117. iftev.
Poštnina plečana d Qctouini.
Geljje, sobota 15. oktofora 6927.
Lett» IX.
« torek,  «etr-tek  In
Stane mesečno  Din T—
ra Jnozenistvo Din 20*—.
Posatt*ezna ötevilka
I Din.
Račun poštno-čekovnega
zavoda štev. 10.666.
NOVA DOBA
Dretfalitvo
Im  npravni&tvoi
Celie
Strossmayerjeya uMca %
pritMčje.
Rokopisov   ne   vračama
Ogiasl p« tarHu.
Telefon Int štev. 65.
Pospeševanje tujskega
prometa*
Dne 7. t. m. je vodstvo tujsko-pro-
nietne zveze za mairiborsko oblast pred-
1-ožilo šiTŠomju odboru abširmo poroči-
lo o .svojem delovanju tokorn zadmjih
6 mesocev. Poročilo j« zanimivo že iz
raizloga, ker ohsega pregled delo cele,
za druotvo prve tujsko-proimetne po-
leine sezije, kakor tudi načrte zai bliž-
njo bodočirost.
Raizpravo jc vodi.l predsedniik g.
dr. Pirkmaijer. Poleg pamoštevimega
od.bora so prifiOiStvovali zastoimikii. Mi-
uiistrstva trgovine in industrije, velrke-
ga žnpana., obliawtnega odhara, trg.ov-
ske in obrtniške zbornice, paštnega
ravmateliistva., gradbene sefccije za Slo-
venijo ter mast Mari/bora iai Ptuja.
Obširna poračilai, ki .so jih po-
daii powamneznii funkcijonarji, obsega-
jo v gtaiviniih potezah najvažmiejše dole
poslovanja zvoze, katera stop a vedno
boij i.n boli) v ospredje kot vaižen go-
spodairski faktor. Praiktitčiii uspehi
propagation ega dela, ki ga vrši zveza,
so se že ietos v veeji aili mainjši msri
poznaJi w viseli tujskchproinetnih kra-
ji.h, paseihno pa v zdraivilriiščiihi, ki so
hila pvenaitrpana. To dejstvo naglaša
poslovino por.očilo, pa .se je iznašald
opetova.no fcuidi: nied raizpravaini in jc
tv.oolo podi'aigo za raan-o skleipe, karte-
riim je nanieni, uörnerifci delo zveae v
bližnjii bodočvnosti na ureditev riaših
krajev i.n poisaimeznih naprav za d!o-
stojen sprejeim tujcev. Izpopolnitev i,n
zboljAainje železiiiifcjkiib zvez, ev.idenca
im. urejevairiije zaaiesl'jivih avtoprog, na-
|)rava boteliskega kataistra in avtoka,-
tastra-, zad&va; liia.ribor^kGtff.a parkho-
tela, paspe&eva.nje polrebnih po.stoja.nk
jjA. letaviiäcaii'je, pridabi.vanife prkmer-
nih postojank za s-vi^he tufjsikega pro-
meta potom naikupa, kon«asija za.po-
}iarsko žično progo, z-ffradba a.vtoceste
do vrba PoJiarja, zbaljšanje • ceste v
LogaTH'ko doliino, uredilev sainikališč —
Msi ti iin rrunogi drugi pTodlogi im na-
sveti za.si'edujejo ist i ciilji: opremo na-
äib liepiih krajiev, ki jib je po izjavi za^
stopnika trgovinskega lnimisto&tva sko-
ro brez izjeme smaitrati za tujsko-pro-
metne, d<i. bodo v stanu spreiieti čim vcč
odldiiha im okrepciila željnih gostov in
«ledmiiaii tndi nudiit.ii čini pTijetnejše
biivanje. Da se ternu delu pritegine kar
največ interesentov, je odibor ra.zprav-
Ijal Uidi o vzorniib pra.vilih za olepse^-
vadna  in  tujsko-pronietna  društva,  s
('•iiiniM' bo iiiwtanavljanje (akih drnštev '
zclo olaj6a.no.
Nedvoinjmo nay'y.aiijiii;ii\cjtsu loC-ko
dnevinega reda. je tvoi'i.1 iizrwJno fcp rc-
lerat predsodnika zveze g. dr. Pirkima-
jerja o »sitstematiičnein p aspect; v an ju
tujskega proineta v naišj driaivi«, v ka-
terorn je s poudarkoin oigroaninega po-
nitma tujskega proimota za narodno
go^podarslvio d.ökaizan.a. doliž/nost clrža-
ve, da vsaiko tozaÄfovno pr.iivatno ini-
cijati.vo krepko podpre z osiguranjern«
]>otrebiiib denairnib sredstev potom ])o-
.sebnoga zaikana1.. Reforait, ki je zgrajen
na teniolijitern spoznaTanju naših eko-
noniskiJi prilik, su prckdloži pri-stojnim
oblastvonii in. na Visestrain.sko željo qd-
bani tudi objavi v čaisapiisju ter na ta
najčm ytaivi v jaivmo. disku«ido.
Pou'C'iio je 'tud.i proniotno in bla- |
gajnisko porociio, iz ka.UMVga sLodi, da •
spoznaivianje občekori^tnega dela zve- S
ZL1 le polatgoma prehaja v široke krogo jj
prebivaJstva. Korporaoije in podjetjia, j
ki so x prv:i vrst.i okorLsliijo od tujsko-
ga. prometa in bi btl'e torüj pred vsemi
d!rvi!ginii poikli:ca.ne k sodelovanjiu pri
\-saki lazacleMii afcciiji, .stoje Še ob stra-
ni kot n-euiLi. opaizövaki. Treba bo še
iiinoigo pouika In odibor ie razmotrival
\pra;sa(nj.ti. sistejniatianegti prircijanja
prinierni'h predaivamj v wseh kraj.iib, ki
so po svoji k\g.i, klimatiicnib. razmerab
in naipravab .wposobni zai tuijski p-ro-
inot. ])a se priitetg.ne c.iirn vet'jii krög im-
tcresenioiv, je odbor sklenil «prejcniati
podporne chine z izredno mizko odmetr'-
j'üiio čJtfniiairino. Prometna piisarna se
na padlagi pridobljeniih kancesij že od
15. inaija baivii, z razprodaulo voznib
liwtkoiv za vise ni'ogoce relacije na že-
rezniškiili progali tu- in inozemstva,
iima zaistopstva drustva spalniih vozov,
.) adrainake plovidbe, xa-laiga iabranc
i'azgk'dii'iico ,iin poto|)i^ne brosure, iz-
\¦¦i'is.'uje rcvklaimjčncije v žolozniiško-tairii-
jiiJi xmleivah, n je dosoidanje j>oslovanjo
/.akiljuci/la s primanjktj<iiem-, ker po-
sobno domiaoe obemstViO z neiko neraz-
uimljivo iiezaupljiivostjio prezira \&e te
kor.iistne naprave. Piisairna je tekom
4-K' rneseca postregla okrog 9()()0, ose-
bam z voznimii lisitki .im l^r.zninni pot-
nimi i n [oi'inaiciijairnii
Kot pri'dobittev zvczt' pusobni1 važ-
nosti navaoia- pos-fovno porocüo nied
drvigirn tudi otvoritev avtoprog Mari-
bor—RogaÄka Sktiina in Maribor—
SlaitiiniaiSJatina—Raidjenoi, iwedbo da-
letn:ih in kapalnih vlakov na koroski
želemiški pyogi ia_ fconce-sdjo za izda-
janje *«\istri|jskiih vizuiniskib iniarkic.
Politične beležke.
p P0LOŽAJ ü. VUK1ČEV.LGA.
Dasiravino priznaivajo vsii politični, kro-
gi, da je vladii dejantsiko že v krizi in
dčt bi biilo najdaljevaiicie sedan je demo-
kraitsko-i'afdiikai'ne koaiLiciije brezpo-
nieinibno, ker bi se vJaidajoča nesoglas-
jia le se bolji paglobilsi, skusa g, Vuki-
eevic vendarle na \ts« niogoče nacinfi
podaij'saiti življenje svojega režima. —
Ker niiti deinjokrati, nitii raidikali no-
cejo prevzeti' odigovornosti za pi'edcas-
no porušenjo koalicijie, je niqgoce, da
se bo sedan.je sl;ainje, ki je sieer nevz-
(iržno, vleklo se do «eistaauka Narodne
skupščine. Da bi pa vsali na zuinaj na-
j)i'aiViiiLi vtits, kot da je vi'ada silojkopTeji
trdna in sJožna, je g. Vukičevic sklical
sejo miinistrskeiga sveta v sredo zvečer.
Splošno se je pričakovalo, da bo na
tej sejii prišlo do kon.cn.ega razčiščenja
v vläldii sarni in da bo ta seja odločil-
ne vctižnosti za nadaljmi razvoj dogod-
kov. Na splošno prescnečenje pa so
üMiiiiSitri po seji izjaviili, da sß radi
ödsotnasti g. Marinkovica o političnem
poifožaju sploh ni govorilo, niarvec da
so bile na dnevinem redu zgolj tekoče
j-esorne zadeve. Značilrio za položaj g.
VukiČevkVa je tuidi dejstvo, da so se
njegovi najožji prijatelji zatekli znova
k grožnjaim z n.ovilmi voMtvaunL Te dni
se je iiz mjilioviJi vrst s paudarkom na-
ghusaJo, da jiim je popolnouia vse eno,
ali se koalieija z demokrati raÄbije ali
.ne. CaC pride dio raizbitja, bodo šli rar-
dikaii'L v nove volitve, ker baje že imajo
zagotoviJo, da dobe boinogeno radikal-
.sko voliilno vlado. Teh grožonj pa n.ib-
öe ne vzaime resno, tem mang, ker je
na drmgi strani ziua^niO, da preti velika
Tifnarnost g. Vukičeviču tuidi v radi-
: .Ini ,st?'Hiiiki ¦.otiV V opliücniib krogili
se žiiviaihno kornen.tirajo vesti o akciji
radikalskegia (jon.truina, ki ncrunieraiva
izkoristiti prvo priliko, da naslapi
proti g1. Vuikieevicu.
p SKRBI G. VUKIČEVIČA. Mi-
nLstrsiki predsednik Vukičeviič še ved-
no ni izgubil imde, da se obdrži na po-
vrsju in se trudi na v,se načime, da pri-
dobi demokraite za obranitev sedanjie
koalicije. Ako pa se mu to ne posreci,
si bo skiiBal pomagati z drugiimi kom-
biinacijatniii. V ta naanen je že stopil
posredno in neoficljehio v stike poseb-
no z Radicevo strainko. Sö\neda pa v
lein ozLru nima pricakovati utspebov.
Opoziciiionabii kroigi nasglasajo, da je
Dia«top demokratov v verifikaicijskem
odibor in, kjer so glasovaili skupno z opo-
ziifijo  proti radiikalami,  dovolj   jasno
doka^al, da tudi deniokrati ne računa-
jo več z možnostjo nadadjnega obstoja
sedanjitiga režiuna. M'in.istrski predeisd-
iiLk je iizi'azil željo, da naj bi se veri-
fikaciuska debata ciiniboJj paspešila, da
bi zav;Lekel na ta naitrin zbliaanje de-
niüikratsikih skupin z opoiziciijfo. Zani-
ntiivo je, da inin.ils.trl po zadnji seji niso
hoteli dati niikaikib izjav, teiniveč so le
zaigotavljali, da se ni razpraivlj,alo o
poliltiičniiih vpraöainjihi. — Raidikalni
krogi igroze z oziirani na polozaj z niož-
iiostjo n.oviib volitev, ki bi jin vodil bo--
mögeni radikailn! kabimet.
I.) FAŠISTI V BUDIMPKŠTI. V
t.u;rek je d:as])ei'a. v Bndknposlo večja
skupLna i.talijaiLskih faüistov im več
poslancev. Na kolodvoru so bili sveča-
no sprejeti. Fasiisti ostanejo teden dni
na Madiarskem in bodo gast je imad-
žarskih fašistov. Pri tej priliki se bo
lvuzprajvJjalo tudi o vzpostavitvi tes-
nejsidi zvez rn.ed faäizmom in »probu-
jajoc'iani sc Maidžari«.
p VZROKI IZKLJüCENJA TROC-
KEGA. »Intran.sigeairrt« obj^ivija gor
vor, ki ga je imel Trackij na seji izvr-
sevalnega odbora trelje intejrnacjjona-
le, ki je bil vzrok njegov,e iakljucitve
iz odbora. Trackij je v tem govoru na-
padel StaiKina, da vodi komuiiiistiono
straiiiiko v propaid. Rusijia, je dejal
Trockij, žiivi dames sanio ad milostii
NiMiK-isjü in bi niorala. cim bi ji Nem-
öija oditegnila kredite, napov-edati
bankrot. KaikoT za carističniih časov,
tako je tudi dames Wilbelmistrasse pra-
via gospodarica v Moskvi. Ghiaanber-
laiai pa ne počiva in izkusa Stre^enian-
na z vscmii sredstvi pregovoriti, da pu-
st i Rusijo na*cedilu. Trockij je napo-
vedal, da bo opozilciija niai komnunistič-
nein kongrasu v decemibru zabtevala
od 8tiilii^a končui racun in da bo iz-
vedla svoje id^ije, niajsi tudi ostane v
manjisinii. Po tem igovorü je hotel Sta-
i'iin Trookeigia dati arotfirati, a sta ga
naposled odvrnila od tega Čitčerin in
Rikov, prepričaivši ga, da bi so sprico
velilke rriot-I, s katero razpolaiga opozi-
cijtt, raoglo izzvati državljan^ko vojtno.
p RAKOVSKI ZAPUÖT1 PARIZ.
Puriiski »Journial« priobeuje moskov-
siko vest svojega berlimskega dopisni-
ka, dla je sovjetska vlada vieeraj izroči-
la fräncoskemiu poslainiiku Herbetteu
odgovor na fraincosko noto, in siioer,
da bo Rako\askegia odpokUcala iz Pa-
riiza in ga imeniovala posifanikoin v To-
kiju. Na njegövo mesto pa pride baije
pasilanik v Tokiiju Dug»areivskij.
P PRIJATELJI »SOVJETSKE
ITNTJE«. Najvažnejši dogodoik predsto-
Danilo GorinSek:
Kritika, zobobol
in kar pride.
Bogmo, ce bi. se naöel zlobnež in
bi trdil, da pišem te, praiv te virstiice,
za honorar, tak sein prepričam, da ga
zčulene Božja roika. Kajti Bog im slav-
no urednii&tv.o vesta, kaj p-omneni v da-
naänjntli ki-iitičjiiih časih odreči se bono-
rarju, in da je to takorekoč že prosto-
voljno iiLuičeiništvo, ki si ga nalagaim
odino le iz Ijiujbezni do svojega bliž-
nj.ika.
Kajti V'si ljudje ne bero časopdsotv,
prvič, ker si eisto oprajvičeno hranijo
svoj zdrav okuis in razum, drugič pa,
ker ni vsaikidio vsiikdar dostopen in hva-
ležen za pustne burke. No, in tem ljur-
dem, ubogdm revežem, ki bi bili skoro
vsled -necitanja öasopiisov ob narav-
nost epahalno pridobiitev, da je mißcm
jaz; zaisiedil mod vrsticami, hočem zdag
poüazah svoj-o ljubozon do bližmjcga.
(Kajti ee te ijuibüan.i ne bi cutil, hi o ti
zauevu motlcal ko grob.)
Sedaj pa pozor! Stvar je taka-
Nekje so uprizon.fi gledališko igro. In
je sam dobrotni Oče dirigiinü tjakaj
vdeirčenega kritika. Pri ti predstavi.
je omenjeni kritik odkril na nekem
igralcu .epoliabio Ia.stn.ast, ki bo se poz-
uijni rod'ovom v dobro. Naj na tem me-
»tu izrečom velespošLOTaneimu gospodu
kritiku najiskroniejso zabvalo za nje-
go\-o o*rečuijoče in človeiko.ljutoin.0 dielo.
Laistnost ooionjcnega iigralca pa je ta,
da ciin: ga pogtedaš, te mine zobobol.
Zobobol1. Ti bol vseh boli! Koliko rod-
biaiskLh tragedij si -zagresiil. Vom, da
je tntad niož hodil k zobozdravnüku,
ozironia zobozdraivmki, pa je že žena
trdiJa, da ... No, ja ... V bodoče ta-
kill j>rimerov ne bo več; tragediij ne
bo, denarja bo pribmuijeiiiega na milir-
jairde. Če ^s&e to prebehtaimo, šele vidi-
hw), kajko «enzacionalno odkritje je to.
Zoboadraivjiik računa, dia si črn, na-
visezadnje ti jizruje zob na desni strani
nwmosto na levi, samo da izdere še
lahko oiiega na levi strani in prejme
vice denarja. Potem še ptravi, da ho tre-
ba plonitbiirati, da bo treba unuetnega
zobovja Md. In na koncu koncev še ne
vets, kje¦ bi vzel posojiilo, da plaeaš vse
to. Kajiti ce si imqgooe dirž. niradnik
in ti zdravndški honorar najbrže pre-
sega mesečno pfačo, državnega poso-
jdila ne utegneš doJjiti, ka,i,ti državi je
vseeno urajduj'eš-li z zohmi ali brez
zob — M to je tudi raizumljivo. Pri-
viajtnega posojila pa ne uteigines diohiti,
ker si držarvtni nradnik; Vseiga tega ne
bo vee. Zdaj bomo hodili v gledali&oe,
če nas bo bolel zob.
In zdaij je tudi pxüfclela dolžnost
našega prosvetnega miinistr«tva ali pa
mimistrstva za zdravje — ne Venn na-
tancnio kaiteretga —, da pošilja misfje-
n.ega u-cenjaka takcxrekoc na državne
«trosko v krage, kjer se uprizarjajio gle-
daliske igre, da bo odkrival še druge
taike čudotvorne iigralce. Kajiti ne bi bi-
lo innogo profitai na celi stvari, če hi
moraJii zoboboJiiiki potovati iiz I3itolja
do Mairiibora v gleilaili«<je, ali pa s Ge-
tinja v Geilje. Taiko potovanje sta.ne
potem več nego zobozd.raiVLn.ik, ne gier
de nu ta, da mora bolouiik dva dni ča-
kaiti, da pride  v dotičmo ^i-edališčie.
Za-to je sedaj v intei'esu ugotovitvo
©poiliaJmeiga pomena fenomenalnega
odikritja gospoda kritika treba, da se
odkrjijejo povTsodi igralci, ki takoi'ekoc
kiurirajo zoboboJ. Tako da bodo ilmeli
zobobolndki tako g]odalisee s čudotvor-
niun igralcem pre<J nosom, da jib bo
staio sičLmo vstopniino, recimo 5 dinair-
jev, dočiim hi za zjobozdrarvniika mora-
l'i žrtviovati najinLamj desotkrat vec.
Vom», dti bo naisa vJiada, ki zineroui
sfeace bednim na poimoc, poslaJa gospo-
da kritiika na omienjeno potovanje, da
ho takiorekoc stvar v redu.
Pa je učeni gaspod kritiik poleg
svojegia človekoljubnega im fetnomenal-
nega odkriitja še opraivil nie manj fe-
noimenalino delo. Skoro hi tixlil — na-
raivinotst neverjetno delo: Rešil je gle-
dal'iÄka krizo. Lažje se nam je se pred
kratkim zdelo mirtve obujati k življe-
nju, kakor pa rešiii gledaližoe iz kri-
^e- Gospodu kriitiku je uisojen spome-
nik..
Kjajfti gledaliSka kriza Miaja po-
visem iz nedostatkov v blagajnii, v bla-
gajmi gledališča in v blagajni posel-
nikov. Veleuceni gospod kxitik je tudi
tu pomiaigaJ. Naanrec s s.vojiim cudo-
tvoruian igrailcem. GledaJisoe je odprto
v jesön/i, poozdmi in spamladi. V teh let-
njli öa*siji piiha. zimk'aj veter, je zmiraj
Vise mokro in vlaižno. Posledi/ca tega je,
da je takj'at največ zobobolnikov. Ta-
ko bo gledališče vedno polno, giedali-
äka blagajna tudi; obitikavaJec rad utr-
pi pai" didiarjev, da je ob zobobol. Ta-
ko j<e visem ustrezeno: i gfedatiscu i
obifefcovalcem'. V im.tere.su zderavega de-
la obciiiiSitva bo, da nastopi cudotvorni
ilgralec taifcoj, čim se dviigne zavesa, ali
pa juij se prikaio takoj pred priöet-
kom — da ne bi zobobolniki morali
predolgo cakati in dja ne bi motili z
ječainjem in jaivkanjem miirnega pote-
ka dejamja.
Saiinio ne vem kaiko se bo sedaj
kouijcal konflikt med gospodotm kriti-
k.ani in zabaadravniki. Kajti omonjeno
odkritje je napisamo jasno v kritiki o
neki gledališki predstavi. In to vendar
ne bi snwlo bili, pravijo zobozdravni-
ki. Kajti gospod kritiik jiih spravlja
jaiviio ob zasl'uzetk; je res vsekakor boli
kräcansko pomaigäti celokupnemu
ljudfitvu, öotudii skrabira par zobo-
/jdravniikov, kakor pa pomagati par
zobozdravniikoni, zrav-en pa bladno
gledati kiiko obuboža celokupno ljud-
stvo. Za ta konflikt ne vein izboda. —
Moj prijatelj, ki je zloben in bojazljiv,
nii je povedal, kako bi se konflikt mo-
goce izravnal. . *                Mi
Jaiz pa sem prevLdon in ne re-
čem nič.
Sfra-c 2
»NOVA DOBAc
§tey. 117.
PREDSTAVE: V soboto, dne I5. oktobra ob 6. in 8I5. uri, v nedeljo, dne
I6. oktobra ob 215., 415., 630. in 830. uri zvecer in v pon-
deljek dne 17. oktobra ob 6. in 815 uri zvečer.
•nuaitt«[d   jsL.   BdojAjj
JÖQSGÜetne ^Atcšn/k
so 'öleßßSQnQ
jiece proslave 10-letnega obstoja sov-
jetisiko republike bo v Maskvi konferen-
ca inozemöikih delaivskih odposlanstev.
Ra predlag aingleške delogacije ima ta
konferenca1 inianiifeistirati priiai#ljslvG
svetskega proletairijata ,za soyjetsko
unijo in sklepati poglavitno o načinu
nwdnarodne pomoči za soviete in o bo-
jiu proti morebitnemu napadu na soy-
jetsko unijo. Zasedianje bo iimelo-wnej
»konferenca prijaieljev sovjetske uni-
je«. Nekaj odposlanstev inozornskih
dela,viskih delegadj je že diospelo v Lje-
nikigrad im v Moiskvo.
p KONSOLIDACIJA V ČSR. V
«¦redo je bilo leto, odkar je na državnem
krmiin tretja \iada dr. Švehle, v ka-
teri «ta poleg dveh miinistrov slovaskc
ljuidkske stranke zastopana tudi dva
nemška ministra. Tern povodom piše
repmblikanski »Venkov«: Obtetnica
iretje vlade dr. Švehle pada v diobo
ugodnih gaspodai'skiih konjiumktiiir. Od
obstoja republike nismo »e iimeii tako
stabilniih gospodarskih razimer, s ka-
terimä je v zvezi tudi znaitno zboljšamje
socijalnih mzmer. Nikoli še ni bilo v
republiki taiko malo brozposelnih ka-
kor sedaij. Tudi fiinančno gospodarstvo
države je ugodno in od inozemstva po-
polnoma neodviisno. Naš denarni trg
priiea, da niairod zaiupa svo.il diržavi in
njeni upravi. V vsein pomoni prvo Jeto
tretje vlade dr. švehle velik napredek
v konsolidacijd češkoslovaške repu-
blike.
p NEMŠKI KOMUNISTI IN SO-
CLTALNA DEMOKRAGIJA. Po poro-.
cilih berlLnskega »Vorwärt&a:« je ko-
miunistiična občitnska frakciija v Fürthu
podala v norimberškem ^liavnem soci-
jaliietičnem glasiiki i&javo, ki povdairja,
da je socijalnodemokratska stranka
odi'ma spasobna združiti celokupni de-
lavski proletariijait in da edino ana mo-
re voditi uspešen boj proti reakciji.
Zato prestopa korniujnisti,čna frakciija v
saciijalnodemokratsko stramko. Koniu-
nilstiični vodiiteji, ki so to izjavo podpi-
sali, pozivajo svoje pr.ifeta.se, da kom-
pakt.no . prestopij'o v sociijalisticno
str&nko.
JViestno gledališče.
V oetrtek, dne 2<). t. m. bo v MasL-
jiem gledališcu drugči premijera lotos-
nje sezon©. Vprizori se Fr. MilGinÄke-
ga na.todna prai\nljiica z gadbo, petjem
im ])fos:Qin v štiiriih dejaaijiih »Mogoöni
pr.stain«. Dejanje igre je prostavijeno
v pravijiiGiii svxjt deveteiga kralja, v ča-
robno kraljestvo v\i in škratov,. Vse-
bi'no iigre obiavimo v eni prihodnädib
S'tevi-lk, dan.es pownio le tolika, da se
bo vsakdo zelo zabaval, saj preveva vse
dejanje pristni humor in znana sati-
ra .Fridörika Žolne. Upra^a ni steddla
s stroäkii za opremo in kastume in bo
visa scenerija popolnonia nova. Gosp.
Valo Bratina je znan mojster ionsce-
nacije in j«o že iz tetga vzroka pričako-
vati poJne hise. Zaposlen bo skoraj
ves ansambel, nastopi pa budi nekaj
novih moči v večjih viogah. Plese oda-
livsk im. otrok naštudira ffdč. Kovačeva,
pevske točke pa go spa Kokotova (ne
g. G. Progeij kakor je bilo prvotno jav-
ljeno). Giavne vloge imajio daime Jur-
manova, Novakova, Vorbachova, Žaib-
karjeva, Rornüliova im gg. Pfeifer,
Perc, Velusoek, Verderber, Gepin in
dr. Nasttopi tudi povski zibor vojsca-
kov in zbor fan far. — Opozafrjamo ce-
njeno obcinstvo, da si pravooasno pre-
skrbi vistopnice, ki bodo v predprodajiL
v knjiigarni Gorioa-r & Laskovšek, ker
je pricakovati rekordnega obiska.
Celjska kronika.
c LZ HEDAlvGIJE je iV.slopil g.
Vinko Gaberc.
c OBČINSKI SVET. Plenarna
seja coljskega abcimiskega sveta bo v
petek 14. t. m. Na dmevnem redu .so
porocila iz posaihezniih odsekov.
c IZ DRŽAVNE SLUŽBE. Pre-
m'escena sta veterimar g. Bol.tek Vaslo
od okraj. glav^arstva v Gelju ,s sedežem
v Braslovčah k okirajnemiu «Javäröfviij
v Ražnjiu in veterinar g. Anton Ursic!
od okra-j. glavarstva v Gelju s vsedezem
v Št. Jurju k ok raj. glavarstvu v Ko-
njicah..
c: P0R0KA,. V pondeljck se ^e po-
ročil na Ptujski gori g. RokTwt'-Kuss,
bančni ravnatelj iz New Yorka, z gdc.
Miarico Gernejevo, hčerko vpokojeuega
solskeg.a nadzornika. Bilo .srečno!
c »MOGOCNI PRSTAN«. Pripra-.
ve za premdjei'o »Mogocnega prstaaia«
v M'estnem gledališču so v potnem te-
ku. Ta \iesela aiktuailma »bajka;« za. de-
co in odrasle je doživela v Ljobljani
sijajne uispehe. Pri nas je dolocema
iigra na štiri predstave in sdcer v če-
trtek, dYie 20., nedeljo 23., oetrtek 27.
in nedeljio 30. oktobra. Delo nastudira
im inusicenira g. raiMiiatelj Bratina, pev-
ske tocke ga. Kokotova, plesne pa gdč.
KovaČeva. Pokažejo se nmi kostuml
im n,ove ddcoracLie.
c SANGINOV TOIO, ki kcncer-
tira v nedeljo, due 10. t. in. ob 11. uri
dopoldne v mali dvoraini hotela »Uni-
oni« v Ged'jiu, si je iizbral del a 1. L. v.
Beetliovena, W. A. Mozarta in ruiskega
skladatelja Pa via Juion-a1. Ta dela se
prvic izvajajo v C^eljiu, saj je ta oblika
komorne iglasbe pjri nas maitodanie sko-
raj neznaina. Zamimala bo skladl>a P.
Jviona, siklad,atel,ja krepke glaisbene in-
diviidmailnostii iz znameiiiite sole Rirn-
sky-Korsakova. Beethoven in Mozart
pa ostaneta vecno sveža po svoji znani
iznajdljiiivosti, remek dela, vzor cistega
klasiicizrna;. Naj se soznaniimo po bliiže
w sodelujioci-mi, izmoil ka.terih nam je
g. K. Sa.n.cim že znan. Piaimiistinja ga.
Elvira Mairsiix; (]>rofesorica na Gtasbe-
ni akadeniiji v Zaj?robxv) je odiliona
uimetniica, ki je'sv\ojčas v Zaigrebu da-*
Ja pobudo za ustaiiiovitev prvoLiittgä
tria istofcairn. Po dovršenam. šolamju na
Glcbsbeni Akajdeniiiji v Zagrebu, se je
pasvetila šolanju v inozemstviu v moj-
strski šoli ziiaunonite^a klav. pedago-
ga prof. F. Buisoni-ja v Berlinu in P.
Weingartena na Duinajiu. — Geliist
prof. Rudolf Matz jo končal svoje relo
»tudi'je na Gtüsb. AkadeiiLiji v Zagre-
bu, kjer nmi je bil učitelj priiznani moj-
ster g. prof. Juro Tkalčič, na,š odlk'ni
in prvi jugaslovemski celi.st. — V klav.
kva.rtetu pa sodeluje še ,g, llHisain San-
ciiin, vijola, seda.j v Zaigrebu, brat ravn.
Glash. Maitilce v Geljaii, aibsol\ient držav.
konservatorija v Trstu. — Predproda-
ja v^toiDnic pri tvrdki Goriiöar & Los-
kovwek.
c IZ OBRTNIŠKIH KROGOV. —
Med celjskiinii obrtniki se opaža že da-
lje časa akcija proti vodno naraščajo-
čeinu auišmarstvu. Däsd je obrtništvo
potom svojih zadruig in društev viožiifo
že neibroji priitoižb na obrtne oiblai&ti, se
do danes ni pasirecilo zatreti to največ-
jo rakrafiiio ohrtniistva. Obrtnik mora
plačevati davke in je odgovoren za svo-
je dielo, medtem ko je äusmar vsega
tega popalnoma prost. 04>lasiti so sicer
parkrat posegle vimas, toda za tome-
Ijito o/jdra.vlienje razimer je biJo le pre-
nialo onergjijie. Mnogo vlo^ je biifo za-
wnjenih. Sporna med oblastmi in
otbrtnišk.iimi oiiganizaoijami je defini-
ciya išusitnarstva in hišne obrti, radi
česar nannerava obrtmištvo ulkreniti
vise, da so doseže enotno in »trogo po-
stopanje. Zgodilo se je, da so celo kaz-
nenci šušmarili in na ta način odje-
dali legiiLimmian obrtnikom zasluitk in
kruh.
c GVETLIČNI DAN prircdi >Svo-
boda« v Gelju, v iiiodcljo, dne 16. t. m.
Čisti dobiček cvetličnega dne je name-
njen za. ustainovitev ljud.ske kiilwmje,
,^ji,t^Ta bo nnudila ročnemu in dusevne-
!iniu' dolaivstvu cenono hrano in prosto
lirano in'ozpaselnemiu deliasvstvui. Genje-
no Mčinstvo se Tljiidno prosi, da
pridno sega: po^vutWcali ter s tem pod-
pre plemenito delo, katerega si je na-
del odbor »Svobode« z odborom Do-
brodelnega društva  »Ljudski doin«  z
ustanuvitvijo te prepotrebne socijadne
uiS'taaiove.
c PRIREDTTEV INVALIDOV. —
Krajevni odJaor Udi'uzenja yojnih in-
validov Gel je namerava prirediti s so-
delovanjein Dranriati'eiiega odseka UVJ
iz Ljubljaine dne (i. noveinbra v veliki
divora-ni Narodnega dama dramatično
pred'Stavo v prid. jiodpornega fonda
svioj'ih naijrevnejŠTli članiov. P. n. dru-
stva so prošeina, da to up,oštevajio ter
na. ta dan ,ne priirejaiiio drugih prire-
ditev.
c DRUŽABNI VEČER GELJSKE-
GA GODBENEGA ])RUSTVA bo v so-
bolo, dn;e 15. t. m, v mali dvorani
Goljskega doma. Na sporedu je izva-
janje konoertnih točk salonsikega or-
kestra in ples. Vslopnino nd. Obcini.stvo
opozarjamto na to priireditev našega
aigilnega godbenega društva, ki boče
iviidiiti »svioji'm cl'ainorn in prijateljem
re.s zabaven večer.
c KINO GABERJE. Na plakatih
se je vrinila pomota. NedeFj-ske pred-
st ave se vršijo ob 2^, 4-K, 6^ in 8^
zvecer.                          848
c GODBENO DRUŠTVO ŽELEZ-
NIČARJEV iHiiiPödii v .soboto 15. t. m.
v V8eh prostorih gost.iJme »Zeleni trav-
nik« «vojio abičajino ti^atev. Zacetek
ob 20. uri. vstopniinia 5 Din. Vaibljeni
visi priijateljii zelezniiican'ske godbo.
c FILATELISTICNO DRUŠTV0
v GoIJu bo inielo v .soboto, dne 15. t. m.
ob osm,ih zviečer v kl'ubo'vi sobi hotela
Žumer s/voj letui občni zJjor. Udeležba
je za claüie obvezna.                   943
c CERCLE FRANCAIS. V franco-
.sikem krožku v Nairoidlnem domu se iz-
posoj'irj'GJo knjiige clanoan vsak eetrtek
od 18.—19. ure.. V.si tiiwti1. ki so si iz-
]iosodiii kn.jiige pred prviim avgustoan
t. 1., naj jih čimiprej vrnejo. — Odbor.
c PROSTO STANOVANJE. Sta-
liovanjlsko sodišce odda sta.novanje v
Gaiberju št. 21 v h.i«i ge. Adele Decko-
vie. olxstojece iiz 2 sob iiin kuliinje.
c PLES V OFICIRSKEM DOMU.
V.sded premalega prostora v Of icixskemj
domu „se ni dalo ustreči željd vseh in-^
terosentov za plesne vaje, ki jiih. vodi
ucitelj plesa g. Gerne. Čim l>odejo pro-
st ori v Ofieirskem diomiu razsirjeaiiis da
bode mogoče sprejeti več pfesalcev, se
bode ustre.glo žeiljd vseh  interesentov,
c TRGATEV V SKAlvNI KLETI.
V nedeljo, d!ne 16. t. m. bo v Skalni
'kleti zabaivna viin.sika trgatev.
Kino«
MESTNI KINO. Petek 14., «abo-
ta 15. in nedeija 16- oktobra: »Tretja
cskfidrona*. Sdjajna vojaška komedijaj
v 7 dej. V gla/vnih vlogah Claire Rom-
mer, Paul Heideniaiiin in 'Julius pi.
¦Szöregihy. Cesar Frame Jožef I. v fijl-
rau. Ogtejte si sliike v izložbah! —
Prednaiznaniilo: »Mihajlo Stroqov*. in
»Cirkus Pat <& Pa/ac/iow«.
Sirom  domovine.
„Š TRGOVSKA SAMOPOMOC Z.A
MARIB0HSK0 0BLAST. Dne 29. sep-
teinbra je iwnrl prvi ofcun trgovske Sa-
mopojmoči, trgovski pomočnik gosp. R.
Lajinisic:, im kljub šple partedeTiiskemni
članAtvu je bila izplačana njegovi vdo-
viL pre<:ej izdatna pasimrtinina. Iz' te^a,
sledi., kako velike važnosti je taka or-
gani'zaciga zlaesti- za mamj!;"py©možno
tngovco iin namcsßence. Pr-Gskr'bli'ei10'
¦je za slucaj EepiMidviidane smcrti za
ad-rav.nifika in po^rebna sredstva, fci^so
navadno zelo viisoka. Ker ima plaoe-
vati veak clan Samopomoči samo ob
sini'ti kakega čfana prispevek; 25 Din,
je to silgurno najcenejše zavarovanje
v raaunieiPju s podporo, kaWro dobe
sviQJci po mje^ovii sannii. Gremij> apeli-
ra tuidi na preMioznejoe prjdobitiie
sloje, da priistopijo k tej dobrodelni
oi'ganiizaciji. da povecajo s tem števi-
lo čLan.stva in viisino pod;por'.!s0pazar-
ja »e, da se po. pxavilih .sprejeliiajo nad
45 let stairi člani saimo do (3,1. okto-
bra t. 1. — Trgovwki greimij, Mariiboi-.
Š ANKETA 0 PREZAD0LŽ1CN0-
STI NAŠEGA KMETA. Poljedelsko
miniistrstvo je sklicalo v Beograd za
20. t. m. druigo anketo predstiaivaiikov
gospodairskih in kmetijsikih organiza-
cijj, da i-azpraviljajio o pTezadoTzenosti
našega kmeta. PoljodeLsko ministrstvo
je od vseh velikih županav prejelo sta-
tistiične podaitike glede hi^otekarnih
dolgov n.asiih kmotov.            ¦?'¦
H TEGA.T ZA TELEFONfSTINJE-
PU1PRAVNICE. V Boogradu se na
odredho ]>ostneig,a imjinißtmt,va otvori
teoaj^za. telesonisitiinijei-priprai\Tnice. Te-
ča.j tcaija dva nieseca1. V tem času ne
l>odo-rkia.nd;id.aitinje prejeiinale nobeaie
plltice^ira« pa bodo po tecajiu takoj na-
mesčene. V teičaj bo .sprejetiili 40 kan-
didaHnj, ki so dovršile 4 raizrede sred-
njej-gol-e.
:-.š ITALIJANßKO LETALO NAD
ZEMUNOM. V pondteljek popoMne se
je  pajaviif  naid  Zemuiinom:. Ltalijanski
hiiidroivivijioa tipei Sj^voia,. V njotti sta
bLlct dVa iitalijansika afLcixjat-a-vijn-trktt
in mehamiiik. Letalo je nekaj čaisa kro-
žilo nad Zcm.-u.noin. ter naito polet el o
proti NoyenDu Sadu. KmaJ'ii se je aivi-
j'oji vri^, ter se .spuistil pri ZeMiunu
na Dunaiv. Komandant beoRTad&kega
a.ür1odV(>rna }e nato legitimiral letalce,
na k^r .jiini je dal na raizpolago večjo
kolixfitw Iwn'ci.na. Italiijaini so izjavili,
da p^OjVejo s hidroavijoniom v propa-
gia'iidi;stijöne -svxhe v Odeso, Mosikvo in
konq^o v Leningrad.
š 0RGAN1 FINANČNE KON-
TROLE KOT GAR1NIK1. _ Finamcni
minister je odredii d!a bodq,^gani fi-
nančiie kontrole v Goxinjemj^mureku,
Gasiikavis v Roigaöevcih, Sla,a\ki gori,
Coršaku, Kaplji, St. Ilju, na Jezer-
skem, pri Sv, AnL, v Domji Lendavi,
Pla.niniL in v Staröm trgiu poleg svoje
redne službe vršili odslej tudi carin-
sko vshižbo.
š ZA SOKOLSKI DOM V.ŽALCU.
Gra'dbemi odsok Sok'Olskega ^ijuštva v
Žalcu prJTedi v nedeljo, dne'16. t. in.
svojo prvo jav.no tombofo z jako mič-
nimi dobitki. Ker je čisti dobiioek na;-
menjen za zigradbo Sokolskega doma
v Žalcui, pričaku.je obiJae udeležbe —
odbor.
š SKRBNA MAT1, ki še i^o pozna
Žike, naj je ne pozaibi kupiiti. Dobi jo
v rdečih zaviilkiih po K« dn Vß.kig. Otro-
ci, ki pijejo Žiko naimesto pfcive kave,
so zdraivi kakor dren.                 882
š 0SRAM - NITRA - ŽARNICE
OPAL. V splošnem naj, bi bile zarniice
tako u.rejene, da se jih ne vad'L Zato
se uporaWjajo reffektorü ^ sencniki
ali ogriinjaiia, ki ^pljejo luo. A endar
pa je V uporabi Se irniW kronskili
sveti'liik in <l!riiff"»h svetilnih predmetov,
pr,i katerih jo naprava svetlobo sipa-
joc-iih ogriiijal zol'o otežkooena im dra-
ga., ali pri katerih se z uporabo reflek-
*\ev im'sončnikov vseeno ne more
eci," da bi bila žarnica n.a vsak na-
cidj nevidna. Za vse take slusiaje so
O^fain-Nitrai-žairndice, opaT, posebno
prijiraAme. Njilhiova Mekloviina sestoji
iz opialneiga «tekki, ki. vsled tega, da
siiplje luč, odlstrani skoro vsako ble-
s'cobo, tadi ceisar žairniioa ne potr^111"
Evr»oi>a   -v   pla.iaxenYi.
Kino Galerie, Gelje.
S^v.^7.
,yQYl DOBA^
Siran 5
ti
>
0
u
>
jü luč sipajiočega pogrlniala. S tem, da
opalno steklo siplje luič, se. vddi žar-
nica   bot   enakomerna   beLo   «veteča
krog'l'a.
Haizsvetljava z Osramf-Nittr&-žaT-
niiciiiinii) opal, se adlitkuije' s posebno
mehkoibo in enaikonierniost.io, torej s
svojslvi, ki so ravno pri razsvetljavi
.jjtaiuovanj  zelo cenijo.
š REVMATIZEM (zadwaiaa iizja-
va). G. dr. I. Rahiejevu, Beoiffraid, Ko-
oovska 43. Pred div-ema letoana sem
prejel od Vas Meklcnico Radio Balsa-
m.iika, ki som ga takoj pričel uporab-
Ijati. Takoj sem opa/zid, da it» zclravtfo
zelo uspe&no, ker se pocmtkn vise bolj
zdrav. Radi tega pfosim, da mi pošlje-
te so tri steklenioe Radio Balsaimifca.
V resniici sprovidian, da je to zdraivilo•
zelo, zefeo karistno in usipc&io. Niseuu
se več midejaL/da se mi bo moje staro
/>cli'a:vje povrndlo, toda sodai sain, liva-
hi Bo^n, nepi'i&iikövaino ozdravel. Za-
to Vas liočeni priporociitii vsem svojini
prigalei'jein.. Ostanem Vats lwaiLezai Jo-
sip Kneževič, Oklaj-Knitn. — Lek Ra-
dio Balsam ika izdeiuje, prodaja in
razpošilja pa povzetju labaratorij Ra-
dio BaJsiunika dr. 1. Rahlejeva, Beo-
iirad, Kosovska 43.
Š LJUDJE SLABOTNEGA SHCA,
ki vzamiejo d'n-evmo na praaen zelodeo
trasico • Fra noJožef ave fforke vode,
imajo lahko aclvajajnijie. Specijalisti za
six-ne batezni so itgotovili, da Franc-
Jozefova gorka voda tndi pri najtužjem
obolenjiu srca del'mje siguvno in brez
tožkoč,, I)obi »se povisod.
Claude,ürval:
.„,.ATa pomoč ¦ . .
' rf ! v                                                         #
Na vrata je lahno potrkaio. Ga-
ston Lerniere se je zdrzniil. Z miuko se
je osvestil, ziivah'iio ruizprostrl papirje
po pilsalni mi'zi in prijel za ptjmmik.
— Napreij! . . . All, ti si! scjo na-
.SiiiLeh'inl, ko je w/a'\ .svojo zeno. Odlia-
—  Da, dtraiguc, pot a iniaani'l''k' ši-
vilji. moraiin in v trgavino, za -namc-
vek pa me čaka. še neljub poset pri go-
sjiej Gliai'tolovi,
Gaiston je Vistal iln je pöljubil že-
jio na cel'o. Videc, da.se abotavlja, jo
je vprašal:
—  Ali to kaj teži, Jacguolino?
—  Da . . . ali bojini «<i, da se ne
bii jezil . . . M<n ago sem žo izdala ta ine-
«eo  .  .   .   I'J'i krojaču  imani se 'Velik
raČuti.                               'Xti     '  "
__Kaiko tur1 se je zacudil'Gafeton.
Saj sem ti dal denar, da ga pol'ävnas!
—  Res, toda odkšala seni: plačilo
dan za dneni in den,air jo skopfl^l . . .
—  Nu, kal'iko potrebujee?•'
Obotavljaije se je Jaicqujelirte1 imc-
norala vsoto. GasLon je jedva vidno
vztrepetal. Ženime oči so se agnile nje-
goTOga^ pogiloda; brez besede je odprl
predial' iiii je na&tel zaihtevamo vsoto.
Jat^qjuelifli so je ziajsniil obraz.
Hlastiio- je pograbila bankavce, polju-
bil'a nipža in od'liitela.
—  To pott morajin priti stvari do
dna! je zatinrniiral G aßt on.
Neutegoma se je ogrnii. Ko je pri-
spel na uliico, je taksd ravno pog.nal;
pozval'-je bliznji avto in je pokazal so-
ferju odhajajoči aivtoanobil.
— .Za. njiini! . . .
C^jöä qre ujri je bil Gaistön Lerniero
zopet aoimia. Z nirfcvaško blodim in kr-
oevito .spacenirn obrazcwn se je spustil
v naslanjiae. JSjegove oci ®o srepo str-
niele v iktfjo. ])ve sol'zi. sta rmu kanili
na knJigo, ki je ložala prod njiin na
.r>'                              |      _______.    [M|
piwaLni nuizi. Gawton je objiokoval pro-
šiost; mekaj je biilo u-nirlo v njem, za-
cenjalo an je novo življenj« im pred
npm se je odpirala bodocnost, poln a
bole-stnih, trpkili spomiiitiov . . .
SLisn.il je peatii; i^ajipreti niora1 re-
šiiti Jaicq^ei'issio.. Kred letom dni, v tre-
nutku vslaiboistl Ae"je spozabila in zdaj
je •AVa?^Aos| in nenuiil'ost -v 'oblaisti brez-
srcnegu i)odieza, ki "% nooe vrnili pi-
sem . . . Skri/t ]3od. oknom prrtl'icne so-
be jo Gaston prd'sl tusk oral in doznal
vse: Jacqueline je izsidjevaLcu prinesla
za;hte\iaini denair, tot]a zaimeun ga je ro-
tii'a, naj ji \fne abretnonilna pLsma.
I'onuigale niiso ne proänje ne salze;
inorala se je za/vezaiti da mai prinese
v osein iiri stiir.ide.setLh uralh nwiiih pet
in dvajset tisoc fr.ainkow Kje naj j,ih
d'obi? T«ga ,samia nl- vedeJa . . .
Noi'zmerno uisnuiijenje je napolni-
10  srce Gastona Lerniera. Koliko trp-
ljenja in strahiin je morala presetati ne-
srec.na ienml  In koliksen  obnp  ji  jc
moral ta trenuitek razbijati  srce! .  .
Ga-ston je vstal in je od.si'1 . . .
Vra;ta v priti'ivcju so li'la priprla.
Neslisno je Jaicquelime premeriJa iiod-
mik in otlgrniik zaiveso pred sprejem-
nico: pokrarj kaaniina je stal mož s krb-
tom obnijen proti njej. Tisti Imuutck
se je zgenil im je ])oiožil .sveženj piserni
na niizico. JacqueJine je pocasi vzdiig-
niila desnioo; brez slebernega trepeta
je naiperila pištolo, pora-eriila im spro-
žiifa . . . Ranjenec se je kroeviito vzpel,
nato se je zgrudid brez ,g.]a.su,. Jacqueli-
ne je z mt"zliono naglico plamila k mii-
zici, pograbila pisrna, .skrbn.0 pripiia
vrata im odliitela iz hiise . ..
Vrnivvsä. se cloinov \je vrgla rwol-
ver na niiizo. Tisti niaili :ie zabrnel te-
lefon. PritLsnil'a ie siusalo na ubo:
oudni glaisovl so stresali  membraino.
—  Halo! se je odzvala iiervozno.
Tožbe so udarile ilz aparata, sla-
]x)(.e.n glais je govioril pretngane, znie-
(l(Mie besiodie . . . ZgrozMa se je.
—  Na ]joinoc! jc pi-esuiiiljivo kriik-
11 M glaw.
Jacqueline je treiietaje prisfuh-
niila.
— Koga »elite? . . . Kdo klice? . ,.
—  Jacqueline . . . Jacqueline! . . ,
Ja z sem, Gast on!
• Njenii pr.sti so se krčevito oklenili
shišada,.
—  Gaston! . . .  K.-i.i .so (i ,fo pri.pp-
lilo? Kje sii? . . .
Jod via sliisn'O ji je zaiecljal ufiico
in hiso. Jaicqueljuie se je zdrznila; nio1-
rala .se jie iiiaslaniti na mizo. da ni
orniaihnila.
—  Gaiston! Gast on! . . . Takoj bam.
pri te'bi. . . .
Kaikor viihra je prelotola stopnke.
V .dtesetiih tmiiuitahjo je avto odložLl
pred biso, iz katere je bilia pobegmla
mai'o prej ... V sprejeni.ni.ei., pri. ka-
ininu j<e ležal na tleh moi. im mjegova
roka je kreevito .stiskala telefonsko slu-
šalo. Jacqueline se je zgrudila k nje-
imu in ga nežno vzola v na;rocje.
—  Gaston!  .  .  . Ljoibljeni, drag"i
moj Gaston!
Drgetajiö je odpe.la- ranjeinicu suk-
nijiiü. V sobi je našla nekaj krp, s ka-
termiii je za süo obvezaJa raaio.
__Brž, brž odtod. je zajedjial Ga-
ston.
Pomagala miu- je na noge in ga je
odvedla na uüco, kjer sta sedia v taksi.
Nihče ju ni viidel.-----------
—   Nie hiudega nie bo,  je menü
adlraivn iik,   Gaistonov   prijatelj,   ko   je
pr€»g.led^il itn. obvozai rano. Tri tedne
ostanes V woslelji . . . VosePi se, da te
kroglia ni pogodila pol palca niže. To
bi. bi,la tvoja smrt . . .
K<o sta ostala saina, sta se Gaston
in Jacqueline spogledala. Iz njenili oči
sta odsevala bal im žgoča Tioizvestnnst.
Da, vise vein! je odgovoril Ga-
ston na nemo ženimo vprašaaije. Hotel
sein te rešiiti iz kromipfjev niizkotnega
lzsj'ljovalca. Prehitel som te: pristal je
na vse pogoje, vrnil mi je pisma in je
ohljubiJ, da ostavi Francijo. Stralvo-
petec! V obraa mi je ]a,Ka]^ .,. y0 sem
,,n>aivobrnij hrbei jo streljal
-r Gas'ton, jčuj»! .^.i.. .
((,(^quö1ine sff je prekimila. Oči so
ji otoviiseJo na mizi, ,,
Raiijuncf! jo slodil n.jenemu tes^
n.obnemu pogledu. Zagledal je pisto-
lo . . . Oči so se rnu razprle . . . Raz-
uinel je!
Jaicquelime se j<e zgruidila iia kole-
nai. Gaiston Lerniere se je zaimiislü . . .
Ah, kako veliiko je moraJo biti trp'lje-
nje, da je nesreenica segla po orožju!
Z naporom se je vzpeli na kanape-
jiii. Nežno je pr<i vzdliigmdl Ja,cquolini
salzni abraz im ]*?% poljubljaje šepetal
besede od]>uš&uija,
*A DnifiinAif zAiA ^mM\ in \i
I! ¦ iViuwij in dastauljo in in v mesti
II _     ,                             in okcHci
Franjo Joat, Celje, Äieksandrova ul. 4
Priporoča se briwnSca >.Zora", Kralja
Petra cesta 27. Lastnik Mutija Bukovčan.
Dobra in snažna postrežba. Sprejme tudi
britve v brušenje. V zalogi tudi lasna voda
»Zora«, ki daie lasem prejšnjo barvo. Dijaki
in otroci polovične cene.
Hessen krojač
gre šivat na dorn novo in staro obleko
po zmerni ceni. Naslov v upravi listž;.
•förfo rižBUB in mesene hlobase
Iptm^'    Pr'   RADEJU   na   Bregu.
fjrwf           Toči se tudi izborni
**JLiL_ _  vinski    tti o « t,
„RUSO"
original frajne Stodre
varn  zajamcijo   krasno   frizuro   brez zloin-
ljenih in odžganih las.   V dveh urah vsaka
glava nakodrana.
Eduard Paidasch, sri/.er za damc,
Celje,  palača Jadranske banke
(zraven hotela »Evropa«).
ISče se mali
LOKAL
v srodini mesta,  ali prazna soba, pri-
pravna   za   delavnico.   Ponudbe  z na-
vedbo cene na upravo lista.
Sprejmejo se pr^ovrstni
M0 psičii
za damska in moSka dela.
FRANC   MEŠKO, Celje.
V gostilni „FHI MQSTU"
od sedaj naprej in do nadaljnega, vsako
soboto in nedeljo izvrstne koline.
Točijo  se  vedno  tudi izbrana vina ¦
MEüidelavhi
sprejme Älica Križanič, tovarna
pletenin, Celje, Polule 4. Delo
lahko,   strokovno  znanjc  nepotrebno.
Sffiwjs stanoyanje
obstoječe iz najmanj 3 sob, kuhinfe
s pritikünami, v sredini mesta, za
takoj ali pozneje. Ponudbe na poštni
2                 predal št. 29.                  2
POZOR!
Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da
imam v C e I j u, Slomškov trg 1 (tik farne
cerkve) tovacnifiho zsalogo vseh vrst
pletenin kakor: nogavice, rokavice, ple-
teno perilo, puloverje itd. po najnižjih kon-
kurenčnih cenah. Zh prvovrstno blago se
jamči. Se priporoča Ženko Hribar. 12-43
Bižutcriste
samo prvovrstne moči, sprejme za
trajna mesta Josip Höfünger, Zagreb,
2                      Prilaz 29.                    2
ElehfrotehnsCno podjetjB
Kose! Florjončič
v Celju, CanhQpjsva mk št. Z
(poleg davčnega urada).
Instalacija elektrlčnih naprav za luČ In
pogon, telcfonov. zvoncev, ratio-aparatov.
Popravljanjo elRktrotnotorjev  in  vsako-
vrstnlh elcktriönih aparatov.
V   zalogi:   lestenci,   svetilke,   llkalnlki,
motorji,  števci, žarnice,  potrebščine za
radio ltd. in ves elektromaterijal.
Točna postrežba !                 Cene nizke !
Proračunl brczplačno !
PopvilG pit itp
hitro, eksaktno in poceni izvršuje
specijalni mehanik z dol^oletno prakso
in koncesijo v Celju. — Prvovrsina
dokaxii'a na razpolago. — Pi-
salni stroii nova in (rabljeni
v zalogi.
JOSIP PUKL, Celje
KRALJA PETRA CESTA 4
Oglasujte y ,Novi dobiM
<
0
<
3
si
Ocarinjenje
vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno
in po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski posrednik,
LJUBLJANA, Masarykova cesta 9 (nasproti carinarnici). Revi-
zija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega
blaga in vse informacije brezplačno.
EN GHOS - EN DETAIL     ........                    .                         ...                                 ,.    ..
^^     ElEhtrotEhnicno m mehanicno podjetie
I w® Drago Gams!
1  CELJE ~  GÄBERJE   ŠT3E\T. öl g
O                                                                                                                                                                                                                                         iO
"w  NaJveCjo zalnga Roles, šiv   Inili str^fev ter po-  r
e   sam^aBB^H^ delov. — Popravlja vse v mchanično stroko spadajoCe   «*
«   preduiete, n. pr. kolcsa, motorje, avtomobile, šivalne, pisalne in vse ostale   ^
S   slrojn.   -    Prodaja   elektrotehiiične in melianiCne predmoto,  n. pr. eloktro-   <
'5   niolorjc'zarnice.'kolesa, motorje1,'Slvalne stroje, otro^ke vožičkc, gumije vseh   o»
2    vrst kakor posamezne dele mehaniCnih predmetov po iriöjriizji cer;i.   ~
n              RrcyaCurii in prospekti brezplačno, istotako strokovni nasveti.
Samoprodäja »STYBIÄ DÜHKOPP« koles, Graz, od 1400 Din naprej
7   vsi s torpedo prostotekom. —  Sivalni stroji od Din 1500 uaprcj. 10
|3<>   Din.   iz   teletine
Is    n      'i  i?    b0k8a
¦  moilelov    vedno ve-
¦           likaaSKa !
I       Ve etrgovlna
IE. Stennechi, Celjc.
I Og'ejto si ir.loibe! .
B Zbinijte listke zal
I         nagrado!         ™
P0GLE1TE
nirke cene čevljev:
Iz teletlne moSki
152 Din, iz kravlne
rnoški podkovani 154
Din.gojzercl 180Din
boks moški amerik.
ali pol Simi 159 Dirt,
boks nizUi moški ali
zenski W Din, dam-
ski §evro 169 Din,
damski lak 199 Din,
otročji iz ovčevhie
,Kino Grs^l>©j?g«^ Celj e*
Strap 4.
>NOVA  DOB A«
Stev. 117.

Stanje glavnice in rezerv nad    •¦    .       .   .                ¦    w.    ma                 ¦   -     ¦                   in posojilne posle. — Kupuic
Din   8,000.000'-.    V    lastlil    palaci    NaPOdni   dOltl    in prodaja devize in valute.
Podružnlci:  Maribor,  Šostanj
Mesečnl  ščltniK  „LUPA"
zak. zaščiten, zajarnčeno nepropu«ftljL«r. pri današnji modi ne-
obhodno potreben, ker damske poveze pri sedenju, Športu in plesu
. same po sebl v hudih slučajih nc zadostujejo, da se perilo in
obieka ne bi često poEcvarila« »LUPA« je napravljen iz mehkega,
za pranje pripravnega materijala, ki se zamore tudi izkuhati, di-
skretno uporabljiv, tehta 30 gramov ter je neskvarljiv, oh rani in
oüuva perilo in obleko in s tern daje miren občutek. Mnogo za-
hvalnic na Yazpolago. »LUPA« bo mesečno perilo z mnogimi nje-
govimi posledicami (neprijetno, nezdravo, drago) popolnoma odpravila.
* Cena Din 75'—. Mcasčn« powcza ,|Feminosal"| najbolj do-
vršena, najbolj zdrava in vsled dolgoletne izdržljivosti najcenejša na
tem polju, Din 125'—. RazpoŠilja se po povzetju. NaroČila nasloviti
na sledeči naslov: „AURORA" k. d., Sremska Kamenica St. 28.
se odda v hiši JaaVansko-podunavske banke v Celju.
Oddata se 2 stanovanji, obstoječi iz 3 sob, kuhinje, kopalnice
in pritiklin. S 1. decembrom se odda tudi lokal, obstoječ iz
dveh Iepih prostorov.                                  Pojasnila se dobe v
Kocenovi ul, 2 III, wrata IS ali pa v zaSogi gftohisttfa?.
Glavni trg 12.
Kajenje je sirup!
Vsakdo se more igraje odvaditi zdravju škodljivemu kajenju z
dr. Rascherja Putschtabletami. 1 omot Din 30 in poStnina, celotna
kura Din 145 franko razpošilja tt »AURORA«, Sremska Kamenica St. 28.
Dobiva se tudi skoro v  vSeh lekarnah in drogerijah.
finfoni in plošce
iz tovarne Edison Bell-Pßnkala Ltd. kakor tudi
plošče   «His Master's Voice»  in  «Columbia«
katere vodi imenovana tovarna na zalogi, se dobijo
proti gotovini in po zelo ugodnih  obrokih pri
Goricor 8 Leshovseti, Gelje
knjigarna in veletpgovina s papirjem,
pisalrtimi in risalnimi gsredmeti.
R. SAVNIK
modna in galanterljska trgovina
Celje9 Aleksandrova ul. 4
nudi vsakovrstno blago, kakor n. pr.
moško in žensko perilo, nogavice, ro-
kavice, otroške obleke, dežne pla5če
ter dežnike, pletenine, klobuke, kape,
vse vrste robcev itd. po najnižjih cenah.
Postrežba solidna in točna. 26-21
Lepa  enodružinska hiša
varna pred vodo, 3 sobe, kuhinja itd.,
velik vrt, 20 minut od mesta, blizu
glavne ceste, se proda. Naslov da
Franjo    Jager,   Celje,   Dolgo   polje   1.
ŠvIcarsKe ure,
zlalo, srebro, brillante,
optlüa, očala
Največia delavntca
za vse v to stroko spadajoča dela.
Anton Lečnik
urar, lnvollr, öpilK
CELJE, Glavni tr
P. n. občinstvu
na znanje!
Specijalno izde/ovan/e
vseh vrst finega mehkega
in škrobljenega moškega
perila po men in dunajskem
kroju priporoča c. občinstvu
konfekcija
moškega perila
Ce/je,  Dolgo po/je 9 a
{vila  Winter)         52-2s
PUCH kolesiiüf
in kales znamke   ,Waf f 6IIP3 Ü*'    M      *^^^
VLaaJ|| v        Vsa kolesa s torpedo-prostotekom    >i>r>
s2Xmš/\       yv*m?sS.    in p o vratno-stopalno zavoro.     Vsi   stroji   so   za
^mir/f^^       Cena od Din I600-- naprej.     vezenje   pripravni.
VOT|?6W ^j^/       valnih  strojev po najnižjih cenah.          z a stort J.
'^"""^^                             Popravila tujih   izdelkov  strokov-     Najvecja   reparaclj-
12 mesecev garancija.         njaško,  h i t r o,  dobro in c e n o.          ska delavnica.
A. NEGER, Celjc, Gosposka ulica št. 32.
Prva inžBOšfslerstta viHarsbi išw v Celju
Cankarjeva ul. šl. ti
priporoča svoja izvrstna namizna ter> odbi*ana
SO^tfimenfna VINA vseh vrst v sodih in steklenicah
po zmernih cenah.   "^PI         P^"    Vzorci na razpolago !
Franjo Dolžan, Ceflje
_______________Za ka*esijo žt, A
KBeparstvo              Vodovodne
in naprava SfPeBovodov«           Inžtalaoije, napvava moderno*
Pofcrivanje   Streh   in                higijeničnih kopalnih sob,
i'              ZVanileov.         ':                     klosetov in zdravsftv. napra«.
Vsa  y to stroko spadajoča popravila se izvršujejo točno in solidno ter po konku-
renčni ceni.  —   Proračuni brezplačno.  —   Za vsa nova dela se prevzame jamstvo.
Naziianilo.
K                       Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sent
M          oivoril laatno
X iZQClovGlnlco cevljeu u Ccliu
m        Kralja  Petra c. st. 28
M                              (nasprotl gostilni „Branibor11 ¦
priporočam se tern potom cenj. strankam najvljudneje za
vsakovrstna dela, od priprostega do najfinejšega, kakor tudi za
vsa luksuzna dela.
Josip Plevčak.
Deia], nabiraj in                Popolnoma vamo naložite denarne prihranke pri               varcuj ^^1.
hrneT'anif   stavben'i in kreditni zadrugi z omei. zavezo v Gaberiu pri telju da ^SoSi
LASTNI DOM
Obrestuje hran,l„e  fZ O/              VeCic stalnc vlogc P° d°9°'OJ« "^«»Äg?-
vloge po  %9   ' °             lamstvo  za  vlogc  uaa  ^UUU.OOU  l»In.
MarllivosUrcsnost     Prl naloibi «neska do SO Din .e1 doW nablralnik na «lorn.       ^ malega rasle
VoTnr-ut   pisarna v Celiu, Prešernova ulica 6.
a———
- Tlsk. in Izdaja Zve.n« tl.kar«...  - Odgovorna sta  za Izdajatelja in tiskarno Mil-n ^*1»- I  za redakcii° V»»^ ^ c»b"-°' -   Oba V CdJU'    i.