Zbor M-Inteme banke
Vesna Bleiweis
I^^ednilc predsedstva SR Slovenije v
K
S|0ve^<inik predsedstva SR Viktor Avbelj in član sta »Slovenije, Tone Bole .. februarja letos obiskala Skrbno organizacijo Velepre-ScVn ’ c'rosisfa. Ob ogledu bla-Uljpj Sa centra na Slovenčevi gosta pokazala izredno ^•»trv?11^ za or&an*zacijo dela v fer probleme v zvezi z
oskrbo z blagom široke potrošnje. Gostitelja Miran Goslar in Rado Šintler (levo oz. desno na sliki) sta posredovala podatke o poslovnih rezultatih ter predsednika seznanila s problemi, ki tarejo trgovino, in njenimi napori, da bi si zagotovila zadostne blagovne fonde.
Poslovanje banke, nov poslovni odbor
V Ljubljani se je 29. februarja letos sešel zbor M-Inteme banke. Obravnaval je uresničevanje sprejete poslovne politike in poslovanje banke v letu 1983, njen likvidnostni položaj, spremembe splošnih planskih aktov, izvolil nove člane poslovnega odbora banke.
Mercator
Gasilo delavcev in združenih kmetov
L6,° XXI	Ljubljana, marec 1984	št.:^
Združevanje sredstev
Vse dejavnosti, ki jih opravlja Interna banka, izvirajo iz njene osnovne zadolžitve, to je združevanja in usmerjanja sredstev, ki jih združujejo njene članice za določene namene. V letu 1983 smo v Interni banki združevali sredstva iz več naslovov, in sicer: za investicije, interne kompenzacije za sovlaganja iz sredstev za kreditiranje hitrejšega razvoja nezadostno razvitih republik in pokrajine Kosovo, sklada skupne porabe za solidarnostne namene, in zbirali hranilne vloge delavcev Mercatorja.
Pozornost naj velja predvsem združevanju sredstev za investicije. Interna banka v svojem poročilu navaja, da so v letu 1983 članice sozda združile 332 milijonov din. Skupna predračunska vrednost objektov, ki naj bi jih pričeli graditi v tem letu, je znašala 1,368 milijarde din, vendar pa je bilo začetih le 8 objektov s predračunsko vrednostjo 931 milijonov din. Za te investicije je poslovni odbor odobril koriščenje združenih sredstev v višini 307 milijonov din. Povprečna udeležba sredstev, združenih za investicije, znaša v posamezni investiciji 34,68%, ostala sredstva, predvsem krediti bank, pa znašajo povprečno 47,16%, krediti dobaviteljev opreme in izvajalcev del znašajo 10,63% in delež investitorjevih lastnih sredstev 7,53 procentov. V teh povprečjih pa je povsem specifičen položaj investicijskih objektov oziroma vlaganj v primarno kmetijsko proizvodnjo, saj so bančni deleži glede na prioriteto teh investicij mnogo večji. Trgovina pa bančnih sredstev ni bila deležna. Medsebojni odnosi med investotorji in uporabniki združenih sredstev se urejajo na podlagi samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih pri ustvarjanju in delitvi skupnega dohodka in z bilateralnimi pogodbami. Na osnovi teh določb so uporabniki združenih sredstev v letu 1983 združevalcem vrnili 28 milijonov din, od tega 12 milijonov kot vračilo združenih sredstev in 16 milijonov in naslova učinka revalorizacije. Pozornost pa naj velja tudi skupnemu dohodku, ki so ga ustvarile skupno dogovorjene in realizirane investicije. Ta je bil ustvarjen v letu 1983
^	tn< 'Sre delavcev in kmetov Mercatorja so bile letos pri Čabru. Rezultati in reportaža so na straneh 8-10. Foto:
le v taki višini, da je bil pokrit ustrezen del sredstev za osebne dohodke, splošne in skupne porabe ter ni v celoti zadostoval za vračilo letne obveznosti združenih sredstev. Nadomestila za gospodarjenje z združenimi sredstvi torej ni bilo mogoče obračunati, ker je bil ustvarjeni skupni dohodek prenizek in so uporabniki za vračilo sredstev morali uporabiti druge vire sredstev.
Sredstva za tekoče poslovanje je v letu 1983 združevalo 60 članic M-Interne banke. V letu 1983 se je iz tega naslova v Interni banki obrnilo 77.455 milijonov dinarjev, kar je za 50% več kot leto poprej. Preko internih računov članice poravnavajo medsebojne obveznosti iz naslova prometa blaga in storitev, kar pomeni, da za poravnavanje teh obveznosti ne potrebujemo ži-ralnega denarja. Ilustriramo tudi prihranek na obresti iz tega naslova: najvišji dnevni znesek poravnave medsebojnih obveznosti je v letu 1983 znašal 236 milijonov din, kar pomeni okrog 60 milijonov din prihranka na obrestih, Povprečno je bilo na internih računih članic banke 596 milijonov din, kar spet pomeni 179 milijonov prihranka na obrestih. Skupen prihranek na obrestih zaradi medsebojnega internega poravnavanja obveznosti v letu 1983 znaša 239 milijonov din.
Obseg združevanja hranilnih vlog v letu 1983 je še vedno premajhen, da bi lahko pomenil pomemben vir financiranja. Ob koncu leta je bilo odprtih 11 blagajn hranilne službe, z 888 varčevalci, ki so povprečno privarčevali 27.000 din, kar je precej več, kot je povprečni mesečni osebni dohodek na delavca v sozdu. Če bi se za varčevanje pri Interni banki odločilo 70% delavcev Mercatorja, bi na ta način lahko zbrali do 270 milijonov din dodatnih sredstev, kar pa bi že predstavljalo pomemben potencial za financiranje dejavnosti članic banke.
Likvidnost, prihodki, odhodki
Likvidnosti je banka posvečala največ pozornosti. Z njeno aktivnostjo in angažiranjem so lahko članice redno izpolnjevale obveznosti iz dolžniško upniških razmerij in kreditne obveznosti. Banka je uravnavala likvidnost z različnim obsegom izdajanja menic, občasnim koriščenjem rezervnega sklada in najemanjem občasnih likvidnostnih kreditov pri bankah in drugih organizacijah združenega dela. Interna banka je v letu 1983 ustvarila 467 milijonov prihodkov, v primerjavi z letom 1982 je to kar 183% več, načrt prihodkov pa je realizirala 334%. Pretežni del prihodkov je banka pridobila iz naslova obresti za uporabo pri njej združenih in zbranih sredstev, saj predstavljajo obresti kar 95% vseh prihodkov. Na to je vplivala predvsem sprememba obrestnih mer, ki so bile v letu 1983 v povprečju 29,2%. Nadomestila za bančne storitve so banki prinesla 5 procentov od vseh prihodkov ali 23 milijonov din, kar pa ni zadoščalo, da bi iz tega naslova banka pokrila stroške poslovanja M-IB in njene delovne skupnosti.
Odhodki banke so znašali 418 milijonov din in so v primerjavi z letom 1982 za 182% višji. Odhodki so naraščali za eno odstotno točko počasneje kot prihodki. Dane obresti predstavljajo v vseh odhodkih 94-odstotni delež. Razmerje med prihodki iz naslova obresti in odhodki iz enakega naslova kaže, da smo imeli v letu 1983 sora-
zmerno ugodnejše vire financiranja in hitrejše obračanje sredstev. Zato je skupni dohodek M-IB neprimerno ugodnejši kot v letu 1983.
Skupni dohodek in njegova delitev
Skupni dohodek banke - 49 milijonov din - je rezultat poslovanja banke, ustvarjen z razliko med prejetimi in danimi obrestmi. Skupni dohodek bo razdeljen do 14. aprila 1984 med članice banke po kriterijih, določenih s samoupravnim sporazumom o oblikovanju in uporabi prihodkov ter razporejanju skupnega dohodka,
Spremembe splošnih aktov banke
Zbor banke je začel postopek za spremembo nekaterih splošnih aktov banke. Spremenili naj bi se samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med Interno banko in njeno delovno skupnostjo; statut banke in pa planski akt banke (srednjeročni plan M-IB za obdobje 1981-1985 in načrt uresničevanja srednjeročnega plana banke za leto 1984).
Če ocenjujemo zasedanje zbora banke, predvsem pa sprejete sklepe, lahko trdimo, da je Interna banka osrednja institucija sozda, ki seže v vsako članico, kar dokazuje, da je Interna banka edini mogoč in učinkovit način samoupravnega obvladovanja tokov finančnih sredstev. Skoda, da med sprejetimi sklepi nismo zasledili sklepa, ki bi zavezoval k načrtni in koordinirani akciji poslovodne, samoupravne in organe družbenopolitičnih organizacij v vseh članicah za razširitev mreže hranilne službe in motiviranje delavcev za varčevanje pri Interni banki. Mlahavost na tem področju se nam utegne maščevati. Po enostavni poti pridobljeni kapital in povrhu še cenejši mora postati skrb in odgovornost slehernega Mercatorjevega delavca. Le z motivacijo in primerno organizirano hranilno službo bomo dosegli ocenjenih 270 milijonov din, če jih ne bomo celo presegli.
Nov poslovni odbor
V letu 1984-1986 bodo naloge poslovnega odbora opravljali naslednji delavci Mercatorja:
1.	Konrad Zupančič, (M-Agrokombinat),
2.	Zvonka Kleč,
(M-KZ Logatec),
3.	Marija Novak,
(M-Eta Kamnik),
4.	Franc Lasič,
(M-Izbira Panonija),
5.	Tila Gregorc,
• (M-Sadje zelenjava),
6.	Marija Vesel,
(M-Velepreskrba, TOZD Standard),
7.	Dušan Anžlovar,
(M- Rožnik, TOZD Dolomiti),
8.	Eta Savič, (M-MT,
TOZD Maloobmejni promet),
9.	Ivanka Gunstek,
(M-HG, TOZD Mantova),
10.	Martina Zaletel,
(M-Tehna, TOZD Spectrum).
KORŠ sporoča svoj sklep:
7. letna mercatoriada bo v soboto,
2. junija 1984, v Postojni.
Razpis
v prihodnji številki glasila.
Mercator v novih pogojih gospodarjenja z devizami
Vesna Bleiweis
Izkušnje najmanj tako dragocene kot devize
Spreminjanje sistema gospodarjena z devizami, razlike v deklariranem in praktičnem reševanju zadev s področja ekonomskih odnosov s tujino so nenehno polnile stolpce dnevnega časopisja. Za naše glasilo pa bi pisanje o-zadevah s tega področja v času, ko vsaj temeljne zadeve še niso bile rešene, pomenilo objavljanje romana v nadaljevanjih. Sedaj, ko so nekatere stvari vsaj toliko jasne, da je mogoče opredeliti temeljne smeri politike ekonomskih odnosov s tujino, smo za razgovor zaprosili svetovalca generalnega direktorja SOZD Mercator za zunanjo trgovino, Jožeta Stritarja.
Bleiweis: »Če odštejemo jasno in precizno opredeljeno smer naših ekonomskih odnosov s tujino »povečati izvoz na konvertibilne trge,« je predvsem nejasna naša lastna organiziranost v razpolaganju in gospodarjenju z ustvarjenimi devizami. Lahko navedete temeljne razloge za neusklajeno obnašanje, predvsem pa za nejasne pogoje gospodarjenja v letu 1984 (vsaj do marca letošnjega leta) izvoznikov?«
Stritar: »Če sem prav razumel, mislite na neusklajeno obnašanje v okviru cele dežele. V SR Sloveniji so to pot stališča bila še kar enotna v smislu zavzemanja za organiziranost, ki bi pripomogla k nadaljnjemu večanju izvoza na konvertibilna tržišča. Do navzkrižij na zvezni ravni je prišlo predvsem zaradi enormnih obveznosti po vračilih deviznih kreditov in skrajne zaostritve pri vprašanju preskrbe z uvoznimi reprodukcijskimi materiali in rezervnimi deli nekaterih ozdov in celo nekaterih panog, še več, celih politično teritorialnih področij, ki objektivno oziroma zaradi subjektivnih pomanjkljivosti niso mogli zagotoviti potrebne devize na ekonomsko upravičen način. Enostavno rečeno, zato ker ta del gospodarstva ni sposoben za normalno neposredno ali posredno vključitev v mednarodno konkurenco, ki edi-omogoča zagotovitev potreb-
na
Bleiweis: »Ustvarjalci in porabniki deviz morajo glede gospodarjenja oziroma razpolaganja z devizami najti ustrezno mesto v z zakonom določenih oblikah povezovanja. Med te organizacije, ki morajo najti medsebojno povezavo, sodi tudi SOZD Mercator. Kje je v tej verigi njegovo mesto?«
Bleiweis: »Spremljajoč podatke o izvozu sozda Mercator kot celote imate pregled nad uresničevanjem planiranih in realiziranih učinkov tako posamezne organizacije kot celotnega sozda. Pred nedavnim ste omenili, da imajo organizacije v sestavu sozda še možnosti najti blagovne fonde, primerne za izvoz. Lahko širše komentirate to ugotovitev in predlagate tudi konkretne usmeritve?«
kartone), nivo stroškov, ki ne bo ogrožal rentabilnost prodaje na konvertibilna tržišča itd. Priznali boste, da zlasti v naših razmerah te naloge niso nič manj zahtevne kot sama proizvodnja vina. Isto velja npr. za presežke paradižnika, paprike, določenih vrst sadja, mesa in izdelkov, storitev (turizem in gostinstvo na tujem) itd.
bre izhodiščne pozicije si je osvojilo naše začasno predstavništvo v Budimpešti. Sektor za meso in divjačino ter sektor za turizem pri M-MT že imata kadrovsko osnovo in že na prvih korakih se kažejo realne možnosti za hitro uveljavitev. Zaradi temeljito spremenjenih splošnih pogojev poslovanja v zunanji trgovini se bo treba med drugim vključiti tudi v menjavo s klirinškim področjem, ki smo ga do kraja zanemarili. V ta namen se ne bomo mogli izogniti ustreznim organizacijskim prilagoditvam v Ljubljani, zlasti pa v Beogradu.
Stritar: »Že malo izvozne prakse je dovolj za ugotovitev, da se blago za izvoz praviloma ne »najde« že gotovo za izvozno odpremo. Podobno splošni rasti izvoza je tudi zagotovitev dodatnih količin istega izvoznega blaga iz novih vi-
Prav bo, če poudarimo, da se postopoma že usmerjamo po poti hitrega razvoja izvoza. Pri dosedanjih zavzemanjih je odločilno, da smo prebili »zvočni zid«, ki ga je predstavljalo mnenje, da je vztrajanje na pospešeni rasti lastnega izvoza jalovo delo, ker za to preprosto ni več blaga. Prav tako po-
Ni neskromna ugotovitev, da smo si z dobrimi rezultati zunanjetrgovinskega poslovanja v zadnjih letih pridobili pomembne prednosti. Postali smo atraktivnejši za izkušene zunanjetrgovinske delavce, ki so glavni »kapital« zunanjetrgovinskih ozdov. To je zdaj najboljša priložnost za kadrovsko izpopolnitev izvozno obetavnih sektorjev in oddelkov.
Poleg takojšnjega dinarskega plačila za dobavljeno blago je izvozni dobitelj v prvi vrsti zainte-
iP

$$$$$
$$
$$$$$$$$$$$$
$$$$$$$$$$$$$$$$
$
'?'?99799'?-77'?999 9 97779799799 ’££££££££££££££££££££££££££
999999999999999999999999999999
'££££££££££££££££££££££££££££££
$
nih deviznih sredstev. Ker to lahko rečemo za pomemben del našega gospodarstva, je tudi celotno gospodarstvo devizno deficitarno. Ce lastnih deviz ni zadosti in če jih zaradi splošnega deviznega primanjkljaja ni moč kupiti za dinarje v banki, so prizadeti gospodarski (in pohtični) subjekti zainteresirani za administrativno zagotovitev nadaljevanja družbene reprodukcije. Torej tudi za administrativno delitev deviz po potrebah. Položaj je za ta del gospodarstva tako kritičen, da se prizadeti zavestno opredeljujejo za kratkoročne rešitve, ki so ekonomsko in daljnoročno gledano lahko celo pogubne. Ni preveč reči, da ta stališča predstavljajo na področju deviznega sistema premik za nekaj let nazaj.«
$$$$$$
$$$$$$$$$$$$
^g^£ ??£?£?£?£?£?£?£?£?£?£?£?£?£?£?£?£?£?£?£?£?£?£?£?£?£?£?£?
’ $$$$	$iii!i!iiill!!!!i!l!l!l!lll!liillii!^££££-££££££££££££££$
m dmmimimimimimmmmmmmmmip
£ ???????????????????????????????????????????????????????
£££££££££££££££££££££££££££££££££££££££££££££££££££££££££££££££
$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$
?????????????????????????????????????????????????????????????
£££££££££££££££££££££££££££££££££££££££££££££££■££££££££££££
$
$
$9$9$9$9$^,$r)$r,$/?$9$9$9$9$9$9$9$r>$/p$9$/p$9$9$9$9$9$9$9$9$9
*■•£££££££££££££££££££££££££££££ £££££££££££££££££££££££
$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$?$?$?$?$?$?$?$?$9$9$9$?$?$9$?$?$
???????????????????????????????????????????????,9? £££££££££££££££££££££££££££££££££££££££££££
$
$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$
??£?£?£?£?£?££?£?£?£?£?£?£?£?£?£?£?£?£?£
?????????????? ???????????????????????
$$$$$$$$$ ££££££ £ £ £ $$$ $$
Stritar: »Mercator se je kot celota vključil v obliko povezovanja in združevanja deviz v okviru splošnih združenj za kmetijstvo ter turizem in gostinstvo Jugoslavije. V teku zadnjih deset let se je Mercator uveljavil v širšem gospodarskem prostoru predvsem kot eden stebrov zagotovitve prehrambenih artiklov od proizvodnje do maloprodaje, gostinstva in zunanje trgovine. Zategadelj je bila taka odločitev smotrna in logična. S tem smo zagotovili kontinuiteto smeri dodedanjega razvoja, kar je v naših razmerah prednost, ki je ne gre podcenjevati. Ker zadnja leta dosegamo lepe uspehe v izvozu na konvertibilna tržišča, tudi v omenjeni obliki povezave naši ozdi ne bodo odvisni od sila nezanesljivega deviznega tržišča, ki naj bi letos spet oživelo. Še vedno bomo svojo reprodukcijo tudi na deviznem področju nadaljevali z lastnimi močmi.«
$
$
££££££££££££
$$$$$$$$$$$^
999999999
* * * * * * '
;£££££££
<%>
rov (novih dobaviteljev), oziroma novih izvoznih artiklov, praviloma proces, ki zahteva veliko potrpežljivega dela dobavitelja in uvoznika. Vzemimo, recimo, vino! Presežkov vina je pri nas za desetine milijonov dolarjev, izvozimo pa le manjši del teh količin. Blago je tu že leta in leta, izvozili pa ga bomo, ko bomo zagotovih: Stalne tipe (mešanice) vin po mednarodnih merilih, oziroma poleg tega uveljavili lastne mednarodno priznane in znane tipe; nadalje za konvertibilna tržišča primerno embalažo (steklenice, etikete, zamaške,
memben -dosežek je, da smo se usmerili ne le na širjenje izbire blaga in storitev za izvoz, temveč tudi na osvajanje novih konvertibilnih tržišč (Irak, Libija, Madžarska, Iran, ZDA).
Po mojem naša hrabrost pri osvajanju novih področij z vidika izbire blaga in storitev, zemljepisne orientacije, metod dela, organiziranosti, kadrovanja itd., ne sme pojemati, temveč nasprotno. Odpirajo se nove možnosti na primer z registracijo naše mešane firme Intermercator v Miinchnu. Do-
resiran tudi za finančno sodelovanje pri večanju proizvodnih zmogljivosti za izvoz. Je že res, da je ta denar najtežje odriniti, so pa še neizkoriščene možnosti, da se v nerazvitih področjih v ta namen porabijo sredstva, ki jih tako ali tako moramo dati kot pomoč za nerazvite.
Bleivveis: »Bi bilo moč v sozdu bolje organizirati ekonomske odnose s tujino, oziroma ali so sedanje medsebojne povezave med članicami sozda toliko čvrste, da bi bilo moč uveljaviti tendenco
ves izvoz preko lastne, speciali21 rane organizacije? Imate konkre . ten predlog za uresničitev te te11 ’ dence?«
Stritar: »Tu je še precej reženj vendar pa je treba malo tudi P0®' 1 peti. Če se spomnimo, da smo ' I pred štirimi leti imeli tri do<^' nesorodne in nepovezane zu^ J njetrgovinske organizacije, ki P° leg tega niso imele omembe ^ dne poslovne povezave z ostala našimi ozdi, razen glede uvoza ’ roke potrošnje, potem ne bi o . s prav dejati, da danes nimamo b0
organizirane ekonomske odno:
ise‘ r
tujino in da povezave med član11?5 2 mi sozda na tem področju niso P , stveno krepkejše. Upam si trd', da bi dosegli še več, ■'e bi ^ ti splošni pogoji poslovanja v te,: obdobju bolj ustaljeni, če ne, bilo tohko nemilih presenečenj- ^
Trenutno smo kot izvozniki | ^
lasten račun priča najvratolom" ^ šemu obratu v zadnjih desetin^ ^
tih. (O tem sem že govoril v zve-
0$ ^
vašim prvim vprašanjem)._ - :, re
njujem, da bomo v takem polo^
lahko zadovoljni, če bomo s J
prilagoditvijo naše organiziran0,, novim pogojem zagotovili k° ^ nuiteto dosedanjega razvoja ^ mednarodni menjavi. Ni čisto, robe reči,
da obstajajo dolo^j!^
elementi sedanjih sprememb j. je bodo pri vsestransko uspe5^^
sozdih (zlasti izvoznikih za la5^ račun) pripomogli k tesnejši P° ^ ie, zavi ozdov na temelju ekonom,' ^ logike, ne pa zaradi neke nam1’ ^ ne pripadnosti sozdu.	or
V graditvi našega sistema 5C
,d»
i	•	u iaW
nalogo »ves izvoz preko ias p, jej
specializirane organizacije." (
mojih izkušnjah ne bi bilo Pa
da) mislim, da še nismo tako-leč, da bi bilo smotrno post^, ^
no sploh kdaj vztrajati na tem^, večine blagovnih skupin,.s ka^.jj
čelu v vseh podrobnostih.
mi delamo, že lahko rečemo,
izvozimo prav tako uspešno ,, naši konkurenti. So in vedno o
K"1!1]
obstajale nekatere skupine ^ klov iz programa sozda Merc3^. ^
za katere se nam ne izplača oi#^ zirati lastni izvoz, ali pa jih m ,
izvažajo že tako dolgo in usPe'j' da bi mi s svojim vmešavanje% j vrsto let lahko delali samo ška ji g' To je, recimo, suha roba in P°a , 4' no blago iz izvozne izbire »DolT‘t 5' V takih primerih je treba za v; g’ glavne izvozne interese z za£0le[i ? tvijo ustreznega deleža na g proizvajalca v devizni pro1' ^ dnosti blaga.	10.
Bleiweis: »Nekako dve leti'au'

mo samoupravni sporazum 0 J13' nomskih odnosih s tujino Mercator. Ne glede na to, kal Ljjg obeta tekoče leto v zvezi z m vim uresničevanjem, ocenita Jugovo uresničevanje v obdobj^g' smo ga uresničevali. Ocenit® bednosti in slabosti tovrstnega razumevanja znotraj s^1 sozda.«	Ž2.
Stritar: »Uveljavljanje upravnega sporazuma o
sode^'
$$$$$$$$$$$$$$$$$$$
£££££££££££££££££
$$$$$$$$$$$$$$$$$$$
£££££££££££££££££££££
$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$
$?$?$?$?$?$?$?$?$?$?$
nju in združevanju dela in štev na področju ekonom ^ •
???????????????9??>99
$$$$$$$$$$$$ $$$$$$$^
odnosov s tujino je bilo bo K kar koli drugega pod brem®.^^ neprestanih sprememb zuna govinske regulative. V tak^jj-merah je treba ceniti že to, .t,jm ga s primernimi prilagod1 ;v obdržali. Boljše rečeno, da s11^-le uveljavljali na področju PnA' nja, usmerjanja namenskih 0	■
nih sredstev v okviru družb®	.
dogovora, zadovoljevanja a	'
nih potreb naših ozdov in z3’’ j)jg' j vitve nadomestil za izgubč-;^' . izvozu. Ne bi se mogli pohv^f.|j' 1
doseženo ravnijo pregled3.-g- ] izvajanjem plana ekom^Jg ;
odnosov s tujino, ki zdaj šf ',$<[' stavlja nepričakovano trd (g' Žal so tu posredi preseneti)1 izkoreninjene subjektivne K1 ' manjkljivosti.	j) :
t	*
Če pojmujemo sozd ko j». ; nomsko upravičen zaokroz ju, ( stem, potem je življenje ta *• ]
macije brez sporazumevam < j
področju gospodarjenja z	5
mi nemogoče. Ni samo	^
nje, da bo letos odvisnost	I
viznega tržišča najslabša 13 jj- I za posamezne ozde. V mik1 > • I merah je najbolje še bol)	<
vati vzajemne koristi in mo I To bomo morali urediti z 1	'
njenim samoupravnim mom za obravnavano pon
t Yeč hrane za Ljubljano
ii-	-------------------------
esna Bleivveis
Prvi rezultati poslovanja v 1983
'l Samoupravnemu sporazumu na 5 fob
00
- februarja letos smo v vseh organizacijah, ki imajo oi Sedež v ljubljanskih občinah, prejeli v obravnavo po-e- fočiia samoupravnih interesnih skupnosti Ljubljane bi leto 1983 in njihovih programov za leto 1984. Med ji ,erni akti je bil tudi akt, katerega usoda pa je nego-eif tova.
i)l
1	Za samoupravni sporazum o
j ^r^^vanju sredstev za razvoj L ^jstva in preskrbe mesta \e se bljane za leto 1984-85. Ta akt m ^ Pridružil ostalim sporazu-rf Urp^1.° zagotavljanju sredstev za It re^?ličevanie programov inte-tff tiosJ- sl<;uPnosti družbenih dejav-Vej-v ,v Ljubljani. Sporazume po !iti la\,obravnavamo na zborih de-'J tna^v in jih odpravimo z bolj ali pl je ,'1 kratkim »dajmo cesarju, kar
ei* &ov^a^evega,<< nekai več ° niih I^OS] pitje ko
K ti0 (T?0 v delegacijah za posamez-ijt ie k sLupščinah SIS, in zadeve "tt:	0riec- Le redki med nami na-
' t ie r*eie pobrskamo po gradivih ' ti kg Prepričamo, če ni morda polje iti običajnega dodano še kaj. No, (}0(j d »to nekaj« je bilo to pot - aho, kar je spregledala večina
•ol Porcij. To ugotovitev lahko
(jj1 Ive" 'tirri° s podatkom, da sta le yjti Mercatorjevi organizaciji, ki tpt ol)(rj sedež v eni od ljubljanskih fl' jelilri' vedeli za akt in ga tudi spre-
Vendar ni namen našega zapisa zlivati srda na neobveščenost v organizacijah združenega dela, temveč so naše puščice usmerjene na tiste, ki so pristali, da se nova oblika združevanja sredstev za razvoj kmetijstva in preskrbo mesta Ljubljane pojavi na zadnjih straneh kar zajetnih poročil in programov ostalih sisov. Kot da je predlagatelju (Mestni svet zveze sindikatov, SIS za preskrbo mesta Ljubljane) nerodno, da se s takim aktom sploh pojavlja pred delavci. Je že res prav, da nismo izdajali posebne brošure (saj smo v času vsesplošnega varčevanja), vendar bi vrstni red objave posameznih aktov prav gotovo lahko bistveno prispeval k boljši obveščenosti in seznanjanju delavcev. Ali pa je morda koga od predlagateljev skrbelo, da bi ob prevelikem poudarjanju novega akta kdo le povsem konkretno vprašal po namenski uporabi sredstev, ki so se za isti namen zbirala na podlagi odloka
in je sporazum le ena od oblik zagotavljanja dodatnih sredstev za razvoj kmetijstva in preskrbo mesta Ljubljane. Če me v tehle zadevah vprašate za osebno mnenje, potem vam ga povem: bolje je zadeve urejati z odlokom oziroma po upravni poti, kot pa se iti samoupravne mance, birokratsko meneč, da sta obveščenost delavcev ter predvsem njihov interes po obveščenosti tolikšna, da tudi novostim ni pripisati posebne pozornosti, saj bodo tako ali tako avtomatično spejete. Prav ta pristop se utegne predlagateljem grdo maščevati, saj se postopek za sprejem lahko vleče še lep čas.
Tisti, ki naj bi sredstva iz tega sporazuma prejeli, med njimi tudi SOZD Mercator, v višini cca 32 milijonov din za financiranje ra-zojnih programov svojega kmetijstva, najbrž še lep čas ne bodo vedeli, ali naj s sredstvi računajo ali ne. Zatorej pozivamo vse Mercatorjeve organizacije, ki imajo sedež v ljubljanskih občinah, da pobite s sprejemanjem sporazuma in tako svoji asociaciji in svojim delavcem zagotovijo del sredstev in del potrebnih prehrambenih fondov. Če ne bomo pohiteli, utegnemo Ljubljančani zaradi predolgega samoupravnega sporazumevanja ostati praznih želodcev.
v 000 din
	1982	1983	Indeks
1. Celotni prihodek	46,826.122	67,912.766	145
2. Porabljena sredstva	40,900.676	59,419.057	145
3. Dohodek	5,925.445	8,493.678	143
4. Čisti dohodek	3,892.080	5,183.935	133
5. Del ČD za osebne dohodke	2,771.072	3,633.410	131
6. Del ČD za skupno porabo	330.172	449.962	136
7. Akumulacija	847.109	1,189.974	140
8. Sredstva za reprodukcijo	1,344.992	1,890.903	141
9. Izguba	2.157	42.941	-
10.	Dohodek na delavca (din) 11.	Dohodek v primer, s povpreč.	461.021	645.376	140
uporab, posl. sred. (%)	30,20	30,22	100
12. Akumulacija v prim. z dob. (%)	14,18	13,90	98
13.	Stopnja akumulativne sposob. (%) 14.	OD in sred. skup. porabe	4,28	4,20	98
na delavca (din) 15. Čisti osebni dohodek	242.407	312.079	129
na delavca (din/mesec)	13.008	16.284	125
' ^ ^
..... -
# 1
........................ |f |
SSS<S\-.-.\\\,V.\x^v v.sXssv..v	^	^	^	^
IN PROMET NA ZAPOSLENEGA PO SAMOPOSTREŽNIH TRGOVINAH V SOZD ( ^HCATOR v LETU 1982/1983 (z rangiranjem prometa na zaposlenega v letu 1983) (v 000 din)
Samopostrežne trgovine
3	(Šmarje)
na* 1 pv^acija (.uoion 5,	(Šmarje)
m 3. ^arjcva (Dolomiti) 1 tL .ri^acija (Dolomiti)
c- d. >vomarje; iVt e, Sffvor (Golovec)
J ?.	37 b (Dolomiti)
/ 8. \Jer?eva (Grmada)
8.	, ika (Dolomiti)
10. jr1 ^berje (Golovec) ičH. Sanska 2 (Grmada) el* 3. Naklom (Dolomiti)
/13. (Golovec)
/Ji Ruflovalnica 9 (STP Hrastnik) Ivf® (Golovec) i* ]8. Qr l^ko (Golovec) iM ^suplje (Dolomiti)
$^&S‘<Grmada>
4
® f“re°Xau51a (Grmada) & W^ba (Dolomiti)
X Chabratov Babnik (Grmada)
£ 2ib^(Grmada)
|
'0| Ces^6 (Univerzal)
MS1"'
•ifežlSK!«.,
K’ldriSf9ska 15 (Golovec)
P, 105 (Golovec)
Ž|2?gf|iS?raStnik)
5HSyj^®olomiti)
^odajni prostor v m2	Promet		Indeks	Zaposleni		Indeks	Promet na zaposlenega		Indek
	1982	1983		1982	1983		1982	1983	
217	73.746	100.606	136	10	10	100	7.374	10.060	136
238	103.525	143.991	139	16	16	100	6.470	8.994	139
290	78.728	105.067	133	13	12	92	6.056	8.755	145
117	28.467	34.957	123	5	4	80	5.693	8.739	154
150 '	44.644	60.651	136	7	7	100	6.377	8.664	136
237	82.910	111.846	135	14	13	93	5.922	8.603	145
220	81.835	108.988	133	13	13	100	6.295	8.383	133
195	67.309	89.134	132	12	11	92	5.609	8.103	144
60	27.002	40.448	150	4	5	125	6.750	8.089	120
220	92.379	128.067	139	15	16	107	6.158	8.004	130
301	72.177	111.632	155	14	14	100	5.155	7.974	155
335	8.514	127.459	-	21	16	76	405	7.966	—
353	80.697	95.393	. 118	15	12	80	5.379	7.949	148
284	96.712	126.911	131	16	16	100	6.044	7.931	131
87	24.019	39.266	163	5	5	100	4.803	7.853	164
240	90.500	109.456	121	16	14	88	5.656	7.818	138
294	84.305	109.354	128	14	14	100	6.093	7.811	128
123	23.446	31.083	133	4	4	100 ’	5.861	7.881	133
187	71.681	90.053	126	13	12	92	5.514	7.504	136
167	61.707	81.854	133	10	11	110	6.170	7.441	121
91	25.825	37.119	144	5	5	100	5.165	7.439	144
83	42.457	59.377	113	10	8	80	5.245	7.422	142
210	79.197	96.437	122	13	13	100	6.092	7.418	122
210	74.773	103.366	138	14	14	100	5.341	7.383	138
250	89.964	117.762	131	16	16	100	5.622	7.361	131
335	98.023	132.418	135	18	18	100	5.445	7.356	135
120	48.601	66.158	136	9	9	100	5.422	7.351	136
160	39.137	51.350	131	7	7	100	5.591	7.321	131
288	61.024	87.680	144	13	12	92	4.694	7.306	156
235	48.305	72.044	149	11	10	91	4.391	7.204	164
206	63.138	86.362	137	12	12	100	5.261	7.196	137
64	28.168	43.155	153	5	6	120	5.663	7.192	128
188	29.060	64.628	222	6	9	150	4.844	7.181	148
350	77.875	100.250	129	14	14	14	5.562	7.161	129
81	15.959	21.350	134	3	3	100	5.319	7.117	134
400	97.158	120.183	124	-17	17	100	5.715	7.069	124
' 95	27.678	35.218	127	4	5	125	6.919	7.043	102
79	27.259	35.151	129	5	5	100	5.452	7.030	128
38	47.781	48.998	103	8	7	88	5.972	6.999	117
304	92.046	97.522	106	15	14	93	6.136	6.965	114
118	54.319	76.430	141	10	11	110	5.432	6.948	128
54	10.196	13.874	136	2	2	100	5.098	6.937	136
200	68.065	89.684	132	13	13	100	5.235	6.898	132
65	16.241	20.462	126	4	3	75	4.060	6.821	168
130	46.156	54.407	118	7	8	114	6.595	6.801	103
154	64.069	74.718	117	11	11	100	5.824	6.798	117
168	—	33.910	—	—	5	—	—	6.782	—
167	43.420	60.570	139	10	9	90	4.730	6.730	155
96	36.202	47.011	130	7	7	100	5.171	6.716	130
250	48.925	67.128	137	10	10	100	4.982	6.712	137
19	31.292	40.223	129	6	6	100	5.215	6.703	129
38	10.563	13.390	127	2	2	100	5.281	6.695	127
110	36.699	40.112	109	7	6	86	5.243	6.685	128
213	57.321	86.694	151	12	13	108	4.776	6.668	140
69	15.108	19.941	132	3	3	100	5.036	6.647	132
143	44.743	59.477	133	9	9	100	4.971	6.608	137
110	18.386	27.662	150	5	4	80	3.677	6.519	188
90	29.636	39.073	132	6	6	100	4.939	6.512	132
195	65.581	71.157	109	11	11	100	5.962	6.468	109
62	27.454	38.765	141	6	6	100	4.575	6.461	142
Hvastija
Iz
statistič-
nih
pregledov
sozda
V planskoanalitski službi Delovne skupnosti Mercator-Interne banke spremljamo tudi statistične podatke o velikosti prometa, zaposlenih, prometa na zaposlenega v vseh samopostrežnih trgovinah v SOZD Mercator.
Mesečno objavljamo v časopisu Mercator različne podatke iz naših statističnih pregledov. Tokrat smo se odločili, da bomo prikazali promet na zaposlenega v samopostrežnih trgovinah ne glede na velikost prodajnega prostora in ne glede na število zaposlenih in jih rangirali po velikosti prometa na zaposlenega v letu 1983.
Od 214 samopostrežnih trgovin v SOZD Mercator koncem leta 1983 smo se odločili za 60 samopostrežnih trgovin (t.j. 28%) po vehkosti - rangu prometa na zaposlenega v letu 1983. Z objavljanjem statističnih podatkov želimo, da organizacije oz. prodajalne (glede na velikost prostorov, število zaposlenih, podobnost lokalnega okolja) najdejo stične točke oziroma možnosti za izboljšanje svojega poslovanja.
Evidenca nasprotnikov evidence
Če ne veš, kakšen je položaj, v katerem se nahajaš v danem trenutku, tvoji nadaljnji postopki zelo verjetno ne bodo prispevali k poboljšanju.
Posamezniku ali manjši organizirani skupini ljudi ni težko s pridom upoštevati tega nauka. Stvari se začenjajo zapletati, če gre za številen kolektiv z mnogoterimi dejavnostmi, ki potekajo na prostranem zemeljskem področju. V tem primeru ugotavljanje trenutnega položaja ne gre brez rednega spremljanja osnovnih značilnosti na doseženi točki. Kolikor številnejši je kolektiv in kolikor raznovrstnejša je dejavnost, tem neprijatnejše so posle-
dice neupoštevanja ter potrebe. Nedisciplina posameznih nosilcev spremljanja gibanj onemogoča pravilne ocene in vodi k zmotnim usmeritvam v nadaljnjem delu.
Upoštevajoč te preproste resnice, smo se v okviru samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci DS SOZD in delavci in DO, združenih v SOZD Mercator, dogovorili tudi naslednje: »Uporabniki storitev so dolžni nuditi delovni skupnosti dokumente in druga gradiva, potrebna za pravočasno in redno opravljanje nalog, določenih z letom planskim aktom delovne
skupnosti«.
Ta sporazum je v veljavi že od 1980. leta, pa vendar se naša praksa še vedno temeljito razlikuje od obljub, danih pred štirimi leti.
Na področju gibanja naše menjave s tujino nam pregled nere-dnosti pri pošiljanju mesečnih poročil v letu 1983 kaže, kako težko je zagotoviti zanesljivo statistiko o zunanji trgovini sozda Mercator:
OZD število nedostavljenih poročil za leto 1983
M-Trgoavto Koper	2
M-KGZ Sora Žiri	3
M-KZ Logatec	9
M-KZ Cerknica	9
M-Sadje zelenjava Ljubljana	5
M-KK Sevnica	5
M-Agrokombinat Krško	3
M-Univerzal Lendava	5
M-Hoteli gostinstvo Ljubljana	7
M-Pekama Grosuplje	6
M-Konditor Ljubljana	2
M-Tehna, TOZD Cibes Ljubljana	7
M-Ograd Ormož	8
Stvari niso bistveno drugačne tudi pri pošiljanju podatkov, potrebnih za pripravo evidence uresničevanja plana, analize poslovnih rezultatov in mesečnega statističnega pregleda.
Menimo, da brez doslednega lociranja virov nezanesljivosti na-
še statistične evidence stanj« ^ tem področju tudi v prihodnj«® bo boljše. Zategadelj z dai>^ njim prispevkom odpiramo v a šem glasilu stalno evidenco n«1: dnosti, ki se trmasto ponavlja iz meseca v mesec, iz leta v 1«;,, JOŽE STRITA"
Ob zaključku redakcije sn|® prejeli podatke za januar 111 februar. Ker ni več prostor®’ jih bomo objavili prihodnjj*1' Povedati pa moramo, da žal, nasprotnikov evidence ^ več, kot lani.
-_______________________________^
c
1
c
v
j
c
1,
v
ii
j.
e
b
v
IH
>1
b
Indeksi rasti dohodka ozdov v sozdu Mercator z najvišjo in najnižjo rastjo v letu 1983
Indeks
ti
b
le
ie
l!
Hi
ol
b
S
Vl
V
s
bi
0|
Pl
oe
bi
bi
Pt
Delež
obresti
Ozdi v sozdu Mercator z največjim deležem obresti za kredite v dohodku v letu 1983
ifa'
ob,
lil
0bj
Pa

4
Indeks
Indeksi rasti sredstev za reprodukcijo v ozdih sozda Mercator z najvišjo in najnižjo rastjo v letu 1983
500-
450-
400
350
300
250-
200-
150
100—
50-
0
460
J.
^i
Vl\

HIBib iJbh
98	98	97	91
84	80	75	74	52
lili
p
c
o
o
£§
<1
P I N
O S eh
0	w
b£)S
<
P
1	N
O S EH
25
W
3
cn
i o
«
se,
•EH
se
OI-3
MM
I M
O S Eh
<1
•O
C H
-i
e «4
P i tq o S eh
$
we
O M
p
INI
O
SEh
®s
o
0	Eh cd
*P
1	NJ O
S eh
•P
m«
fnP
r-H Eh
Oto
>
p I NI
o
S eh
<1
h)
e
S
p
co
cdS!
SPO
su-i
00
EH
o
1	NI O
S EJ
>3
M
M
I
4-M OM
Er-H
M-!
P I NI O SEh
O«
-PQ
>
c3<; OS tD .
0	EH M
P
1	NI O
SEh
0
e
> M <D 5»
SS
fn e Eh
P
1	NI O
SEh
P
£
I
H>
S
p I NI O SEh
P O W -P P
> ^
a <
o s
U EH
^ P NI O
S eh
M
s
Pv,
K
v8?
VIR: ZAKLJUČNI RAČUNI 1983
PRIPRAVIL : K.HVASTUa
-i
1^
h?
N
Svj
^ti
Hi
§

Ocena poslovanja za leto 1983
^juba Sukovič, M-Velepreskrba, TOZD Standard Novo mesto
ttezultati so napotek
zboru delavcev, konec februarja smo vzeli pod drobnogled poslovanje našega tozda v letu 1983.
rj Ugotovili smo, da je na rieugo-1 ^ rezultat vplivalo več dejavni-j0^' kot so neurejeni odnosi pri v°ločanju cen, odnosi med proiz-, 0<rnimi in trgovskimi organizaci-slabšanje oskrbe s surovina-j01 in reprodukcijskim materia-Jb težnja za večjim izvozom, kar j J* inia za posledico pomanjkanje j^nega blaga v trgovini. Vse to Povezano z vezano prodajo, pla-k 1 v naprej, zniževanjem udelež-v dohodku in podobnim. Pred-j. ein pa je v trgovini, posebno pri jjkiaji trajnejših dobrin, občutiti , kečji vzrok za nedoseganje t rezultatov zaradi padca tajnih osebnih dohodkov in s p Padca kupne moči.
1 Celotni prihodek našega tozda v j1983 znaša 1,4 milijarde dinar-lq,*n je za 35% višji kakor v letu ^ 2 ter za 17% večji od planira-
ogradi zamrznjenih marž zelo ^'rotimo padec razlike v ceni, ki od 11,2% v letu 1982 znižala
v v- '-•U 1
sl-°,8% v letu 1983- Zaradi slab-VjJa ekonomskega položaja trgo-a hitro naraščajo strož ia.la. ki v našem tozdu
rasti celotnega prihodka, ne-
vJ® hitro naraščajo stroški poslo-]a. ki v našem tozdu ne prese-rasti celotn
tj^erno višje pa je naraščanje [j,, ^Posti iz dohodka, ki močno cej egajo rast dohodka oziroma j^thega prihodka.
stabilizacijskemu obnaša-Sv lri težnji za zniževanjem stro-tw,v Oam ne uspe dosegati opaz-Dia lh finančnih uspehov, saj vse 2avisijo od naših odločitev in V^jphevanj, ker imajo največji j^v zunanje razmere. stav?^.Materialnimi stroški pred-SlyVhajo največ j o postavko stro-^ ^ortizacije po predpisanih to^lah, visoki izdatki za prehra-svflavcev, druge neproizvodne porabljeni material in tj g hi investicijskega vzdrževa-^er*dar z njimi nismo presegli
ne meie-
° Vehko postavko predstav-12%, °bresti od posojil, ki so za 0 višje kakor v letu 1982. Pri ok kioramo upoštevati, da so se v letu 1982 zvišale že na jij ja odplafil investicijskih poso-večjih potreb po obratnih obf^vih za PC Ločna. Zvečanje rsh v letu 1983 gre predvsem a^Un zvišanih obrestnih mer
in tudi zaradi najemanja dodatnih kratkoročnih posojil za zaloge blaga in za predplačila blaga, ki jih pogojujejo dobavitelji predvsem za blago osnovne preskrbe.
Glede zalog blaga si moramo še naprej prizadevati, da teh ne bo-mo povečevali, pač pa se ravnali po smernicah glede obračanja zalog za posamezno obračunsko enoto.
Osebne dohodke smo v letu 1983 obračunavali in izplačevali po merilih, ki jih določajo naši samoupravni akti. Povprečni neto osebni dohodek na zaposlenega delavca v našem tozdu je v letu 1983 znašal 16.170 din in je bil za 31% višji kakor v letu 1982. To povprečje ne dosega niti republiškega povprečja v gospodarstvu za prvih devet mesecev 1983. Gle-
Mercator na Dolenjskem
de kršenja družbenega dogovora o obračunu in izplačilu OD pa se bomo morali ozirati na povprečni osebni dohodek na ravni delovne oziroma sestavljene organizacije združenega dela.
Od zneska osebnih dohodkov je bil obračunan del za stanovanjske namene, ki se pokriva iz čistega dohodka. Nadalje smo po zakonu o rezervah dolžni formirati rezervni sklad. Ta obveznost je do letos znašala 2,5% od dohodka, letos, od 23. februarja, pa 4%, z veljavnostjo za nazaj.
Iz čistega dohodka smo razporedili sredstva za sklad skupne porabe ter na predlog IO OO ZS tozda v letu 1984 namenili sredstva za izgradnjo enega apartmaja na Lošinju, kjer že imamo plačano zemljišče za hišico, kajti prikolice v Poreču so že dotrajane. Po izkušnjah z dosedanjimi zmogljivostmi ne moremo zadovoljiti vseh želja naših delavcev. Zato se bomo morali delno omejiti tudi pri izplačilu skupne porabe (regres za letni dopust).
Tako nam za poslovni sklad ostane 1.821.653 din, kar je samo
16% sredstev, ki smo jih razporedili v poslovni sklad v letu 1982. Povedati pa moramo, da smo v letu 1983 v skladu s planom obračunavali iz dohodka tudi amortizacijo nad predpisanimi stopnjami, ki se prav tako šteje za akumulacijo, v znesku din 5,664.215.
Iz navedenega sledi naslednja razporeditev čistega dohodka, v zaokroženih zneskih: Za bruto OD smo namenili 91 milijonov dinarjev, za stanovanjske potrebe 4 milijone, za skupno porabo 6 milijonov, za poslovni sklad 1,8 milijona in za rezervni sklad 6,8 milijona dinarjev.
Kar zadeva vlaganje v nove naložbe, pa zaradi zakonskih omejitev in zaradi investicijske nesposobnosti nismo uspeli uresničiti vseh planskih ciljev. Od vlaganj v nove zmogljivosti smo le v Gaberju dogradih oziroma preuredih trgovino, sicer pa smo porabili sredstva za reprodukcijo oziroma nabavo nekaterih osnovnih sredstev (nakup zemljišča za razširitev trgovine v Šentjerneju, 4 tovorna vozila, oprema za trgovino v Gaberju ipd.).
Ker se razmere v gospodarstvu tudi v letošnjem letu ne bodo bistveno spremenile, nasprotno, da se bodo pogoji gospodarjenje na tržišču še zaostrih, zato bomo pozornost morali nameniti zalogam trgovskega blaga, poiskati rezerve v kadrovski zasedbi, povečati dohodek na delavca, predvsem pa izboljšati odnos do dela in strogo določiti odgovornost posameznika in kolektiva.
Če bomo hodili na delo samo za to, da nam bo tistih 7 ali 8 ur čim-prej minilo, da bomo vsako stranko že pri vratih grdo gledali in godrnjali, če nam bo s polic potegnila lepo zloženo blago, če blago, lepo shranjeno v skladiščih in zapakirano v kartonih, ne bo videlo polic v trgovini, če sami ne bomo znali pritegniti pozornosti kupcev, jim svetovati, ponuditi in čim bolj ustreči njihovim željam, potem lahko čez eno leto zanesljivo pričakujemo slabši rezultat in slabo voljo vsakega 10. v mesecu. Če se bomo znali pri delu žrtvovati, del sebe, del svoje sposobnosti, če pri delu ne bomo pozabili, da delamo zase, potem smo lahko prepričani, da se rezultati ob letu ne bodo poslabšali, ampak izboljšali. In zakaj ne bi tega tudi dokazali?

1
'Ivanje delavk tozda Standard
Sukovič, M-Velepreskrba, TOZD Standard Novo mesto
^eje 8. marca se morajo Odjavljati vsak dan
V
ena prvih akcij novoizvoljenega sindikata v So O Standard je bila organizacija srečanja žena, ki k^Poslene v našem tozdu. Srečanje je bilo 9. marca j^Srhih zvečer v prostorih doma učencev Majde Šilc H°vem mestu. Udeležilo se ga je približno sto de-
F. ne smei
k® enakovn
V nadaljevanju se je dotaknil še zgodovinskega razvoja delavskega gibanja in pri tem ugotovil, da so bile žene - delavke samo zato, ker so bile ženske, prikrajšane na vseh področjih in so bile dejansko v neenakopravnem položaju in brez vsakršne zaščite materinstva. Boj je trajal vse do takrat, ko so delavke v ZDA, Rusiji in drugod organizirale demonstracije, na katerih so zahtevale enakopravnost in ostale pravice. Med prvimi, ki je boj za izenačenje položaja moških in žensk v družbi prenesla v svoj program, je bila KPJ.
Zato napredne ideje 8. marca ne smejo ostati samo za ta dan, temveč se morajo duh revolucionarnosti, resnična enakopravnost, težnja po napredku, racionalnost poslovanja in gospodarjenja uve-
ljavljati vsak dan, na vsakem koraku. Od slhernega od nas zavisi uspeh skupnega dela, saj bomo le z nesebičnimi skupnimi napori prebrodili sedanje gospodarske težave. Zato v bitki za urejanje razmer v našem gospodarstvu ne smemo pasivno opazovati dogajanj, ampak se moramo vključiti in soodločati.
V imenu IO OOZS tozda je sodelavkam za praznik čestital še predsednik Martin Andrejčič in jih po končanem kulturnem sporedu povabil na družabno srečanje.
Ali je to res tista enakopravnost, o kateri se toliko govori in piše? Zakaj imajo pri nekaterih stvareh v praksi prednost še vedno samo moški? Je res dovolj samo to, da si moški, se res ne bomo vprašali o morebitnih strokovnih sposobnostih, izobrazbi? Ne, ne bomo se spraševali! Za to in to delovno mesto pač moramo dobiti moškega! Ja, kaj nam pa bo ženska, saj nam bo vse postavila na glavo? In tako se bo ta enakopravnost nadaljevala še v nedogled...
Dovolj, dovolj! dovolj! Tako edinstvenega dneva, kot je 8. marec, pa res ne smem pokvariti samo zato, ker se še vedno ne počutim enakopravno.
Obraz iz kolektiva: Hermina Gašperič
Nada Rihtar — Mercator-Velepreskrba, TOZD Grosist
Pravi, da ni za v časopis
V ljubljanskem Grosistu, ki šteje 445 delavcev, je zaposlenih 34% žensk. Večina med njimi opravlja pisarniška dela, precej pa jih srečujemo tudi v skladiščih. Delo slednjih je kljub novemu objektu in sodobni mehanizaciji še vedno fizično naporno zaradi dviganja bremen, prizadete so noge, ker delo opravljajo stoje in prehodijo dnevno kar nekaj kilometrov, pogosti pa so tudi prehladi zaradi prepiha.
Delavka, ki že dve desetletji dela na prostem
Ena med njimi je Hermina Gašperič. Je delavka v embalažnem skladišču, ki že dve desetletji dela na prostem. Resda s streho nad glav, a še nedolgo tega v skladišču v Tobačni ulici, pod jasnim in oblačnim nebom.
Tovarišica Hermina sortira embalažo po zabojih, ki jih seveda tudi prelaga, in pri tem dviguje po 10 kilogramov, mokre palete pa so kar petkrat težje.
Ko sem jo pred dnevi nagovorila zaradi intervjuja, je bila zelo začudena, češ o njej namervam pisati, ki je le navadna delavka in ki se ne vključuje v druge aktivnosti delavca v združenem delu. Nazadnje je skromno privolila in drobec samozavesti se je naselil ha njenem spokojnem bledem obrazu.
Potem sva klepetali, kot to znamo ženske, beležnica pa se je vztrajno polnila.
Moj sodelavec
Hermina Gašperič se je rodila pred 46 leti v Vrhuljah blizu Krškega. Doma so imeli skromno kmetijo s sedmimi hektari zemlje, v družini pa je bilo kar 8 otrok. Spomini na otroštvo so neprijetni; revščina, lakota in vojna. Že leta 1941 so družino internirali v Nemčijo. Kalvarijo so doživljali v 19 taboriščih, vse do leta 1945. K sreči so vsi preživeli, a hudega še ni bilo konec. Domačije ni bilo več, bila je požgana, v usta ni bilo kaj dati. Jedli so nezabeljeno pa tudi neslano hrano.
Ko mi to pripoveduje, se mi zdi še bolj krhka, njen obraz še bolj brezbarven, pogled prestrašen.
»Bila sem boječ otrok,« pripoveduje, »strah me je bilo bombardiranja, težko sem prenašala vožnje, ko so nas z živinskimi vagoni prevažali iz lagerja v lager. Se danes ne prenesem voženj.«
Leto po vrnitvi je pričela obiskovati osnovno šolo in opravila šest razredov. Ko je imela 19 let, se je zaposlila kot gospodinjska pomočnica v Brežicah. Tu ji je prvič v življenju bilo lepo. Po dveh letih jo je v Ljubljano zvabila mlajša sestra in tudi tukaj je bila gospodinjska pomočnica.
V službo gre vedno dobre volje, le ko je plačilni dan, je slabe
V Mercatorju se je zaposlila leta 1963. Nasmeh se prikrade na njen obraz in vneto pripoveduje: »Tukaj so me tako lepo sprejeli na delo, da sem že kar prvi dan sklenila, da bom v tej službi ostala do pokoja.
Delo je res težko, pogoji tudi, ampak pokonci me držita dobra volja in navezanost na sodelavce, ki jih imam zelo rada. Včasih smo delali pod milim nebom, še garderobe in stranišča nismo imeli in umazani smo bili, ker so bila tla makadamska. Ampak, vztrajala sem. Danes so pogoji boljši, če odštejem prepih, mraz in vlago.«
Nesproščenost izginja. Ugotavljam, da je Hermina zelo zgovorna ženska. Tudi katero kritično pove:
»V službo ne grem nikoli slabe volje, edinole ko je plačilni dan, sem pa slabe. Dobim 12 tisokačov - za takšne pogoje bi lahko kaj več primaknili.«
Pove tudi, da so ji zdravniki to delo odsvetovali zaradi okvare hrbtenice, da je bila nekaj časa kar pogosto v bolniški, da jo mraz pozimi pri delu sploh ne gane, ker je nenehno v gibanju, in to je dobro, saj za linijo ni treba posebej skrbeti. Pri tem se spomni na izjavo enega od nekdanjih šefov, ki je njenemu možu dejal, da ima sila pridno in dobro ženo, da pa sam ne bi rad imel takšne, ker preveč poje in bi ga na kant spravila.
Trije stari milijoni za štiričlansko družino
Pogovor sva zasukali še malo na dom. Hermina ima tri otroke, dve dekleti in enega fanta. Ves svoj zaslužek in prosti čas vlaga vanje, je dejala. Najbolj srečna je, ko je doma, v podstrešnem stanovanju, ki jim ga je dodelil tozd, s svojimi otroki. Na vprašanje, kako živijo s tako skromnimi dohodki - mož jih prejema okoli 17000 - mi pove:
»Ni lahko, ampak kar gre, ker smo skromni. Dopusta na morju si nismo nikoli privoščih. Edini oddih so nam obiski pri starših na deželi, kamor hodimo pomagat pri delu na polju in odkoder tudi dobimo krompir, čebulo in še kaj. V kino in gledališče ne hodimo, rada pa pogledam kak film na televiziji, poslušam opero, še v posebno veselje pa so mi šivanje, kuhanje in vezenje. Veliko se pri naši hiši tudi pogovarjamo in včasih z možem klepetava tudi do polnoči.«
Zaupa mi tudo svojo naj večjo željo - da bi otroci lažje kruh služili kot ona. Pove mi, da hčerka končuje srednjo laborantsko šolo, da je tudi najmlajša pridna v šoli, 16-letni sin pa je že tretji iz družine Gašperič, ki dela v našem kolektivu, poleg nje in moža. Šola mu žal ni šla najbolje pa se je zaposlil in opravil tečaj za skladiščnika.
Delo osnova za odločanje
Ko gre najim pogovor h koncu, se začetna nelagodnost spet vrača. Dopoveduje mi, da ona ni za v časopis, ker se premalo zanima za ostale dogodke v tozdu. Še nikoli ni bila članica katerega samoupravnega organa ah komisije, niti v izvršnem odboru sindikata. Še nikoli se ni z besedo oglasila na zboru delavcev.
Tistega dne sem še vehko razmišljala o njej. Pa ne, da bi jo pomilovala, ker tega ne potrebuje, saj se je v vseh življenskih preizkušnjah dobro držala in jih hrabro prenašala, ampak sem razmišljala o tem, da bi morah še več naših neposrednih proizvajalcev, kot rečemo delavcem v proizvodnji oziroma pri na§ v skladiščih, vključevati tudi v samoupravne organe ter v družbenopolitično delo, saj če so prizadevni pri delu, bi prav gotovo na tem področju kaj nare-dili. Sploh pa bi jim morali preprečiti manjvrednostni kompleks, češ da so v kolektivu samo zato, da opravljajo svoje delo, vse drugo pa naj opravijo drugi, šolani in sposobnejši. Konec koncev je delo osnova za odločanje in čemu se odmikati s tega področja.
Poslovanje v preteklem letu v DO MIP Ptuj
Iz Informacije št. 4/83 — MlP-Ptuj
Ne moremo biti zadovoljni
V letu 1983 so se pogoji poslovanja močno zaostrili, tržna in cenovna neskladja se nadaljujejo iz preteklih let in se poglabljajo. Dosežena je bila tudi najvišja inflacijska stopnja. Na gospodarjenje in poslovne rezultate v temeljnih organizacijah MIP Ptuj so nekateri ekonomski pogoji negativno vplivali. Med temi so:
-	visoka rast cen ter s tem nenehno padanje kupne moči; visoka rast stroškov poslovanja ob zamrznjenih deležih za pokrivanje stroškov trgovine. Tako stanje pa ne zagotavlja trgovini enakopravnega položaja glede na druge panoge gospodarstva.
-	pomanjkanje blaga na tržišču, predvsem tehničnega blaga. Kljub ustreznim dohodkovnim povezavam s proizvajalci nimamo zagotovljenih dogovorjenih količin blaga, zaradi vse večje izvozne usmerjenosti gospodarstva,
-	v proizvodnji je bil ključni problem razkorak med cenami reprodukcijskega materiala in končnih proizvodov, pomanjkanje posameznih vrst repromateriala kot zahteve po devizni udeležbi,
-	visoka rast obresti v letu 1983 je povzročila osiromašenje akumulacijske sposobnosti temeljnih organizacij,
-	administrativni ukrepi, kot so odlok o omejitvi porabe goriva ter nekaterih vrst materialnih stroškov, omejujejo naše poslovne možnosti ter prinašajo več škode kot koristi,
-	kljub povišanju planske vrednosti točke med letom in doseganju tudi ugodnega odstotka stimulacije, so se življenjski stroški močno zvišali, s tem pa povzročili občuten padec standarda zaposlenih.
Kako je bila dosežena planirana realizacija?
V letu 1983 so vse tri temeljne organizacije dosegale realizacijo v višini preko 8,2 milijard dinarjev, oziroma so za 41% presegle realizacijo iz leta 1982.
Regalizacija v trgovini na debe-
lo je višja od 40%. Cene so se v obdobju januar-december 1983 povečale za 43,8% glede na leto 1982, cene v decembru pa se bile v trgovini na debelo višje za 65% v primerjavi z decembrom 1982. V trgovini na drobno je realizacija višja za 40%, cene pa za 40,9%, v primerjavi z decembrom 1982 za 60,2%. V tozdu Zaščita je bila dosežena realizacija z indeksom 154; brez upoštevanja realizacije izvoznega obrata je realizacija prodaje trgovskega blaga in lastne proizvodnje višja za 49%. Cene so se zvišale najbolj na usmerjenem programu.
V	delovni organizaciji kot celoti smo prodali manj blaga kot v letu 1982.
TOZD Maloprodaja - med obremenitvami najhujše obresti
Tozd Maloprodaja je v letu 1983 dosegla realizacijo v višini 3,3 milijarde dinarjev. Ponovno pa ugotavljamo, da je fizični obseg prodaje padel v primerjavi z letom 1982.
Povprečno mesečne zaloge znašajo skoraj 390 milijonov dinarjev ter so glede na leto 1982 višje za 35%. Najbolj so narasle v skupini samopostrežnih prodajaln, in sicer za 57%, istočasno pa se je realizacija povečala za 37%. Na slabše obračanje zalog vpliva predvsem nova samopostrežba ter še ena od samopostrežb, kjer je bilo poslovanje moteno zaradi preureditve-nih del.
V	ostalih skupinah prodajaln je bil dosežen enak ali boljši količnik obračanja kot v letu 1982, tako da je bil v tozdu Maloprodaja planirani količnik celo nekoliko presežen.
Zaloge so se obrnile za 8,6-krat ter bile vezane povprečno 42 dni.
Službena pot me je oni dan zanesla v Hrastnik. V teh časih je vlak še najbolj zanesljiv in najcenejši, a ima eno hibo: ne vozi ob tistem času, ki človeku
ustreza.
In tako sem po opravljenem poslu na zvezo za Ljubljano čakal skorajda dve uri. Kam ta čas, da bo hitreje minil? Blagajničarka na postaji je pokazala na za lučaj odmaknjeno gostilno.
Naročil sem kavico; tisto, kar sem počasi srebal za polito mizo, ob pepelniku, kjer so bili še »čiki« prejšnjega gosta, je bilo bolj podobno češpljevi vodi. Veliko sladkorja in malo kave - no, drago pa ni bilo, le 25 din. Ob tem sem pomislil, da s kavo, čeprav zanjo niso rožnati časi, ne bodo prišli na
Mercator v Zasavju
kant... Lahko jih pa »nese« sladkor.
In tako sem počasi srebal tisto rjavo tekočino in imel čas videti tudi to, kako nastlano je bilo po tleh; opazil sem tildi, da je tistih nekaj gostov sedelo pri nepogrnjenih mizah, da kljub skorajda »blaženemu miru« točajka ni našla časa, da bi mize pobrisala, spraznila polne pepelnike...
Ko sem odhajal, sem bolj mimogrede kot pa namenoma, pogledal na tablo nad gostilno. Takole je pisalo: »Gostinsko podjetje Jelka Hrastnik, Gostišče Zasavje.«
Meni se zdi, da tu nekaj diši po Mercatorju. Čeprav nas včasih zaboli, ker napisi niso popolni in Mercator ni omenjen, pa se mi je tokrat, če nič drugega, vsaj to zdelo dobro.
Mile Bitenc
Odstotek delovne uspešnosti po merilih je v tozdu Maloprodaja znašal največ v mesecu decembru, in sicer 28%, najmanj pa v aprilu -11%. Podatki o izrabi delovnega časa kažejo, da je bil delovni čas za 1% boljše izkoriščen kakor v letu 1982. Povečalo se je število odsotnosti zaradi nesreč na delu do 30 dni.
V tozdu Maloprodaja so v celoti materialni stroški naraščali počasneje kot ostali elementi, vendar pa so med njimi nekateri,, ki so naraščali čez mero, tako v absolutnih številkah, kot v sorazmerjih.
Med obremenitvami dohodka so najhuše obresti, ki v zadnjih letih skokovito naraščajo zaradi dviganja obrestnih mer in zaradi pomanjkanja obrestnih sredstev.
TOZD Veleprodaja - Mercatorjeve DO premalo udeležene z nakupi
Zaposleni v tem tozdu so v letu 1983 ustvarili 4,3 milijarde dinarjev, kar je za 40% več od doseženega v letu 1982. Cene v trgovini na debelo so se po uradnih podatkih povečale za 43,4%, v decembru 1982 pa so glede na povprečje cen leta 1982 višje za 84,5% v primerjavi z decembrom 1982 pa za 65%.
Razmerje med nominalno rastjo realizacije ter indeksom rasti cen kaže padec fizičnega prometa v Veleprodaji.
Od skupno dosežene ralizacije v tozdu je bilo preko potniške službe prodano za 1,7 milijarde dinarjev ali 34% več kot v letu 1982.
Zanimiv je podatek o rasti internega prometa znotraj Mercatorja, saj se je ta povečal za 49%, prodaja zunanjim kupcem pa le za 31%. Skoraj 33 celotne realizacije gre tozdu Maloprodaja, ki je nakupe pri lastnem grosistu povečala za 54% glede na leto 1982. Ostale Mercatorjeve delovne organizacije so še vedno udeležene z nakupi pri Veleprodaji s prenizkim odstotkom, glede na višino skupne realizacije teh organizacij. Količnik obračanja zalog je znašal 8,62%, kar je nekohko boljši od planiranega.
Transportni stroški, ki so ena od pomembnih skupnih stroškov poslovanja, so se tako po kilometrih kot po tonah zelo zvišali. Tudi tu se porabljena sredstva v glavnem nanašajo na nabavno vrednost prodanega blaga. Materialni stroški so v celoti naraščali nekoliko hitreje kot celotni prihodek, posebno nekatere vrste stroškov so iz najrazličnejših razlogov prekomerno naraščale.
TOZD Zaščita - v izvoznem obratu plan neuresničen
Tozd Zaščita je v letu 1983 ustvaril skupno realizacijo v višini 597 milijonov dinarjev oziroma 54% več kot v letu 1982.
Brez upoštevanja realizacije izvoznega obrata v obeh primerjalnih obdobjih se je realizacija povečala za 48,7%. Realizacija, ki jo ustvari izvozni obrat, ni primerljiva z ostalo realizacijo, ustvarjeno v trgovski in proizvodni dejavnosti, saj ne vsebuje materialne podlage.
V tozdu se je delež realizacije iz proizvodnje dejavnosti povečal od 39% v letu 1982 na skoraj 48% v letu 1983, kar je pozitivno. Vzporedno z rastjo proizvodnje se je znižal delež realizacije iz trgovske dejavnosti od 61% na 52%. Zaposleni v skladišču Beograd so povečali realizacijo za 72%, v skladišču Kidričevo pa za 43%.
Na rast so močno vplivale cene, ki so se najbolj povečale pri usnjeni zaščitni konfekciji, saj so se cene rokavic, ki predstavljajo okoli 98% celotnega usnjenega programa, že v mesecu maju glede na
december 1982 povečale za okoli 100%.
Fizični obseg industrijske proizvodnje, brez upoštevanja izvoznega obrata, je za 8% višji kot v letu 1982. Najugodnejša rast je dosežena v obratu modne konfekcije, kjer je bil za 11% povečan obseg proizvodnje. Sledi obrat usnjeno zaščitne konfekcije, medtem ko je proizvodnja tekstilne zaščitne konfekcije zaradi pomanjkanja re-
Mercator v SV Sloveniji
promateriala ter manjšega števila delavcev za 1% nižja v primerjavi z letom 1982,
V izvoznem obratu plan ni bil uresničen, kar je plansko naloga za letošnje leto. Povprečne mesečne zaloge so tudi v tem tozdu višje.
Potniki v tozdu Zaščita so povečali realizacijo glede na leto 1982 za 47%. Zaposlenost se je povečala za 35% v primerjavi z letom 1982.
Izraba delovnega časa se je, ob upoštevanju novih zaposlitev gibala na ravni leta 1982, število boleznin se je zvišalo za manj kot rast zaposlenih.
Delovna skupnost - zvišan dele* računalniških storitev
Celotni prihodek delovne skup' nosti je bil dokaj višji kot v preteklem letu - indeks 151. Tudi t°' j krat se je struktura celotnega Prl’ _ hodka spremenila, saj je delež Prl' hodkov od svobodne menjave de \ la že nižji kot v preteklem le^ Vzrok za to je večji delež prihod kov, ki so bili neposredno ustvaf' jeni s prodajo računalniških stoh tev, katerih delež znaša že 9%-
Porabljena sredstva skoraj v ce' loti predstavljajo materialni str®; ški, ki so se v letu 1983 preč® povzpeli. Materialni stroški so & raščali izredno hitro, predvsem P * račun občutnih izdatkov za vzd/, h ževanje računalniških naprav, ^ p so v tem letu zahtevale izjeruP velike stroške. Največjo postav^, predstavlja amortizacija; pretezP o delež je amortizacija računalnik*
Ce želimo oceniti poslovne & _ zultate leta 1983, potem ne mor P mo biti zadovoljni, saj z doseže^ « mi nikakor ne vplivamo na izbo) šanje materialne osnove tako * I osnovna kakor obratna sredst'®
V bodoče se nam zaradi tega ob tajo še resnejše razmere, saj n3|! bo še bolj primanjkovalo obratu* sredstev, s tem pa se bodo več izdatki za obresti. Potrebni bo ^ napori, posebej pa sprememb6 . delitvi družbenega proizvoda, je namenjen vzdrževanju trgov' ter ostalega,
Povze?.
Kristina Anto'
Iz tozda Maloprodaja Ptuj
Kristina Antolič
Delo mladinske organizacije oživelo
Skoraj leto dni je bilo potrebno, da je bila izvede^ volilno programska seja osnovne organizacije zve socialistične mladine tozda Maloprodaja. OpravljeIl je bila na sam dan občnega zbora osnovne organi2' cije ZS te temeljne organizacije.
V vodstvu tozda so že lep čas iskali najrazličnejše načine, kako oživeti oziroma vzpodbuditi delo mladih, pri čemer pa ne smemo zanikati, da posamezni mladinci aktivno sodelujejo na vseh sejah organov samoupravljanja, odborih in komisijah, pa tudi v krajevnih skupnostih, kjer prebivajo.
je prevzela Danica Osejak 'n Blagovnica.

__=----- . d
V zvezi s programom dela,^ ^
bil sprejet, lahko poudarim, da „ ga že pričeli izvajati. V prog1311 j dela načrtujejo:	A
- dosledno uresničevanje tane naloge iz programa ZŠM ^ ; veni je;
Poročilo o stanju mladinske organizacije so že v začetku tega leta Doslali v razpravo v vse poslovne i
zavzemanje za izvajanje
V
gatskega in samoupravnega s' ^ ma, zlasti še za aktivno sodel° | nje v ZS in ZK;	ji mT
- idejnopolitično delov3' k.« mladih pri sprotnem evid£h™( nju kandidatov za
deI0eS^
Zči snokp v
usposabljanje v sami mladij
organizaciji, pri evidentiral kandidatov za posamezne del6®^ t)fe ske funkcije v tozdih, DO, s° in v občini;	hč'1' h6,
-	aktivno sodelovanje z oP sko konferenco ZSMS Ptuj; \
-	predlaganje mladine v 6 ^
stvo Z K;	1 ^
-	sodelovanje pri interneb1 v šilu »Informacije« - o samobPpOv ni in poslovni dejavnosti v J, X MIP, zlasti pa s prispevki e mladih zaradi informiranj3
nov;
organiziranje probleib5 konference na teme:
sistem nagrajevanja po
del11'
Predsednica OOZSM tozda Maloprodaja, »anica Osenjak
note, vodje teh enot pa »prosili«, la pomagajo pri razpravi ter da v ijej tudi sodelujejo. Po oceni soleč je prav to pripomoglo, da je >ila udeležba dokaj zadvoljiva na eji. Kritiko so sprejeli z molkom, a j se v razpravi ni oglasil nobe-len od mladih.
Po razrešnici dosedanjega vod-:va so izvolili novo. Predsedstvo
—  fr* ~ rJ	«	, / 1T0'
-	stanovanjska problemat' i
-	izvajanje samoupravnih tov,
-	izvajanje politike DO
-	razgovori z delavci - dei g«
Prisotna je bila tudi želja P° J
Čanju mladih delovne organi* na prireditvah, kot so:	_ .n p
-	rečanje delavcev MIP 1 trošnikov,
-	športne igre Mercatorja,
-	kulturna srečanja,
-	srečanja z mladino drug' lovnih organizacij.
Nalog so si zadali veliko, ^ dobre volje jim ne manjka ih h J njihova akcija je že stekla v .Ji Ijo, 11. tega meseca, s špo-n^ igrami na snegu pri Treh ^ na Pohorju. Udeležba je bila #
i Vi Iftf
Mercator na Notranjskem
Razstava v Logatcu
esna Bleiweis
Zvečer med prsti nitka se pretak;
s V počastitev mednarodnega praznika žena so čla-'s ^ce aktiva logaške zadruge priredile razstavo svojih ji ‘OČnih del, ki sama po sebi najbrž ne bi bila nič o P°sebnega, če ne bi bila popestrena s skrbno izbra-'j ^ttii in zbranimi primerki starega gospodinjskega , 0r°dja in posodja.
Pr^KS^ov za zaPis ° razstavi smo Izbrali ^ verzov, ki so predstav-
moto razstave. Čez dan trdo
je še posebno elegantna, črna, Židana, glavo pa krasi kot poletni vetrc nežna, a bogata peča.
»Ideja za razstavo in še prej za
smislu vrednost razstavljenih predmetov.« Ogledujem si stare železne piskre, povezano lončeno posodo. V skoraj dvesto let stari lončeni skledi zaduham zabeljene žgance in iz starega cinastega krožnika diši pečenka. V vrču iz fajanse se smeje pivo. Bi znala zamesiti kruh v mentrgi? Kup orodja, ki se uporablja ob krušni peči. Star posnemalnik in še starejši »mikser« za smetano, ves lesen, le posoda za smetano je steklena.
Mernik, že skoraj pozabljena mera
Zvečer med prsti nitka se pretaka, Marica Kržan
Mentorica ing. Zvonka Nagode
Star piškav sklednik, v katerem so zložene posodice za začimbe, pa medeninast možnar. Brez kolovrata na taki razstavi ne gre. Ste mislili, da je »hojca« nekaj novega, kar so za otroke iznašli šele pred nedavnim? Kje pa! Kako lepe, popolnoma lesene »hojce« so imeli logaški otročki, ko so se učili hoditi! Tudi zibeli so imeli rezljane, ne malane.
Vezenine, ki so jih razstavile logaške žene, so bogate. Pa vendar moram posebej omeniti prelep prt, vezen s križci, s slovenskim rdečim nageljnom in modrimi vejicami. Izvezla ga je prav tako Ma-
rica. »Ko sem se poročila na moževo domačijo, so imeli v hiši na oknih zavese, izvezene s tem motivom. Bile so že povsem razpadle, meni pa so se zdele lepe in sem jih ohranila. Z njih sem pobrala motiv za prt, ki ga vidite. Tudi meni je od vseh, ki sem jih naredila, najljubši.« Iz njene skrinje je tudi logaška noša, za katero pravi, da peče v vsem Logatcu ni znala prav zavezati nobena ženska. »Zato je bolj z bucikami speta.
Z Marico Tršarjevo in Zvonko Nagodetovo, inženirko agronomije, ki je aktivu mentorica, je stekel pogovor tudi o drugih rečeh. »V
n^i^starufč68 da^eta klt^1 .loKaSkim zadružnikom. Zato orodje za njuno

lij >u
il ^Ve in,še kie’ razpokane in ra-
r°ke nežno in z ljubeznijo
. ajo farilra c^nlovia	"Mo
jo° v
frU^f‘Ce- Vse to so logaške za-
j0° yezenine, gobelini, nogavi
Vi^bi	l'u rogasite za-
[/ v' t)od i P°kazale na svoji razsta-h > ti?^e pa 30 i* cel° vrsto sta-C‘1 etnografsko zanimivih
^	^ 50 jih njihove babi-
v v eno6 kak rod nazaj, uporablja-iVS^dinjstvu.
5» ^^hi sodita tudi bala in zibel-eveda njena noša. Logaška
zbiranje starin iz kuhinj naših babic in prababic je prišla spontano. Pretaknile smo podstrešja, premetale skrinje, pogledale v kolnice in povsod se je našlo nekaj. Pri tem so pridno sodelovali tudi gospodarji.« pripoveduje Marica Tršar, do nedavnega predsednica aktiva kmečkih žena in avtorica naslovnih verzov »Povsod se je našlo nekaj, le škoda, da nismo povabile tudi strokovnjaka - narodopisca, ki bi lahko ocenil v etnografskem
Bo prelepo slovensko vezenino res kmalu izpodrinila industrijska načičkanost v kričečih barvah?
Brez preje ni šlo v nobeni hiši
samem Logatcu je kar precej industrije, vendar sta si tu s kmetijstvom lepo podali roko obe dejavnosti. Moški del prebivalstva je večinoma zaposlen, tako da je res pravih kmetov v Logatcu bolj malo, pa vendar se vsi zavedamo pomembnosti zemlje in hrane, zato se industrijski delavec in kmet tu. ne gledata postrani,« je dejala mlada, na videz vsa hkrka mentorica. »Pa vseeno nismo brez problemov,« nadaljuje Marica, »poglejte,« mi pravi, »kaj je sedaj z našim novim pokojninskim sistemom. Vse svoje življenje sem kmetica. Od sedaj naprej naj bom gospodinja in si prislužim pokojnino zato, ker sem le oziroma bom gospodinjila. Kje pa so tiste trde ure v gozdu, na njivi, v hlevu? Poleg tega pa mi živ krst ne zna povedati, kako bodo izračunavali našo »kmečko delovno dobo«. Pa tudi v zvezi s prednostmi, ki naj bi jih prineslo članstvo v zadrugi, ni nič jasno. Ali pa nam kmetom nihče od tistih učenih sestavljalcev zakona ne zna povedati tako, da bi lahko vsak zase natančno izračunal, kaj mu zakon prinaša in koliko odnaša. Sredstva, ki naj bi jih prispevali po različnih osnovah za pokojninsko zavarovanje, niso majhna, zato bi morali čimprej vedeti, pri čem smo,« se huduje sogovornica. Še nekajkrat se vrne na »gospodinjo«. »Kaj malo bi imela kmetija le od gospodinje, če ne bi ta prijela tudi za druga dela. Iz dela izven kuhinj so zrasle naše kmetije.«
Logaški oktet je zapel »Čej so tiste stezice.«
Ubrana je bila njegova pesem, meni pa je medtem misel ušla drugam. Ja, kje so tiste stezice, po katerih bi lahko hodilo naše kmetijstvo, če ne bi štirideset let trdili, da svetlo prihodnost prinašajo le turbine in Obrovci? Saj so take razstave in srečanja tudi zato, da razmišljamo tudi o teh stvareh, mar ne?
sv°je enostavnosti
Mentrga, kolikokrat so se oči upirale vanjo, ko je iz nje dišalo po svežem testu
Sanjalo se mi je...
da nas dogovor z Mednarodnim monetarnim skladom uči reda in večje delovne discipline. Kaj pa so nas ti dogovori učili do sedaj? Da naj se učimo na tujih napakah in z lastnim denarjem?
o mladinski prireditvi, kjer so publiki delili suhe češplje. Publika je prireditev navdušeno sprejela in vzklikala: »Bolje šljive, nego njive!«
o zasedanju frontne organizacije. »Mladim je treba odstopiti in zagotoviti odgovorna mesta. Imajo šole, znali bodo bolje,« je bilo geslo udeležencev med 70 in 80 letom starosti. Je že res, da imajo šole, nimajo pa AV hOJ-eve nagrade. Pa tudi po zasedanju ni bil noben stol izpraznjen.
da sredstev, združenih za investicije, ni moč uporabiti za obratne namene. Razen, če tega ne pogojujejo
Zasnežene smučine Cabra
Vesna Bleivveis
Mercatorjevi delavci na smučeh
Po zasneženih poteh in dobri dvenmi vožnji smo prispeli z avtobusi v Tršce pri Gabru na zelo lepo urejen parkirni prostor, kljub temu, da je preko noči zapadlo 70 cm novega snega.
7. zimska Mercatoriada, ki je bila 25. februarja letos v nam, Slovencem nekoliko neznanem smučišču v Tršču pri Čabru, se je kljub obilici novega snega dobro končala.
Približno 500 udeležencev zimske mercatoriade je že na poti spremljalo sneženje in bolj, ko so se približevali obronkom Gorskega Kotarja, debelejša je bila snežna odeja novozapadlega snega. Ta jo je tudi organizatorjem pošteno zagodla. V noči pred samo dirko, je smučišče in smučine za tek pokrilo kar 80 cm snega. To je od organizatorja, Nanosove temeljne organizacije Opskrba in pa krajevnega smučarskega kluba, predvsem pa komunalcev, terjalo skoraj nečloveške napore, da je dirka res tudi bila. Res ni šlo za FIS točke ali pa vsaj pokal »coca cole«, toda šlo je za prestiž kdo med nami in našimi organizacijami ima najbolje organiziran svoj »ski pool«. Rezultati, merjeni tako ali drugače, so pokazali, da Rožniku. še vedno pripada prvo mesto. Daleč za njim ni Mednarodna trgovina, čeprav je njena tekmovalka uporno trdila, da bi z njeno uvrstitvijo (čeprav na zadnje mesto v skupini) pokal za osvojeno tretje mesto še bolj blestel.
Meze so sestavljali skupino, ki je v en glas ugotovila, da so športna srečanja delavcev potrebna, da je potrebno gojiti in razvijati vse oblike in vrste dejavnosti, ki delavce združujejo in zbližujejo. Tudi zagotavljanje sredstev za te dejavnosti ne bi smelo biti in tudi najbrž ni problem v nobeni sredini, čeprav vsi tarnamo zaradi zategovanja pasu. Bili pa so tudi kritični in dejali, da se v organizacijah premalo pozornosti namenja organiziranim pripravam na igre, tako da je udeležba na njih bolj ali manj odvisna od navdušenja posameznikov in njihovih lastnih priprav in pripravljenosti. Zlasti na zimske igre, medtem ko je odziv na letne večji. »Ko je objavljeno, da se zbira ekipa za mercatoria-do,« je dejal Beno, »med delavci kar vrši in se vsi prijavljajo, ko pa je tik pred tekmo, pa komaj zbereš dovolj junakov ža ekipo. Res bi morali storiti več in organizirano razvijati športno - rekreacijsko dejavnost že v temeljnih organiza-
I
cijah. Vendar je to področje, ki le redkokdaj zanima »višje«. »Letos je zagodel sneg,« je dejala Marija Mezetova, »pa tudi do Cabra je kar daleč, zato je nabrž manj udeležencev oziroma tekmovalcev. Letne igre pa zimske po številu še daleč prekašajo. Ce bi imeli v organizacijah dobro urejeno in organizirano športno rekreativno dejavnost, bi predvsem v večjih organizacijah že sami lahko organizirali izbirne tekme in s tem precej prispevali h kvalitetnejšim dosežkom in olajšali marsikatero hudo uro organizatorjem, zlasti kadar so ti iz manjših krajev.«
Udeleženke iz Agrokombinata Karla Simonišek, Mihaela Činžar in Štefka Račič, ki so samo navijale za svoje sodelavce, pa so dejale podobno. »Organizirana športno rekreativna dejavnost je kar nekako ob strani in zanimanje zanjo se poveča le pred mercatoriadami. Bi pa kazalo mercatoriade obogatiti še s čim drugim. Saj smo velika organizacija Mercator in gotovo imamo med seboj delavce, ki se ukvarjajo z različnimi konjički. Eni fotografirajo, drugi slikajo, tretji rezkarijo, pišejo pesmi in prozo, drugi pa imajo spet čisto nenavadnega konjička. Ali niso
Blesk pokalov in kolajn kaj hitro potemni v naših sindikalnih vitrinah, doma pa se slej ko prej z njimi začno igrati otroci. Tekmovalcem, organizatorjem in drugim udeležencem pa ostanejo spomini na čisto drugačna medsebojna srečanja delavcev, na veselje ob uspehu enega od njih, na šaljivke in dobronamerne zbadljivke, ki spremljajo polžke. Sproščena, tudi nekoliko nenavadno zapeta pesem, prisrčni stiski rok, vzklikanje in navdušeno skandiranje duši tekme, Tugu Marinčku, je ob zaključku mercatoriade v Kulturnem domu v Čabru, poleg tekmovalnega dela dala občutek, da smo v Mercatorju ena družina ki športno prenese dobro in slabo, skratka, da si znamo seči v roke tudi drugače, kot ob neskončnih pregovarjanjih o tem kaj je skupno in kaj ne.
Takšen je bil pogled v sredini Gabra, lep, idiličen in tih je sprejel vsakega udeleženca zimske mercatoriade konec meseca februarja 1984.
Ob mercatoriadi smo navezali nekaj pogovorov z delavci z namenom, da nam povedo svoje mnenje o uvrstitvi tovrstnih manifestacij in o tem, kaj mislijo o povezovanju ter obveščanju delavcev. Pogovori so bili neformalni, nekako po načelu »beseda da besedo«. Zabeležili smo nekaj zanimivih misli, ob katerih bi se morali zamisliti poleg organizatorjev in prirediteljev raznih delavskih iger tudi najodgovornejši poslovodni in družbenopolitični delavci.
Pridružili smo se skupini delavcev Nanosa. Zdenka Štuha, Vida Kotoničar, Beno Mlakar in Marija
Mercator
Proga za veleslalom je bila odlično pripravljena, toda pred pričetkom tekmovanja so jo vsi tekmovalci s takozvanim »štamfanjem« ponovno utrdili.
mercatoriade odlična priložnost, da predstavimo tudi nekaj iz drugih dejavnosti, ne samo športnih.«
Zabeleženim razmišljanjem bi kazalo prisluhniti in morda v okviru KORŠ-a, ki je nosilec akcij športno rekreativne narave, oblikovati njegovo komisijo ali organ, ki bi skrbel za obogatitev iger.
Na koncu še beseda ali dve o sami organizaciji mercatoriade. Za dane razmere odlična, le z razglasitvijo rezultatov ni kazalo toliko odlašati, čeprav je ideja o biltenu, ki je izšel 4 ure po končanem tekmovanju, hvale vredna. In še misel, zapisana v biltenu:
»Vzpodbudno se lotimo vseh športnih in drugih srečanj, z njimi utemeljujemo naše medsebojne odnose. Bodimo prijatelji pošteni poslovni partnerji tudi takrat, ko bodo veleslalomska vrata postavljena zaprto in bo breme stabilizacije odpuščeno samo nekaterim.«
HOP-HOP
do naslednje
zimske mercatoriade.
hiiimi r Trn	
	
	
	
Mercator
VELESLALOM - ŽENSKE
SKUPI ISA »C«
1.	GROSMAN MARIJA, M-MT 21,02, 2. POTOČNIK META, M-MT 22,45, 3. PRAPROTNIK VIKA, M-Sadje zelenjava 25,75, 4. MICIČ JERICA, M-Vel. TOZD Grosist 27,38, 5. PAHOR MAFAL-DA, M-Nanos 28,17, 6. BOŽIČ NADA, Ž-Rožnik 30,26, 7. LIKAR MILENA, M-Rudar 43,70, 8. FILIPČIČ CILKA, M-Nanos 1.28,01,
li, da bo zimska Mercatoriada dne 1984 v TRSCU pri Gabru.
SKUPI hA >B«
1.	ŠKERL MARUŠA, M-DS+jt’ 20,42, 2. POLJANŠEK KATAMI
NA, M-KGZ Sora 22,65, 3. LAC JAN LIDIJA, M-Tehna 22.76,j MRAK MIRJAM, M-Tehna 23,1
5.	KAPUN ANICA M-Emba 25,«
6.	VIDIC SONJA, M-DS+IB 25.V
7.	ARBEITER SONJA, M-Ko^> tor 25,68, 8. PODLESNIK TE^ ZIJA, M-DS+IB 29.19, 9. 0)1
29,19, o-
NJEC IRENA, M-Vel. Grosi5 29,31, 10. NEMEC VERA, M-#?? ditor 30,47, 11. PEKLENK ^ RUŠA M-DS-IB 30,67, 12. LAJ,, VEC MARIJA, MIP 33,85, 13- ^ POVŠEK EMILIJANA, M-KoT« tor 34,98, 14. ŠEME MARIJA,! Rožnik 41,38, 15. LAMOVS^ IRENA, M-Rožnik 42,55, 16. MENČIČ VIDA, M-KGZ So> 55,82, 17. Kussel KATARINA,iV Nanos 1,14.71,
SKUPI NA »A«	ju b
1.	KOŠIR ANKA, M-Rož^ j, 18,05, 2. ŠEGA MOJCA, M!., 2 Cerknica 18,15, 3. SMERDU N* ^ NA, M-KZ Cerknica 18,43, 4. iV RIC KSENIJA, M-MT 19.89’nJ. GRDODOLNIK ERMINA, ! 2, KGZ Sora 20,32, 6. RUPERT ^, ji BINA, M-KGZ Sora 20,84, 7. N! V ŠEK ZVONKA, M-KGZ ^ h
21,13,	8. POŽUN VIDA, M-Ro^, u 21,40, 9. ERŽEN LAURA, M'*! n dar 21,44, 10. NOVAK META-! ^ Agrokom. 22,09, 11. MEZE MA! 4 JA, M-Nanos 22,25, 12. KOP! v ALENKA, M-Rožnik 22,84, L ČERNILOGAR VOJKA, M-Ru! Q 23,30,14. MIVŠEK KRISTINAJ
, 1(
30
V!
Skozi zasneženo vasico, očiščeno na novo zapadlega snega se je kolona več sto te** 01’ cev pomikala na tekmovališče.

se s toplo enolončnico je bilo za marsikaterega tekmovalca, ki je moral v
fesora 24,01, 15. HRUŠEVAR
M-Kmet. kom. Sev. 16. ZADNIKAR LILIJANA, kS^žruk 25,24, 17. BENEDIČIČ M-KGZ Sora 25,61, 18. 25^JAR FRIDA, M-KZ Logatec }(’a- 19. ERMAN MOJCA, M-k Sev. 25,84, 20. ZABUKO-5 %LLiLI, M-DS+IB 27,69, 21. Z C^LAN POLONA, M-KZ Loga-
V	’68’ 22- MURN LJUBICA, r! Nirs'Standard 28,75, 23. TOMA-j MASAŽA, MIP 29,66, 24. ROŽEJ 13 « č M-Rožnik 32,54, 25. MI-Z ^VČIČ IVANKA, M-AK 37,03,
V	QtnPPDAKAR MARICA, M-Vel. Iu \lst 37,47, 27. PRELC ŠTEF-
Tehna 41,70, 28. SUKOVlC ^	M-V-Standard 47,17, 29.
3q 1L1N ASTI, M-Rudar 51,47, Hoi lNKOVEC KRISTINA, M-1.07,73,
SLALOM-MOŠKI
na »d«
l?97ARKO DUŠAN M-Nanos 19,34’ 2- TENZE IVOR M-Tehna BIZJAK FERDINAND, ^ 21,38,4. REPIC JANKO, M-V-g'1.49, 5. IGLIČAR RAJKO, M-r°sist 26,00,
ClfS^SlR ANTON 25,57, 2. KAV-
ANTON, M-Agrokombinat 28,94,
5.	OŠLOVNIK VLADO, M-KK Sevnica 28,77, 6. ŠKERLAVAJ PETER, M-Tehna 29,03, 7. KAN-DUS MATJAŽ, M-Emba 29,58, 8. JUVAN MAKS, M-Rožnik 29,68,
9.	ZADNIK JOŽE, M-Sadje zelenjava 31,38, 10. PARA VINJA DUŠAN, M-MT 31,97, 11. NAGLIC ALOJZ, M-Trgopromet 32,03, 12. MERZDOVNIK BOJAN, M-Sadje zelenjava 32,19, 13. VRABIČ ANDREJ, M-IP 32,27, 14. CEPEC LOJZE, M-Grosist 32,34, 15, POD-BEČAJ MIRO, M-Agrokombinat 32,84,	16. ŠIPEK MITJA, M-
DS+IB 32,91, 17. MEDVED MIHA, M-C Grosist 33,09, 18. LOGAR METOD, M-konditor 33,11, 19. ŠOŠTARIČ VLADO, M-Nanos 33,30, 20.MENART PETER, M-MT 33,41, 21. STREHOVEC FRANC, M-MT 33,74, 22. DEBELJAK JOŽE, M-Sadje zelenjava 33,93, 23. ROŽMAN IVAN, M-Agrokombinat 34,38, 24. ARH JOŽE, M-Agrokombinat 34,71,	25. STEPIH
FRANC, M-IP 34,67, 26. RIHTER MILAN, M-KK SEVNICA 34,78, 27. VENCELJ ANTON, M-Pekar-na 35,35, 28,ZORC ANTON, M-Sadje zelenjava 35,36, 29. ALIČ FRANC, M-DS+IB 36,42,	30.
KRAJNIK MARIJAN, M-V TMI 36,83, 31. SANABOR DARKO, M-Nanos 37,52, 32. GARBAJS MITJA, M-DS+IB 37,52, 33. CERJAK BLAž, M-Agrokombinat 37,56, 34. CUCEK MARTIN, M-Potrošnik 37,73, 35. GLEN ANDREJ, M-Sadje zelenjava 38,06, 36. ZEGA MITJA, M-DS+IB 39,07, 37. LOVRENČIČ JOŽE, M-IP 3.9,13, 38. RUTAR LJUBOMIR, M-Nanos 39,40, 39. TEPINA BORUT, M-MT 39,49, 40. KOTAR FRANC, M-Agrokombinat 39,60, 41. GOTOV-LJAN FRANC, M-IP 39,63, 42. GORENC FRANC, M-Agrokom-binat 39,67, 43. HRIBAR JOŽE, M-Rožnik 40,10, 44. PAPIČ LOJZE, M-Tehna 40,25, 45. TRDlC STANE, M-DS+IB 40,95, 46. ŽNIDARŠIČ FRANC, M-Nanos 41,52, 47. IRT IVAN, M-Trgopromet 41,57, 48. COP JADRAN, M-Nanos 42,12, 49. GROS UROŠ, M-Konditor 42,48, 50. LAMOVŠEK DAVORIN, M-MT 42,66, 51. MEV-LJA SLAVKO, M-Nanos 43,91, 52. VRHOVEC TOMAŽ, M-Nanos 44,00, 53. BRICELJ IVAN, M-Na-nos 44,72, 54. KRIVEC FRANC, M-Sadje zelenjava 44,94,	55.
KRANJC MIRO, M-DS+IB 45,07, 56. ZOR BOJAN, M-Sadje zelenjava 52,41, 57. ZIMA MATJAŽ, M-MT 1.02,25, 58. BENClC MARCELO, M-Trgoauto 1.07,84, 59. MER-ZELJ PETER, M-Sadje zelenjava 1.21,72
*0Rt£ANe, M-Konditor 28,52, 3. T\ 4. pfi^C DUŠAN, M-Tehna 28,60, <8,92uSLAR PETER, M-Rožnik Sc ’ ^ Rot FRANC, M-KZ Cer-Sot ’15, 6- kotole IVAN,M-SVrT^hinat 29,25, 7. TOMORI M-Tehna 30,71, 8. ŠTU-SlUpRANC, M-Rožnik 30,98, 9. S pRfC JOŽE, M-Emba 31,35, i ER STANE, M-DS+IB Agro! U. ŽUGIC ANDREJ, M-^Kp^hmat 33,00, 12. PRVIN-^Ulo ANC, M-DS+IB 33,25, 13. b’93 Y„MlLAN> m-kz Cerknica SžtS* 1*- POVHE LJUDVIK, M-5?'Ro£?,3’"’ 15. HREN LUDVIK, JS, T^k 34,15, 16. BAJC BRAN-i ITrokombinat 34,74, 17. 8' Rtt*tIK JANEZ, M-IP 38,35, ISe icfr^ JANEZ, M-Emba KUSSEL HERMAN, M-a>Roživi 9’ 20- REMŠAK DANE, ^Oj^k 41,97,	21. TRČEK
M-DS+IB 1.04,00
nY5°- 2 MARKO, M-DS+IB LAUTAR ANTUN, M-Na-
,o’	3- Marinček tugo,
28,68, 4. FELICIJAN
Med tekmovanjem so nekateri nevešči tekmovalci morali v globoki sneg. Seveda so pri tem nastale poškodbe kot pri tej tekmovalki, ki ji nudi dežurni zdravnik prvo pomoč.
Za vsako skupino tekmovalk in tekmovalcev so na lepih panojih takoj po vožnji sporočili rezultate. Tako je vsak tekmovalec lahko spremljal svojo uvrstitev do konca tekmovanja.
SKUPI hA »A«
1.	JURCA FRANC, M-GKZ Sora 26,38, 2. TRPIN MATJAŽ, M-GKZ 26,38, 3. ŠEMROV MIRKO, M-KZ Logatec 27,00, 4. PAVLIC SLAVKO, M-KZ Cerknica 27,02, 5. ERMAN STANE, M-KK Sevnica 28,38, 6. LUKMAN MARKO, M-GKZ Sora 28,53, 7. BORlC ZDENKO, M-Rožnik 28,63, 8.. FAJDIGA TONE, M-Rožnik 28,96, 9. KOKELJ ANTON, M-GKZ Sora 29,10, 10. BRATOŽ SREČKO, M-Rudar'29,22, 11. SIMŠIČ MILAN, M-Nanos 29,37,	12. RUDOLF
MARJAN, M-KZ Cerknica 29,70,
13.	TRATAR ANTON, M-MT
30.09,	14. CUŠ ROMAN, M-Potroš-nik 30,27, 15. BUKOVNIK PETER, M-Rožnik 30,75, 16. TROHA MILAN, M-Nanos 31,12, 17. MERLAK ANDREJ, M-KZ Logatec
31.14,	18. LUKAN JANEZ, M-GKZ Sora 31,18, 19. HROVAT JANEZ, M-IP 31,20, 20. KODRIČ ROMAN, M-AK Krško 31,24, 21. RUPNIK FRANC, M-KZ Logatec 31,60, 22. MOŽINA FRANC, M-KZ Logatec 31,90, 23. TOMŠIČ NIKO, M-V. Standard 31,93, 24. ROBIČ SANDI, M-Tehna 32,28, 25. Čebular mitja, M-Emba 32,99, 26. LUKAN TONE, M-GKZ Sora 33,27, 27. KRANJC MIRAN, M-IP 33,33, 28. GORJUP SAMO, M-IP 33,36, 29. MRAK ROMAN, DS+IB 34,21, 30. UMEK BRANE, M-V-TMI 35,19, 31. KRŽIŠNIK FRANCI, M-KZ Sora 35,33, 32. SMLATIC MARKO, M-TMI 35,35, 33. DAMIŠ ANTON, M. Potrošnik 35,78, 34. KRANJČEVIČ JOŽE, M-Agrokombinat 36,77, 35. HRA-STOVŠEK JANKO, M-Agrokombinat 36,98, 36. ROT STANKO, M-KZ Cerknica 37,62, 37. RUS RAJKO, M-Trgopromet 37,91, 38. ZOREC MARJAN, M-Potrošnik
38.09,	39. GANTAR JANEZ, M-KZ Logatec 38,32, 40 BOZLAJ SREČO, M-V Grosist 38,36, 41. SLABE BRANKO, M-KZ Logatec
39.15,	42. KOTNJEK BRANE, M-
Trgopromet 39,51, 43. ZEMLJAK RATKO, M-IP 39,64, 44. PORE-BER ALOJZ, M-Konditor 39,79, 45. MRAK ZDRAVKO, M-Kondi-tor 39,97, 46. MARTINČIČ MILAN, M-Konditor 40,89, 47. FALE ZVONKO, M-Rožnik 41,10, 48. SLABE SILVO, M-KZ Logatec 41,70, 49. BEŠTER ANTON, M-Rožnik 44,13, 50. KOSTANEC BOJAN, M-Rožnik 44,71, 51. NARA-GLAV VILI, M-AK Krško 46,78, 52. TOMAZIN JOŽE, M-KZ Logatec 47,13, 53. PLESNIČAR DARK), M-Rožnik 47,35, 54. SIMONČIČ GREGA, DS+IB 47,39, 55. PETKOVŠEK RADO, M-KZ Logatec 48,74, 56. GOSTIC BORIS, M-Sadje zelenjava 55,32,	57.
BREČKO CIRIL, M-KZ Cerknica 55,80, 58. TROPE SREČKO, M-Trgopromet 58,23, 59. ŠKRJANC IVAN, M-Rožnik 58,94, 60. ŠABlC EMIL, M-V Grosist 1.05,07, 61. MALC JOŽE, M-Nanos 1.09,39, 62. VIRC MILAN, M-V Standard 1.11,63, 63. PIJETLOVIC ŽELJKO, M-Sadje zelenjava 1.32,47
TEKI NA SMUČEH ZA ŽENSKE
SKUPINA »C«
1.	GROSMAN MARIJA, M-MT 10.31,19, 2, STRAŠEK MARINKA, M-Emba 10.34,91, 3. PRIMOŽIČ IDA, M-Rožnik 12.16,86, 4. GANTAR MARIJA, M-Sora 14,27,34.
SKUPINA »B«
1,	KAVClC MARIJA, M-DS+IB
8.15,33, 2. LOGAR MILENA, M-Rožnik 9.53,84, 3. KAVClC MAJDA, M-Sora 10.27,02, 4. OTONIČAR VIDA, M-Nanos 12.45,27, 5. ŠČUKA ZDENKA, M-Nanos 12.59,08.
SKUPINA »A«
1. BRENClC IVANKA, M-Rožnik 8.35,78, 2. MLAKAR NEVENKA, M-KZ Cerknica 9.40,74, 3. MLAKAR MARIJA, M-KZ Cerknica 10.02,20,	4.	KANDARE
BRANKA, M-KZ Cerknica 10.37,46
TEKI ZA MOŠKE
SKUPINA »C«
1. STERLE JOŽE, M-KZ Cerknica 13.56,52,	2.	TAVŽELJ
STANKO, M-KZ Cerknica 14.46,44, 3. KANDARE FRANC. M-KZ Cerknica 16.12,94, 4. MIHELIČ JOŽE, M-Emba 17.04,22, 5. GLAVNIK RENE, M-IP 18.30,16,
6.	PLANINC ERNEST, M-MT
20.37,11,7. Čebular leon, m-
Tehna 21.29,27, 8. BIZJAK FERDINAND, M-MT 24,28,50 9. ŠTU-LAR FRANC, M-Rožnik 24.30,81
SKUPI hA »B <
1. STREHOVEC FRANC, M-MT 15.35,06, 2. VUGA EMIL, M-Na-nos 16,17,22, 3. PONIKVAR RAJ-. KO, M-KZ Cerknica 16.54,33, 4.
DEBELJAK DARKO, M-V Grosist 17.55,02, 5. LAUTAR ANTUN, M-Nanos 18.00,72,	6. KOTAR
FRANC,	M-Agrokombinat
18.01,79, 7. JARC MIRKO, M-Grosist 18.19,09, 8. KANDUS MATJAŽ, M-Emba 18.44,38, 9. MENARD PETER, M-MT 19.08,45,10. JUVAN MAKS, M-Rožnik 19.39,09
SKUPINA »A«
1. KANDARE TOMAŽ, M-KZ Cerknica 12.34,92, 2. ŠKERBEC JANEZ, M-KZ Cerknica 13.09,50, 3. FEČUR ANDREJ, M-KZ Logatec 13.18,91, 4. KANDARE DARKO, M-KZ Cerknica 13.46,56, 5. KANDARE PETER, M-KZ Cerknica 13.50,00, 6. RAVŠELJ VOJKO, M-Nanos 14,39,55, 7. PAJNTAR MARKO, M-Rudar 15.48,78,
8.	MIHELČIČ IZTOK, M-Trgopro-met 15.58,97, 9. HRIBAR IVO, M-Nanos 16.04,68, 10. TRDIN DRAGO, M-KZ Logatec 16.21,34, 11. DAMIŠ ANTUN, M-Potrošnik 16.33,50, 12. KORDIŠ ANDREJ, M-Nanos 16.41,11, 13. SKVARČA STANE, M-KZ Sora 16.43,84, 14. Puntar Slavko, M-Nanos 16.49,83, 15. KRPIC MILAN, M-Trgopromet 17.19,38, 16. MRAK ROMAN, M-DS+IB 17.50,86, 17. ZOREC MARIJAN, M-Potrošnik 21.06,28, 18. JECMENJAK STJEPAN, M-Agrokombinat 22.14,49, 19. GOR-ŠIČ DRAGO, M-Agrokombinat 22.49,65, 20. KRAVANJA LJUBO, M-Trgopromet 22.58,15.
Ob prijetnem toda odgovornem kramljanju se je prireditveni kader odločil, da se tekmovanje prične ob 10.30. Z odlašanjem bi se verjetno pri tolikšnem številu tekmovalcev tekmovanje zavleklo pozno v večerne ure.
Toplo naročje po naporni dirki je bilo vabljivejše od požirka »močnega«
Mercatorjevi delavci na smučeh
VELESLALOM MOŠKI, EKIPNO
1.	M Nanos	50
2.	MTehna	45
3.	M Rožnik	42
4.	MDS+IB	31
5.	M-GKZ Sora	25
6.	M-MT	24
7.	M-KZ Cerknica	23
8.	-9. M-KK Sevnica	22
8.	-9. M-Agrbkombinat	-22
10.	M-Konditor	20
11.	M-Emba	16
12.	M-KZ Logatec	15
13.	M-V-Grosist -	13
14.	M-Sadje zelenjava	7
15.	M-Rudar	6
16.	M-V-Trgopromet	5
17.	-18. M-IP	2
17.-18. M-Potrošnik	2
VELESLALOM ŽENSKE, EKIPNO
1.	M Rožnik	37
2.	M-MT	37
3.	M-KGZ Sora	31
4.	M-DS+IB	25
5.	M-KK Sevnica	20
6.	M-V-Grosist	19
7.	-8. M-Rudar	16
7.-8. M-Nanos	16
9.	-10. M-Tehna	15
9.-10. M-Sadje zelenjava	15
11.	M-Emba	11
12.	M-Konditor	9
13.	M-Agrokombinat	6
14.	M-IP	4
15.	M-KK Sevnica	1
Ob 14.30 se je pričelo težko pričakovano tekmovanje v tekih. Vreme se je izboljšalo in vse se je končalo v pravem času ob velikem številu gledalce v-na vi jačev, katerim gre posebna pohvala za nenehno in tovariško navijanje.
TEKI, MOŠKI EKIPNO
1.	M-KZ Cerknica
2.	M-MT
3.	M-Nanos
4.	M-Emba
5.	M-KZ Logatec
6.	M-Rožnik
7.	M-V-Grosist
8.	M-IP
•9. M-Agrokombinat
10.-11. M-Tehna
10.-11. M-Rudar
12.	M-Trgopromet
13.	M-Potrošnik
14.	M-KGZ Sora
TEKI ŽENSKE, EKIPNO
1.	M-Rožnik
2.	M-KGZ Sora
3.	-4. M-DS+IB
4.	3.-4. M-MT •
5.	-6. M-KZ Cerknica 5.-6. M-Emba
7. M-Nanos
KONČNI SKUPNI VRSTNI RED
1.	M-Rožnik
2.	M-KZ Cerknica
3.	M-MT
4.	M-Nanos
5.	M-KGZ Sora
6.	M-DS+IB
7.	M-Tehna
8.	M-Emba
9.	M-V-Grosist
10.	M-Agrokombinat
11.	M-Rudar
12.	M-KZ Logatec
13.	M-Konditor
14.	M-KK Sevnica
15.	M Sadje zelenjava
16.	M-IP
17.	M-V-Trgopromet
18.	M-Potrošnik
Točke je prejelo 18 OZD od skupno 23, kolikor jih je sodelovalo.
V domu kulture 43. Istrske divizije pa se je odvijal ves kulturni in tekmovalni program ^ razglasitvi in podelitvi medalj.
8. Agroski
Tugo Marinček
Smučarji sozda Mercator pohrali medalje

Hmezad Žalec je v sodelovanju s smučarskim klubom Velenje organiziral tekmovanje delavcev v kmetijski dejavnosti v veleslalomu. Tekmovanje AGROSKI je bilo 23. marca na Golteh.
Veliki zmagovalec tekme je ekipa sozda Mercator, ki je pobrala večino medalj, a ostala brez ekipnega pokala, ker v posameznih skupinah ni imela po treh uvrščenih tekmovalcev. Tekmovanje smo vzeli zgolj kot tekmovalni izziv, zato za pokalom nismo preveč žalovali.
Uvrstitve:
ženske do 30 let - 2 mesto Košir Anka
ženske nad 30 let - 2. mesto Če-mažar Marinka 5. mesto Škerlj Maruša
11.	mesto Poljanšek Katarina moški do 30 let - 1. mesto Košir
Tonček
5. mesto Trpin Matjaž 7. mesto Jurca Franc moški nad 30 let - 1. mesto Marko Bokal
5. mesto Marinček Tugo
12.	mesto Kranjc Rafko
moški nad 40 let - 1. mesto ^ šir Anton	b
2.	mesto Pušlar Peter	^
3.	mesto Bohinc Dušan	^
Teki
ženske do 30 let - 3. mesto Brel1 čič Ivanka	^
ženske nad 30 let - 1. mesto K3 čič Marija	V
5.	mesto Logar Milena
6.	mesto Kavčič Majda
moški do 35 let - 4. mesto 2°r^
Ivan	»ran-
moški nad 35 let - 4. mesto N ^
k
^ k
dare Franc 6. mesto Strle Jože
pripravljeno. Podpisi in foto: Kancijan HVASTIJA
Sergej Patemost
Konstituiranje konference
sindikata M-Nanosa •
-
30. januarja 1984 je bila v sejni sobi na sedežu DS v Postojni prva seja konference sindikata M-Na-^osa z namenom, da se organ konstituira. Na konfe-^nci so delegati vseh tozdov najprej poslušali poro-j Jlo dosedanje predsednice konference Irene Jurca o ^lu konference v obdobju 1982-83.
Sledila je razprava po poročilu, - sodelovanje pri izpolnjevanju ! Prejeti pa so bili naslednji sklepi:	planov na vseh področjih
j 1- sprejme se poročilo o delova- - krepitev vzajemnosti | JP konference sindikata OOS za - večja solidarnost delavcev “dobje 1982-83.	tozdov in med tozdi samimi
j .. konferenca mora povečati ak- - prizadevanja za ustavitev upa- slu . racionalizacije, prilagoditev ij^ost še na naslednjih področ- danja življenjskega standarda za- novim razmeram.
poslenih	Konferenca je sprejela tudi de-
-	koncentracija služb s prenosom opravil na DS
-	izkoristiti vse notranje rezerve
Nanosove
vesti
- boljša organizacija dela v smi-
:o-
jj^seženi rezultati poslovanja M-^Hosa v letu 1983
'v č"
^ Žiberna
fad pričakovanji
tl' T T
5 (j^Poštevajc pogoje poslovanja trgovine in gospo-£ stya v letu 1983 ter pomanjkanje lastnih virov za ^ čj?*Van3e osnovnih in obratnih sredstev lahko re-da so rezultati, ki smo jih dosegli v letu 1983, ^ Pričakovanimi.
Ovijamo, da razlika v ceni K^jene marže) še naprej pa-®r0sk.f ° v maloprodaji kot tudi v 1^nih tozdih. V letu 1983 je kr.ju v trgovinskih tozdih Merca-J^sa za 0,32%.
^ obseg prodaje trgovske-vfa se je, upoštevaje zvišanje Po, ^jJ^govini na debelo in drob-| Posie^arhšal za skoraj 10%, kar je |Pega r!Ca Padanja realnega oseb-IjPočj . °hodka ter s tem kupne pOČ °bčasnega pomanjkanja t Prehrambenega blaga na %r
Pr0(lsKSti.Za Posojila so v letu 1983 jlv^eiie ^ s^ora’ orocentov
skoraj 25 procentov dohodka Mercator-
ie ^1.8 procentov več > etorn 'rpfklem letu. V primerjavi P^acii i982 so se zvišale za 121%, vi Pok?0rnanikanja lastnih virov Srec/^anie osnovnih in obrat-06 bo ?stev in s tem stalne potre-^atkc
^i
t, -ujv. Poročnih posojilih ter T!čania obrestne mere 12 ^ v v letu 1982 na 30 oz. K^a ol-^jkem letu.
°bitev nekaterih vrst v trgp. 6nega in neprehrambe-% f^kega blaga smo se tudi srečevali z vse večimi
težnjami proizvajalcev po plačevanju blaga vnaprej ter združevanju oziroma sovlaganju sredstev, kar je vplivalo na povečanje posojil in s tem obresti.
Kljub vsem naštetim negativnim vplivom smo v letu 1983 dosegli boljše rezultate kot v preteklem letu. Analize nam kažejo, da so tozdi v letu 1983 v glavnem držali usmeritve oziroma da so ukrepali za izboljšanje storilnosti, gospodarnosti in donosnosti, kar se odraža pri rasti materialnih stroškov, osebnih dohodkih, zmanjševanju števila zaposlenih, hitrejšemu obračanju zalog trgovskega blaga itd.
Zaradi zmanjšanja števila zaposlenih v Nanosu v letu 1983 za 1,1% oziroma 44 zaposlenih, in precejšnjega povečanja fizičnega obsega proizvodnje v tozdu TMI, se je fizična produktivnost na ravni Nanosa, gledana skozi dohodek na zaposlenega, izboljšala za 5,2%.
Gospodarnost poslovanja se je v delovni organizaciji kot celoti izboljšala le za 0,4%, kljub zaostajanju rasti materialnih stroškov za rastjo celotnega prihodka (v tozdih trgovinskih dejavnosti), ker
predstavlja nabavna vrednost prodajnega trgovskega blaga v porabljenih sredstvih se s padanjem razlike v ceni še povečuje.
Na boljše rezultate poslovanja v letu 1983 v primerjavi s preteklim, primerjalnim obdobjem je najmočnejše vplivala večja donosnost poslovanja. Donosnost poslovanja, gledana skozi dohodek, v primerjavi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi pa se je v letu dni izboljšala za 15% (od leta 1977 dalje se je vsako leto zmanjševala). Povprečno angažirana poslovna sredstva so v letu 1983 naraščala za več ko 40% počasneje od rasti dohodka, ker v letu 1983 nismo vlagali v nove večje maloprodajne in skladiščne zmogljivosti, poleg tega pa so tudi zaloge trgovskega blaga naraščale precej počasneje od rasti prodaje, tako da so se zaloge v vrednosti 900 milijonov din obrnile v letu 1983 1,3 krat več kot v preteklem letu.
Lahko bi rekli, da smo v preteklem letu dosegli boljše rezultate poslovanja tudi na račun nizkih osebnih dohodkov. Osebni dohodki so naraščali 47% počasneje od rasti dohodka. Povprečni čisti osebni dohodek na zaposlenega je znašal v letu 1983 15.035 din, kar je 26,4% več kot preteklem letu. upoštevaje dvig življenjskih stroškov so se osebni dohodki v Nanosu zmanjšali v letu dni realno za 10%. V primerjavi z doseženimi v SRS in gospodarstvu SRS zaostajamo za skoraj 20%, za trgovino SRS pa za dobrih 15%.
V letošnjem letu ne moremo pričakovati, da bi se pogoji poslovanja trgovine izboljšali in da bi zaradi tega dosegli boljše rezultate poslovanja, pač pa moramo še nadalje težiti k izvajanju ukrepov, ki smo jih sprejeli in delno izvajali že v letu 1983.
lovno usmeritev za prihodnje mandatno obdobje in Pravila o organizaciji in delovanju konference OO ZS Nanosa.
Formalno je konferenca sprejela tudi sklep o razrešitvi dosedanjih članov konference sindikata, ki jim je potekel mandat, in nato prešla h konstituiranju nove konference.
Za predsednika konference sindikata M-Nanosa za naslednje dveletno obdobje je bil izvoljen Anton Arko, vodja blagovnice v Cerknici, tozda Trgovina Rakek, katerega so poprej kot kandidata za predsednika potrdile vse osnovne organizacije sindikata Nanosa.
Za namestnico predsednika je bila izvoljena dosedanja predsednica Irena Jurca, referentka za splošne zadeve v tozdu Izbira Postojna. Konferenca je izvolila še dva delegata v koordinacijski odbor sindikata sozda Mercator Ljubljana in sicer:
1.	Mata Šoljiča, sekretarja v tozdu TMI Postojna - za dejavnost industrije,
2.	Jožka Veseliča, sekretarja tozda Preskrba Portorož - za dejavnost trgovine na debelo in drobno.
Na koncu je konferenca sprejela še naslednji sklep: Konferenca daje pobudo, da tozdi Izbira Postojna, Grosist Postojna, Trgovina Ra-
Nanosove
vesti
kek in DS SS prispevajo denarna sredstva iz sklada skupne porabe v sorazmerju s svojimi finančnimi možnostmi za nakup aparata Eho-snografa, ki ga nujno potrebuje Bolnišnica za ženske bolezni in porodništvo v Postojni.
Sergej Patemost
Pravnik svetuje
Kdaj je tozd oziroma delovna skupnost odškodninsko odgovorna delavcu, kise je poškodoval pri delu?
Po določbi 208. člena Zakona o združenem delu ima delavec, ki utrpi škodo pri delu v zvezi z delom, pravico zahtevati od TOZD ali delovne skupnosti skupnih služb odškodnino po splošnih načelih o odškodninski odgovornosti. Če pride do škode na samem delu, je zadeva zelo jasna. Problemi pa se včasih pojavijo pri škodah, ki nastanejo v »zvezi z delom«.
S pojmom »vzvezi z delom« je opredeljena delavčeva aktivnost, brez katere ni mogoč delovni proces. Med take aktivnosti štejeta tudi prihod na delo in odhod z dela.
Tudi statut Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji določa, da gre za nesrečo pri delu tudi tedaj, če se je delavec poškodoval na redni poti od stanovanja do delovnega kraja in nazaj.
Iz tega sledi, da mora biti aktivnost tesno povezana z delom, da bi lahko prizadeti zahteval odškodnino od tozda.
Ali ima delavec, ki odide na odslužitev oziroma doslužitev vojaškega roka, pravico do vrnitve v matično organizacijo?
Delavec, ki odide na odslužitev oziroma doslužitev vojaškega roka, ima pravico, da se vrne na delo v isto temeljno organizacijo v roku 30 dni po odslužitvi oziroma doslužitvi ali drugem zakonitem prenehanju vojaške obveznosti.
Rok 30 dni začne teči s prvim naslednjim dnem, ko je delavec zdravstveno sposoben za nastop dela.
Iz tega določila sledi, da ima delavec pravico do vrnitve na delo v 30 dneh vselej, ko je bil na zakonit način odpuščen iz JLA, čeprav je bil odpuščen predčasno.
Udeleženci strokovne ekskurzije pred nakupovalnim centrom Migrosa v Rheinparku, ki ima v svojem sestavu preko 60 manjših in vetjih trgovin. Več o obisku v Švici na strani 12 (Foto: Patemost)
Nanosove
vesti
Direktor nakupovalnega centra Migrosa v Rheinparku v njihovi sejni dvorani razlaga udeležencem organizacijo in poslovanje firme Migros.
Da med potjo ne bi trpeli lakote, so se udeleženci oskrbeli z domačimi prehrambnimi izdelki. (Vse Patemost)
Strokovna ekskurzija delavcev M-Nanosa
Sergej Patemost
Pri Migrosu v Švici
V organizaciji Emone-Globtura se je 31 delavcev Mercator-Nanosa udeležilo strokovne ekskurzije z obiskom firme Migros v Švici. To ‘je ena naj večjih in
najbolj organiziranih trgovskih organizacij, ki imajo v	----1
svojem sestavu Maloprodajo, grosiranje in proizvod- “a«°5fe°n2,‘f “dov!*°tevku^ njo.
vrsto vprašanj, na katera so odgovorili, kakor sledi:
V primerjavi z ogromnim prometom, ki je znašal v letu 1983 65 milijonov frankov, imajo v tem nakupovalnem centru le 200 zaposlenih, pri tem v administraciji le 4 delavce.
Za preprečevanje kraje v trgovinah imajo na centrali posebno skupino detektivov, ki občasno obiskujejo trgovine in ugotavljajo morebitne kraje. Ta način je po njihovem mnenju boljši kot televizijske kamere.
So konkurenčni ostalim močnim trgovskim hišam predvsem zaradi tega, ker prodajajo dobro
Po končanem strokovnem P°
Ijajo sledi premestitev. Sicer pa	Končanem siroKovneiu.^
gledajo na to, da ima blagajničar- svetu smo si izletniki ogledak v;.; ka poleg strokovnih sposobnosti prodajni center in opravili ose d tudi moralne vrline. Za svoje delo nakupe.
Tesne stike je pred nami navezala že Emona iz Ljubljane, ki je poslala v Švico deset takih skupin. Glede na to, da ima tudi Mercator podobno organizacijo, je obisk zelo dobrodošel našim poslovodjem, ki so se udeležili ekskurzije.
v nedeljo, 26. 2. 1984 smo odpotovali iz Postojne proti Sežani. Na meji v Fernetičih smo doživeli pravo razočaranje. Čakati smo morali kar 3 ure, da so cariniki opravili svoje dolžnosti. Povedati moramo, da so vsakemu udeležencu podrobno pregledali prtljago, nato pa opravili še osebni pregled, predvsem dosledni so bili pri udeleženkah našega izleta.
Iz Fernetičev smo nadaljevali pot preko Verone, Milana do švicarske meje v Chiassu. Tu smo se za kratek čas ustavili, nakar smo prevozih prelaz Bernardino in pred mestom Churom prvikrat malicali. Popoldne smo prispeh v St. Gallen, kjer smo prenočili.
Naslednji dan smo se ob 8. uri odpeljali v kraj St. Margrethna ob Bodenskem jezeru, kjer smo si točno ob 9. uri, kot je bilo dogo-
vorjeno z vodstvom nakupovalnega centra Migros - Reinpark, najprej ogledati ta center, nato pa opravili strokovne razgovore z vodstvom centra.
Ogledali smo si najprej pomožne prostore: kuhinjo, katere zmogljivost je 1600 obrokov, slaščičarno s pekarno in skladiščne prostore, ki hkrati služijo tudi za zaklonišče. Celotni nakupovalni center
je poštenost in zadovoljitev kupca. Na vsaki njihovi konzervi ali proizvodu sta datum proizvodnje in rok trajanja.
Na celotnem območju Švice pokriva Migros 13,5% vse maloprodajne mreže.
dobi blagajničarka okrog 50 frankov več kot prodajalka.
Za vse blago, ki ga Migros prodaja, velja načelo, da je lahko na zalogi le 26 dni.
Zelo veliko izgubo povzročajo kraje. Te predstavljajo približno 0,5% od prometa.
Glede na to, da v njihov nakupovalni center prihaja veliko tujcev, je tudi odstotek kraje velik.
Po njihovih analizah je sestava storilcev raznolika. Dejstvo je, da ne kradejo iz potrebe, in to le dražje predmete. Če osebo zalotijo pri kraji, mora plačati blago in denarno kazen 50 frankov. Poleg tega pa ga prijavijo sodniku, ki mu izreče prvič denarno kazen 150 frankov.
Če krade delavec, zaposlen v trgovini, ga takoj odpustijo, isto-
Odpeljali smo se do glavn^
.............'S** |
mesta kneževine Lichtenstein duza in prenočili v bliž11 Schanu.	jii
iial> ^
Naslednji dan smo se odp^L ^ proti domu; najprej skozi 14.5 * n dolg predor Arlberg do Innbr, ^ ka. Po krajšem postanku inna^. ^ io nadaljevali pot preko slo ^ »Evropskega mostu« do Pr^0 ^
smo
ga »Evropskega mostu« au f- 0 za Brener in skozi Bolzano Verone v poznih urah pon°v j fe prispeli na našo državno mejo ^	\
Fernetičih. Tokrat so cariniki s je delo opravili v rekordnem
brez posebnih problemov, tako smo se dobro razpoloženi odp6 H proti domu.
Splošno mnenje udeležence^, -fjl
dajne mreže.	govnu, ga tauuj	da smo veliko pridobih s tem .p
Migros pomeni maloprodajo in časno pa ga prijavijo sodišču. Na kovnim potovanjem, saj smo vi ^ Ut,
grosiranje. V svojem sestavu ima leto imajo povprečno le en tak pri- li in slišali ogromno stvari, ^	^
,	, ■—=----1-:~ i.j---doma ne bi mogli videti.	'h
ima 25.000 m2 površine, od tega
samo market 4000 m2.
Po ogledu smo imeli v njihovi sejni sobi daljši razgovor z odgovornimi delavci Migrosa.
Najprej nam je njihov direktor
tudi proizvodnjo, ki proizvaja vse, kar Migros prodaja. Tako imajo tovarne čokolade, sokov, konzerv, pralnih praškov itd. So dobro organizirani predvsem zato, ker jih je v začetku konkurenca bojkotirala in jih prisilila k dobremu poslovanju. Za primer naj navedemo, da imajo svojo proizvodnjo cvetlic, ki jih dnevno dobavljajo z avionom.
Uvedli so knjigo reklamacij. Si-
mer.
Vodilni kader črpajo iz lastnih virov. Zadnje čase pa prihajajo tudi iz konkurenčnih podjetij, vendar izključno iz trgovske stroke. Sedanji direktor tega centra je začel kot vajenec in z delom in šolanjem prišel v 20 letih do tega položaja.
Imajo vse vrste in oblike propagande, ki so učinkovite, vendar pa
Priznati moramo, da je obisk^, ^
firma res dobro organizirana, { smo se lahko prepričah na la® ^ \ oči. Menim, da smo s tem obisa ^ ^ bogatejši za nekaj izkušenj, k1 L bomo prenesli na naše poslova1*
fc&sss«
večjih trgovin in nakupovalnih centrov.
Nato je Franc Sorko, vodja blagovnice Koper, bolj znan kot »Franček iz Kopra«, predstavil Mercator oziroma našo delovno organizacijo.
Predstavnikom Migrosa smo v zvezi z organizacijo in poslovanjem njihovih trgovin postavili
Imajo zelo malo bolniških izostankov z dela. Tudi disciplinskih prekrškov skoraj ne poznajo Če delavec krši delovno dolžnost, ga direktor najprej opozori, pri naslednji kršitvi pa sledi odpust.
Če je pri blagajni manjko, ne obremenijo blagajničarke. Prav tako pripada firmi morebitni višek. če pa se take napake ponav-
ženost in urejenost trgovin ter predvsem pravilen odnos do kupca. Sicer pa splošno propagando in reklamo vodijo iz centrale.
Na vprašanje, kakšne so njihove slabosti, je bil predsednik v začetku nekoliko v zadregi, nato pa je povedal, da je po njegovem mnenju ena izmed slabosti, da so pre-nošteni do svojih kupcev.
NanosoVe
ves^1
Nanosove vesti, priloga piša Mercator, glasila dei» cev in kmetov SOZD Mercat« Ureja uredniški odbor e Odgovorni urednik pn1"9-, Sergej Paternost (telefon: 21-441)
Predsednica IO sindikata tozda Izbira Postojna je v imenu udeležencev ekskurzije izročila direktorju Migrosa Predstavnik firme Migros predvaja reklamni film z naslovom »Kako se lepo oblačiti«, skromno darilo z monografijo Postojnske jame.
I M
*abilo na počitnice
/esna Bleivveis
Danes vam priporočamo: Dor
Hotel
Ste smučar? Ste tekač na smučeh, ali pa tečete v ^ravi kar tako? Morda so vam ljubši daljši sprehodi ^ozi zeleno? Igrate tenis? Pridite, Hotel Bor na ^hiem vrhu vas vabi!
hotelu sicer ne boste našli T^avških strmin, pa tudi ne kriških vrst. Smučišče z vlečnico * ravno pravo za rekreativce, ki preveč zagrizeni. Je urejeno
na, ki jo dihajo gozdovi, jo temeljito ublažita. Ce vam je nekaj kilometrov dolg sprehod prekratek, se lahko do konca utrudite z igranjem tenisa.
za klimatsko zdravljenje. Stroške za tako preživljanje organiziranega letnega dopusta naj bi krile organizacije združenega dela. Črni vrh je kot nalašč za te namene. Torej še priporočilo vsem osno-nim organizacijam sindikata v Mercatorju: napotite svoje sodelavce na Črni vrh, v hotel Bor, ki sodi v sestav delovne organizacije
. mm*
'Ulil!

FntS-spllt

> da se vam ni bati niti utruja-»štamfanja« niti »celca«. ače pa je v smučinah na e' Cab v neposredni bližini ho-5 bt) ^ravi raj. Saj poznate del trase e' 6jb.Vs^ega maratona? Sneg na * ^5 °du med Godovičem in Idrijo tk,^0bere bolj pozno, pa sta ven-
V t ere D0IJ pozno, pa sia ven-, Prav pozna pomlad in zgod-bjt Poletje najbolj mamljiva za Iju-,	narave. Brsteči gozdovi,
' bajajoči se travniki, ki leže ob ),	’ so kot nalašč za tiste, ki
t % * ^veti z naravo, ki jim jutra-‘golenje ptic pomeni najlepši tii dneva. Poletna vročina tu (jj^koli tako težka, kot zna biti ®le- Prijetno pihljanje in sveži-
Pridite na Črni vrh, v hotel Bor, le 50 km od Ljubljane, se boste spočili, razvedrili ali pa uživali, ko boste samega sebe povabili na sprehod. Saj pravijo, da si v najboljši družbi, če si sam. Nihče vas ne bo motil. Če pa vam ugajajo -druge vrste družabnega življenja, bodo zanj v hotelu Bor zagotovo poskrbeli.
Pa še nekaj: letos je v teku sindikalna akcija, da bi delavci, ki imajo slabši socialni položaj ali pa delajo na zdravju škodljivih mestih, ali pa je njihovo zdravstveno stanje ogroženo do take mere, da bi jim koristila klimatska sprememba, del letnega dopusta izkoristili
r

•etovanje v Dajli
Počitniškem domu v Dajli lahko letujejo delavci naslednjih TOZD in i?vnih skupnosti:
rfercator-Velepreskrba, TOZD Grosist,
^rcator-Rožnik, TOZD Grmada, rjercator-Rožnik, TOZD Golovec,
»^rcator-Rožnik, TOZD Dolomiti,
Mercator-Rožnik, TOZD Investa,
?[ercator-Rožnik, TOZD Veleblagovnica Beograd,

bomo predvidoma odprli 10. junija in bo posloval do 20. septem-
J^?ene se bodo menjavale vsakih 10 dni. ajtjENE so v primerjavi z letom 1983 povečane za 30% in so naslednje:
. -J sezono
i' dvoposteljna soba f triposteljna soba bj v štiriposteljna soba ’ sezoni 1, 7. do 30.8. 84 2 dvoposteljna soba triposteljna soba e) -ji' .Štiri postelj na soba
d)	icl* gostje pred sezono
e)	8°stje - samo hrana
f) ^ celoti
no postelja: 4 3
600
550
500
650
600
550
700
520
70
100
120
pto?, ojenei imajo v mesecu juniju in septembru 10% popusta. Prijj^r^VE sprejemajo v tozdih in delovnih skupnostih do 15. 4.1984. Ob b;y rV! vsakdo plača 1000 din akontacije na osebo. Končno plačilo mora
u- v tJeiovm sKupnosti fc>uz.u Mercator, mnutiuM ijjj^l^boste tudi prejeli napotnico ^044
Tisak: RT-Rijeka
Mercator Hoteli Gostinstvo, TOZD Ilirija.
Standard: dvoposteljne sobe s kopalnico (prha in WC)
Cena penziona: 660 din (enaka za vse leto)
Cena dnevne karte: 140 din, za delavce Mercatorja 80 din Uporaba teniškega igrišča za delavce Mercatorja brezplačna Disco: odprt glede na želje gostov, sicer pa redno vsako soboto Ostale prireditve: glede na število gostov in njihove želje: ogledi bližnje znamenite Idrije (in Cerknega z bolnico Franjo), kulturni in zabavni večeri z družabnimi igrami.
Novost na Dolu pri Hrastniku
Mile Bitenc
Slašči-
čarna
Domino
Ko so pred časom na Dolu pri Hrastniku zaradi rušenja stare zgradbe ostali brez slaščičarne, je bilo za njo marsikomu žal. Prošnje so trajale vse do teh dni, ko je tozd Jelka (Mercator-Hoteli gostinstvo) uredil novo, privlačno slaščičarno Domino. Tako sta želja in pritisk krajanov uspela. V teh dneh so že lahko sladkajo v novem lokalu.
Ne gre le za ponudbo več vrst slaščic, kave in osvežilnih pijač, temveč tudi za smotrnejši izkoristek slaščičarske delavnice, ki dela v sestavu obrata družbene prehrane. Naredijo lahko več, kot ponudijo v obratu družbene prehrane. Odslej jim bodo pri prodaji pomagali slaščičarna.
Notranjo ureditev »rdeče slaščičarne z ogledali« je opravil inženiring Mercatorja.
Mrzlične zadnje priprave pred otvoritvijo
Prenovitev trgovine
Vesna Bleiweis
Stara, v novi obleki
Potrošniki, ki žive ob osrednjem delu ljubljanske Tržaške ceste, so nestrpno čakali prenovo svoje priljubljene trgovine na Tržaški cesti 37. Prve dni marca letos jih je ta 19 let stara dama pričakala v novi obleki. Razveselili so se je potrošniki, še bolj pa njeni delavci.
Trgovina Rožnikovega tozda Dolomiti je bila zgrajena pred 19 leti in je bila za tiste čase med »super samopostrežbami«. Čas pa stori svoje in pokaže vse pomanjkljivosti tako* v razporeditvi prodajnih polic kot v možnostih funkcionalne j še uporabe celotnega prostora. Prav funkcionalnejši ureditvi in zamenjavi opreme je bila namenjena preureditev samopostrežbe. In moramo reči, da se je trgovina pokazala v povsem drugačni luči. Videti je mnogo bolj prostorna in zračna, čeprav je niso povečali niti za ped. Ostala je na 257 m2, vendar z boljšo ureditvijo pridobila večji prostor za prodajo delikatesnega blaga, kruha ter sadja in zelenjave. S tem daje trgovina tudi videz boljše založenosti, saj lahko potrošniku na mnogo bolj vabljiv način ponudi blago.
Urica ali dve pred otvoritvijo, ko je vseh 12 zaposlenih hitelo polniti še zadnje prazne police in razvrščati, prav gotovo ni primeren trenutek, da bi delavce povpraševali po njihovih vtisih ali pa križih in težavah, pa vendar smo si zabeležili nekaj temeljnih podatkov, predvsem o poteku same preureditve. Za te pa je bil pri roki direktor temeljne organizacije Dolomiti, Ludvik Čampa. »Trgovino smo preuredili v času od 1. februarja pa do danes, to je 2. marca letos. Dela je izvajala Rožnikova gradbena skupina, za opremo pa so bili odgovorni delavci sektorja za investicijski inženiring v Delovni skupnosti SOZD. Vse je bilo opravljeno v roku. Še danes zjutraj bodo pripeljali zadnji vmesni pult in trgovina bo nared. Veljala nas je 8 milijonov din, ki smo jih zagotovili z lastnimi sredstvi iz amortizacije. Trgovina ne bo spreminjala delovnega časa, odprta bo neprekinjeno, saj je v okolišu, kjer frekvenca kupcev bistveno ne niha. Dvanajst zaposlenih je še v stari trgovini ustvarilo od 8 do 10 milijonov mesečnega prometa.«
Vse bi bilo lepo in prav, če... če ne bi veljal nek dogovor, sprejet tako na poslovodnem svetu sozda kot na komercialnem sestanku
Nihče ne bo mogel reči, da česa manjka
sozda - o nesrečnih krških vinih in opozorilih na njihovo prodajo. Komaj slabih 14 dni po sprejetem dogovoru sem ob otvoritvi trgovine zaman iskala plakat, ki bi opozarjal na Agrokombinatov cviček ali pa Brentarja. S ponudbo Ete in Embe pa je bilo vse v redu. Ne zamerite mi navedbe tega podatka, saj je naveden z dobrim namenom in v dobri veri, da je mogoče zamujeno še popraviti.
Štefki v slovo
Rojena je bila 11. 9. 1943 v Dobrepolju, v občini Sevnica. Zelja po znanju in veselje do trgovinskega poklica sta jo iz rodnega kraja pripeljala leta 1960 v Ljubljano v Mercator, kateremu je ostala vseskozi zvesta.
Poklicna pot jo je vodila od učenke in prodajalke, do prevzemanja najodgovornejših del v prodajalnah tozda Dolomiti. V našem kolektivu je preživela 23 let, več ko polovico svojega življenja.
Spominjamo se, kako velika je bila njena volja do življenja, poklica in dela. '
Pred mesecem smo se pogovarjali o naših skupnih načrtih za bodočnost, toda narava je bila močnejša in naš obisk ob Novem leu je bil zadnji razgovor z njo. Besede priznanja in zahvale za njeno delo nimajo v tem trenutku prave vrednosti.
Vsi, ki smo z njo sodelovali se zavedamo, da bo v naši verigi manjkal člen - v pridnosti in poštenosti, v pripravljenosti za delo in napredek naše organizacije. Ostal pa bo spomin na človeka, delavko in tovarišico, ki je bila vedno pripravljena pomagati.
Sodelavci iz tozda Dolomiti
Pokušina - pojedina v Delavskem domu
PIK Sirminm in Mercator - z roko
v roki
Maraton treh src
Zdaj že lahko rečemo, da so Maratoni treh src postali tradicionalni in da leto za letom pritegnejo k sodelovanju vse več športnikov in rekreativcev. Ker
Kakšni dobri dve leti sta že minili, odkar smo (po stari navadi) pripravili večjo degustacijo v Kavami Evropa. S pripojitvijo Delavskega doma v tozd Ajdovščina (M-HG) se nam je ponudila nova priložnost, da pri njih pripravimo - seveda z njihovo pomočjo -
bo letošnji Maraton treh src že v soboto, 21. aprila, bo predstavitve in pokušine izdelkov naših poslovnih čisto prav, da o njem napišemo nekaj več, saj na njem partnerjev. Tako smo prav za začetku marca postavili tekmujejo oziroma sodelujejo tudi naši delavci.	na mize proizvode PIK Sirmium (Mitros in Zitopro-
Tudi letošnji Maraton treh src bo pod pokroviteljstvom Radenske, pripravljajo pa ga Zveza tele-snokulturnih organizacij Slovenije, Ateltska zveza Slovenije, Smučarska zveza Slovenije in organizacijski odbor Maratona treh src -TVf) Partizan Radenci. Prvi letošnji maraton bo v soboto, 21. aprila 1984, start pa bo ob 15. uri v Radencih.
stanja, ampak se bodo sčasoma pokazali že tudi pozitivni (ali pa negativni) vplivi treninga (večja aerobna kapaciteta, nižji pulz itd.). Take preglede opravljajo v dispanzerjih medicine dela, prometa in športa po vsej Sloveniji in Dispanzerjev za športno medicino in rekreacijo v Ljubljani.
Praksa kaže, da mnogi v teh aktivnostih pretiravajo, zato nastopi-
met) in k temu dodali še nekaj iz lastne proizvodnje.
Poglejmo, kakšen je program te prireditve. Pripravljajo tri discipline, in sicer maraton na 42 km, mali maraton na 21 km in trim tek na 10 kilometrov. Pravico nastopa imajo državljani Jugoslavije in ostalih držav, ki se za to čutijo sposobni in ki so za maraton dopolnili 20 let (ženske) oziroma 18 let (moški). Za mali maraton je starostna meja 14 let, za trim tek pa 10 let. V pravilih organizatorjev je zapisano, da vsi udeleženci tečejo na lastno odgovornost.
Startnina se plača za veliki in mali maraton, za trim tek pa ni startnine. Tudi v letošnjem letu ostane startnina nespremenjena, kar pomeni, da znaša 100 din za tiste, ki se prijavijo v razpisnem roku (do 10 dni pred prireditvijo) oziroma 200 din za zamudnike. Startnino lahko plačate na dan prireditve ob dvigu startnih številk.
Vsak udeleženec Maratona treh src prejme po teku:
-	spominsko značko Maratona treh src
-	diplomo za pretečeni veliki in mali maraton
-	testno priznanje, v odvisnosti od časovnega zaostanka za zmagovalcem (zlati, srebrni in bornasti test).
Prvi trije v vsaki kategoriji prejmejo medaljo Maratonov treh src. Absolutni zmagovalec vsakega Maratona treh src dobi pokal pokrovitelja, to je Radenska, Radenci.
Zapišimo še, kje se za Maraton treh src v Radencih lahko prijavite oziroma dobite še dodatne informacije. Do 20. aprila sprejemajo prijave v TVD Partizan, Radenci, lahko jih pokličete tudi po telefonu na številko (069) 73-040, interna 216.
Za vse, ki se na Maraton treh src v Radencih ne boste odpravili z
jo nasprotni učinki, kot jih pričakujemo - okvare, invalidnosti ali celo smrt. Treba je namreč vedeti, da so adaptacijske sposobnosti organizma omejene, zato lahko telesni napor ob nepravem času in v preveliki meri škoduje. Mnogi ljudje uporabljajo celo življenje telesne aktivnosti kot preventivni ukrep in zdravilo. Vendar pa jih morajo, tako kot vsako zdravilo, jemati po določenem receptu.
Trening in vadba napi morata krepiti in vračati zdravje, predstavljati nam morata način zabave in aktivnega odmora, zato se ju lotimo odgovorno.
Pričakujemo, da se bodo Maratona treh src v Radencih tudi letos udeležili naši delavci.
Osnovni in glavni namen pokušine je bil predstavitev mesnih izdelkov Mitrosa. Proizvodnja obarjenih mesnih izdelkov, suhomesnatih prizvodov, trajnih izdelkov in konzerv je tolikšna in tako raznolika, da lahko ponudbo v delikatesah naših prodajaln močno popestri. Kar dvajset različnih mesnih izdelkov je bilo mogoče poskusiti prav ob tej priložnosti in marsikateri poslovodja oziroma komercialist je odkril nekaj novega za obogatitev prodaje. Težko bi bilo reči, kaj je pokuševalcem najbolj teknilo, a lahko zapišemo, da so v splošnem kakovost ponujenih mesnih izdelkov zelo dobro ocenili. Žitopromet, ki je tako kot Mitros v sestavu PIK Sirmium, je ponudil testenino (preliv so pripravili v Delavskem domu) in razne zavitke, polnjene s sirom, marmelado, višnjami in makom. To so že pripravljeni globoko zmrznjeni izdelki, ki jih je potrebno le odtajati, počakati, da vzhajajo, in speči po navodilih. Pokuševalci so pokazali za izdelke veliko zanimanja, saj jih doslej v naših prodajalnah še ni bilo.
usluge pa so odlično opravili delavci Delavskega doma.
Ob degustaciji je bila pripravljena tudi priložnostna razstava vsega, kar je bilo ponujeno.
Namenjena je bila Grosistom, ki oskrbujejo maloprodajo. Zato smo nanjo povabili komercialiste, pa seveda poslovodje prodajaln in
vodje kuhinj gostinskih organih' cij. V večni primerov je prav o njih odvisno, po čem bo potrošn1 lahko segel na prodajni polici.
Degustacija, ki je po organizacij ski plati odlično uspela, je za n' mi. Poraja pa se vprašanje: je d segla svoj namen, ali se že kaže) uspehi? Nanj je odgovoril Lo]2 Kotar, višji komercialist, ki je P vedal takole: »Degustacija je bA zelo uspešna in z njo smo doseS osnovni namen, da pokuševalce približamo predvsem Mitroso izdelke. Po podatkih, ki smo J1^ dobili od posameznih tozdov (? nastanka tega sestavka je 14 dni, op. pisca), se je ponudba1^ prodaja Mitrosovih mesnih izd®. kov v Mercatorju bistveno izboj šala. S tem pa je tudi namen pr6 stavitve dosežen.
Radenski cpcktail
Danes začenjamo v našem časopisu v okviru »Radenske« rubrike objavljati tudi recepte za pripravo okusnih napitkov - cocktailov, s pomočjo radenskih brezalkoholnih pijač. Verjetno vam bodo takrat, ko pričakujete goste, ti recepti še posebej dobrodošli.
Cocktail Radenci
1/3 martini bianco, 1/3 tri-ple sec, 1/3 vodka; k temu dolijete swing eksotik. Dekoracija: sadno nabodalo.
Mile Bitenc
V naslovu je zapisano, da sta PIK Sirmium in Mercator pripravila to degustacijo skupaj. Ne le zaradi izvedbe, pač pa tudi po drugi plati: kot dopolnitev smo na mize postavili izdelke domače živilske industrije. Pekarna Grosuplje je postregla s tremi vrstami kruha, ki jih pečejo iz moke, ki jo dobavlja PIK Sirmium. Kamniška Eta je predstavila domala celotni proizvodni program, saj prav njena vložena povrtnina odlično tekne ob mesnih jedeh. Hkrati so trenutek izkoristili še za predstavitev novosti - zelenjavnih namazov in mešane povrtnine za pripravo francoske solate. Celotno ponudbo svojih vin je predstavil naš Agrokombinat Krško, z brezalkoholnimi pijačami pa je tudi tokrat postregla Radenska.
Seveda tistega dne v Delavskem domu v Ljubljani ni bila le »pojedina«, pač pa tudi bolj ah manj strokovna predstavitev ponujenega, v kateri so sodelovah predstavniki sodelujočih organizacij. Degustacijo je pripravil Studio za ekonomsko propagano v sodelovanju s komercialnim sektorjem, vodil jo je Mile Bitenc, gostinske
2. Mercator in Mitros na isti mizi, vabljiva ponudba izdelkov dveh poslovnih
partij’ J
Novost, ki jo ponuja M-Eta
lastnim prevoznim sredstvom, pa tole: iz Ljubljane bo Kompas organiziral avtobusni prevoz na Maraton treh src v Radence. Prijavite se lahko na poslovalnico Kompasa Ljubljana, Miklošičeva 11, telefon 327-761, interno 213. hasvet zdravnika Morda ob tej »Radenski« ponudbi tudi ne bo odveč nasvet športnega zdravnika. Ta svetuje, da se vsak bodoči rekreativec, zlasti še, če je že prestopil tirdeseto leto življenja in se v mladosti ni dosti ukvarjal s športom, posvetuje z zdravnikom o svojem zdravju in se šele nato odloči za to ah ono vrsto športne rekreacije. Prav tako mora obiskati zdravnika tudi v primeru, ko začuti kakršne koli težave ob obremenitvah, oziroma najbolje, da se enkrat letno odloči za preventivni zdravstveni pregled in testiranje funkcionalnih sposobnosti. Ta pregled ne bo pokazal le začetnega zdravstvenega
Mile Bitenc
Ekspres francoska solata
5
D
P
sterifiifrmut
MESINA POVRTNINA
Danes, ko se nam neprestano mudi in ko nam je dragocen vsak trenutek, nam hitro pripravljena hrana še kako prav pride. Pri tem nam v zadnjem času
pomaga tudi naša Eta.
»Sterilizirana mešana povrtnina v slanici« — tako piše na etiketi kozarca, v kateri so na kocke narezan krompir, korenje in grah. Drugi kozarec tega »dvojčka« je poln na kocke narezanih kumaric. To pa so, poleg majoneze, glavne se-
stavine za pripravo francoske so-late.
Priprava je enostavna in hitra. Slanico odlijemo, vsebino stresemo v primerno posodo, dodamo na kocke narezane kumarice, sol, poper, malce gorčice in majonezo
- in dobra, domača, Etina francoska solata je pripravljena.
cev lahko če: mešano
uporabimo tudi	'j
5 povrt^°	<
Na degustaciji v restavraciji Delavskega doma so jo pokuševalci odlično ocenih in prav gotovo jo bodo navdušeno sprejele številne gospodinje. Vsebino obeh kozar-
k mesnim jedem ah pa za žele1'' :
ne juhe. Kumarice pa lahko P ( dimo kot solato. Tudi ce ^ zmerna, saj takšen »dvojče ‘	,
ne le nekaj manj kot 12 stan čakov.
I
C
3
e
a
ii
a
e
1,
o
d
[•'
E!


P Rtrp-I	Šfl£T£'	okrasit	heriKos	t(./N ISA -Hoqa.	TEL7 MEMICE AM ŽEKA,	Pot)- LOZAIIK		ECIPČ ■ E>OG SONCA	Antom	UR.IN		1G PARKA SVE-TEUJV/^	LJU&U.	£las TROROJ- Tt		ORANJE	stane Cevetr
	►														Tet>,Ri TO HITRO PRIPRAVI HC PROIA- VOb HP ORoGA		
"			'			IXt)E10-VAUE4-LAHEL HUSE .SV, PISMO												
te ^vice			KbOPC R.EVT0	KARLO- VAC-				ME^AKilCA 5*A -Čl M 6	ČEVA- PČIČE HPl#06\		►						VRSTA UMIVAL- MlKA,	KORAL-Ul OTOK-
				0L4A				bARKo kTARio	IVAM^ AVŠIC	N-1AN EM ARI ČRK.I			.	EbEM IM t>ROC,|			
S	SCAWbiM. AIRLItO- %p-ren			FRIP6H- Mij										bEtOAR.			
				tJ-.NeSTt tuRcne r>RA(3 KAMEN									HEbVEb HI HAL . icoza,				
						Jlgllgg			mflii			PRE- boit					
•" Itf					7E OfOTE- ČA-	1	□nanui					ŽfeNSRI 1EVSRI				KRIŽAMI O SESTAVILA, itJ RlSAl/ MAJA HC '£VA^P~	
	OPICA	KR.VOL. £iVA£ NESTliO. KDVMtAf										ec,ipčf. BOG SONCA,				HVSUM. AVToh Hssro IME	N ISA-	
																	
^N0							i'										
			KRAUt T!AWO wue.- I-TAK>/A									stav.- REKA;	ŽlVAl,KI bEJLA, KRTI ME	RASIST SHITH- TROPSRI tEUlVEC			
												►					
																	
				TVRtMČ MJO		Rj/I Mercator			IžVOR.	OPISI ANTOa)			'				NATVIŠ- L\MA,
i			ICAI. I0CK			mestioa ČETRT								tč>b CnL.HESrC SAUbOVC ARABIJE			
	GUVMO NGSTO	Tt-HCPA REfclC. ZEbiS-CO me			ITAL-SK.-LAbAT-IKI VlO- mkjist	LEPA h-1-ZA X VRTOM N.PnAcA							RAV ArmoR ^ŽAKELJ1	-		sever ZELENICA V PUŠČAVI	”
				— “ VRS-!1 n '•		.		• -		PRoizv ob RO P RT RG			►				PRIKAZ: HObC i MANEK,-eHKAHi
				VIWA ASRARK koper	a	i		r	NGTD	ČUVAT FORRA-J. V KRČITI		'					
					R>\5TA.. bOblC/^					KAO-b							xe«oicA		
								SHOČAR. kRUB							lesena CX,RAJ\		
	IVO ZOIL	STR.0C- nicat	ETlkJ^						OGREV. TELO					OKCASNi Prit			
			HtRCE- &ovec.						ŠOJ-MIjt-j zAoq								
						P3b- NEETE								l-CTEd.		3.SAM. M0&OH- taua	
						TONA-		PISANE PAPIGE MIC					VPREi- A)A ŽlW\L				
		L_							IN/I viercator	pa J^ercator		I|	1					
»"	; v -
^agradna križanka UP Droga Portorož
Nagradno križanko rešite, izpolnite kupon in do 10. 4. 1984 pošljite na naš ^°v: Mercator - Studio za ekonomsko propagando, Breg 22,61000 Ljubljana. £jpet reševalcev bomo izžrebali in bodo dobili nagrado gosta današnje križanke, Droga Portorož.
rK

za prvi maj?
en list na koledarju bomo obrnili in tu bodo t^0lbajski prazniki. Mnogi jih bodo preživeli doma, ^"sikdo pa bo šel tudi na krajši dopust ali izlet. ator Turist ie pripravil kar pestre programe za ^hiajske praznike, poglejmo, kam vse vabijo.
Rim, Neapelj, So-\ II* Amalfi
tobu:«uPma: 27. april-1. maj; av-. 2. ,rletalo, 33.900 din <Hviupina: 1. maj-6. maj; leta-- n.kus; 38.900 din
.2? U.ovnik
aPril_2. maj; avtobus; 9.950

fOetke
•už'
SPo^fP.ril; avtobus; 2.500 din " i2wajmo Jugoslavijo ’'°cinpN za skupine, enodnevni, vru> tridnevni
,a! tisi

t^pator Turist
-	27. april - izlet v zgodovino
1. dan, 27. april; avtobus, cena 1.530 din
Ravenna, Rimini, San Marino
27. april-29. april; avtobus, 8.600 din
-	Moščenička Draga-Krk
18. maj-20. maj; avtobus; 4.430 din
O posameznih izletih so v svoje ponudbe v Mercator Turistu napisali mnogo več. Radi vam bodo kaj več povedali tudi po telefonu. Pokličite jih na številko: 312-254, oziroma 317-285.
Mile Bitenc
Izid žrebanja nagradne križanke »športne igre«
Do predpisanega roka smo na naš naslov prejeli 1236 pravilnih rešitev nagradne križanke. Med temi smo jih izžrebali pet, ki naj nagrade prevzamejo v Mercatorjevem Studiu za ekonomsko propagando Ljubljana, Breg 22.
Izžrebani so bili:
1.	Tanja LJUBI NKOVlC, Mer, cator-Turist, Tavčarjeva 6, Ljubljana
2.	Marjeta OBŠTETAR, M-
Rožnik, TOZD Golovec, Aškerčeva 3, Ljubljana
3.	Janez PE NCA, M-Velepre-skrba, TOZD Standard, Cesta herojev 25, 68000 Novo mesto
4.	Karel ZORKO, Mercator-Slo-ga, T. H. Oddelek pohištva, Partizanska 6, 69250 Gornja Radgona
5.	Tončka MEZ NARIČ, Merca-tor-Izbira Panonija, DSŠS, Osojnikova pot 1/L, 62250 Ptuj.
Maja Hočevar
HP Droga Portorož predstavlja
Mile Bitenc
Skandi
Kaj je skandi? Skandi je naravno sredstvo za mehčanje vode in odstranjevanje vodnega kamna, ki se nalaga na grelne površine pomivalnega stroja ter na posodo. Pri vsakokratnem pranju posode proizvajalec priporoča, da uporabite 10 do 15 gramov sredstva Skandi (to je 1 žlico), če seveda proizvajalec pralnega stroja nima drugačnega navodila. Skandi podaljšuje življenjsko dobo stroja ter poveča sijaj posode.
Skandi je pravzaprav prečiščena morska sol, granulacije od 2,5 do 5 mm. Proizvjalec je HP Droga, TOZD Soline, na tržišče pa ga pošilja v 110-gramskih kartončkih.
Zakaj Skandi?
'Potreba po mehčanju vode zaradi preprečevanja nabiranja apnenca na grelcih vode kot tudi sami posodi, ki jo strojno peremo, je prisotna v večini krajev po Jugoslaviji. Problem nabiranja apnenca se namreč pojavlja, čim trdota vode presega določeno stopnjo. Zaradi boljših učinkov strojnega pomivanja posode je potrebno poleg detergenta in izplakovala dodajati pri pomivanju tudi sol v poseben rezervoar z vodo, ki je pri novejših pomivalnih strojih na dnu stroja in v katerega se sol doda v poseben dozator (približno 5 g)-
Po statističnih podatkih je v Jugoslaviji že preko 100.000 pomivalnih strojev za posodo in je torej
proizvodnja mehčalca vode nujna. Naj še enkrat zapišem, da Skandi izdeluje HP Droga Portorož, tozd Soline in da ga prodajamo tudi v Mercatorju.
Kuhanje v mikrovalovni pečici
Te dni bo izšla pri Državni založbi Slovenije izvirna knjiga »Kuhanje v mikrovalovni pečici«, ki jo je Marinka Pečjak pripravljala polnih deset let. Pri spoznavanju mikrovalovne pečice SHARP je imela ves čas tudi močno pomoč v zastopstvu M-Contala na Titovi 66. Razdaja svoje znanje prav vsem, ki jih zanima priprava jedi v mikrovalovni pečici SHARP, ki jih pod geslom »Mercator-Contal pre-
tvarja ure v minute, minute pa y sekunde z mikrovalovno pečico SHARP« prodajajo v konsignacijski prodajalni na Titovi 93. Marinka Pečjak bo pričela aprila tudi z osemurnimi tečaji kuhanja v mikrovalno pečici v Ljubljani, še nekaj sobot (18,10) pa bo poslušalcem radia GLAS Ljubljane (UKV 102,4 megaherca) svetovala, kako delati s tovrstno pečico, da bomo iz nje izvlekli vse, kar zmore.
Rešitev križanke iz prejšnje številke
KUPON
ZA POŠILJANJE KRIŽANKE
M
y. £•- a iJ"r £ K
sr s KfA	:;r.2A- - H »V ELE ' R JL4 V A 'š?'A
'Š P O -R. t iJ	
S 3
c S
s. 'K.
L_A L OH U’ V E J> A
a S-V^r
i e
1 U
S&6
ST.'P o
A H
1'r
|:g^ k
g|T g
Kr z £
■£. A 4,


STA ™’ A U
5 STA K	0 S A S
EI-F R A V R O I
& r:„' H A l T A L i fJ T A iif^FT A L
lR£
J MSI
Ha ma u Pa m
K E R rr
oi-m-n
R S? E L
■ . .
M j%;£ R t-' Cj- M
cS-RVfS'ŠLsla
V \i A A' 3~g)|*: K O Srj
M o Ž F» O
gr g -sfe-ž /	V.O
S K.	R. O V A
-	-	-	'v-
- V- u I? a « S K A L S A fJ j E j ‘ Sl R' p'
r-------------------------•-------------1
i	i
I Ime in priimek
l	I
I	I
|	--------------------- I
j Točen naslov delovnega mesta J (DO ali TOZD, mesto in ulica)
i	!
i------------------------------------
i
i
i-----------------------------------;
Izpolnjeni kupon priložite	re-	|
šitvi križanke, na ovojnico	pa	|
obvezno pripišite »Nagradna križanka«, sicer rešitve, čeprav bo pravilna, pri žrebanju ne	bo-	!
I mo upoštevali.

Kako razmišljamo
Vesna Bleivveis
Cres, Kanin, Bohinjska Bistrica
Tudi letos naj bi organizacije, po svojem preudarku seveda, združile sredstva, ki bi jih morala kot ostanek čistega dohodka vrniti Delovna skupnost SOZD, za nakup novih počitniških objektov. Pa bo šlo?
# Ima nešto važno za Mercator van S,oven* . Ima ne,„ v^o - ,a Mercator
Skupština M-Inteme banke

Poslovanje banke, novi poslovni odbor


Pred dobrima dvema letoma, ali bolje počitniškima sezonama so prvi delavci Mercatorja že uporabljali dve počitniški hiši na Cresu in veliko stanovanje v Kaninski vasi. Do vsega smo prišli po enaki finančni poti. Letos naj bi spet nekaj kupili, in sicer na Cresu in v Bohinjski Bistrici. Načelna podpora za akcijo je.
Akcija temelji na posebnem sporazumu na ravni sozda, s katerim so se udeleženke sporazumele o združevanju sredstev in o organih, ki naj skrbe za razvoj te dejavnosti. Zgodovina tega samoupravnega akta je sicer pisana, enkrat zaživel s hudo burjo, potem umaknjen v kot in skoraj pozabljen, lani pa končno spravljen »k sebi«. Pa vendar se ob spremljanju njegovega uresničevanja ponuja nekaj ugotovitev, ki dajejo slutiti, da se v praksi obnašamo drugače, kot smo se dogovorili, ali pa sploh ne vemo, kakšne akte sprejemamo. Med udeleženkami sporazuma so organizacije, ki ob predlogu za združevanje gladko rečejo »ne«, in organizacije, ki ob tem predlogu rečejo »da«, sporazuma pa nočejo podpisati. Ali ne gre za nekoliko čudno situacijo?
Razumljivi so argumenti tistih organizacij, ki so si z dolgoletnim uresničevanjem načrtne politike izgradnje počitniških kapacitet in predvsem odpovedovanjem na račun regresov za letni dopust, pa tudi osebnih dohodkov, zgradile ali ustvarile solidne in zadostne počitniške zmogljivosti, da sredstev ne združujejo.
Tudi tam, kjer imajo v načrtu različne sanacije obstoječih objektov, je odklonitev združevanja sredstev povsem umljiva. Neum-Ijiv pa je kategoričen »ne« tistih, ki nimajo ničesar in tudi ničesar ne nameravajo. Morda pa se jim bo čez leto ali dve zgodilo prav tisto, o čemer sedaj razmišljajo nekateri odgovorni delavci v sozdu: kje smo bili, ko je bilo še časa, denarja, predvsem pa volje za skupno? So imele pač poslovne aktivnosti prednost, bi lahko dejali. To pa je izgovor, ki ga bo vedno bolj odgovorno na repu prinašal tudi pes. Večina velikih sistemov se ponaša tudi s skupnimi objekti družbenega standarda (res da tudi z njihovimi problemi), mi pa capljamo od vrtička in smo srečni ±e,\ če nas sosed povabi in ponudi morebitno sezonsko zamenjavo.
U Ljubljani je 29. februara bila skupština M-Interne banke. Skupština se bavila pitanjima ostvarivanja utvrdjene poslovne politike banke u 1983. godini, likvidnošču banke, promenom opštih planskih akata i biranjem novih članova poslovnog odbora banke.
Izlet z Mercator-Turistom v Istro
Mile Bitenc
Poln koš zadovoljstva
Na tradicionalne marčevske izlete z Mercator Turistom ljudje radi gredo. Zato, ker vedo, da bo pot prijetna in zanimiva, polna novih doživetij in spoznanj ter kup presenečenj. Vse to je potrdila skupina, ki se je pred nekaj dnevi vrnila s poti ob morju. Zadovoljni in nasmejani obrazi so zgovorno pričali o tem, da je bil to eden najboljših izletov doslej.
Lastna hvala - cena mala; tako pravi pregovor, ki pa tokrat seveda ne drži. Vsi, ki smo izlet vodili, smo se potrudili po svoje: nič drugače kot ponavadi, saj smo vajeni prijaznosti in prijetnosti, radi smo s temi ljudmi, od katerih nekateri tako rekoč redno hodijo z nami. In tako jih bolj spoznamo, lažje z njimi poklepetamo, smo njihovi vodiči, prijatelji, svetovalci. In to je lepo, prijetno, združeno in pretkano z občutki posebnega zadovoljstva. Če ne bi bilo tako, potem pisana druščina malodane z vseh koncev Slovenije ne bi že leta hodila z nami.
Skorajda sto zadovoljnih izletnikov je bilo z nami na tem sončnem, vetrovnem in veselem izletu. Dobra volja je premagala burjo, celo zasnežena in skorajda zaledenela Učka nas je, čeprav za las, spustila čez. Prijetno je bilo na Moščenicah, stara trdnjava v Gradišču in Pičan sta napravila svojevrsten vtis, pa izlet na Krk čez Titov most in še kaj.
Najbolj veselo je bilo v hotelu Mediteran v Moščenički Dragi, kjer je bil naš začasni dom. Prijaznost in domačnost gostiteljev na vsakem koraku je napravila na izletnike še poseben vtis. Že prvi večer je bil zabaven in pester -zaradi Teleksovega ustnega časopisa, zaradi domiselnih mask in posrečenega tekmovanja v pripravljanju francoske solate. Nagrade sem in tja - za rojstne dneve, za srečelov, za to in ono. Tudi na potnici, ki na spomladanske izlete hodita z nami najdlje, nismo pozabili. Posebnost je bila srečanje z umetnikom. Dr. Zoran Lju-binkovič iz Ilirske Bistrice je pokazal, kako nastajajo njegove
cvetne ikebane v okvirih pod steklom.
Ne smemo pozabiti na to, da smo spet izžrebali potnico, ki bo šla prihodnje leto na takšen izlet zastonj (nagrada Mercator-Turi-sta), da je trem izžrebancem brezplačne naročnine podaril Teleks in da je bila Ivica Kežič nadvse srečna, ko je zadela na srečelovu glavno nagrado - letalsko vozovnico na progi Ljubljana-Dubrov-nik-Ljubljana, darilo Inex-Adria avioprometa.
Naj omenimo še vse, ki so prispevali pisano vrsto nagrad - od kaset in knjig, do peciva in čokolad, kave, pa tudi sadja, vloženih vrtnin in pijač ni manjkalo. Nagrade so primaknili poleg Teleksa še Inex-Adria aviopromet, Pionir iz Subotice, Radenska, Dana iz Mirne, Cankarjeva založba, Mladinska knjiga, Trubarjev antikvariat, Drogerija, pa hotel Mediteran in Kolinska, Mercatorjeve delovne in temeljne organizacije Contal, Slovenija sadje, Sadje zelenjava, Em-ba, Eta, Pekarna Grosuplje, Golovec, Konditor, Dekor in Mercator Turist.
Dva in pol dneva - toliko časa je bilo namenjenega izletu - je prehitro minilo. Doživetij je bilo veliko - vsa po vrsti pa prijetna. Ne samo pot, tudi ogled Lipe, sprehod po Krku in galerijah samostana na Košljunu in seveda vse tiste urice, združene z veseljem in plesom.
Za to, da je izlet zares uspel, so se potrudili tudi vodiči Alenka Glavan, Matija Babnik in Mile Bitenc, ki je tudi povezoval program. Za teleksov »del« pa skrbel novinar Drago Kralj.
Mile Bitenc
Svi poslovi koje obavlja Interna banka proizilaze iz njenog osnov-nog zadatka odnosno zaduženja, a to je udruživanje i usmeravanje sredstava koja njeni članovi udru-žuju za odredjene svrhe. U 1983. godini, u Internoj banci, sredstva su bila udružena za razne svrhe: investicije, interne kompenzacije, zajednička ulaganja iz fonda za kreditiranje bržeg razvoja nedo-voljno razvijenih republika 'i pokrajine Kosovo i iz fonda za zaje-dničku potrošnju u svrhu solidarnosti. Pored toga, Interna banka je sakupljala i štedne uloge radnika Mercatora.
Pažnju bi naročito trebalo usmeriti na udruživanje sredstava za investicije. Interna banka u izveštaju navodi, da su članovi SOUR u 1983. godini udružili 332 milijona dinara. Predračunska vrednost svih objekata čija je izgradnja planirana za tu godinu, bila je 1,368 milijardi din. Bilo je, medjutim, započeto samo osam objekata u predračunsko) vrednosti 931 milijona din. Za te investicije poslovni odbor je odobrio koristenje udruženih sredstava u višini od 307 milijona din. Presečno učešče sredstava udruženih za investicije iznosi 34,68%, krediti do-bavljača opreme i izvodjača rado-va iznosi 10,63%, krediti temeljnih banaka 47,16%, a deo učešča vla-stitih sredstava je 7,53%. U svim tim prosečima poseban položaj imaju sredstava za investicije u primarnu poljoprivredno proiz-vodnju, jer je učešče banaka, obzirom na prioritet tih investicija, mnogo veče. Trgovina, medjutim, iz tog bankarskog lonca nije dobila ništa! Medjusobni odnosi inve-stitora i korisnika udruženih sredstava uredjuju se na osnovu sa-moupravnog sporazuma o medju-sobnim odnosima na području ostvarivanja i raspodele zajednič-kog dohotka i sa bilateralnim pogodbama. Na osnovu tih odredbi, korisnici udruženih sredstava -vratili su 28 milijona dinara. Od toga je 12 milijona dinara vračenih udruženih sredstava, a 16 milijona
V premislek
>e prenesem lažnivcev pa tudi politikov ne.
Kdor odkriva nove stvari ni vedno Kolumb; lahko je tudi inšpektor SDK.
Za družbo sta potrebna dva, trije so namreč že množica.
Z dobro voljo se da narediti veliko, z dobrim delom pa še več.
Od onaniranja v gospodarstvu so se nam posušile roke za delo.
N vsaka nedelja praznik in ni vsak dan nedelja, ki se z nedelom začne.
Ničvrednega ni mogoče več razvrednotiti.
Eni delajo za piškav dinar, drugi za ušivega, tretji pa za umazane milijone.
Poznam ljudi, ki grizejo, pa niso cepljeni proti steklini.
Marko Bokal
je po osnovu učinka revalorizacije. Pažnju bi trebalo usmeriti i na zajednički dohodak, ostvaren iz zajedničko dogovorenih investicija. Taj dohodak bio je ostvaren samo u tolikoj meri, da su se njime pokrili lični dohoci, opšta i zajednička potrošnja odnosno taj dohodak nije bio dovoljan za vračanje godišnjih obaveza po osnovu udruženih sredstava.
Naknada za koriščenje udruženih sredstava nije mogla biti obračunata, jer je ostvareni zajednički dohodak bio premalen, pa su korisnici, za vračanje sredstava, morali da pronadju druge izvore sredstava.
Sredstva za tekuče poslovanje
U 1983. godini udruživalo je 60 članova M-Inteme banke. U 1983. godini Interna banka je obrnula 77.455 milijona dinara, što je za 50% više od 1982. godine. Članovi izmiruju medjusobne oba veze po osnovu prometa robe i sluga preko internih računa, što znači, da za izmirenje tih obaveza nije potre-ban žiralni novac. Ilustrativne su takodje i kamate po tom osnovu: največi dnevni iznos zaduženja odnosno izmirenja medjusobnih obaveza u 1983. godini bio je 236 milijona dinara. To znači oko 60 milijona uštede na kamatama. Presečno je na internim računima članova banke bilo 596 milijona dinara, što znači dodatnih 179 milijona uštede na kamatama. Zajednička ušteda na kamatama zbog medjusobnog intemog izmiriva-nja obaveza u 1983. godini, iznosi 239 milijona din.
Opseg udruživanja štednih ulo-ga u 1983. godini, još uvek je pre-više mali da bi pretstavljao značaj-niji izvor finansiranja. Na kraju godine imali smo 11 blagajni štedne službe i 888 štedioca, ko ji su uštedeli presečno po 27.000 dinara, što je mnogo više od prosečnog mesečnog ličnog dohotka u SOUR. Računica pokazuje slede-ču sliku: kad bi se za štednju kod Interne banke odlučilo 70 proce-nata radnika Mercatora, na taj način bi sakupili cca 270 milijona dinara dodatnih sredstava. Ta suma pretstavlja značajan potencijal za financiranje delatnosti članova banke.
Likvidnost, prihodi, rashodi
Najviše pažnje je banka posvetila likvidnosti. Aktivnost i angažo-vanje banke bio je osnovni uslov redovnog ispunjena obaveza, po osnovu dužničko-poverilačkih odnosa i kreditnih obaveza. Regu-lisanje likvidnosti, banka je obav-Ijala različitim opsegom izdavanja menica, povremenim koristenjem rezervnog fonda i uzimanjem po-vremenih kredita od banaka ili drugih osnovnih organizacija. Interna banka je u 1983. godini ostvarila 467 milijona prihodka. U odnosu na 1982. godinu, to je više za celih 183%, a plan prihoda je realizovan sa, čak, 334%. Pretežan deo prihoda banka je dobila po osnovu kamate za upotrebu udruženih i sakupljenih sredstava.
Kamate, naime, predstavljaju 95% prihoda banke. Na to je naročito uticala promena kamatnih stopa, koje su u 1983. godini, u proseku, iznosile 29,2%. Naknade za bankovne usluge, donele su banci 5% od celokupnog prihoda ili 23 milijona dinara, što nije bilo dovolj no za pokriče troškova banke i njene radne zajednice. Rashodi banke su iznosih 418 milijona dinara i, u odnosu na 1982. godinu, viši su za 182%. Rashodi su rasli jedan procentni poen sporije od prihoda. Date kamate pretstavlja-
ju 94% celokupnih rashod8 Odnos izmedju prihoda in rash0-da od kamata, pokazuje da smo11 1983. godini imali relativno P0" voljnije izvore finansiranja i b^e obratanje sredstava. Zato je zaje' dnički dohodak M-Inteme banKe mnogo povolniji nego 1982.
Zajednički dohodak in njegova raspodela	„
Zajednički dohodak banke - 4 milijona dinara, rezultat je posl®' vanja banke, ostvaren razliko1’1 izmedju dobijenih i datih kamaj8' Zajednički dohodak če biti pop®' Ijen članovima banke po kriterij®' mirna odredjenim samoupravni^ sporazumom o ostvarivanju 111 upotrebi prihoda i rasporedjh8 nju zajedničkog dohotka.
Promena opštih akata banke
Skupština banke počela je i P?” stupak za promenu nekih opš^ akata banke. Predlog je za pron^ nu sledečih akata: Samoupravno? | sporazuma o medjusobnim pravl' ma, obavezama i odgovornostih18’ izmedju M-Intemo banko i njeP Radne zajednice, Statut bank®. planski akt banke (srednjeroč^ plan M-Inteme banke za per’°? 1981-85 i plan ostvarivanja sro° njeročnog plana banke za 1984.)'
Iz ocene skupštine Interne ba® ke, naročito iz donešenih zakh čaka, neospomo proizilazi tvrdrt da je Interna banka glavna insh cija SOUR, čija aktivnost dopJ% do svakog člana, što dokazuje®j je Interna banka j edino mogh®, efikasan način samoupravh usmeravanja finansiskih toko Šteta što nigde nismo primetih ^ ključak koji bi obavezivao P°s0. vodne, samoupravne i društve® ■ pohtičke organe na plansku ak ^ ju za širenje mreže štedne služb® svim sredinama SOUR i motN1 ( nje radnika za veču štednju k Interne banke. Neodlučnost i dovoljna aktivnost na tom dručju može nam se osvetiti- « ■
odgovornost svakog radnika Nf catora. Samo pravilna motivJSf nost i odgovarajuča organiza®^, štednja službe može nam omoSr} čiti postizanje postavljenog cljc, od 270 milijona dinara. Sa ne** više truda, možda bi nam usp® da tu svotu i premašimo!
m
Mercator
Glasilo delavcev in združb nih kmetov SOZD Mercator, sub. o., Ljubljana, Aškerčeva 3> Izdaja Center za obveščanj® SOZD
Uredništvo:	Aškerčeva
Ljubljana
Ureja uredniški odbor: Kr*' stina Antolič, Jože Černoša. Sonja Dolinšek, Sergej Pate®' nost, Anton Kočevar, Nada K1' htar in Mirko Vaupotič Odgovorni urednik Jaro N®" vak (telefon: 221-044) Novinarka Vesna Bleiwe|S (telefon 221-010)
Tajnica redakcije Katja JesC" novec (telefon: 221-010) Tehnični urednik Dušan L3' jovic
Oblikovna zasnova Ja® Novak
Tisk ČGP Delo Oproščeno temeljnega davM od prometa proizvodov Izhaja zadnji petek v mesecu Glasilo prejemajo delavci, kmetje, učenci v gospodarstva
in upokojenci SOZD Mercato Naklada: 12.000 izvodov