LIST IZ MARKOVCEV ISSN 1580-3554 Glasilo občine Markovci Leto 22, številka 4, september 2022 Foto: Agencija DAMN Drava je v poletnem času precej mirna in lahkotna za veslanje. V poletnih mesecih so jo mnogi pridoma izkoriščali in uživali v domači neokrnjeni naravi med Ptujskim poljem in haloškimi griči. Beseda urednice Jesenski pozdrav! Pa je res, že res september jemlje slovo? Kam hiti ta čas? Poletje je minilo, kot bi trenil in se s 23. septembrom tudi prelevilo v jesen. Med nami so delovni dnevi, ko pobiramo sadove svojega dela na poljih in vrtovih, prav tako je veselo te dni v vinogradih. Delovno je bilo preteklo obdobje tudi za uredniški odbor občinskega časopisa, ki je zopet zbral obilico zanimivih in beročih prispevkov. Veliko pišemo o poletnem dogajanju z najrazličnejših področij: športa, gasilstva, humanitarnosti, kulture ... Posebno mesto ima v pričujoči številki naša reka Drava, ki jo v poletnem času vse več izkoriščamo. Morda se boste ob številnih prispevkih vprašali, ali smo vendarle pozabili na državni praznik v začetku poletja. Dan državnosti praznujemo 25. junija. Letos je Slovenija dopolnila 31 let svoje samostojnosti. Odgovornost vsakega državljana je, da praznik države, če ne drugače, obeleži vsaj z izobešenostjo slovenske države. Po domovih naše občine je pohvalno, da ob državnih praznikih plapola čedalje več zastav. Manj se lahko pohvalimo z obe-ležitvijo praznika, ki ga letos sploh ni bilo! Kje se je izgubil, se sprašujemo občani ... Prijetno branje poletno-je-senske številke Lista iz Markovcev vam želim. Moje počitnice Bil je 25. junij in začele so se počitnice. Končno je prišel čas za oddih. A nikoli mi ni bil dolgčas, saj se je vedno nekaj dogajalo. Na začetku počitnic sem kupil star moped ter na njem delal vsak dan. Na njem je bilo veliko težav, a sem vztrajno popravil vsako posebej. Čez dva tedna smo se z družino odpravili na morje. Bilo je super, še posebej prvih nekaj dni, saj sem takrat imel rojstni dan. Tam sem tudi srečal Mateja, z njim pa sva se veliko družila, raziskovala otok ter se potapljala. Dopust se je končal in odšli smo domov. Nekaj dni po prihodu domov sem povabil sošolce ter skupaj smo vrgli nekaj na žar pri drevesni hišici. V začetku avgusta sem končno končal moj največji projekt do sedaj, e-kolo. Vzelo mi je ogromno časa in truda, a se je izplačalo. Nekaj dni zatem smo se z družino odpravili v Bistriški vintgar. Tam sem ujel nekaj mojih najljubših fotografij do sedaj. Počitnice so hitro minevale in približeval se je konec. Zadnji teden sem za naju z bratom kuhal jaz, saj je babica zbolela. Na zadnji dan počitnic sva se z bratrancem odpravila na Donačko goro. Bil je super izlet za zadnji dan počitnic. Počitnice so hitro minile, a so bile moje najljubše do sedaj, saj se je v njih zgodilo veliko novih ter super stvari. Samo Kodrič, 9. a Alenka Domanjko Rožanc, urednica SEPTEMBER V septembru se počitnice končajo in šola se začne, mi otroci veselimo se. Zdaj pridejo testi in spraševanja in mnogo novega znanja. Ne pozabimo na domače naloge in na vse šolske nadloge. Čeprav smo včasih lahko glasni, smo vseeno pridni in prijazni. Mi smo 7. A, ki nikoli se ne vda. Lara Završnik, 7. a SPET TA SEPTEMBER Ko avgust se poslavlja, se september pripravlja. Zdaj knjig se držimo, telefone pustimo. Zdaj prišla je šola in z njo NADLOGA. Neža Bezjak, 7. a Spoštovani občani. Tudi letos bomo 9. razredi zbirali papir. Pobirali ga bomo vsako tretjo soboto v mesecu. Kontejner za papir bo na parkirišču OŠ Markovci. Prosimo, da ne prinašate kartona. Vnaprej vas naprošamo za pomoč pri zbiranju in se obenem zahvaljujemo za vašo pomoč. Lep pozdrav, učenci 9. razredov OŠ Markovci UST IZ MARKO y CEV Županov nagovor Drage občanke, spoštovani občani. Za nami je začetek novega šolskega leta, v katerem je šolski prag v Sloveniji prestopilo malo več kot 194 tisoč učencev, od tega okoli 21 tisoč prvošolcev. V naši šoli jih prvič v šolskih klopeh sedi 35. Za njihovo varnost in varnost vseh ostalih učencev so od 1. 9. - 9. 9. 2022 skrbeli predstavniki Društva upokojencev Markovci, Avto moto društva Markovci, zaposleni s Policijske postaje Ptuj in redarji Skupne občinske uprave Ptuj, ki so svoje delo zelo dobro opravili, za kar se jim iskreno zahvaljujem. Ob tem razmišljam o zapisu angleškega pesnika Johna Doneja, ki je pred slabimi 400 leti zapisal, da noben človek ni otok, popolnoma zase, vsak človek je del celine, del kopnega. Zapis je kljub zgodovinski oddaljenosti še zmeraj aktualen in kot nalašč za čase, v katerih živimo. Nihče od nas v življenju ni neodvisen, sam zase. Oblikujejo nas soljudje, okoliščine, v katerih smo živeli v preteklosti in v njih odrasli, okoliščine, v katerih trenutno živimo. Svoja mnenja oblikujemo na podlagi odnosov z drugimi ljudmi in njihovimi stališči. Veliko vlogo igrajo pri tem (različne) proizvodnje ideologij, saj so naša dejanja omejena z dejanji drugih, ki tako ali drugače vplivajo na nas. Ravno zaradi tega zapisa je pomembno, da skrbimo drug za drugega, si medsebojno pomagamo, smo obzirni, vljudni, strpni, uvidevni, prijazni ... Prepričan sem, da naša lokalna skupnost (občina) deluje po teh načelih, za vse generacije občank in občanov, za najmlajšo, srednjo in starejšo generacijo. Zagoto- viti je potrebno delovanje civilne družbe in socialno vključenost vseh. Tako kot smo poskrbeli ob začetku novega šolskega leta (in bomo tudi med letom) za poostren nadzor prometa in posledično večjo varnost učencev, tako moramo poskrbeti za srednjo generacijo z omogočanjem pogojev za ustvarjanje družine, zaposlitve in vključitve v vsakdanje življenje, v družbo. Posebej se je treba posvetiti tudi starejši generaciji, ki v hitro razvijajoči se digitalni družbi ne more vsemu slediti. Dogaja se diskriminacija. Pomanjkanje digitalne pismenosti namreč marsikateremu starejšemu že povzroča težave v vsakdanjem življenju, med drugim celo pri obisku zdravnika, saj ponekod zahtevajo spletno prijavo. V prihodnje se bomo tem in podobnim temam še bolj posvetili z organiziranjem brezplačnih delavnic in tečajev za digitalno opismenjevanje. Trudimo se za medsebojno generacijsko solidarnost in želimo vzpodbuditi vseživljenjsko učenje, saj raziskave kažejo, da se bo delež ljudi starih nad 65 let do leta 2050 povečal kar za 30 %. Še vedno veliko vlagamo v družabno življenje v naši občini. V prihodnosti je treba spremeniti in povečati tudi nagrajevanje pomembnih uspehov posameznikov in skupin, ki je nekaj let nazaj že bilo urejeno, pa je prejšnji sestav občinskega sveta (2014-2018) kljub mojemu nasprotovanju na predlog enega od svetnikov to spremenil. V nastajanju in tik pred ustanovno skupščino je tudi nova Gasilska zveza Mar-kovcev, v kateri bosta tudi dve sosednji PGD iz Cirkulan in Zavrča, imenovala pa se bo Gasilska zveza Markovci-Cirkulane-Zavrč. O tem smo razmišljali že mnogo prej, pa nismo želeli vplivati na kadrovsko zasedbo (zaposlitev) na Območni gasilski zvezi Ptuj in smo počakali do letos, ko se to spreminja, čeprav je bilo ravno od te strani razumljeno drugače. Naša občina je zelo urejena, kar si lahko preberete v enem od naslednjih člankov v časopisu. Zazrti smo tudi v prihodnost, kar smo dokazali že z dosedanjim dobro premišljenim načrtovanjem in investiranjem. Tako bomo delali tudi v naprej. Pred nami so jesenski dnevi, dnevi trgatev, pobiranje in peka kostanjev. Tudi martinovo se nam bliža, ki ga bomo letos, ponovno ustrezno zaznamovali. Vse lepo vam želim. Milan Gabrovec, prof. vaš župan AKTUALNI JAVNI RAZPISI OBČINE MARKOVCI Objavljamo osnovne informacije trenutno aktualnih javnih razpisov Občine Markovci. Besedila razpisov, priloge in celotno dokumentacijo najdete na spletni strani Občine Markovci: www.markovci.si. JAVNI RAZPIS ZA DODELJEVANJE POMOČI ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA MALEGA GOSPODARSTVA V OBČINI MARKOVCI ZA LETO 2022 Občina Markovci objavlja javni razpis za dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za uresničevanje ciljev občine na področju razvoja malega gospodarstva, ki se dodeljujejo po pravilih o dodeljevanju pomoči de minimis, in sicer za naslednja ukrepa: - sofinanciranje materialnih investicij in - sofinanciranje samozaposlovanja in odpiranja novih delovnih mest. Sredstva so zagotovljena v proračunu Občine Markovci za leto 2022 v višini 70.000,00 EUR, na proračunski postavki 1402101 Državne - občinske pomoči v gospodarstvu. Od skupnega zneska je 10.000,00 EUR namenjenih izključno ureditvi prostorov za namen prenočevanja. V kolikor za naveden namen ne bo pri- spela nobena prijava ali pa sredstva ostanejo neporabljena, se sredstva, namenjena ureditvi prostorov za namen prenočevanja oz. neporabljena sredstva, sorazmerno razdelijo med ostale prijavitelje. Posamezni upravičenec ne more prejeti več kot 10.000,00 EUR po tem razpisu. Rok oddaje: 30. 9. 2022 Več v besedilu razpisa. JAVNI RAZPIS O DODELJEVANJU POMOČI ZA OHRANJANJE IN RAZVOJ KMETIJSTVA TER PODEŽELJA V OBČINI MARKOVCI ZA LETO 2022 Občina Markovci objavlja javni razpis za dodelitev nepovratnih denarnih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja na območju Občine Markovci v skladu s Pravilnikom, za naslednje ukrepe: - UKREP A: Naložbe na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo, - UKREP B: Pomoč za plačilo zavarovalnih premij, - UKREP C: Pomoč za zagotavljanje tehnične podpore na področju predelave in trženja, ter nekmetijskih dejavnosti na podeželju, - UKREP Č: Naložbe za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Sredstva so zagotovljena v proračunu Občine Markovci za leto 2022 na proračunski postavki 1102201 Državne - občinske pomoči v kmetijstvu v skupni višini 30.000,00 EUR. Višina sredstev, ki jih bo pridobil posamezni upravičenec, je sorazmerna in odvisna od skupne višine zahtevkov prosilcev, ki bodo izpolnjevali pogoje tega razpisa. Več v besedilu razpisa. Rok oddaje: 28. 10. 2022 Občinska uprava Avtor: Marko Kunčnik KOLOFON List iz Markovcev je glasilo Občine Markovci, ki glasilo tudi izdaja. Uredniški odbor: Ivan Golob, Doroteja Kostanjevec, Marko Kunčnik, Dragan Mikša, Neža Tement Odgovorna urednica: Alenka Domanjko Rožanc Lektoriranje: Doroteja Kostanjevec Grafična priprava in tisk: Evrografis d.o.o., Maribor Natisnjenih 1250 brezplačnih izvodov. Naslov uredništva: Markovci 43, 2281 Markovci Telefon: 02 788 88 80 Spletni naslov: www.markovci.si,https://www.facebook.com/ObcinaMarkovci/ ROK ZA ODDAJO GRADIVA za naslednjo številko je 28. 10. 2022. Ker smeh ni greh: "Elektrošok! O, moj bog!' 10 | Št. 4, september 2022 AKTUALNE INVESTICIJE V NAŠI OBČINI OBNOVA OBČINSKIH CEST ZAKLJUČENA SE V LETOŠNJEM LETU Kljub prvotno neuspelemu razpisu javnega naročanja za izbiro izvajalca del rekonstrukcije občinskih cest bodo dela zaključena še v tem letu. Občina Mar-kovci ima v letošnjem proračunskem obdobju predvidena sredstva za rekonstrukcijo krajših odsekov občinskih cest, in sicer: - rekonstrukcija dela ceste JP 828961 v dolžini cca. 650 m (cesta »Maroh«) - rekonstrukcija dela ceste LC328231 (Nova vas pri Markovcih) v dolžini cca. 300 m - rekonstrukcija ceste JP 832981 do 832991 (mlin Za-bovci-glavna cesta R1-228) v dolžini cca. 750 m) - rekonstrukcija dela ceste JP 828812 (ob jezeru Za-bovci-Markovci) v dolžini cca. 1400 m - preplastitev ceste JP 8322841 (župnišče-OŠ Mar-kovci) v dolžini cca. 130 m - i zgradnja povezovalne poti s pločnikom ob pokopališču Markovc - preplastitev ceste od Markovci 33 do Osnovne šole Markovci. V mesecu aprilu je Občina Markovci izvedla javno naročilo za izbiro izvajalca del za rekonstrukcijo občinskih cest. Na razpis sta prispeli le dve ponudbi, od katerih je bila ena nepopolna, druga pa nesprejemljiva, saj je ponudbena vrednost del presegala zagotovljena sredstva Občine. plet pri gradnji. Sicer so posamezni lastniki zemljišč, ki prvotno kupoprodajnih pogodb niso želeli podpisati, le-te v veliki večini podpisali. Foto: OU Trenutno se dela izvajajo v naselju Borovci. Po sprejetju rebalansa proračuna so za ta namen zagotovljena dodatna sredstva, zato je bil izveden ponovni postopek javnega naročila. Na ponovljen razpis sta zopet prispele le dve ponudbi, in sicer izvajalca del CP Ptuj d.d. in Hermes d.o.o. Ugodnejša je bila ponudba izvajalca CP Ptuj d.d., s katerim je Občina Markovci sklenila gradbeno pogodbo za rekonstrukcijo vseh sedem razpisanih odsekov cest. Pogodbena vrednost vseh del je 589.489,65 EUR vključno z DDV 719.177,37 EUR. Izvajalec je z deli že pričel, in sicer z obnovo ceste od župnišča do OŠ Markovci. Pretežni del obnove cest bo opravil takoj po spravilu pridelkov iz kmetijskih površin. Izvajalec del je v času gradnje dolžan urediti ustrezen obvoz prometa. Obvoz prometa ne bo možen za tiste lastnike zemljišč, ki imajo uvoze iz zgoraj omenjenih lokalnih cest, zato bo dostop do teh zemljišč moten. Vse lastnike prosimo za strpnost v času gradnje. OBVESTILO O POTEKU PROJEKTA »IZGRADNJA KOLESARSKE STEZE PTUJ-MARKOV-CI-GORIŠNICA« Projekt izgradnje kolesarske steze ob glavni cesti G1-2, Ptuj-Markovci-Gorišnica, je v polnem teku. Trenutno se dela izvajajo v naselju Borovci. Delo na tem odseku ceste je dokaj oteženo, predvsem zaradi cestno prometne ureditve v času gradnje (polovične zapore ceste). S strani upravljalca ceste G1-2 DRSI je namreč izdano dovoljenje le za krajše odseke zapore ceste, zato je izvajalec primoran dela izvajati le v teh kratkih odsekih cest. Zemljišča za gradnjo kolesarske steze še zmeraj niso v celoti zagotovljena, kar povzroča dodaten za- Foto: OU Nova poligona za kolesarje in rolkanje v Bukovcih in Prvencih. Ob uporabi upoštevajte varnostne ukrepe. »Naložbo sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija«. Operacija se izvaja v okviru operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014-2020, Prednostne naložbe 4.4 Spodbujanje nizkoogljičnih strategij za vse vrste območij, zlasti za urbana območja, vključno s spodbujanjem trajnostne multimodalne urbane mobilnosti in ustreznimi omilit-venimi prilagoditvenimi ukrepi.« OBVESTILO O POTEKU DEL NA REKONSTRUKCIJI MOSTU ČEZ KANAL HE FORMIN Poročali smo že da je Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, pričelo z rekonstrukcijo mostu čez kanal HE Formin. Izvajalec del je PI, izvajalski in projektantski inženiring, d.o.o., Zgornje Negonje 36d, 3250 Rogaška Slatina. Občina Markovci je v projektu udeležena v delu prestavitve primarnega vodovodnega omrežja, ki je v lasti Občine Markovci. V naslednjih tednih se predvideva prestavitev oz. novogradnja omenjenega cevovoda. Gre za primarni vod vodovodnega omrežja, ki oskrbuje celoten vzhodni del občine Markovci in nadalje sosednje ob- ukvarjajo z rolkanjem in tovrstnim kolesarstvom, zato so jim izkušnje pri izgradnji poligonov v pomoč. Vrednost vseh del je 67.777,83 EUR, vključno z DDV 82.688,95 EUR. Vsem uporabnikom poligona želimo veliko užitkov, predvsem pa varno kolesarjenje oz. rolkanje. Potrebno je opozoriti, da se morajo uporabniki držati varnostnih ukrepov, ki so zapisani na tabli pred poligonom. FITNES NA PROSTEM IN OTROŠKA IGRALA V VSAKO VAS V zaključni fazi je opremljanje športnih igrišč s fitnes napravami in napravami za razvijanje motoričnih sposobnosti otrok. Tovrstne naprave so letos pre-videne v naseljih Stojnci, Borovci, Prvenci, Sobetinci in Strelci. Dobavitelj in izvajalec postavitve opreme je EKOGRID d.o.o. Pogodben vrednost del je 75.983,40 EUR, z vključenim DDV 92.699,75 EUR. STAVBA OBČINSKE UPRAVE V NOVI PODOBI Izvajalec Moler Tašner Franc s.p. te dni zaključuje z opleskom fasade občinske stavbe Markovci. Pogod- Foto: OU V naslednjih tednih se predvideva prestavitev oz. novogradnja omenjenega cevovoda. čine: Gorišnica, Cirkulane in Zavrč. V času prestavitve cevovoda bo oskrba z vodo zgoraj omenjenih območjih motena. Točni termin ustavitve oskrbe z vodo in čas trajanja zapore bo javljen po sredstvih javnega obveščanja. Vse odjemalce vode na omenjenem območju prosimo za razumevanje. NOVA PRIDOBITEV OB ŠPORTNEM PARKU BUKOVCI IN PRVENCI Znotraj kompleksa Športnega parka Bukovci in Prvenci sta bila pred kratkim zgrajena dva nova poligona za kolesarje in rolkanje (PUMPTRACK). Gre za asfaltirani poligon z izrazitimi klančinami oz. grbinami, kar predstavlja izziv za vse uporabnike tovrstne športne dejavnosti. Izvajalec del je »ZAVOD ALIANSA«. Gre za skupino posameznikov, združenih v zavod, ki se rekreativno Foto: OU Fitnes na prostem bena vrednost del je 38.343,40 EUR brez DDV, z vključenim DDV 46.778,95 EUR. V sklopu ureditve zunanje podobe objekta se izvaja tudi sanacija obstoječega stopnišča pred glavnim vhodom v stavbo. Ta dela izvaja kamnoseštvo Mineral d.o.o. Št. 4, september 2022 I 3 UST IZ MARKO y CEV Foto: OU Tudi občinska stavba je dobila novo preobleko. Končno podobo bo stavba dobila s postavitvijo kipa glasbenika Toneta Kmetca, ki bo postavljen ob vhodu oz. na stopnišče stavbe. Kip je izdelan iz brona in je v naravni velikosti glasbenika. Objekt občinske stavbe je v vplivnem območju stavbe Zavoda za varstvo kulturne dediščine ZVKD ( Foto: OU Z izgradnjo transformatorske postaje je v celoti zaključena izgradnja O.C. Novi Jork - IV. faza. Cerkev sv. Marka), zato se vsa dela izvajajo pod nadzorom omenjenega Zavoda. OBMOČJE OC NOVI JORK - IV. FAZA Z NOVO TRANSFORMATORSKO POSTAJO Poročali smo že o dokončanju del infrastrukturne opremljenosti Obrtne cone Novi Jork. Vse novonasta-le parcele so že našle nove lastnike, zato lahko v kratkem pričakujemo pozidavo tudi na tem delu Obrtne cone. Elektro Maribor je pred kratkim zgradil novo transformatorsko postajo za zagotavljanje zadostne oskrbe z električno energijo do novih porabnikov. Z izgradnjo transformatorske postaje je v celoti zaključena izgradnja O.C. Novi Jork - IV. faza. KOLESARSKA STEZA OB DRŽAVNI CESTI R1-228, ODSEK STOJNCI-BORL Kot smo že poročali v prejšnjih števkah Lista iz Markovcev, bo Ministrstvo za infrastrukturo financiralo gradnjo kolesarske steze v odseku ceste Stojn-ci-Borl. Kolesarska steza bo potekala v odseku: konec naselja Stojnci do križišča ceste za naselje Muretinci (občina Gorišnica). Naziv projekta: »Ureditev enostranske dvosmerne kolesarske steze ob državni cesti R1-228/1291 Spuhlja-Zavrč od km 7+162 do 8+152«. Zemljišča za izgradnjo omenjene kolesarske steze so zagotovljena. Trenutno je projekt v fazi izbire izvajalca del za gradnjo. Občina Markovci je v projektu udeležena v delu prestavitve primarnega vodovodnega omrežja, ki poteka v trasi kolesarske steze in v delu pokritja stroška izgradnje prehoda za pešce v naselju Stojnci (pri križu). Pričetek gradnje omenjenega odseka kolesarske steze je predviden še v letošnjem letu oz. v pozno jesenskem času. KOLESARSKA STEZA STOJNCI (ODSEK KRIŽ-KVAROVA KAPELA), KOLESARSKA STEZA ZABOVCI (ODSEK PREDNICA) Poročali smo že o nameravani gradnji kolesarske steze v naselju Stojnci v odseku križišča glavne ceste R1-228 (pri Križu) in »Kvarove« kapele. Žal se lastniki zemljišč, ki so ob omenjeni cesti s projektom izgradnje kolesarske steze niso strinjali z obrazložitvijo, da bo kolesarska steza zaradi svoje širine preveč posegla do stanovanjskih stavb. Dopuščajo možnost izgradnje pločnika, v ta namen je bila potrebna korekcija projekta. Gradnja omenjenega pločnika je predvidena v začetku prihodnjega leta. STALNI POZIV LASTNIKOM KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ Glede na letošnjo sušno obdobje ponovno pozivamo lastnike kmetijskih zemljišč na komasiranem območju Markovci-jug (južno od distribucijskega kanala HE Formin, na območju k.o. Bukovci in k.o. Stojnci) k podpisu neobvezujoče pristopne izjave za izvedbo namakalnega sistema na komasiranem območju Markovci-jug. Občina Markovci je že leta 2014 pričela s postopkom pridobivanja soglasij za izvedbo namakalnega sistema, kasneje še leta 2017, obakrat neuspešno. Zahteva sofinancerja - Ministrstva za gozdarstvo in kmetijstvo - je, da je za uvedbo postopka pridobljeno soglasje lastnikov zemljišč minimalno z 68 % površine predvidenega območja za namakanje. Obakrat nam tolikšnega deleža soglasij lastnikov zemljišč ni uspelo pridobiti. Ker ima lokalna skupnost možnost pridobitve sofinancerskih sredstev za izgradnjo namakalnih sistemov, pozivamo vse zainteresirane k podpisu neobvezujoče pristopne izjave. Zainteresirani naj posredujejo vlogo na e-naslov: tajnistvo@markovci.si ali pokličejo na telefonsko številko 02/788 88 81, kjer bodo lahko tudi ustno podali svoje podatke. Zraven osebnih podatkov ob vlogi je potrebno navesti parcelno številko kmetijskega zemljišča, ki ga želijo oskrbeti z vodo. Poziv smatrajte snakovrednega pozivu, ki je bil objavljen za pokritje izpada dohodka zaradi letošnje suše. Ta poziv dražave do lastnikov teh zemljišč je izredno odziven. B. Z., občinska uprava Spremembe Zakona o pravilih cestnega prometa in udeležba voznikov lahkih motornih vozil v cestnem prometu Dne 11. 8. 2021 je začela veljati sprememba Zakona o pravilih cestnega prometa, ki vsebuje pomembna določila na področju mirujočega in dinamičnega prometa. Upamo, da vam bodo v pomoč informacije o nekaterih spremembah in novostih, s katerimi se vsakodnevno srečujete kot udeleženci v prometu. Znižale so se denarne kazni zaradi prekoračitve najvišje dovoljene hitrosti, V spodnji tabeli so prikazani zneski glob v evrih in stranska sankcija izrek kazenskih točk pred in po uveljavitvi spremembe zakona. Pomembna sprememba zakona je dvig globe zaradi nepravilne uporabe mobilnega telefona med vožnjo, ki je za voznika motornega vozila, učitelja vožnje in spremljevalca voznika iz dosedanjih 120 evrov povečana na 250 evrov. Slednjim se izreče tudi stranska sankcija treh kazenskih točk, prav tako se z globo 120 evrov zaradi nepravilne uporabe mobitela kaznuje voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja (kolesar, voznik lahkega motornega vozila ...). Prav tako se je povečala globa zaradi neupravičenega parkiranja na parkirnih prostorih za invalide, ki je znašala 80 evrov, z novelo zakona pa globa znaša 200 evrov. Tudi na področju vožnje lahkih motornih vozil so v veljavi določene spremembe in novosti. Lahka motorna vozila so invalidski vozički in vozila na motorni pogon, pri katerih konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h in niso širša od 80 cm. Posebna prevozna sredstva so invalidski vozički, prevozna sredstva ter pripomočki in naprave, ki jih uporabnik poganja z lastno močjo in omogočajo gibanje hitrejše od hoje pešca, kot so: skiro, kotalke, rolerji ... V zadnjih letih so postali pogosto prevozno sredstvo mopedi, katerih konstrukcijska hitrost ne presega 25 km/h (registrska tablica z rdečimi črkami in številkami) in električni skiroji. Električni skiroji so lahko motorno vozilo, njihova uporaba pa pelje v smer zmanjšanja prometne gneče in izpustov plinov. Električni skiroji so lahko nevarni za voznika in druge udeležence v prometu, saj so izredno tihi, zaradi manjših koles so manj stabilni, razvijajo pa hitrost, ki je bistveno višja od hitrosti gibanja pešca. Občinski redarji opažamo pogostejšo uporabo lahkih motornih vozil na celotnem območju naše krajevne Ohimcij* ja ptice. ol>mai|e u«iir|enefl¿ pfomtts (10 Umih} ali otHVn>tj* Mtro*tl(30 prekoračitev najvišje globa (v evrih) in KT, globa (vevrih) in KT dovoljene hitrosti pred 118.2021 po 11. S. 2021 do 51* m/h 40 40 cto 10 km/h BO 40 od 10-20 km/h 300 in 3 KT 130 in 3 KT od 20-3Qkm/h MOOlfiSKT SOOin 7 KT več kot BO km/h 1200 in 18 KT 1200 in 1B KT CtataviuMfu prekoračitev najvišje glob j (v evrih j i n KT, globa (vevrih) in KT dovoljene hitrosti pred 11.8,2021 po 11. B- 2021 do 5 km/h 40 40 do 10 km/h BO 40 od 10-20 kirih 250 Iri 3 KT 120 in 3 KT od 20- 30 km/h 500 i fl 5 KT 25€in 5 KT od 30-40 km/h SOOin 7 KT od 40-50 km/h 750 in 9 KT od 30 do SO km/h lOOOin 9KT vec kot &0 km/h 1200 in 18 KT 1200 in LSKT Cíílí isueri níítljí (faíensvti>eest in hiUih cest) prekoračitev najvišje globa (v evrih) in KT, globa (vevrih) in KT dovoljene hitrost) pned 11.8,2021 po 11. 8. 2021 do 10 km/h 40 40 od 10-20 km/h 80 60 od 20-30 km/h 1£0 120 od 30-40 km/h 250 in 3KT 200 in 3 KT od 40-50 km/h 500 in 5KT 400 in 5 KT ve£ kot 50 km/h 1200 in 18 KT 1200 in 18 KT pristojnosti, posebej pa se je uporaba tovrstnih prevoznih sredstev povečala v času poletnih počitnic. S spremembo Zakona o pravilih cestnega prometa je urejeno področje električnih skirojev in ostalih lahkih 10 | Št. 4, september 2022 motornih vozil (invalidski vozički in vozila na motorni pogon, pri katerih konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h in niso širša od 80 cm), in sicer: Vožnja z njimi je dovoljena po kolesarskem pasu, kolesarski stezi ali kolesarski poti. Kjer teh prometnih površin ni ali niso prevozne, je dovoljena vožnja ob desnem robu smernega vozišča v naseljih z omejitvijo hitrosti vožnje do 50 km/h. Vožnja z električ- nimi skiroji po pločniku je prepovedana. Električni skiro mora biti opremljen s sprednjim žarometom, ki oddaja belo svetlobo, na zadnji strani pa z rdečo pozicijsko svetilko in nameščenim rdečim odsevnikom, na obeh bočnih straneh pa mora imeti rumeni ali oranžni od-sevnik. Kršiteljem zgoraj navedenih določb v zvezi z uporabo lahkih motornih vozil se izreče globa 40 evrov. Tako kot pri kolesarjih je obvezna uporaba ustrezno pripete zaščitne kolesarske čelade do dopolnjenega 18. leta starosti. Lahko motorno vozilo v cestnem prometu sme voziti otrok od dopolnjenega 12. do 14. leta starosti, ki ima pri sebi kolesarsko izkaznico, in oseba, ki je starejša od 14 let. Uporaba lahkih motornih vozil, pri katerih konstrukcijsko določena hitrost presega 25 km/h ali so širša od 80 cm, lahkih motornih vozil brez krmila in miniaturnih motornih vozil v cestnem prometu ni dovoljena. Kršitelju te določbe se izreče globa 250 evrov. Robert Brkič, vodja medobčinskega redarstva Onesnaženje cest Občinski redarji in občinski inšpektorji Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju v jesenskih mesecih ob spravilu poljščin pogosteje nadziramo stanje občinskih cest in državnih cest v naselju, na območju občin iz naše krajevne pristojnosti. Večji del kmetijskih površin leži neposredno ob lokalnih ali regionalnih cestah, zato je nujno potrebno pred vključevanjem v promet na prometno površino očistiti kolesa traktorjev in druge kmetijske opreme. Posamezni vozniki traktorjev in tovornjakov tega ne storijo in posledično na cesto navozijo zemljo, blato ali gnoj, navožen material pa cesto zaradi velike vlažnosti zraka hitro naredi spolzko in nevarno za ostale udeležence v cestnem prometu. V četrti točki drugega odstavka 5. člena Zakona o cestah (ZCes-1A) je določeno: »Prepovedano je orati na razdalji manj kot 4 metre od roba cestnega sveta v pravokotni smeri na cesto ali na razdalji manj kot 1 meter od roba cestnega sveta vzporedno s cesto.« V peti točki drugega odstavka 5. člena Zakona o cestah je določeno: »Na cestišču javne ceste je prepovedano: - razsipati sipek material, razen posipnih materialov, v času izvajanja zimske službe, nanašati blato ali ga kako drugače onesnaževati; - puščati sneg ali led, ki pade ali zdrsne nanj; - onesnažiti cestišče z olji in mazili ali drugimi snovmi; - vlačiti hlode, veje, skale in podobne predmete kot tudi pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter druge dele tovora.« Tretji odstavek 5. člena Zakona o cestah pa določa, da mora voznik, preden se vključi v promet na jav- no cesto s kolovozne poti, nekategorizirane ceste ..., odstraniti z vozila zemljo ali blato, ki bi onesnažilo vozišče. Predpisana globa zaradi neupoštevanja navedenih določb je 1000 evrov za posameznika in 4000 evrov za pravno osebo. Pristojnost za nadzor teh določb imajo poleg policije tudi občinski redarji in občinski inšpektorji. Vse občane naših občin pozivamo, da po koncu del na polju in preden se vključijo v promet, očistijo večje kose zemlje in blata s koles. V primeru, da kljub temu pride do onesnaženja vozišča javne ceste, je potrebno onesnaženje čim prej odpraviti ter poskrbeti, da je nevarni del ceste do odprave nevarnosti ustrezno označen s prometno signalizacijo, ki druge voznike opozarja na nevarnost. Robert Brkič, vodja medobčinskega redarstva Ukrepi za preprečevanje širjenja zlate trsne rumenice mL Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD MARIBOR V zadnjih dveh letih je v vinogradih Ormoško-Ljutomerskih goric ter v okolici Ptuja (Kicar) prišlo do večjih izbruhov zlate trtne rumenice. V posameznih vinogradih je bilo okuženih do 90 % trt. Okužene trte so bile najdene pri vseh sortah, pri čemer je bil največji odstotek pri sortah char-donnay, šipon, modra frankinja in renski rizling. Bolezen se je močneje pojavila tudi na samorodnicah, še posebej na šmarnici. Prav zato so bili v jeseni leta 2021 posekani celotni vinogradi. Bolezen je bila v letošnjem letu ponovno potrjena tudi v vinogradih v Halozah na več lokacijah, odstotek trt s bolezenskimi znaki se je gibal med 5 in 50 %. Zlata trsna rumenica je huda in neozdravljiva - karantenska bolezen vinske trte. Bolezenska znamenja se lahko pričnejo kazati že v začetku meseca julija, še bolj izrazito pa v avgustu in septembru. Listi okuženih trt bledijo ter se zvijajo navznoter. Na listih se lahko pojavi odmiranje listnih ploskev med posameznimi listnimi žilami. Pri rdečih sortah se predčasno rdeče obarvajo. Cvetenje in oploditev sta motena, lahko se posušijo že kabrnki. Po cvetenju se jagode na grozdih osipajo, kasneje prihaja do venenja in sušenja grozdov. Cvetenje in oploditev sta moteni, pride do prezgodnjega rdečenjea listov Na okuženih poganjkih se pojavljajo bradavičaste nabrekline, poganjki slabo ali sploh ne olesenijo. Bolezen se znotraj vinograda in v sosednje vinograde hitro širi s pomočjo prenašal-ca ameriškega škržatka, še posebej, če se ne izvajajo ukrepi za preprečevanja širjenja. Ameriški škržatek je tujerodna vrsta, ki ima en rod letno. Prezimi na trti v stadiju jajčeca, prve ličinke se običajno izležejo med cvetenjem vinske trte (sredi maja). Ličinke imajo 5 stadijev. Prvi odrasli škržatki se pojavijo v začetku meseca julija. Najbolj učinkovit ukrep preprečevanja širjenja zlate tr-sne rumenice je poleg čim prejšnjega odstranjevanja okuženih trsov tudi zatiranje prenašalca ameriškega škržat-ka z insekticidi, ki je obvezen ukrep na vseh vinorodnih območjih. Zatiranje je potrebno opraviti po cvetenju vinske Venenje grozdov trte, pri tem je treba upoštevati napovedi rokov za zatiranje, ki jih pripravljajo za območje severovzhodne Slovenije strokovnjaki Javne službe zdravstvenega varstva rastlin z Oddelka za varstvo rastlin na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor. Napovedi so dostopne na spletni strani Agrometeorološkega portala RS http://agromet.mkgp.gov. si/pp/, na prejemanje obvestil po elektronski pošti pa se je mogoče naročiti. Obvezno bo potrebo izvesti najmanj eno tretiranje, natančno število treti-ranj za posamezna območja bo pravočasno napovedala Javna služba zdravstvenega varstva rastlin. V letu 2022 je bilo v Ormoško-Ljutomerskih goricah potrebno opraviti dvoje škropljenj. Ulov ameriškega škržatka na rumene plošče je bil bistveno manjši kot v vinogradih, kjer je bilo opravljeno samo eno tretiranje. Tretiranje se opravi z enim od sledečih pripravkov: Sivanto prime ali Mospilan 20 SG ali Movento SC 100. Ostali registrirani pripravki niso dovolj učinkoviti, zato za tretiranja niso primerni. V ekoloških vinogradih je potrebno izvesti vsaj tri škropljenja. Mogoče je uporabiti pripravke na osnovi naravnega piretrina kot sta Flora verde in Biotip floral. Vinogradnikom priporočamo, da v začetku meseca julija v vinogradih obesijo rumene lepljive plošče. Obesimo jih na višino predzadnje žice oziroma ob bolj bujne trte, saj se na njih najraje zadržujejo odrasli škržatki. Izobesimo vsaj 3 do 5 plošč na hektar. Plošče je potrebno tedensko pregledovati vsaj do začetka avgusta, čeprav škržatki letajo vse do sredine septembra. Plošče je potrebno menjavati vsaka dva tedna oziroma po potrebi. V primeru, da se ulovijo več kot 4 škržatki na rumeno lepljivo ploščo na teden, je potrebno škropljenje ponoviti. Uporabijo se lahko zgoraj omenjeni pripravki, pri čemer je potrebno upoštevati število dovoljenih tretiranj na leto: Sivanto prime (enkrat) ali Mospilan 20 SG (enkrat) ali Movento SC 100 (dvakrat) ali Flora verde in Biotip floral (oba trikrat). Več informacij o zlati trsni rumeni-ci je na spletni strani Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin https://www.gov.si/teme/zlata-trsna--rumenica/. mag. Jože Miklavc, KGZS Zavod Maribor Št. 4, september 2022 I 3 LIST IZ MARKOVCEV Dober poznavalec ptujskega vinskega podzemlja bo delo predal svojim odličnim sodelavcem Franc Brodnjak: „Vodenje po najstarejši vinski kleti sem prevzel po naključju" Foto: Marija Slodnjak Franc Brodnjak: "Vodenje kleti sem vselej jemal kot čast. Govoriti o tradiciji takšne kleti, kot je ptujska, ki ima 800 let tradicije vinske kulture, se mi je vselej zdelo kot ena čast in vsem ljudem sem to skušal tudi na ta način povedati." V eni izmed julijskih oddaj Radia Ptuj Podravje osebno so gostili Franca Brodnjaka, ki 40 let opravlja delo v Ptujski vinski kleti. Vrsto let je bil vodnik po ptujskem podzemlju in sodi med dobre poznavalce te kulturne vinske dediščine. Franc Brodnjak pa že dolga leta vodi tudi Turistično društvo Občine Markovci. V naslednjih vrsticah boste več izvedeli o njegovi zanimivi življenjski poti, ki je bila že od otroštva povezana z vinsko trto (op. ur.). Franc Brodnjak, lepo pozdravljeni. Že od rojstva ste povezani z vinsko trto, saj prihajate iz sedanje občine Cir-kulane, kjer je doma vinogradništvo. Kakšne spomine imate na svoje otroštvo v Halozah? Franc Brodnjak: »Na otroštvo imam čudovite spomine. Res je, izhajam iz Okiča iz občine Cirkulane, kjer sem preživel svojo mladost. Imam krasne spomine, predvsem zaradi hoje v šolo, saj smo hodili peš kar 4 km in smo takrat marsikaj doživeli. Pozimi je oče pred nami celo delal gaz, da smo lahko prišli do cilja. Za pot smo porabili 45 minut do eno uro, domov pa včasih tudi tri ure. Izhajam iz kmečke družine. Imeli smo manjšo kmetijo. Sem najmlajši od petih otrok, imam starejši sestri in dva brata. Življenje pri nas je bilo podobno kot v ostalih družinah v tistem času: ni bilo ravno izobilja. Večkrat je bila kakšna huda beseda, ker smo raztrgali kakšne čevlje, ki bi jih morali čuvati še celo zimo in podobno.« Po končani osnovni šoli ste si izbrali srednjo kmetijsko šolo v Mariboru. Ste se tja dnevno vozili? Kako je potekalo šolanje? To je bila za vas velika sprememba, kajne? Franc Brodnjak: »Seveda, zame osebno je to bila velika sprememba, saj sem prvič tako resno odšel od doma. V srednjo kmetijsko šolo sem se vpisal namenoma, saj je bilo v tistem času veliko povpraševanje po kmetijsko izobraženih kadrih. Imel sem tudi to srečo, da sem 4 leta dobival štipendijo iz takratne kleti Slovenske gorice-Haloze. Vsa 4 leta sem bil njihov štipendist in vsa 4 leta sem tudi bival v internatu v sklopu šole na Vrbanski ulici v Mariboru. Moram reči, da je bilo v internatu zelo zanimivo. Kmetijska šola je izobraževala kadre iz cele Slovenije, tudi tujce (Srbe, Italijane, Avstrijce ...). V internatu v sobi nas je bilo 6, včasih celo več. Še danes se marsikdaj slišimo s prijatelji, se obiskujemo, saj smo skupaj doživeli čudovite trenutke.« Pridobili ste predvsem veliko praktičnega znanja. Franc Brodnjak: »Res je, takrat smo imeli to srečo, da smo imeli veliko praktičnega izobraževanja. Vsaj enkrat na teden smo imeli praktični pouk in to v vseh 4 letih. Jaz sem bil vpisan na vi-nogradniško-sadjarski smeri, zato smo delali v vinogradih, tudi na polju, na njivah, v šolski kleti. Res smo odnesli ogromno praktičnega znanja.« Franc Brodnjak, kot štipendist ptu- jske kleti ste nato tam dobili tudi zaposlitev. Franc Brodnjak: »Res je, po končani srednji šoli sem moral najprej odnesti takratnemu direktorju spričevalo na vpogled. Bil je zelo vesel, da sem se oglasil, ker je ravno v tistem času bila v kleti menjava kadrov. Imel sem tiho željo, da bi se še nadalje izobraževal, šel dalje študirat, a sem hitro dobil odgovor takratnega enologa, da zdaj ne, da morda kasneje, da ravno sedaj potrebujejo takšen kader kot sem jaz. Kot začetnik sem čistil vinske sode, to je bilo prvo delo za nas najmlajše. Kasneje, ko so te starejši kolegi spoznali in te naučili, si lahko že prečrpaval in podobno, opravljal si bolj strokovnejša dela.« Pa vendarle ste nadaljevali svoje izobraževanje, saj ste se izobrazili tudi za sommelierja. Franc Brodnjak: »Zelo mi je žal, da se takrat nisem mogel vpisati na agronomsko fakulteto. Menim, da je to, da nekomu daš možnost pridobiti znanje, zelo pomembno. Kakor hitro se je kasneje v službi ponudila kakšna možnost izobraževanja, sem to izkoristil oz. bil hvaležen, če so me vključili v to. Kasneje, ko sem že delal kot vodja skupin, sem se vpisal na tečaj za sommelierja, vinskega poznavalca, kasneje sem opravil tudi EST diplomo druge stopnje. Znanja nikoli ne zmanjka, moraš se vselej izobraževati in izpopolnjevati.« Zgodba najstarejše slovenske vinske kleti priča o bogati tradiciji ptujskega vinarstva in prav vi ste imeli dolga leta to čast in tudi odgovornost, da vsem obiskovalcem podate zgodbo o ptujskem podzemlju, kot mu radi rečemo. Franc Brodnjak: »Do vodenja skupin sem prišel povsem naključno. Enkrat sem nekaj delal v kleti in je na dvorišče prišla skupina Avstrijcev in takrat ni ni bilo nikogar, da bi jih peljal skozi klet. Takratni direktor je prišel do mene in me vprašal, če govorim nemško in sem mu odgovoril, da malo pa že. Rekel je, naj jih popeljem skozi klet in zgodilo se je. Vmes me je poslušal, kako sem jim predstavljal klet in čez par dni mi je že ponudil, da grem na enega izmed vinskih sejmov v Düsseldorf v Nemčijo. Od takrat naprej sem vodil skupine. Vodenje kleti sem vselej jemal kot čast. Govoriti o tradiciji takšne kleti, kot je ptujska, ki ima 800 let tradicije vinske kulture, se mi je vselej zdelo kot ena čast in vsem ljudem sem to skušal tudi na ta način povedati." Predstavite nam nekaj zanimivosti kulture vinske dediščine na Ptuju. Franc Brodnjak: »Na Ptuju se lahko pohvalimo z nekaterimi fascinantnimi zadevami, ki jih gostje ne morejo videti nikjer, ne v Sloveniji, ne daleč okrog. Ko govorimo 800-letni zgodovini in tradiciji vinske kulture, začnemo govoriti o patrih oz. minoritih, ki so bili prvi ptujski vinogradniki, vinarji in trgovci z vinom. Ta tradicija se je skozi celotno zgodovino obnavljala. V 19. stoletju je Ptuj postal središče vinske trgovine tega dela Evrope. Leta 1870 so ptujski vinarji že prodajali vino v Ameriko. To je podatek, ki je zelo zanimiv. Kleti so bile v lasti različnih vinskih trgovcev. Vinskih poti je za 2, 3 kilometre pod Ptujem. Del, ki ga ima klet še v lasti, razpolaga s fascinantnimi sodi, ki jih gosti z navdušenjem pogledajo. Lahko se pohvalimo z največjim sodom v Sloveniji. Menim, da je žal premalo opažen, premalo izpostavljen, saj je shranjen v muzeju, je pa v velikosti 40.410 litrov. V arhivski kleti imamo 180 000 steklenic najstarejših arhivskih vin od letnika 1917 nazaj. To so fascinantne zadeve in to goste navdušuje.« Seveda je potrebno veliko znanja, kako ohraniti to vinsko kulturo. Franc Brodnjak: »Res je. V ptujski kleti se zelo trudimo, zelo dobro skrbimo za arhivsko klet, saj jo zelo cenimo. Vinski arhiv je tudi zelo iskan. Redno se prezamašujejo steklenice, kot je to potrebno, in takšna vina znamo tudi pravilno promovirati. Ena najboljših promocij arhivskih vin je bila pred kratkim v Dallasu: steklenica se je prodala za 90 tisoč dolarjev. To je nepredstavljivo! Vsi, ki smo imeli možnost ta letnik poskusiti, lahko povemo, da je čudovita zadeva. Meni še osebno, saj je to letnik mojega očeta. Ko gosti pridejo, jim najprej pokažemo stari del kleti, nato še modernejšega z modernim stilom vin, ki je trenutno popularen in iskan.« Kdaj je klet najbolj obiskana in kdo so obiskovalci kleti? Franc Brodnjak: V najboljših letih je klet obiskalo tudi 15 000 ljudi na leto. V preteklih dveh letih se je to bistveno spremenilo, v lanskem letu je bilo približno 2000 obiskovalcev. So pa obiskovalci od vsepovsod: Avstrije, Nemčije, Švice, prihajale so skupine z avtobusi. V zadnjem času je izletniški turizem nekoliko padel. Prevladujejo individualni obiski, turisti se sprehodijo po mestu, se v mestu ustavijo ali gre zgolj za enodnevne izletnike, ki si med drugim želijo ogledati tudi klet.« Franc Brodnjak pa že vrsto let vodi zelo aktivno Turistično društvo Občine Markovci. Franc Brodnjak: »V Markovce, v Bukovce, kjer sem si ustvaril družino, sem prišel pred 37 leti. Prišel sem v okolje, kjer sem spoznal, da ljudje zelo cenijo tradicijo in izročilo, kar je tudi meni zelo drago, zato sem se tudi odločil za predsedovanje omenjenemu društvu. Vodim ga skoraj 20 let, od leta 2000, manjši počitek je bila med 2012 do 2016. Funkcija društva je v vseh razvojnih oblikah promovirati in širiti turizem v občini in lokalnem okolju. Občina je najbolj bogata ravno s pustnim izročilom, ljudje ga zelo cenijo in negujejo, zato menim, da je največja vrednost občine ravno v tem.« Več let že ocenjujete urejenost okolja v občini. Koliko se je z leti spremenila zunanja podoba domov in dvorišč? Franc Brodnjak: »Zelo, imamo slikovni material za več let nazaj in se da primerjati ter iskati očitne razlike. Zunanja podoba domov se je res spremenila. Danes se veliko več da na to. Naše komisije se poskušajo odločati med tem, da nagradijo nekoga, ki je veliko vložil v to in to pokaže ali tistega, ki skuša z manjšim vlaganjem vložiti v spremembe oz. skuša polepšati okolico doma.« Menite, da bo ureditev kolesarskih poti po vaši občini privabila več gostov? Franc Brodnjak: »Ne samo s Ptuja, opažamo, da se v Markovce po dravski kolesarski poti vozi vse več tujih turistov, ki izkoristijo te lepe poti. Omenjene kolesarske poti močno povezujejo ne samo našo občino, ampak vse okoliške.« Kakšne načrte imate za naprej, ko službene obveznosti ne bodo več tako obvezujoče? Imate svoj vinograd? Franc Brodnjak: »Ja, seveda. Vsak, ki ceni vinsko trto, menim, da mora imeti vinograd. Z ženo sva podedovala manjši vinograd v Belskem Vrhu. Gre za približno 250 let staro hišo, ki bi jo mogli obnoviti. Vinograd obdelujem skupaj z družino, ženo, sinom, taščo. Najbolj me razveseljuje vnukinja in čas, ki ga preživim z njo.« Radio Ptuj, novinarka Marija Slodnjak; ponedeljek, 11. julij 2022 6 | Št. 4, september 2022 Turistično društvo Občine Markovci je bilo aktivno in uspešno Aktivnosti, ki so bile izvedene v zadnjih šestih mesecih Še v okviru občinskega praznika Občine Markovci smo pripravili svečanost ob podelitvi priznanj za urejenost okolja za leto 2019, 2020 in 2021. Ker so se priznanja običajno podeljevala ob občinskem prazniku, ta pa je zaradi ukrepov bil odpovedan, se je nabralo kar nekaj priznanj, kar pa bi občinsko slovesnost v letošnjem letu bistveno podaljšalo. Odločili smo se pripraviti samostojno prireditev, na katero smo povabili vse nagrajence zadnjih treh let in jim v pri- Foto: arhiv društva Prejemniki priznanj za urejenost okolja v letu 2019 Foto: arhiv društva Prejemniki priznanj za urejenost okolja v letu 2020 Foto: arhiv društva Prejemniki priznanj za urejenost okolja v letu 2021 jetnem ambientu ribnika v Prvencih skupaj z našimi člani pripravili tudi majhno pogostitev in jim predstavili delovanje društva. Zahvaljujemo se članom ŠRD Markovci za vso pomoč in gostoljubje, ki so nam jo ponudili v njihovem domu. 5. junija 2022 smo se udeležili 26. srečanja obvodnih krajev Slovenije, ki je letos bilo v Velenju. Po prijavi prisotnih društev in otvoritvenem pozdravu predsednika TZS in predstavnikov organizatorjev TZ Velenje in RTZ Saška smo se podali na kratek izlet ogled Eko muzeja, Grilove domačije v Lipju. Hiša, stara preko 200 let, skupaj z gospodarskim poslopjem je popolnoma obnovljena in predstavlja življenje ljudi v tistem času, kar so nam prikazali tudi s čudovito multimedijsko predstavitvijo. Pred poslopjem so nam ponudili dobrote, izdelke in pridelke domačinov, ki se ukvarjajo z različnimi dejavnostmi, videli smo lepo urejen zeliščni vrt z več kot 100 primerki zelišč, čebelnjak in vinograd s potomko najstarejše trte na svetu (žametne črnine) iz mariborskega Lenta. Po ogledu smo odšli na Vinsko goro, kjer je bil še uradni del s predstavitvijo društev, kosilom in prijetnim druženjem. Polni lepih vtisov smo se odpravili proti domu. Na povabilo Televizije AS iz Murske Sobote smo se člani Turističnega društva občine Markovci v soboto PRIZNANJE ZA OKOLICO DOMA 2021 1. NOVA VAS pri MARKOVCIH Družina ROŠKAR, Nova vas pri Markovcih 58b 2. BUKOVCI Družina MERC, Bukovci 173c 3. STOJNCI Marija SOLINA in Dušan LOZINŠEK, Stojnci 104 4. SOBETINCI Družina ŠTERBAL, Sobetinci 17a 5.STRELCI Družina FOGEC, Strelci 9a 6. PRVENCI Družina VISENJAK, Prvenci 14a 7. BOROVCI Družina BELŠAK-KLINGER, Borovci 3b 8. MARKOVCI Družina MEGLIČ, Markovci 4b 9. ZABOVCI Družina KOROŠEC-KUKOVEC, Zabovci 4e 10. POSLOVNI PROSTOR Soboslikarstvo in pleskarstvo s.p., Slavko ŽNIDARIČ, Prvenci 7c PRIZNANJE ZA OKOLICO DOMA 2020 1. BOROVCI Silva Krajnc - Veselič, Borovci 15 2. STRELCI Družina MAR, Strelci 13a 3. SOBETINCI Majda TEMENT, Sobetinci 30a 4. PRVENCI Nada SLANA, Prvenci 23 5. MARKOVCI Družina ZELENIK - KOLEDNIK, Markovci 24 6. ZABOVCI Družina VNUK, Zabovci 60 7. NOVA VAS PRI MARKOVCIH Družina STRELEC, Nova vas pri Markovcih 57 8. BUKOVCI Franc in Terezija HAMERŠAK, Bukovci 36 9. STOJNCI Družina VRABEC - VOGRINEC, Stojnci 5a 10. POSLOVNI PROSTORI Športno ribiško društvo MARKOVCI, Prvenci 2 F PRIZNANJE ZA OKOLICO DOMA 2019 1. PRVENCI Družina BEZJAK, Prvenci 5d 2. BOROVCI Sonja PUC, Borovci 16a 3. STRELCI Družina PUNGARŠEK, Strelci 8a 4. SOBETINCI Družina VERŠIČ, Sobetinci 26 5. ZABOVCI Valerija KODRIČ-MAJCEN, Zabovci 51 6. MARKOVCI Nataša & Irena SVENŠEK, Markovci 62 7. NOVA VAS PRI MARKOVCIH Družina SLANA, Nova vas pri Markovcih 27 8. BUKOVCI Anton in Marija PETROVIČ, Bukovci 154 9. STOJNCI Metka in Anton ŽUMBAR, Stojnci 20f 10. POSLOVNI OBJEKT La Siesta Nova vas pri Markovcih 108 30. julija udeležili prireditve Poletne igre pri Babiče-vem mlinu. Predstavili smo Občino Markovci v svoji kulinariki - s praženim krompirjem, mesom in zaseko iz tunke, markovskim lukom in kruhom - in v običajih ter predstavili naše društvo. Z nami so zapeli Ljudski pevci iz Bukovcev in na veselje vseh obiskovalcev popestrili prireditev. Babičev mlin na Muri v Veržeju je edini panonski plavajoči mlin v Prlekiji danes in je krajevna, etnografska, zgodovinska in turistična značilnost Prlekije in s tem tudi Pomurja. Je plavajoči, kombinirani mlin, kar pomeni, da je mlinarska hiša na kopnem, vodni pogon pa na Muri. Mlinsko kolo so morali zamenjati že z dotrajanim in tokrat so ga slovesno predali v obratovanje. Sedaj lahko spet meljejo v mlinu s pomočjo vodnega pogona. Mlin vodi Karmen Babič. Ponujajo belo, rženo, krušno, ajdovo in koruzno moko, ajdovo in proseno kašo ter druge mlevske izdelke lokalnih pridelovalcev. Prireditev in naša predstavitev je bila tudi prikazana na lokalni televiziji AS Tv. Sobota, 19. avgust 2022, je bil dan, ko smo Corpus Vinorum Poetovio, Turistično društvo občine Markovci, prisostvovali na povorki po mestnih ulicah Ptuja v okviru Rimskih iger. Sobota velja za vrhunec omenjene prireditve. Povorka po ptujskih ulicah vsako leto pritegne radovedne poglede množic, saj se skozi mesto sprehodijo vsi udeleženci iger, pokažejo svoje koreografije, izjemne kostume, celo čisto prave gladiatorske boje ste lahko videli. Corpus Vinorum Poetovio je sodeloval tudi na drugem dnevu Rimskih iger Foto: arhiv društva Naša skupina na Rimskih igrah v taboru na Štukih. "Kruha in iger!" Ta slogan je res v pravem pomenu besede - AVE! Vse zainteresirane v naslednjem letu vabimo, da se nam pridružijo na tej veliki in zelo prepoznavni prireditvi na Ptuju, ki bo v sredini avgusta 2023. Zahvaljujem se vsem našim članom, ki so se organizirali kljub času dopustov. Društvo za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi je v soboto, 3. 9. 2022, na Bledu pripravilo 22. Svetovni festival praženega krompirja, na katerem je sodelovalo preko 60 ekip. Vsaka je spražila približno 60 kg krompirja, med njimi pa je bila tudi ekipa pražilcev KD Bukovci. Dogodek je potekal na promenadnem prostoru pred Festivalno dvorano in ob Blejskem jezeru. Turistično društvo občine Mar-kovci se je prav tako udeležilo tega dogodka s ekipo pražilcev »MARKOVSKI LEVI«. Na dogodku so bili številni ljubitelji in pripravljalci te slovenske kultne jedi iz domovine in tujine. Za vse obiskovalce je bil na voljo praženi krompir, pripravljen na več kot 99 načinov. Opoldne je bilo uradno odprtje festivala, ki mu je od 12.30 do 17. ure sledila degustacija praženega krompirja. Vseskozi so bile obiskovalcem na voljo tudi stojnice z gostinsko ponudbo. Zraven praženja krompirja smo ponujali tudi prospekte in vodnike naše občine in se že dogovorili za turistično vodenje po naši občini in ogled etnološke zbirke - izkoristili smo koristno s prijetnim. Franc Brodnjak Št. 4, september 2022 I 3 LIST IZ MARKOVCEV Franc Kukovec doniral Občinski organizaciji Rdečega križa Prostovoljci OORK Markovci sploh ne moremo verjeti, da je za hvaležnost v humanitarnem delu, predvsem na področju osveščanja in širjenja krvodajalstva, nekdo tako dobrodelen. To je človek z veliko začetnico, gospod Franc KUKOVEC, ki je Občinski organizaciji Rdečega križa Markovci podaril donacijo v znesku 5000 €. Franc Kukovec z ženo živi v domu starejših v Muretincih, drugače je doma iz Bukovcev. Bolje ga poznamo kot Beco-vega Franca, najstarejšega koranta v naši občini, saj je dolga leta deloval v etnografskem društvu. Ko smo ga vprašali po razlogu donacije za nas, »domače humanitarce«, je odgovoril, da smo mi največje srce, ker dobroto in pomoč podarjamo sokrajanom ter vabimo in nagovarjamo ljudi, da darujejo kri za sopomoč človeku, ki jo potrebuje. Franc Kukovec je prejel že neštetokrat darovano kri od ljudi, ki jih ne pozna in ta prejeta kri ga že mnoga leta ohranja pri življenju. Donacijo nam podarja zato, ker nas pozna, nam zaupa in ve, da jo potrebujemo in da jo bomo namenili tistim, ki to najbolj potrebujejo. Prostovoljci OORK se s tem dejanjem še bolj zavedamo odgovornosti, saj moramo še več energije vložiti v osveščanje krvodajal- stva, pomagati občanom, ki potrebujejo našo pomoč, vzgajati podmladek v osnovni šoli, ki smo ga v preteklem času popolnoma izgubili. Dela imamo na pretek in zato tudi vabimo, da se nam pridružite. Kdor v srcu čuti poslanstvo pomagati človeku v kakršnikoli obliki, je lepo vabljen. Veseli vas bomo. Predsednica OORK Markovci Valerija Šmigoc je sprejela donacijo gospoda Kukovca, OORK pa mu je podarila zahvalo v imenu vseh tistih, ki bodo ta sredstva potrebovali. Marija Prelog Foto: Marija Prelog Franc Kukovec in predsednica OORK Markovci Valerija Šmigoc Tudi naši gasilci prisotni na Krasu V julijskih požarih, ki so se letos razbesneli na Krasu, so na intervencijah sodelovali tudi gasilci iz Gasilskega poveljstva občine Markovci. Tja so se odpravili v 4 odpravah, in sicer v dnevni izmeni 20. in 22. julija ter v dnevni in nočni izmeni 24. julija. Skupaj se je intervencije udeležilo 61 gasilcev. Sodelovala so prostovoljna gasilska društva Bukovci, Markovci, Nova vas pri Markovcih, Prvenci-Strelci, Sobetinci, Stojnci in Zabovci. Gašenja so se trikrat udeležili gasilci iz Bukovcev, Zabovcev, Markovcev Srebrni znak CZ v roke Francu Panikvarju Franc Panikvar je že kot mlad fant in mož opazoval delo v gasilski organizaciji. Svoj pogum je oplemenitil z vstopom v gasilsko organizacijo leta 1980 v PGD Nova vas pri Markovcih. Kot zagnan vaščan v društvu je sprejel ter deloval na več vodilnih funkcijah. Med leti 1986-1989 je bil podpredsednik društva, od leta 1990 je opravljal funkcijo predsednika društva. To pomembno vlogo je opravljal kar 17 let. Tudi na OGZ Ptuj je vodil pomembne resorje. Tako je bil med leti 1996-2000 predsednik komisije za članice na OGZ Ptuj, že v naslednjem mandatu (2000-2005) pa predsednik za odlikovanja in priznanja. Tudi v domačem društvu PGD Nova vas pri Markovcih je v letih 2009-2011 opravljal funkcijo predsednika komisije za odlikovanja in priznanja. V društvu se je udeleževal tečajev in izobraževanj. Leta 1996 je opravil tečaj za vodjo enot. Kot dolgoletni predsednik društva je pripomogel pri nabavi vozila GV-1, za kar so mu posebej hvaležni. Franc Panikvar se je redno udeleževal intervencij v domačem lokalnem okolju kot tudi drugje. Velika zahvala mu gre tudi za gradnjo novega vaško--gasilskega doma, kjer je veliko pripomogel in vložil mnogo svojega truda. Franc je dober tovariš v društvu in se danes kot član veteran redno udeležuje dogodkov. Mlademu vodstvu Foto: Franc Prelog Franc Panikvar je funkcijo predsednika društva PGD Nova vas pri Markovcih opravljal kar 17 let. svetuje z nasveti, ki si jih je pridobil kot dolgoletni predsednik. Glede na vse navedeno menimo, da je predlagani upravičen za prejem bronastega znaka civilne zaščite. Srebrni znak CZ Republike Slovenije je prejel iz rok poveljnika CZ Markovci Janka Fišingerja ter župana Milana Gabrovca. Čestitamo! Janko Fišinger, poveljnik CZ Občine Markovci in Nove vasi pri Markovcih, dvakrat so pomagali gasilci iz Stojncev ter Prven-cev-Strelcev, enkrat pa so se intervencije udeležili sobetinski gasilci. Nanje so se 4-krat odpravili z vozilom GVC 16/25, 6-krat z vozilom GVM 1 ter enkrat z vozilom GV. Društva niso beležila izgubljene ali uničene opreme, prav tako ni bilo be-leženih večjih poškodb, razen žuljev ter utrujenosti. Na pomoč! Igor Ambrož, poveljnik GPO Markovci 8 | Št. 4, september 2022 Podravska regija - ponos slovenskih gasilcev V času med 17. in 24. julijem 2022 je v Celju potekala 17-članska in 23. mladinska gasilska olimpijada. V knežjem mestu je sodelovalo 26 držav članic CTIF-a, ki so se sestale na redni skupščini in od tega je 20 držav sodelovalo na tekmovanjih s sto osemindevetdesetimi ekipami in 2634 tekmovalci. Težko je našteti vse aktivnosti, ki so bile organizirane, saj so priprave na olimpijado potekale kar celih pet let. Na priprave in olimpijado so nam vsem sodelujočim ostali čudoviti spomini. Kako veličasten je bil prihod tekmovalnih ekip na stadion »Z dežele« in prižig olimpijskega ognja, nam pove podatek, da se je na tribunah zbralo več kot 11 000 gledalcev. Naša, slovenska reprezentanca, ki je štela 200 članov, je požela še posebne ovacije gledalcev. V treh tekmovalnih dneh, od četrtka do sobote, smo bili deležni izrednih športnih bojev na stadionu Kladivarja. Ob bučnem navijanju gledalcev iz številnih držav so tekmovalci pri 340 C dali vse od sebe v boju za žlahtne medalje. Podravska regija, kamor spadamo tudi mi s širšo okolico Ptuja, je bila dobro organizirana in številčna, saj smo imeli v ognju kar 7 ekip: Hajdoše (2x), Podgorci, Tinje, Oplotnica in Šmartno. Številni avtobusi in gasilski kombiji z napisi krajev, od koder so prihajali gledalci v Celje, so vzbujali veliko pozornosti, še posebej pri naših kolegih iz tujine, ki na kaj takšnega niso navajeni. Pripeljal je tudi avtobus veteranov iz naše občine. Prostovoljce iz podravske regije, bilo jih je kar 182, si lahko srečal na vsakem koraku, bodisi kot usmerjevalce na križiščih bodisi v paviljonu kot delivce hrane. Rezultati tekmovanj naših ekip so bili fantastični: v skupini članov B Hajdoše 1. mesto, Šmartno na Pohorju 2. mesto in Kebelj 3. mesto; v skupini članic B Hajdoše 1. mesto in v skupini članov A Podgorci 3. mesto. Od sedmih medalj, ki so jih osvojili slovenski gasilci, jih je naša regija osvojila kar 5, na kar smo izredno ponosni. Ne smemo pa pozabiti, da je prav v času olimpijade na Krasu divjal največji požar, kar jih pomnimo. S požarom na Krasu se je borilo 14.914 gasilk in gasilcev z 2.200 gasilskimi vozili iz 1.103 gasilskih društev. Pomagali so jim tudi helikopterji in letala slovenske vojske, policije in tujih držav. Porabljenih je bilo 266.000 litrov goriva. To so zagotovo podatki, ki pričajo o zahtevnosti in velikosti požara. Iz naše podravske regije so bili prisotni 1.004 gasilci z 206 vozili. Od tega je iz Območne gasilske zveze Ptuj požar gasilo 170 gasilcev s 36 vozili v treh izmenah. Na trgu v Kostanjevici na Krasu visijo majice naših devetnajstih gasilskih društev, iz katerih so bili gasilci, ki so pomagali gasiti požar. Končne številke sodelujočih na vseh nivojih bodo znane po opravljenih analizah v naslednjih mesecih. Vsekakor si za uspešno vodenje in koordiniranje dela enot na Krasu zasluži pohvalo in čestitko regijski poveljnik Dušan Vižintin, ki je poleg dela na olimpijadi prevzel in dobro opravil omenjeno nalogo. Posebej pa smo še ponosni na našega bivšega poveljnika zveze in sedaj podpoveljnika GZS, Zvonka Glažarja, ki je bil v času olimpijade podpredsednik organizacijskega odbora, odgovoren za tehnično strokovno področje. Sam sem sodeloval Foto: Tatjana Mohorko Prihod slovenske reprezentance na stadion Zdežele pri kreiranju biltena Gasilska olimpijada Celje 2022 in pri postavitvi razstave Društva za ohranjanje gasilske dediščine Slovenije. Tako smo v času največje sezone dopustov slovenski gasilci dostojno in častno izvedli gasilsko olimpijado in se tako postavili ob bok velikim državam organizatoricam. S svojimi dosežki smo dokazali, da se naša mala Slovenija tudi na področju gasilstva lahko kosa z velikimi in jih celo prekaša ter istočasno Postroj ekip pred častno tribuno na otvoritvi olimpijade in prižgan je bil olimpijski ogenj Nastop naših ekip je spremljalo bučno navijanje obvladali do sedaj največji požar v Sloveniji. Vsega tega ne bi bilo mogoče izvesti, če med gasilci ne bi vladala trdna medsebojna povezanost in zaupanje. Znova smo dokazali, da zmoremo. NA POMOČ! Janez Liponik, predsednik regijskega sveta podravske regije in član UO GZ Slovenije Člani in članice skupine B iz Hajdoš sta osvojili zlati kolajni Št. 4, september 2022 I 3 UST IZ MARKO y CE V Šolske poti naj bodo varne vse leto Avto moto društvo Markovci se je prijavilo na razpis AMZS Slovenije »Varno na poti v šolo vseh 365 dni«. V torek, 30. avgusta 2022, sta nas obiskali maskoti »Anja in Marko«. Otroci iz vrtca z vzgojiteljicami, člani AMD Markovci, člani Sveta za preventivo Občine Markovci in Policijske postaje Ptuj smo se z maskotama sprehodili po prehodih za pešce pred občinsko stavbo in župni-ščem. Voznike smo opozarjali na previdno vožnjo v okolici šole in vrtca. Vozniki so z odobravanjem sprejeli tudi navodila policije. AMD Markovci je nabavilo 4 maskote, ki voznike opozarjajo na previdnost. Člani AMD Markovci smo tudi 8 dni varovali otroke ob prihodov avtobusov v šolo. S Svetom za preventivo in vodjem policijskega okoliša smo v občini pregledali prometno signalizacijo in varne poti v šolo. Ugotovili smo, da se po vseh vaseh v občini zelo povečuje promet, zato je potrebna velika previdnost voznikov. Občini Markovci, Policijski postaji Ptuj, vodstvu šole in vrtca se zahvaljujemo za zgledno sodelovanje. Vsem učencem želimo varno na poti v šolo. Martin Zamuda, predsednik AMD Markovci Foto: MZ, Ptuj.info vita: močan sem, zdrav sem • • • Sem Monika Zemljarič Črešnik. V prvi vrsti sem po poklicu medicinska sestra in študentka fiziote-rapije. Že več let delam v zdravstvu in sem nadaljevala izobraževanja na različnih področjih - vse v smeri zagotavljanja zdravja. Tako sem opravila različne tečaje masaž, refleksne terapije, maderoterapije in podobno. Največ znanja pa vseeno vedno odneseš od življenja in ljudi okoli sebe. Tako sem srkala vase vso znanje, ki mi je bilo na dosegu preko šolanja, prakse in dandanes službe. Svoje znanje sem razširila do te mere, da sem si upala iti na samostojno podjetniško pot, s katero bom drugim poskušala pomagati ohranjati lepoto in zdravje. Moje poslanstvo je preraslo v posel z imenom Va-lidus vita. Nenavadno ime, ki nosi ogromen pomen. Foto: osebni arhiv Mlada in zagnana Monika Zemljarič Črešnik uživa v svojem delu Sestavljeno je iz dveh latinskih besed, in sicer valeo pomeni ''močan sem, zdrav sem, vreden sem'', validus pa je pridevnik te besede in v prevodu pomeni močan, zdravo, vreden. Beseda vita pomeni življenje. Izbor teh besed se mi je zdel več kot primeren za mojo dejavnost, ki v svoji ponudbi vključuje klasično masažo, športno masažo, masažo stopal, masažo obraza s serumi ali masko za obraz, maderoterapijo telesa in obraza, protibolečinske masaže in protibolečinsko obravnavo v celoti ter obravnavo brazgotin. Z našim vsakodnevnim tempom, ki od nas zahteva veliko energije in fokusa za naprej, se nemalokrat zgodi, da potrebujemo tudi odklop in čas zase ali pa tudi čas za rehabilitacijo. To vam ponujam v podjetju Validus vita. Glavni pozitivni učinek obiska pri nas je regeneracija telesa v celoti - duševno in telesno. Vsa naša ponudba temelji na zagotavljanju zdravja telesa in ga obravnavamo kot celoto pri vsaki storitvi. Pomagamo vam lahko pri rehabilitaciji po poškodbah ali operacijah in pri obravnavi brazgotine, da vas ne omejuje v gibanju, izboljša njeno senzibi-liteto in videz. Masaže vam nudijo izboljšanje prekrvavitve in spodbujanje limfe, da iz vašega telesa izloči toksine, ki jih zaužijete, vdihnete ali nanesete na kožo. Izboljša se sklepna gibljivost in sprostijo se kite in mišice. Maderoterapija vam ponuja boljši videz kože, preoblikovanje telesa in zmanjšanje celulita, made- roterapija obraza ali masaža obraza pa izboljšuje vaš videz, gladi gubice in je zelo sproščujoča. Dejavnost nege telesa, s katero se ukvarjam, je dopolnilna dejavnost, kar pomeni, da zraven tega še vedno opravljam svoje delo kot medicinska sestra, na kar sem zelo ponosna. Moj urnik je zelo fleksibilen, tako da je vsak termin določen individualno in po dogovoru. Zaradi povečanega zanimanja za popoldanske termine masaž mi pri delu pomaga tudi moja mami Natalija Zemljarič, ki je opravila veliko tečajev že pred mano in ima znanje o telesu, ki ga vedno nadgrajuje. Veselim se vašega obiska. Monika Zemljarič Črešnik "Glavni pozitivni učinek obiska pri nas je regeneracija telesa v celoti - duševno in telesno,"pravi Zemljarič Črešnikova. 10 | Št. 4, september 2022 Poletni meseci Poletni meseci so za nami. Vračamo se z dopustov, vsi polni vtisov, dogodivščin. Z odpočitimi telesi in predvsem odpočitimi mislimi. S kako prebrano knjigo ali odigrano partijo kart s prijatelji, morda morje zamenjamo za gore. Vsak po svoje in vsak drugače preživljamo poletne mesece. Včasih je dopust izgledal precej drugače kot izgleda danes. V poletnih mesecih je bilo precej prepo-trebnih opravil na vasi. Od košnje, sušenja krme, do mlatve, okopavanja, tolčenja sončnic, spravila krompirja ... Pa kljub temu se je našel čas tudi za kopanje. Kje drugje kot v reki Dravi. Prileglo se je po vsem tem opravilu. Danes je zelo enostavno vse skupaj, stopiš pod tuš in si kot nov. Kaj pa, če ni tekoče vode, voda iz studenca pa ima dobrih 12o C? Izplačala se je pot do reke. Verjemite, že zaradi druženja. Včasih ni bilo nič neobičajnega, da so vstali ob prvem svitu in delali vse skupaj do poldneva. Ob pripeki se odmaknili v senco ali k reki Dravi in z delom nadaljevali pozno popoldan. Pa niso poznali temperatur nad 300C. So bili pametnejši ali zgolj previdnejši od današnje generacije? Kdo ve, morda eno in drugo. Foto: Zgodovinski arhiv Ptuj Na morju Le malokdo si je lahko privoščil odhod na morje ali planine. Morda od konca 70' let naprej, pred tem pa je bila reka Drava za vse. Z obvezno opremo, to je Foto: Zgodovinski arhiv Ptuj Izgradnja jezera legendarni pleteni 'hrvatski cekar'. Za hrano in pijačo je bilo preskrbljeno. Pa ni bil obvezna oprema samo in le na morju. Povsod, kamor je šla gospodinja, je šla s tem cekarjem. Cekarjem dobrot, bi mu tudi lahko rekli. Dodatna možnost za kopanje se je pojavila ob izgradnji hidroelektrarne Formin. Pojavilo se je ogromno rokavov, primernih za varno kopanje. Lovljenje rib je bilo lahkotno v teh rokavih. Kljub vsemu je poseg izgradnje akumulacijskega jezera za vedno bistveno spremenil podobo našega kraja. Za vedno. Dragan Mikša Foto: Zgodovinski arhiv Ptuj Brodar Podrobno sem pregledal vse slike našega rojaka Jožeta Vrabla. Rojaka, ki je bil zaljubljen v reko Dravo, v prevoze z barnom in nasploh v življenje ob njej. Večina slik se v njegovi zbirki naslanja prav na to tematiko. Vse objavljene fotografije so last Zgodovinskega arhiva Ptuj in jih objavljamo z njihovo odobritvijo (vir: SI_ZAP/0289 Vrabl Jože 1924-1981). Anekdota o 'Nagošejncih' V preteklosti je reka Drava služila tudi za kopanje in osvežitev v poletnih mesecih. Kopanje se je prileglo po košnji, spravilu otave, mlatvi ali pa drugih opravilih. Otroci so se praviloma kopali goli, odrasli z zavezanim »šurcom« (predpasnikom) okrog mednožja. V fari je bil mlad kaplan iz Prekmurja (zgolj naključje in ni nobene povezave s trenutnim farnim župnikom), ki se je zelo rad sprehajal in pot ga je velikokrat zanesla prav k reki Dravi. Osupel nad goloto otrok je vzklikal: Šic, nagi šejnci! (mladi kužki). Ker je bil v tistih časih kaplan tudi učitelj, so se seveda otroci razbežali. Vendar le za kratek čas, dokler kaplan ni izginil iz njihovega zornega kota. Voda je bila preveč mamljiva za mladež. In glej ga zlomka, nevede je kaplan podelil vasi ime za celo stoletje. V domači fari se med domačini le redko izgovori ime vasi Nova vas. Precej pogosteje slišimo ime Nagošejnci. Dragan Mikša Foto: Zgodovinski arhiv Ptuj Prevoz otave iz Šturmovca Aktivno poletje v etnološkem društvu Čeprav so za nami ležerni meseci, ko si marsikdo privošči zaslužen oddih, v Etnološkem društvu Markovci dokazujemo nasprotno. Poletni meseci so v društvu bili zelo živahni in upamo, da bo tako tudi v prihodnje. V mesecu juniju smo ob državnem prazniku organizirali tradicionalni pohod za člane in simpatizerje društva po občini Markovci. Letos je bila udeležba na pohodu dokaj skromna, pa vendar toliko bolj poučna, saj smo obiskali učni čebelnjak Čebelarskega društva Markovci, kjer smo se dodobra spoznali s tehnologijo pridelave medu in medenih izdelkov, za kar gre iskrena zahvala čebelarskemu društvu in gospodu Andreju Pihlerju, ki nam je čebelarjenje tudi predstavil. Naše pohajkovanje po občini pa ni bilo samo izobraževalne narave, ampak tudi družabne, saj smo pohod zaključili v prijetnem vzdušju na pikniku, v hladni senci obdravskih gozdov. Svoje poslanstvo je društvo nadaljevalo tudi v juliju, ko se je delegacija Etnološkega društva odpravila v Kostanjevico na Krki, na srečanje pustnih skupin Slovenije. Prisrčna dobrodošlica, kot jo znajo pokazati samo Kosta-njevčani, nam je dala motivacije in zagona, da še tesneje sodelujemo in se povezujemo z društvom Prforcenhaus ter nadgradimo že nekoč uspešne skupne projekte med Markovci in Kostanjevico na Krki. Tekom poletja smo tudi prejeli rezultate razpisa Ministrstva za kulturo, kjer smo bili uspešni, saj so nas spet izbrali za sofinanciranje projekta s področja nesnovne dediščine, ki ga bomo izvajali v jesensko-zimskih mesecih. Naši člani so v poletnih dneh svojo delovno vnemo izkazovali tudi pri prenovi etnološke zbirke fašenskih likov v mansardi občinske stavbe v Markov-cih. Etnološka zbirka je letos dopolnila sedem let, odkar je bila postavljena in nujno je bilo potrebno zamenjati določene tehnične elemente ter celotno zadevo osvežiti in narediti privlačnejšo za obiskovalce. Na tem mestu se zahvaljujem Občini za posluh in pomoč, saj bomo le z dobrim medsebojnim sodelovanjem uspešno predstavljali našo dediščino vsem, ki nas obiščejo. Vabljeni ste, da si prenovljeno zbirko ogledate v času uradnih ur občinske uprave ali po dogovoru s Turističnim društvom občine Markovci, ki vam lahko za organizirane skupine uredi tudi vodstvo po razstavi. Marko Mlinaric Foto: arhiv društva; Delček prenovljene zbirke Št. 4, september 2022 I 11 LIST IZ MARKOVCEV Reka Drava nekoč pri Markovcih - tam, kjer je danes Ptujsko jezero Bralci Lista iz Markovcev lahko članek razumete kot dodatek k članku iz leta 2019, objavljen v številki 4, v katerem avtor pod psevdonimom DM govori o Šturmovcih in poskuša pojasniti, zakaj velik del ozemlja občine Markovci leži na drugi strani reke Drave. Nekoliko manj opiše podobo reke nekoč, pred izgradnjo Ptujskega jezera. Reka Drava je najpomembnejši vodni kompleks severovzhodnega dela Republike Slovenije. V današnji celotni dolžini je v Sloveniji navzoča s 144 km oziroma skoraj s petino celotnega toka. Nekdaj so bile te številke nekoliko drugačne. Reka in njena neposredna okolica sta izgledali popolnoma drugače kot danes. Na jožefinskih vojaških kartah in spremnih opisih iz obdobja med 1763-1787 je Drava še »deviška«, skorajda nedotaknjena od človeških rok v smislu vodnih pregrad in regulacij. Reka je tedaj bila osnovna naravna prometnica, po kateri je tekel intenziven rečno plovni promet vse do izliva v Donavo. v njen 20 metrov širok rokav, ki je bil dejansko spodnji rob prej omenjenega velikega otoka, natančneje celo dveh vzporednih otokov. Tik ob tej strugi je ležal nov večji sipinski otok in še več manjših. Reka se je tu naslonila dobesedno na obronke haloških gričev, ki so jo uspešno zajezili v njenem širjenju in jo prisilili k hitremu ter močnemu zoženju struge. Naprej od Markovcev pod vasjo Stojnci je bila Drava široka 160 m, globoka 6 do 10 m, s kamnitim in peščenim dnom. Bila je deroča in je navadno poplavlja področje do polovice poti proti vasi. Kot je razvidno iz Topografske karte Jugoslavije iz leta 1950-1967, je Drava pri Markovcih v osnovi svojo podobo ohranila tudi po začetku gradnje verige hidroelektrarn. Foto: Knjižnica Ivana Potrča Ptuj Izgradnja Ptujskega jezera leta 1977 Foto: Topografska karta Jugoslavije 1950-1967 Reka Drava v letih 1950-1967 Svojo prvobitnost je pri Markovcih izgubila v 70. letih 20. stoletja z izgradnjo akumulacijskega jezera za potrebe hidroelektrarne Formin. Foto: Jožefinski vojaški zemljevid (1763-1787), 1:28 800 Drava med Ptujem in Markovci med leti 1763-1787 Tedaj se je Drava takoj za Ptujem močno razširila in prešla v njen daleč najširši del skoraj na celotnem toku. Zaradi premnogih naplavinskih sipin je skozi stoletja ustvarila na karti izredno lepo zarisan prostor, na mnogih mestih prepreden z otočki, rečnimi rokavi in mrtvicami. Sredi nje je v tem delu kraljeval velik, po takratnih meritvah % ure hoda dolg in V ure širok otok, segajoč vse do izliva Dravinje v Dravo, vse do Vidma pri Ptuju, na katerem je ležala vas Šturmovci. Drava se je tu razdelila na 7 različnih rokavov. Foto: Darko Štrafela Prekrivna prosojnica Topografske karte Jugoslavije 1950-1967 in današnjega zemljevida v ustreznem merilu prikazuje obseg stare struge in poplavnih logov reke Drave, vključenih v sistem Ptujskega jezera v 70. letih 20. stoletja. Z zajezitvijo reke niže Ptuja je nastalo 7,3 km dolgo in 1,2 km široko jezero, ponekod globoko 12 m. Poplavljenih je bilo 346 hektarjev površin. Foto: Knjižnica Ivana Potrča Ptuj Zapornice na Ptujskem jezeru pri Markovcih pred otvoritvijo leta 1978 V Markovcih so čez staro strugo postavili zapornice, vodo pa speljali po dolgem napajalnem kanalu preko kmetijskih površin od Markovcev do Formina po umetnem kanalu, ki ga obdajata visoka nasipa. Tudi niže zapornic so po izgradnji jezera in opravljenih regulacijah bili številni rečni rokavi odrezani od matične struge. Tako je presahnilo ožilje, ki je bogatilo podtalnico. Poplavne gozdove, pašnike in travnike so izpodrinila intenzivna polja. Če je nekoč običajno po stari strugi Drave teklo okrog 600 kubikov vode na sekundo, se zdaj po stari strugi južno od Markovcev pretaka po 30 kubikov vode na sekundo, toliko, da struga ne bi povsem zamrla. Prodonosnost med Markovci in Zavrčem se je zmanjšala tudi do 400-krat. Reka se je pred Markovci spremenila iz neukroče-ne Drave v jezero, ki je vaščanom prineslo navidezno poplavno varnost ob strahu, kaj bo, če jez popusti. Izgradnja jezu je uničila vez med vaščani in reko. Danes jezero predstavlja ekološki problem.V njem se je obdržala vsa nesnaga, ki jo je industrija spuščala v reko. Jezero je zamuljeno, v njem je veliko strupov in težkih kovin. Asfaltirana obrežja jezera in kanala so hkrati krajinski problem in nič kaj privlačni. Darko Štrafela Foto: Avstro-Ogrska monarhija (1869-1887), Tretja vojaška izmera, 1:25 000 Drava pri Markovcih med leti 1869-1887 Celotna okolica je bila obdana s srednjim, večinoma grmičastim gozdom. Za poplavnim gozdom so se na desnem bregu razprostirale travnate površine in delno tudi močvirja. Raba je bila omejena na pašnike, travnike in sečnjo. Ob najdaljšem od tukajšnjih rečnih rokavov se je zaradi nenavadne dolžine skoraj dveh kilometrov izrazito raztezala vas Pobrežje pri Ptuju. Južno se je v Dravo izlivala reka Dravinja oziroma Foto: M. Garbajs Ptujsko jezero z naseljem Markovci v ozadju (2022) 12 | Št. 4, september 2022 Reportaža s spusta po Dravi Zbirališče je bilo pri vaškem domu Nova vas, kjer so članice Društva podeželskih žena Markovci pripravile malico za vse udeležence. Šoferje, ki so parkirali avtomobile v Zavrču, so na izhodišče prepeljali člani Prostovoljnih gasilskih društev Bukovci, Zavrč in Cir-kulane. Pri prevozu raftov so pomagali člani Prostovoljnega gasilskega društva Markovci. Po okrepčilu so udeležence nagovorili prisotni predstavniki občin (župana Občine Markovci in Občine Zavrč) in organizatorjev ter jim zaželeli srečno pot. Udeleženci so prejeli majice Naša Drava in se napotili k Dravi. Nato je sledila kratka mala šola, kako se vesla, kaj je pomembno, ko si na Dravi. Potem pa v vodo. 60 udeležencev je napolnilo 6 raftov, 3 kanuje in 4 kajake. Polni pričakovanj so se podali na pot po Dravi. Reka jih je prijazno sprejela, kljub zelo nizkemu vodostaju je bilo vode dovolj. Po dobri uri in pol so pripluli do postanka na dravskem otoku pod gradom Borl, kjer so občudovali grad z drugačne perspektive, kot so je navajeni. Udeležence je pozdravila podžupanja Občine Cirkulane, predsednica Društva za oživitev gradu Borl pa je na kratko predstavila grad Borl. Po kratkem odmoru in manjšem okrepčilu so se odpravili proti Zavrču, kamor so prispeli po uri in pol. Tam so jih že čakali predstavniki Turističnega društva Starše, ki so prikazali način izpiranja zlata na Dravi. Polni pozitivnih vtisov čudovite narave z odlično izkušnjo z Drave so udeleženci prispeli do dvorca Zavrč. Članice in člani Društva gospodinj Zavrč, Turističnega društva Zavrč, Društva mladih Zavrč in zaposleni Občine Zavrč so pripravili malico in pijačo za vse udeležence. V čudovitem ambientu terase dvorca Zavrč so izmenjali izkušnje in vtise. V dvorcu je bila na ogled tudi razstava Svet ob Dravi, ki je nastala v okviru projekta Naša Drava. Za zaključek so predstavniki občin Zavrč, Cirkulane, Gorišnice, Cestice ter organizatorjev strnili misli in izrazili zadovoljstvo ob uspešno izvedenem dogodku ter ga pospremili z željo, da bi se ponovno srečali čez leto dni. Po spustu po reki Dravi so zatrdili, da je reka Drava pomembna priložnost za dodaten razvoj turistične ponudbe. V okviru projekta Naša Drava je bila že izdelana idejna zasnova za postavitev vstopno-izstopnih mest, katerih realizacija bi močno olajšala vstop in izstop iz Drave. Hvala vsem, ki ste sodelovali pri organizaciji dogodka ali se udeležili spusta po Dravi ali ste o dogajanju na Dravi poročali in s tem pomembno prispevali k promociji reke Drave in območja tako LAS Bogastvo podeželja kot tudi območja LAS Haloze. Spust po Dravi je potekal v okviru operacije sodelovanja Naša Drava, ki ga sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja na območju LAS Haloze občin Zavrč, Cirkulane, Gorišnica, Podlehnik in Maj-šperk. Organizatorji: Športno društvo Pure Sport, LAS Bogastvo podeželja, LAS Haloze Trasa: Markovci-Borl-Zavrč, po občinah Markov-ci, Cirkulane, Gorišnica, Zavrč LAS Haloze (objavljeno na spletnem portalu Mojaobcina.si dne 7. 9.2022) i piknik v Borovcih Po dolgem premoru zaradi vsem nam znanih razlogov se je v Borovcih spet organiziral vaški piknik. Zbrali smo se v soboto, 20. avgusta 2022, v Športnem parku Borovci. Zbralo se nas je približno 114 vaščanov in vaščank. Na začetku so nas pozdravili člani vaškega odbora in povedali par uvodnih besed. Nato smo si napolnili želodčke, da smo lahko nadaljevali z različnimi igrami. Pred pričetkom iger smo se razdelili v tri ekipe. Imenovale so se zgornji konec Borovec, sredina Borovec in spodnji konec Borovec. Na sporedu so bile tri igre. Prva igra se je imenovala zadeni luknjo. Pri tej igri so sodelovali trije vaščani iz vsake ekipe. Vodila je ekipa srednjega dela Borovec. Sledila je druga igra: dream team. Pri tej igri je sodelovalo 5 vaščanov, med njimi tudi otroci. Tudi po tej igri vodila ekipa srednjega dela Borovec. Tretja igra je prinašala veliko točk. Imenovala se je activity. Pri tej igri smo sodelovali vsi vaščani in vaščanke, seveda vsak za svojo ekipo. Vodila je ekipa spodnjega konca Borovec. Po vseh preštetih skupnih točkah so kljub vsemu zmagovalci postali člani ekipe srednjega dela Borovec, drugo mesto pa sta si razdelili ekipi spodnjega in zgornjega konca. Sledilo je druženje in rajanje dolgo v noč. Vse pohvale gredo organizatorjem vaškega piknika, saj je bil res odlično izpeljan. Vaški odbor se zahvaljuje vsem vaščanom in vaščankam za udeležbo in vsem tistim, ki so pripomogli pri izpeljavi. Se vidimo naslednje leto. Ines Strelec Foto: Ines Strelec Skupinska fotografija Borovčanov, zbranih na vaškem pikniku Št. 4, september 2022 I 13 UST IZ MARKO y CE V 700. obletnica prve pisne omembe vasi Prvenci Prva pisna omemba vasi sega v leto 1322, ko so bili Prvenci omenjeni v urbarju salzburške nadškofije. Ob 700. obletnici tega pomembnega mejnika smo v avgustu pripravili prireditev s srečanjem va-ščanov, ob tej priložnosti pa izdali tudi zbornik z naslovom 700. obletnica prve pisne omembe vasi Prvenci. V počastitev 700. obletnice prve pisne omembe vasi je bilo v avgustu pod okriljem Prosvetnega društva Prvenci-Strelci organizirano srečanje vašča-nov. Potekalo je v dvorani vaškega doma, udeležilo pa se ga je 175 vaščanov in bivših vaščanov ter njihovih družin. Prireditev se je pričela z ogledom kratkega filma »Od setve do kruha«. Nagovoru voditelja prireditve, Marjana Megliča, sta sledila nagovora predsednika Prosvetnega društva, Mateja Bezjaka, in župana, Milana Gabrovca. Katja Kovačič je predstavila zgodovino vasi, ki smo jo raziskovali v preteklih mesecih ter povedala nekaj o Prvencih danes. S flavto se je predstavila naša sovaščanka Jana Strmšek, ki je za svoje glasbeno ustvarjanje prejela številna priznanja. Ob tem posebnem jubileju je bil pod okriljem Prosvetnega društva izdan Zbornik ob 700. obletnici prve pisne omembe vasi Prvenci. Zbornik na 46 straneh zajema posnetek vasi iz zraka, zgodovino in opis vasi ter statistične podatke, opis znamenitosti, predstavitev društev v vasi in prikaz vaškega dogajanja v slikah. Verjamemo, da bo zanimivo branje vsem, ki si želijo izvedeti več o naši lepi vasi, hkrati pa tudi lep spomin na pretekle dogodke in druženja. Vsi udeleženci srečanja so prejeli spominsko darilo, magnet z znakom Prosvetnega društva, datumom in napisom naziva prireditve ter zbornik. Zbornik bodo prejeli tudi vaščani, ki se srečanja niso udeležili. Po kulturnem programu smo se skupaj družili na zabavnem delu srečanja, kjer smo se družili, nekateri so obudili stara poznanstva ali pa morebiti spletli nova in kar je najpomembneje, skupaj smo preživeli čudovit popoldan in večer. Katja Kovačič Zaslužni vaščanka in vaščani za izvedbo prireditve ob 700. obletnici vasi Prvenčani ohranjajo navado in se ob slovenskem državnem prazniku vselej odpravijo na pohod. Tudi letošnji je minil v znamenju lepega vremena in dobre volje. V tednu naše prireditve sta rojstne dneve praznovala najstarejša vaščana: 95 let je praznovala gospa Ivana Strelec, po domače Županova Hana, 94 let pa gospod Janez Solina, po domače Janžov Janez. V poletnih mesecih pa je 90 let praznovala ga. Anica Rus, rojena Lešnik, po domače Tomašova Anica. Ga. Anica je bila najstarejša udeleženka srečanja, ki je z družino na srečanje prišla iz Koroške. Zgodovina vasi Foto: MB, KK, KK Ob obletnici obstoja vasi so izdali zbornik, v katerega je veliko truda vložila Katja Kovačič Prva znana omemba vasi Prvenci je bila leta 1322 v urbarju salzburške nadškofije, vendar naj bi vas Prvenci nastajala v 12. in v začetku 13. stoletja, po sklenitvi miru med salzburškim nadškofom Konradom in Ogri leta 1131 ter po tem, ko so ptujski gospodje leta 1200 Ogre potisnili proti vzhodu in zavzeli »pusti ormoški okraj«. Kolonizacija Ptujskega polja je bila usmerjana s strani Vaški klopotec v Prvencih naznanja jesen in čas trgatve. Tudi letos so ga postavili v času velike maše v avgustu. Namen postavitve je zlasti druženje. Za dobro voljo in vse ostalo so poskrbeli kletar Branko Visenjak, pripravnik Matej Bezjak in vaški odbor Prvenci. salzburške nadškofije in njihovega ptujskega mi-nisteriala. Leta 1322 je vas Prvenci imela 12 podložnih kmetij, od tega je imel dve kmetiji župan. Dajatve podložnih kmetov so bile v tistem obdobju na Ptujskem polju letno 10 menzur pšenice in 6 menzur ovsa (menzura je približno 32 litrov). Vaščani so morali letno oddati skupaj enega prašiča in eno jagnje, poznali so tudi dajatve perutnine in jajc. Župan je moral prav tako letno darovati prašiča. V tistem obdobju so poznali, upoštevajoč težke gospodarske razmere, odlog plačevanja dajatev oz. njihovo zmanjšanje z namenom, da »ljudje ne bi šli z zemlje«. Značilno je poimenovanje Prvencev, Sobe-tincev in Zagojičev iz leta 1322, ko je v Salzbur-škem urbarju okoliš treh vasi označen kot »circa Hard prope Pettouiam« (okoli Dobrave pri Ptuju). Prvenci so bili omenjeni kot villa Oberhard (Zgornja Dobrava), Sobetinci kot villa medio Hard ali Zobotndorf (Srednja Dobrava) in Zagojiči kot villa Niderhard (Spodnja Dobrava). Med temi vasmi naj bi bili prvi naseljeni prav Prvenci. Prosvetno društvo Prvenci-Strelci že dobri dve desetletji prikazuje kmečko opravilo - žetev kot nekoč - več deset let nazaj težko ročno dela na njivi. Težaki so se z velikim veseljem odpravili na njivo, poželi njivo z žitom in snope postavili v rastave. Pomagali so tudi otroci, ki so skrbno in pridno pobirali klasje ter jih strnili v šopke. Po opravljenem delu sta gospodinja in dekla prinesli južno, gospodar pa je poskrbel, da žjeci niso bili žejni. Tudi letos ni manjkalo slastnih ajdovih pogač. Po opravljenem delu 14 | Št. 4, september 2022 POIMENOVANJE PRVENCEV SKOZI ZGODOVINO Prvenci so leta 1322 omenjeni kot Oberhard, leta 1477 in 1492 kot Ober Hard, leta 1495 kot Oberhart, kasneje pa tudi kot Ober Härtl in v 17. stoletju kot Ober Härtel windisch Perwanzech, v 18. stoletju kot Prevenzi, v 19. stoletju pa najdemo poimenovanji Per-venzen in Pervenzum. Kljub temu da ni neposrednih zapisov o dogodku leta 1477, ki bi omenjal Prvence, ko so Madžari ponoči oplenili okoliške vasi, lahko sklepamo, da se verjetno niso izognili niti Prvencem. Madžarsko vojaštvo je oropalo vasi Ptujskega polja, pri čemer vasi niso požgali, pač pa so vsakokrat odgnali živino in odnesli drugo blago. Celotno Ptujsko polje s Ptujem je bilo leta 1481 v bojih madžarskega kralja Matija Korvina s cesarskimi vojskami zavzeto s strani Madžarov in je dobro desetletje ostalo v sklopu Ogrske. Sklepa se, da so Prvenci kot nekdanja direktna posest salzburških nadškofov leta 1542 pripadali ptujski gospoščini. Franciscejski katastrski elaborat iz leta 1824/1825 navaja Prvence kot eno izmed 23 občin Ptujskega polja. Obdelovalne površine so predstavljale 55 % vseh površin. Z njivami najbolj bogate občine Ptujskega polja so bile prav Prvenci, Sobetinci in Zagojiči. Nasprotno pa v teh občinah travnikov skorajda ni zaznati, prav tako predstavlja gozd manj kot 2 % površin (kar se je z zasaditvijo gozda kasneje spremenilo), neproduktivne površine pa predstavljajo večinoma gramozne jame, ki jih je bilo v Prvencih manj kot 20 arov. Prvenci danes Prvenci so klasična obcestna vas, ki se razprostira južno od ceste Ptuj-Ormož v dolžini cca. 1.8 kilometra, hiše so povečini enoredne. Vas se deli na stari del, ki nima posebnega poimenovanja in je bil prvi poseljen, in na Lubino ulico. V Prvencih je leta 2021 živelo 234 prebivalcev, pri čemer je žensk 18 več kot moških. Ženske so v povprečju tudi nekoliko starejše, saj je njihova povprečna starost znašala 40.6 let, povprečna starost moških pa 38.8 let. Največ prebivalcev je v starostnem razponu od 50 do 59 let, vendar se tudi za podmladek ni za bati, do 9 let je bilo leta 2021 starih kar 29 najmlajših vaščanov. V zadnjih letih število rojstev praviloma presega število smrti in naravni prirast se tako zvišuje. Vas obdajajo slabše rodovitne prodnate njive, iz severa in juga pa tudi gozd. Če je v preteklih desetletjih kmetijstvo predstavljalo pomembno panogo, pa danes več ni tako: s kmetijstvom se ukvarjajo le še redki vaščani. Vaščani so delno sa-mooskrbni z zelenjavo in sadjem, pri večini hiš najdemo vrt, kjer pridelujejo razno povrtnino ter manjše sadovnjake, ponekod tudi še brajde. Starih kmečkih hiš v vasi skorajda več ne najdemo, v zadnjih letih se je vas dodatno pozidala. Za Prvence, podobno kot za ostale okoliške vasi, je značilna uporaba domačih hišnih imen. V vasi najdemo več kulturnih in verskih obeležij: spomenik padlim kurirjem pred vaškim do- GIBANJE ŠTEVILA PREBIVALCEV Leto Število prebivalcev 1597 43 1782 99 1820 133 1869 137 1880 121 1890 125 1900 130 1910 131 1931 130 1948 135 1953 120 1961 147 1971 195 1981 197 1991 218 2002 224 2021 234 mom, ki so ga vaščani Prvencev in Strelcev ob 30. obletnici osvoboditve, leta 1975, posvetili štirim kurirjem, ki so padli leta 1945. Klajžarva lipa je med najstarejšimi lipami v Sloveniji. V vasi imamo tudi Buhčovo kapelo ter Frončekov, Filpov in Rne-jov križ. V vasi deluje več društev in vaški odbor (organ Občine Markovci), ki skrbijo za vaško dogajanje in povezanost vaščanov ob raznih prireditvah. Aktivnosti na vseh področjih vključujejo vaščane Prvencev, Strelcev in Novega Jorka. 34. Korantov pokal Ker je pandemija leta 2020 in 2021 preprečila izvedbo Korantovega pokala, smo ga letos ponovno lahko organizirali, že 34-tega po vrsti. Letos je bila velika novost ta, da smo ga organizirali kar dve soboti zaporedoma: v soboto, 13., in v soboto, 20 avgusta. Na njem so sodelovale 4 ekipe, in sicer NK Hajdina, NK Markovci, NK Stojnci in domačini NK Bukovci. Rezultati prve sobote so bili: NK MARKOVCI 3 : 0 NK STOJNCI NK BUKOVCI 2 : 5 NK HAJDINA Ker zaradi višje sile drugo soboto ni bilo ekipe NK Hajdina, smo bili primorani spremeniti celoten program. Tako so se ekipe NK Markovci, NK Stojnci in NK Bukovci pomerile vsaka z vsako. Rezultati druge sobote: Revijalna tekma, veterani NK MARKOVCI 2 : 1 NK PODVINCI Tekma za 3. mesto Po 11-metrovkah NK STOJNCI 7 : 8 NK BUKOVCI (redni del 1 : 1) NK MARKOVCI 2 : 0 NK STOJNCI NK BUKOVCI 3 : 1 NK MARKOVCI Končni rezultati 34. Korantovega pokala so pokazali naslednje: 1. mesto NK MARKOVCI 2. mesto NK HAJDINA 3. mesto NK BUKOVCI 4. mesto NK STOJNCI Najboljši igralec Korantovega pokala je po izboru vseh trenerjev ekip, ki so nastopale, postal Aljaž Majcen iz NK MARKOVCI. Čestitamo! Se vidimo drugo leto na 35. Korantovem pokalu! Lep športni pozdrav! ŠD Bukovci Št. 4, september 2022 I 15 UST IZ ["/[/V [(KO y CE Y Ustvarjati = živeti, pravijo mladi Markovčani Predzadnji teden poletnih počitnic je letos že 14. leto zaznamoval Mladinski glasbeni tabor, ki ga prireja KUD Markovski zvon. Od 16. do 21. avgusta je bilo župnijsko dvorišče prežeto z otroškim smehom, igro, s petjem in plesom, številnimi objemi in navsezadnje tudi z nekaj solzicami sreče. U M t nt T-Nl. 0 5 U i"; j4 Otroški dnevi postajajo vse bolj natrpani, polni obveznosti, visokih pričakovanj in stresnih situacij, s tem pa vse bolj podobni odraslim. Otroke je potrebno še posebej skrbno varovati, da lučke v njihovih očeh ne bodo ugasnile in da bodo njihova mlada, a velika srca lahko ostala ljubeča. Tudi - ali pa še posebej - otroci potrebujejo umiritev možgančkov, dejavnosti, s pomočjo katerih se počutijo sprejete in svoj, edinstven način izražanja, s katerim lahko predelajo številna »velika« čustva, ki se v njih rodijo. Radi ustvarjajo, se učijo novih reči in si prizadevajo za dobro v svetu. Vse to je mogoče skozi kakršnokoli umetnost. Tako so se naši otroci za nekaj dni prelevili v pisatelje, plesalce, slikarje, arhitekte, režiserje, fotografe in skladatelje ter se še posebej skozi delavnice naučili mnogo o vseh vrstah umetnosti. Izvedba raznovrstnih delavnic ne bi bila mogoča brez pomoči čisto pravih umetnikov. Likovno delavnico je vodila Maja Zorko, fotografsko Kaja Kristovič, plesno Rebeka Pernat, gledališko Tonček Žumbar in Silvija Cvetko Stolec, literarno pa kar animatorji sami. Iskrena hvala vsem, da ste si za otroke vzeli čas in jim pobliže predstavili svoje delo! Taborniki so svoje dni napolnili tudi z zabavnimi šta-fetnimi igrami in filmskim večerom s kokicami, udobnimi blazinami, lučkami in muzika-lom, svoje izvrstno znanje pa so pokazali z že tretjo sezono zloglasnega kviza Moja Slovenija, kjer so nas tudi letos z obiskom počastili znani obrazi slovenske estrade ;) Ker je naš tabor glasbeni, je seveda večino našega časa polnila glasba. Skupaj smo se naučili kar nekaj skladbic, za kar se gre zahvaliti mladi zborovodkinji Piji Majerič. Ko nismo prepevali na skupnih vajah, smo se razdelili na otroški zbor, ki sta ga letos prevzeli Mia Pernat in Lana Kristovič, na mladinski zbor, ki ga je vodila Eva Kokot, in na zbor animatorjev, kjer je vajeti prav tako prevzela Pia. Da so bili naši trebuščki vedno polni, sta s kosili skrbela kuharja OŠ Mar-kovci, z zajtrki, večerjami in malicami pa naša vsakoletna taborska kuharica Marta Prelog Rožanc, ki se ji je letos pridružil še izjemni Gaj Herman. Za bujenje in jutranjo telovadbo je poskrbel Luka Petek. Vsem skupaj velik hvala! Kot vsako leto smo na zadnji taborniški večer priredili koncert, na katerem smo pokazali vse, kar smo se naučili. Kljub temu da zaradi muhastega vremena do zadnje minute nismo vedeli, kakšen večer je pred nami, smo koncert imenitno izpeljali. Povezovale so ga tabornice, ki so pokazale svoj igralski ta- lent. Zborovsko petje so s plesnimi točkami popestrili Rebeka Pernat ter Lucija Janžekovič in Tim Ivančič, ki sta v svoj nastop vključila tudi element ljudskega plesa. Zbrane je z lepimi besedami pozdravila tudi Helena Vogrinec. Hvala! Za inštrumentalno spremljavo čez cel teden sta tudi letos skrbela vrhunska Niko Kostanjevec in Miha Kokot, pridružila pa sta se jima še Rene Čreš-nar in Marcel Šafarič. Za nadobudne mlade Markovčane je letos spet skrbela ekipa predanih in srčnih animatorjev, ki jim ni para. To smo Rebeka Mikša, Pia Majerič, Anama-rija Lajh, Miha Kokot, Niko Kostanjevec, Zala Stolec, Ana Čuš, Eva Kokot, Lea Krajnčič, Sara Kitak, Lea Roškar, Blaž Bratuša, Ana Vrtačnik, Maja Gošnjak, Tamara Slanič, Lea Janžekovič, Saša Bratuša in Sofija Vrtačnik. Malo je ljudi, ki se znajo otrokom tako približati, jih tolikokrat objeti, jim prisluhniti in jih vsak dan znova razveseliti. Vse skupaj seveda ne bi bilo mogoče brez našega »big bossa« Gregorja Zmazka, ki nam je tudi letos odstopil prostore ZAF centra. Kot smo s taborniki ugotovili, je ljubezen do umetnosti ena najlepših. Ustvarjamo lahko filme, risbe, pesmi, slike ali mostove, nezavedno pa z vsakim dnem, z vsakim nasmehom, objemom in prijazno besedo ustvarjamo še življenje, pa naj bo to naše ali tisto, prijateljevo. Ustvarjati = živeti. Lea Roškar Članice in člani KUD Markovski zvon so si po še eni uspešno izpeljani kul-turno-umetniški sezoni privoščili zaključno ekskurzijo. Obiskali so Koper, kjer so si v koprski stolnici ogledali največje cerkvene orgle na Slovenskem, nato pa pot nadaljevali na Brijone in v Pulo, kjer so po nedeljski sveti maši v katedrali vnebovzetja blažene Device Marije izvedli tudi pevski nastop. Ekskurzija je bila odlična popotnica za vstop v novo sezono, ki je za sekcije društva že zelo aktivna. Foto: arhiv društva 16 | Št. 4, september 2022 Ribiški car ovinka v Zabovcih Štirinajst ribiških navdušencev ribiške sekcije Športnega društva Zabovci se nas je 23. avgusta po izžrebanih štartnih številkah razvrstilo na svoja lovna mesta ob ribniku v Zabovcih, kjer smo tekmovali za naziv ribiškega carja tako imenovane OVINEK LIGE za leto 2022. Ovinek liga se prične v začetku maja ter konča konec avgusta in vsak teden je ena tekma. Njena značilnost je, da velja kot ulov samo riba krap in se ulovljene ribe ne tehtajo, temveč štejejo ne glede na velikost. Po triurnem namakanju trnkov, ki ga je zmotila tudi deževna ploha, je tehtnica pokazala uspešnost - neuspešnost posameznega ribiča. Tretje mesto je dosegel Miran LJUBEC s težo ulovljene ribe 5,480 kg, drugi je bil Boštjan PLAJNŠEK s 5,740 kg težko ribo in zmagovalec ter posledično tudi car imenovane lige, Miran ZOREC s 6,700 kg težko ribo. Iskrene čestitke dobitnikom pokalov, vsem ostalim pa več sreče ob drugi priložnosti. Predsednik ribiške sekcije Miran LJUBEC: »Z udeležbo članov in s tekmo sem zadovoljen, saj sem tudi sam prejemnik pokala. Daleč naokoli smo edini, ki izbiramo še enega carja, in sicer carja celotne ribiške sekcije za tekoče leto, ki je pred carjem ovinka in bo na sporedu nekoliko kasneje.« V petek, 26. avgusta, pa smo imeli tako imenovano KORUZNO tekmo, katere idejni oče je Miran ZO- REC in se je je udeležilo 13 tekmovalcev. Ime koruzna ima po tem, da se je za lov uporabljala izključno koruza. Vsak udeleženec je dobil pločevinko koruze, z njo krmil in jo uporabljal tudi kot vabo na trnku. Vsi tekmovalci smo v izhodišču torej imeli enake pogoje. Tekma v takšni obliki je bila izvedena premierno in bo verjetno dopolnila seznam tekem v sledečem letu. Zmagovalec tekme je bil Miran LJUBEC, drugo mesto je osvojil Mitja HORVAT in tretje mesto Jože TINKO. Lep ribiški pozdrav DOBER PRIJEM Ignac Habjanič Junijske ribiške aktivnosti V naslednjih vrsticah vas želimo spomniti še na nekaj junijskih ribiških aktivnosti. Letos je očitno volilno leto in to na vseh področjih. Končale so se državnozborske volitve, v jeseni bodo volitve za predsednika države, župane občin in občinske svetnike in nekje tu vmes so člani ŠRD Markovci (eden od treh ribolovnih aktivov v občini) pohiteli z izbiro, ki je nekako podobna volitvam in ustoličili svojega RIBIŠKEGA CARJA za leto 2022. Naziv si je prislužil z ulovom najtežje ribe na tekmi, ki se je odvijala 26. junija 2022 v ribniku Prvenci in je na njej tekmovalo 29 njihovih članov. Vsak med njimi je upal in si želel pridobiti ta laskavi naziv. Prvo mesto je zasedel car društva Dušan HORVAT, drugi je bil Marjan MIHELIČ, tretji pa Janko HORVAT. Slednja sta po »položaju« pomočnika carju pri njegovem carjevanju do sledeče izbire carja v letu 2023. Predsednik ŠRD Markovci, Branko KOSTANJE-VEC: »Z udeležbo članov na tekmi sem zelo zadovoljen. Vreme nam s svojo vročino ni prizanašalo in tudi zaradi vročine so ribe bile bolj lene in niso prijemale, kot smo običajno navajeni, vendar smo kljub temu uspeli okronati novega carja.« Ribiško ribolovna ekipa DU Markovci, katere tekmovalci so v večini člani ŠRD Markovci, si je v letošnji PODRAVSKI ribiški tekmovalni ligi po uspešnih Foto: Ivan Lesjak Junija je ribiški car ŠRD Markovci postal Dušan Horvat, drugi je bil Marjan Mihelič, tretji pa Janko Horvat. nastopih zagotovila prvo mesto in so zaradi tega prvaki Spodnjega Podravja v lovu rib s plovcem. Ne glede na rezultat letošnjega tekmovanja si je zagotovila možnost in pravico tekmovanja na nivoju države za državnega ekipnega prvaka DU v lovu rib s plovcem, saj so lanski zmagovalci tega ranga in branijo osvojeno prvo mesto. Pravico do sodelovanja na tej tekmi si je z drugim mestom prislužila ekipa DU Ptuj, ki je v ligi osvojila drugo mesto. Za ekipo DU Markovci pod vodstvom Franca BROMŠETA so nastopali in po rezultatu bili zelo uspešni: Dušan HORVAT, Ivan LESJAK, Jože MAJCENOVIČ in Stanko PETROVIČ. ISKRENE ČESTITKE! Iz regijskih kvalifikacij se je na državno prvenstvo invalidov, ki je potekalo na Pragerskem, uvrstil Franc Bromše. Odvijalo se bo v Velenju. Franc BROMŠE: »Vse čestitke za požrtvovalnost ter predanost članom ekipe za njihov trud, pa tudi zahvala ŠRD Markovci, ki nam omogočajo in dovoljujejo treniranje v ribniku Prvenci. Ekipa je tako kvalitetna, da bi skoraj morali ponoviti lanski uspeh na državnem prvenstvu.« Lep ribiški pozdrav DOBER PRIJEM Ignac Habjanič Spominski memorial v Zabovcih Tudi tretji in sicer najmanjši in najmlajši ribiško ribolovni aktiv v občini Markovci, ribiška sekcija pri Športnem društvu Zabovci, se je dne 16. julija spomnila na svoje preminule člane, ki sedaj lovijo ribe nekje na drugi strani mavrice (Janez JANŽEL, po katerem se memorial tudi imenuje - Džerijev memorial, Srdan MOHORIČ, Rado PLOHL, Martin POPOŠEK, Viktor REBERNIK in Ignac TEKMEC). To so naši ribiški prijatelji in v njihov spomin smo organizirali spominsko tekmo, ki se je je udeležilo 17 tekmovalcev. Po 3-urnem namakanju trnkov in učenju plavanja črvov ter izpostavljenosti kar vročemu vremenu je rezultat pokazal sledeče: 3. mesto si je priboril Martin BEDRAČ, drugo mesto Miran ZOREC in prvo mesto Jože TINKO. Jože TINKO: "Z zmago oziroma doseženim prvim mestom sem na najlepši in najboljši način počastil in obeležil spomin na pokojne člane." Boštjan PLAJNŠEK vodja tekmovanja: »Za ta letni čas, ko je veliko ljudi na dopustu, sem s številom tekmovalcev zelo zadovoljen, nekoliko manj pa s svojim ulovom.« 2. junija so za istim ribnikom v prijateljskem in družabnem srečanju prekrižali ribiške palice ribiči ribiške sekcije Borovci z ribiči domače sekcije z 10-člansko ekipo nastopajočih. Uspešnejši so bili domačini. Lep ribiški pozdrav DOBER PRIJEM Ignac Habjanič Foto: Mojca Zemljarič Ribiči iz Zabovcev ob letošnjem spominskem memorialu Št. 4, september 2022 I 17 UST IZ MARKO y CE V Skok v novo sezono Počitnic je konec, naši nogometaši in nogometa-šice pa že pridno trenirajo Za njimi so prve tekme, udeležili so se tudi že nekaj turnirjev. V nogometno šolo je prišlo nekaj okrepitev v trenerskih vrstah. Pridružila sta se nam namreč dva nova trenerja v selekciji U9 in U11. Vsem nogometašem in nogometašicam pa tudi trenerjem želimo uspešno sezono. Dečke in deklice, stare od 6 do 15 let, ki si želijo igrati nogomet in se družiti z novimi športnimi prijatelji, vabimo, da se nam pridružijo. DNŠ Korant Mladinci Foto: arhiv kluba U9 U13 V Zabovcih je potekal turnir v odbojki na mivki Športni park Zabovci je bil prizorišče turnirja tistega popularnega »poletnega« športa. Saj veste, žoga, vroči pesek, lepa dekleta, mrzla pijača, vročina. Igrajo ga lahko vsi, ki imajo osnovno odbojkarsko znanje. Spremlja ga glasba, prijetno vzdušje, ki ga ustvarijo igralci, narava in sončni žarki. To je odbojka na mivki. Športno rekreacijsko društvo Za-bovci je na predpraznični dan, 14. avgusta, organiziralo turnir v odbojki na mivki. Na njem je sodelovalo 8 ekip, najboljše tri so na koncu prejele tudi pokale. Člani ŠRD Zabovci so se odločili, da se je dogodek tržil »od ust do ust«, saj je prvoten namen bil seveda druženje s sovaščani in sokrajani, temu so pa dodali malo športne aktivnosti in organizirali t.i. rekreativni turnir. Odbojka je v zadnjih letih med mladimi eden izmed najpopularnejših športov, kar se je na turnirju tudi izkazalo. V veliki finale sta se uvrstili ekipi Sršeni ter Čmrlji. Slednji so kljub borbi morali v odločilnem tretjem nizu priznati premoč. Na koncu je prvo mesto zasedla ekipa Sršeni, druga je bila ekipa Čmrlji, tretje mesto pa je pripadlo ekipi Zeleni Jurij. Za vse sodelujoče je bilo poskrbljeno tudi s pijačo ter jedačo. Člani ŠRD Zabovci razmišljajo, da bi turnir postal vsakoleten. Prihodnje leto vabljeni vsi, ki vas zanima odbojka. Foto: Urška Popošek Hvala vsem sodelujočim in tudi navijačem, ki ste nas prišli vzpodbujat. Urška Popošek 18 | Št. 4, september 2022 Z raft čolni po reki Dravi Na prvo vročo julijsko soboto je sekcija Barno, ki deluje pod okriljem Športnega društva Markovci, v sodelovanju s PGD Markovci in Etnološkim društvom Markovci organizirala spust z rafti po reki Dravi. Sekcija Barno Športnega društva Markovci je svoje ime dobila po brodu, ki je nekoč povezoval levi in desni breg reke Drave in je bil za Markovčane edina možnost, da so dosegli svoje kmetijske površine onkraj Drave. Člani Barna danes predvsem skrbijo in se ljubiteljsko ukvarjajo z vodnimi športi, ki so nam na dosegu roke: raftanje, kajtanje, jadranje in jih vse lahko izvajajo v naši neposredni bližini, na reki Dravi. Tokratnega organiziranega spusta po reki Dravi, ki se je začel pod jezom v Markovcih, se je udeležilo kar petindvajset navdušencev nad vodnimi športi. Ker je Drava v poletnem času precej mirna in lahkotna za veslanje, je prijetno druženje v neokrnjeni naravi med ptujskim poljem in haloškimi griči traja- lo vse do mraka, ko so se udeleženci spusta izkrcali na mestu, ki je tik preden reka zavije na Republiko Hrvaško. Ker so odzivi veslačev na dogodek bili zelo pozitivni, so se v sekciji Barno odločili, da bo ta dogodek postal vsakoleten, hkrati pa upajo in si želijo raftanje po reki Dravi vključiti v turistično ponudbo občine Markovci. MM Foto: arhiv društva Udeleženci julijskega spusta Foto: MM Drava je v poletnem času precej mirna in lahkotna za vesl Produktiven zaključek sezone društva Baron V zadnjem mesecu smo v Društvu Baron zabeležili kar nekaj dogodkov in s temi zaključujemo produktivno ter doživetij polno sezono. Predzadnji vikend v avgustu smo sodelovali na največjem renesančnem festivalu na Hrvaškem, v Koprivnici. Bili smo priča srednjeveškim spektaklom in imeli čast tam postaviti tudi naš tabor. Nekaj članov društva se je udele- žilo tradicionalnih rimskih iger na Ptuju. Prvi vikend v septembru smo se udeležili tudi prvega Rimskega festivala v Bosanski Gradiški, kjer smo predstavljali hedonistično življenje Rimljanov in bili ujeti v objektiv lokalne televizije. Na gradu Muretinci smo 9. septembra izvedli Grajske učne delavnice za osnovnošolce Osnovne šole Markovci, jim razkazali grad in jim pričarali skok v preteklost. Do konca leta bomo obiskovali manjše prireditve, izvedli nekaj aktivnosti na gradu Muretinci, organizirali intenzivne vaje na morju in skovali načrte za nadaljnje ustvarjanje. Janja Golc Foto: arhiv društva Gibalna veselica Društvo Šola zdravja vas vabi na gibalno veselico Ljudje si običajno naredimo žur v večernih urah. Lahko se odločimo in gremo ven na potep po mestu ali pa jo mahnemo na kakšno skupno veselico. Ampak vse to se dogaja šele zvečer! Šola zdravja organizira skupne veselice že zjutraj in to povsod po Sloveniji. Veselice se začnejo že ob 7.30 ali ob 8. uri. Najprej preverite na tej povezavi https://solazdravja.com/ skupine-po-obcinah/, kdaj se pri vas začnejo, da ne bi česa zamudili, saj se na teh veselicah dogajajo pomembne reči. Tam se vsako jutro zah- valijo novemu dnevu. Prvih 30 minut se gibajo in plešejo po metodi »1000 gibov«. Glasbo ustvarja orkester »Narava bend«, v katerem igrajo psi, mačke, ptiči, žabe, kokoši in še marsikdo, ki se znajde v bližini lokacije ene od številnih veselic na prostem. Kdaj pa kdaj zvoke popestrijo veter, dež in grmenje. Nič hudega, saj se v bližini vedno najdejo kakšne strehice, pod katere se malo bolj stisnemo, kot se za veselico navsezadnje tudi spodobi. Tisti, ki redno hodijo na veselice Šole zdravja, radi poudarijo, da se na njih z veseljem oglasi- jo, saj se tam obenem gibajo in družijo, kar pa zelo dobro vpliva tako na fizično kot tudi psihično zdravje. Dobre besede o gibalnih veselicah so prišle tudi do Ministrstva za zdravje, ki jih podpira že osmo leto. Torej, recept za ohranjanje in krepitev našega zdravja je enostaven, čim več gibanja in čim več druženja. Letos se je tej podpori pridružila še Fundacija za šport. Pridružite se tudi vi! Čim več ljudi se zbere, bolj bo veselo. Če na vasi, v kraju ali naselju, kjer živite še nimate takšne veselice, se oglasite na naslov Šole zdravja info@solazdravja.si, kjer se bodo potrudili, da tudi pri vas čim prej organizirajo vsakodnevno jutranjo gibalno veselico. Pa na zdravje! Neda Galijaš DRUŠTVO ŠOLA ZDRAVJA tel.: 059 932 066 e-mail: info@solazdravja.si https://solazdravja.com/ Št. 4, september 2022 I 19 UST IZ MARKO y CE V Zvonko Mohorko, uspešen gojitelj golobov poštarjev Golobi so družina ptičev, ki jo uvrščamo v rod COLUMBIFORMES. V to družino spada okrog 300 vrst pernatih prijateljev. Njihove predstavnike najdemo po vsem svetu, največjo pestrost vrst pa dosegajo v jugovzhodni Aziji. Celo v pesmi Paloma blanca je bela golobica osvojila glasbeni svet in je predstavljena v nič koliko jezikih in izvedbah po celem svetu. Golobica CHER AMI je postala heroj l. svetovne vojne, ko je v Franciji s svojim prenesenim sporočilom rešila skoraj 200 ameriških vojakov. Tudi v vesoljnem potopu ima golobica vidno vlogo, ko se izpuščena iz Noetove barke vrne z oljčno vejico v kljunu, kar je bil znak, da so se vode umaknile ter se lahko izkrcajo. V današnjem času je golob z oljčno vejico v kljunu simbol miru, ki ga v več delih sveta zelo pogrešajo. Golob je tudi dokaj pogost priimek v slovenskem prostoru. Ko prispeš na dvorišče modre hiše v Stojncih 138, te prav lepo pozdravi prijetna psička z imenom KALA in rodovnim pedigrejem BORDER COLLIE (za katere kinologi upravičeno rečejo pamet in lepota v eni osebi). V tej hiši s svojo družino živi gospod Zvonko Mohorko, ki se ljubiteljsko ukvarja z vzrejo golobov in nam je nekaj o tem povedal iz prve roke: »S to ljubiteljsko dejavnostjo sem začel nekje pred 40 leti, ko mi je oče, ki je bil zaposlen v TGA Kidričevo, iz tovarne prinesel par navadnih golobov. Sčasoma se je golobja družina povečala, s tem pa tudi strast ter naklonjenost do tega hobija. Kasneje sem se odločil za poštne golobe, jih selekcioniral in izbiral najboljše, s katerimi zelo uspešno tekmujem. Trenutno jih imam okrog 150. Občasno kakega goloba komu podarim, pa tudi golobarji si jih med seboj izmenjujemo zaradi sveže krvi. Preko 30 let sem član Društva gojiteljev malih živali Ptuj, kjer svoje pernate prijatelje ob raznih priložnostih doma in v tujini razstavljam širši javnosti. Deležen sem bil tudi nagrad in priznanj, ki si jih prislužijo golobi s svojim videzom. Od leta 2005 sem član Kluba gojiteljev golobov pismonoš COMPAS Ptuj. S svojimi golobi tekmujem tako v Sloveniji kot tujini, na srečo zelo uspešno. Na leto je nekje med 12 do 15 tekem, ki Foto: osebni arhiv Zvonko Mohorko ob osvojenih odličjih so po kilometrih v razponu od 150 km pa vse do 580 km, vendar se jih udeležim nekje okoli polovice le teh oziroma kolikor dopuščajo finančne možnosti. Gojim tudi bele pismonoše, ki so predvsem za poroke, kjer jih mladoporočenca po sklenitvi zakonske zveze izpustita in ti priletijo nazaj v svoj dom - golobnjak. Za barvno raznolikost in popestritev imam tudi kar nekaj papig. Brez lažne skromnosti gre vsa zahvala ženi Olgi, ki me pri tej moji aktivnosti podpira in mi stoji ob strani, kajti pri takem številu golobov je kar nekaj dela in tudi stroškov.« Zvonko Mohorko ima približno 150golobov. Avtor sestavka sem bil nad videnim navdušen ob pogledu na različne golobe in papige ter nad posebno lepo urejeno sobico, kjer ima na ogled postavljene osvojene pokale, priznanja, diplome iz različnih go-lobjih tekmovanj in razstav doma ter iz tujine. Med njimi je tudi nekaj pokalov na ribiško tematiko, saj je poleg vsega Zvonko tudi uspešen ribič v lovu rib s plovcem. Še mnogo uspehov z golobi, Zvonko. Ignac Habjanič Aktivne priprave na praznični čas V poletnem času se marsikdo loti del, ki jih čez leto ne uspe narediti. Martin Sok in Rudi Gabrovec iz Bukovcev sta letošnje poletje namenila ustvarjanju jasličnih figur. Pa ne samo poletje, delo se je namreč pričelo takoj po svečnici, ko smo pospravili jaslice in božična drevesa, in trajalo v spomladanskih mesecih, se nato prestavilo v poletje in se še nadaljuje. V vročih poletnih dneh sta se mojstra in velika ljubitelja ustvarjanja omenjenih skulptur in figur zaprla v svoje kletne delavnice in ustvarjala: izrezovala, brusila, lepila, barvala novonastale objekte, bivališča, nato pa je bilo potrebno še urediti figure. Za takšno delo je v prvi vrsti potrebna dobra volja, nato pa spretnost, iznajdljivost in potrpljenje. Marsikaj si namreč zamisliš, a vedno ne gre vse po načrtih in je zato potrebno stvar ponoviti in če se ta spet ne posreči, poskusiti vnovič in znova. Kaj je namen, za kaj sploh gre?"Jaslice v farni cerkvi želimo s prihajajočimi prazniki v letošnjem decembru posodobiti, jim dodati novosti in malo spremeniti," "Delovno mesto"Rudija Gabrovca pravi Martin Sok. Sprememba bo kar očitna, saj sta do sedaj izdelala najmanj 10 povsem novih objektov, vse v gibanju. Gre za različne obrti oz. dejavnosti, ki spremljajo dogajanje v Betlehe-mu in Jeruzalemu (kovačija, striženje ovac, gostilna, kuhinja ...). Nova bo tudi štalca s sveto družino, kot že omenjeno, pa se v vseh objektih figure gibajo. Mojstra uporabljata kar se da največ naravnih materialov, največ je lesa, zato gotovi izdelki izgledajo zares lično, preprosto in domače. Rudi je tudi umetnik manjših skulptur, kot so domača farna cerkev, ki bo letos na novo prepleskana, podoba bukovske Županove kapele, križ (obeležje), različni objekti z izredno natančnimi in zelo majhnimi dodatki, detajli ... "Podpora mladih, ekipe jasličarjev, je izjemna, zato je to odlična spodbuda za delo," dodaja Sok. K delu veliko pripomore tudi družina Vrtač-nik z izdelovanjem lesenih dodatkov, prav tako Marko Podpečan, veliko pomeni tudi osnova za jaslice, za katero bo poskrbel Aleš Forštnarič, brez sodelovanja in podpore župnije Sv. Marko niže Ptuja pa prav tako ne bi šlo. Ker gredo interesi in delo z roko v roki, se ne bojijo, da jim ne bi uspelo. V mislih imajo postaviti jaslice v dveh delih, levo in desno od daritvenega oltarja, kjer bi ena stran prikazovala Betlehem, druga pa dogajanje v Jeruzalemu. "Potrebno si bo vzeti čas in si našo idejo, ko bo realizirana, pogledati v miru," še dodaja Sok. O tem pa kaj več v naslednji številki, ko bo že rahlo dišalo po prazničnem času. ADR Skoraj dokončana Županova kapela Foto: ADR Martin Sok pri delu Tako nastaja eden izmed objektov. 20 | Št. 4, september 2022 Z domačim kompostom do trajnostno rodovitne zemlje S pridelavo hrane se kmetje in tudi ljubiteljski vrtičkarji veliko in poglobljeno ukvarjajo in vse pogosteje iščejo predvsem naravne načine, kako rastlinam zagotoviti hranila, ki so potrebna za boljšo rast in odpornost rastlin. Znano je, da poleg mikro- in makrohranil, ki jih rastline nujno potrebujejo, veliko doprinesejo še mikrobi, encimi, rastlinski hormoni in njim podobne spojine. Vse to lahko vsebuje kompost, ki ga lahko pripravijo kmetje sami na kmetiji in vrtičkarji na vrtovih, pri tem pa je zelo pomembno, da je proces priprave komposta pravilen. Pomen kompostiranja Kompostiranje je (mikro)biološki bio-oksidativni proces, kjer mikroorganizmi, glive in drobne živalce razgrajujejo organske odpadke in jih pretvorijo v kompost. V nasprotju z večino živinskih gnojil ima kakovosten kompost rastlinskega izvora idealna razmerja rastlinskih hranil, vsebuje pa tudi vsa pomembna mikrohranila. Živinska gnojila imajo velikokrat nesorazmerno povečane deleže posameznega hranila, na trgu dostopna pa so tudi celo sterilizirana in kot takšna mikrobiološko povsem brez vrednosti. Organska snov v kompostu poskrbi za zadrževanje vode v tleh, poveča zračnost tal, je vir hranil za rastline in mikroorganizme. Kompost je mnogo več kot samo vir hranil in organske snovi. Vsebuje ogromno, predvsem koristnih mikro- in makroorganizmov, ki jih potem ob njegovi uporabi vnesemo tudi v tla. Cilj kompostiranja je vzgojiti bogato raznolikost koristnih aerobnih mikroorganizmov vseh funkcionalnih skupin (bakterije, glive, amebe, bičkarje, ne-matode) zemljine prehrambene mreže brez kaljivih semen plevelov ter patogenih in škodljivih organizmov. Kaj je vermikompostiranje? Vermikompostiranje je naravni proces, pri katerem deževniki pretvorijo odpadni material v kompost. Med postopkom imajo pomembno vlogo pri pretvarjanju biorazgradljive organske snovi v visoko-kakovostno gnojilo. Deževniki s prebavljanjem počasi kompostirajo organsko maso; ko govorimo o vermi-kompostu, v bistvu govorimo o masi, ki vsebuje veliko deževnikovih iztrebkov. Če jih drobno presejemo, dobimo t. i. vermihumus. Večinoma so to res same glistine, ki nimajo neprijetnega vonja in spominjajo na humozno prst. Bistvo je v prebavi organske snovi, saj je ta v deževnikovih prebavilih izpostavljena drugim encimom in mikroorganizmom, kot pa npr. tista v prebavilih krav, kokoši. V deževnikovih prebavilih se masa prepoji s koristnimi bakterijami, obda se s sluzjo, ki ščiti pred prehitro izgubo hranil in izsušitvijo glistine. Pozitivno je tudi to, da nekateri za nas neželeni mikrobi ne preživijo oz. se njihovo število izredno zmanjša. Tak učinek se do neke mere ohrani tudi pozneje, kar je seveda koristno, če vermikompost dodajamo rastlinam ali delamo kompostni čaj. Dodatno tudi hranila postanejo dostopnejša rastlinam. Za kompostiranje pa ni primeren deževnik, ki ga poznamo z naših trat in zemlje. Ta namreč živi v tleh in ne v vrhnjem, rahlem sloju zemlje, ki ga predstavlja tudi kompost. Tak sloj je zračen in bogatejši z organskim snovmi kot zemlja. Za vermikompostiranje je primernih več vrst deževnikov; mnoge so tuje, poznamo jih pod imeni rdeči deževniki, kalifornijski deževniki in tigrasti deževniki, z latinskimi imeni Eisenia fetida in Lumbricus rubellus. Material, ki ga želimo vermikompostirati, mora iti najprej skozi fazo vročega kompostiranja. Med Foto: ZRS Bistra Ptuj Vermikompostiranje v boksu vročim kompostiranjem doseže temperatura kompostnega kupa od 55 °C pa vse do 70 °C, zato vanj deževnikov ne naselimo takoj, temveč počakamo, da se kup v notranjosti ohladi na 35 °C ali manj, saj deževniki visokih temperatur ne preživijo. Poljski poskusi z zeljem in (vermi) kompostom na kmetijah Kelenc, Pukšič in Jakop V okviru EIP pilotnega projekta »Vzpostavitev trajnostno rodovitne zemlje z uporabo domačega vermi-komposta« smo na treh kmetijah vzpostavili pilotni proces kompostiranja in ga nato nadgradili s procesom vermikompostiranja. Vermikompost je nastajal Foto: Kmetija Kelenc Kompostiranje na kmetiji Kelenc v Stojncih na kmetijah več kot eno leto, nato so v drugi fazi kmetje uporabili lasten vermikompost za izvedbo poljskih poskusov, kjer so gojili zelje. V poljskih poskusih so zraven lastnega vermikomposta uporabili še druga gnojila in tako primerjali doprinos različnih gnojil na rast zelja. Rast zelja še vedno spremljamo na 14 dni na vseh treh sodelujočih kmetijah. Glede na način pridelave oz. oskrbo poskusa, ki se med kmetijami razlikuje, zelje v rasti lepo napreduje. Eno testno polje se nahaja v Bišu, drugu na Kogu in tretje v Stojncih na biodinamični kmetiji Kelenc, ki sodeluje v projektu. Kmetijo Kelenc v Stojncih je želja po najkvalitetnejši HRANI pripeljala do pridelave po biodinamični metodi. Pred 8-imi leti so v občini Markovci, natančneje v vasi Stojnci, v upravljanje dobili manjšo kmetijo, kjer pridelujejo zdravila v obliki hrane. Prvotni izziv je bila samozadostnost 6-članske družine, ki je zaradi zanimanja širše okolice samodejno postala nekaj več. Naloga kmetije je zagotoviti čimbolj kvalitetne pogoje za rast zdravilne, vitalne in energijsko polne zelenjave, žit in nekaj sadja. To jim uspeva s pomočjo biodinamičnih pripravkov, upoštevanja naravnih ritmov in truda za razumevanje vitalizacije tal in rastlin. Ker se zavedajo, da najkvalitetnejše hrane na tržišču ni dovolj, so se odločili, da razširijo svoje površine. Najzahtevnejši del je priprava na uporabo biodinamičnih preparatov, saj zahteva popolno osredotočenost in veliko odgovornost. Vsak dan znova poskušajo nadgraditi svoja znanja, dvigovati zavedanje in s tem kvaliteto pridelave svojih organizmov v obliki zelenjave. Njihova želja je, da bi čedalje več ljudi znalo ceniti njihova prizadevanja za čistejše okolje, za ohranjanje narave in njenih procesov. Kot družba dviguj-mo zavedanje o hrani, odnosih (tako do sebe, kot do narave), saj bomo le na ta način imeli dovolj energije za uživanje opazovanja svojih zanamcev. Partnerstvo projekta V projektu Vzpostavitev trajnostno rodovitne zemlje z uporabo domačega vermikomposta je vodilni partner ZRS Bistra Ptuj, poleg kmetije Primoža Kelenca pa v projektu sodeluje še kmetija Manfreda Jakopa iz Biša in kmetija Srečka Pukšiča iz Koga ter KGZS Zavod Ptuj in IKEMA inštitut za kemijo, ekologijo, meritve in analitiko d.o.o. Sofinanciranje projekta Pilotni projekt Vzpostavitev trajnostno rodovitne zemlje z uporabo domačega vermikomposta se izvaja v okviru ukrepa M16 : Sodelovanje iz Programa razvoja podeželja 2014-2020, podukrep 16.5 Podpora za skupno ukrepanje za blažitev podnebnih sprememb ali prilagajanje nanje ter za skupne pristope k okoljskim projektom in stalnim okoljskim praksam. ZRS Bistra Ptuj, kmetija Kelenc Foto: Kmetija Kelenc Poljski poskusi z zeljem in uporabo vermikomposta Št. 4, september 2022 I 21 H UST IZ MARKO y CE V Markovski folklorniki smo zaplesali v Piranu V Folklornem društvu Anton-Jože Štrafela Mar-kovci smo minulo plesno sezono zaključili v stilu. Nasmejani in ponosni smo se namreč odpravili na gostovanje v obmorski Piran. Člani plesne skupine smo vročega prvega julija z oblekami, čevlji in inštrumenti do vrha založili naš avtobus in krenili na pot proti obali. Že pred prvim ovinkom so godci na plano potegnili harmoniko, kitaro in bariton in - kot se spodobi - veselo zagodli. Po prihodu na našo destinacijo in namestitvi v hostlu nas je čakala pozicijska vaja v piranskem središču, na Tartinijevem trgu. Kmalu zatem smo se v folklornih kostumih, z bosmani in ob spremljavi godcev že sprehajali med starimi primorskimi ulicami. S koreografijo 'Ples z bosmani' avtorjev Petra Bez-jaka in Vasje Samca smo nastopili na tradicionalnem folklornem festivalu MIFF - Mediterranean International Folklore Festival (Mediteranski mednarodni folklorni festival) in pred širno množico z vseh vetrov ponosno zastopali naše, markovsko kulturno izročilo. Oder so poleg nas polnile še skupine iz Švedske in Slovaške, pa tudi iz Sežane in Pirana. Tako smo lahko videli vsaj delčke čudovite plesne, glasbene in oblačilne kulture teh krajev. Folklorniki nas niso očarali le s svojim programom, pač pa tudi z nasmehi in sproščenostjo na odru. Po odplesanih koreografijah, odpetih pesmih in odigranih vižah je sledila večerna zabava za vse nastopajoče na festivalu, na kateri so nas prav vse konkretno zasrbeli podplati. Še posebej so nas presenetili starejši Švedi in Slovaki, ki jim kar ni in ni zmanjkalo energije in plesnih korakov. Po noči, polni iskrenega veselja, smeha in nepozabnih dogodivščin, ki se jih radi spomnimo, smo se prebudili v sončno jutro in se naužili prekrasnega razgleda na morje. Po sproščenem dnevu na plaži smo se odpeljali proti domu in začeli premlevati doživetja, ki nedvomno spadajo med vidnejše dosežke našega rastočega, večinoma začetniškega folklornega udejstvovanja. Izvedba gostovanja ne bi bila mogoča brez pomoči sponzorjev in donatorjev - vsem se iskreno zahvaljujemo za pomoč! Zahvala za potrpežljivo delo z ekipo mladih plesalcev in za organizacijo našega gostovanja pa gre predsednici društva in vodji plesne skupine Niki Ro-žanc, ki v naš uspeh vlaga ogromno. Hvala, Nika! V svoje vrste vabimo nove plesalke, plesalce in godce, željne novih veščin, znanj in izkušenj, predvsem pa novih poznanstev, dobre zabave, prijetnih druženj in izvrstnih prijateljev. Več o nas lahko izveste na spletni stran http://www.fdmar-kovci.si/sl/ ter na Facebook ali Instagram profilu FD Markovci. VABIMO NOVE CLANE Pridi k folklori! Gabimo plesalce/plesalke, glasbenike (klarinet, violina, harmonika, kontrabas, bariton), pevce/pevke. Vaje so ob petkih zvečer v Markovcih. Z eno besedo: L Liano J Nekaj misli o gostovanju v Piranu in svojih folklornih izkušnjah so plesalci predstavili tako: »Čudovit občutek je biti mlad, v skupini mladih, ki s trdim delom, vajami in dobro voljo prikazujemo običaje in tradicijo naših prednikov po Sloveniji in tudi po svetu. Menim, da smo se v začetku julija več kot odlično predstavili v Piranu. Izkušnja je bila čudovita.« - Katarina »Prvič po covid obdobju in prvič nasploh kot trenutna sestava folklorne skupine smo se FD Markovci odpravili na gostovanje. Tokrat na slovensko obalo, v čudovit Piran na Tartinijev trg, kije s svojo večerno kuliso dal piko na i našemu nastopu. Celotna pot, celotno dogajanje, ples in glasba pa ne bi imeli takšnega pomena brez dobre družbe. V skupini samih mladih, željnih zabave in plesa, obenem pa tudi ohranjanja tradicije, je vse potekalo kot po planu. Za to je seveda potrebnega veliko truda in pridnih rok ter nog, ki so na koncu s tovrstnimi povabili tudi poplačani. Markovci radi pokažemo kaj znamo in smo ponosni na to. Se veselim prihodnjih gostovanj!« - Urška »Pridružitve k folklornemu društvu ne obžalujem niti malo, saj so me vsi člani že v začetku prijazno sprejeli medse. Sčasoma smo postajali vedno boljpo-vezana družba, tako da sem vsak teden komaj čakal petkove vaje. Potovanje v Piran pa je bila za mene in mojo prvo sezono pri društvu še samo pika na i in mi bo ostalo za vedno v spominu, saj sem se z novimi prijatelji, ki sem jih dobil na tej nori poti, imel svetovno. Ta skupinica plesalcev, plesalk in godcev je zame res nekaj posebnega in komaj čakam na novo sezono.« - Nino »Ko smo bili na gostovanju v Piranu, sem se počutila odlično, saj sem vedela, da je to nekakšen dosežek folklornega društva. Imeli smo se zelo fajn in uživali smo na polno. Pri folklornem društvu zelo uživam, saj rada plešem in se družim s prijatelji. Naučimo se veliko različnih plesov in se tudi udeležimo nastopov. Vsi skupaj pa se veliko družimo tudi izven društvenih prostorov, kjer uživamo in si marsikaj povemo ter se spravljamo v smeh.« - Lea J. »Gostovanja v Piranu smo se zelo veselili, saj je za večino izmed nas to bilo prvo gostovanje. Sodelovali smo z gosti iz Italije, Švedske, Slovaške ter Hrvaške. V večernih urah je sledila zabava v baru, kjer smo se bolje spoznali s plesalci iz tujih skupin. Naslednje jutro smo se po zajtrku odpravili v Portorož, kjer smo preživeli dan na plaži. V večernih urah smo se vračali proti domu in prvo gostovanje mi bo zagotovo ostalo v lepem spominu.« - Tim Z. »Pri folklori je "lušno" skoraj tako kot so "lušne" naše plesalke. Nismo le soplesalci, ampak so se skozi vaje in nastope stkale tudi prijetne prijateljske vezi. Moje prvo gostovanje je bilo v Piranu. Bilo je super in upam, da se v prihodnje spet kmalu udeležimo kakega.« - Marko Lea Roškar 22 | Št. 4, september 2022 S polno paro v novo pevsko sezono Komorni zbor Kor, ki deluje v okviru KUD KulTura v Markovcih, začenja novo pevsko sezono. Ponavadi se zbor v septembru začne počasi sestavljati in začeti z delom. V letošnjem letu so pevci in pevke že v avgustu izvedli vajo in dva pomembna nastopa. Na Ptuju in v okoliških krajih v avgustu poteka festival Dnevi poezije in vina, na katerem se predstavijo mnogi uspešni tuji in domači pesniki, prav tako pa dogodki potekajo ob dobri kapljici okoliških vinarjev. Tako je Komorni zbor Kor sodeloval na dveh tovrstnih prireditvah, kjer so z glasbo obogatili program. Najprej so nastopili v sredo, 24. avgusta, v Galeriji Puša v Selcah. V idiličnem okolju prekrasne domačije sta se predstavila dva pesnika, madžarska pesnica Ana Terek in frizijski pesnik Syds Wiersma, ki deluje in ustvarja v frizijskem glavnem mestu Leeuwarden. Temu kulturnemu mozaiku je svoje dodal tudi zbor, ki se je predstavil z nekaj slovenskimi ljudskimi in umetnimi skladbami, večinoma v priredbi zborovodje Daniela Tementa. Nekaj dni za tem dogodkom so pevci zopet nastopili, tokrat na Jan-škem Vrhu, na zasebnem branju v krčmi Janževina, kjer sta svojo poezijo delila bolgarski pesnik Ivan Hristov ter katalonski pesnik Jordi Julia, ki ustvarja in živi v Barceloni. Poezija obeh pesnikov je lepo nagovarjala zbrano občinstvo, ki se je odlično odzvalo tudi ob prepevanju zbora. Prav tako so zazvenele V krčmi Janževina na Janškem Vrhu smo s prepevanjem obogatili kulturni večer. slovenske ljudske in umetne, ki so lepo dopolnile bolgarsko-katalonski kulturni preplet. Po nastopih je zazvenelo še nekaj pesmi, tokrat čisto sproščeno, s kozarčkom dobre kapljice. Člani zbora so imeli tudi priložnost spoznati in se pogovarjati z zanimivimi umetniki besede iz različnih delov Evrope. Konec meseca septembra se pevci odpravljajo na intenzivne vaje v Ribnico na Pohorju. V okviru intenzivnih vaj bodo v soboto, 24. septembra, v Vuhre-du izvedli koncert z naslovom Vračamo se. Gre za preplet glasbe in poezije pesnice Mihaele Mravljak, ki je živela in delovala v Vuhredu, s svojimi pesmimi Foto: arhiv društva Zbrani pevci pred Galerijo Puša v Selcah. pa je nagovorila mnoge ljudi. Nekaj njenih besedil je uglasbil tudi Daniel Tement in jih zbor z veseljem prepeva. Soroden koncert je zbor že izvedel ob smrti Mravljakove. Mineva več kot deset let, odkar je preminula, zato bodo koncert z branjem njene poezije izvedli njej v spomin. Poezija in glasba - kombinacija, ki v zadnjem času spremlja Komorni zbor Kor. Kljub uspehom v minuli sezoni, ko je zbor prejel prestižno zlato priznanje na državnem tekmovanju Naša pesem v Mariboru, pevci z zborovodjem Da-nielom Tementom ne počivajo na preteklih uspehih, pač pa se vneto pripravljajo na pomembne podvige nove sezone. Spet se bodo pomerili na uveljavljenem mednarodnem tekmovanju, prav tako pa si želijo kakšen koncert v domačem okolju, sodelovanj z drugimi umetniki, kakšen avtorski projekt skladatelja Daniela Tementa ... Idej in vneme ne zmanjka, zato bo prihodnost zbora zagotovo bogata. Neža Tement MOPAG III - Z mešan'co na dopust Vsakoletni večdnevni projekt s starodobnimi mopedi je postal rutina. Vsi se veselimo vrhunca voženj, ki se zgodi vsakih pet let. Lahko rečemo tradicionalno z MOpedi na PAG (MOPAG). Saj se je zgodilo že tretjič! Ta edinstven projekt s starimi mopedi, ki niso bili zasnovani za popotovanja in daljše vožnje, ampak za premagovanje manjših razdalj, smo prevzeli za pot na morje. Letos smo ga poimenovali »Z mešan'co na dopust«. Ja, prav ste slišali. V času, ki nas obdaja z vsemi pripomočki in udobjem, si mi izberemo preprosto vozilo, ki sicer ni velik potrošnik goriva, je pa zato velik izziv za naše telo. Predvsem pa zadnjice ... Priprave in organizacija so zahtevale pol leta časa. Velik zalogaj, ki si ga težko predstavljajo člani drugih društev, ki gredo kam na izlet. Najlažje se je usesti na avtobus in po nekaj urah biti na cilju. No, vmes so še sitnosti s wc-jem, lakoto in žejo. Naš izziv zahteva mnogo več. Istočasno moramo biti še mehaniki in improvizatorji. Odziv je bil velik. Kapacitete so se hitro napolnile in tako nas je na morje letos odbrnelo 27 članov našega društva ljubiteljev starih vozil. Žal smo morali približno 15 mopedistov zavrniti, saj se niso pravočasno prijavili, ker za vse ne bi mogli zagotoviti spanja in kulinarike. Zagotovo bodo naslednjič zraven. Tako smo se v četrtek, 23. junija, ob 2. uri ponoči podali na pot. Veliko od nas ni imelo spanca, saj so pričakovanja in priprave dajale adrenalin. Čez mejni prehod Cvetlin smo se že zavedali, da naše luči niso veliko močnejše od »janževih muh«, zato smo se morali držati skupaj, hkrati pa seveda upoštevati varnostno razdaljo in cestno-prometne predpise. Postanki vsako uro so bili kratki, saj je želja po cilju naraščala. Za Karlovcem smo napolnili tudi naše trebušne rezervoarje. Do Žute lokve smo navili naše konjičke, kolikor zmorejo. Široka cesta se je vila gor in dol, levo in desno. Pogledi na naravo in ovce ob cesti so bili božanski. Smo si kar zaželeli večkrat na leto takšnega dopusta. Škoda le, da nam čas tega ne dopušča. Vreme je bilo idealno za mopede in za nas. Mopedi se niso pregrevali, mi pa nismo dehidrirali. Zakaj so nastale manjše okvare na nekaterih vozilih, nismo mogli odkriti. Ali so posamezniki hoteli, da se pozornost usmeri na njihova vozila ali pa so podcenjevali dolžino poti. Kakorkoli, na cilj do Prizne, kjer smo šli na trajekt in potem do Stare Novalje, smo prispeli vsi. In to v dobrih 12 urah kljub dolžini kolone naših vozil. Veselje je bilo nepopisno. Nekaj nas je na to pot šlo že tretjič. Med nami ni nič zaostajal član, ki šteje zavidljivih 78 let. Naslednja dva dni smo izkoristili za kopanje, oglede ... Da nismo bili moški preveč razposajeni, so bile Foto: Silvo Mlinaric z nami tudi 4 članice, ki so na cesti bile hitrejše od mnogih drugih, v hiši, kjer smo prebivali, pa odločne in glasne. Sicer pa si lahko mislite, če bi sami moški vandrali na lušno za nekaj dni ... Lušno hitro mine. Dim in vonj po mešan'ci iz naših mopedov na otoku Pagu sta se verjetno do danes že razpuhtela. Vse smo zakadili. Spomini na nepozabno pot in vožnjo bodo ostali večno. Smeha in debat na ta dopust z mešan'co nam do naslednje ponovitve čez pet let ne bo zmanjkalo. Vse to namreč odtehtajo bolečine v zadnjici. Za naslednje leto nam misli že hitijo na vožnjo v Novi Sad (Srbija). Klub ljubiteljev starih vozil MOPED Brm, brm.... Silvo Mlinarič Št. 4, september 2022 I 23 UST IZ MARKO y CE V V ŠOLI IN V VRTCU MARKOVCI V NOVEM ŠOLSKEM LETU 548 OTROK Dragi otroci, spoštovani starši, sodelavci in občani! V šoli in vrtcu se vsak dan oblikujejo poti, ki se nikoli ne končajo. Vodijo naprej, s popotnico znanja, ki nam ga uspe usvojiti skupaj z otroki. Znanje predstavlja vrednoto in zavedanje njegovega pomena v nadaljnjem življenju. Naš osnovni cilj je ustvarjanje kakovostne šole in vrtca, ki poleg pridobivanja znanja prispevata tudi k oblikovanju otrokove osebnosti. Prispevek pri slednjem pomeni topel človeški odnos, spreje-tost in varno okolje, v katerem se naši otroci pripravljajo za vstop v svet odraslih. To zahtevno nalogo lahko resnično dobro opravimo le ob dobrem sodelovanju vseh, ki so vpeti v naše delo. Le če hodijo dom, šola, vrtec in celotno okolje z roko v roki, lahko pričakujemo pravi napredek in želene rezultate. V spoštljivih in strpnih medsebojnih odnosih in našem sodelovanju je ključ do prijetne in ustvarjalne klime. Prav ustvarjalna klima pa je pogoj za aktivno udejstvova-nje - vse to pa prinaša veselje do dela, raziskovanja ter odkrivanja vedno novih znanj. S tem je tlakovana pot do uspeha. Ni dovolj le priložnost za samopotrjevanje, potrebno se je učiti tudi izbirati in odločati, svoj čas koristno izrabiti, kultivirati svojo osebnost in se naučiti živeti v skupnosti, sprejemati drugačnost in iskati dobro v sebi in v drugih. Z odkrivanjem in vzpodbujanjem tistega najboljšega v otrocih, učencih, vzgojiteljih in učiteljih se tako pogumno podajmo na pot v novo šolsko leto in skupaj odkrivajmo vrednote in skrivnosti, ki nam jih prinaša naše skupno šolsko življenje. Novo šolsko leto začenjamo s 548 otroki, in sicer s 378 učenci v šoli in 170 otroki v vrtcu. V šolo smo letos vpisali 35 prvošolcev, vrtec pa na novo obiskuje 26 otrok. Šolarji so razdeljeni v 18 oddelkov, ob tem pa še delujejo štirje oddelki podaljšanega bivanja in dva oddelka jutranjega varstva. V vrtcu so otroci razdeljeni v 9 oddelkov. Veseli smo takšnega števila otrok, saj je to odlična popotnica za razvoj našega kraja. Vrtec in šola vzgajata in izobražujeta otroke, ki bodo kot odrasli ljudje pomemben člen razvoja in napredka občine Markovci. mag. Ivan Štrafela, ravnatelj Foto: GZ Učiteljici Mihaela Bratuša in Mateja Gabrovec bosta vodili prvošolčke v A oddelku, učiteljici Jasna Cvitanič in Mateja Gabrovec pa v B oddelku. LETOŠNJI PRVOŠOLČKI Začelo se je že novo šolsko leto. Z njim smo pričeli veselo in radovedno, v četrtek, 1. septembra. Imamo 35 novih šolarjev in s tem dva oddelka prvih razredov. Prvošolci so skupaj s starši najprej imeli sprejem v šolski jedilnici, kjer sta jih z nagovorom pozdravila ravnatelj naše šole, Ivan Štrafela in župan občine Markovci, Milan Gabrovec. Nekaj pomembnih napotkov je staršem podala tudi pedagoginja naše šole, Zinka Vidovič, policista pa sta jim dala napotke za varno pot v šolo in domov. Naši novi učenci so si ta dan ogledali svoji učilnici, spoznali svoje sošolce in učiteljice, se posladkali s torto in prejeli darilca. Popili so tudi čudežni napitek za dobro voljo in pogum v šoli ter spoznali pravljične junake, med njimi Lili in Bineta, ki bosta z njimi skozi šolsko leto. Potrudili smo se, da bi prvošolcem in staršem bil prvi šolski dan kar se da prijeten, saj je to za njih prav poseben dan. Po obrazih sodeč so šolo zapustili veseli in polni pozitivnih pričakovanj za naslednje šolske dni. torstvom Gregorja Samasturja že 20 let raziskujejo različne likovne tehnike in krepijo svojo kreativnost. Mentor odkriva, razvija in spodbuja likovno govorico ustvarjalcev. Vsakemu posamezniku pomaga odkriti njegov lasten izraz. Razstavljena likovna dela nas vabijo v skrite svetove Darka Zorka, Marka Goloba, Mirana Jordanovskega in Draga Fijačka. Darko Zorko nas s hladnejšimi barvami in nežnimi nanosi popelje do obzorja. Njegove slike izžarevajo neizpodbitno prostorskost. Vodoravne kompozicije se razprostirajo v prosojno, brezčasno krajino. Horizont je temelj, včasih skrčen na svoje bistvo, včasih pa le oder raznoterim silam ter izrisujočim se podobam. V nasprotju z deli Darka Zorka so slike Marka Goloba ostrejše. Temnejše linije izpričujejo stabilnost in neomajnost. S poudarjenimi vertikalami in s podobami rastlinskega sveta slike oživijo. Ob njegovih delih pomislimo na bojevitost, vztrajanje, spremenljivost in rast. Miran Jordanovski je izmed štirih ustvarjalcev, ki je najbolj naklonjen minimaliz-mu. Razstavlja pretežno monokromatična dela, ki jih z le nekaj prvinami sestavlja v dovršene kompozicije. Včasih z močnimi vijugami prikliče igrivost in dinamičnost, vsakič pa gre za elementarno igro možnosti ravnine. Drago Fijačko se pri ustvarjanju poslužuje tradicionalnejših slikarskih prijemov. Odmika se od abstraktnejšega sloga svojih kolegov in prehaja k impresionističnim upodobitvam krajin. S čopičem niza kipeče poteze, s katerimi gradi razpoznavne podobe. Skrbno izbrane barve nas v gibki igri svetlobe in sence zapeljejo v prav posebna stanja. Vsak motiv krajine objema edin- Učiteljice prvih razredov: Mihaela Bratuša, Jasna Cvitanič, Mateja Gabrovec RAZSTAVA LIKOVNIH DEL UPORABNIKOV VDC DORNAVA Prvega septembra je v avli OŠ Markovci potekala otvoritev razstave likovnih del uporabnikov VDC Dornava. Ti pod men- Foto: GZ 24 | Št. 4, september 2022 stvena atmosfera. Slike, ki bi lahko človeka kaj hitro zaposlile z mislimi o neizmerni moči narave, prekriva odeja toplega sloga. Avtorji potrjujejo, da moč likovnega izražanja presega družbene meje. Tudi če v maniri postmodernizma avtorja zaobide-mo, je jasno, da gre za dela, ki so sama zase vredna pozornosti, kompleksne obravnave ter, upajmo, še kakšne vidnejše razstave. Dela bodo v avli OŠ Markovci na ogled do konca septembra. Vljudno vabljeni! Olga Zorko, prof. lik. um. MOJE POČITNICE Ko letos odšli smo iz šolskih klopi, nasmejani v te počitniške dni, si niti najmanj nismo predstavljali, da se bomo čez 2 meseca že na šolo pripravljali. Julija smo se s planinci odpravili na Jezersko in tam šotore postavili. 6 dni smo po gorah hodili in veselo brez elektrike taborili pa se tudi o pomoči v gorah učili ter marsikaj novega odkrili. Avgusta smo se z družino odpravili na Pag na morje. Imeli smo se zelo fino, a šlo je samo še na bolje. V Nemčiji sem tudi preživela čas, s sestrično na vlakcu smrti sva kričali na ves glas. Bilo je zelo zabavno, a glede na bližino šole prav nič mikavno. A še prehitro šola je prišla in septembra prvega spet smo se vrnili, da bi se kaj novega naučili. MOJE POČITNICE Po koncu šole vsi domov smo odhiteli, da bi čim več od počitnic doživeli. Sonce je vroče žgalo, in nam v mlade oči posijalo. A nič zato, skočili smo v vodo toplo. Po rojstnodnevnih zabavah smo hodili, in nova prijateljstva tam sklenili. Na morje smo se odpravili, in veliko denarja tam zapravili. Hodili smo v toplice, nad nami pa so žvrgolele ptice. Julij res hitro je minil, ter za seboj lepe spomine pustil. A brez slabe volje, od zdaj gre še samo na bolje. Po piknikih smo hodili, pijačo delili, in s tem nov sončen dan pridobili. Konec je že pred vrati, gremo v trgovine, novih šolskih potrebščin izbrati. Vsako veselje se nekje začne, ampak to je na žalost, konec te pesmice. Luka Stolec 8.b MOJE POČITNICE Moje počitnice so bile zanimive, pestre in polne lepih doživetij. Letošnje leto sem bila veliko na morju, na Hrvaškem. Hitro po koncu šole smo se z družino odpravili na morje. Prvi dan smo se na morje peljali jaz, bratec in mami. Ati je zaradi službe prišel en dan pozneje. Ko smo prispeli, smo razpakirali kovčke in se razko-motili. Hitro smo pojedli kosilo in se preo-blekli v kopalke. Komaj sem že čakala, da zaplavam v morju, saj je bila voda kristalno čista. Veselila sem se tudi supanja, saj smo imeli v bližini dva manjša otoka, ki sem si ju želela raziskati. Po plavanju in supanju smo se vrnili v mobilno hišico. Tam smo se stuši-rali in uredili za v mesto. V mestu je bilo veliko ljudi in stojnic z igračami. Kmalu smo postali lačni, zato smo odšli v restavracijo. Tam smo jedli pice, ki so bile odlične. Zaželeli smo si še nekaj sladkega, zato smo odšli na sladoled. Po lepem večeru v mestu, smo se odpravili nazaj v hiško, kjer smo se preoblekli v pižame. Z bratcem nikakor nisva mogla zaspati, saj sva nestrpno čakala, da pride ati. Po nekaj urah čakanja je ati končno prispel. Z bratcem sva ga bila zelo vesela, vendar ko sva zraven njega zagledala še najino sestrično, sva postala še bolj navdušena. Tisto noč sem komaj zaspala, saj sem komaj čakala na drugi dan. Takšen je bil moj prvi dan na morju. Tudi ostali dnevi so bili zabavni, ampak ta se mi je zaradi presenečenja najbolj vtisnil v spomin. Verjamem, da tega trenutka še dolgo ne bom pozabila. Aneja Plohl, 9.a MOJE POČITNICE Počitnice so trajale od konca junija do začetka septembra. V teh počitnicah se je zgodilo veliko lepih trenutkov. Na začetku počitnic smo se jaz, moja brat in sestra, naša bratranca, naša teta ter naša babi odpravili na morje v Portorož. Ko smo bili tam, smo velikokrat odšli na sladoled in v lunapark. Vsak dan smo šli tudi na plažo. Trikrat smo obiskali tudi mesti Piran in Izola. Ko smo prišli domov, smo se takoj naslednji dan z družino odpeljali na morje na Hrvaško. Tam smo ostali deset dni. V teh desetih dneh smo se veliko kopali, nekajkrat odšli v mesto Split, enkrat pa smo šli na letališče blizu Splita. Odšli smo pogledat tudi slapove reke Krke. Na tem dopustu mi je bilo zelo všeč. Preostale dneve počitnic pa sem preživela doma. Vsak dan sem pripravila kosilo, včasih pa sem tudi kaj počistila. Tudi s sošolkami sem se veliko družila. Pri dveh sošolkah sem tudi prespala, onidve pa pri meni. Prespala sem tudi pri babici in dedku. Med počitnicami sem bila na dveh veselicah, so pa tudi nekateri sorodniki in sošolke praznovali rojstne dneve tako, da sem bila tudi na nekaj rojstnih dnevih. Te počitnice so bile zelo zanimive in zabavne. Žal pa so tudi te počitnice minile zelo hitro tako kot vse druge, a z veseljem bi jih še enkrat ponovila. Urška Majer, 8.a MOJE POČITNICE V tem spisu bom govorila o vsem, kar se je dogajalo med počitnicami. Nekje bo žalostno, veselo, razigrano itd. Začela bom, kar na začetku. 28. 6. 2022 je v prometni nesreči umrla moja sošolka Ti-ana. Bilo mi je zelo hudo, ko sem slišala za nesrečo. 4. 7. 2022 pa je bil njen pogreb. Seveda smo se z učiteljico Mihaelo dogovorili, da se dobimo na vrteškem parkirišču. Ko smo se vsi zbrali, smo šli v vežico. Vsem je bilo zelo hudo. Jaz in Julija sva imeli govor, katerega sva morali zvaditi in zbrati pogum, da sva ga prebrale. Bilo nama je zelo težko, a sva s cmokom v grlu prebrali do konca. Ta dan nam bo vsem ostal v spominu. Avgusta sem tudi šla prespat k sestričnama Kaji in Miji. Z bratom Anejem sva tam bila 4 dni. Potem sta Kaja in Mija prišli spat tudi k nam, zraven pa še bratranec Anže. Bilo pa je nam vsem otrokom zelo zanimivo, saj smo se kdaj pa kdaj tudi kam odpravili. Seveda pa sem bila tudi malce z družino. Odpravili smo se v toplice Banovci. Z nami pa je bila sestrična Kaja. Tam smo bili en dan, saj smo imeli enodnevne karte. Otroci smo bili večinoma na toboganih, na sladoledu ali pa na ležalnikih. V toplicah mi je bilo zelo zelo fajn in še bi šla kdaj tja. Zadnji dan, ko sva z bratom Anejem spala pri sestrični, smo šli na Avguština. To je v Halozah. Tam je bilo veliko stojnic in pijače. Vse to pa so organizirali gasilci. Tam sem srečala učiteljico Natašo Lačen. Srečala pa sem tudi Lano Zagoršek iz 7.a razreda. Tam mi je bilo zelo fajn in zanimivo. Moje počitnice so seveda, kot sem rekla na začetku, bile žalostne, smešne, zanimive in razburljive. Bile so mi res posebne počitnice. Nuša Kozel, 6.a MOJE POČITNICE Bilo je 15. avgusta ob 3:00, mami je vse zbudila in smo se pripravili, da gremo v Fil- Št. 4, september 2022 I 25 UST IZ MARKO y CE V POCITNICE V začetku julija smo se jaz in moja družina odpravili na morje. Vsako jutro smo šli v pekarno po kruh in potem smo se šli kopat. Tam je bil pomol, kjer sva jaz in moj prijatelj Maj skakala. Lovila sva rakce ter iskala školjke. Špricali smo se z vodnimi pištolami in se obmetavali z vodnimi baloni. Vozili smo se z kolesi, kotalkami in skiroji. Prišel je čas, da smo šli domov. Spakirali smo prtljago in se odpravili domov. Ko smo prišli domov, sva s sestro šli k babici na počitnice. Tam sva se igrali s sestričnama Ano in Aljo. Jedle smo sladoled in se igrale s psičko Belo. Potem sva šli k drugi babici. Tam je tudi prespala sestrična Aneja. Pripovedovale smo si zgodbe, se vozile in se igrale. Šli sva domov. Potem smo šli v toplice Aqualuno. Tam je bilo veliko toboganov, med tobogani je še bila drča. Najbolj mi je bila všeč gusarska ladja. Bilo je veliko bazenov In tekmovanje v spuščanju drč. Sestrična Aneja in babica sta bili na obisku in smo se zmenile, da bomo šle v Arbadapark. Tam smo se imele zelo lepo, skakale smo v penice, skakale na trampoline in se igrale na gradu. Šle smo tudi v nekaj trgovin. Na koncu počitnic sem si šla kupit vse, kar rabim za šolo. Ovila sem si zvezke, pripravila peresnico. Povabljena sem bila k ses-trični na rojstni dan. Ajda Pihler, 4.b ip Jakob na hrvaško obalo. Z avtom smo se vozili od 6 do 10 ur. Vožnja do meje je bila dolga , saj je pred nami bilo veliko avtomobilov. Po par postankov in prevoženih 400 km smo prispeli na cilj. Po namestitvi v apartma, smo oblekli kopalke in odhiteli na plažo. Po par urah zabave v vodi smo odhiteli na kosilo v bližnjo restavracijo. Po kosilu se mi je prilegel kratek počitek. Zvečer smo se uredili in se ob obali odpravili v mesto. Med potjo v mesto, smo si vsako noč privoščili razne jedi in igralne igre. V mestu je vsako večer lepo poskrbljeno za turiste, saj se vsako noč dogaja nekaj drugega. Ogledal sem si njihove narodne noše, poslušal priznane glasbene skupine, kupoval na tržnici ter poskušal njihove morske specialitete, ki so jih pripravljali tik ob morju. Tako so mi dnevi hitro minevali, pa vendar sem se imel zelo prijetno. V teh počitniških dneh na morju sem spoznal 4 nove prijatelje 2 Nemca in 2 Slovaka. Z njimi sem se srečeval vsak dan. Po naključju sem srečal starega prijatelja od lani, katerega sem se zelo razveselil. Tako je minil lep čas, poln lepih trenutkov in spominov na morju in napočil je čas, da se odpravimo domov. Spakirali smo stvari, se usedli v avto, odpeljali proti domu v upanju, da se drugo leto spet vrnemo. Tilen Fridauer 6.b MOJE POČITNICE NA MORJU Počitnice so se začele 26. 6. 2022., na morje pa smo se odpravili 10. 8. 2022. Pred morjem se mi je zgodilo še veliko zanimivih stvari, a o tem kdaj drugič. Ko je napočil čas za odhod na morje, pa se je že začelo ... Pakiranje je vedno nadloga, ki jo je treba z dobro voljo in navdušenjem odpraviti. In to smo tudi storili. Kovček je bilo zelo težko zapreti, a smo tudi to težavo rešili.Spakirali smo tudi vse ostalo in šli za kratek čas počivati, pa ne za dolgo, saj smo ob 3:30 že vso kramo zložili v prtljažnik in odšli na 5-urno pot. In sicer šli smo na hrvaško, pri mestu Primošten blizu Splita. Tam smo bivali v apartmaju 7 dni. Tam smo se imeli zelo lepo. Lepe plaže,toplo sonce in malo manj toplo morje, a smo se vseeno kopali, šli vsak večer malo na sprehod po mestu, pojest kaj dobrega, ali na pijačo in sladoled. Pa je že prihitel 17.avgust, dan odhoda.Bila sem malo žalostna, ker je na morju zelo fajn, ampak vesela, ker bom končno lahko videla prijatelje, sorodnike. Na morju mi je bilo super, a doma je najlepše. Glorija Horvat, 8.a Foto: GZ 22. septembra smo v Športnem parku Zabovci izvedli vsakoletni jesenski kros. MOJE POČITNICE Po devetih mesecih sedenja v klopeh je na vrata končno potrkal 24. junij, dan o katerem sanja vsak otrok. Če ste nekateri pozabili, kakšen božanski občutek je to, vam bom malo osvežila spomin. Ni več vstajanja ob šestih zjutraj. Ni več švicanja od kolesarjenja do šole. Ni več stresa, ko čakaš, da ti profesorica pove oceno iz matematike. Zdaj je še samo spanje do poldneva. Moje počitnice so potekale približno takole: Najprej smo šli na morje, na Hrvaško v vas Stara Novalja. Bilo je nenormalno vroče. Večino dneva smo morali biti v apartmaju, zato ker so se čevlji od vročine kar lepili na asfalt. Morje pa je bilo podobni juhi, v njej je plavalo meso in zelenjava, a pa še vroče je bilo. Bil je peti dan našega bivanja na morju in moja mama je dobila vročino! Ata je šel v lekarno po covid teste in še preden smo se zavedali, smo imeli vsi korno. Ni nam preostalo drugega, kot pa da spakiramo in »via Slovenija«. Zaradi bolezni se nisem mogla udeležiti Angleškega tabora, na katerega bi šla takoj po morju. Ko sem se pozdravila, sem pa že spakirala moj največji nahrbtnik in »gojzarje« ter šla v Podbukovje na skavtski tabor. Tam sem se polno novega naučila in predvsem zabavala in celo enkrat poročila. Na taboru smo imeli tudi en pohod do Brezovega dola. Osem kilometrov smo prehodile v približno štirih urah in se imele izvrstno. Po taboru sem bila spet en teden doma in že smo šli na morje, spet. A tokrat smo ostali do konca. Tam sem našla največjo, živo jakobovo školjko, ki sem jih kdaj videla. Tokrat ni bilo tako vroče kot zadnjič, je pa bila sezona in turistov je bilo več kot komarjev v moji sobi. Za morjem pa sem šla na MGT v Markovcih. Polno smo peli in vsak dan imeli neke aktivnosti. Na žalost pa se nisem mogla udeležiti koncerta, saj sem prej zapustila tabor, ker sem naslednji dan šla na STZV -skavtski tabor za vodnike. En teden sem se usposabljala za vodnico in učitelji tam so res pametni, odgovorni in res vedo, kaj delajo. Tabor je bil v Dolenji. Iz cele Slovenije so za izobraževanje izbrali mene in še 35 otrok moje starosti. Tabor je bil fizično in tudi psihično težek, a vseeno poučen. Ko sem prišla domov, je bil že 26. avgust. Zadnje dni počitnic sem preživela kar se da sproščujoče. S tem, ko pišem ta spis, je že 8. september in že ne vem, kam čas beži. Lana Podrenek, 9.a 26 | Št. 4, september 2022 MOJE POCITNICE Ko se je končalo šolsko leto, smo se vsi z nasmeški na obrazu odpravili domov. Takrat so se začele počitnice. Moje počitnice so se začele s kampiranjem na domačem vrtu. Bilo je zelo zanimivo, saj smo imeli zelo pozna večerna kopanja in večerje. Gledali pa smo tudi sončne vzhode in zahode. Potem pa se je že začel julij. Večino julija sem pazila svojo sestrično Laro in bratranca Tima, ker njuna starša večino časa delata. Enkrat pa sem prespala tudi pri bratrancu Valentinu. Počasi pa se je že približeval konec meseca in odpravili smo se na morje. Šli smo za dvanajst dni. Dvkrat smo si tudi najeli čoln. Prvi dan na čolnu nas je skoraj ujelo neurje, drugi dan pa smo si ogledali večino južnega dela hrvaške obale. Na morju sem spoznala tudi Pio in Aleksa. Z njima, svojo sestro Sašo in Valentinom smo ilegalno plezali po vodnih igralih, si ogledali nogometno tekmo, se kopali v nevihti, spoznali pa smo tudi psa Bubija in Bobna, katerima smo imena dali kar sami. Smo pa tudi marsikaj ušpičili. In tako se je približal začetek avgusta in tudi odhod domov. Že takoj naslednji dan doma je imel moj boter Matej rojstni dan. Za darilo smo mu pripeljali odojka, ki se je po poti k njim pekel na žaru. Potem se je že začel poletni glasbeni tabor, na katerem smo se imeli super, saj smo se veliko družili, skupaj peli in se zabavali. Konec avgusta pa sem šla z botrom, botrco in Valentinom na jezero Jasna, v katerem se na žalost nismo mogli kopati zaradi prenizkih temperatur vode. Potem smo se še odpravili v Kranjsko Goro in v Koper. Ampak ker v Kopru nismo našli parkirnega prostora, smo se odpravili še v Portorož in se malo sprehodili po plaži. Počitnice so bile polne novih spominov in izkušenj. Potem pa se je že začela šola in vsega lepega je bilo konec. Jasna Bratuša, 9.a Ko sem prišla domov z morja, sem naslednji dan imela že prvi dan Angleškega tabora, ki je potekal na OŠ Mladika Ptuj. Bili smo punce in fantje, različnih starosti, iz različnih krajev. Prišli so tudi Američani, ki so se z nami pogovarjali ter delili svoja doživetja v njihovem življenju. Prvi dan sem še spoznavala ljudi, a naslednje dni je bilo že super. Bilo je zelo zanimivo, poučno ter zabavno, saj je potekalo v angleškem jeziku. Spoznala sem veliko dobrih prijateljev, s katerimi sem doživela veliko lepih trenutkov. Tam sem srečala tudi Živo, s katero sva bili najboljši prijateljici v vrtcu. Bili sva zelo veseli ponovnega srečanja po dolgih letih. Kamp je trajal 5 do 6 dni in lahko vam povem, bilo je nepozabno in se res veselim naslednjega leta. Nato sem šla z mamo in Damijanom v Bosno in na Hrvaško. Bilo je kot kakšno potovanje, saj smo vsak drugi dan bili na drugi lokaciji. Prvi dan smo bili v Bosni in sicer v Jablanici. Tam smo si ogledali muzej ''Bitka za ranjenike na Neretvi'' ter most, ki so ga med vojno podrli, da nasprotniki niso mogli čez reko. Naslednji dan smo se odpravili v Mostar. Tam sem že bila kar nekajkrat, saj je zelo lepo. Seveda ima- POCITNICE Vsi smo se veselili konca šole, saj se v tistem trenutku nismo zavedali, da se ne bomo videvali vsak dan in da bo vsak šel po svoje, na svoje počitnice. Tako so se počitnice začele in kar hitro minile. Na zadnji šolski dan sem šla na morje in sicer z očetom. Šla sva na otok Pag, ki je na Hrvaškem. Tam sem preživela devet zabavnih dni, saj je bilo lepo, sončno vreme in tam so bili prijatelji, s katerimi sem se družila. * ' Xîâi.....^ÎPP^fï' 9 jo tudi božanske čevapčiče. Zvečer smo se sprehodili med stojnicami, ter si ogledovali razne stvari. Posebnost mosta v Mostarju je ta, da posamezniki skočijo v vodo z močnim tokom in s tem naredijo za ljudi prizor. Nadaljevali smo pot na Hrvaško, vendar smo pred tem šli v Titov bunker. Tam nas je vodila vodička ter nam razlagala, kaj oz. čemu je vsaka soba bila namenjena. Po ogledu smo nadaljevali svojo pot do Baške vode na Hrvaškem, kjer smo prespali dva dni. Čez dan smo bili na plaži, zvečer pa smo šli na koncert Gorana Karana. Naslednji dan smo odšli v Pirovac, k stricu in teti, kjer smo se kopali in si pekli na žaru. Tam smo bili do večera in nato šli do apartmaja, kjer smo prespali. Ko smo se zbudili, smo šli na zajtrk ter se odpravili na pot proti domu. Konec meseca julija je prišel dan, ko sva z Lano šli na koncert Siddharte, Neishe in Zorana Caliča. Takrat bi morali tudi imeti koncert skupina Joker out, vendar so morali prestaviti na 2. september, zaradi okužbe člana skupine s covidom. Na koncertu je bilo super, tudi Bojan (pevec iz Joker outa) se je prišel opravičit, ker jih ni bilo in zapel eno pesem s skupino Siddharta, kot presenečenje. Takrat sem se tudi slikala z njim. Po koncertu sem čez dva dni šla z mamo in Damijanom na morje v Rabac, kjer smo bili pet dni. Z nami sta tudi bila naša psa Coffee in Shanti. Bilo je zelo vroče, kopali smo se v bazenu in uživali v poletju. Nato sem čez par dni šla na morje z očetom, ki je potekalo podobno kot prvič. Med počitnicami sem se imela zelo lepo. Na žalost so hitro minile, vendar sem vseeno komaj čakala, da se spet vidimo s sošolci in sošolkami. Lynn Petek, 9. r Utrinek s prvega šolskega dne Servis gospodinjskih aparatov, elektronskih naprav in TV/LCD Ljubojurics.p Borovci 56b 2281 Markovci Tel.:041-631-571 Št. 4, september 2022 I 27 UST IZ MARKO y CE V V tednu od 12. do 16. septembra je generacija petošolcev z razrednikoma, imeli vse dni pester nabor aktivnosti. Naužili so se plavanja v morju, si ogledali spremljevalko in športno pedagoginjo teden dni preživela v šoli v naravi na slo- soline in se naučili za nekaj dni bivati kot ena velika družina. Nekaj utrinkov s venski obali, v Simonovem zalivu. Mladi šolarji pravijo, da je bilo super, saj so šole v naravi najdete na spodnjih fotografijah. Jesensko delovanje OORK in Župnijske Karitas Večina društev si je po dopustu in počitnicah zadala naloge in cilje za jesensko in zimsko delovanje. Ravno tako smo prostovoljci RK in sodelavci župnijske Karitas imeli v septembru skupni delovni sestanek, da smo se dogovorili za načrt dela v prihodnjih mesecih. Veselilo nas je, da smo se sestali v velikem številu in tako lažje planirali dogodke. V oktobru se bomo udeležili dekanijskega srečanja Karitas sodelavcev pri sv. Lovrencu v Juršincih, pripravili stojnice »Drobtinic« ob svetovnem dnevu hrane, imeli skupni izlet z RK Go-rišnica in pomagali pri pripravi 150. letnici naše fare. Sledilo bo razdeljevanje hrane EU v novembru, morda že v oktobru, če bo prispela, začeli sodelovati z osnovno šolo, se udeležili dobrodelnega Karitas koncerta v Celju in na Ptuju, aktivni bomo v Tednu Karitas. V decembru bomo pripravili medgeneracijsko druženje v domu starejših v Muretincih, pisali praznične voščilnice starejšim občanom oz. faranov in jih počastili z obiski po domovih. Zadali smo si nalogo, da naše delo predstavimo širše, še posebej mlajšim, in tako pridobimo nove člane. Zelo je pomembno, da se ljudje zavedamo, da smo v srcu čutni in da smo pripravljeni pomagati drug drugemu. Predlogov in idej je veliko, trudili se bomo, da jih bomo poskušali izvesti čimveč. Kako nam bo uspevalo, vas bomo seveda sproti obveščali. Želimo vam vse dobro, sodelavci župnijske Karitas in člani OORK Foto: Marija Prelog Skupni delovni sestanek OORK in župnijske Karitas 28 | Št. 4, september 2022 Poceni potovati - prostovoljno delo Foto: Mateja Toplak Letos julija sem postal prostovoljec znane verige hostlov v Italiji. To pomeni, da v zameno za svoje delo nisem dobil plačila, odstopili pa so mi posteljo in dva obroka hrane. Gre za obliko dogovora, ki se je razmahnil s pomočjo (plačljivih) spletnih strani, kot sta Workaway in Worldpackers (ter seveda brezplačnih alternativ - kot so na primer Facebook skupine). Osnovna ideja je omogočiti mladim (in manj mladim) popotnikom, da bi si lahko privoščili biti več kot zgolj bežen turist kraja, v katerega pripotujejo. S pomočjo takšnega dogovora sem en mesec živel v starem središču Firenc, v zameno pa sem »delal« 25 ur na teden. Besedo dajem v narekovaje, ker je to »delo« pogosto vključevalo posedanje z gosti hostla in brezdelno pohajkovanje od bara do jedilnice in terase. Poudariti velja predvsem to, da ponudniki prostovoljskega dela razumejo, da prostovoljne delovne sile ne gre izkoriščati, temveč je v zameno treba ponuditi lepo in kulturno bogato izkušnjo, tudi kdaj popustiti in prostovoljcem dovoliti, da se zabavajo. Tako so bile moje obveznosti v hostlu, poleg čiščenja bara in jedilnice, tudi zabavne: vodenje karaoke noči, peka na žaru, sprehodi ob sončnem zahodu, organizacija beer ponga ter podobnih pivskih iger in seveda vodenje tekmovanja v delanju brusket (kruhkov, obloženih s paradižnikom in česnom). Ob takšnih večerih sem se lahko bolj ali manj prosto družil z gosti in ko sem končal z delom, sem zbrano skupino vodil v nočni klub na drugi strani mesta, kjer smo izkusili še pestro nočno življenje. Kjer pa ponoči romajo žurerji, se čez dan dogaja kultura. Pogosto sem opazoval čudovita pročelja stavb okoli trga Signorie, kjer se je zavoljo glasbenega festivala bohotila klasična glasba raznih evropskih orkestrov. Zgolj nekaj metrov proti slikovitemu mostu Ponte Vecchio sta nežne balade ubirala lokalna violinistka in operni pevec, na mostu pa so ulični glasbeniki uganjali poskočni jazz. Tako sem lahko dolge večere krožil med trgom in mostom ter se polnil z glasbo, v spokojni samoti, ki sem jo cenil še toliko bolj, ker sem bil večino časa vpet v direndaj tega cirkusa, ki smo mu pravili hostel. Na koncu lahko rečem, da sem pravzaprav izkusil najboljše iz obeh svetov - mesto živi podnevi in ponoči. To je bilo tretjič, da sem v tujini opravljal prostovoljno delo. Lani sem prostovoljsko delo opravljal na Norveškem, kjer sem starejšemu paru pomagal z deli okoli hiše - še zdaj me greje misel na to, kako sta mi pustila v gore, kadarkoli nas je presenetilo sonce, preprosto zato, da bi z zamrznjenih fjor- dov odnesel najlepše trenutke. Še leto pred tem pa sem na Kitajskem skrbel za otroka mlade družine in so me ves čas vozili po zgodovinskih mestnih jedrih in kulturnih dogodkih - ne zgolj zato, da bi se otrok učil, temveč tudi zato, da bi jaz imel karseda lepo in vredno izkušnjo. Po treh izkušnjah s prostovoljnim delom v tujini lahko zatrdim naslednje: vrsta dela nam lahko omogoči lep način potovanja, ki ne ogroža stanja na našem bančnem računu, poveže nas z lokalnimi ljudmi - ter seveda najpomembneje, pusti nam dovolj časa in energije za to, da doživimo vse tisto, kar smo si obetali od svojega potovanja. Verjetno na koncu dneva doživimo še več. Aljoša Toplak V izdihljajih poletja čez lužo Ali ste si kdaj predstavljali, da boste za to, da boste videli in objeli svojega prijatelja, prepotovali 10.000 km? Naša pot se je začela 6. septembra, ob 3.33 zjutraj, ko smo v Zabovcih v nekoliko živčni tišini srkali vročo kavo, vsak pri sebi pa je premleval, kaj nas čaka v prihajajočih tednih, tam nekje daleč - čez lužo. Še pred svitom smo se Gaj, Marko in Rebeka odpravili 10.000 kilometrov proč od doma - po Tilna. Po dobrih desetih urah med oblaki smo se vsi štirje kompanjoni (z)našli v Miamiju, v ameriški zvezni državi Floridi. Ob čustvenem snidenju s Tilnom se je naša avantura začela. Navdušeni nad visokimi zgradbami smo se že prvi dan, ki smo ga preživeli na zloglasnem Miami Beachu, naučili, da nikoli ne smeš pozabiti na kremo za sončenje, ob tem pa je treba dvakrat premisliti, kje si boš privoščil hladno pivo, saj so prenagle odločitve lahko zelo boleče za denarnico. Miami si bomo zapomnili po turističnem vrvežu ter celodnevnem in celovečernem dogajanju. Naša pot se je nadaljevala proti 1300 kilometrov oddaljeni prestolnici Washington. Pot, ki bi jo z letalom sicer opravili v dveh urah, smo nadomestili s se-demindvajseturno vožnjo z vlakom. Če se sprašujete, kako smo preživeli dolgih 27 ur, vam lahko zaupamo, da smo si ogledali kar dva prenosa tekem naših od-bojkarjev na svetovnem prvenstvu, si povedali malo morje vicev in odkrili vsaj 136 poz in načinov, kako spati sede. Po dolgi poti smo prispeli v bogato zgodovinsko in mogočno mesto, ki nas je s svojo veličastno arhitekturo in številnimi muzeji pustilo odprtih ust. Po dneh muzejskega raziskovanja (med vsemi se nas je najbolj dotaknil muzej holokavsta) nas je pot (ponovno z vlakom, vendar tokrat le pičli dve uri) vodila v mesto, od katerega si nismo obetali prav dosti, vendar nas je takoj navdušilo. Ob misli na Philadelphio smo si predstavljali, da se bomo prehranjevali le s Philadelphia kremnim sirom, pa je bila realnost precej drugačna, saj slavni sir sploh ne prihaja iz tega mesta. Kljub temu, naše brrbonči-ce niso bile nič prikrajšane, saj smo na lokalnem marketu doživeli edinstveno kulinarično izkušnjo, ki jo privoščimo prav vsakemu izmed vas! Po dneh, ko smo Philadelphio prečesali po dolgem in počez, nas je pot vodila še na zadnjo lokacijo našega potepanja po ZDA. V mesto, tisočih kultur, v mesto, ki nikoli ne spi - v zloglasni New York. V največjem ameriškem mestu smo se znašli skoraj tako dobro, kot Kevin iz filma Sam doma. Občudovali smo več sto metrov visoke stolpnice, se sprehodili čez več kilometrov dolge mostove, se gnetli skozi gruče ljudi na prehodih za pešce in uživali v minimalističnem koščku narave ter svoje brbončice znova razvajali na lokalnih marketih. Po slabih treh tednih potovanja po vzhodni obali ZDA, 20.000 preletenih kilometrih, v povprečju dnevno prehojenih 15 kilometrih in z vlakom prevoženih 2245 kilometrih, se vsi štirje popotniki strinjamo, da se neizmerno veselimo domače goveje juhe, sveže domače zelenjave, domače glasbe, čudovite narave, predvsem pa ljudi, ki pričarajo to domačnost. Tilen Forštnarič, Marko Pem, Gaj Herman in Rebeka Mikša Št. 4, september 2022 I 29 UST IZ MARKO ^CE V Nasmeh in iskrice v očeh Reportaža Špele Vrtačnik o prostovoljnem delu na na Madagaskarju Lansko leto sem se v okviru programa POTA še s tremi dekleti odpravila na prostovoljstvo v Ukrajino. Doživela sem res enkratno izkušnjo, spoznala čudovite ljudi in se ogromno naučila. Ravno zaradi tega sem se odločila, da tudi letos poletje preživim na podoben način in se spet odpravim na prostovoljstvo v tujino, tokrat na Madagaskar. Januarja sem spoznala še šest ostalih deklet, s katerimi smo se tekom leta pripravljale na naš odhod - zbirale smo finančna sredstva, ki smo jih potem nakazale slovenskim misijonarjem, načrtovale oratorije in igre za otroke, se med seboj spoznavale in se pozanimale o tem, kakšna kultura in delo nas sploh čaka. Meseci so tekli in hitro je bil tukaj 22. julij, ko smo se odpravile. Po maši pred odhodom smo se s polnimi potovalkami barvic, voščenk, škarij, zdravil in prve pomoči odpeljale do Brnika. Z nami je šel tudi slovenski misijonar Janez Krmelj, ki se je trenutno mudil v Sloveniji, sicer pa že več kot 33 let deluje na Madagaskarju. Po dveh dolgih in enem krajšem letu smo končno prispeli v glavno mesto Madagaskarja - Antananarivo. Prvih nekaj dni smo preživele v Akamasoi, ki je na obrobju glavnega mesta in kjer deluje Pedro Opeka. Imele smo ga čast spoznati in z njim povečerjati; poigrale smo se s tamkajšnjimi otroki in prisostvovale pri nedeljski sveti maši. Imeli so birmo, tako da je bila maša še posebej slovesna in še bolj obiskana kot sicer. V glavnem mestu smo zamenjale denar in nakupile zadnje stvari za oratorij, potem pa se odpravile proti jugu. Po dveh dnevih in pol vožnje, veliko blata in slabih cestah smo končno prispele v Ampitafa na misijon Janeza Krmelja. Tam smo izvedle svoj prvi oratorij. Na Madagaskarju je življenje veliko bolj nepredvidljivo kot pri nas in vedno znova smo bile nad marsičem presenečene. Eno od večjih presenečenj je bilo to, da bo na oratoriju okrog 450 otrok in ne 200, kot smo pričakovale. To je bil kar velik zalogaj, saj nas je bilo le 7, ampak smo kljub temu uspešno izvedle kateheze, igre, delo po skupinah in delavnice. Bilo je naporno, ampak smo dobile ideje za izboljšave za naslednje oratorije. Otroci so bili navdušeni, njihove bleščeče oči in nasmejani obrazi pa so bili dokaz, da so uživali. Po oratoriju pa nismo dolgo počivale, saj smo se že naslednji dan odpravile naprej. Na Janezovem misijonu smo izvedle še dva oratorija v podružnicah. Najprej smo se odpeljale do Vatanata, do katerega smo za 34 kilometrov potrebovale kar tri ure. Peljale smo se preko potočkov, kamnov, blata, po malih stezicah in ogromnih hribih. Nekaj dni kasneje smo se odpravile še do Ambotolave. V obeh krajih je bilo kot v »stari zavezi«. Spale smo v leseni kolibi, vode in elektrike seveda ni bilo, do stranišča pa smo morale nekaj minut stran ali celo na sosednji hrib. Ne glede na to, da tam živijo zelo skromno, pa so nas izjemno lepo sprejeli. Otroci so nas pričakali z nasmeški na obrazih in nam za dobrodošlico zapeli. Spet jih je bilo krepko več kot pričakovanih 200, ampak so nam nji- hove iskreče oči dale toliko energije, da smo uspele vse uspešno izvesti. Po treh tednih na Madagaskarju smo se poslovile od Janeza Krmelja in se podale naprej proti vzhodu. Srečale smo se z Janijem Mescem, ki je prav tako slovenski misijonar in pri njem izvedle še dva oratorija. Tudi tukaj je bilo ogromno otrok. Na vseh petih ora-torijih skupaj jih je bilo okrog 2000. Zanimivo se mi je zdelo, kako malo je potrebno, da tamkajšnje otroke razveseliš - samo pogled, nasmešek, dotik ali bans, ki smo ga ponovili že neštetokrat, ampak je otrokom še vseeno zanimiv. Po zadnjem delovnem tednu smo se odpravile na zahod na kratek turistični del, da bi se malo odpočile. Ogledale smo si baobabe in uživale na plaži. Imele smo se lepo, ampak priznam, da sem kar pogrešala glasno petje otrok, njihov smeh in vriskanje, ko mednje vržeš balone ali prineseš žogo. Še dobro, da smo se nekaj dni pred letom domov odpravile proti glavnemu mestu in smo lahko zadnje dneve preživele v Akamasoi med otroci. Med njimi smo si lahko spet napolnile baterije, se malo pomladile in doživele še zadnje dogodivščine. S koncem avgusta pa se je končal tudi naš projekt. 30. avgusta smo se tako s težkimi srci podale na letališče. Čeprav sem se veselila vrnitve domov, sem kar težko zapustila Madagaskar. Ni se bilo lahko posloviti od otrok s širokimi nasmeški na obrazih, ki dajejo najmočnejše objeme na svetu in jim iz oči žari toliko veselja, dobrote in ljubezni. Pri igri z njimi kar pozabiš na tiste modrice na hrbtu zaradi rukanja med vožnjo, na vso vlago in blato, na že dolgo neoprane lase, na podkožne bolhe, ki se skrivajo v pesku in na vse ostale težave, ki se ti v Sloveniji zdijo ogromne. Čeprav nimajo veliko, so mi tamkajšnji ljudje dali veliko več, kot sem lahko sama dala njim. Zahvaljujem se vsem, ki ste nas vzpodbujali, darovali finančna sredstva ali šolske potrebščine in ostale stvari, ki smo jih odnesle s seboj. Vse zbrano je bilo v celoti namenjeno za misijone slovenskih misijonarjev in oratorije. Hvala, da ste posredno pomagali, da so bili otroški nasmeški nekoliko večji, njihove oči bolj vesele, njihovi želodčki pa malo bolj polni. Špela Vrtačnik 30 | Št. 4, september 2022 NAGRADNA KRIŽANKA Spoštovani bralci, tudi v tokratni številki smo za vas pripravili NAGRADNO križanko. Vabimo vas, da jo rešite ter geslo pošljete na elektronski naslov markovski.list@gmail.com. Prvi trije nagrajenci bodo prejeli simbolične nagrade podjetja Validus vita iz Bukovcev. Nagrajence bomo obvestili po elektronski pošti. Veliko uspeha pri reševanju! Dolžni smo vas sporočiti še izžrebance julijske nagradne križanke. Geslo križanke je bilo: R FIT FITNESS AND GYM BUKOVCI. Simbolične nagrade podjetja R-fit fitness and gym iz Bukovcev prejmejo naslednje zvesti bralci: Majda Kekec, Katja Kovačič in William Venne. Simbolične nagrade prejmete na sedežu podjetja v Bukovcih. Iskreno čestitamo nagrajencem! Uredništvo Avtor: Aleš MILOŠIČ LIST IZ MARKOVCEV KINO 10. ČRKA IME MESSIJA OLGA MEZNARIČ SLAN PRIGRIZEK TRGOVEC PLOHL ORODJE ZA PRIJEMANJE JAPONSKO MESTO OZNAKA ZA BOR KRALJ ŽIVALI KATJA JUVAN ENAKI ČRKI MLADA RASTLINA OLIMPIJSKE IGRE ZDRAVILNA RASTLINA SKUPNOST DELAVCEV PEVCA KOSMAČ IN FERENGIJA MESTO V BOSNI ŽENSKO IME TADSEJ SRDINŠEK NABIRALEC FIG SODOBNIK ILIROV 16. ČRKA OČE PRVA ČRKA SESTAVINA OLJ IVO LOTRIČ MEHIŠKA DRŽAVA VELIKA BRITANIJA GEOMETRIJSKI LIK TURŠKI SENDVIČ NAŠ DENAR OZNAKA ZA DUŠIK NADALJUJ GESLO Z LEVE STRANI UREDNICA LISTA IZ MARKOVCEV SRBSKO MOŠKO IME TOVORNA ŽIVAL OZNAKA ZA FLOR PRVI VOKAL ANDREJA MAKOTER MAJHNO STOPALO KRATICA ZA TO JE EGIPČANSKI BOG SONCA NAŠE SMUČIŠČE KRALJ LAN-GOBARDOV OTROŠKA DEJAVNOST PREBIVALEC EGIPTA ŽELEZOV OKSID SMUČI IME IGRALKE HARDING ENERGETSKI CENTER MOŠKO IME ZAČETEK ABECEDE KITAJSKI ŠIROKI MEČ EVA ČERNE KMET, POLJEDELEC ANDRAŽ VEHOVAR 21. ČRKA UDO JÜRGENS TAVČARJEVA JUNAKINJA NASILNA KRAJA SREDIŠČE VRTENJA ANGLEŠKI POZDRAV STIK DVEH PLOSKEV IGRALKA DEREK ZRAČNI UDAR HRIB JUŽNO OD BEOGRADA TERME PRI KAMNIKU PEVEC NIPIČ VRSTA KRIVULJE REKA V FRANCIJI OTOK ZAHODNO OD HVARA KOLEDAR Z NASVETI VZDEVEK OLIVERJA RIMSKA PETICA VZKLIK PRI BIKOBORBI ŠVEDSKI DROBIŽ PRETAKANJE SOLZ IVAN ČELAN NAOČNIKI BEOGRAD ENAKI ČRKI OKOSTJE GLAVE 15. ČRKA ŠOLSKA PLOŠČA ZA PISANJE PESNIIK PREŠEREN 19. ČRKA PIVO STARIH SLOVANOV 1000 KG OZNAKA ZA KISIK TRETJI VOKAL DRŽAVA V JUŽNI AMERIKI CANKARJEVA PESNIŠKA ZBIRKA MALI SLOVARČEK DAO - KITAJSKI MEČ Z BLAGO UKRIVLJENIM ENOREZNIM REZILOM, KI SE PRED KONICO RAZŠIRI; TARN - REKA V FRANCIJI; BLAST - ZRAČNI UDAR; ČAKRA - ENERGETSKI CENTER V ČLOVEŠKEM TELESU; ANN - AMERIŠKA IGRALKA HARDING; BORNEOL - SESTAVINA MNOGIH ETERIČNIH OLJ; ALBOIN - LOMBARDIJSKI KRALJ KI JE ZAVZEL ITALIJO; BOLJKA - SLOVENSKI SLIKAR IN KIPAR (JANEZ); SONORA - ZVEZNA DRŽAVA V SZ. MEHIKI; Št. 4, september 2022 I 31 UST IZ MARKO y CE V Napovedujemo: VABLJENI! V nedeljo, 23. oktobra, naša župnija praznuje 150. obletnico pozidave sedanje cerkve na tem mestu. 20. oktobra 1872 je bila cerkev namreč blagoslovljena in posvečena, takrat še brez kapele, ki je bila prizidana kasneje. Na predvečer praznika bo kulturni program, posvečen kronistu Mateju Sle-kovcu, nekdanjemu duhovniku pri sv. Marku (Dragan Mikša, Alenka Domanjko Rožanc). Predstavitev s kulturnim utrinkom bo ob 18. uri v župnijski dvorani, ki jo bo pospremila tudi razstava nabožnih podobic (Stanislav Vrtačnik). Razstava bo v veroučni učilnici in bo na ogled tudi v nedeljo. Toplo vabljeni! Župnija sv. Marko niže Ptuja Foto: Kaissa Novo podobo farne cerkve in župnišča bo blagoslovil mariborski nadškof. Ob svetovnem dnevu hrane, v soboto, 15. oktobra 2022, bo tudi letos potekala akcija Drobtinica. Stojnice bodo od 8. do 12. ure postavljene na petih mestih v občini: trgovina Špic Markovci, trgovini Merkator v Mar-kovcih in Bukovcih, trgovina Natura v Stojncih in mesnica Spirala v Novem Jorku. Vabljeni! OO RK Markovci Svetovni dan hrane obeležujemo 16. oktobra Pevci, glasbeniki in plesalci Vas vabimo na r