fflceboofew.! novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Poste Italiane Spa - Spedizione in abbonamento postale - 45 % ■ art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Fibaie di Udine TAXEPERQUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 48 (1746) Čedad, sreda, 14. decembra 2011 naš časopu tudi na» IS: spletni strani S ww.novimatajur.it Financiranje dejavnosti slovenske manjšine Nebuo nad nami je zelo oblačno Vič ko polovica Italije ne bo imela, kaj praznovati za božič an novo leto: kriza an finančni manevri so spravili ali bojo spravili na koliena marsikatero družino, podjetje, ustanovo. Zatuo pod božičnim drevescem lietos mar-sikje ne bo panetona. Med tistimi, ki so se znašli v težavah smo tudi mi od Novega Matajurja podobno kot druge slovienske organizacije an ustanove. Pa ne zaradi ekonomske krize telekrat, pač pa zaradi malomarnega odnosa italijanske daržave do nas, zaradi tega ker ne darži dane be-siede. Daržava je an lietos obljubila 5 milijonov evrov za kulturne, raziskovalne, informativne an druge dejavnosti slovenske manjšine, ki jih vsako lieto prejmejo skuoze deželo Furlanijo Julijsko krajino. Paršli smo do konca lieta an do sada je izplačala sa-muo pou, ostalih 50% parbli-žno je ostalo na papirju. Dežela je zadnji moment obljubila, de skoči na pomuoč an anticipira tisto, kar nam je doužna daržava, tuole pa se bo zgodilo šele v prvih miescih drugega lieta. Do takrat bomo muorli vsi stisniti pas. Mi pa smo praznih rok dvakrat. Ostali smo tudi brez letnih finančnih prispevkov, ki jih Novi Matajur prejema kot številni drugi italijanski in slovenski časopisi od rimske vlade. Brez njih bi bil italijanski medijski prostor dosti bolj šibek in dosti manj pluralen, saj še posebej časopisi manjšin ne morejo živeti samo po tržni logiki. Teh prispevki se nanašajo na adno lieto nazaj, tuole pride reč na lieto 2010. Tudi tu je vse ustvaljeno an se ne ve zakaj, ah je odvisno od nove vlade ali pa so drugi problemi. Finančni manever Montija pa nam ne obljublja nič dobrega. V dekretu je napisano, de od 31. decembra 2014 (za lieto 2013) so ukinjena sredstva, ki jih od leta 1990 država namenja v pomoč časopisom. Upati je, de se bo Monti premislil, racionaliziral prispevke, a jih ohranil za šibke medije, kot je naš. Takuo ali drugače je nebuo nad nami oblačno. Prostori nogometnega igrišča so bli pru primerni za božični targ, tle ku v telovadnici so razstavljauci imiel možnost dokazat, kuo so šele živi obartništvo an kmečka producija v naših krajih Na pobudo Pro loco je v saboto an nediejo puno judi obiskalo telovadnico V Spietru res uspešen Božični targ Nuove tabelle a Resia Pro loco Nadiške doline je že osmo lieto pripravila v Špietru božični targ ‘Stara diela za današnji božič’. Na liepi iniciativi, ki povezuje Soško an Nadiške doline, je sodelovalo parbližno osemdeset razstavljaucu, ki so v telovadnici an na nogometnem igrišču predstavili suoje obartniške izdelke al kmečke do-bruote, predstavile pa so se tud nekatere šuole iz Benečije an Soške doline. Targ so odparli Luisella Goria, ki gaje tud lietos lepuo parpravla, predsednik Pro loco Antonio De Toni, pokrajinski odbornik za turizem Franco Mattiussi, ki je izrazu svoje zadovoljstvo za pobudo, an špietarski podžupan Mariano Zufferli. več na strani 5 igB|| RMéM GB Se sulle competenze scientifiche, le leggi ed il buon senso prevale l’ideologia, accade come a Resia dove con i fondi pubblici (provinciali) sono state collocate tabelle con la grafia mista sloveno-italiana, voluta dal sindaco (con la z italiana invece della c slava e slovena). L’allarme è stato lanciato dal quotidiano Pelo di Lubiana L’elettrodotto Okroglo - Udine attraverserà il confine a Passo Solarje? r L'elettrodotto dovrebbe attraversare il confine a passo Solarje. E con questo titolo allarmistico che il quotidiano sloveno Delo, T8 dicembre scorso, ha pubblicato la notizia secondo cui la Eles slovena e la Terna italiana insistono nel voler costruire un elettrodotto da 400 kilovolt sul tracciato Okroglo (cittadina a nord di Kranj) - Most na Soči - Valli del Natisone - (Dividale del Friuli - Udine. Il progetto qualche anno fa sembrava ormai superato in quanto i due stati conternimi avrebbero concordato di farlo passare all'interno del Corridoio europeo numero 5. Per l'elettrodotto Okroglo - Udine, che è stato inserito nella strategia nazionale slovena di sviluppo energetico, scrive ancora il quotidiano Deio, la Eles ha richiesto l'autorizzazione al Ministero dell'Ambiente sloveno già qualche anno fa, ma non l'ha ancora ottenuta. Non è stato nemmeno definito il tracciato su cui l’elettrodotto dovrebbe passare. Le ricerche condotte negli anni scorsi avevano fatto propendere la Eles per un tracciato che prevedesse il passaggio del confine sul Collio. Di fronte all'opposizione di amministrazioni ed associazioni su entrambi i versanti del confine però, il progetto fu successivamente abbandonato. segue a pagina 3 ™ / ’V'*- epe Ava* L Končno rešen problem sredstev za manjšino? Poslanska komisija za proračun in finance je na pobudo poslancev Demokratske stranke Ivana Strizzola in Ljudstva svobode Manha Contenta odobrila amandma, s katerim naj bi končno rešili problem manjkajočega 2,5 mihjona evrov, to je dela prispevka za leto 2011, ki ga rimska vlada namenja za financiranje delovanja slovenske skupnosti v Italiji. V poslanski zbornici in senatu bi lahko amandma, ki je bil sestavljen v dogovoru z deželno vlado in gospodarskim ministrstvom, odobriti že naslednji teden. 1 r STARA GORA _ BOZZONI KONCBRTZO±± petek, 16. decembra, ob 20. uri Nastopili bodo: Otroški zbor MALI LUJERJI (S. Pietro al Natisone) Dir. M° Davide Clodig Zbor TRI DOLINE (Craverodi S. Leonardo) Dir. M" Maria Francesca Gussetti Mešani pevski zbor NASE VASI (Taipana) Dir. M° Davide Clodig Mešani pevski zbor POD LIPO (Vemasso di S. Pietro al Natisone) Dir. M° Nino Specogna Moški zbor MATAJUR (Cleniadi S. Pietro al Natisone) Dir. M° Davide Clodig Zbor S. LEONARDO (S. Leonardo) Dir. M" Stefano Blancuzzi Pevski zbor SLAVIJA (Cravero di S. Leonardo) Dir. M° Margarita Swarczeskaja Vsi zbori skupaj bodo zapeli zadnjo pesem ob spremljavi Orkestra špetrske Glasbene Matice Gorska skupnost Ter, Nedižain Brda J 1 Nuovi migranti, una sfida con luci ed ombre Come si è rapportata e si sta rapportando la comunità cristiana delle Valli del Natisone, e in particolare di Pul-fero, nei confronti dei quindici ragazzi africani da alcuni mesi ospitati nell’albergo Al vescovo? A questa domanda - che ne sottintende in effetti molte altre, soprattutto se si vuole allargare il raggio d’azione e quindi tentare di affrontare in generale il non facile tema dell’immigrazione - dalla risposta tutt’altro che scontata ha provato a darne una l’incontro che si è tenuto venerdì 9 dicembre a S. Pietro al Natisone, organizzato dalla locale forania in collaborazione con alcune associazioni di volontariato della zona. Incontro al quale hanno preso parte gli stessi ospiti dell’albergo Al vescovo provenienti da Togo, Ghana e Burkina Faso. Attraverso uno di loro hanno raccontato la propria esperienza di persone costrette alla fuga dal proprio Paese, ma hanno anche suonato e cantato, tutti assieme, ritmi e melodie delle proprie terre, (m.o.) segue a pagina 2 Sreda, 14. decembra 2011 2 Luci ed ombre nelle nuove sfide delle migrazioni Korupcija tudi v Sloveniji nerešen problem Il quadro generale, dopo le introduzioni di Simone Bordon, direttore del consiglio pastorale foraniale, e di Ferruccio Clavora, presidente dell’istituto Slavia viva, che ha ricordato l’esperienza di migrazione dalle Valli e le sfide della più recente immigrazione, “un’opportunità da cogliere cominciando a riflettere sulle troppe differenze tra quello che diciamo e quello che facciamo”, è stato affidato a Rino Di Bernardo, ex funzionario delle Nazioni Unite, che a tratti perentoriamente si è scagliato contro gli stereotipi che riguardano gli stranieri che giungono (chi anche scappando da guerre e carestie) in Italia. “I problemi - ha affermato - si risolvono con il dialogo ed il confronto, non dicendo: rimandiamoli a casa perché non vogliono integrarsi, dimenticando che l’integrazione deve essere a doppio senso.” Di Bernardo ha anche auspicato una necessaria riflessione sul diritto di voto agli extracomuni- Uintervento di Amen, seduto a fianco di Lorenzo Onesti e Paolo Venuti tari, ricordando alla fine che nel 2050 la previsione di popolazione europea sarà del 5% rispetto a quella mondiale, quindi “è nostro interesse che gli immigrati rimangano qui.” Chi si trova quasi giornalmente, dal loro arrivo, a contatto con i giovani africani di Pulfero è Paolo Venuti, volontario Auser, che ha raccontato come tra i ragazzi ci siano tre fratelli: uno porta il segno di un machete sul collo, un altro ha dovuto cambiare nome, un terzo ha sofferto momenti terribili perché non sapeva come stesse sua moglie, che stava aspettando un bambino. Ed uno dei ragazzi, Amen, ha raccontato l’immigrazione dal punto di vista di chi è costretto a lasciare il proprio Paese, in questo caso il Togo, e la propria famiglia: “Ero insegnante di matematica in una scuola media, stavo bene, per problemi politici sono stato obbligato ad andarmene. Ho trovato lavoro in Libia, ma da lì sono scappato fuggendo ai bombardamenti della Nato, ho pensato che era meglio morire nel mare che sotto le bombe. Noi qui vogliamo lavorare ed aiutare le nostre famiglie, certo saremo contenti quando potremo tornare nella nostra patria.” Prima delle conclusioni di don Luigi Gloazzo, direttore della Caritas diocesana, Tiziano Onesti, operatore pastorale a Pulfero, ha ripreso la questione iniziale, il rapporto tra la comunità cristiana ed i 15 ragazzi, raccontando di “un’indifferenza iniziale, ma anche curiosità”. Un contatto “fatto di luci ed ombre”, ha spiegato. Le luci sono state rappresentate da episodi come la colletta per le loro necessità fatta dagli abitanti di una frazione di montagna, e da altre iniziative di aiuto, le ombre da una certa diffidenza forse giustificata dalla crisi economica. Il tutto può essere sintetizzato dalle biciclette regalate da molti valligiani ai ragazzi africani affinché possano muoversi da Pulfero, anche se qualcuno ha fatto circolare la voce che fossero state rubate. “Se la Chiesa non sarà misericordiosa - ha concluso Onesti - non sarà Chiesa. La presenza di questi ragazzi ci interpella sul rimettere in discussione la nostra fede.” (m.o.) Korupcija je ena izmed največjih težav v državah Evropske unije, po nekaterih podatkih so gospodarski stroški tega pojava ocenjeni na več kot 120 milijard evrov na leto (približno 1% BDP Evropske unije), je 9. decembra, ob mednarodnem dnevu boja proti korupciji, ki ga je razglasila Organizacija združenih narodov, povedala evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmstròm. Pri tem je opozorila, daje še najbolj zaskrbljujoč podatek, ki izhaja iz zadnjih anket, da večina Evropejcev meni, da se je raven korupcije v zadnjih treh letih zvišala, a da je ta pojav nekaj neizogibnega in sestavni del poslovne kulture njihove države. Na srečo pa le malo ljudi priznava, da so bili žrtev korupcije. Večina anketirancev iz 24 od 27 držav članic Eu tudi meni, da so njihove vlade v boju proti korupciji neučinkovite, konkretne ukrepe pa pričakujejo predvsem od vlade, sodstva in policije. Za uspešno rešitev problema korupcije pa Evropejci na podlagi nedavnih anket najmanj zaupajo politikom. Katero vlogo pa ima pri vsem tem Evropska unija? Evropska komisija je na primer junija letos sprejela protikorupcijski sveženj ter vzpostavila poseben mehanizem EU za spremljanje in ocenjevanje tega pojava. Od leta 2013 bo vsaki dve leti objavljeno poročilo o boju proti korupciji, Id bo poudarjalo dobre prakse in nazadovanja članic na tem področju ter smernice in šibke točke celotne Unije. Kmalu bodo predložili tudi dodatno zakonodajo, predvsem o zaplembi premoženja storilcev kaznivih dejanj in o reformi predpisov javnih naročil, je še dodala evropska komisarka za notranje zadeve. Zakonodaja pa vendarle ne more biti dovolj v boju s korupcijo. Potrebni so tesnejše pravosodno in policijsko sodelovanje, naprednejši statistični podatki o kriminalu ter okrepljena politika boja proti goljufijam na evropski ravni. Večja osredotočenost na boj proti korupciji bi morala biti tudi del postopka širitve ter našega razvojnega sodelovanja in pomoči državam zunaj Evropske unije. Predvsem pa je potrebno politično vodstvo, ki bo vse zaveze uresničilo, je zaključila Cecilia Malmstròm. Kakšno pa je stanje v Sloveniji? Indeks zaznave korupcije, ki ga vsako leto podaja organizacija Transpa-rency International, Slovenijo letos uvršča na 35. mesto med 182 državami, poroča dnevnik Delo. Indeks zaznave korupcije države razvršča glede na to, kako anketiranci dojemajo razširjenost korupcije v javnem sektorju. Raziskava letos povezuje deset neodvisnih organizacij, ki so zbrale mnenja iz 17 virov strokovnega in poslovnega sveta. Vprašanja se nanašajo na podkupovanje javnih uslužbencev, na podkupnine v procesu javnega naročanja, na poneverjanje javnih sredstev in na vpliv ter učinkovitost protikorupcijskih ukrepov v javnem sektorju. Slovenija je letos prejela indeks 5,9 točke in je v primerjavi z lansko lestvico izgubila osem mest. Komisije za preprečevanje korupcije poročilo ni presenetilo, saj je že večkrat opozorila, da sta problem in globina korupcije večja, kot si sami priznavamo. V komisiji tudi ocenjujejo, da padca za skoraj deset mest v enem letu ni mogoče pripisati dejstvu, da se je stanje v enem letu močno poslabšalo, temveč da ocena šele zdaj realneje prikazuje stanje, ki je v Sloveniji že destletje in več, a s prejšnjimi analizami zaradi določenih metodoloških omejitev ni prišlo na dan. Pri Transparency International pa so prepričani, daje korupcija v osrčju sedanjih gospodarskih in političnih kriz. Globina pojava je zaskrbljujoča tako v razvitih kot v manj razvitih državah, v revnejših, pa tudi v bogatejših. Grčija je na primer z osemdesetim mestom bolj skorumpirana od Gambije, Italija je na 69. mestu z Makedonijo, Samoo in Gano. Letos je najvišje na lestvici uvrščena Nova Zelandija, sledita pa Danska in Finska. Najslabše sta spet uvrščeni Somalija in Severna Koreja. Pismo iz Rima Stojan Spetič Novi Montijevi vladi strokovnjakov je uspelo to, kar še ni nobeni doslej. Namreč to, da so sindikati takoj složno oklicali protestno splošno stavko proti njenemu varčevalnemu manevru, kije prizadel predvsem naj nižje sloje prebivalstva. Se več, sindikati, ki so bili med seboj sprti, so ugotovili, da jim politika surovega in neusmiljenega proračunskega varčevanja škoduje v tolikšni meri, da si dosedanjih delitev ne morejo več privoščiti. Hkrati so tudi spoznali, da je »Marchionnejev model« izsiljevanja v Fiatovih tovarnah na jugu škornja postal vzorec za nadaljnje odnose s sindikati, ki bi izgubili večji del že itak oši-bljene pogajalske moči. Marchionne izsiljuje Italijo, kije pol stoletja in več prilagajala svoje izbire interesom turinske avtomobilske tovarne, ji grozi z izselitvijo na tuje, svoje delavce pa meče na cesto. Ohranitev delovnih mest je po njegovem možna samo, če se odpovejo svojim sicer neodtujljivim pravicam do počitka, zborovanja, stavke. In tako je splošna stavka sporočila vladi, da se sindikalno gibanje ne bo sprijaznilo z žrtvami v samo eno smer. Toda Monti in njegovi ministri na to uho ne slišijo, tudi zato ne, ker morajo vladati s tem parlamentom in večino, kije v resnici skrpucana. Spominja na vlado, ki jo je v povojni Poljski oblikovala nuja in so v njej sodelovali predstavniki vojaških in političnih sil, ki so se dotlej gledali skozi puškine cevi. Imenovali so jo »koalicija sovražnikov«, ki jo je družil samo občutek domovinske odgovornosti. Nekaj podobnega se dogaja v italijanskem parlamentu, kjer v isto večino spadajo demokrati in Berlusconijevi pristaši. Slednji so odločnejši v svojem izsiljevanju in postavljanju vetov. Tako nasprotujejo premoženjskemu davku na naj večja bogastva, pa ne samo zato, da bi zaščitili svojega liderja, pač pa iz načela, da je bogastvo sad podjetnosti in mora biti brez najmanjše spone. In vendar je anketa pokazala, da se z uvedbo davka na bogastvo strinja 80% volilcev leve sredine in celo 50% volilcev desnice. Politika navzkrižnih vetov dejansko koristi samo desnici, saj so demokrati pri tem nebogljeni, poleg tega pa so sedaj napol skregani s sindikati in Di Pie-trom. V parlamentu lahko izsilijo le manjše spremembe kozmetičnega značaja, kot sta zaščita nižjih pokojnin pri prilagajanju inflaciji ali rahlo višji davek na kapitale, ki so bili nelegalno izvoženi v tujino in so jih lastniki vrnili z Berlusconijevim odpustom. Tehnični uradi parlamenta so že ugotovili, da to ni mogoče, saj so ti ka-pitali imeli zagotovljeno anonimnost in sojih lastniki gotovo že investirali drugam. Monti pa vztraja, da morajo biti saldi nespremenjeni, torej ni mogoče bistveno spremeniti celotnega manevra. V njem so tudi krivične postavke, kot je uničenje skladov za manjši in zadružni tisk, kar bo močno škodovalo tisku narodnih manjšin. Če temu dodamo še krčenje sredstev za manjšinske oddaje RAI razumemo, da se nam ne pišejo lepi časi. Verjetno bomo morali računati na svoj pogum in na solidarnost, ki naj nam pomaga premostiti najhujše. V manjšini in drugje. V upanju, da bomo prej ah slej živeli v drugačni Evropi, kjer odločajo državljani, ne borze ali banke. kratke.si Sondaggio di Delo Stik: il premier sia Zoran Jankovič Lo chiede il 55,1% delle 707 persone intervistate da Delo Stik tra il 7 e 8 dicembre. Il 29,6% ha indicato invece in Janez Janša la persona a cui affidare l’incarico di formare il nuovo governo. Gregor Virant, Borut Pahor e Radovan Žerjav sono stati nominati complessivamente dal 3,9% degli intervistati. Per quanto riguarda la coalizione di governo, il 29,9% ne vorrebbe una di larghe intese, il 25,4% una di centrodestra, il 23% auspica una coalizione di centrosinistra. Socialdemocratici, Lista Virant e Desus in coalizione con Jankovič? Dopo i rifiuti di NSi, SLS e il mancato incontro tra Jankovič e Janša (i presidenti dei due principati partiti sloveni non sono riusciti a concordare il luogo per il loro incontro), lo scenario più probabile è quello di una coalizione di governo formata da Pozitivna Slovenija, SD, Lista Virant e Desus. Se i risultati ufficiati delle elezioni confermeranno lo stato attuale questa coalizione di governo potrebbe contare su una maggioranza parlamentare di 54 deputati. L’incompatibilità tra le cariche di sindaco e deputato è incostituzionale Lo afferma l’Associazione dei Comuni sloveni che hanno sollevato, a nome dei sindaci Matjaž Za-noškar, Zvonko Lah, Danijel Krivec (sindaco di Bovec) e Ljubo Žnidar, eletti in parlamento alle recenti elezioni, la questione di legittimità costituzionale della legge sull’incompatibilità delle due cariche. Secondo i sindaci, tale legge viola il 2., 43. e 155. articolo della costituzione slovena. Sulla questione dovrà pronunciarsi ora la Corte costituzionale slovena. L’agenzia Fitch preoccupata per l’instabilità politica slovena Secondo l’agenzia Fitch la vittoria relativa di Zoran Jankovič potrebbe essere causa di una maggiore instabilità politica. Ne conseguirebbe un possibile ulteriore declassamento del rating della Slovenia da parte dell’agenzia Fitch. Dai risultati delle elezioni è chiaro che la coalizione di governo sarà formata da almeno tre partiti e quindi difficilmente stabile e forte, ritiene l’agenzia di rating che critica Jankovič anche per la sua contrarietà alla privatizzazione delle banche. La situazione economica slovena sta peggiorando rapidamente L’Umar (Ufficio per le analisi macroeconomiche della Repubblica Slovena) ha rilevato che il Pii sloveno è calato nel terzo trimestre del 2011, inoltre sono peggiorate anche le condizioni del mercato del lavoro. Solo in altri tre paesi dell’Unione Europea il Pii è calato nel terzo trimestre. In calo anche le esportazioni e i consumi interni. Nel complesso nei primi nove mesi dell’anno il Pii è cresciuto dello 0,8% rispetto all’anno precedente, ma ciò è al di sotto delle previsioni. -Aktualno------------------------------ Na pobudo deželnih svetnikov Gabrovca in Kocijančiča Javna razprava o volitvah znotraj slovenske manjšine Deželna svetnika sta osvojila peticijo društva Edinost Deželna svetnika Igor Gabrovec In Igor Kocijančič ________novi matajur Sreda, 14. decembra 2011 ^ Entro il 2020 un elettrodotto sul Kolovrat? Demokratično izvoljeno predstavništvo slovenske narodne skupnosti v Italiji ab z drugimi besedami vobtve znotraj manjšine: to je vprašanje, o katerem se že vrsto let razpravlja v naši skupnosti, vselej doslej pa je vse ostalo precej megleno in nedorečeno. Tokrat pa sta pobudo prevzela deželna svetnika Igor Gabrovec (Slovenska skupnost) in Igor Kocijančič (SKP-Ma-vrična levica) in torej postavila vprašanje na inštitucio-nalni nivo. Sprejela sta izziv peticije družbeno-pobtičnega krožka Edinost, ki jo je prof. Samo Pahor vložil v deželni svet nazadnje maja 2008, sklicala sta tiskovno konferenco in na njej pozvala vse manjšinske organizacije in posameznike, naj se vključijo v razmišljanje in razpravo o predstavništvu in o ostalih ključnih vprašanjih naše skupnosti. Napovedala sta tudi, da bosta pozvala predsednika deželnega sveta Mauri-zia Franza, naj dokument Edinosti vključi na dnevni red pristojne deželne komisije, kar bi nudilo možnost avdicij zainteresiranih manjšinskih komponent. Ni pa pričakovati, sta ocenila, da bi deželni svet o tem glasoval pred volitvami leta 2013. Kaj predlaga društvo Edinost s peticijo, ki naj bi jo deželni svet odobril v obliki zakona? Slovenska jezikovna in narodna manjšina v italijanski republiki potrebuje demokratično izvoljeno predstavništvo, ki bo lahko demokratično odločalo o skupnih interesih in demokratično predstavljalo skupne probleme in potrebe manjšine državnim, deželnim in krajevnim oblastem. To je izhodišče dokumenta, ki najprej določa sestavo vohlnega telesa: vsak pripadnik slovenske manjšine v FJK se lahko opredeli za Slovenca, o tem da pisno izjavo tajniku občine, kjer ima stalno bivahšče. Naj tej podlagi se pri tajništvu deželnega sveta uredi volilni seznam, v njem so lahko vpisani tudi pripadniki manjšine, ki živijo v drugih italijanskih deželah ah v inozemstvu. Vpisani imajo aktivno in pasivno pravico za izvolitev predstavništva. Predstavništvo sestavljajo 33-članski Svet slovenske manjšine (gre za javnopravno ustanovo), 6-člansko predsedstvo, predsednik je rotacijsko vsak njegov član, ter pokrajinski odseki. Katere so nji- hove pristojnosti bo določil pravilnik. Volitve potekajo vzporedno z deželnimi volitvami. Najpomembnejši v peticiji, oz. “osnutku zakona” je člen 11, ki določa, da imajo pripadniki slovenske jezikovne in narodne manjšine, ki so vpisani v poseben volilni seznam, pravico izvohti, ne glede na svoje število, enega deželnega svetnika. “Vloga obeh krovnih organizacij SKGZ in SSO, ki sta priznani organizaciji, bo tudi v bodoče nesporna,” sta pojasnila na srečanju z medji deželna svetnika. Zastopstvo, ki bi bilo izvoljeno na vsemanjšinskih volitvah, ki naj bi jih normiral deželni zakon, bi seveda imelo močno notranjo in zunanjo legitimacijo. Ta načrt predstavlja nemajhen napor znotraj manjšine in v odnosu do Dežele FJK, zato ni jasno, zakaj ima novo telo tako omejene pristojnosti, kijih dokument le bežno omenja in jih pravzaprav prepušča pravilniku. To, kar slovenska manjšina danes najbolj potrebuje, je, po našem mnenju, neke vrste “vlada”, ki ima moč in legitimacijo, da smotrno upravlja manjšinsko organiziranost in sredstva, ki so njej namenjena, določa smernice in prioritete, načrtuje razvoj. Se to ujema s predlogom vohtev v manjšini? Kaže, da ne. dalla prima pagina Ma quest'anno, come dichiara al quotidiano sloveno Deio il direttore dell'Eles Milan Jevšenak, “con i partner italiani abbiamo raggiunto un accordo sul punto di passaggio del confine che per la Slovenia è relativamente favorevole poiché rende il tracciato più breve. La microlocalizzazione verrà definita nel corso dell'iter per la definizione del progetto”. L'elettrodotto dovrebbe attraversare il versante meridionale della Šentviška pianota, passare per Most na Soči, sabre sul Kolovrat e poi proseguire attraverso le valli del Natisone verso Cividale e Udine. Il quotidiano sloveno ha interpellato anche il sindaco di Tolmino Uroš Brežan. Questi si è dichiarato molto sorpreso dalla notizia e di non esser stato contattato da nessuno. Nessuna novità o richiesta è stata inoltrata nemmeno al ministero deh'Ambiente, prosegue il Deio. La strategia di sviluppo del sistema elettroenergetico adottata dalla Slovenia, conclude il quotidiano, prevede la reahzzazione deh'elet-trodottto Okroglo - Udine entro il 2020. L'opera prevede un investimento di 65 mihoni di euro. Bovec najlepši in najbolj urejen vec, je dejal, ki je z ureditivijo tematskih poti obogatilo bovško turistično ponudbo. V Posočje je šlo še drugo priznanje: med srednje velikimi kampi je bilo prvo mesto dodeljeno Kampu Koren pri Kobaridu. Ordinanza a Pulfero: rimuovere rami e piante a ridosso delle strade Entro fine febbraio 2012, ossia entro 120 giorni a partire dal 1. novembre, i proprietari o comproprietari dei fondi o terreni confinanti con le strade comunali di Pulfero devono provvedere al taglio con rimozione, dei rami, delle piante e degli arbusti che si protendono sulle sedi stradali o che generano condizioni di pericolo, e di tutte quelle piante che distano meno di tre metri dal ciglio stradale. Lo impone un’ordinanza delTamministrazione di Pulfero, che vuole evitare che si ripetano episodi spiacevoli come nel passato periodo autunnale ed invernale quando, in concomitanza di temporali, nevicate e gelate, si sono create situazioni di disagio e pericolo, anche con interruzione della circolazione veicolare per la caduta di alberi e rami sulle strade. Nell’ordinanza datata 7 ottobre, il Comune avvisa inoltre che in caso di inosservanza, i lavori richiesti saranno eseguiti d’ufficio e le spese poste a carico degli inadempienti. Infine si ribadisce che i trasgressori restano responsabili civilmente e penalmente per qualsiasi incidente o danno derivante dalla mancata esecuzione dell’ordinanza. Verranno loro inoltre applicate le sanzioni amministrative previste che vanno da 159 a 639 euro. Slovenska ljudska glasba Projekt RTV Slovenija Slovenska zemlja v pesmi in besedi “Za gorami ...” se zaključuje. V soboto, 17. decembra, bo v oddaji slovenskega radia nastopilo dvanajst ljudsko-glas-benih skupin iz celotnega zamejstva, Slovenci iz sveta se bodo oglasih preko etra. Izdana pa bo tudi zgoščenka s spremno knjižico. Nastopilo bo približno osemdeset glasbenikov, ki živijo na drugi strani slovenske državne meje s sosednjimi državami, pa tudi bolj daleč, kot na primer v Pulju na Hrvaškem, Heerlenu na Nizozemskem, Clevelandu v ZDA in kanadskem Stoney Creeku. Prireditev bosta vodila Renato Horvat in Maja Šumej. brevi.it II 20,3% degli italiani ha più di sessantacinque anni In base al rapporto sullo stato di salute presentato dal ministro Bal-duzzi circa un quinto degli italiani ha più di 65 anni. L'Italia è così uno tra i paesi più longevi d’Europa. Nel 2010 la differenza tra nascite e decessi registra un saldo negativo di 25.544 unità, il tasso di natalità è pari a 9,3 per 1.000 abitanti. Il tasso di mortalità (9,7 per 1.000 abitanti) ha però raggiunto il hveho più alto dopo il 2009 dal secondo dopoguerra. Gh stranieri residenti ammontano al 7,5% della popolazione. Gli italiani alla ricerca di un’informazione indipendente Secondo un sondaggio svolto da Demos-Coop sul gradimento dei media, gli italiani sfiduciano i telegiornali di Rai e Mediaset che perdono audience. La fiducia nel TG1 si ferma al 50% (69% nel 2007), al 49% il TG5 (60% nel 2007). Negli ìndici di fiducia il TG1 è stato superato anche dal TG3 e dal TG2, il più apprezzato al momento però è il TG di La7 condotto da Enrico Mentana (52% l’indice di fiducia, +17% rispetto al 2007). Il web prende invece spazio alla radio e ai giornali. In trent'anni l'evasione fiscale si è moltiplicata Nel 1981, secondo le stime del ministro delle Finanze del tempo Franco Reviglio, l'evasione fiscale si aggirava sui 28 mila miliardi, pari a sette, otto punti del reddito del nostro paese. Oggi, trent'anni dopo, secondo il presidente delTIstat Enrico Giovannini l'evasione fiscale si aggira fra i 255 e 275 miliardi di euro che, tradotto in percentuale, significa dal 16,3% al 17,5% del Pii. Del resto i contribuenti che dichiarano oltre 200 mila euro sono poco più di 77 mila, pari aho 0,18%. Solo tre italiani su dieci padroneggiano la lingua Il 71% della popolazione è al di sotto del hveho minimo di lettura e comprensione di un testo di media difficoltà. Il 5% non è in grado di decifrare lettere e cifre, il 33% sa leggere, ma riesce a decifrare solo testi di primo hvello (su una scala di 5), un ulteriore 33% si ferma a testi di secondo hveho. Appena il 29% della popolazione ha gh strumenti per padroneggiare la lingua italiana. Lo ha dichiarato ad un convegno a Firenze il prof. Tullio De Mauro. Piazza Fontana, tutti i documenti del processo sono digitalizzati Nel 42. anniversario deha strage avvenuta il 12 dicembre 1969, l’associazione - portale “La rete degli archivi per non dimenticare” ha affidato tutti i documenti processuali in forma digitalizzata al sindaco di Milano Giuliano Pisapia. Il sito rimarrà il punto di riferimento per consultare online i documenti o per sapere dove trovarh. La digitalizzazione è stata effettuata dai detenuti del carcere di Cremona. La stessa operazione è in corso per i documenti suha strage di Bologna. slovenski turistični kraj v letu 2011 Bovec seje letos uvrstil na Krivec in njegovi sodelavci so Zadovoljstvo župana je ra- prvo mesto kot najlepši in naj- ga prejeli prejšnji teden v Por- zumljivo, saj priznanje po- bolj urejen turistični kraj v torožu na Dnevih slovenske- meni potrditev strategije Sloveniji. Prestižno priznanje ga turizma v okviru projek- Občine pri urejanju kraja in mu je podelila Turistična zve- ta Moja dežela - lepa in go- pospeševanju turistične de- za Slovenije. Župan Danijel stoljubna. javnosti. Župan Krivec pa je ob tej priložnosti izpostavil tudi dejstvo, da vsi krajani na Bovškem sodelujejo pri projektu Moja dežela -lepa in gostoljubna, ki je prerasel v vseslovensko gibanje. Posebne zasluge pa ima Turistično društvo Bo- Sreda, 14. decembra 2011 Marianna Bonini nella sede di Ad formandum di S. Pietro al Natisone “I nostri corsi, gli stage e le esigenze del territorio” A colloquio con Marianna Bonini di Ad formandum Da anni a S. Pietro al Natisone è in funzione una struttura educativa e di formazione con una programmazione che, con il tempo, è diventata sempre più continua e varia. Oggi si chiama Ad formandum, è un'associazione no-profit che ha lo scopo di assicurare agli appartenenti alla comunità nazionale slovena del Friuli Venezia Giulia l'acquisizione delle conoscenze teoriche e pratiche necessarie per lo svolgimento di varie professioni. Una struttura quindi regio- nale (con sede anche a Trieste e Gorizia), come lo è stato per molti anni l’Istituto regionale sloveno per l’istruzione professionale - Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje. Da dieci anni a organizzare, coordinare e seguire i corsi è Marianna Bonini, dal 2006 nella sede del condominio Al Centro. “La crescita è stata costante - ci dice Marianna - anche perché sempre più ampia è stata la proposta, sia come numero di corsi che come loro varietà.” Chi sono i corsisti? “Persone di tutte le età, provenienti da varie zone, appunto perché, avendo sempre proposte nuove, il bacino di utenza cambia. Arrivano, oltre che dalle Valli del Natisone, dal Civi-dalese, da Udine, ad un corso di sloveno ha partecipato anche una persona di Latisana.” Quali sono i corsi che destano maggiore interesse? “Noi organizziamo alcuni corsi in qualche modo obbligatori, come le patenti di mestiere o i corsi sulla sicurezza, che hanno sempre un riscontro. Altri vengono seguiti per interesse più personale, come quelli linguistici.” Qual è il rapporto con Trieste e Gorizia? “Positivo, c’è collaborazione, sono territori diversi che hanno esigenze diverse, in ogni caso la collaborazione è indispensabile per trovare idee e risorse.” A proposito di idee, come nascono i corsi non obbligatori? “Nascono dalle esigenze del nostro territorio, lavoriamo ad esempio tanto nel settore del turismo. Deriva- no poi anche dal rapporto che abbiamo con le associazioni locali, dalle idee che si mettono in campo. Un settore nel quale ci impegnamo è anche quello dei corsi aziendali, se qualche azienda ha delle richieste particolari, ad esempio che i propri dipendenti apprendano una lingua, noi possiamo metterle in atto.” E riguardo i corsi di lingua slovena? “C’è una crescita di interesse, ma è anche vero che oltre un certo livello non si riesce a proseguire, e quindi bisogna ricominciare daccapo.” Attraverso voi sono possibili, in particolare per i giovani, delle esperienze lavorative come stage? “Sì, le work-experience sono finanziate dalla Regione. Se le aziende hanno la necessità di questo strumento per inserire dei giovani nel mondo del lavoro, noi possiamo realizzarle. Voglio anche aggiungere che noi, certo, offriamo la formazione, ma abbiamo anche necessità di chi la dia, e quindi cerchiamo docenti, formatori, persone che operano in determinati settori e che ci potrebbero essere d’aiuto.” (m.o.) L’inaugurazione nel 2006 della sede di S. Pietro da parte dell’allora assessore regionale alla fomazione Roberto Cosolini, sopra alcuni partecipanti ad un corso di agronomia generale ZELENI « LISTI Ace Mermolja Ostareli na delovnem mestu Pruski minister Leopold Bismarck je konec devetnajstega stoletja prvi uvedel pokojninski sistem. Legenda pravi, da je pred epohalnim dejanjem razmišljal, s katerim letom naj bi imeli njegovi državljani pravico do pokojnine. Med dvomi je vprašal bližnje sodelavce, katera je povprečna življenjska doba ljudi v Prusiji. Ko je izvedel za podatek, naj bi dejal, da so to leta primerna za upokojitev. Pokojnine so torej nastale za ostarele, ki niso bili več sposobni delati. Na kmetih je veljal zapeček z leseno skledo za stare očete in no-note, ki niso več zmogli dela na polju. V mestih in ob razvoju industrializacije ni bilo več zapečkov in države so pričele uvajati nekaj povsem novega: pokojnine. Pokojnine so danes v središču pozornosti. Ena izmed osrednjih točk Montijevega dekreta za "reševanje Italije" je pokojninska reforma, ki bo uvedla prispeven sistem za vse. Skratka, vsak si bo plačal pokojnino sam. S tovrstno odločitvijo postane avtomatično podaljšanje delovne dobe in let, s katerimi bodo lahko šli tako ženske kot moški v penzijo. Pokojninski sistem se bo vračal k Bismarckovemu vprašanju: “katera je povprečna življenjska doba državljanov” in sledil odgovoru. Montijeva vladaje nastopila z nalogo in namenom, da uvede tiste ukrepe, ki bi jih posamezne koalicije ne zmogle, ker bi politične stranke ne "zdržale"pritiska volilcev, sindikatov itd. Namen ukrepov pa je pomiriti borzne trge in evropske partnerje; toliko bolj po sporazumu, da bodo imeli evropski organi večjo moč pri ugotavljanju finančnih ravnovesij v bilancah posameznih držav. Številna vprašanja, ki jih sprožajo Montijevi pretežno računovodski in načelni ukrepi, bo morala razrešiti v naslednjih letih politika. Mislim na novo vlado, ki bo sad volitev in zmagovite koalicije. Podaljšanje delovne dobe zastavlja namreč več problemov, ki bodo zahtevali precej domiselnosti pri reševanju. Predsednica Confindustrie Emma Marcegaglia je zagovarjala podaljšanje delovne dobe. V nekem intervjuju pa je priznala, da pomeni podaljšanje nove žrtve za podjetja. Skratka, za podjetnika lahko postanejo starejši delavci problem, saj so iztrošeni, večkrat bolni, s težavo spremljajo inovacije itd. Ni čudno, da človek po štiridesetem letu najde novo delo z veliko težavo. V razpravi je potrebno ločevati dela od dela. Že danes obstajajo poklici, ki dopuščajo prisotnost na delovnem mestu do častitljive starosti. Sodniki, univerzitetni profesorji, zdravniki itd. so lahko na svojih položajih do sedemdesetega leta in več. Vsem je jasna vsestranska razlika med visokim sodnikom in delavcem za tekočim trakom. Ločevati je torej treba dela, ki dajejo prestiž in nudijo visoke dohodke, ne da bi bila ubijajoča, od poklicev, kjer delavec nima posebnega zadoščenja in se iztroši v ponavljajoči se rutini. Obstajajo še dela, ki zahtevajo posebno psihofizično moč in ne bi bilo zdravo ali varno, da jih opravljajo ostareli ljudje. Bolje bi bilo, da ne bi vozili tovornjakov, letal, avtobusov itd. sedemdesetletniki. Sedemdesetletna učite- Ijica v prepolnem otroškem vrtcu je predprag manjših nesreč, saj se otročad suče izjemno hitro. In še mnogo je takšnih poklicev, kjer ne zadostuje pisalna miza. Določiti bo torej treba delovne kategorije, opredeliti izčrpujoča dela in nenazadnje bo nujno upoštevati sisteme, kjer bodo lahko tudi stari delavci in delavke še vedno koristni podjetju. Res je namreč, da živimo dlje, vendar ima za to veliko zaslug medicina. Telo se vsekakor stara, manjšajo se ustvarjalne sposobnosti, prevladata rutina in ustaljeni vzorci. Obstajajo izjeme, vendar ni možno graditi družbenih sistemov na izjemah. Družba, ki se stara, ki podaljšuje delovno dobo in postaja gerontokratska tudi na vodilnih mestih (Montijeva vlada je v povprečju stara vlada), si bo morala nujno domisliti načine dela, ki ne bodo nevzdržni za starejše. Alternativa so divji odpusti starejših in iztrošenih ljudi, ki bodo dočakali (če jo bodo) pokojnino v revščini. Razpis za študijske nagrade Slovenskega dobrodelnega društva V spomin na javnega delavca in mecena Mihaela Flajbana Slovensko dobrodelno društvo v Trstu tudi letos, in to že 25. leto zapored, razpisuje natečaj za študijske nagrade, namenjene univerzitetnim študentkam in študentom slovenske narodnosti iz Dežele Furlanije Julijske krajine, tokrat pa še enkratno študijsko nagrado v spomin na svojo dolgoletno odbornico Ireno Srebotnjak. Maturantu ali maturantki, ki se je letos vpisal oz. vpisala v prvi letnik univerze, bo SDD podelilo nagrado, ki se bo ponavljala vsa leta študija, če bo dobitnik redno študiral. Komisija bo o tem odločala na podlagi potrdila o zahtevanih in opravljenih izpitih. Poleg glavne nagrade bo SDD v mejah svojih možnosti podelilo eno ali več enkratnih nagrad tudi drugim prosilcem vseh letnikov, pri čemer bo upoštevalo njihove zasluge in potrebe. Prosilci za enkratne nagrade, ki niso vpisani v prvi letnik univerze (in dobitniki nagrad v prejšnjih letih), naj prošnji, ki jo morajo oddati do 31. decembra 2011, priložijo potrdilo o predpisanih in opravljenih izpitih, potrdilo ISEE in fotokopiji prve strani univerzitetne knjižice (indeksa) ter potrdila o plačilu univerzitetnih pristojbin za leto 2011-2012. V spomin na dolgoletno odbornico razpisuje Slovensko dobrodelno društvo tudi natečaj za enkratno študijsko nagrado “Irena Srebotnjak”, ki bo prednostno namenjena študentom ali študentkam likovne ali glasbene umetnosti. Maturantu, ki se je letos vpisal v prvi letnik takega študija na univerzitetni stopnji, bo SDD podelilo nagrado, ki se bo ponavljala vsa leta študija (največ pet), če bo dobitnik redno študiral. Študentje, ki se želijo prijaviti na razpis za Flajba-novo nagrado ali nagrado v spomin na Ireno Srebotnjak, morajo do 31. decembra 2011 poslati po navadni pošti ali predložiti na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva (uradne ure so ob četrtkih od 16.00 do 18.00) sledeče dokumente: prošnjo, naslovljeno na Slovensko dobrodelno društvo, ki naj vsebuje osebne podatke, število družinskih članov, izčrpno sliko o opravljenem študiju, o kulturnem in športnem udejstvovanju ipd.; potrdilo ISEE; potrdilo o vpisu na univerzo; potrdilo o opravljenem zrelostnem izpitu z oceno. Upravni odbor SDD bo imenoval ocenjevalno komisijo, ki bo pregledala vse predložene prošnje ter na podlagi dokumentov in notranjega pravilnika sestavila prednostno lestvico. Upravni odbor bo na podlagi prednostne lestvice določil dobitnike nagrad. Za akademsko leto 2011/2012 znašata glavna nagrada in nagrada “Irena Srebotnjak” po 1500 € za prvi in za vsak poznejši redni letnik. Enkratne nagrade “una tantum” znašajo 500 €. Tudi v tem šolskem letu potekajo v zavodu ‘Paolo Diacono’ v Čedadu popoldanski tečaji slovenskega jezika, in sicer na začetniški, nadaljevalni in izpopolnjevalni stopnji. Pouk poteka izven kurikula in je ob petkih popoldne. V petek, 18. novembra, je pouk potekal malo drugače. Mi dijaki nadaljevalne in izpopolnjevalne stopnje smo si šli ogledat Narodno in študijsko knjižnico v Trst. Spremljala sta nas profesorica Cinzia Pečar, ki vodi tečaje, in profesor Alessandro Guglielmotti. Odšli smo iz Čedada z vlakom ob dvanajsti uri in v Vidmu menjali vlak, ki nas je peljal do Trsta. Ko smo prišli na železniško postajo, smo sli peš do knjižnice. Tam nas je že čakala tajnica, ki nam jo je podrobno predstavila. Knjižnica, kije zelo bogata, je bila zgrajena v povojnem času. Vsak dan jo obišče veliko študentov, ki v njej dobijo gradivo za študij: razne knjige, enciklopedije, revije, časopise, slovarje, bibliografije in drugo. V čitalnici so na razpolago računalniki, dostop do interneta, mikroči-talec za branje mikrofilmov in fotokopirni stroj. Tajnica nas je pospremila tudi v prostore, kjer so shranjene raznovrstne knjige o zgodovini Slovencev v Julijski krajini od 19. stoletja do danes. V knjižnici smo si ogledali tudi razstavo Elene Guglielmotti, naše nekdanje sošolke, kije bila zelo zanimiva. O njej nam je spregovoril nekaj besed prof. Guglielmotti, Ele-nin oče. Po obisku knjižnice smo šli na sedež ZSKD-ja, kjer nas je spremljala gospa Zaira Vidali, raziskovalka SLORI-ja (Slovenski Raziskovalni Inštitut). Predstavila nam je situacijo slovenske manjšine v Italiji, predvsem pa obravnavala zgodovinsko in kulturno tematiko. Začela nam je govoriti o bogati zgodovini Dijaki na obisk Narodne in študijske knižnice v Trst Sreda, 14. decembra 2011 Slovencev v Italiji in v naših krajih: tržaška, goriška in videnska pokrajina so precej različne glede zgodovine. Poglobili smo pravice, ki jih imajo Slovenci v Italiji: šolanje, vzgoja in izobraževanje; raba slovenskega jezika v odnosih z javno upravo, vidna dvojezičnost na ozemlju, kjer se izvaja zaščitni zakon ,organizacije in društva, politični predstavniki, gospodarske dejavnosti in varstvo pred diskriminacijo. Poleg tega nam je raziskovalka tudi omenila nekatere zakone, ki govorijo o manjšinskih pravicah, in sicer zakon št. 38/2001, zakon št. 482/1999 in novejši zakon št. 26/2007, ki ga je sprejela Dežela Furlanija Julijska krajina. V Italiji je 12 priznanih zgodovinskih jezikovnih manjšin, ki so opredeljene v zakonu 482 iz leta 1999, med njimi tudi slovenska.Šesti člen Italijanske ustave namreč določa da: "Republi- ka ščiti s posebnimi normami jezikovne manjšine". Nato nam je gospa predstavila različne in zanimive or- ganizacije, kot npr. ZSKD (Zveza slovenskih kulturnih društev) in njeno delovanje. Zelo nas je presenetilo, ko je gospa Vidali naštela italijanske univerze, kjer se poučujeta slovenska književnost in jezik: Trst, Gorica, Videm, Benetke, Padova in celo Rim in Neapelj. Spregovorila je tudi o naši dragi dvojezični šoli v Špetru, ki je edina v deželi z dvojezičnim učnim jezikom, in sicer slo-vensko-italij anskim. Kaj pa politika? Slovenci v Italiji imajo veliko različnih strank in svoje predstavnike celo v senatu. Omembe vredni sta tudi dve krovni organizaciji, in sicer SKGZ - Slovenska kulturno-gospodarska zveza in SSO - Svet slovenskih organizacij, ki pod svojim okriljem združujeta večino slovenskih ustanov in organizacij iz goriške, tržaške in Videnške pokrajine. Ko smo zaključili zanimivo predavanje, smo šli v najboljšo kavarno v celem Trstu in tam nam je profesor Guglielmotti ponudil “frappè” in kavo. Potem smo si šli ogledat mestni center in trg Unità d’Italia. Bilo je že pozno, zato smo odšli peš do železniške postaje, kjer nas je čakal vlak, ki nas je peljal v Videm. Ob 19.30 smo prišli v Čedad, kjer so nas čakali starši. Tako seje končal naš izlet, na katerem smo se zelo zabavali, a predvsem spoznali slovensko manjšino v Trstu in njeno zanimivo zgodovino. Orsola Banelli, Antonio Bevilacqua, Giulia Bevilacqua, Marianna Blasutig, Dora Ciccone, Maria Cortiula, Nicola Muner, Ivan Namor, Elena Rucli, Vida Rucli, Amalia Stulin, Elisabetta Trossolo, Petra Vogrig, Sofia Vogrig La musica in lingua friulana a Udine ‘La mè lenghe e sune il rock (e no dome chel). Friùl, Europe’ torna in Friuli. Dopo le presentazioni organizzate a novembre in occasione del Liet International 2011 e del Babel Film Festival a Cagliari, la pubblicazione dedicata alla produzione musicale in lingua friulana e in altre lingue minoritarie d'Europa sarà al centro dell'appuntamento fissato per domenica 18 dicembre alle 18 presso l'Angolo della Musica di Udine (Via Aquileia 89). Per parlare dei contenuti del volume e del cd audio allegato, pubblicati da Informazione Friulana, interverranno insieme all'autore, Marco Stolfo, due dei più rappresentativi esponenti di quella che con una certa approssimazione è definita ‘gnove musiche furlane’: Lino Strau-lino, cantautore e musicista, e DJ Tubet, specialista in ritmi e rime, tra hip hop e rag-gamuffin, le cui testimonianze sono raccolte anche nel libro. L'incontro, moderato da Paolo Cantarutti, sarà l'occasione per un confronto dal vivo tra Straulino e Tubet e quindi tra due diverse generazioni di musicisti che suonano e cantano ‘par furlan’. L'ingresso è libero. Successo per l’8a edizione dell’iniziativa della Pro loco Ottanta espositori e tanta gente al mercatino natalizio a §. Pietro Il mercatino ‘Gesti antichi per un nuovo Natale’ ha permesso anche alle scuole del territorio di presentarsi e, grazie alle attività di bambini ed insegnanti, di raccogliere qualche fondo Nel campo di calcetto spazio anche ad un laboratorio per i bambini. A sinistra, una delle aziende agricole che hanno proposto i propri prodotti, sempre molto apprezzati Koncert v spomin na Elio Adajewski L’artigianato della Benecia e della vicina Slovenia ha incontrato grande interesse da parte dei visitatori V Tolminu so se s koncertom poklonili spominu Elle von Schultz Adajewski, glasbenice in etnomuzikologinje iz Sankt Peterburga, ki je v drugi polovici 19. stoletja skupaj z jezikoslovcem Janom Bau-douinom de Courtenay-jem začela proučevati slovenske govore, kulturo in glasbo v Nadiških, Terski in Rezijanski dolini. Glasbeni večer so priredili v sodelovanju z združenjem Sergio Gaggia iz Čedada in KD Rozajan-ski dum iz Rezije. Nastopila sta pianist Andrea Posnetek s koncerta v Tolminu Rucli in sopranistka Claudia Grimaz. Med koncertom, ki ga je uvedla predsednica Kulturnega društva Rozajan-ski dum iz Rezije Luigia Negro, je občinstvo lahko uživalo ob melodijah najpomembnejših del iz repertoarja Elle Adajewski, na primer 24 preludov za klavir in petje, za katere je besedila napisal Benno Geiger. Program pa so obogatili še rezijanski plesi. Glasbo zanje je komponiral videnski skladatelj Piero Pezzè, na podlagi ljudskega gradiva, ki ga je leta 1883 zbrala ruska glasbenica. Sreda, 14. decembra 2011 Svet Miklavž, anjul an zluodjac v dvojezičnem vartacu 10 sono un laureando in Scienze della Formazione Primaria, indirizzo di Scuola Primaria. La durata del corso è di 4 anni e ciascuno di questi prevede lo svolgimento di alcune ore di tirocinio diretto da effettuare presso istituzioni scolastiche al fine dell'integrazione fra competenze teoriche e competenze operative. 11 tirocinio del 4° anno consiste nella realizzazione di un progetto da svolgere in 65 ore curricolari e quindi da integrare alla programmazione scolastica. Assieme al mio supervisore di tirocinio ho deciso di effettuare questo percorso didattico presso l'Istituto bilingue di San Pietro. Lo scorso aprile, ho proposto alle insegnanti di effettuare il mio progetto di tirocinio sull'argomento: il monte Matajur. La scelta è stata motivata da due fattori: il primo è il forte legame con la tesi di laurea che sto scrivendo, la quale affronta il tema del recupero di una identità culturale e la tradizione orale, il secondo nasce dall'amore per la mia terra, poiché abito in un paesino situato alle pendici del monte Matajur: Mas-seris. Le insegnanti hanno accolto con entusiasmo la mia proposta e ho potuto così iniziare il mio progetto lo scorso anno scolastico con la classe III, ora diventata IV. Da aprile a giugno ho effettuato una parte per lo più teorica, assieme all'insegnante di geografia (la maestra Antonella Cromaz). Durante le lezioni, lei analizzava le caratteristiche del paesaggio e io mi collegavo pa- zione della maestra Claudia e del maestro Damjan. Colgo qui l'occasione per ringraziare di cuore il dirigente scolastico, sempre gentilissima, le due simpatiche segretarie e naturalmente tutti gli insegnanti, in particolar modo coloro che mi sono stati sempre vicini per far si che tale progetto andasse a buon fine. Concludo salutando i bambini "arskačeni" della classe IV... spero di aver lasciato non solo un bel ricordo di me, ma soprattutto di avervi fatto capire quanto vale la nostra montagna, il simbolo della Benečija. Francesco Cendou “Nel mio progetto di tirocinio il Matajur e le sue ricchezze” A/a dvojezični šuoli v Špietre so imiel an dan novo učiteljco! Je Luisa Battistig iz Mašere. Pruzapru Luisa uči v vartace v Manzanu, pa tisti dan je paršla na dvojezično an poviedala našim otrokam vse, kar je znata gor mez kostanj. An je znala zaries puno reči. Otroc so jo zvestuo poslušal, saj jim je takuo lepuo pravla, de je ki! rallelamente per quanto inerente al Matajur. Metà delle ore sono state svolte in questo modo, dove i bambini hanno potuto scoprire le peculiarità e le ricchezze che questa montagna possiede. A conclusione di tale percorso abbiamo effettuato un’uscita didattica sul territorio e a ottobre, in una splendida giornata di sole, ho portato la classe IV in gita sul monte Mata- jur accompagnato dalle maestre Claudia e Ivana. In questo modo i bambini hanno potuto approfondire le loro conoscenze ma soprattutto ‘vivere’ la montagna che normalmente vedono solo da lontano. Ora sono giunto quasi al termine del mio progetto; ho a disposizione ancora un po’ di ore, che sto utilizzando per una attività inerente alla tradizione orale con la collabora- Kajšan gaje že poznu, kaj-šan pa ne, pa za vse otročiče, ki hodejo v dvojezični vartac v Spietar, je bluo lepuo presenečenje, kar v pandiejak, 5. dičembeija, jih je paršu gledat svet Miklavž an jim parnesu Šenke. Je biu zlo šimpatik, an tudi tista dva, ki sta paršla kupe z njim: anjul an zluodi. Svet Miklavž se je vsako beto parkazu na dvojezični šuoli, Hetos so ga parpejal tisti od društva ‘Srebrna kaplja’. Ogni anno trascorso a scuola è un'opportunità che abbiamo per imparare, crescere, migliorare, divertirci con i nostri amici. Tutti gli anni nella nostra scuola viene organizzata una festicciola per dare il benvenuto ai bambini della classe prima. Così è stato anche quest'anno. La festa si è svolta nella palestra comunale. Noi alunni della Scuola Primaria Bilingue abbiamo avuto la possibilità di trascorrere un pomeriggio tutti assieme. I bambini di prima si sono presentati e poi gli amici delle altre classi hanno donato loro dei piccoli regali realizzati con le loro mani. Ogni alunno della classe prima ha ricevuto una cartellina illustrata per contenere i disegni, una collanina, una coccarda, un segnalibro. Noi compagni della classe quinta abbiamo scritto una poesia per augurare loro un buon percorso a scuola. Il testo è stato scritto su un cartellone a forma di porta poiché la scuola viene paragonata ad una porta che si apre sul mondo del sapere. BENVENUTI A La scuola, un’opportunità per imparare e per crescere SCUOLA! Si apre a voi una porta, inizia l'avventura con nuovi amici in un mondo di sorrisi giochi, numeri, lettere e colori. Crescerete felici insieme a noi nella casa dei saperi! i ; a Il pomeriggio è stato rallegrato da canzoni; il programma è stato coordinato da due alunni della nostra classe che hanno svolto il ruolo di conduttori. Questa festa, che è ormai una tradizione, è un'occasione per stare assieme e conoscere i nuovi iscritti a scuola. E una delle tante esperienze che si vivono a scuola. A scuola ogni giorno è nuovo, diverso, ogni giorno è un passo in più. Pietro Candriella (Classe 5") 14 14 sctct Nagradno žrebanje vsak petek ob 23.00 Kupon za žrebanje prejmete vsak petek na recepciji ob] potrditvi vstopa od 7. do 23. ure.^| Kuponi veljajo samo za žrebanje tekočega dne.l PMQ imo [pgrado s kolesa sreče Nagrade na kolesu sreče: I * 1000 € za igro, 1 * 500 € za igro, 4 * 200 € za igro,JI 0 * 100 € za igro, 10 * 50 € za igro, 10 * 30 € za igro • • AURORA CASINÒ Kobarid, Slovenija hit casinos Jest san Giulia Garzitto an moje parve dvie lieta san živiela v Sarženti an gor san imiela puno žlahte an par-jatelju. Kar mama Nadia an tata Cristian su me pejal du to novo hišo v Čedade, meje šlua na jok. Ma al vesta lepo novicu? Pru tist dan, na 15. setemberja, se je rodiu muoj brat Giovanni! Takuo niesam vie sama! Giovanni na zna še norčjovat, je pa le-puo ga gledat an ta par njim ležat! Gu Saržento hodem pogosta, zak gor živijo moji noni Pietro an Vanda. Imam none tudi v Percotu, ki se kličeju Franca an Graziano. Draga naša čičica, kuo si nam lepuo napisala! An reč, de imaš samuo dvie lieta an pu! Te pru lepuo učijo mama an tata! Kuo sta lepa ti an tuoj bratrac, ku dva anjulca! Srečno živlienje vam želmo vsi! I NOVI MATAJUR NAROČNINA Abbonamento ITALIJA............................ 37 evrov EVROPA............................. 42 evrov AMERIKA IN DRUGE DRŽAVE (z letalsko pošto).......... 62 evrov AVSTRALIJA (z letalsko pošto).... 65 evrov Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 16. DO 22. DECEMBRA Čedad (Fontana) 0432 731163 - Njivica 787078 Manzan (Brusutti) 740032 - Škrutove 723008 Kam po bencin / Distributori di turno NEDELJA, 18. DECEMBRA Eni Čemur - Agip Čedad (na poti proti Vidnu) Pravo učilo za naše otroke: daržat žive naše navade Riedko kada se nam gaja, de imamo par-ložnost publikat fotografije, kjer je tarkaj otruok! An pomislita, tel tle so vsi iz beške fare! So otroc, ki hodejo na lotrino, na verouk. V saboto, 29. otuberja, pa, namest se učit, so jih njih meštre katekizma Sabina Cer-noia, Silvia Spagnut, an še gaspuod nunac Federico an Giacomo pejal hliebce brat. Tudi tuole je učilo, an še kako lepo an pametno učilo! Na zapustit naše navade, molit za naše te rance, an po hišah, kamar so šli, parnašat duh upanja an trošta, de naše vasi le napri žive an s tako mladino, ki je uriedna hvale an pohvale. Lietos so tel otroc šli po hliebce na Lie-sah. Druge lieto, le zadnjo saboto otuberja, puodejo tudi po drugih vaseh fare. Zadnji dan otuberja so šli po hliebce pa otroc kožiške fare. Od njih niemamo fotografije, pa jih pohvalemo vseglih. Pridni oni an pridni mame an tata, ki jim dajejo tako učilo. De nam na zamierejo tisti buj par lieteh, muormo reč, de tisti z Lies an Hlocja so šli tudi oni molit za naše te rance. Nie bla pa samuo molitev za tiste, ki so nas zapustil, blizu je bluo še kiek dobrega: kar so jim za Ion dal, bo pomagalo mantinjat dva otroka, ki na žive tle an so v velikih težavah (adozione a distanza). Sreda, 14. decembra 2011 Srebrna kaplja v Podboniescu za nje občni zbor V četartak, 29. dičemberja, ob 12. uri, društvo Srebrna kaplja se zbere v Podboniescu v hotelu Pri škofu za občni zbor (assemblea generale). Na dnevnem redu (ordine del giorno): poročilo predsednice, bilanca 2011, program za lieto 2012, izvoliteu novih članov upravnega odbora, izvolitev novih članov nadzornega odbora, ustanovitev delovnih skupin, drugo. Bota lahko tudi plačali članarino. Na koncu bo kosilo. I_________________________________________ I Kuo je lepuo varvat mojega bratra! Mama telih liepih otruok je Nadia iz Saržente, tata pa Cristian iz Percota Giulia ci presenta il fratellino Giovanni nato il 15 settembre scorso, proprio il giorno in cui, assieme a mamma Nadia e papà Cristian si sono trasferiti da Sorzento a Cividale. Ma i due bimbi, assieme ai loro genitori, di certo torneranno spesso nel paesino delle Valli del Natisone, dove vivono i nonni Pietro e Vanda, ai quali vogliono molto bene, come ai nonni di Percoto Franca e Graziano Devetič a v Dreki Vsako vičer ob 19. uri, tel je program: četartak, 15.12., TRINKO bosta molile: Elena an Marica Bularjove petak, 16.12., SOLARJE bo molila: Leonora Sjorova sibota, 17.12., DOLENJA DREKA bo molila: Marica Čikova nedielja, 18.12., GORENJA DREKA bo molila: Maria Bastjanova pandiejak, 19.12., LAZE bo molila: Basilia Šonkova torak, 20.12., PER BERINC bo molila: Maria Mežnarjova srieda, 21.12., TRUŠNJE bo molila: Margherita Kalužova četartik, 22.12., OCNEBARDO bo molila: Norma Pitažova petak, 23.12., OCNEBARDO bo molila: Gabriella Pitažova Kulturno društvo Rečan an lieška fara vabita na Devetko Božično 2011 Vsako vičer ob 20.00 Pamesita bukva an lumine! PROGRAM četartak, 15.12. VELIK GARMAK od znamunja do Uogrinkne hiše bojo molil: Mariucci Janezova, Fabrizio, Martina Uogrinkna petak, 16.12. PLATAC od znamunja do mlekarince bojo molil: Nadalin Mateužacu, Livia Arnejčicjova, Loretta Žefcjova sabota, 17.12. ZVERINAC od znamunja do Lurinove hiše bojo molile: Gemma Šimanova, Anna Lurinova, Ernesta Juožolnova nedieja, 18.12. SEUCE' od jaslic (dolenj konac) do Tarbja-nove hiše bojo molile: Dela Pečuova, Dora an Margherita Tarb-janove pandiejak, 19.12. HOSTNE od jaslic do Kar-pacove hiše bojo molile: Erika an Maria Kokocuo-ve, Luisa Karpacova torak, 20.12. HLOCJE od znamunja do Konsorjove hiše bojo molile: Mirella Katinčna, Eliana Konsorjova, Teresa Ta za rojo srieda, 21.12. PETERNEL od znamunja do Mateužove hiše bojo molile: Milica Škodejova, Anna Bliščuova, Luciana Mateužova četartak, 22.12. TOPOLUOVE od znamunja do Juljove hiše bojo molile: Carla Martinkna, Angela Vanoužova, Romilda Žnidarjova petak, 23.12. BARDO od jaslic (Gorenje Bardo) do Uršne hiše (Dolenje Bardo) bojo molile: Maria Suoštarjova, Rosina Uršna, Rosina Tonova Per una casa sicura Pulizia camini, sfalcio aree verdi e abbattimento piante L’importanza di prestare la giusta attenzione al luogo in cui vivi. iti Qjiiltom JKvwi.uy . .339 1741488 oppure scrivi a: mozrupa@virgilio.it 8 novi matajur Sreda, 14. decembra 2011 Doline/Dulìne - BAfcJIO LUSÉVefcA Po nastopu tou vasi Trivignano, 18. dečemberja koncert Nativitas tou Barde Barski oktet s svojimi nastopi daje novo vidljivost Terski dolini Barski oket je dob ar ambasador Terske doline: je nastopal malo pousod po Benečiji, pa še u Trstu, Orici, Sloveniji in Furlaniji in skuozi petje je prestavou svo posebno zemijo. Prejšnjo soboto je zapeu tou cierkui tou vasi Trivignano Udinese. David Klodič, ki vodi oktet, je pozdravou publiko u slovenščini in potenje rekou, ke oktet u pojé prej kuj souse u terskem slovienskem dialektu in u knjižni slovenščini an takolé zbor želi valorizati korenine sve zemi-je. »Pa oktet - je dostavou Klodič - ima u svojem reper-tuarju še pesmi u furlanščini, Barski oktet, ki ga vodi David Klodič, je zapeu tou cierkui tou vasi Trivignano Udinese angleščini in italijanščini. Ta je posebna karateristika zbora, ki poudari na važnost večjezičnosti in na željo, ki jo majó nove generacije za dan nuou sviet brez kulturnih mej «. Večer u Trivignanu a je or-ganizou lokalni zbor »Schola Cantorum«, kije lietos, mie-sca žetnjaka, pomau spremljati majšo za otvoritev slovenskih orgel »Ivan Kacin« tou Zavarhu. Tebot se je začnelo neko »pobratenje« med zboroma, ki sta à soboto potrdili z liepim koncertom. Barski oktet se trudi še za uneti kulturno živienje tou Terski dolini. Za nedijo, 18. dečemberja, oktet, u sodielo- vanju z Zvezo kulturnih društev, z Inštitutom za slovensko kulturo in Deželnim združenjem pevskih zborov, je organizou koncert »Božič tou Terski dolini«, ki bo tou Barde tou cierkui Sv. Jurija ob 15.30. Tole nedijo mladi, ki se učijo igrati kitaro na Glasbeni matici tou Barde in u Spietre, bojo zagodli božične skladbe in zbori Mah Lujerji (Špietar), Naše Vasi (Tipana) in Tabor (Opčine) nu čo interpretati najliepše božične pesmi. Te koncert je uključen tou liepi in važni zborovski reviji »Nativitas«. Tale liepa iniciativa bo pomala ne samo za daržati živo Tersko dolino temveč tudi za dati novo vi-dlivost ti liepi zemiji. (I.C.) Pred očmi Nedijo, 18. dečemberja, ob 15.30 tou cierkui Sv. Jurija, tou Barde, bo božični koncert »Nativitas«. Učenci Glasbene matice v Špetru in v Bardu bodo zagodli liepe muzike za božič. Potem bojo sinje nastopali zbori Mali lujerji iz Špetra, Barski oktet iz Barda, Naše vasi iz Tipane anu Tabor z Opčin pri Trstu. BARSKI OKTET v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in deželnim zborovskim združenjem USCI vabi na koncert v sklopu revije Nativitas Božič v Terski dolini v nedeljo, 18. decembra 2011, ob 15.30 Bardo, Cerkev sv. Jurija Nastopajo Barski oktet (dir. Davide Clodig) MoPZ Tabor, Opčine (dir. David Žerjal) OPZ Mali lujerji, Špeter (dir. Davide Clodig) MePZ Naše vasi, Tipana (dir. Davide Clodig) Gojenci Glasbene matice v Bardu (dir. Davide Clodig) A Tarvisio incontro sulle insidie del web Si terrà giovedì 15 dicembre a Tarvisio, nella sala del Centro culturale Julius Kuky, con inizio alle 15.00, il terzo incontro che ha la finalità di preparare gli studenti a proteggersi dalle trappole e dalle insidie della rete che possono minacciare i più giovani, come le nuove forme di bullismo on-line, ma anche i rischi di adescamento e di violazione dei propri dati personali. L'iniziativa, svolta dal Co-recom con la collaborazione dalla struttura stabile per l'esercizio della funzione di Garante delfinfanzia e adolescenza, rientra nell'ambito delle celebrazioni del 22°an-niversario della Convenzione Onu di New York sui diritti dei minori. Un recente sondaggio ha fatto emergere che sono circa il 70% i giovani tra i 10 e i 17 anni che usano Internet, e ben l'85% di loro desidera avere maggiori informazioni sui rischi connessi all'uso dei cellulari e alla libera navigazione nella rete da PC o da smartphone. E quindi compito della famiglia, della scuola e delle istituzioni vigilare e dare opportune risposte. Proprio per rispondere a queste richieste sono stati organizzati questi incontri, già svolti a Gemona e Comeglians, mentre quello di Tarvisio sarà rivolto agli studenti dell'istituto Bachmann. Nel programma figurano interventi di Nadia Campana, assessore Comune di Tarvisio, Antonio Pasquariello, dirigente scolastico del Bachmann, Maria Lisa Garzitto, componente del Corecom e già docente di psicologia della comunicazione all'Università di Trieste, Franco Grossi, docente di Information & Co-munication Technology all'Università di Trieste, Romeo Tuliozzi, referente della sezione di polizia postale. A chiusura dei lavori ci sarà un dibattito con allievi e docenti. NgN fc.ezijA_fc.esiA Il prestigioso premio Folclor tal cur a Mattia e Cinzia di Biasio Divaja L’associazione dei gruppi folkloristici del Friuli Venezia Giulia - AGFF di Pasian di Prato, di cui fa parte anche il Gruppo folkloristico “Val Resia”, promuove da più di trent’anni la tradizione musicale e folklorica friu- lana in Italia e nel mondo. Annualmente organizza mostre, manifestazioni e rassegne di interesse regionale coinvolgendo tutti i gruppi aderenti ed anche altre realtà che si adoperano al fine di promuovere la musica popolare tradizionale. Da diversi anni è promotrice del prestigioso premio Folclor tal cùr / Il folklore nel cuore, assegnato ogni anno a personalità del mondo della musica friulana, che si sono distinte per l’operosità e l’impegno con i quali hanno sostenuto la danza e la musica della nostra regione. Ogni sodalizio aderente propone in assemblea il suo candidato fornendo alla giuria una valevole motivazione. Per il 2011 l’AGFF, su indicazione del Gruppo folkloristico “Val Resia”, ha inteso premiare i signori Mattia Di Biasio Divaja e sua figlia Cinzia. Mattia, pur se per molti anni abitante fuori valle, ha sempre partecipato attivamente alla cre- scita culturale della comunità resiana, prendendo parte alle varie iniziative volte a promuovere la musica e la danza della valle. Valente suonatore di citira / violino, in gioventù è stato componente del Gruppo folkloristico “Val Resia”. Durante la maturità ha perseguito imperterrito la sua vocazione musicale anche quando problemi oggettivi rischiavano di allontanarlo dalla sua passione per la musica resiana. L’ha coltivata a tal punto da trasmetterla anche alla figlia Cinzia, anche lei meritevole di ricevere l’ambito premio Folclor tal cùr. Cinzia ha dimostrato negli anni di nutrire forte rispetto verso la tradizione musicale popolare della Val Resia, dedicandosi al ballo ed alla musica con impegno, serietà e amorevole passione. Ha partecipato puntualmente all’attività del Gruppo folkloristico “Val Resia”, sia tra le fila delle danzeri-ne che tra i suonatori assumendo, per anni, il ruolo di suonatrice di bùnkula / violoncello. La cerimonia di premiazione si è tenuta domenica 4 dicembre a Monte di Buja. Due momenti della cerimonia di premiazione a Monte di Buja - 'Qn'rnn________________________________________________________ov ::a-^ Q IV f £. C/ Sreda, 14. decembra 2011 Paolo an Francesca, 70 liet! Kupe z njimi so se veselili vsi tisti, ki jih imajo radi Ka dielajo pred torto nasa an Paolo Terlicher iz Francesca Carlig iz Podbar- Hrastovijega? Obadva sta dopunla sedamdeset liet! Ona nomalo priet ku on, par-vega marca. Pa je takuo pridna, an ga ima takuo rada, de je počakala, de jih dopune tudi on za narest fešto. An kar jih je tudi on dopunu, na 29. otuberja, je biu zaries velik senjam! Nieso tiel parmanjkat hči od Franceske, Laura, zet Roberto an navuodi Giulia an Mirko. Z mislijo pa so jim bli blizu hči od Roberta, Nicoletta, zet Fabio, navuodi Beatrice an Federico. Oni žive v San-remu an je bluo nomalo A sinistra Paolo e Francesca, qui i ioro nipotini Beatrice, Giulia e Mirko. Manca il più piccolo, Federico težkuo prid vsi kupe san ta v Hrastovijem. Njim želi- sti, ki jih imajo radi. Srečno uon. Francesca an Paolo živ- jo še ankrat vse dobre vsi ti- napri! Otto appuntamenti per il Natale di Pulfero Sono otto gli appuntamenti promossi a Pulfero per festeggiare insieme feste natalizie. A organizzarli è l’amministrazione comunale in collaborazione con Pro Loco Natisone, Associazione San Giovanni D’Antro-Landarska jama, Centro speleologico Valli del Natisone e Gruppo comunale di Protezione civile. Per iniziare due momenti di aggregazione, venerdì 16 e sabato 17 dicembre, con la festa a scuola per i più piccoli, alle 10.30, e con la festa per nonni e nonne, alle 15. Per gli anziani sarà celebrata la messa in sala consiliare e seguirà un momento conviviale allietato da musica, giochi e danze nel ristorante-albergo Al Vescovo -Škof’. Domenica 18 dicembre, alle 15, sempre nella Grotta di S. Giovanni d’Antro, concerto ‘Jubilate Deo’ con il coro ‘Tre Valli - Tri Doline’ di Cra-vero, e il coro ‘Lis vos dal Na-dison’ di San Giovanni al Natisone. La Vigilia di Natale la messa di mezzanotte sarà celebrata nella suggestiva Grotta, il rito cristiano sarà accom- pagnato dal coro ‘Tre Valli - Tri Doline’. La messa di mezzanotte sarà celebrata anche nella chiesa di San Floriano a Brischis. Imperdibile il concerto che si terrà il giorno di Santo Stefano, alle 17, nella chiesa di S. Antonio, a La-siz. Si esibiranno Alessandra Franco (voce) e Aleksander Ipavec (accordion); ospiti della serata sono Stojan Milinkovič (clarinetto) e il gruppo Africauser. La cappella e l’ingresso della Grotta di S. Giovanni d’Antro Čeprav ni letošnji december prav nič decembrski in zimski, so priprave na prihajajoče praznike v Ljubljani kot vsako leto v polnem zagonu. Zrak že par mesecev diši po kuhanem vinu, v izložbah se najdejo samo še svetlikajoči predmeti in rdeče-zelena darila in ljudje se, čeprav so temperature precej mile, zelo radi ovijajo v šale, kape in rokavice. Božično vzdušje je torej tu, z vsem svojim potrošniškim duhom, zapravljanjem, gnečo, pa tudi s pravljičnostjo lučk, vonjem jelk in Dedkom Mrazom. Potem, ko so tretjega decembra s prireditvijo “Ljudje, prižgimo luč” prižgali svetlobno okrasitev mesta, so se začele dogajati vsakovrstne stvari: koncerti, sprevodi, nastopi, delavnice in seveda, nakupovanje na stojnicah. Tudi letos namreč ljubljanske ulice in trge krasi božični sejem, dolga vrsta stojnic z različnimi izdelki, hrano in pijačo, pravzaprav vsem, kar si lahko človek zaželi v tem času. Seveda je poskrbljeno tudi za to, da se ljudje med zapravljanjem ne bi preveč dolgočasili: ves december bodo na ljubljanskih trgih koncerti in prireditve za vsak okus. Na pre- Venti giovanissimi karateka al corso organizzato da ISK, Scuola bilingue e Karate klub Posočje Sono venti e sono tutti bravissimi quest’anno i partecipanti al corso di karate organizzato dal Zavod za slovensko izobraževanje e dall'Istituto comprensivo statale con insegnamento bilingue sloveno-italiano in collaborazione con il Karate klub Posočje. Guidati da Kitty e Demi Fine i giovanissimi karateka hanno già ottenuto le prime soddisfazioni. Andrea Jussig ha già conquistato la cintura arancione, mentre un piccolo gruppo si è meritato la cintura gialla. V Ljubljano na božični sejem Pismo iz slovenske prestolnice novljenem Kongresnem trgu bo v paviljonu od dvanajstega do petnajstega decembra potekal glasbeni program, na katerem bodo nastopili različni pevski zbori: Glasbena matica Ljubljana, Zenski pevski zbor Rozke Usenik, Dekliški zbor Stroženke in MeMPZ Veter; Vokalna skupina Krila in Mešani pevski zbor Rakovnik, Mešani pevski zbor Pentakord, Mešani dr. Bogdan Derč in Mešani pevski zbor Surrexit. Na večjem odru bodo od 26. decembra do prvega januarja igrali znani slovenski glasbeni ustvarjalci ali skupine kot so Avven, Siddharta, Tanja Žagar, Tabu, Društvo mrtvih pesnikov, Dan D, hrvaški izvajalci Klapa Kampanel in Jelena Rozga, pa tudiAlya, Elvis Jackson, Rok’n Band in Kingston. Poleg glasbe bo na trgu od šestnajstega do tridesetega decembra Praznični knjižni sejem, v istem času pa tudi Pravljično mesto, v katerem si bodo lahko otroci ogledali lutkovne predstave, sodelovali na prireditvah za mlade športnike, ustvarjalnih delavnicah, na obisk pa bosta prišla tudi Božiček in Dedek Mraz. Oba bosta imela po Ljubljani kar precej dela, saj bosta imela sprevode kar vsak dan od 26. do 30. decembra ob 17. uri na Bregu, Čevljarskem mostu, Mestnem trgu, Stritarjevi ulici, Prešertiovem trgu, Kongresnem trgu. Za glasbeni program bo poskrbljeno tudi na Novem trgu z raznimi pop, etno in folk ko?icerti. Od 16. do 30. decembra bodo tako nastopili Donald Trumpe T, Kon-trabant, Ana Pupedan, Blue Angel Gang z gostjo Nino Bauman, Max Bend, Balkan Boys, Soddiha, Spev, Cover Lover, ICE, Jerica Haber s skupino, Latino.si ter Lu-cienne Lončina in Daniel Rampre. Na Pogačarjevem trgu pa naprej na Mesarskem mostu ogledal umetnije uličnih umetnikov, klovnov, lutkarjev in cirkusantov. Alternativni pogled na praznično Ljubljano pa je tudi iz vode: ladjica Lea bo namreč vsak dan do 2. januarja popeljala obiskovalce med lučke in stojnice po drugi, manj obiskani poti Ljubljanici. Skratka, kar se je prazničnega dalo pripraviti, je pripravljeno. Lučke svetijo, prodajalci hrupno ponujajo svoje izdelke, množice ljudi se sprehajajo ob stojnicah, pijejo vroče pijače in kupujejo darila, mesto se je za kratek mesec spremenilo v prenatrpano pravljično deželo. Treba bo samo počakati, ali nam bosta Božiček in Dedek Mraz skupaj z darili na saneh pripeljala tudi kaj snega, da izpopolni zimsko sliko. Teja Pahor se bodo zadnje štiri dni pred novim letom zvrstili protagonisti slovenske popularne in narodno zabavne glasbe. Štiriindvajsetega decembra pa bo na mestnem trgu tudi Božični koncert Mešanega pevskega zbora Pomlad iz Novega mesta. Kogar ne zanimata ne nakupovanje ne glasba, si bo lahko vsak dan od 19ih Sreda, 14. decembra 2011 Risultati Promozione Trieste Calcio - Valnatisone 1:1 Allievi Ronchi - Valnatisone 5:1 Giovanissimi Fortissimi - Valnatisone 1:0 Amatori Reai Pulfero - Cerneglons 3:0 Savognese - Carpacco 4:1 Sedilis - Sos Putiferio 3:0 Bar Pizzeria Le Valli - Dinamo Korda 1:2 Resiutta - Poi. Valnatisone 2:3 Calcio a 5 maschile Paradiso dei golosi - Folgore 10:3 La Viarte - Merenderos 5:5 Pallavolo maschile Caffè sport - Poi. San Leonardo 3:0 Pallavolo femminile Volley Corno - Poi. San Leonardo 0:3 Prossimo turno Promozione Valnatisone - Union 91 Esordienti Audace - Valnatisone Amatori Ai 3 amici - Reai Pulfero (17/12) Calcio a 5 maschile Merenderos - Paradiso dei golosi (19/12) Pallavolo maschile S. Leonardo - Il Pozzo (17/12) Pallavolo femminile S. Leonardo - Libertas Presystem (17/12) Classifiche Promozione Lumignacco 31 ; Tricesimo 30; Juventina 26; Pro Fagagna, Reanese 25; Caporiacco, Ponziana 23; Vesna 21 ; Trieste Calcio 19; Pro Romans 18; Flaibano, Valnatisone 17; Costalunga, Zaule Rabujese 11 ; Union 91 8; Union Martignacco 0. Allievi (Regionali - Girone E) Virtus Corno, Sacilese 29; Bearzi 24; Ronchi 20; Tolmezzo Carnia 9; Valnatisone 5; Maja-nese 4. Giovanissimi (Provinciali - gir. B) Tricesimo 30; Fortissimi 25; Tre stelle 22; Val- natisone 21 ; Graphstudio Tavagnacco A 20; Pozzuolo 12; Centrosedia, Serenissima, Reanese 9; Chiavris 6; Buttrio -1. Amatori Figc (Serie A/1 ) Forcate* 22; Reai Pulfero 21 ; Brugnera 20; Deportivo* 18; Ai 3 amici 17;Torrean 15; Pa-sian di Prato 14; Cerneglons, Barazzetto 13; Carosello 12; Warriors 10; Pieris 9; Fagagna, Valvasone 5. Amatori Lcfc (Eccellenza) Corno 15;Thermokey 14; Ziracco* 13; San Lorenzo*, Sos Putiferio 11 ; Latterie Tricesimo, Sedilis 10; Cargnacco 9; Flaibano, Amaranto 8; Climassistance 5; Jalmicco 4. Amatori Lcfc (1. Cat.) Gunners 95 15; Dinamo Korda, SS 463 Ma-jano 12; Campeglio, Coopca Tolmezzo 11 ; Dignano 10; Adorgnano*, Turkey pub 9; Warriors 8; Pizzeria Le Valli* 7; Farla* 6; Valcosa* 4. Amatori Lcfc (2. Cat.) Over Gunners 12; Arcobaleno*, Savognese 11 ; Extrem, Carpacco 10; Montenars, Blues, Racchiuso* 9; Coloredo 7; Ars 6; Al gambero 4. Amatori Lcfc (3. Cat.) Mai@letto Gemona 16; Axo Buja 15; Scla-peciocs 14; Billerio Magnano 13; Pizz. Al sole 2 12; Reai Buja, Bar da Milly 10; Colle-rumiz 9; Polisportiva Valnatisone, Brau-lins* 7; Dream Team Resiutta 5; Sammar-denchia 0. Le classifiche Amatori Lcfc sono aggiornate al turno precedente * Una gara in meno Nel campionato amatoriale di Seconda Categoria del Friuli collinare La Savognese scala la vetta! Nel campionato di Promozione la Valnatisone ritorna con un punto dalla trasferta a Trieste Positiva la trasferta a Trieste della Valnatisone che ha affrontato la Trieste calcio, chiudendo la gara, equilibrata e ricca di azioni su entrambi i fronti, in parità. Tutto si è deciso nel primo quarto d'ora della ripresa quando, all'iniziale vantaggio dei padroni di casa, ha risposto la Valnatisone con la rete siglata da Giovanni Amabile. Domenica prossima, 18 dicembre, nell’ultimo turno del girone di andata, la squadra di San Pietro al Natiso-ne ospiterà la Union '91. In palio tre punti importantissimi per il proseguio del torneo della squadra valligiana. A Ronchi dei Legionari si è chiusa la prima fase del campionato regionale Allievi con la Valnatisone che ha dovuto lasciare l'intera posta ai padroni di casa. La rete della bandiera è stata segnata da Luigi Caporale su calcio di rigore. Sono state promosse dal girone E in quello di Eccellenza la Virtus Corno e la Sacilese. La Valnatisone, assieme alle altre squadre che si sono classificate dal terzo posto in giù, si giocheranno la permanenza nella categoria regionale nella seconda fase del campionato che ini-zierà a gennaio. I Giovanissimi della Valnatisone hanno chiuso il girone di andata con un’immeritata sconfitta ad Udine contro i Fortissimi. I ragazzi, guidati da Gabriele Go-renszach, hanno centrato un palo ed una traversa prima di essere colpiti dal micidia- le contropiede dei padroni di casa che hanno saputo mantenere il vantaggio fino al termine della gara. Gli Esordienti della Valnatisone hanno ospitato la validissima formazione della Virtus Corno/A. La formazione guidata dal tecnico Mirco Vosca ha giocato una gara perfetta, chiudendo a reti inviolate i primi due tempi. Nel terzo è arrivata la rete siglata da Alessio Dre-cogna. Si sono distinti nelle file locali il portiere Pietro Trusgnach che, assieme ai suoi compagni di reparto, ha fermato tutte le iniziative degli ospiti, ma tutti i ragazzi hanno giocato alla grande. L'Audace ha ospitato l'Union 91 in una gara ricca di gol e spettacolo. I ragazzi V Al con il Dream Team Resiutta grazie alle reti siglate da Valentino Rubin, Lucas Viergas e Gianni Martinig (sopra nella foto). Paolo Caffi io 5 Accanto la Savognese, prima in classifica del girone D nel campionato amatoriale di Seconda Categoria; sopra la formazione degli Esordienti della Valnatisone con i tecnici Mirco Vosca e Fabio Flaibani e l’accompagnatore Fioretto Guion locali, guidati da Stefano Dugaro, hanno fatto vedere trame di bel gioco contro un avversario che ha patito la maggior grinta dei nostri ragazzi che non hanno mai mollato. Sabato 17 dicembre alle 15.30, a Merso di Sopra, dopo diversi anni si rigiocherà il derby tra l’Audace e la Valnatisone. Con una rete siglata da Cristian Mulloni, su azione di calcio d'angolo il Reai Pulfero ha vinto la gara interna con il Cerneglons portandosi al secondo posto in classifica. Nel campionato di Eccellenza del Friuli collinare, serata da dimenticare per la Sos Putiferio di Savogna che è ritornata a mani vuote dalla trasferta di venerdì 9 dicembre a Nimis dove è stata superata dalla squadra di Sedilis. In Prima categoria la Pizzeria le Valli ha ospitato la Dinamo Korda di Campeglio. Nel primo tempo la partita è risultata equilibrata. Al 10' Blaž Laharnar infilava la difesa ospite, ma la sua conclusione incocciava il palo. La replica degli avversari al 30' che, con una conclusione da fuori area, centravano la traversa. Nel secondo tempo stesso copione con gioco a centrocampo e poche occasioni su entrambi i fronti. Al 20' la Dinamo Korda passava in vantaggio. I ragazzi di mister Ivano Martinig reagivano ed al 25' Corredig si involava sulla fascia sinistra, saltava un difensore e veniva poi at- terrato fallosamente dal portiere avversario. Il calcio di rigore concesso dall’arbitro veniva realizzato da Laharnar. A tempo quasi scaduto arrivava purtroppo il raddoppio della Dinamo Korda che chiudeva la partita. Grazie al successo interno contro il Carpacco firmato dalle reti di Kim Smrekar, Tine Medved, Emil Hrast e Maurizio Medveš, la Savognese si è insediata in testa alla classifica del girone D di Seconda categoria. Un’ottima prestazione dei ragazzi savognesi che dimostra la loro validità in una stagione che sta dando molte soddisfazioni alla società ed ai suoi sostenitori. In Terza categoria la Polisportiva Valnatisone di Ci-vidale ha vinto in trasferta Nel campionato Uisp di calcio a 5, in attesa del derby valligiano in programma lunedì prossimo, 19 dicembre, a Ci-vidale del Friuli, le due formazioni di San Pietro al Natisone hanno ottenuto dei buoni risultati. Il Paradiso dei golosi si è imposto sulla Folgore per 10:3, mentre i Merenderos, dopo la pesante sconfitta subita nel recupero contro il Cervignano (4:1 il risultato finale) hanno pareggiato con la Viarte per 5:5. La classifica aggiornata alla nona giornata: Santa Maria 14; Diavoli volanti, Paradiso dei golosi 13; Style bar Cervignano 12; Simpri Key 11; Artegna 9; Modus, Folgore 8; Merenderos, La Viarte 7; Attimis, Mambo 6; Palmanova, Fashion Boys 5; Città di Carlino 2; Gli Ultimi 0. « SW>*%Ž0 n Nel campionato maschile di prima divisione la Poli-sportiva San Leonardo ha perso contro la Caffè Sport. Sabato 17 dicembre, alle 20.30, la Polisportiva ospiterà II Pozzo di Pradamano. La classifica: Caffè Sport, Volleybas 15; Il Pozzo 12; Li-gnano volley 11 : Pulitecnica Friulana 7 ; Aurora volley Pallavolo Arteniese 3; Polisportiva San Leonardo 0. Le ragazze dell’Under 16 della Polisportiva San Leonardo, dopo il turno di riposo, hanno ripreso a giocare ottenendo un successo per 3:0 a Rive d'Arcano contro la Volley Corno. Sabato 17 dicembre, alle ore 18, a Merso di Sopra la Polisportiva ospiterà la capolista Libertas Presystem. La classifica: Libertas Presystem Martignacco, Kennedy 12; Polisportiva San Leonardo 9; Volley Corno 3; Est Volley Cividale 0. Rokavica tCLAPA LOVILEC ŠČITNIK SPORT PO SLOVENSKO 'BflSG&AU, ZADET/ ODBIJALEC \ IGRALCI ČEVELJ ŽOGICA KAP4 .METALEC /V| tTATl IGRIŠČE