpovedal se je kaplaniji v TrebČah, katero mu je podelil pred kratkim tržiški mestni svet. Iš bogotloo-mce je isstopii g. Alojzij ČerniČ, a ▼ njo sprejet bil g. Janez Kovač. — Po poročilu »Naše Sloge- so si Buzttfani izvolili za župnika č. g. Antona Kalaca, ondotnejja administratorja. Velečestlli * o* pori Jurij Jfta, dekan v Doli ni in obče spoštovani rodoljub, postal je Častni kanonik, h kateremu odlikovanju mu čestitamo mi presrčno, kakor bode v obče slovenski narod to odlikovanje pozdravljal z velikim veseljam. Imenovanj«. Predsednik ministerstva je imenoval je g. Ivana Lasiča c. k. inženirjem za državno stavbarstvo na Primorskemjfinančni minister pa je imenoval g. Karola Vervega višjim računarskim svetovalcem in vodjem raČunarskega oddelka finančnega vodstva v Trstu. Imenitni ^OMI« Denes imamo mej seboj slavnega hrvatskega pesnika, polkovnika viteza Trn-skega, svaka rajticega dr. Lavriča. ttv»rlte%'! Izvrsten roioljub nam piše od sv. Jakopa: Svarite naše okoličanke in druge kmetice iz bližnjih vasi, posebno kruŠarice, pred prejemanjem ponarejenega denarja. Zopet so mej ljudstvom ponarejene dvajsetice, ki se razločijo le o tem, da so nekoliko tanjŠi in nekoliko rumene barve. V petek 16. t. m. se je pripetilo, da je ena teh kruŠaric dobila za kruh tako ničvredno dvajsetic^. in čujte — na-stopkovl Žena je dvajsetico posodila drugej, in ta jo je dala mitničarju na istrske) resti, ki jo je tudi zmenjal; ali koj potem ko se je žena od njega ločila, spoznal je ta slab denar i terjal druzega. Na to pride policija i obedve zapre. Ženske pozor! Policijsko. V It radii so včeraj v Kadi n u nekemu krčmurju zlatnine za 250 gld. — V cerkvi Sv. Antona novega so vkradli navadni Žepni tatovi nekemu gospodu eno urosč zlato verigo in enej gospi mošnjico, v katerej je bilo 6 gld. in en zlat prstan. V nedeljo zvečer so odprli tatovi magazin nekega trgovca v kolodvorski ulici ter odnesli eno uro v vrednosti 8 gld. — Malih tatvin se je zgodilo čez praznike še prav mnogo in policija zaprla je tudi več pijancev zarad razsajenja po ulicah. Vabilo k veselici, katero priredi Sežanska čitalnica dne 1. aprila v prostorih gosp. vitez Scaramangi. Spored: 1. Iv. pl. Zajec: »Kolo«, zbor; 2. Govor 4%; 3. Wendler: »Večerna«, čveterospevpeva »Proseški kvartet«. 4. M. Vilhar: »Ljudmila«, deklamacija; 5 A. Hajdrih: »Cerkvica«, čveterospev, peva Proseški kvartet. 6. J. Kocijančič: »Spoved«, poluzbor, peva zbor. 7. J. Alesevec: »Eno uro doktor«, burka v enem dejanji. 8. Ples. — Pri plesu svira 14 mož izborne vojaške godbe c kr. pešpolka nadvojvoda Albreht. Vstopnina je za osebo 70 kr. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Ker je čisti dohodek veselice namenjen v blag namen, vljudno vabi k mnogobrojnoj vdelezitvi veselični odbor. Čitalnica brezovljška bode imela dne 26. t. m. na velikonočni ponedeljek — popoludne zborovanje, h kojemu vljudno vabi vse one, koji so se do sedaj v društvo vpisali, io druge, koji Še žele društvu pristopiti. Na dnevnem redu hode branje pravil ter volitev odbora. Za začasni odbor Peter Meiveifek, tajnik. Občinski tajnik Kaspar uiadelič v Karminu, pobegnol je ponoči od nedelje na ponede-lek z občinsko blagajnico, najbrže v blaženo deželo. Ciospod profesor (Simon Rutar, obče E oznani slovenski pisatelj in zgodovinar, postal je rajni Šolski nadzornik za mesto in občino spletsko, kar kaže, da so naši poštenjaki spoštovani in priljubljeni tudi mej Hrvati. Coridkt »gospodarski list« je prinesel v zadnjej štev. te le sestavke: 1. O nekaterih vinskih boleznih. — Zveplenosokislo apno. — 3. O sadnih divjakih. — 4. Svetovna vina. — 5. Oskrbovanje sado-nosnega drevja. — Kmetijske drobnostl. — 7. Krompirjeve bolezni. Zarad pomanjkanja prostora odložili smo denet nadaljevanje Članka »Državni zbor« do prihodnje številke, katera bode Imela prilogo našim Čitateljem za velikonočne plruhe. RothŠildi. Pariški časnik »Fabrice« označuje »Roth-Šilde« tako le: Finančni kralj Rothšild nema nobenega osobnega (krstnega ne moremo reči, ker ni krščen. Uredn. Ed) imena; vse enako je, ali se imenuje Al-fons, Gustav ali James; on ni osoba, ampak mož svoje betve. Rothšild ima rodbino, a domovine nema. Bodi Francoz, Nemec, Poljak ali Turek, pred vsem je Rothšild, i njegovo rodoljubje je le v tem, da uleče največje dobičke iz tiste narodnosti, h katerej po naključji spada. Će pa ima kaka sočutja, potem so ta nemška ; Nemčija je druga njegova zibel. Njegovo vshodiŠče je Frankfurt, njegov cilj vsa Evropa. Kakor velikanska pošast zlatimi sesali steza svoje tipulnice iz Berolina v London, Pariz, Neapel, Madrid in oklepa vse. da vse izsesi. V Parizu ima svoje središče, ker mu v Parizu obrt, s katero se peča, največ nese. Ftothšildi zatro vse, kar jim je nevarno, oni drže besedo. če jim nese dobiček, oni besedo prelomijo, če jim nalaga bremena; tako izročilo imajo RotbšiHi. Knez Gorčakov in ruski zakoni. Knez Gorčakov, ko je bil še mlad, vprašan, kaki zakoni naj se na Ruskem uvedo, odgovoril je: Kitajski. Strme so ga vprašali: zakaj? In on je rekel: Zato, ker ne kaznujejo le hudodelstev, temuč plačujejo tudi dobra dela. Največjo brado na svetu ima neki Adam Kirpen v Chicagu. On meri 5 čevljev in 11 palcev ter ima zdaj 66 let. Z svojo brado si je pridobil precejšnje bogastvo i še zdaj prodaja svojo fotografijo. Njegova brada je dolga dvanajst čevljev. Kadar gre na sprehod, zavije si jo okoli vratu. Antlliberalni potres. V prvih dneh meseca januarja je bil v Pekingu i na severnem Kitajskem hud potres. Vsled tega je Šel z vsemi dvorniki cesar v svetišče, posvečeno bogu Zmaju, ki po menitvi EDINOST. Kitajcev dela potrese, temu bogu darovat in svečenikov prašat, zakaj je ta bo* zdaj tako srdit. Svečeniki so odgovorili, da se bog Zmaj ne srdi na cesarja, ampak na njegove uradnike, ki vedno delajo reforme in s tem širijo nrave i navade tujcev. Dva dni pozneje uže je objavil pekingski uradni časnik cesarjev proglas, v katerem se uradnikom zaukazuje, naj reforme le počasi uvajajo, nikakor pa naj jih ne širijo z silo, da se bogovi vprihodnje ne bodo več jezili in tresli naše države podstav. Gospodarske in trgovinske stvari, Kmetiška pisma. (Dalje.) Ker je pa zemlja le malo časa brez gnoja rodila treba je bilo z povišanjem orane zemlje tudi skrb za potrebni gnoj povišati. Treba je bilo vedno več vprežne, in tudi ne vprežne. molzne in klavne pitane živine rediti, to pa ne več na paši v »pusti«, kder je živina gnoj skora brezkoristno raztresala, ampak doma v hlevih, kder se je gnoj nakupičeval. Kolikor več Eosla se je oralu — plugu, drevesu odmeravalo, tem olj se je morala živinoreji, ako tudi nolens volens-koncentrirati tako dolgo, dokler ni postala iz nekdanjega, če uže ne skora edinega, pa vender prvega izdatnega vira gospodarskih dohodkov; v prvej vrsti skora le potrebno gospodarsko zlo ali: »das nothwen-dige landvvirthschaftliche Uebel«, kakor se nemški kmetijski narodni gospodarji o dandanašnjej »moder-nej« živinoreji radi izrazujejo. »Pusta, tista nekdanja kmeti jsko romantično ogprska pusta, postajala je vsled tega od do dne manjša, in ko se je konečno z pomočjo sopara uže celo orati, sejati, žeti in mlatiti pričelo, izginola je večinoma popolnoma s pozorišča. Prvotne *puste« je dandanes na Ogerskem uže teško dobiti, ona obstoji le po imenu, tako rekoč historično; kajti|tam, kder je, recimo še pred 80—100 leti, prosti, živenja veseli »čfkuš« »juhaŠ« ali »guljaš« čede svojega gospodarja pasel, ter v smislu »veselega pastirja« našega slavnega S. Gregorčiča, mej druzimi morebiti tudi takole pel: Ne, palice svoje pastirske Za žezlo kraljevo ne dam, In rajši, ko krone cesarske, Cvetice na glavi imam, tam nahajamo danes bolj ali manj solidno zgrajeni gospodarski dvor, obstoječ iz stanovanja oskrbnika ali gospodarja samega, kateri obdajajo obširni hlevi za vole, krave, konje, stanovanji za hlapce in de-lalce, z shrambami za žito; dalje nekoliko bolj oddaljeno so velikanske kope krme in slame, okoli vsega tega pa je toliko in toliko stotin ali tisočin oralov najlepših njiv. Na mestu nekdanje slahe puste paSe, nastalo je poljedelstvo naslonjeno na živinorejo, katere pa po vsem tem ne moremo in ne smemo več potrebno gospodarsko zlo, marveč mogočni gospodarski faktor imenovati, kajti zdavno uže se je na Ogerskem takole sklepalo: ako se more uže zaradi gnoja živina rediti, redi naj se plfcme, katero ne daje le močnih in dobrih vprežnih volov, teinuč tudi dobre molznice, in sploh velike, teške, lahko opitljive komade. Ovce se rede le tam, kder je zemlja za poljedelsko izkorist preslaba, to tim bolj, ker je zaradi amerikanske konkurence cena volni tako padla, da se reja finovolnatih ovac v Evropi uže skora ne izplača. Konje rede, večinoma v rednih kobilarstvih. Da se more pa živina rediti, umno rediti, treba je pičo, krmo, na delanem, oranem svetu pridelovati, in da se gospodarstvo še boljše splača, treba je na njem ne le pridelovati žito, temuč tudi druge prometne dragocene rastline, kakor oljnate, predivnate, sladkorne alkoholne itd. ter jih tudi doma, ali pa vsaj v bližini v dražje kmetijsko tehnične izdelke podelavati, to zato, da dotični odpadki gospodarstvu, to je živinoreji ostanejo. In vse to je dandanas na Ogerskem, s kratka: kder je pred 80—100 leti še najekstenziv-nejše gospodarstvo vladalo, tam vlada dandanes uže večinoma najintenzivnejše gospodarstvo, »moderno kmetijstvo«. V izgled dandenašnjega ogerskega modernega kmetijstva ali gospodarstva hočemo podati p. t. čitateljem popis grnjščine njegove c. kr. visokosti nadvojvoda Albrehti, Bellye imenovane. Ta popis bode pa le bolj kratek, najpoglavitnejše točke gospodarstva obsegajoč, kajti ako bi ga hoteli vse natanko popisati, dosegel bi popis obseg debele knjige, ker kn|iga ima 304 strani, iz katere mi ta popis zajemamo in katera set tkole zove: »Die Herrschaft H61!y^ ein ungarischer Grossgrundbesitz Sr. kaiserl. Hoheit, des Erzherzogs Albrecht. Herausgegeben durch den Ungarisehen Landes-Agrikultur-Verein in Budapest. (Dalje prihodnjič.) ^^mmamm^mmmamm^^mm^mmamm^^mmm^m^mmmm^m^mm^mmmmmmmmmmammmmmmmmmmmrnmmmmam Tržno poročilo. Kava — nespremenjeno stanje, cene trdne. — Siadkor v veliko boljšem obrajtu, cene so poskočile za '/, gld. in utegnejo še poskočiti. Olje in sadje brez spremembe. — Petrolje. V Ameriki so cene zdatno poskočile, vsled česar stoji denes tukaj cena uže na 11 gld. — Vse drugo blago brez zdatne preinembe Borano poročilo. Borsa jako animirana, kurzi trdni in rastoči. Dunaj*k a borsa dne 20. marcija. iCnotni drž. dolg v bankovcih . , 78 gld. 20 kr. Enotni drž. dolg v srebru .... 78 » 50 » Zlata renta..........97 » 85 » 5°/e avst. renta........92 » 93 » Delnice narodne banke.....833 • — » Kreditne delnice........311 » 50 ■ London 10 lir sterlin......119 » 53 » Napoleon...........9 » 48 » G. kr. cekini.........5 • 64 » 100 državnih mark . ......58 » 45 » Poslano.*) Ko gosp. F. V. v Kropi v svojem, pojasnilu v »Edinosti« št. 20. od 10- t, m. zopet nam sovraštvo, neresnico in trošenje laži po svetu predbacivati in sebe nekako oprati hoče; zdi se nam potrebno, da mu ob kratkem odgovorimo, da ne bode svet o nas more biti krivo sodil. Vi g. F. V. priznavate sami v svojem pojasnilu, da je gosp. B. Schuler (ud stranke X) platal one nesrečne Švelarje tedajnemu (leta 1877 umrlemu) županu J. J; a tudi priznavate, da ste dobili od njega denar za delalce pri kamenji in apnenci. Ali pa morebiti ni bil to isti denar, kojega je gosp. B Schuler za švelarje plačal? Zakaj nam niste v svojem pojasnilu povedali, koliko denarja ste prejeli"- Ako ste pa denar prejeli in z njim pri delalcih manipulirali. se li to ne pravi' ga v varstvu imeti ? Vi pravite tudi, da je imel župan račun natanko zapisan; kar tudi mu radi verjamemo, kajti onega župana (kateri pa ni bil iz mej onih dveh exžupanov, koja sta bila v »Edinosti« omenjena) smo imeli tudi mi za poštenjaka, in želeli bi, da bi bili vsi taki. Prav čudno se nam pa vendar zdi to, da se stranka y, kadar je kaj speče, tako rada, naj si bode pri sodniji, ali pa drugej, za rajne mrtve skriva. Kaj ne, oni ne morejo več govoriti in resnicc razodeti. G. F. V. zdaj vam pa stavimo to le prašanje: Ako ste dobro znali, kar sami pravite, da je imel rajni Župan J. J. vse račune natanko zapisane, zakaj pa niste onega dopisnika v »Slov. Narodu« o tem poučili, kako da stvar o švelarjih stoji? Vsaj ste o onem dopisu in njega vsebini gotovo dobro znali, ko ste uže 6. svečana, toje en teden pred v gostilni M. J. grozili se, kako »Slov Narod« stranki X pod nos dd. To kaže, da ste tudi vi, ako ne direktno, pa vsaj indirektno pri ovem dopisu delovali Zakaj ste pustili stranki X krivdo za one švelarje naložiti, ko ste vendar znali, daje nedolžna? (Iz ljubezni do bližnjega, kaj ne ?) Ali ni bila vaša dolžnost, to pojasniti ? Kar pa zadeva od vas omenjeni cegel in le9, nam ni treba odgovarjati, ker o teh rečeh do sedaj Še nikder omenjeno bilo ni. Ker nam z svojim pojasnilom niste ničesa ovrgli in dokazali, da bi vas treba bilo opravičevati, marveč prav nasprotno potrdili, da ste imeli z onim denarjem opraviti, zavračamo odločno vse ono sovraštvo, prikrivanje resnice in trošene laži po svetu na vas nazaj, dokler nam tega ne dokažete, česar nas dolžite; ob enem pa tudi vse, kar je »Edinost« v listu št. 16. in 17. prinesla kot istinito potrjujemo. V Krepi dne 14. sušca 1883. V. K., ž., C. P., I. svet. B. Š-, II. svet, A. S.. III. svet. Razglas. Vsled sklepa občinskega zbora od 10. t. m. raz- Sisana je služba občinskega zdravnika v Iflterijl z letno plačo priporoča našemu občinstvu, kateremu bo točno in ceno stregel Ivan Jajčlč, 6-6 Belvedere it. 43. LA FILIALE IN TRIESTE deltM. r. prlv. Stabilimento Austriaco di credito per CoMMercie ed ladastrla. VERSAMENTlflN CONTANT1 Banconote: 37//0 ■««■• Interesi« ver«« praavvls« dl 4 aloral 3'/,% » » » » » 8 » 37«%» » » » » ao » Per le lettere di versamento attualmente in circolaao-ne, il nuovo tasso d'interesse cominciertL a decorrere dalli ~7 corrente, 31 corrente e 22 Novembre, a seconda del rispettivo preavviso Napoleoni: 3 °/0 anouo Interesa« verso preavvls« dl 30 gleral 37//® » » » » 3 Msl 37» /o » » » » » 6 » Banco Giro: Banconote 2'/,% sopra qualunque somma Napoleoni senza interessi Assegni sopra Vienna, Praga, Pest, Bruna, Troppavia, Leo-poli, Lubiana, Hermannstadt, Innsbruck, Graz, Salisburgo, Klagenfiirt, Fiume Agram, franco spese. Acauisti e Vendite di Valori, divise e incasso eoupons 7»°/o prov-vigione. Antecipazioni sopra Warrants in contanti 5°/0 interesse annuo franco di provigione. Median te apertura di credito a Londra 7i7o provvigione per 3 mesl. » Effetti 6®/o interesse annuo sino 1' importo dl 2000 per importi superiori rasso da convenirsi. Trleat«, 1 Maržo 1883. (33) The Singer Manufacturing & C. New-York, Ako se plati vsak teden samo JJ* eden goldinar ^J dobi se Originalni Singer - jev šivalni stroj, in to brez povišanja cene. Porodtvo se daje za pet let, poduk na domu brezplačno G. NEIDLINGER, generalni agent V Trstu, Corso, palača Modello Šivanhe za Singerjeve šivalne stroje komad 3 kr. in tucat 30 kr. (13—13) Suhe gobe! Ako ima kedo na prodaj lepo posuienlh, „ ne piškavih gob, naj • l pošlje uzore, naj na- S-i znani koliko jih ima * • in po kaki ceni jih da, • b pod sledečem našlo- • • vom. Upravništvo »Edinosti* za A. B. v Trstu. Sebe gob«! Neprevarljivo 1 Znesek dobi vsak precej nazaj, pri katerem nema uspeha moj sigurno delajoS Roborantium (sredstvo za rast brade). Prav tako sigurno ? "■dela proti pleševosti"? « In izpadanja las. Uspeh r • garantiran, ako se več- 3 b krat rabi. Odpošilja se* s v originalnih stekle- s M nicah po f. 1. 50 in jj steklenicah za posku- -šnjo po f. 1.— po V Trsta pri Pavlu Roooa. J. Grolieh v Brnu (Briinn.) Nobena prevara! 10-8 Razstava 1873 B<& zlata kolajna, „ l87o NoTisaa zlata Icolujna, „ 1870 Szegedin zaslulna kolajna, „ 187* Sz««eain uspomena koliijna. p 1870 Kloaturneuburg Častna kolajna, > 1877 Thercsiopel zlata kolajna. OBJAVA. Razstava 1877 Prag drlavna nagrada. n 1877 Linz zaSastna kolajna, „ 1878 Pariš zlata kolajna, „ 1878 StuhlwelsBenburg zlata kolajna. „ 1878 Bistriti saslufna kolajna, „ 1883 Trst zlata kolajna. Prvo Sremsko vinarsko delniško društvo v Iloku pooblastilo je poiipUanegu za prodajo vina in Mlvovke odlikovanih na raznih svetovnih razstavah, kakor zgoraj. Kedor želi vzeti na veliko, naj se obrne na podpisanega, a na malo {v botiljah), v trgovino Ant. Paparotti via S. Antonio 4. 3—3 Gj. Vučleović. Lastnik, druStvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOStP M1LA.NIC Nov?, tiskarna pod vodstvom F. HUALA v Trstu.