št. 42 Cena 10 din Ptuj, 24. oktobra 1958 Letnik XI f €( samosfolnosfl pri acln SZDL v sredo, 22. oktobra t. 1., je bila razširjena seja Občinskega odbora SZDL Ptuj, na katero so bili povabljeni tudi predsed- niki osnovnih organizacij SZDL. Obravnavali so sistem dela or- ganizacij SZDL povezano z ugo- tovitvami anketne komisije Glavnega odbora SZDL Slove- nije in o pripravah na volitve v zadružne svete. Predsednik Občinskega odbo- ra SZDL tov. Ivan Kranjčič je seznanil odbornike z ugotovit- vami in zaključki anketne ko- misije GO SZDL, ki se je mu- dila v Ptuju v času od 6. do 10. t. m. in obiskala na terenu vrsto organizacij SZDL, podje- tij in gospodarskih organizacij ter imela razgovore s predstav- niki raznih organizacij in dru- štev. Na splošno opažamo, da naše osnovne organizacije SZDL ni- majo dovolj v rokah iniciative in pestre družbene dejavnosti na svojem področju. Premalo se bavijo s problemi podjetij, ne obravnavajo dovolj temelji- to življenjskih vprašanj delav- cev v tovarni in izven nje. Med organizacijami SZDL in organizacijami ZKS ni povsod skladnega dela, ker se nekateri komunisti premalo brigajo za delo SZDL in pozabljajo, da lahko uspešno delajo samo v okviru te organizacije. V pod- jetjih, ki so jih obiskali člani komisije, je čutiti pozitivni in- teres delavcev, kolektivov in njihovih samoupravnih orgcmov DS, UO in sindikalnih organi- zacij za dvig in kvaliteto pro- izvodnje in za krepitev delav- skega samoupravljanja, premalo pa so delavci povezani s tere- nom — z okolico v kateri žive. Socialistična zveza mora na- dalje tudi voditi evidenco o delu mladine na svojem ob- močju ter skupno in povezano z mladinsko organizacijo reše- vati razna vprašanja na terenu. Treba je najti nove, primer- nejše oblike dela z ženami. Pri tem se ne smemo omejevati sa- mo na delo organizacij žena na terenu (Društvo za napredek gospodinjstva, odbori žena za- družnic), temveč je treba z že- nami razpravljati tudi v okviru SZDL o raznih perečih vpraša- njih (stanovanjska skupnost, slabosti v trgovini, vprašanje kmetijstva in pod.) na širše or- ganiziranih sestankih in posve- tovanjih. Zene so tudi bolj po- vezane z mladino in lahko po- zitivno vplivajo na njeno druž- beno politično usmerjenost. Kmetijskim zadrugam mora- mo omogočiti odločilnejšo vlogo kolektivnega organizatorja kme- : tijske proizvodnje. Organizacije SZDL se morajo za ta vpraša- , nja zavzeti in pritegniti vse va- ško prebivalstvo v akcijo za skupni dvig našega kmetijstva. Dogajajo se primeri, da so ne- kateri individualni kmetje proti materialni krepitvi kmetijskih zadrug. Dokler smo razpravljali o umnejšem kmetovanju, o uporabi agrotehničnih sredstev itd., so ti še sodelovali, toda ko je v interesu nadaljnjega raz- voja kmetijstva govor o na- daljnji materialni krepitvi KZ, se pojavlja pri izrazitih sebič- nežih ^ odpor. Te je treba pre- pričati ift jim dokazati, da je njihov nadaljnji razvoj odvisen od napredka vasi v celoti, za nergače in izkoriščevalce skup- nih sredstev pa v zadrugi ni mesta. Opažamo tudi to, da ne- kateri kmetje nasprotujejo ma- terialni krepitvi KZ zato, ker se ne zavedajo, da je tisto, kar KZ s svojimi sredstvi nabavi, tudi njihovo, da bo materialno močna KZ koristila napredku celotne vaške skupnosti. Na tem področju čakajo vaške or- ganizacije Socialistične zveze pomembne in odgovorne naloge, dajati morajo pobude za 'Eko- nomske akcije in za reševanje mnogih komunalnih, prosvetnih in zdravstvenih vprašanj ter za to zaktivizirati čimveč ljudi, ker bomo lahko le ob sodelova- nju celotnega prebivalstva do- segli hitrejši napredek. Metode dela Socialistične zveze je treba prilagoditi po- trebam in stanju na terenu, tre- ba je upoštevati vse tehnične in kulturne pridobitve (tisk, radio, film itd.), ki vplivajo na zavest človeka in temu prilago- jevati tudi metode dela. Socia- listična zveza bi naj bila inicia- tor za reševanje vsakodnevnih potreb prebivalstva. Ce hočemo pritegniti k sodelovanju večino prebivalstva vasi ali terena, moramo najti za to tudi pri- merne oblike skupnega reševa- nja perečih vprašanj. Ne sme- mo računati samo na politično zavest ljudi, temveč tudi na gospodarski in splošni družbeni interes najširših množic delov- nih ljudi. Socialistična zveza naj bi se bolj uveljavila kot vodilna or- ganizacija na terenu, ki naj ak- tivno sodeluje in soodloča tudi pri reševanju kadrovskih vpra- šanj. Trdneje moramo uvelja- viti načelo, da bodo na vodilnih mestih, tako v raznih organih kot v gospodarskih organizaci- jah strokovno sposobni in poli- tično zavedni ljudje. Kadri na vodilnih mestih morajo biti tudi politično najzavednejši držav- ljani. V nekaterih podjetjih in ustanovah imamo primere pod- cenjevanja političnovzgojnega dela prav s strani nekaterih politično pasivnih strokovnja- kov, ki pozabljajo, da je razpo- loženje in zavest delovnega člo- veka eden temeljnih pogojev za uspeh dela, z druge strani pa tudi to, da jih je v interesu ko- lektivov in širše skupnosti mo- goče tudi zamenjati z boljšimi. Proizvodnja je močno odvisna od delovne zavesti človeka, in to mora oblikovati ter razvijati Socialistična zveza kot politična tribuna vseh naših delovnih ljudi. Pri sestavljanju kandidatnih (Nadaljevanje na 2. strani) V PTUJU se PRIPRAVLJAMO NA uslovitev stiiiiovaii sKe Mm Potrebe vsakdanjega življenja, kakor tudi dosedanje pral^čne izkušnje kažejo, da je treba v našem sistemu komunalne ure- ditve ustanoviti nove stanovanj- ske skupnosti. Družbeno uprav- ljanje stanovanjskih hiš in z njim združeno organiziranje raz- nih tehničnih, strokovnih in upravnih služb in vsakdanje živ- ljenje prebivalcev v ožjih delih mesta poraja raznovrstne po- trebe: prehrana, o^n-avljanje raz- novrstnih del v zve^i z V2xlrže- vanjem stanovanja, snaga, varo- vaje in skrb za otroke in sla- botne. Vseh teh potreb ni mo- goče ali pa jih je mogoče zado- voljiti le z velikimi težavami v okviru enega gospodinjstva ali individualne družine. Komunalne službe so zaposlene z reševa- njem večjih in nujnejših nalog in ne morejc> sodelovati nepo- sredno pri reševanju drobnih vsakdanjh problemov gospodinj- stva delovnega človeka. Zaradi vsega tega je potrebno ustvariti pasebne družbene orga- ne stanovanjske skupnosti, ki bodo med gospodinjstvi in komu- no in ki bodo postopno prevze- male tiste naloge, ki jih niso spo- sobne izvršiti individualne druži- ne, hišni svet in komuna. Stano- vanjska skupnost mora postati razširjena družina delovnih ljudi, nastanjenih na večjem aH manj- šem območju, ki bo služila dvigu njihovega življenjskega stand- arda. Iz tega izhaja, da se novim ^anovanjskim skupnostim raz- širja področje njiho\'e dejavnosti in jo usmerja predvsem k delu za izboljšanje življenjskih pogo- jev družine in vsakega delov- nega človeka. To nalogo bodo nove stanovanjske skupnosti iz- polnile, če bodo znale organizi- rati in pospeševati komunalne, gospodarske in socialne dejavno- sti in službe. To pa bo mogoče le z ustanavljanjem raznih ser- visnih služb za potrebe gospo- dmjstev. z drvižbeno materialno zaščito in varstvrmi otrok 1n drugih oseb, ki so za delo nespo- sobne. Potreho po ustvaritvi takih stanovanjskih skupnosti tudi v občini Ptuj je uvidelo vodstvo Občinskega odbora SZDL v Ptu- ju. zarad: česar je bil v začetku poletja pn tem odboru ustanov- ljen indciativni odbor za ustano- vitev stanovanjskih skupaiosti v občini Ptuj. Ta odbor je do sedaj na treh sejah obravnaval pro- bleme v zvezi z ustanavljanjem stanovanjskih skupnosti v ptujski občini in prišel do soglasnega zaključka, da so tudi v ptujski občini dozoreh pogoji za formi- ranje takih novih stanovanjskih skupnosti. Z oziroan na veliko število za- pvoslenih delavcev kakor tudi že- na se vedno bolj pojavlja po- treba po raznih družbenih usluž- nostnih obratih kakor tudi po- treba po močnejšem družbenem sodelovanju pri preskrbi otrok in razbremenitvi žena vsadka- njih tekočih del v gospodinjstvu. Pri tem se postavlja vprašanje, koliko stanovanjskih skupnosti se naj ustanovi v novi ptujski občini oziroma kako velike naj bodo stanovanjske skupnosti. Iniciativni odbor se je zavedal, da morajo to vprašanje rešiti predvsem tisti, ki jim je stano- vajska skupnost namenjena, t. j. delovni ljudje sami. Velikost sta- novanjske skupnosti ni namreč prvenstveno odvisna od števila prebivalcev na določenem ob- močju, ampak od konkretnih po- treb določenega območja po raz- nih uslužnostnih dejavnastih. Se- veda je pri tem treba upoštevati tudi ekonomsko stran tega vpra- šanja, t. j. da bodo posamezni servisi in ustanove rentabilni. Da bi se glede tega lahko na- šla neka načeina rešitev, je ini- ciativni odbor dne 9. okt, 1958 sklical skupen sestanek petih te- renskih odborov SZDL mesta Ptuja. Na tem sestanku je po vsestranski obravnavi prišlo do enotnega stališča, da so v me- stu Ptuju podane potrebe po or- ganiziranju raznih uslužnostnih dejavnosti, kot: večje pralnice z Iikalnico in eventualno krpalnico, kemično čistilnico, primerne uslužnostne kuhinje. otroških vrtcev in igrišč za otroke, servis za urejevanje stanovanj, delavnic za razna pop^-avila in vzdrževa- nje stanovanjskih hiš. Da bi se lahko ugotovil obseg potreb po teh uslužnostih. je bilo na se- stanku sklenjeno, da je treba za začetek ustanovit' eno stano- vanjsko skupnost v Ptuju, ki pa naj takoj organ;zira ^aj neka- t.ere uslužnastae dejavnosti v obliki servisov. Ti servisi se bodo lahko ustanavljali za potrebe vsega območja stanovanjske skupnosti, kakor tudi za potrebe posameznih predelov ah celo sa- mo za koristnike posameznih zgradb ali skupine zgradb. To je pač odvisno od povpraševan.ja stanovalcev po teh uslugah. Ko- liko se bodo pozneje pokazale potrebe po ustanavljanju manj- ših stanovanjskih skupnosti, se bodo te lahko ustanavljale po predlogu zborov volivcev posa- meznih predelov mesta. Vsi odbori pa so bili na se- stanku tudi soglasni v tem,, da so podani vsi pogoji za takojšnje formiranje stanovanjske skupno- sti v Kidričevem in tudi v Majšperku. V obeh krajih je za- poslenih večje število delavcev in žena in tudi tu vsekakor ob- stoje potrebe po raznih uslužno- stih, ki bi družinskim gospodinj- stvom in delovnemu človeku po- magale pri zadovoljitvi potreb vsakdanjega življenja. Po sklepu tega sestanka bo inicativni odbor predlagal ObčLO Ptuj, da skliče v bližnji bodoč- nosti v mestu Ptuju zbore vo- livcev, na katerih se bo obrav- navalo vprašanje ustanovitve sta- novanjske skupnosti. Če se bodo volivci na teh zborih izrekli za ustanovitev stanovanjske skup- nosti, jo bo nato občinski ljud- ski odbor ustanovil na svoji pri- hodnji seji. V Kidričevem tn Majšperku pa bi morali odbori SZDL ustanoviti iniciativne odbore za ustanovitev stanovanjske skupnosti, ki bi pripravili vse potrebno za usta- novitev stanovanjske skupnosti. M. V. ..................... Priprove za žalno sveča- nost v Ptuju na dan mrtvili Mestni odbor Zveze borcev NOV Ptuj ,ie sklical za danes. 24. ok- tobra, ob 19. uri sestanek za vse članstvo v zvezi s pripravami na komemoraci.io na dan mrtvih, dne 1. novembra, pred spomenikom padJib borcev na ptu.is^em poko- pališču. Na tet« sestanku se bodo pogovorili tudi o skrbi za hwee in njihovfi svoiee ter obravnavali prošnje m predloge claaatva. DAN ZDRUŽENIH NARODOV 24. OKTOBER 1958 ,,Dci živimo sliupcii v mim icot doki sosedje" Teh nekaj besed, vzetih iz Ustanovne listine Združenih na- rodov, določa pravi način življenja, v katerega veruje vse človeštvo. Tako življenje pomeni ideal, za katerega^ se je človek trudil že stoletja. Miru pa ni mogoče doseči brez težav .n veliki napori so potrebni za dtih dobrega sosedstva — pa naj gre za posameznika aH za narod. Ustanovna Tstina Združenih narodov in ustanovitev sve- tovne organizacije, katere člaini so se zavezal, »da bodo živeli v miru drug z drugim kot dobri sosedje«, sta najpomembnejši od vsega, kar je bido kdaj storjenega za dosego tega ideala. Letos, trinajsto leto, odkar obstojijo Združeni narodi, m ničesar, kar bi moglo podreti velike upe, ki jih narodi stavijo vanje in ki so jih spodbudili, da jih ustvarijo. Prav tako n stvari, ki bi mogla pripraviti narode do tega, da b' začeli dvo- miti v potrebo mednarodnega sodelovanja', na katero Združeni narodi opirajo svoje delo. ★ Če že ni bilo mogoče preprečiti sporov, pa so se vendar razvile metode, ksko doseči, da sfe spori rešijo. Združeni narod' so številčno narasli in tudi organizacija si je pridobila več izkušenj in več ugleda, kar nani prav gotovo dopušča, da pred- vidimo njeno prihodnje delo. Številni problemi, posebno težki, ostajajo še vedno nere- šeni, z na'predk'Cim tehnike pa nastajajo nove odgovornosti, ka- terim m-rrajo narodi sveta pogledati v oči. Jedrska energija in iizkoriščanje medplanetarnih prostorov odpirata človeštvu nove možnosti za napredek in blaginjo, hikrati pa mu tudi grozita s 'poipolnirn unnčenjem, če bi se zgo- diilo, da bi človeška bla.znost obvlaidaila človeški razum. Edino poroštvo, da ne pride do takega uničenja,, pa je mir in pa volja ter sredstva, da se mir vzipostavi in ohranja. Zaradi tega so Združeni narodi nujno potrebnd, zakaj .ed.ni načn, da se i-zognemo vzajemnemu un cevanju, je mednarodno sodelovanje. + Pomoč, ki jo dobivajo narodi v okviru programa tehnične pomoči Združenih narodov, ni nikakršna miloščina. V njej mo- ramo prej gledati pobudo, ki jo narekuje dobro pojmovan lastni interes, omogočiti oremalo razvitim deželam, da s svojimi last- nimi napori zboljšajo svoje oospodar^ko in socalno stanje. S tein. da organiizaciija posredxije pomoč od dežele, ki jo daje, deželi, ki jo- prejema, a
  • ktišniah in znamjih, ki so bila doi<-^ej za večino varovana v tajnosti. In končno je konferenca dokazala, da je kljub političnim soorom moaoče mednarodpo sodelovanie na tem novem in občfitli-vem področju znanstvenega napredka. ★ Števiiine zadeve, kf jih opravljalo Zdnižerni narodi v skuono korist nas vseh, velikih '-"n m?ihnih. so se^avn" del medna- rodnega prizadevanje, ki stremi_ za tem. da bi se ustvar-il svet. v katerem bodo mogli vs' fpjdje živeti v miru, v duhu dobrota sosedstva. Ko proslavljamo dan MrtrženiH narodov, t>otrjuiemo znova svo^ ravic, ali ne pomeni to na tem področju ^Ti kot rra katerem koli dnioem, pri.i'^ž- no«!t ra usipešno nndrvidiralno delo! Soilošna delciaracia o člo- "pkev^ praviCTh, ki^ je sprejeTa Generalna skun^ na n^-ed de^etimf Teti, V vzor. T?- vm morano slediti taiko lindio kakor tiJd-i T7Pro|di, zalča! — Ičakor V rekeT oeneraTni tajnik: »Osebne orajir^ nas? kot čiovešk-h" bitij odvif^rie od nr ftr-^vfjenostš. OTošto^,; nra^^^ce druolh". Prene<;eno' v m^d- odnose }e to' fs+'o načeto. Jč-' vfaida v mirot.fubnem ."^vetu. tJTiirpdpvarnp fn ri=tše n^tKre moramo ŠT>et Tv^vetiti vr- TnaTrairfto J-Tovpiko«j«ecf3 na vsakem m-f^rtn -n Hr?.- obVfr^drWTP ^■■^■d-". tako rvTŠartrezTiTkp Ičakor ^ nravc^nr' tf»žnTam'. ki ^ ni-m nrav tnlčo ^šo sv^p T^štrv* nr^r« in fo7r>-o r® no v fefrr 'drr?™, T^hk'-* .-rt—««:' }r d-art«^? TS+^rrr^iP n«.,^« oh- T naša Tič^e^ja, da fr nrebrrfdn tzkušnjave ianflšn^e Pri vseh vinskih kleteh je sedaj velik promet z moštom in sodi Brzda še nobenega državnika niso pričakali s pravimi topov- skimi granatami, kot so tokrat ameriškega zunanjega ministra Dullesa. V Pekingu so sicer pred dvema tednoma proglasili premir- je, ko pa so uvideli, da Ameri- čani še naprej spremljajo Cang- kajškove ladje na Kvemoj in predvsem, ko so videli, da priha- ja Dulles h generalisimu, ne pa obratno, so začeli ponovno ob- streljevati otok. S tem so doka- zali, da vse granate, ki so jib žs izstrelili, niso bile le za vaje, temveč, da gre zares. Kriza na Daljnem vzhodu postaja vsak dan bolj pereča. Amerika j e v precepu. JaATio mnenje obsoja vmešavanje in podporo Cangkajška, toda ljudje z novega kontinenta, kot da no- čejo razumeti, se trdovratno upi- rajo. Nekateri politični opazoval- ci trdt,io, da ,|9 odpotoval Dulles na Formozo zato, da bi prepričal starega ^generalisima o nujnosti umika z obalnih otokov. Bržda so Kitajci to zahtevo hoteli s svoji- mi granatami še potrditi. Da pa položaj na Daljnem vzho- du ni tako rožnat, vidimo po treh dokaj mirnih državnih udarih. Najprej je izmenjala vlado in re- žim Burma, nato je sl€;dil Paki- stan, pred dnevi pa so vrgli vla- do ter razpustili parlament še na Tajskem ali v Siamu. V vseh treh primerih so oblast prevzeli ge- nerali. Trdijo sicer, da ne bodo spreminjali niti notranje niti zu- nanje politike, toda obljube so navadno eno, državni udari pa drugo. Pri uporu na Tajskem je značilno to, da ga je izvedel ge- neral Tanarat, ki se je šele pred kratk'm vrnil s trimesečnega obiska v Veliki Britaniji. V Pa- kistanu so zadali udarec Avami 'ligi, ki je bila v zelo zaostali in konsen/ativni državi še dokaj li- beralna stranka. Ne^ moremo se otresti občutka, da so v teh državah pod vplivom tujine spremenili režime, da bi se otresli vseh ljudi, ki preveč po- udarjajo neodvisnost dežele. Po- dobno stvar so poskušali izpelja- ti v Indoneziji, le da se jim ni' posrečilo. Revolucionarno gibanje, ki se je začelo pred več deset leti na Kitajskem, se sedaj raz- širja preko meja. Ljudje zahte- vajo agrs-mo reformo. V Pakista- nu je še sedaj niso izvedli. Na Zapadu vedo, da morajo utrditi politično vod^stvo v teh deželah, da bi se lahko uprli morebitne- mu revolucionarnemu gibanju, Azija in Afrika sta dva kontinen- ta, kjer ljudstva še vedno niso dobila vseh pravic, ali pa so in- teresi zapadnih sil še tako moč- ni, da spreminjajo ta del sveta v kotel prekipevajoče vrele vode. V Evropi in Ameriki pa se gre- do klasično diplomacijo s števil- nimi notami, konferencami, poga- janji ter razgovori. V OZN so zo- pet^ sprožili problem razorožitve. Kaže, da bodo letos dosegli ne- kaj več, ker se v Ženevi že pri- pravljajo na konferenco o preki- nitvi. jedrskih poskusov. Sovieti so sicer predlagali, da bi se se- stali zunanji ministri, Zapad pa na to ne pristane. Tudi ciprski problem bi radi rešili s konferencami. V NATO se sedaj pogajajo, da bi sklicali kon- ferenco Velike Britanije, Grčije, Turčije in predstavnikov grške ter turške nacionalnosti na Ci- pru. Kot šesti naj bi sodeloval nadškof Makarios. Toda njemu so že postavili nož na grlo, ko so zahtevali, naj pred začetkom kon- ference obsodi akcije ciprskega gibanja EOKA. Zanimiva je še-francoska poU- tika v Alžiru. De GauUe je od- pravil odbore javne rešitve, ki so ga junija postavili na oblast. Kaj vse ?>o še storil, ne vedo, ker bo svojo barvo brž^a razkril šele po parlamentarnih in predsedniških volitvah. Sedaj v glavnem miruje m uničil je le tiste, ki so bili preveč kričavi. Potrebna obnova zgradbe množičnih orgonfzacij v Ptuju Obeliski ljudski odbor Ptuj je 17. oktobra z odločbo prepovedal občinskemu sindikalnemu svetu v Ptuja nadaljnjo uporabo se- danjih psamiških prostorov v zgradbi množičnih organizacij Mikloščevj ulici, ker obstaja res- na življenjska nevarnost vdrtja stropne ^konstrukcije ob najmanj- ši obtežbi. Stropna konstrukcija se je znižala zaradi prepere'ih stropn.kov in preperelega lesene- ga nosilca predelne stene. Zgradba množičnih organizacij bo dobiJa novo stropno konstruk- cijo v prvem nadstropju, kar bo morailo bit. končano najpozneje do 15. decembra 1959. Z delom bodo^ pričel; prej, ker b' ptujske množične organ zaCije težko ča- kale do tega termine v kakšruh pomožnih r)rostor>.. STRAN « PTU/SKI TEDNIK PTT73, dne 24. oktobra 1958 Povečanje zmcgljivosti obrti Večje spremembe v lesn i stroki * Izboljšave v t ekstllnl in šivilfski stroki * Vprašanje obrtnih usi ug * 245 milijonov dina rjev potrebnih mvesticij ^ V 315 obratih 1250 za poslenih (Nadaljevanje) V prejšnji številki smo objavili pod gornjim naslovom nekaj mi- ši' o nalogah in ukrepih za razvoj obrtništva do leta 1961 v ptujsk: občni, o spremembah v zaostaja- jočih strokah :n drugem, tokrat pa naj omenimo še ostalo v zvezi z družbenim planom občine Ptuj do le'ta 1961 ravno glede na obrt. * Ptuj potrebuje med drugim tu- di obrat za popravilo električnih motorjev in drugih strojev ter servisno delavnico za popravila radio-aparatov in gospodinjskih strojev. Prvi obrat bi lahko bil samostojen, servisna delavnica pa v sestavi trgovskega podjetja »Merkur«, ker navedenih del ob obilici drugih del ne zmagujeta obstoječa obrata Elektroobrat in Radiocenter, ki jima bo tudi po- trebno povečati kapaciteto. PERSPEKTIVE LESNE STROKE Večje spremembe se obetajo v lesni stroki obrtništva pri Lov- rencu na Dravskem polju, v Ha- lozah in Slovenskih goricah, nekaj pa tudi v Ptuju samem. Mizarsko delavnico Zadružnih obrtnih de- lavnic pri Lovrencu bo potrebno razširiti, v Slovenskih goricah in Halozah ustanoviti najmanj 2 ko- larski in sodarski delavnici, ob- stoječe žage venecijanke pa pre- umeriti le na razrez hlodovine za domače potrebe kmečkih go- spodarstev. Prezreti tudi ne bi smeli kolarske. delavnice zapr- tega tipa pri KG Podlehnik ter usmeriti njeno dejavnost še za široko potrošnjo. V samem Ptuju bo potrebno razširiti zmogljivost obrata Splošno mizarstvo in žaga ter preusmeriti del kapacitet na proizvodnjo tipiziranega pohištva, ki ga je premalo. Zaradi poveča- ne gradbene dejavnosti bo pove- čala kapaciteto mizarska delavni- ca gradbenega podjetja »Drava« in začela izdelovati tipizirana vrata, okna in druge gradbene elemente. Remontno podjetje do imelo v sestavu svoje mizarske delavnice še parketarsko delav- nico. > VEČ KROJAŠKIH IN ŠfVILJSiCSH DEUVriSC Potrebe v občini narekujejo tudi bistvene izboljšave v tekstil- ni in živilski st<-oki. Podeželje po- trebuje krojaške in šiviljske de- lavnice, zato bo potrebno razši- riti krojaško delavnico v Kidriče- vem ter ustanoviti krojaške in šiviljske delavnice predvsem v Vidmu, Gorišnici, Cirkulanah in Trnovski vasi. Šiviljska delavnica v Ituju bo povečala kapaciteto. Zavod za zaposlovanje invalidov in drugih oseb v Ptuju se bo lo- til predvsem obrtne dejavnosti z velikim številom delavcev z roč- nim delom, kot n. pr. pletilstva, konfekcije otroških oblek, čipkar- stva. čevljarstva itd.. Splošno mi- zarstvo in žaga bo ustanovila še tapetniško delavnico v svojem se- stavu. Poleg nove pekarne bo v živilski stroki potrebno sodobno opremiti ptujske prodajalne kruha. STANOVANJSKE SKUP- NOSTI SERVISNE ^ DELAVNICE Ostane nam še vprašanje obrt- nih uslug. Ustanovitev pralnice, krpalnice in likalnice za potrebe prebivalstva bo prevzela Barvarna v Ptuju, Slovenske gorice ali Ha- loze bodo dobile nov obrat za predelavo galalita v galanterijske izdelke. Novoustanovljene stano- vanjske skupnosti v Ptuju (4), na Kidričevem (1) in v Lesju (1) bo- do ustanovile servisne delavnice za razbremenitev gospodinjstev in delavnice za vzdrževanje obstoje- čih stanovanjskih zgradb. Dimni- karska služba bo reorganizirana in zbran zadosten kvalificiran dimnikarski kader. Podjetje Stek- lo-porcelan bo ustanovilo delav- nico za brušenje stekla in pove- čalo zmogljivost montažne delav- nice. Obratom, ki bodo vzgajali predpisano ali večje število obrt- nega naraščaja, bodo dane pri- merne olajšave. 245 BILIJONOV INVESTICIJ Za zgraditev in opremo nov h delavnic ter za nabavo novih strojev za obstoječe obrate so- cialističnega sektorja bo potreb- nih skos-aj 245 milijonov dinarjev investicijskh sredstev. Največ teh bo potrebno črpati iiz kredi- tov (123,497.000 d n), iz sredstev .podjetij (121.096,000 din), iz osta- lih sredstev in amortizacije (okr. 120 milijonov dinarjev). Zveza bo pr; kreditih pomagala z nad 62 miiJijoni, občina s 35 in pol m - lijoni ter okraj z nad 20 miilijo- ni, ostailo pa odoade na kredite LRS. mmnm m-. nmmm na mmik zA-^^^s ^riEGA v OBRTI Vrednost bruto proizvoda v družbenem sektorju obrti bo leta 1981 znatno večja (73 odstotkov) cd leta 1956 in bo znašala 975 mUijonov dinarjev, v zasebnem sektorju pa 256 miTjonov dinar- jev. Presežek dela (227,390.000 dinarjev) bo v razmerju z narod- nim dohodkom 1:2, narodni do- hodek pa_ bo skoraj enak vredno- sti družbenega proizvoda (458 m;ilijo(nav 390 tisoč din). Narodni dohodek na enecja zafposlenega bo 1961.' leta znašal 340.000 din. V obrti (315 obratov) bo, kot je pla- nirano, leta 1961 za.n-oislenih 1260 delavcev, od tega 875 v družbe- nem sektorju, 385 pa v privatnem. V tem razdobju bo končalo uk 450 vajencev. S tečaji in sem- narji b^o dopolnjevali svoje zna-, nje nekvalificirani delavci (33,4 odst. v občini) za pi-evedbo med priučene in p>ol kvalificirane de- lavce, mojstrska šole pa bodo usposabljale za mojstre kvalifici- rane delavce. V gornjem so v glavnem po- dane plansike postavke za obrt v ptujski občini do leta 1961. Ko- likor je ta alt druga v razdobju od leta 1956 doslej uresničena, bo v sestavu nadaljnjih plan,- ranih sprememb leta 1961 pred- stavljala novo sliko obrtn štva v ptujski občini, ki bo Z9htevala vedno nove izt>or>oln,itve, te pa bo narekovala družbena skrb za de- lovnega človeka in njegov živ- ljenjski standard. VJ Koncertna sezona 1958/59 v Ptuju v torek, 28. oktobra, do pri- redila Glasbena šola v Ptuju s pomočjo ljubljanske in maribor- ske koncertne poslovalnice prvi koncert v okviru letošnje kon- certne sezone. Pred odhodom na veliko koncertno turnejo bo ta dan ob 20. uri koncertiral v dvo- rani Glasbene šole naš mladi, a že svetovno znani violinist Igor Ozim. , Na letošnjem koncertnem spo- redu bo šest zelo kvalitetnih kon- certov. Razen violinista Ozima v oktobru bo v novembru koncert Praškega tria, v decembru bo v okviru Cankarjevega tedna reci- tacijski večer Jožeta Tirana (ob spremljavi harfe), v januarju bo- sta pela sopranistka Mira Končič in tenorist Gregorač iz Ljubljane, v februarju bo koncertirala znana poljska pianistka Halina Stefan- ska s Chopinovim večerom in na- zadnje bodo v marcu ali pozneje nastopili še mariborski operni so- listi. Stalne obiskovalce naših kon- certov in ljubitelje glasbe opo- zarjamo, da imajo tudi letos pri- liko, da si rezervirajo vstopnice in si s tem zagotove stalne se- deže. Rezerviranje vstopnic za ves letošnji koncertni program, kakor tudi predprodaja vstopnic za Ozimov koncert, bo v pisarni Glasbene šole 25., 27. in 28 okto- t«-a od 9. do 11. ure pri tov. Stropniku. NAD 500 2RTEV JE PADLO TZ PTUJSKEGA OKOLIŠA ZA NAŠO OSVOBODITEV PRIOBČUJEMO NJIHOVE KRATKE ŽIVLJENJE- PISE V POČASTITEV NJIHbvEGA SPOMINA. (Nadaljevanje) SLAMERŠAK VINCENC se j«3 rodil 6. junija 1914 v Zabovcih v družini revnega kmeta-kočarja. Po končanem šolanju v Markov- cih je našel službo pr: vodn. upravi v Ptuju, kjer je delal in se vozil domov k družini. V času okupacije so ga poslali na pri- silno delo v Nemčijo. Ko se je leta 1943 vrnil domov, se je po- vezal z narodnoosvobodiilnim gi- banjem in odšel oktobra 1944 v partizane, v Zagorsko br gado. Po njegovem odhodki so Nemci ofl- peljaili njegova dva otroka Petra Jn Rudolfa v koncentracijsko ta- 'borišče, kjer je Rudolf, ki je imel komaj leto dni, umrl. Sla- OB PREKOPU BORCA ANDREJA KRANJCA IZ VAREJE Preteklo nedeljo je krajevni odbor ZB NOV Videm prepeljal posmrtne ostanke padlega borca Andreja Kranjca iz Cirkulan na pokoDališče v Videm. Pokojni je bil ustreljen 22. septembra 1944 kot partizan v neposredni bliižini Cirkulan ter je bil TDokopan na po- kopališču v Cirkulanah, kjer so mu svojci iz Vareje uredili grob In postavili spominsko ploščo. Ker je bil njegov grob za ograjo ob gozdu ter ga je drevje močno orerasto, oa je oroanizacija ZB NOV Videm na pobudo svojcev premestiHa na domače videmsko nokonaliišče. Sedaj počivajo po- .cmrtni ostanki ookojnega Andreja Kranjca v bTžini groba partizana Franca ''kovica, ki je bil tud' dom? iz Vareje. Pokojni Andrej Kranjc je bil .star .šeile 22 Ie+. ko oa je zadela P^i Cirkulanah 22. sentembra kro- nia TKNbp^sneteaa žandaria v služb? okm^toria. Andrej je bil kreo^ik ^ečkn, znan kot nreiKiaren kmeč- ki sin, dober pevec in" zaveden difžavHan, ki se je uorl nasHne- rrra okuoatorju in nadef v roke sovražnika, k: je nrpkinil nit nje- gr^^eoa mladega življenja. Člani krajevnega odbora ZB NOV iz Cirikulan so pomagati pri lizkoipiJ ter vSO organizirali pogreb- no sve^ano^Jt v Cirkulanah. Član ZB NOV sols-ki uipravitelj tov. Vlado Štumberger ie imel gamljiv poslovilni govor. Godba lie za- cgrala ža^lo^tinko, nakar je krenilo vozilo s Kraničevimi po-srnirtnimi ostanki na Vdem. Član občinske- na odbora 7B NOV tov. El.^ner fe Kidr-čevega le oovoril ob odnrtem nrobu pri V^dmn o pokoine- np. ■Hnn-ra Arirlroja. Pevski ztvor »Francp+s Prešerna« iz Vidma^ ie y>Tin} =fol/>cf Pr^TOOr čete Videm, katere član je bil, se je nagnili nad grob v zadnji po- zdrav. Novi grob Andreja Kranjca je obložen s cvetjem in venci, ki so jrlh prinesli v nedeljo zanj svojci, člani ZB NOV ter njegovi znanci. meršak Vincenc je padel 20. mar- ca 1945 v Šumljanah na Hrvat- skem. SOLINA FRANC se je rodil 17. julija 1925 v kmečki družini v Bukovcih. Kot zaveden Slove- nec je odšel sipomladi leta 1944 .v NOV in postal kurir 14. TV po- staje. Pri tel svoji funkciji se je odlično izkazal. Neme; so ga ujeli v Gorišnic. 6. februarja 1945 in ga ustrelili v Mariboru 30. marca 1945 kakor njegovega tovariša in soborca Strelca Alojza. STANET JOŽE se je rodil dne 13. aprila 1913 v Grajeni. Po po- klicu je bil soboslikar. Njegov oče je bil priložnostno zaposlen v zidarski strok., drugače se je preživljal kot najemnik. Jože je zgodaj spoznal, kaj je beda pro- letarcev, zato se je z bratom na- vduševal 7.a proletarsko revohi- cijo. V delavskem prosvetnem društvu »Svoboda« in pozneje pri »Vzajemnosti« je pod vplivom razgledanih komunistov razredno rasel in se vključil v KP. Zanj usodna je bila povezava s Kukov- cem, ki je bil sprva navdušen za- program KP, v dobi okupacije pa je postal okupatorjev ovaduh. Stanet Jože, zvest svoji domovini in idealom komunizma o ena-ko- ipravnosti vseh narodov, je po- svetil svoje delo osvobod,itvi. Zbi- ral je orožje za prvoborce in p>o- magal pri drugih nabiralnih ak- cijah ter pridno širH riarodno- osvobodilno mwel. Septembra 1942 so ga po Kukovčevi izdaji areti- rali s sodelavcem in bratom Iva- nom. Oba so ustrelili 4. novem- bra 1942 v Mariboru. STANET IVAN se je rodil dne 19. decembra 1919 v Grajeni. Iz- učil se je za čevljarja, nato pa za zidarja. Z bratom Jožetom sta prehodila p>odobno pot mladih ret- volucionarjev, ki kujejo svetu novo, boljše življenje. Po prihodu, okupatorja je postal z bratom najtesnejši sodelavec I. slovenje- goriške čete, še prej pa je pri- pravljali teren za formiranje čete prvoborcev. Kakor brata, je tudi njega prijavil gestapu nekdanji prijatelj Kukovec. Taiko j,e moral v okupatorjeve zapore in od tam na morišče 4. novembra 1942. STRELEC ALOJZ se je rodil 16. maja 1913 v Novi vasi pri Markovoih v kmečki družini, kjer je rasel med desetimi brat: in se- strami. Ko je dovršil osem r^- redov osnovne šole, se je izuSiI za električarja; in se posvetil te- lefonski službi. Leta 1938 je od- šel v Francijo na delo. Tam je učakal drugo svetovno vojno. Iz Francije je pobegnil leta 1942. Doma se ni hotel prijaviti nem- škim oblastem. Ko pa so Nemci zvedeli, da se je vrnil, so ga po^ slali na prisilno delo v Gradec. Doma se je zglasdl leta 1944. Te-^ daj sta ga domača aktivista Cvet- ko in Ljubeč povezala z OF. Av- gusta je odšel v Zagorsko brig^ do, na koncu leta 1944 pa je prišel domov za kurirja TV po- staje. Službo je opravljal vestno in ix>žrtvovalno. Tudi v najhujši zim: je preplaval I>ravo, če je bilo potrebno. V začetku 1. 1945 so ga Nemci zajeli v Gorišnici, nato so ga odpeljali v ptujske za- p>ore in ustrelili dne 30. marca 1945 nekje blizu Maribora, Lovska tata prijeta v soboto, 11. oktobra, nekako ob 15. uri, je član lovske družine »Desternik« tov. V. K. hodi) s svojo hčerko po revirju in nena- doma opazil dva lovska tata iz Doliča in iz Desternika, ki sta v zadnjih mesecih postala že kar precej predrzna, saj sta s puška- mi zasledovala divjad kar pri belem dnevu, vpričo ljudi, ki so spravljali poljske pridelke. V. K. jo je s hčerko takoj ubral za bežečima tatoma. Med begom je oddal proti zasledovancema strel, ki pa na srečo ni bil neva- ren vsled oddaljenosti. V. K. je tata zasledoval v gozd Creta, ki leži v revirju lovske družine »Jo- že Lacko«, kjer ju je izgubil iz vidika. Zato je ubral druge stru- ne in ni se zmotil. Zvečer istega dne je uslužbe- nec PLM Desternik oba zlikovca pričakal na domu Štefana Mohori- ča in oba s puškami vred prijel, ju zaslišal in prijavil, ter bosta gotovo prejela zasluženo kazen. Vest o njunem prijetju ni raz- veselila samo lovcev iz lovskih družin »Desternik«, »Jože Lacko« in »Trnova vas«, kjer sta kradla plemenito divjad, ampak so veseli tudi bližnji sosedje in okoličani. Hmeljarstvo drugo leto tudi v Rogoznici Tudi Kmetijstvo in vrtnarstvo v Ptuju se bo začelo prihodnje leto poleg drugih kultur baviti tudi s hmeljarstvom in sicer na- merava nasaditi 5 ha hmelja sor- te »Golding« na parceli ob cesti Ptuj — Dornava v Rogoznici ne- daleč na območju že obstoječe hmeljske sušilnice. Ta novi hmelj- ski nasad bo na angleški žičnici višine 6 m. Gnojil bodo rabili na 1 ha hmeljišča, 250 do 300 meter- skih stotov. S podrahljanjem in oranjem zemlje bodo začeli že sedaj, da bo njiva pripravljena za saditev. Surov i^anad na kolesarja v nedeljo, 19. oktobra, zvečer po 19. uri se je vračal iz Pod- le hnik a s kolesom domov na Haj- diino 58-letn: Martin Malek. Pr: kr:žišču cest Podlehnik—Turnišče in Videm—Lan cova vas sta se pr:ipeljala za nj:m s kolesi 23-let- ni Jože Horvat iz Lancove vasi 71 in 19-letni Feliks Skrbiš iz Po- pove 6 ter sta ga začela med vož- njo nadlegovati. Po Malekovem opozorilu, naj ga pustita pri mi- ru,, se je eden od njih od zadaj zapeljal v Malekovo kolo, da je moral Malek stopiti s kolesa. Brez nadaljnjega sta ga začela prete- pati. Ko sta ga podrla na tla, sta ga z nožem zabodla v desno nogo zadaj, v levo nogo proti trebtihu in med rebra ter mu prizadejala velike rane. Nazadnje sta pobrala Maleku s kolesa aktovko z grozd- jem in zračno črpalko, mu str- gala di.namo ter se odpeljala proti Ptuju, Kako se je pripeljal Ma- lek s kolesom še skoraj 2 km da- leč do Suhe veje, sam ne ve. Tam so prevzeli zanj skrb drugi ljudje. Bil je ves dkrvavljen in oslabel, ker je izgubil precej krvi. K sre- či je pripeljal po cesti ptujsk rešilni voz. ki ga je odpeljal v bolinišnico. Hudo ranjeni Malek je reševalcema opisal napadalca in dogodek ter povedati, da sta mu odnesla aktovko in drugo. Pri ponovni vožnji rešilnega vo- zila proti Suh; vej.i ipo bolnika, fkj katerega sta šla prej, sta reše- valca nailetela na prometno mili- co, ki je ustavila dva kolesarja brez luči. Po aktovki na kolesu in črpalki sta takoj vedela, da sta pred njima napadalca na Maleka. Hitro sta se sporazumela z orga- noma LM. Brez daljše razprave so zrini-li Horvata in Skrbiša v avto in se z nj>ma odpeljtali v Ptujsko bolnišnico pred hudo po- škodovanega Malek a. Horvat in Skrbiš sta buljila v tla in se de- lala nedolžna, njuna okrvavljena obleka in nož pa sta bila najzgo- vornejša dokaza pobeanelosti nad mimim kolesarjem. Ker sta oba napadailca že itak v kazenskem postopku zaradi tatvin, so ju or- gani LM spravilli na varno. V oddelku, kjer lež; Malek, le- ž'ta na podobnih poškodbah tudi Martin Anžel iz Kicarja in Franc Zoreč iz Kicarja, ki sta tudi žrtvi ponočnega zahrbtnega na- pada. Zaradi močnih poškodb na glavi se bosta še nekaj časa zdravila. Ker se iz tedna v teden šte- vilo zahrbtnih nočnih napadov v pijanoist.i ponavlja, se vse bolj čvtje javno mnenje, da takih po- javov ne bodo zavrE samo sploš- n", pozivi na humanizem, če jih ne bo s;premljalo tudi sodišče s kazenskimi merami v hitrejšem postopku. V tem času ne gre to- liko za pomoč vzgojno zanemar- jenim posameznikom, ampak za frontalni nastop proti šk<^ljive- mu počenjanju pijancev, ki ogro- žajo miir in red med ljudstvom. Že poleti, ko je kazalo na do- bro sadno in vensko letino, je marsikdo predvideval, da bo za- htevala tudi težike žrtve med ljud- mi po krivdi posameznikov, ki strežejo v opitem stanju najbliž- jam in'tudi drugim po življenju. Lf- M sooloslo oosti pri delu SZDL Nadaljevanje s 1 strani list za zadružne svete je opažati odpor proti vključevanju mla- dih ljudi. Zato se moramo od- ločno boriti proti vsaki ožini' pri vključevanju mladine v na- še družbene organe. Ne pod- cenjujmo sposobnosti in volje mladine. Organizacije SZDL, ki niso orientirane na lastne probleme, postajajo pri svojem delu nujno nesamostojne in formalistične. Zato moramo vlogo vaških in terenskih odborov SZDL okre- piti, jih vztrajno usposabljati, da bodo pri delu čim samostoj- nejši. Pomoč občinskega odbora SZDL osnovnim organizacijam mora biti le v tem, ne pa v ne- posrednem poseganju pri reše- vanju posameznih konkretnih primerov. V razpravi so posamezni to- variši navajali konkretne pri- mere, ki potrjujejo resničnost gornjih ugotovitev. Opozarjali so, da je posebno sedaj premalo čutiti vlogo Socialistične zveze na vasi, ko jc treba vplivati na čimboljšo organizacijo odkupa, jesenske setve itd. in ko je tre- ba pojasnjevati pomen najno- vejših ukrepKjv v kmetijstvu. Kmetje so bili navajeni, da so prejšnja leta lahko prodajali razmeroma slabe pridelke za drag denar, letos pa to ne gre več. Zato je treba kmetu jasno povedati, da se bo treba v pro- izvodnji preorientirati na pro- izvodnjo žlahtnejših sort sadja, kvalitetnejših vrst vina, krom- pirja itd. Letošnje stanje pri od- kupu nazorno kaže. da je možno vnovčiti le kvalitetne kmetijske pridelke. Tudi pomanjkanje prevoznih sredstev, zabojev, sodov, skla- dišč in slično kaže, kako nujno jc, da se KZ materialno okrepe in zasigurajo vse to, kar je po- trebno za boljšo proizvodnjo in čim ugodnejšo prodajo. Člani odbora SZDL so nadalje tudi obsojali brezdušen in skrajno neodgovoren odnos nekaterih nakupovalcev do kmeta. Tudi nakupovalci so dolžni tolmačiti kmetom-proizvajalcem, zakaj te- ga ali onega proizvoda ne mo- rejo odkupiti, kakšne so potre- be trga in kako se formirajo cene na tržišču. Osnovne orga- nizacije SZDL imajo vse mož- nosti, da pokličejo posamezne državljane in odgovorne organe na javno tribuno in zahtevajo od njih jasen odgovor. F. D. Slndihanli občni ibor delavnice JZ Preteklo soboto, 18. oktobra 1958, je imela siindikalna podruž- nica Podjetja za popravilo želez- niških vozil Ptuj med prvimi v ptujiskii občin, sindikalni letni občni zbor z obračunom letoš- njega dela. Naipolnjeno sindiikalno dvorano je ob otvoritvi pozdravil doseda- nji, predsednik Jurij Svenšek in prepustil nadaljnje vodstvo obč- nega zbora soglasno izvoljenemu predsedniku delovnega predsed- stva tov. Karlu Korenu, ki mu je s tem bila zadnjikrat zaupana ta čast in dolžnost, ker se bo zara- di upokojitve čez nekaj mesecev poslovil kolektiva. Po običajnem dnevnem redu so sledila najiprej poročila. Vzorno je bilo poročilo tajnika tov. Sku- b.ca, ki ga je pripravil namesto predsednika. Sleherni je dobil pregledno slitko celotnega sindi- ka^lnega dela, uspehov in neuspe- hov, težav ter problemov, ki so dostiikrat spravile vodstvo s ndi- kalne podružnice v težaven polo- žaj. Podjetje je v tekočem letu po- leg svojih rednih plainskih nalog v izvrševanju srednj. h in tekočih popratvil tovom^ih voz popravilo več cdkotiimih voz iiz Konjic, z- delalo je 5 vinskih voz za trgov- sko podjetje »Slovenske gorice« in 18 voz za remont prog. Delna preusmeritev redneaa sistema de- la je poleg ostalih sprememb močno vplivaia na .zipolnjevanje norm nekaterih delovnih skupin. S tem so biL nekateri delavci pri prejemkih močno prizadeti. Pre- jeli niso niti 100 odst. mesečnih prejemkov, ki so že itak skromni. O tem je bila na zboru obširna razprava. Navzoči zastopnik občinskega s.ndikalnega sveta je pozdravil občni zbor z besedami, da bodo člani tudi te sindikalne podruž- nice z delavsko samozavestjo, slogo in tovarištvom združeni v sindikalni organzaciji in pod njenim vodstvom znali vedno in povsod odločno in pravično reše- vati vse probleme, ki nastajajo v '.vseh podjetj-lh, pa tudi v tem. Celotna diskusija je pokazala, da se je s'lndika''no vodstvo do- Zahvala krvodajalcem Elizabeta Krajnc, Mestni vrh 6; Terezija Murko, Mestni vrh 40; Mar ja Horvat, Mestni vrh 87; Iva- na Kram'be.rger, Jiršovci 72; Neža Bohi, Grajenšak 51. Terezija Ri- bič. Grajenšak 46; Matevž Zorko. Mestni \Th 89; Franc Lovrenčič, Krčevina 37: Stanko Polanec, Kr- čevina 42; Franc Krepek, Krče- vina 55; Ivana Rojko, Grajena 9; Jožica rx>znšek, Grajena 5; Te- rezija Gregorec, Krčevina 59; Ma- rija Vesko. Gajevci 51; .Alojz Taf- ner, Ptuj, Prešernova 4; Jernej Pauman P-^.ierci 16; .Anton Stu- »^•čar, Pt-ui, (Jb Grajen : Terez-ja Verinek, Sip. Hajdina 36. slej resno lotilo vseh problemov in tudi doseglo uspehe, nekaj problemov pa je še ostalo za novi odbor. Zbor je pozdravil prizadevanje dosedanjega sindikalnega vod- stva, da bi si kolekt.v zgradil do prihodnje počitniške sezone v Ankaranu lastno leseno hišico za oddih svojih članov ob lepem Jadranu. V Turnišču bo kandidi- ralo 29 zadružnic in za- družnikov v zadružni svet Na zboru zadružnikov KZ Tur- nišče v nedeljo, 19. oktobra 1958, so v navzočnost. 85 odst. član- stva obravnavali predlog kandi- datov za bodoči zadružni svet. Te- renska organizacija SZDL je pri,- pravila predlog, da bi kandidira- lo 29 zadružnikov, med katerimi je lepx) število žena in mlad ne. V razpravi so pretehtali spK>sob- nosti in zadržanje vsakega Izmed 29 predlagan h kandidatov v do- sedanjem zadružnem delu KZ Tumišče in obdržali na predlaga- ni listu imenovane kandidate in kandidatk nje. Po končani raz- pravi je pozval članstvo KZ Tur- nišče predsednik, naj predlagane ka.nd datkinje in kandidate tudi iZvoLijo. PTUJ, dne 24, oktobra 1958 PTUJSKI TEDNIK Stran 3 oh 40-leiiiici smrii l^ana Cankarja MOTO: Ljubite knj:.go, ona vam bo olajšala življenje, prijateljsko \'am bo pomaga- la iz množice zapletenih mi- sli, čustev in dogodikov; knji- ga vas bo naučila ceniti člo- veka in samega sebe. Dala bo poleta umu On srcu, ljubezen- ska čustvom do sveta, do sočloveka)... Msksim Goirki Odveč bi bolo govoriti o potrebi knjige za iizcbraževanje širokih plasti našega ljudstva. Ne more- mo si zamis^liiti kuiltumega ;n' strokovnega napredka naišh de- lovnih ljudi, našega delavca in kmeta T^eiz poučne knjige. Že naši starejši prosvetitelj' so opo- zarjali, da m'0(ra postati knjiga potreba širokih ljudsk h slojev, da J bi jiim mogla tako vsestransko koristit. Osvoboditev leta 1945 nam je prinesla silen razmah tudi na kul- turnem področju, k: se zrcali v ustanavljanju številnih študijskih in ljudsikih knjižnic v mestih in na podeželju. Žal pr nas večj.i del teh knjižnic životari, ker si ne morejo nabavljati najnovejš h knjižnih izdaj. Tudi na področju bivšega ptuji^ega okraja in se- danje .ptujske občine ne opažamo nikakega naipredka podeželsv. 23.50 Uspavanka v ritmu. 24.00 Zadnia poročila in za- klinček oddaje, n. PROGRAM 12.00 Nedeljski simfonični koncert. 13.00 Kapoved časa, poročila in vre« menska napovsd. 13.10 R Ssh';man : Pisani listi; Tri romance. 13.30 Zabav-, na glasba. 14.00 Ljubljanska kronika in obvestila. 14.15 Aleksander Skriabin: Božanski poem (simfonični orkester vse- zveznega radia dirigira Nikolaj Golova« nov). 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved. 15.15—16.00 Slavni pevci — slavne arije. Mfideiilie pisefo««« študentje sredi novih težav * Podražitev v domovih * štipendije * Po- višanje cen * Kaj bo s povišanimi štipendijami? * študentje proti zviše- vnniii ron Naše šolstvo je stopilo na no- j vo pot, ki vsestransko bolj odgo- < varja novemu družbenemu redu. j Takšna preosnova študija pa je i sprožila vrsto novih težav. Na ] srednjih šolah so se spoprijeli z i njiimi že pred dvema mesecema, < pred kratkim pa so se srečal: s ( prviimi težavami tudi študentje na i naših univerzah. Reforma visoko- ] šolskega študija bo v celoti tež- ko izvedljiiva, kajti za dosledno i izvajanje postavljenih zgoščenih 1 učnih načrtov v skrajšanem štu- i dijskem času so potrebna večja J sredstva in boljši življenjski po- i goji študentov. i PROBLEMI ŠTIPENDIJ Razmerje med dosedanjimi šti- ; pendijami in podražitvijo neka- ^ terih osnovnih življenjskih sred- ' stev govori odločno v škodo štu- dentov. To zavira študij, novi ^ učni načrt pa zahteva ravno na- " siprotno. Kako naj rešijo ta pro- j blem revnejši .študentje? " ^ Kadar govorimo o dosedanjem ^ načinu štipendiranja, ne moremo - prezreti nekaterih negativnih po- . javov pri izkoriščanju štipendij. ' Kontrola nad podeljevanjem št:- ' pendij je včasiih premalo učinko- ' vita in tako dopušča razne ne- * pravilnosti. Tako na primer dobi- ^ vajo štipe.ndije študentje, ki bi jih ' starši lahko vzdrževali brez več- ' jega truda, kar je z ozirom na ■ težke materiailne pogoje mnogih ' študentov nedopustno. * O izboljšanju družbene kontro- le nad .štipendijami iin štipend sti i se je doslej že mnogo razmišlja- lo, pa tudi nekaj predlogov je bilo podan.h. Med njimi naj orne- < nimo dva, ki sta najioomembnej- ša. Po prvem predlogu naj bi se , vse štipendije — ne glede na to, kdo daje sredstva — podeljevale prek univerzitetnih ali fakultetnih organov, kateri imajo najboljši pregled nad študijskimi uspehi študentov. Po drugem predlogu pa naj bi se na univerzah usta- novili fKDisebni skladi za štipen- dije v organih, v katerih bi so- delovali predstavniki gospodar- skih in družbenih organizacij, fa- kultet in študentov, ki bi samo- stojno pKxieljevaH štipendije naj- revnejšim študentom ter prav tako budno spremljali njiihove uspehe pri študiju. Na nekaterh fakultetah so glede tega vpraša- nja podvzel- še nekatere učinko- vite ukrepe. Odvzeli so štipendije tistim študentom, ki so le pre- več zanemarili študij. Zdaj, ko se uvaja strožji re- žim študija na naših univerzah, silijo neurejeni materialni pK>goj.i študentov vedno bolj v ospredje. Mnogi študentje ne dobijo od staršev nobene pomoči, pa tudi ' štipendije nimajo ali pa tako majhno, d:-i ne zadostuje za vsak- danje preživljanje. Doslej .so se ti študentje honorarno ali celo stalno zaposlovali!, vendar se jim je študij kljub prizadevanju po- daljševal v nedogled. Ker je z nov,m zakonom doba študija to- čno odmerjena, si študentje v bo- doče ne bodo mogli služiti vsak- danjega kruha, obenem pa tako intenzivno študirati, da bi zado- stili študijskim pogojem. Zato si je treba bolj prizadevati, da se zagotovijo vsem revnejšim štu- dentom zadostna materialna sred- stva, ki bi jim omogočila, da bi nemoteno .študirali in v praksi 5:rtiorej koristili celotni družbi. Cesto se na odgovornih forumih sorašujejo. kako zanintovit: za- dostna sredstva za štipend-ran.ie vsem revnejšim študentom. Mi- slim. da so sredstva, ki jih dajo podjetja, gospodarske in družbe- na ornanizacijc> za iz.ob'-aŽPvanie kadrov, najučinkovitejša investi- cija. RAZMERJE — ŠTIPENDIJA : PO- DRAŽITEV — ZELO NEUGODNO ZA ŠTUDENTE Podražitev osnovnih materialnh sredstev je zelo prizadela štu- dente. Povišanje cen gre precej nad povprečje štipendij, ki zna- ša približno 4500 dinarjev. V štu- dentskem naselju v Ljubljani se je podražilo stanovanje in hrana za 1200 dinarjev mesečno. Sedaj morajo študentje plačevati me- sečno nekaj manj kot 6000 dinar- jev. Od kod naj revnejši študentje vzamejo sredstva, s kater'mi b: krili tako velik dvig cen? In zakaj je sploh prišlo do tega? 1. Zaradi novega zakona o po- višanju plač javnim uslužbencem. .Sedaj naj bodo študentje tisti, ki bodo iz svojih že tako minimal- nih življenjskih sredstev krili še razliko med prejšnjimi in novimi plačami za uslužbence v študent- skih domovih. 2. Zaradi splošnega naraščanja cen prehrani. Študentje se sprašujejo, ali je vse to potrebno, ali res ne gre drugače? Kljub temu da je pred nedav- nim izšel nov zakon o raizdelje- vanju štipendij, se ga v glavnem vsa pvodjetja in gospvodarske or- ganizacije izogibljejo. Redki so namreč primeri, da bi po novem zakonu o štipendijah povišali šti- pendije na 8000 dinarjev, seveda tistim, ki imajo za to ustrezne pogoje. Zato je toliko bolj po- trebno, da se v čim krajšem času najde primerna rešitev. Naši družbi so potrebni stro- kovnjaki. Brez njih si ne more- mo zamisliti dviga proizvodnje in življenjske ravn:. . Vsake št^-i leta se zberejo ar- heologi iz vsega sveta na daljše posvetovanje, k: se vrši v enem izmed velikih evropskih mest. Na zadnjem IV. kongresu, ki je biil leta 1954 v Madridu, je bila or- ganizacija V. kongresa poverjena nemškim arheologom. Poseben organizacijski odbor z znanim znanstvenikom G. Bersujem na čelu je .zvedel organizacijo brez- hibno. V. mednarodni arheološki kongres po vrstnem redu, tretji po drugi svetovni vojni je bil na- povedan za Hamburg v času od 24. do 30. avgusta 1958. Že lan: jesenu sem dobrla vabilo za ude- ležbo; s finančno podporo SPK pri OLO Maribor :n SPK pri ObLO Ptuj sem se tega mednarodnega srečanja tudi udeležila. Bilo je za- res vekko doživetje. Program kongresa je bil zelo obširen. Sam kongres je trajal sicer le teden dni. Vendar so bile poleg tega za udeležence organ z rane še štiri večje štirinajstdnevne ekskurzije, dve pred in dve po kongresu. Zal se jih vsled pomanjkanja deviz nisem mogla udeležiti. Prvi dve sta daili udeležencem pregled po- krajinskih oblik in prazgodovin- skih spomenikov, kakor tudi ger- manskih in rimskih v zapadnem delu Nemčije; tretja je arheologe seznajLila z važnuiii prazgodovji- sk-jrni spomeniki Schleswig-Hol- steina. Četrta ekskurzija pa je udeležence popeljala v Nemško demokratično republiko, kjer .so se seznanili z važnim: najdišči, njenem območju. V nedeljo, dne 24. avgusta, ob 17. uri F>opoldne se nas je zbralo k slavnostni otvoritvi v glavni dvoran hamburške univerze 800 muzeji, inštituti in izkopavanji na arheologov iz 49 držav. Jugoslo- vanov nas je bilo deset. Pozdrav- ne govore so imek zastopniki UNESCA, vlade Nemške zvezne republike, mesta Hamburga in Mednarodne unije za prazgodo- vinsko arheologijo. V naslednjih šestih dneh se je zvrstilo 276 predavanj, katerih je vsak slišal le del, kajti predavanja so bila razdeljena v devet sekcij. V kon- gresni program je spadal tud ogled neikaterih muzejev v Ham- burgu in okolici. Zelo zanimiva je bila celodnevna ekskurzija, kjer smo si pK>leg nekaj manjš h ogle- dali veliko arheološko izkopava- nje neke naselbine dz 1. stoletja po našem štetju v Federsen- Wierde pri Bremerhavenu. To raziskovanje je s svojimi odlično ohranjenimi hišami, obsežnimi iz- kopi, preciznim delom in zanim.i- vimi najdbami naredilo na udele- žence najboljši vtis. Program za vseh sedem dn: je bil zelo obsežen in seveda tudi niaporen. Stanovala sem v sodob- no opremljenem, a žal precej od- daljenem študentskem domu, kjer si je v dobro urejeni kuhinj: lah- ko vsak sam pripravil hrano. Če- prav so se vsako jiitro pričela predavanja šele ob 9. uri. Je že pred osmo uro v univerzitetni avlč, kjer je založba Habek iz Bonna priredila obsežno razstavo arheološke literaure z povojnih let, mrgolelo ljudi. Vsak je imel pripeto rumeno značko s svojim imenom. Tako sem lahko spozna- la, če ne drugače vsaj po videzu arheologe iz vseh držav. Tu sem spoznala številne profesorje, ki so napisal knjige, po katerih sem študirala, srečala stare znance iz študijskih potovanj in spoznala veliko drugih. »Sem že gledal, kje ste,« me ogovori nekdo. Ko se ozrem, vi- dim, da je to prof. R. Pittioni z Dunaja, kjer se na svojih p>ato- van j;h večk-rat ustavim. »Prepr - čan sem bil, da boste prišli. Kaj dela Ormož? Kdaj ga boste obja- vili?« Doizveduje dalje. Tu je tui- di prof. Poulik iz Brna, ki sem ga srečala pred dvema 1 etoma v Dresdenu; dalje stari znanec von Brunn. ki je bil moj vodič na študijskem potovanju i>o Nemšk. demokratični republiki pred leti. Z veseljem pozdravim starega prof. V/. Unverzagta iz' Berlina, kjer sem se mudila kot gost Nem- ške akademije znanosti. Seznan m se s poljskim prof. J. Kostrezev- skim iz Poznanja in K. Dabrovin- skim IZ Varšave. Simpatična irska študentka arheologije iz Dublina, s katero stanujeva v istem štu- dentskem domu, me pros za tol- mačenje pr: nekem razgovoru, i Zna samo angleško in je radi te- ga zelo nesrečna. Večkrat ji tol- mačim H. Kahlke dz Weimarja mi pripoveduje o svojih izkopavanjih na Kitajskem, kjer je dalj časa sodeloval oziroma vodil neka iz- kopavanja. V mednarodnem vrve- žu srečam zagrebškega arheolo- , ga doc. Z. Vnskega, ki mi je pri- pravljen pomagati, če se ne znajdem. Lepo se zahvalim za prijaznost. Hitro me še predstavi i nekim svojim znancem in že se ; oglasi zopet nekdo drugi. Tako gre dalje ttidi ob odmorih med predaivanj dan za dnem. »Ves dan sem vas včeraj iskala,« me neko jutro ogo^^ori starejša go- ' spa, >ypa vas nisem mogla najt', i Proučujem rimsko steklo; lani ' sem bila ze enkrat v Sloven-ji. Letos pridem zopet in to v Ptuj in vas prosim za pomoč.« To je biila E. Haevernick iz Mauiza. In res! Pred trinajstim dnevi je ne- kaj dni delala v našem muzeju in se navduševala nad lepimi in redkimi primerki stekla iz Ptuja. Pri svojem študiju je prišla do zelo važnih rezultatov; men\ da je na našem ozemlju bilo več de- lavnic za izdelovanje stekla, ne pa da so ga uivažali čz Italije, kot se je domnevalo doslej. Drugi dan kongresa nas je zve- čer sprejel nemški minister za notranje zadeve na motorni ladji »Jan Molsen«. Bil je prijeten ve- čer! Peljali smo se po hamburšk' luki in dalje po Labi navzgor; ve- like prekooceanske ladje so stale ob pvomolih; nalagali so tovor, drugje ga iztovarjali, dolgi piski siren so naznanjali odhod ladij ■td. V lad-jskih prostorih je bil velik vrvež. Ob »Kornschnapsu« in pivu so se vodUe razprave v najrazličnejših jezikih, udeleženci so se seznanjali; bilo je prijetno vzdušje. Danski arheolog, ki ga poznam še iz časa, ko sem poto- vala po Danski^ mi pravi: »Po- glejte to mednarodno družbo, ka- ko se vsi dobro ra'7umejo. če b mi arheologi vodili politiko, v kakšni sksgi bi živel svet?« Moram mu pritrditL (Nadaljevanje sledi) ostane m&d namC Deset odstotkov nad tarifo Odkar kurijo po pisarnah, je tudi mene minilo, da b. še hod ! po na.ših vetrovnih ulicah. Zdaj IX) zopet bolje obiskovati prija- telje na toplem, popti kozarček čiste slivovke, TTikerja ali skodeli- co prave črne kave in pokad t cigaireto dve ob prijetnem po- menku. Srečo sem imel te dni. Prija- telj me je povabil na sejo delav- skega sveta ptujskega podjetja »Standard« na obravnavo delitve dohodka za minulih devet mese- cev. Šel sem rin dob.l mesto zra- ven prijatelja — direktorja Lu- kača, ki me je predstavil navzo- čim kot zastojMi.ka občinskega sindikalnega sveta. Znašel sem se v mešani družbi mladih moških in žensk. Presneto, sem si misldl, tu pa že velja enakopravnost obeh .spolov. Pred.sedn k delavskega svefa T.ešni'k je vse lepo pozdra- vil, po.sebno pa .4e mene in po- udaril, da upa, da bom odnesel s te seje dober vtis. Ni vedel, da .sem ob pr hodu v podjetje pri direktorju popil kozarček čiste slivovke iz reprezentančne omari- ce. Ob začetku seje sem jo čutil v licih, ušesih pa tud. v nogah. Besedo so takoj da)M računo- vodji Lovrenčiču, da se seja ne bi zavlekla Računovodja je od- prl debelo mapo tabel in številk ter vzel iz nje samo en l.st. Po- pravil SI je lase in začel razla- gati devetmesečno zgodbo podjet- ja v samih milijon.h in je pri tem uporabljali jezik uradnega Usta m njegove priloge. Tam najdem vedno izraze, ki sem jih slišal. Občudoval sem ga, kako vešče in mimo je tolmačil, kako bogat je kolektiv, koliko je napravil, ko- liko plačal .n koliko dolgov še ima. Bal sem se, da bo ob šte- vilkah tudi mene prevzelo. Mo- ral sem se resno premagovati. Slivovka le dma svojo moč. Iznenadlla me je oživitev vseh navzočih. Nekateri so se premak- nili na sedežih, Videk si je po- pravil kravato, Špelca je zakaš- Ijala, ostal, so se prenehali opi- rati na mizo. Sprva nisem ve- del, za kaj gre. Ko sem ujel od računovodje »dvajset milijonov smo dosegli čistega dohodka«, mi je bilo jasno. Vse oči so bile uprte v računovodjo. Gotovo so čakali besedo o tem, koliko bedo delili nad tarifno postavko. Raču- novodja je nadaljeval: »15 mili- jonov prispevka federaciji, dva milijona družbenemu invest.c.j- skemu skladu, dva milijona v re- zervni sklad. Za anuiteto potre- bujemo milijon in pol, čistega do- hodka pa imamo samo še en mi- lijon !« Glava se je približala glavi, začelo se je medsebojno šepeta- nje. Računovodja je malo poča- kal, da se bo nem^r polegel. Pred- sedn k delavskega sveta Lešnik je potrkal po mizi: »Malo potrp- ljenja, potem bcmo diskutirali.« Računovodja je nadaljeval: »Pol milijona za anuitete bomo krili v prihodnjem četirtletju. Morali bo- mo ustvariti še večji promet, zni- žat. stroške, bolj varčevati, da bo še nekaj ostalo za plače nad ta- r.fno pKJStavko.« Zopet so se vsi zgainili. Še nlalo komentarja k ob- računu in računovodja je končal, naj delavski svet po razpravi po- ' trdi obračun delitve čistega do- bička. Vsedel se je, dal list v mapo in si obrisal čelo. S {xxlatki obračuna navzoči ni- so b.li zadovoljn.. Tudi to tro- ' mesečje mč. Prvi se je oglasil k debati mojster Antolič. Bil je rdeč kot rak. Vstal je in obrnjen proti > predsedniku Lešniku govoril: »Po- vejte to zdaj vi našim delavcem in delavkam, kar ste tu sldšali. Jaz sem j.m pravil: Potrp.te, zdaj pa bo deset odstotkov nad tarif- no postavko. Kako jim naj zdaj I rečem: zopet nič?« Zgovorna Vra- tička je komaj čakala, da bo An- . tolič nehal: »Zakaj se v pisarnah bolj ne brigate, da bi se naše blago prodailo, da bi bilo tudi za nas nekaj nad tarifno postavko!« Lukačka je udarila po mizi: »Za- I kaj nas sploh kličete na sejo, ko pa ste že vse razdeUi brez nas?! Gremo rajš. domov, da ne bomo tratili časa!« Zraven nje sedeči Janežič jo je cukal za jopič, da ' je prenehala. Za besedo je prosil Videk. »V pisarnah tudi bolj špa- > rajte. Sebi gledate za boljše pla- ' če, za nadure, za nagrade, nam pa pravite, da n^i mič. Vrag vas ' vzemi! Človek naj samo gara, ko ' pa bi mu bilo treba kaj dj^ti, pa prav.te: Instrument, so taki, mi ' ne moremo pomagati. Mi smo ljudje, pa delajte z instrumenti...« Predsedniku Lešniku in zraven • mene sedečemu direktorju je bilo I strašno nerodno. Besedo je do- bila delavka Špelca: »Sem za to, da se tako odkrito pomenimo okrog našega dohodka. Nikomur ne zamerim, da se jezi, ker ni za nas nit. sedaj deset odstotkov nad tar fno postavko. Tudi meni bi bili dobrodošli. Mislim pa, da le ni prav, da se nam vedno očita, da v podjetju premalo delamo in da ni discipline. Če je tako, se to ne tiče samo nas delavcev. To 1 si lahko mrmo delimo s pisarno. Zadnje četrtletje se vsi skupaj Ix>trud.mo in preizkusimo, ali res I premalo delamo ali pa so instru- menti prekruti.« Vs. so ji zaploskali. Tud. jaz sem ploskal. »Presneto korajžne ženske imate,« sem rekel direk- torju. Po Špelčinem odločnem govoru je govoril še predsednik Leš- nik, p>otem še direktor. Končno je bila večina za to, da se obra- čun potrdi, pristavili pa so, naj pišeta delavski svet in upravni odbor, da so instrument: vendar prekrutr :n da bi moralo kolek- tivu od tolikega dohodka ostati več, kot mu sedaj ostane. Seja se je vseeno zavlekla. Ni mi žal, da sem se je udeležil. Tako sem se prepričal, da se tud pri »Standardu« ljudje zanimajo za uspeh podjetja. Kdo bi jim za- meril, če začnejo ra-zpravo pri dobičku, računovodja pa pri pro- metu Vsi skupaj obidejo vse šte- vilke in vidijo, zakaj je tako. Po seji me je prijatelj direk- tor še enkrat pKjpeljal v svojo pi- sarno in me vprašal, kakšen vtis sem odnese! s seje. Rekel sem mu, da se mi ni zamerijo. Rad sem med ljudmi, zlasti tistimi, ki gkBStio maslijo. Jaka Koprivec ctran 4 P-^UJSKI TEDNIK PTJJ, dne 24. oktobra 1958 90 odstotkov gradbenega lesa, ki se ga v Evropi vsako leto un;- či, gre na račun mikroskopsko majhnih zajedavcev, ki jih bota- niki prištevajo h gobam. Zgodilo se je že, da je slavni mikolog (strokovnjak za gobe) rešil polo- ma nekega pariškega arhitekta. Velika lesena streha, ki jo je zgradil a rhitekt, se je zrušila. Samo strokovnjakova ugotovitev, da so les načele mikroskopsko majhne glive, je pomagala obto ženemu arhitektu. Pred leti so hoteli v Londonu zamenjati lesene stebre nekega mostu na Temzi z jeklenimi. Les je bil nasičen z vodo in kot se je pozneje izkazalo, ga je samo to obvarovalo pred uničujočimi gli- vami. Ko so namreč postavili no- ve, jeklene stebre, so se gobe ta- koj naselile na kovini, ki je za- radi raznih kemičnih snovi — izločale so jih gobe! — postala kmalu neuporabna. Zdravniki poznajo bolezen, ki je na srečo redka. Neka vrsta gob se naseli v bolnikovih pljučih. Torej moremo mhrno trditi, da so gobe povsod. Botaniki jih poznajo 30.000 vrst! Našli so jih že v sne- gu visokih Alp, neko vrsto pa celo 30 cm pod zemljo. Lastnik garaže nekje na Floridi je nekoč filmal dvoje gob, ki sta prodrli skozi 4 cm debela asfaltna tla. Veda o gobah je še vedno pol- na skrivnosti. Nekatere moremo proučevati samo z elektronskim mikroskopom. Nekatere vrste pa dosežejo velikost dveh metrov in težo petdeset kilogramov. V ka- lifornijski preriji so odkrili pod- gobje, ki je zavzemalo prostor 2—3 kilometrov. Nedavno pa so iz Francije prišle vesti o podgob- ju, ki se je nemoteno in nepre- trgoma razvijalo že 700 let. Mnogi biologi menijo, da so imele gobe važno vlogo v razvo- ju živega sveta. Poskusi v labo ratorijih spravljajo znastvenike v zadrego. Osamih so mikroskopsko majhen organizem rumene glive, ki napada usnje. Pod vplivom različne temperature se je raz lično obnašal: včasih kot žival, vča.sih kot rastlina. Domneva, da so se iz gliv razvile prve živali, potemtakem ni iz trte zvita. Mm preiopvZatioiliii Evrop^ iarglcgfe Po sporočilu Evropske skupno- sti za premog in jeklo so znaša- le zaloge premoga v prvem tednu septembra 1958 že 22 milijonov ton. Od tega odpade največ na Zvezno republiko Nemčijo, kjer so znašale zaloge črnega premoga že 7,9 milijona ton. V primerjavi z lanskim septembrom so se za- loge premoga v Zahodni Nemčiji desetkratno povečale. Francija izkazuje nadalje 7,2 milijona ton zalog, kar pa pomeni v primerja- vi z lanskim letom samo pove- čanje za 40 odstotkov. Toda tre- ba je upoštevati, da gre pri frah- coskih zalogah večinoma za ne- raben premog, ki se sploh ne da prodati. V Zahodni Nemčiji tvori- jo sedaj zaloge že 5 odstotkov tekoče proizvodnje, torej proiz- vodnje dveh tednov in pol. Naj- občutnejši pa je problem v Bel- giji, kjer znašajo zaloge že 6 mi- lijonov ton ali 20 odstotkov pro- izvodnje, kar ustreza proizvod- nji dveh mesecev in pol. Zaradi tega je tudi belgijska vlada za- htevala obravnavanje tega vpra- šanja v Evropski skupnosti za premog in jeklo. Vsi ti podatki pa obsegajo samo zaloge pri pre- mogovnikih. Zaioge pa so znatne tudi pri trgovini in velikih po- trošnikih. Če vse zaloge sešteje- mo, je to 45 milijonov ton črne- ga premoga, ki čaka na potrošni- ke v zahodno-evropskih državah — članicah Evropske skupnosti za premog in jeklo. Včasih kdo zagovarja alkohol- ne pijače, češ »vsi veliki možje so pilL« Spet drugi, abstinenti, pa dokazujejo, da so biSi slavni ljud- je sovražniki alkohola. V resnici pa najdemo pivce in aibstimente med slavnimi možmi. Galilei in Newt0(n sta bila skoraj popolna abstinenta Največji nemški pe- smiik Goethe nd pil nitd čaja in kave; bil je nekadilec, pil pa je \-iino. Ni bil sicer alkohohk, ven- dar se sladkemu vincu ni mogel odpovedati, čeprav b: se rad, ka- kor je zapisal v svojem dnevni- ku. Med filoizofi je bil Kant p>o- .poln abstinent, prav tako sta bila nasprotnika alkohola Descartes in Pascal. Nietzsche pa je bil celo goreč sovražnik alkoholnih pijač. Tudi Benjamin Franklin je bil ab- stinent. Nasprotino pa je dolga vrsta prijateljev alkohola med številni- mi drugimi slavnimi možmi, zlasti umetnik:, kaikršni so bili na pri- mer Beethoven, Rembrandt, Gluck, Poe itd. Vendar življenjepisci ve- •likih mož trdijo, da je večina ve- Hikih umetnikov in znanstvenikov živela zelo zmerno v razdobju svoje največje ustvarjalnosti. Železnice y Po planu modernizacije in elektrifikacije češkoslovaških že- leznic bo do leta 1962 šla polo- vica vseh železniških prevozov po elektrificiranem delu železnic, do leta 1970 pa bo že skoraj 70 odst. vseh češkoslovaških železnic elek- trificiranih, na 30 odst. železnic pa se bo promet opravljal s so- dobnimi motornimi lokomotivami. Vzporedno z izvajanjem elektri- fikacije pa bodo tudi železniške pvostaje opremili s sodobnimi var- nostnimi napravami in tako ime- novanim blokovnim sistemom. Prav tako bodo do leta 1962 po planu popravili 3500 kilometrov železniških prog, tako da bo mo- glo 52 odst. vseh prog zdržati težjo obremenitev. Obenem z elektrifikacijo in modemizaci.io železnic pa bodo v ČSR posvetili cestnemu pro- metu še večjo pozornost. Do leta 1970 naj bi se namreč prevoz po cestah povečal za 256 odst. v pri-' merjavi z letom 1955. medtem ko bi ix)večanje železniškega prome- ta do omenjenega leta doseglo le 202 odst. Vzroki in način gnitja zob še n:so popolnoma poznani. Vendar je najden važen faktor, ki ima pri tem odločujočo vlogo. To je fluor, element, ki ga je leta 1886 izoli- ra! Moissan in ki se v obliki soli nahaja v površinskih vodah, v rastlinah .n živalih, pri katerih' so ga opazili zlasti v kosteh in zo- beh. Ugotovljeno je, da poraba pit- nih voda, ki vsebujejo mnogo fluora, na primer v Maroku, v področju, kjer so nahaja'išča fos- fatov, pri domačih živalih in člo- veku ugodno deluje na stanje zob. Pokvarjeni zobje so v teh krajih redki. V mnog.h mestih srednjih dr- žav ZDA uporaba pitnih voda, ki so siromašne s fluorom, slabo vpliva na stanje zob, posebno pri šolski mladini. Raziskovanja so potrdila, da UfK>raba fluora v obliki raztopine ali v pasti za zobe ugodno vpliva na stanje zob. Poskusi z doda-- janjem fluora v mestnih vodovo- dih' v količini 1,5 miligrama na liter vode so bili uspešni. Švica je uvedla uporabo tablet, ki vse- bujejo sol fluora, za posamezno ali skupinsko porabo pri otrocih in odraslih, k; jim je potrebna zaščita proti gnitju zob. -3 OPREMLJENO SOBO oddam mo- ški osebi. Naslov v upravi. ČEVLJARSKI POMOČNIK dobi ta- kojšnjo zaipcslitev. — Sinrajh, Ruše 31. HIŠO Z VRTOM in nekaj zemlje v Novi vasi pn Ptuju prodam. Naslov v Uiprsvi. HIŠO Z VRTOM po znižani ceni v Podvincih prodam. Vprašajte: Cestnik, Podvinci 131. BUKOVA DRVA na prodaj. Vpra- šajte: Anton Vindiš, Ptuj, Spo- lenakova. Izjava Podp.sani Peter Roškar, po- sestnik v Mali vasi, obžalujem, da sem neosno\'ano. zaradi na- pačnih informacij, obdcilžil tov. Slavka Ličen a, organa LM Ptuj. da mi je ustrelil psa. Mala vas, 20. oktobra 1958. Peter Roška'- Prekljc Podpisana Franc Bole ar in Franc K\ireš, oba posestniška s - nova v Spuhlji, obžalujeva in pre- kličeva žaljivke, ki sva jih dne 7i septembra 1958 izrekla na ve- selici v Borovcih o Pepci Zagor- šek, trgovski nameščenki v Dor- navi, in se ji za^hvaljujeva, da je odstopila od tožbe. Ptuj, dne 21. oktobra 1958. Franc Bolcair, Franc Kureš. Objava Okrajna obrtna zbornica Mari- bor, pododbor Ptuj, bo orga- niziral trimesečni splošni in stro- kovni tečaj za mojstrske kandi- date vseh strok. Pism.ene prijave bo sprejemal pododbor Ptuj, Prešernova ulica štev. 27, I. nadstr., do 31. ok- tobra 1958. Podrobnejše informacije daje pisarna pododbora. DOPISUJTE Avtomatska vodič v avstrijskem mestu Linzu so pred železniško postajo namestili avtomatskega vodiča, ki prihaja- jočim gostom pokaže, kje so ho- teli, koliko je prazmih sob in po- stelj. Vodič je velika svetlobna tabla in vsi hoteli so z njo v av- tomatski zvezi. Vratarji hotelov lahko vsako spremembo v hotelu takoj za.bedežijo tudi na tabli. Avtomat stane okoli dva milijo- na francoskih frankov. Posteljno perilo Dan, ko je v hiši pranje, je za vsako gospodinjo eden izmed naj- bolj neprijetnih dni v mesecu. Vendar vse kaže, da se bodo go- spodinje kmalu znebile tudi tega utrudljiivega in neprijetnega dela. Tako je na primer na nedavnem sejmu v Berlinu «a industrijo mi- la in kozmetiko neka tovarna razstavila kozmetično vato v ob- liki velikih listov. Kakor so izja- vili na neki tiskovni konferenci, bodo še imeli posteljno pei-ilo, ki bo tako poceni, da ga gospodinji, kadar bo umazano, ne bo treba več prati, pač pa ga bo lahko Mvrgla in zažgala. ★ Ogledafe, steklenice in čaše boste najlepše oprale s pepelom. Z vlažnim pepelom od cigaret pa boste z lahkoto spravile vse ma- deže od vode z lakiranega ali poHtiranega pohištva. Če pa so madeži na lakiranem pohištvu trdnovratnejši, pa jih odstranite z miešanico parafina in maslin<;>- vega olja. ★ Voščene madeže odstranimo s pohištva, če drgnemo umazano mesto s platneno krpico, namoče- no v olju: s tkanin odstranimo voščen madež, če pod njega in na blago položimo pivnik in po njem likamo z zelo vročim likalnikom. Pri tem moramo pivnik premi- kati, da lahko vsrka še zadnje ostanke voska v tkanini. ★ Osivel črn dežnik osvežimo, če ga skrtačimo z močno kavo ali čajem. Odprtega zdrgnemo po vsej površini s staro krtačo za zobe. Če je dežnik raztrgan, ga zalepi- mo znotraj s črnim obližem, ker bi ga s šivanjem lahko še bolj raztrgali. Stare zamaške iz plutovine lah- ko osvežimo tako, da jih namo- čimo za en dan v 10 "/o raztopino žveplene kisline, nato jih večkrat izperemo v topli vodi. Tople za- maške lahko uporabimo za čišče- nje jedilnega pribora. * ★ Ce ste dobili na obleko madež od trave, ga ne poskušajte čistiti z milom, ampak ga izpirajte z vročim mlekom, potem pa ga iz- plakujte z vročo oziroma mlačno vodo. Če je madež že star, ga očistite z limonovim sokom. Ma.st pri cvrenju ne brizga, če damo vanjo košček krušne skorje. Če hočete, da vam bo kopel res koristila, se kopajte dva do trikrat na teden. Po vsaki kopeli se dodobra odrgnite z brisačo, ker s tem pospešite krvni obtok in vrnete mišicam gibčnost. Kopeli delimo v mrzle, pri ka- terih ima voda od O do 18 stopinj toplote, sveže od 18 do 24 stopinj C, v mlačne od 25 do 30 stopinj C in vroče, pri katerih toplota vode presega 30 stopinj C. Mrzle kopeli so zdrave in kre- pilne, vendar samo za živčno bolne in slabotne ljudi. Dobro je, če se glede tega posvetujemo z zdrav- nikom. Sveže kopeli si navadno lahko privoščimo poleti v morju ali reki. Doma se navadno kopljemo v mlačni vodi in to največ zaradi tega, da telo očistimo. Z vročimi kopelmi je prav tako kot z mrzlimi. Najbolje je, če jih predpiše zdravnik. Te kopeli ško- dujejo živcem, posebno, če pre- sežejo 37 stopinj C. loko priprcsvimo ribe Ribe so zelo priljubljena jed pri nas, poleg tega se zaradi pri- merne cene dostopne vsem. Vse- kakor imajo prednost pred dru- gim mesom, ker dajo več korist- nih snovi. Včasih imamo na raz- polago morske ribe, od katerih so najpogosteje na trgu girice, sar- delice, skuše le redkokdaj pa večje, na primer brancini, orade, zobatci in slično. Ribe pripravi- mo lahko na vse mogoče načine in vseh oblikah, čeprav je pri nas običajna pečena riba. Ribe z luskami pred uporabo olu.skamo. in sicer tako, da po- ložimo ribo na papir, primemo s papirjem za rep in jo stržemo z ostrim nožem od rei>a proti glavi, dokler ne ostržerrto vseh iTiskin. Nato jim prerežemo po dolgem trebuh ter vzamemo iz njega drob, pri tem pazimo, da se ne razlije žolč. Nato ribo oplaknemo pod tekočo vodo, po- sebno natančno med škrgami in Kadar se kopljemo v kadi, lah- ko dodamo vodi razne za telo koristne primesi. Koži na primer prav dobro de kopel z otrobi, ker omehča polt, 1 kg otrobov v lu- skah zalijemo z vodo in jih pu- stimo vreti 20 minut. Nato jih precedimo, tekočino zlijemo v kopalno kad in se z njo po kopa- nju izplaknemo. Kadar imamo zelo mastno ko- žo, smemo dodati vodi dve žlici sode ali pa kupimo v drogeriji pKJsebno vrsto soli, ki polt suši in razkuži. Če pa želimo imeti zelo belo polt. se kopljemo v vo- di. ki smo ji dodali škrob. Po kopeli se vselej dobro odr- gnemo z brisačo in se osvežimo z dobro kolonjsko vodo. jo položimo na čist prtič a;li pa- pir, da se osuši. Večjim ribam napravimo z nožem od hrbta proti sredini nekaj zarez, da s« bolje prepečejo. Ko je riba ne- koliko opečena, jo pocedimo 5 limoninim sokom ali oljem. SoK^ mo jo šele tik preden jo i>ečemo. Olje prej dobro razbelimo, sice» riba rada razpade. Manjše riba pustimo pri snaženju cele, prere- žemo jih samo spodaj, da lahko izvlečemo iz njih drob. Zelo majhne ribice, kot na primer gi- rice, sploh ne iztrebimo, ker je vse užitno. Te ribice se namreč hranijo le z algami, ki imajo mnogo vitaminov, denemo jih na cedilnik in operemo p>od tekočo vodo, zložimo na prtič, da se osiiše. Pred uporabo jih potrese- mo z moko in na razbeljenem olju hitro s,pečemo. Solimo jih z drob- no soljo šele takrat, preden jih ponudimo. Morske ribe, ki imajo mnogo kosti, pripravimo za brodet ali za juho. Seveda moramo vedno dobro pH-ecediti, da ne ostanejo v njej koščice Za brodet lahko up>orabimo tudi več rib, kar je najbolj okusno. Ribe pripravimo lahko kakor vsako drugo meso: kot zrezke, obaro, minestro, do- bre za maririrane, lahko jih su- šimo in prekadimo. Sladkovodne ribe pripravljamo drugače. Na trgu dobimo največ- krat postrvi. Tudi sulec je zelo okusen, vendar ga lahko le red- kokdaj nabavimo. Sladkovodne ribe očist.mo in skuhamo v vo- di. ki smo ji dodale potrebna ze- lišča in dišave. Nato jih za