17*. Številko. V Ljubljani. 3. affisti 1820. »III. leto. Izhaja v«Ue <**b popoldne j IituhU nedelja ta praznike. tnseratl: Prostor 1 ml m X 54 m/m za male oglase do 27 mi m višine 1 K, od 30 mim višine dalje kupčijski in uradni oglasi 1 mim K 2*—, notice, poslano, preklid, izjave in reklame 1 mim K 3*—. Poroke, zaroke 80 K. Ženitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Upravnistvo „Slov. Naroda" in „Narodna Tiskarna" nllca št. 5, pritlično. — Telefon št. 304. Snaflora „Moronski Narod* velja T" Jngosia vi|l: celoletno naprej plačan . K 180 — polletno.......u 90 — 3 mesečno. . . . M 45*— 1 m . . . . 15 — ▼ Linkljanl ln po poeti i ¥ inozemstvo i celoletno......K 240 — polletno . 3 mesečno 120- 60 20 Pri moreb.iuem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki na pošljejo v prvič naročnino vedno po nakaznici. Na samo pismena naročila brez ooslatve denaria se ne moremo ozirati. Uredništvo „Slov. Naroda44 KnatloTa nllea tt 5, U nadartrop}*< Telefon slev. 34. Dopise sprejema lo podpisana in zadostno frankovane. ajan- Rokopisov ne vrača. 9PJ Posamezna itevilka velja 1 krono« Poštnina plačana v gotovini. J oso Jurkovič: P&rtMm nacrt. Kakor znano, se je odV antanta brez dolgega premi:' nja, da odstrani na Koroškem markacijsko črto med pasoma A in B. Da je to očividno kršenje saint-germainske mirovne pogodili kake posledice bi imelo to za nas na Koroškem in za naše gospodarstvo sploh, sem skušal zadnjič pokazati. Treba pa je pomisliti, da ima vsako dejanje svoje hotene ali nehotene posledice, zato ni odveč, če pogledamo tudi, kaj namerava antanta poleg neposrednega učinka s svojim korakom. V nemški Avstriji je danes slabo in ne bo najbrže v dogledni bodočnosti mnogo boljše; to priznavajo tudi tisti nemški Avstrijci, ki znajo brati baje gospodarsko prihodnjost v zvezdah. Ker torej vedo, da se razmere ne bodo zbolj-šale, jim je vseeno, če se vrši ljudsko glasovanje sedaj ali pozneje. Ker pa je termin glasovanja sedaj, niso imeli vzroka, da bi odlašali. Ker pa je treba najprej živeti — in v Avstriji se danes težko živi — so vedeli, da je poraz vnaprej zagotovljen. Za to imajo klasičen vzgled pri Poljakih, ki so, dasi povečini prepričani Poljaki, glasovali vsled desolatnih razmer v Poljski republiki za Nemčijo. Zato so se obrnili na antanto, naj jim priskoči na pomoč. Če bo antanta enkrat tako prijazna, da pfekrši pogodbo in odstrani jugoslovensko vojaštvo iz južnega pasu, je bilo upanje precej upravičeno, da ne bo imela tudi nič proti temu, če se bo vršilo glasovanje tako, kakor bo prijalo nemškim gospodom iz Celovca. Da bi šla antanta — in tu je mišljena Italija, — samo zavoljo lepih oči Celovčanov kar tako jasno preko pogodb, je vendar nekoliko preveč, tudi če sedi trenotno na ministrskem stolcu gospod Giolitti. Tu je treba iskati drugih motivov in jih ni težko najti. V Italiji — drugod se mnogo ne brigajo — kalkulirajo tako: odstranimo najprej jugoslovansko vojaštvo, da zasedejo ozemlje antantne čete. In ker drugih ni ravno pri roki, bodo to italijanske. Te bodo potem izvedle glasovanje po načinu: »und willst du nicht mein Bru-der sein, so sehlag' ich dir den Schadel ein.« To bo imelo dva učinka: najprej bomo rekli, poglejte tiste dozdevno pravico Jugoslavije na zahtevano ozemlje. Če bi jim pustili glasovanje na zapadu, bi bil uspeh isti. S tem bi se Italija moralno okrepila na zunaj in na znotraj. Vendar je to samo prva kitica pesmi. Italija je namreč že cel čas jako zaljubljeno gledala na našo Gorenjsko. Samo pravega opravičil-nega povoda ni imela, da bi izvršila svoj naklep. Sedaj pa bi kar naenkrat zahtevala boljšo mejo z Nemško Avstrijo in nekoliko »arondiranja« svojega ozemlja. Da ne postanejo ostali partnerji v an-tanti ljubosumni, bo obliž takoj tukaj, češ: naredimo Nemški Avstriji kolikor mogoče znosno življenje in obdržali jo bomo pri sebi, da ne bo silila k Nemčiji. In kor bo odgovoril enoglasno: Amen! In Jugoslavija? Kdo se bo oziral še na to quantite negligeable! Samo mig in zapustila je Celovec — ubogljivost pa je jako vkoreni-njena čednost, ki se ne spreminja vsake kvatre. Vprašanje pa je — če je sploh še vprašanje — če bo ljudstvo tudi sedaj tako pariralo antantnim gospodom in svoji vladi. Dr. Fr. Ilešić: Kie dom le mol? To poletje sem preživel v Zagrebu in jeseni se vrnem tja... Rad sem prišel v Ljubljano, rad se bom vrnil v Zagreb. Poznam Slovence, ki so premeščeni v Zagreb ali Beograd in se pritožil jejo. Češ, težko je tam živeti, ves milieu je tak in tak, nazaj bomo kom-petirali. Komur je srce mehko, komur je duša vezana le na en košček zemlje, ne bom ga žalil s trdo sodbo o omejenosti. Če začutiš hrepenenje po krajih, kjer ti vsako drevesce govori o tvoji mladosti in o letih, ki so minila, ne bom ti s socialnimi razmišljanji motil pesniškega razpoloženja. Tako razpoloženje je tvoje, je del tvoje osebne lirike, ki imaš do nje pravico. Toda kadar in če sodiš po njem, ne misli, da izvršuješ naš socialni in nacionalni program, obratno, takrat stojiš izven njega. Naš socialno - nacionalni program marveč zahteva, da se naučimo živeti v vseh delih naše ujedinjene domovine. Kdor se je tega naučil, ta je preživel v sebi ujedinjenje, samo ta je v sebi uresničil naš skupni program. Živi v Zagrebu, Sarajevu ali Beogradu tako, kakor če bi bil v Ljubljani ali Mariboru! Ne gledaj tam javnega življenja le od daleč, kakor da si tujec ali gost! Pravico in dolžnost imaš, da se udeležuješ zborovanj in prireditev, kakor da si od nekdaj tam doma. Seveda se moraš najprej orientirati o podrobnostih... Orientiral se pa boš najbolje, če se ne boš sestajal le s tistimi, ki jih že od nekdaj poznaš, zlasti ne samo z onimi, ki so prišli iz iste pokrajine/ od koder si prišel ti, marveč če boš pridno iskal novih družb, novega znanja, če bos rad in često hodil v rodbinske kroge itd.... Pokrajinske družbe so dobre za l.ipe, ko ti srce želi biti nekaj časa v lrezskrbnosti, torej dobre za lahko zabavo, a so škodljive, če postanejo program... V Beogradu sem svojčas našel Gostilno, kjer so se shajali vsi Ljubljančani. Bal sem se, da je taka družitev ljudi ene pokraj'nc znak ali celo vzrok separatističnega mišljenja. Kako naj nastane iz nas notrania enota, če se držimo vsak za se, če se vidimo le v uradu, če nam je skupna le — ulica? Govorita morda *aka dva človeka kdaj kako službeno besedo ali besedo formalne uljudnosti, toda globljih vezi ni; srce je prazno, če ni celo polno — črnih predsodkov o bratu. Ko je bil regent v Ljubljani, sem čital, da so ga pozdravili brzojavno tudi »beogradski Slovenci«. Mislil sem: Kai so ti gospodje kolonija tam doli? Kaj se smatrajo tam doli za nekaj posebnega, za nekaj tujega, kar se mora kot tako manifestirati? V Zagrebu so slovenski visoko-šolci včlanjeni eni pri demokratski »Tugo^lav;ii«, drugi pa pri konservativnem vp^mnerrvu«, ki — vsai na zapad — tudi ni plemenski sepati-stičen. Dobro je tako. Korist, ki jo bodo dijaki imeli od tega, da so v istem društvu z ostalimi Jugosloveni, bo velika; v poznejšem življenju se bodo laže orientirali v naši skupnosti; ne bodo plaho bežali ali molčali, kjer bo treba ostati ali govoriti. Tako se bo naravno razvijalo naše notranje ujedinjenje. Druži se v Zagrebu in Beogradu s tistimi, ki so ti po kulturnem ali političnem mišljenju najbližji, samo ne po izključnih pokrajinskih momentih. To bi bila gola preteklost in zastaja-nje; misliti nam je pa na bodočnost in na napredek. Seveda se morata Zagreb in Beograd navaditi, da bosta videla v vsakem Ljubljančanu ali Celjanu svojega človeka, enakopravnega meščana, ne »nepoznanega gosta«. Če pa fe, prijatelj iz Ljubljane, kdo vendarle tako imenuje, ne obupaj brž in se ne separiraj! Misli si, da bolje razumeš naše edinstvo nego on in stopaj dalje! — Kar sem tu povedal o Slovencih v Zagrebu in Beogradu, velja fstota-ko o Srbih in Hrvatih v Ljubljani, Mariboru in Celju. Tako - le govorim dandanes: Rodil sem se na Štajerskem, dosle sem živel v slovenski Ljubljani, a sedaj živim v Jugoslaviji. Rad sem v Ljubljani, a Favd bom tudi jeseni v Zagrebu . Hfmksifsfes vprašanje. Aneksijsko vprašanje v italijanskem parlamentu. Trst, 29. julija. V italijanski zbornici se je razdelil zakonski načrt za odobritev saintgermainske mirovne pogodbe in aneksijo po tej pogodbi Italiji prisoje-nih pokrajin. Predloga ima daljši uvod, v katerem se razlagajo posamezne klavzule mirovne pogodbe in se povdarja, da pogodba stopa v veljavo po ratifikaciji s strani treh zavezniških in pridruženih velesil. Ker so bili ratifikacijski spisi že 16. jul. predloženi v Parizu, je mirovna pogodba postala pravomočna, kar se tiče mednarod. strani, ali da postane pravomočna za Italijo, je treba, da jo odobite obe zbornici italijanskega parlamenta. Zakonska predloga ima pet členov. S prvim se izpreminja v zakon kraljevi odlok, s katerim se je ratificirala mirovna pogodba, ker parlament tedaj ni zboroval. Z drugim Členom se pooblašča vlada v polno izvršitev pogodbe. V tretjem in četrtem členu se predlaga zedinjenje Italiji prisojenih pokrajinih z Italijo in se pooblašča vlada, da ukrene glede teh pokrajin vse potrebno za prehod iz vojnega v mirovno stanje. V ministrskem svetu se je sklenilo, da pride ta predloga na dnevni red obeh zbornic še pred poletnimi počitnicami, da se delo, ki ga ima Izvršiti parlament dotlej pospeši kar naiboli, so se določile dopoldanske in popoldanske seje. Obenem pa se je v časopisju vnela že prav živahna razprava o vprašanju aneksije. Vse časopisje se, kar je tudi po> polnoma jasno umljivo, strinja v tem, da se ta aneksijski zakon nanaša samo na Trentin in tako imenovano Gorenjo Adiško, nikakor pa ne tudi na »Julijsko Benečijo«, to se pravi naše Primorje in pa Dalmacijo. Povdarja se izrecno, da je aneksija teh pokrajin nemogoča, ker še niso določene meje ozemlja, ki naj bi tu pripadlo Italiji. Tako pravi n. pr. »Plc-colo« v današnjem uvodniku dobesedno: »Aneksija Julijske Benečije ostane podrejena rešitvi jadranskega vprašanja, to je, določitvi vzhodnfe meje. Enako pravi tudi bivši poslanec Pittaco v »Eri Nuovi«: »Aneksija, na katero se v zmislu saintgermainske mirovne pogodbe nanaša zakona« načrt Giolitti je vega ministrstva, se tiče samo Trenrinske Benečije m Gorenje Adiške, ker imate te pokrajine svoje meje določene že v pogodbi sami, d očim se pa ne tiče Julijske Benečije in drugih na podlagi londonskega dogovora zasedenih pokrajin, ker tem ozemljem meje 5e niso določene«. Tako se čita tudi po vseh drugih italijanskih listih: pripravlja se torej edino le aneksija Trentlia. ne pa tudi aneksija našega jugoskv venskega Primorja. Aneksijska predloga daje italijanski vladi pravico, da v anektiranih pokrajinah uvede italijansko ustavo in upravo. Tu pa gredo mnenja raznih strank precej navskriž. Najmočnejša stranka, socijalni dernokratje, se še niso izrazili o stvari, ali znano je itak že njihovo stališče, ki zahteva za vsa zasedena ozemlja ljudsko Fran Govekar: 81 Suffanie. (Dalje.) »Da, a imeli so v svojih državah enoten narod iste govorice, ne pa konglomerata narodnostnih plemen!« je odgovoril baron. »Imeli so kulturo na najvišji stopnji in najsi-jajnejši duhovi so s svojimi deli in načeli osvojili vso inteligenco in vse ljudstvo. Kje je še naša kultura za francosko! In kje vidite danes le zarodek kakega briljantnega duha v naši državi?« Dr. Repič je povesil glavo in molčal, baron Zois pa je jemal knjige okoli sebe v roke, jih molče listal in se tiho bavil s svojimi mislimi. Potem pa je zopet začel: »Nisem prijatelj preoblastne francoske republike in strašni dogodki revolucije mi ne gredo iz spomina. Divjanja in mesarjenja Dan-tona, Robespierra in Murata, pregrozni zločini konventa in revolucijskega tribunala mi navdajajo dušo z gnusom in gnevom. Toda vzlic temu nisem slep za vrline in velikanske uspehe Francozov. Ne motimo se! Iz razvalin stare francoske generacije se je čudesno dvignil nov rod, poln titanskega poguma in gigantske sile. Iz anarhije je vzrastla civilizacija, ki loči nesposobneže od talentov in goji le zdravje, moč, odvažnost in podjetnost. Energija, agilnost In genijalnost se danes na Francoskem lahko razvijajo in uveljavljajo povsem svobodno. Vojska je oduševljena od svobodoljubnega fanatizma in narodne zavesti. Talentov in Junakov ne ovirajo ondi več privilegirana* in vsakdo sme upati, da se povzpne z lastno sposobnostjo in z lastnimi uspehi do najvišje Časti. Na praporih francoskih armad danes ni zapisana častihlepnost in maščevalnost ah* lakomnost kaketra kralja ali cesarja, kake kabinetne politike ali korist kakega posameznega stanu. Ves francoski narod se bojuje kot kolosalna demokratska enota le z enim samim geslom, ki se glasi: domovina! In v Avstriji? — Prijatelj, kam plovemo?« »Težko je človeku, k" mora ljubiti in obenem sovražiti svojo domovino!« je vzdihni" dr. Rep*Č. »Da, ljubiti in sovražit?, ob^oiati, braniti in pomilovati hkratu'« je prtr-4?! Zois. »Vse, kar se godi dandanes v naši državi, me navdaja le z žalostjo in jezo. in če se hočem iz naše teme dvigmti na solnce, se moram zateči v novo francosko, angleško in nemško literaturo. Iz nje črpam nado, da bo kdaj — Čeprav Še dolgo ne — tudi pri nas lepše in boljše. Čitajte še vi te knjige, veseli jih boste; tudi Vodniku sem jih obljubil!« Dr. Repič je jemal v roke knjige na mizi in prebiral imena njih avtorjev: John Locke, Rousseau, Montesquieu, Voltaire, Fichte, Goethe, Schiller in Klinger. »Čitajte jih, in vse vam postane jasno,« je govoril Zois. Priti je moralo tako. Za svobodo evropskega krščanskega človeka v 16. stoletju je prišlo duševno suženjstvo 17. veka. a spočetka našega stoletja se je človeštvo začelo otresati verig, in geslo »svoboda« se glasi vedno odločneje. Filozofija je vrgla s prestola teologijo in despotskemu absolutizmu poje mrtvaški zvonček. Avtor i tati vizmu se upira zahteva po svobodni ustavi držav. Povsod! In tudi pri nas se upre prej ali slej! Doslej neznana stvar: politično življenje, se zbuja v Evropi. Anglež John Locke je začel sejati seme humanitarnega svetovnega naziranja. Strpnost, enakost, državljanske pravice so cvetovi, ki so pognali iz tega semena. Montesquieu je šel že dalje. On je naskakoval že pogumno trdnjave desnotizma. izražajoč idejo svobode še odločneje. Nasledoval mu je smeli in pikri Voltaire. Anorieški dei<=ti so se še z opreznimi prsti dotikali verskih zadev, kakor bi se bili še bali, da bi moglo svobodoumje v neukem ljudstvu nostati pogibelno sredstvo prevrata. Voltaire pa tega strahu ni poznal več, nego je sodil, da je svobodomiselnost koristna vsem, brez ozira na to, da utegnejo njegove radikalne misli delovati v ljudstvu revolucionarno in razdiralno. Tako smo doživeli francosko revolucijo kot otroka teh filozofov, tako gledamo novo krizo v človeštvu, ki se s temi idejami povzpenja zopet više v svojem duševnem in socijalnem razvoju*« Dr. Repič je pazljivo poslušal zgovornega barona, ki je čital toliko, da je s svojim znanjem bogatil vse svoje znance. Da bi dr. Repič sam proučeval vsa ta filozofska dela, za to ni imel niti časa niti volje. pač je jemal s seboj na svoj dom najrazlič-nei*$e nove knjige iz baronove knjižnice, jih rtrelistoval ?n leteČkf pregledoval, a čital jih ni. Zanj je bila knjiga le še življenje in literature mu je bilo iz baronovega pripovedovanja povsem dovolj. Ker je bil nadarjen in bistroumen, si je množil svoje znanje kakor čebela, ki leta od cvetke do cvetke in nabira izlahka med. Ubijajoč dolgčas in iščoč zabave, je znal samemu sebi hkratu koristiti. Izživeti se, srcu dati vse pravice, ki jih je doslej kratil razum, urediti si življenje čim lepše, poetičneje v sredi proze vsakdanjosti, kakor v antični dobi iskati predvsem lepote, radosti in svobodnega uživanja, je bil njegov življenski program. »Ali ne opažate, da se vrši tudi v nemški duši že od leta 1787. dalje odločna revolucija?« je nadaljeval Zois. Oči so se mu zopet iskrile in obraz mu je lahno rdel. Govor ga je čisto razživil. »Čitajte le ta dela novih nemških lepo^ slovcev in filozofov! Iffland, Kotzebue in Jun-ger, še nedavno prvaki nemške drame in nemškega romana, se morajo danes umikati Goetheju, Schillerju, Kleistu m Klingerju. Kolik preobrat! Kolik napredek! Schillerjevim revolucionarnim dramam in Goethejevemu »Goe-tzu«, »Wertherju« in »Ifigeniji« so se .še pred kratkim celo najboljši omikanci v Berlinu, Jeni in Weimarju rogali in jih obsojali. A zmagala sta. Schiller in Goethe sta danes smerodajna. ker duh njunih del je našel opore v nemških najodličnejših filozofih v Jeni in Weimarju. Poeti in filozofi so edini! Reinhold in Fichte si upata javno zagovarjati načela, iz katerih je izšla francoska revolucija, da, Fichte je celo naravnost zahteval od nemških knezov, naj dado ljudstvu svobodo mišljenja, poučevanja in tiska!« Z stran, »SLOVENSKI NAROD", dne 3. avgusta 1920, 174. štev, glasovanje. Stališče katoliške rjud- | ske stranke je precej podobno socjjal-demokratskerrtu, vendar pa se ne za-, hteva tako izrazito samodoločba potom ljudskega glasovanja, Glavno glasilo stranke »Corriere dT Italla«, sa bavi obširno % aneksijsko pogodbo in poudarja, da so se pristaši ljudske stranke v odsekih odločno upirali določbi predloge, ki daje vladi pooblastilo, da v novih rx)krajhiaK uvede Italijanske zakone, hi zahtevali, da naj vlada drži po prejšnjih vladah Sprejete obveze za ohranitev občinske in pokrajinske avtonomije ter krajevnih in pokrajinskih institucij. Zahtevah* so obenem tudi, da naj se v pokrajinah, Id se bodo anektirale, nemudoma razpišejo državnozborske ■volitve in da naj se nič ne izpreminja v upravi, dokler ne bodo novoizvoljeni zastopniki novih pokrajin sodelovali pri novi zakonodaji. Razprava o tej aneksijski zakonski predlogi zna vsekakor postati zelo zanimiva, a za nas gotovo še tembolj, ker se bo v njej gotovo marsikaj .povedalo tudi o našem zasedenem jozejnlju. * ANEKSIJSKO VPRAŠANJE IN TEŽAŠKE STRANKE. Trst, 81. juUja. Sporočil sem sklep vodstvenega odbora soc. - demokratske parlamentarne skupine, s katerim se nalaga socijalno - demokratki organiziranemu proletarijat v TVentinu in ostalem delu po Lahih zasedenih južnih Tirolov, da taj se postavi na zimmerwaldsko nače-» samoodločbe, namreč tako, da naj jffebivalstvo samo določi, ali naj se ^riaadeta ozemlja priklopijo Italiji ali •pa avstriisla republiki. O aneksiji ta-^oimenovane >Julijske Benečije«, nagega Primorja ni v navedenem sklepu pečenega ničesar, aH toliko doslednosti j>a se menda vendar sme pripisovati parlamentarnemu zastopstvu laške socijalne - demokratske stranke, da bi se V primeru, da bi šlo za aneksijo našega Primorja tudi postavilo na stališče samoodločbe. Tako bi moralo biti vsled Isnanega sklepa lanske velike skupščine socijalno - demokratske stranke v Jiolonji, kjer je bilo skoraj soglasno sklenjeno, da se stranka postavlja na stališče, da naj e vsa zasedena ozemlja potom samoodločbe izrečejo o svoji bodoči pripadnosti. Tako je torej stališče parlamentarnega zastopstva laške socijalno - demokratske stranke. Kako stališče zavzemajo v tem pogledu socijalni demokratko v zasedenem Primorju, pa ni lahko uganiti, ker jasne besede še niso izrekli nikoli. Iz njihovih dejanj pa bi se da-|r> sklepati, da so načelo samoodločbe že sdavnaj preboleli in da smatrajo sedanje stanje v zasedenem zoemlju že za določeno brez samoodločbe prebivalstva. Popolna strnitev bivše takoimeno-vane jugoslovanske socijalno - demokratske stranke z laško v eno samo italijansko stranko z enotnim vodstvom in enotno upravo je prvi dokaz za to. Pisava glavnega glasila >Lavoratore< je drugi dokaz. Saj se čita tu v vsakem stolpcu, da je >julijska Benečija« Italija in nič drugega ko Italija. Naravnost prejasno pa se je pokazalo mišljenje socijalne - demokracije te dni ob prilike velike rasprave proti vodnjan-skim socijalnim demokratom pred tržaškim vojaškim sodiščem, obtoženim, da so se uprli varnostni oblasti s puškami in bombami. Glavni branitelj, socijalno - demokratski odvetnik Zennaro, je v svojem obrambnem govoru povedal vse, kar so storili socijalni dernokratje za — zedinjenje z Italijo. >La-voratore« je bil edini list. ki se je v vojnem času upal pisati proti Avstriji in avstrijski vladi, on je edini objavljal govore laških poslancev, ko so se zopet oglasili v dunajskem državnem zboru, in 3. novembra, ko so Lahi asasedli Trst, jih je pozdravil kot osvoboditelje, >Socijalno - demokratska stranka te pokrajine je bila tista, ki je prva izvršila aneksijo, pristopivši k italijanski socijalno-demokratski stranki, in zato naj se ne pravi več, da je socijalno - demokratska stranka sovražnica Italije, ko se je takoj po razprše-nju avstrijskih vojska hotela združiti z itaHjanskimi brati. Poreče se, da je socijalno - demokratska stranka prijateljica Slovenov. Tu ima članek, pisan proti slovenskim nacijonalcem in proti dr. Wilfanu. V njem je povedano, da mi Italijani, kakor nočejo Cehi biti podvrženi Nemcem, Nemec pa ne Čehom, tudi nočemo biti podvrženi Jugoslaviji >Lavoratore« je bil vedno proti sloven. nacijonalcem, ne pa proti Slo-venom, ki so tu rojeni in ki imajo pravico živeti v teh krajih. In ravno mednarodno delovanje bo moralo pomiriti duhove in izvršiti ta čin civilizacije, ki se ga ogibajo vsi drugi. Prav je, da se skušata zbližati ta dva tako različna a vendar z isto usodo zvezana naroda. Kdo izvršuje to delo zbližanja, če ne socijalisti? (Da, to delo socijalistov je imenoval >Lavoratore« — odlično na-cijonalno patriotično delo! Prip. poroč.) .Ali jo izvršujejo morda fašisti? Ne, oni le delajo škodo državi in narodu, ko vendar dejanja zadnjih dni — vi sodni gospodje, sem prepričan, da jih obsojate — le dajo Jugoslaviji upravičen povod za srd proti nam«. (Torej laška to-ilovajstva proti nam Jugoslovenom so vredna obsojanja le zato, ker bi znala •Škodovati Italiji in italijanskemu narodu!) In dejal je še ta veliki socijalno-.demokratski branitelj: ^Govoril sem o iBolijski Benečiji, ker te y_pdnja» Istri) v Julijski Benečiji, kakor sem govoril o socijalistih, ker je ta proces naperjen proti socijalistom. Geslo prebivalstva Julijske Benečijo, geslo proletarijata te pokrajine je: Hočemo aneksijo! Nočemo več biti Italijani dragega reda, hočemo uživati dobrote, ki jih aŽivajo Italijani vse Italije!« Ali hočete še več? Socijalni dernokratje zahtevajo aneksijo zasedenega ozemlja v imenu proletarijata, v imenu vsega prebivalstva, in kaj jim mar, če ogromna večina tega prebivalstva noče niti slišati o socijalistih, a še manj o priklopitvi k Italiji. Načelo samoodločbe je potemtakem popolnoma izginilo iz spomina gospodom socijalnim demokratom. Ali tudi tistim, ki so našega rodu in jezika?! O laških nacijonalcih gotovo ni treba še posebej poudarjati, da zahtevajo takojšnjo aneksijo vsega zasedenega ozemlja z Reko in Dalmacijo do Kotora, in če le mogoče, še kaj več, Ostaja le še katoliška ljudska stranka, stranka vatikanske pravičnosti. V glavnem glasilu stranke, >Cor-rieru d' Italia«, se je sicer svojeoasno čitalo o pravičnosti napram narodom v zasedenih ozemljih, o pravici teh narodov do samoodločbo, toda sčasoma se je ta pravica začela krčiti in krčiti, dokler se ni skrčila v skromno avtonomi-jico, ki naj bi jo dobile >nove pokrajine«. Tržaški škof Bartolomasi je dobil te dni srebrno hrabrostno svetinjo za svoj >prevzvišeni zgled krščanskih in vojaških čednosti na bojnem polju«, kakor i^ravi podelitveni odlok, tržaški odsek >pipijeveev« (Pipi« — >Partito Popolare Italiano«), ki so bili tudi med raj vnetej šimi razbijači in požigalci ID. t. m., (v velikih društvenih prostorih je bilo na drobno stolčeno vse, popolnoma nedotaknjeni pa ste bili dve svetniški sliki in pa križ; tu so >delali« pipijevci!), ki je na svoji izredni skupščini 27. t. m. odobril sklep sekcijskega načelstva. s katerim so se obsojala >ju-icoslavenska divjaštva« v Splitu, ter sprejel resolucijo, ki izreka željo, da >naj bi se vsi v jadranskem okrožju, ki čutijo v sebi ljubezen do domovine in čast naroda, zedinili ter enodušno in odločno zahtevali od kraljeve vlade takojšnjo aneksijo ogroženih, na podlagi doiočeb londonskega dogovora zasedenih jadranskih pokrajin in razsežna jamstva za varstvo političnih, gospodarskih in narodnih pravic italijanskih skupov. ki bi vsled tega ostali izven meja domovinec. Načelništvo se poziva, da naj bo po zastopniku stranke v jadranski delegacijUv stalnem stiku z ostaMmi strankami v svrho skupne akcije za takojšnjo aneksijo in krepko nacijonalno obrambo, dokler bo ogrožena, kakor je sedaj, pri čemer naj ostane vsaki politični struji nedotaknjena svoboda dejanja. Tako torej tudi laška katoliška ljudska stranka zahteva takojšnjo aneksijo vsoh na podlagi londonskega dogovora zasedenih pokrajin, ne marec za to, da gre prebivalstvu teh pokrajin po vseh božjih in človeških zakonih pravica do samoodločbe. Kakor hitro gre proti nam Jugoslovenom, so si pač vsi enaki in ni prav nobene razlike med najbolj krvavo rdečim komunistom, najlepše nebesno modrim fašistom in še bolj vatinkan. belommenim pipijev-cem. Lah je in ostane povsod Lah in nič drugega ko Lah! Telefonska in brzojavna poroClla. KONEC VESNIČEVE MISLIE. LDU Beograd, 31. julija. Danes ob desetih dopoldne so se na pred-sedništvu ministrskega sveta sestali zastopniki obeh parlamentarnih skupin, da bi nadaljevali razgovore o vstopu v koncentracijsko vlado. Ker se delegati obeh parlamentarni skupin niso mogli sporazumeti v vprašanju agrarne reforme, ie dr. Vesnić izjavil, da le niegova misija Izvršena. LDU Beograd, 31. julija. Poslednje sporočilo demokratske zajednice, podano dr. Vesniću, se glasi: 1. G. Protić umakne svoje zahteve za rešitev agrarne reforme in ostati je pri oni osnovi za sporazum, na kateri je bila sestavljena prva vlada dr. Vesnićeva. Demokrati bi pristali, da se po možnosti hak izplača begom nasprotujejo pa temu, da bi kmetje morali s posestev; 2. izvoz žita v velikih kontingentih naj bo svoboden in centralna uprava naj vodi samo register in statistiko izvoza; 3. vse stranke naj se sporazumejo glede načrta ustave. Ker parlamentarna zajednica ni sprejela teh predlogov, je danes, kakor že javljeno, došlo do prekinjenja porazgovorov in dr. Vesnić le iziavil regentu svol sklep, da vrača mandat LDU Beograd, 31. julija. G. Nikola Pašlć, ki se nahaia v kopališču na francoski Rivieri, ie bil brzoiavno pozvan v Beograd, z nJim pa orav-tako tudi dr. Ante Tnimbič. LDU Beograd. 21. julija. (Uradno) Danes opoldne ie spreiel regent dr. Vesniča. ki mu ie iziavil. da mu ni uspela sestava končentraciiske vlade in ie vrnil mandat regentu. Ad Vesnić LDU Zagreb, 31. julija. Današnji >Hrvat« piše med drugim glede po-ložaia, da računa demokratska za* jednica na to, da se sestava novega kabineta poveri Nikoli Pašieu a par= lamentarno zajednico, a brez demokratov. DELO NAŠE MIROVNE DELEGACIJE KONČANO. LDU Beograd, 31. julija. Semkaj je prispel g. Andrija Radović, član nase mirovne delegacije v Parizu. Vrnil se ne bo več tiakaj. ker ie delo naše delegacije prenehala IZPRAZNJUJEMO IN IZPRAZ-NJUJEMO. LDU Gradec 31. julija. (Dun. kor. ur.) Jugosloveni so včeraj po« poldne Izpraznili občino Soboto v nekdanjem sodnijskejn okrožju M ar bek. Danes bodo Izpraznili občini Glanz in Schlossberg. LDU Gradec, 31. julija. (DKU) Deželni osrednji urad javlia: V petek so bile izpraznjene tudi občine Schlossberg, Glanz in Sobota, kakor tudi drugi Avstriji po saintgermain-ski pogodbi prisojen! krali zapadne Štajerske. PROCES BOŠKIĆ. LDU Sarajevo. 30. julija. Danes ob poldvanajstih dopoldne se je razglasila obsodba v procesu sodnika Boškiča, ki je obtožen, da je dal ustreliti 71 kmetov v Foči leta 1014. Sodišče je obtoženca vsled pomanjkanja dokazov oprostilo, ker ie glavno dokazno sredstvo, to ie akt ore-kega soda. ki je v rokah senata, oo-manjkljiv. Ta akt je bil nepopoln še leta 1916, ko je došel iz Foče k bivšemu avstrijskemu trdnjavsk^mu sodišču v Sarajevo. V aktu veleizdaja vsled kvalificirane soudeležbe oškodovanja avstrijske vojne sile z orožjem ni dokazana. Državni nrav-dnik se z obsodbo ni zadovoljil, ampak je vložil ničnostno pritožbo. Boškić je ostal do končnoveljavne razsodbe v preiskovalnem zaporu. SLOVENSKO ŠOLSKO POSLOPJE V TRSTU PRODANO. Trst. 28. julija. Nedeljski »Lavo-ratore« ie objavil pod naslovom: »Novi uradi Delavskih zadrug« na-sldnjo vest: »Vsled zelo hitrega razvoja delavskih zadrug so postali nezadostni prostori, ki jih ; rvzemajo sedaj zadruge v ul. sv. Frančiška Št. 21—23. Po zelo dolgih prizadevanjih se je končno rešilo tndi to vprašanje in za kak mesec se osrednji sedež zadrug- preseli v poslopje št. 20 na Acgdedottu in št. 21 v ulici Cesare Battisti, ki so ju zadruge kupile v ta namen«. — Ta, sama po sebi navidezno zelo nedolžna vest, pomenja za nas tržaške Jugoslovene tak udarec, da se nikakor več ne bomo mogli opomoči pod njim. Ta vest pravi, da je prešlo naše šolsko poslopje na Acguedottu, kjer ste bili pred laško zasedbo nastanjeni naša deška oer-razrednica in dekliška pa tudi osem-razrednica, iz narodnih slovenskih v laške socijalnodemokratske roke, a pravi še dalje, da je tudi poslopje v Battistijevi (Stadionovi) ulici, kjer je bila nameščena prej naša Trgovska šola in ima naš Tržaški Sokol svojo telovadnico, za vedno izgubljeno za nas. Dosedanja lastnica obeh poslopij je bila Trgovsko-obrtna zadruga, ki ima sedaj svoje prostore v bivši Trgovski šoli. Šolsko poslopje na Acquedottu je bilo prazno od jeseni leta 1918. sem, ker oblasti niso dovolile otvoritve šole, in tako Trgovsko-obrtna zadruga ni za poslopje, iz-vzemši spodnje prostore, kjer se nahajata kavarna in varietetno gledališče, dobivala nikakršne najemnine. Ker je imela zadruga vsled razbitja uradnih prostorov 4. avgusta I. L, ko je bila Še nastanjena v poslopju »Edinosti«, zelo znatno škodo., se ie preselila v prostore bivše Trgovske šole v lastni hiši v Battistijevi ulici, ki so bili tudi prazni, ker oblast ni dovolila Trgovske šole. Da se izogne nadaljnim izgubam — Tržaško-obrt-ne zadruge in šolskega poslopja na Acquedotru fašisti sedaj pač le zato niso razbili, ker ste bili obe poslopji že takorekoč last socijalnodemokrat-skih zadrug — je Trgovsko-obrtna zadruga prodala obe poslopji Delavskim zadrugam. Za vsemi udarci, ki smo jih morali pretrpeti v zadnjem času, torej še ta! Jugoslovenska javnost pa se naslaja na dobrih kupčijah strankarskih prepirčkih in učiteljski pasivni volilni pravici!!! LAŠKI SOCIALNI DEMOKRATTE ZA SAMOODLOČBO TIROLSKA. Trst. 31. julija. Iz Rima poročajo tržaškemu »Lavoratoru«: »Ker se bo morala v kratkem v zbornici razpravljati mirovna pogodba z Avstrijo, kar bo med drugim imelo za posledico aneksijo ozemelj k Italiji, ne da bi se oziralo na voljo prebivalstva, ki prebiva tamkai. le sklenil vodstveni odbor socialno demokratske parlamentarne skupine pozvati socialno demokratske sekcije v Trentinu in na južnem Tirolskem, da proglase za temelj zimmerwaldsko načelo amoodločbe z ozirom na to, ali tamošnii nroletariiat želi priklenitve k Italiji ali avstrijski republiki, in v prvem primeru, ali želi avtonomne vladavine in kakšne,« ITALIJA VEDNO PODKUPUJE. LDU Beograd. 31. julija. »Pravda« je dobila iz Rima izvirno poročilo, da je Giolitti poizkusil podkupiti albansko vlado v Tirani ter je v to svrho izdal dvajset milijonov lir. Posredoval je med Italijo in Albanijo italijanski polkovnik. Vsa stvar Da ni imela uspeha, ker je albanska vlaaa v Tirani zavrnila italijansko ponudbo. PO PADCU VALONE. LDU Split, 30. julija. Potniki, ki so včeraj s parnikom »Almissa« došli iz Valone, pripovedujejo, da je od 10.000 italijanskih vojakov 8000 nesposobnih za vojno. Parnik »Baron Bruck« je peljal v Italijo 1000 italijanskih ranjencev. Došel je italijanski veliki transportni parnik, ki je peljal vojsko proti jugu. Italijansko časopisje od dne 27. julija ne prinaša poročil o padcu Valone. KONFERENCA V LONDONU? LDU London, 30. julija. (Dun. kor. ur. — Brezžično.) Druga sovjetski vladi poslana nota pozdravlja sklep, da se s Poljsko takoj prično pogajanja zaradi premirja in da se sprejme predlog, naj se predloži končnoveljavna ureditev vseh spornih vprašanj konferenci v Londonu. PORAŽENI TURKI. u LDU Amsterdam, 31. julija. (Dun. kor. ur.) »Times« poročajo iz Sofije: Grki so popolnoma premagali čete Djafar-Tajarjeve. 15.000 Turkov je bežalo preko bolgarske meje; razorožili so jih in jih internirali. Z NEMŠKO - RUSKE MEJE. LDU Berlin, 31. julija. (Dun. kor. ur.) »Vossische Zeitung* poroča, da so poljske čete, in sicer 2000 mož in 40 častnikov, prekoračile nemško mejo pri Proskenu. Sedaj se vrše še pogajanja zaradi razorožitve. Ruske sprednje straže hodijo ob vzhodno-pruski meji, ne da bi jo prekoračile. Železniška proga Grodno-Suvalki je odrezana. RUSKO - POLJSKO BOJIŠČE. LDU Moskva, 31. julija. (DKU — Brezžično) Včeraj je bilo osvojeno važno železniško križišče Bialvstok, tako tudi Tarnopol; prodiranje proti Lvovu se pospešuje. Cona H protestira. Kakor strela z jasnega je udarila pretečeni teden vest po coni A, da misli aliirana misija v Celovcu na prošnjo Nemcev in nemčurjev iz cone B demarkacijsko črto med obema conama odpraviti. V pozdrav Slovencev torej, prva klofuta plebiscit, komisijo. Pomirili smo ljudstvo s tem, da je to le pobožna želja Nemcev v coni B in, da je to zadnja lumparija pred moraličnim poginom v slovenskem dehi Koroške dežele. Ljudstvo je zahtevalo, da se skliče shode in sicer v Velikovcu in Borovljah za v nedeljo 25. julija t. 1. Ti shodi so res vršili. Bile so to manifestacije, ki so že kakor take dovolj jasno pokazale, koliko je na Koroškem bila ura, oziroma da je Nemcem odbila za vedno. Nad SOOO udeležencev, volil-cev in volilk iz Roža, se je zbralo imenovano nedeljo v Borovljah. Nastopili so govorniki, sami sinovi Korota-ua: Kg. dr. Mišic, dr. Čemer, kapi. Kan-duts Brandter in gospa ČuČkova. Poklicani in nepoklicani faktorji, bili ne vem katerih držav zastopniki, ne igrajte se z ognjem! Končno je prebral g. naduči-teJj Mahkota sledečo resolucijo: Nad S0OO slovenskih glasovalcev boroveljskega okraja, zbranih na mani-festacijskem shodu v Borovljah, dne 25. julija i920, odločno protestira proti nameravanemu odprtju demarkacijske črte med conama A in B in sicer iz sledečih vzrokov: 1. Odprava demarkacijske črte bi bila očitno kršenje za nas edino mero-dajnih določil komaj ratificirane saint-germainske mirovne pogodbe. 2. Z odprtjem meje nastopi za našo aprovizacijo težka kriza, ker bi za cono A namenjena živila romala čez Celovec v vso Avstrijo in bi neprimerno manj vreden avstrijski denar preplavil ves naš pas ter pahnil zaupljivo ljudstvo v hudo gospodarsko škodo. 3. Red in mir, ki smo ga komaj vzpostavili in ves čas vzdržali, bi bil zopet ogrožen. Nemški teroristični agitatorji bi tik pred plebiscitom namenoma povzročali pretepe in poboje, samo da diskreditirajo našo upravo. Še v preži vem spominu nam je čas, ko je divjalo preko nas nebrzdano nemško nasilje, ko so nemške tolpe palile naše domove, zavratno morile naše sinove, ropale in plenile naše cerkve in teptale naše svetinje, ko SO žugale vsem, katerih zaenkrat še ni mogla vdariti njih roka. Slovenski Korošci ne maramo več takih časov in rotimo našo vlado, naj pod nobenim pogojem ne pripusti odprtja demarkacijske črte, ker bi drugače nemško nasilje morali ubiti s samo-pomočjo! Poživljamo naso pokrajinsko vlado v Ljubljani in osrednjo našo vlado v Beogradu, da zastavi vse svoje moči in ubere vse korake, da naša sveta koroška zemlja ne bode zopet izhodišćo in vpadna vrata Nemcem proti našemu jadranskemu morju in na naš Balkan. OsemtlsoČ rok se je vzdignilo in s gromovitimi živio-klici je bila sprejeta. Ta rezolucija in manifestantl so se zopet mirno razšli. T. V, Politične uestf. — Prikrajšani na vseh straneh. Iz Pariza javljajo: Zave^m vi Se niso razpravljali o vprašanju vojne odškodnine, ki jo imamo dohiti. Odškodnina za nas naj ostane znižana na o%. Zahteva se od nas, da pristanemo na to znižanje. Kot kompenzacijo nam obetajo gotove prednosti pri razdeljevanju brodovja na Jadrana in Donavi. Hkrati sklepajo »a-vezniki tndi o vojni odškodnini, ki jo imajo plačati Bolgarska, Turška in Madžarska. Na te odškodnine imata poleg Jugoslavije pravico tudi se Romunija in Grčija. Zagotavlja se, da bomo tndi od te odškodnine dobili samo 5%. — V pričakovanju rešitve krize. »Novosti« pišejo iz Beograda, da je dr. Ivan Ribar v avdijenci pri regentu predlagal, naj se poizkusi zopet s sestavo koncentracijskega kabineta. Ta vlada naj bi zasledovala program parlamentarnega dela ter naj bi se omejila samo na priprave za volitve in na reSe-vanje tekočih poslov. Za enkrat naj bi se pustilo vprašanje agrarne reforme, ki naj bi ga pozneje reševala konstitu-anta. Dr. Ribar je predlagal kot sposobne osebe za sestavo nove vlade Sto-jana Protiča in Trifkoviča, od demokratov pa Ljubo Davidoviča, Draškoviča in Pribićeviča. V dobro poučenih krogih prevladuje mnenje, da bo regent poveril mandat za sestavo vlade Ljubi Davidovicu. Dosedanji ministrski predsednik Vesnić bi se v tem primeru imel vrniti v Pariz. — Dne 1. t. m. popoldne je pozval regent na dvor Protiča, ki mu je obrazložil politični položaj od časa ko je Vesnić odložil svoj mandat. Konferenca je trajala dolgo čtsa. Do 22. regent še ni nikomur poveril sestavo nove vlade. — Pričakujejo, da dospeta Paaić in Trumbić v teku jutrišnjega dne. — V političnih krogih, ki imajo stike z dvorom, trdijo, da bo poveril regent sestavo koncentracijskega kabineta enemu izmed obeh predstavnikov največjih parlamentarnih skupin, a to pod pogojem, da stopi s posameznimi parlamentarnimi klubi v dogovore in da poizkusi sporazum v vprašanju volilnega zakona in načrta ustave, ter da se vprašanje izvoza in agrarne reforme ne stavi kot pogoj za vstop v koncentracijski kabinet. = Komunistični ragrebski mestni zastopniki. Glavna razprava proti dvajsetim komunistom, bivšim mestnim zastopnikom, se vrši pri tukajšnjem sodišču dne 31. avgusta t. 1. neodređena domo-uina. — Stavke in izprtja v Trstu. Trst, 31. julija. Izprtje delavstva v ladjedelnici pri Sv. Marku traja dalje. Kot posredovalec je nastopil generalni civilni komisar Moconi, in zdi se. da pride najbrž v kratkem do sporazuma. Soci-jalnodemokratska poročila pravijo, da je nujno potrebno, da se to vprašanje reši čim preje, ker se tudi drugje, zlasti v ladjedelnici pri Sv. Roku vedno bolj in bolj množe odpuščanja delavstva in pride tudi tu najbrž do resnega spora. — Stavka prevoznega delavstva traja dalje in je med drugim zabeležiti kot posledico te stavke tudi dejstvo, da je Trst že par dni brez tobaka Dobiti ga ni nikjer, v nobeni tobakami, dasi-ravno pravijo, da ga je dovolj v skladiščih, a ga tobakarnarji ne morejo dobiti, ker delavstvo stavka. — Neznosne razmere v hrvatskem Primorju. Zagrebška »Domovina« javlja iz Bakra: Danes je ušel župnik iz Kostrane Lucije, ker je zvedel, da ga nameravajo odvesti v Trst. Iz Reke preganjajo naše ljudi ter jim stavijo za odhod rok 48 ur, na Sušaku pa divjajo s terorjem. Zadnje čase je naraslo število beguncev iz Dalmacije. Na Drenovi ee vsak dan vežba italijanska aritiljerija. V okolici Reke se množe zločinstva in pleni tve. narodno @Dspodar5fuo. — ng Izvoz zgodnjega krompirja je dovoljen glasom objave v >Službeni No-vinah le do 15. septembra 1020. — ng Devize in čeki za inozemstvo, ki so bili izdani od v to pokUcanih denarnih zavodov, za potrebo uvozne trgovine v zmislu naredbe z dne 19. marca t. 1., so pod kontrolo. Kdor je dobil ček ali devizo, mora tekom treh mesecev uvoziti blago. »Službenei Novine«, broj 163, objavljajo naredbo finančnega ministra, da prične generalni inšpektorat s kontrolo izdanih čekov, deviz, izplačil na tuja tržišča. — ng Promet s kožami usnjem in obutvijo v Sloveniji. Oddelek ministrstva za trgovino je z naredbo št. 2S8, Uradni list, ukinil veljavnost naredbe z dno 7. decembra 1919. — ng Papirnatega denarja po 1 in 2 kroni ne smejo državne blagajne več puščati v promet_ Bodočnost našega vinarstva. Vinarstvo v Juzoslaviji, posebno pa pri nas v Sloveniji se nahaja očividno pred težko krizo, ki bo izbruhnila ob prvi boljSi vinski trgatvi, torej mogoče že prihodnjo jesen. Kriza, ki stoli na vidftu, bo nastala vsled nadpredukcije vina. Da nastane ta nadprodukcija, nI treba ravno bogve kako bogate vinske letine. Pomis'iti moramo namreč, da se nahajajo Se precejšne p*«**-fl vinskesa pridelka letnikov 1918 ta 1019 v aaS8j kleteh In da, posebno na- BBBBBBBl vzlic precej dobri sadni letin!, že ena sama srednja trgatev lahko povzroči nad- produkcijo vina. Vsaki nadprodukciji pa sledi padanj© cen dotičnega pridelka In nevarnost je zelo velika, da pod današnjimi razmerami padejo vinske cene tako močno, da ne bodo niti od daleka kriti pridelovalni stroški. Stagnacija v vinskem prometu je itak skoraj popolna. Vinske cene so padle v zadnjih dveh do treh mesecih za 50 odst, deloma skoro za 100 odst. in so s tem že dosegle, ozir. prekoračile takorekoč višek pridelovalnih stroškov. Stagnaciji v vinskem prometu so krive deloma vladne odredbe, ki so ovirale izvoz naših vin v Nemško Avstrijo tako dolgo, dokler ga ni naraščanje vrednosti naše krone napram nemško-avstrij-skl kroni, popolnoma onemogočilo, deloma splošne življenske razmere. Da je temu prišlo tako, pa smo si krivi največ sami, ker se vinorelci Jugoslavije nismo pravočasno strnili v močno strokovno organizacijo, ki bi imela voljo in moč vplivati na vlado in preprečiti po-gubonosne odredbe in ovire izvoza našega vina v inozemstvo, na katerega smo navezani z najmanj eno tretjino našega vinskega pridelka. Vinarski in sadjarski odsek Maribor, slov. kmetijske drnfbe v Ljubljani, kot edine korpefracije v zaščito vinarstva v Sloveniji, je sicer storil svojo dolžnost, a vendar ni mogel doseči tega, kar bi lahko dosegla močna, vse vinogradnike predstavljajoča organizacija. Vlnorejci! Se ie čas! Združimo se torej! Osnujmo si organizacijo, ki bo štela ▼se vinogradnike v Jugoslavl}! svojim Slanom! Bodimo zvesti čuvaji dedščino naših pradedov, ohranimo In spopoinimo kar smo od njih sprejeli našim potomcem v procvlt In blagor naše krasne domovine! Ne dajmo si uničiti naše dike, našega upa in naše nade! Strnimo se v močno falango, k! bo stala neomahjivo na braniku za Interese našega vinarstva In ne pozabimo nikoli, da le »v slogi je moč«! Snuje se organizacija vinogradnikov po vzgledu bivšega avstrijskega »Reichs-weiiibauvereina«, ki je imel neprecenljive zasluge za procvit vinarstva v bivši Avstriji, za celo Jugoslavijo. Vinarski in sadjarski odsek Maribor, slov. kmetijske družbe, je prevzel nalogo stopiti v dotiko s strokovnimi krogi Hrvatske in Srbije ter Bosne in Dalmacije v svrho imenovanja pripravljalnega odbora za ustanovitev nameravane organizacije. Kakor hitro bo pripravljalni odbor sestavljen, se. bo sklicala seja istega, v kateri se bodo določile podrobnosti in dan za ustanovni zbor organizacije. Interesenti, ki se žele udeležiti ustanovnega zborovanja, ki se bo vršilo najbrže že v teku meseca septembra t. I. v Zagrebu in na katerem se bo razpravljalo tudi o najnujnejših potrebah vinarstva, ozir. ki žele pristopiti organizaciji, ki bo nucHIa svojim članom najrazličnejše ugodnost), kot člani, so prijazno vabljeni, da naznanilo že sedaj svo.is naslove podpisanemu odboru, a — upravnlštva vseh časnikov se takisto naprošajo, da ponatisnejo to povabilo k pristopu v interesu svojih bralcev! Vinarski in sadjarski odsek Maribor, slov. kmetijske družbe, kot začasni pripravil a-ini odbor za ustanovitev vinarske organizacije za Jugoslavijo. Vinarski ravnatelj P 0 k I a v e c. V Ljubljani. 2. avgusta 1920. — V pojasnilo komiteju za proučavanje produkcijskih stroškov Trboveljske premogokopne družbe, Razmere in delovanje Trboveljske premogokopne družbe so mi temeljito znane in vsled tega se mi zdi potrebno, dati komiteju nekatere podatke. — Kakor je videti, je edina ovira ta, da je na Dunaju knjigovodstvo. To knjigovodstvo je same umetna maska, katera se kaže napram deželni vladi. — Vsak premo-gokop za sebe ima mesečne obračune, ki so natančno izvedeni in iz teh je razvidno, koliko stane vsaka tona premoga. Gospodje bodo v enem dnevu pri vsakem premogo-kopu lahko imeli podatke, koliko stane tona premoga z vsemi stroški vred družbo. — Opozoriti moram pa še, da se naj gospodje zanimajo zela za tri važne konte in ti so: Materijalni konto, konto jamskega lesa in ekonomatski konto. V mate-rijalnem žurnalu naj zahtevajo račune iz Nemške Avstrije in primerjajo, če ni nemška valuta za našo zaračunana, kakor sem čul, da se baje tako prakticira. Pri kontu jamskega lesa naj pazijo, po kakšni ceni ekonomatski konto prodaja jamski les. — Kakor mi je znano, stane lastni les družbo na lesnem ležišču m prlbl. 100 kron, kot ob-tesan les pa ga družba zaračunava m8 po 1500 kron. Dnevno producira družba pribl. 70 m3 lesa in to že leta sem iz lastnih gozdov. Torej če konto jamskega lesa zaračuna -Bergbaubetriebskontu« obtesan les po 1500 K m8 in recimo jamski les pa po 700 Km8 — kam gre potem izkupiček od ekonomatskega konta? Ti dve konti sta tako važni za proučavanje produkcijskih stroškov, da komite ne sme tega prezreti. Prepričan sem, da, kar zasluži ekonomatski konto, skoro lahko krije investicijske stroške v Rajhenburgu in Hudijami, ki so se dosedaj napravili. — Kot star poznavalec trboveljskih razmer, so mi tudi lisjaki, kateri vodijo družbo, dobro znani kot zagrizeni sovražniki nas Jugo-slovenov. Komiteja naj ne moti nič knjigovodstvo na Dunaju, ampak idite v Trbovlje, Hrastnik, Zagorje in Kočevje, pa bodete v štirih dneh imeli jasne številke o produkcijskih stroških ter vedeli, koliko da stane Trboveljsko družbo tona premoga z ogromno amortizacijo vred. — Pribijamo vnovič, da je bilo za aprovizacijo določeno februarja 3500 vagonov premoga po znižani ceni. Sedaj pa se je hotelo vzeti od Trboveljske družbe le 1000 vagonov. Velikansko poslabšanje položala bi bilo to. In vendar se socialno ma-ziljeni »Slovenec« upa trditi v nedeljski izdaji, da je vlada dosegla za revnejše sloje cenejši premog. Če od 3500 vagonov popustiš 2500 vagonov in se zadovoljiš le s 1000 vagoni, to ni dosega, ampak neodpustna ri-tirada, — Nemška agitacHa na Koroškem. Franc in Magdalena Vedenik iz Carč. vasi blizu demarkaciiske črte med A in B cono. sta bila še dopoldne 25. julija na protestnem shodu zoper ukinitev demarkacijske črte v Velikovcu in popoldne na narodni slavnosti v Tiniah. Ko sta se vrnila domov, sta našla hišo in vsa gospodarska poslopja v plamenih. Pogorelo jima je popolnoma vse. Le ne- kaj živine, obleko, ki sta jo imela na sebi, in 700 K v gotovini sta rešila. Nasprotniki se posmehujejo. Češ, da je »vsemu temu kriva veselica«. Kdo je zažgal. se še ne ve. Očividci trdijo, da je izbruhnil požar naenkrat v skednju, drvarnici in hiši. Ob sumnji, ki je blizu, zavre kri. Orožništvo raziskuje. Škodo cenijo po današnji vrednosti na 400.000 K. Zavarovana sta bila za 21 tisoč K. Slovenci, treba je priskočiti na pomoč. Pokažimo bratom ob skrajni severni meji, da je slovenska ljubezen globlja od same besede in da je pripravljena tudi na žrtev. Darovi naj se pošiljajo na Narodni svet za Koroško v Velikovcu. — Čuvajmo Ljubljano! Pišejo nam: Gosp. dr. Pavel V. B. je služil očividno dolgo časa pri zračni kavaleriji ali pa pri povodnih kolesarjih. Mož je zaradi svoje jules-verneske domišljije originalen tip moderne romantike, ker njegova prebujna fantastnost zatemujejo vse Mevrinke, Everse in Poe. Škoda je le, da je g. dr. Pavla B. fantazija vendarle nekoliko enostranska, zakaj operira le z aeroplanskimi bombami s požigalno kemično tekočino. Ako pa se že napiše feljton o različnih možnostih, ki oprete« naši mirni Ljubljani iz zraka, se pri talco vsestranskem talentu, kakršnega kaže »nebeški« D' Annunzio, vendar ne sme pozabiti še drugih po-gibeli, ki »nam groze.« Dovolite mi torej, g. urednik, da jih Vam sporočim! Iz »zanesljivega vira« sem zvedel, da je dal D' Annunzio naloviti par milijonov podgan in miši, ki jih ima zaprte v steklenih zabojih na reškem magistratu. Vsem tem zverem hoče dati po laških zdravnikih vcepiti najrazličnejše kužne bolezni, kugo, kolero, tifus, grižo i. dr. ter jih na določeni dan ob natanko določeni uri spustiti z marš-ruto direktno na Ljubljano! Nadalje ima D* Annunzio par sto kurnikov psov, ki jim da vcepiti pasjo steklino. Neki laški znanstvenik pa je pogruntal, da tisti psi pobesne baš v trenotku, ko pritečejo v našo Ljubljano! Končno sem zvedel, da se že par mesecev koplje ogromen rov, ki pelje naravnost do Ljubljane in ki ga hoče D' Annunzio napolnjenega z ekrazitom, spustiti v zrak, ako bi podgane, miši in psi odpovedale. Govori se tudi, da hoče D' Annunzio nametati v Pivko in Unec nekaj vagonov strihnina, ki naj priplava po Ljubljanici od Postojne dalje v Ljubljano ter zastrupi vse kar leze in gre! To niso mačkine solze! Ali je vse to naši vladi znano? Kaj je ukrenila osrednja komanda? Kje so naši poslanci? — Ves se tresem in čeprav nimam griže, plešem ves dan . s . Opozorili smo na nevariost. Če nas dogodki prehite, naj pade odgovornost na one, ki — nimajo griže! Ponavljam pa: Čuvajmo LJubljano zlasti — strahopezljivcev! Prof. Peter Z. C. — 2 Orlovskega tabora. Pri sobotni bakljadi Orlov in Slomškar-jev v Mariboru sta govorila dr. Natlačen in dr. Korošec. Pred okrajnim glavarstvom ni bilo nagovora, kar Je ljudstvo v sprevodu zelo razburilo. V nedeljskem sprevodu Je bilo 1110 članov Orla, izmed teh 900 Orlov v kroju, drugI so Imeli samo čepice; nadalje je bilo v sprevodu 556 Orlic, 100 Slomškarjev in 240 narodnih noš. Vsega skupaj je korakalo v sprevodu dobro Šteto 5500 ljudi. Na Glavnem trgu se je vršila maša, ki jo je služil škof Na-potnik. Po maši so bili govori. Italijanskega delegata ni bilo blizu, ker se te zbal, da Slovenci sicer razbijejo vso slavnost. Popoldne je ploha malodane preprečila telovadbo na Težnji. Francoski telovadci in Orli so kljub temu nastopili. Vsega skupaj je dospelo v Maribor s posebnimi vlaki okrog 15.000 ljudi, med njimi zelo mnogo takih, ki so prišli izključno samo na porcijunku-lo, pa tudi zelo mnogo 2idov s Hrvatskega, ki so prišli v Maribor edinole zaradi kupčije ter so se poslužili ugodnosti proste vožnje povodom izleta v Maribor. Število zastav v mestu je naraslo za 10, tako da je bilo vsega skupaj 64 zastav, med njimi veČina od magistrata razobešenih. Okrasilo je hiše še nadaljnjih šest strank. To so v poglavitnem številke z orlovskega izleta v Mariboru. Drugo pa je, kar moramo naglasiti, da nobeden izmed govornikov nI čutil potrebe, spregovoriti tudi samo besedo glede silne nevarnosti, ki nam preti na Koroškem, kljub temu, da sta »Slovenski Narod« in »Slovenec« pravočasno prinesla to vest tudi v Maribor. Upali smo, da bodo Orli porabili to priliko, da bodo vsaj s krepkimi protesti podprli naše težko delo in naše težavno stališče na Koroškem. Toda za splošne narodne zadeve imajo Orli samo molk. Nc smemo misliti, da je vse klerikalno ljudstvo istega mnenja, pač pa moramo obsojati voditelje, ki niso dali prilike nikomur, da bi dal duška ogorčenju vsega našega ljudstva nad nakano Nemcev in entente. Če bo očitanje narodne mlačnosti in nezavednosti padlo na vso stranko, so temu krivi njeni voditelji in zlasti navzoči minister dr. Korošec, saj vemo, da ni smel nikdo izpre-govoriti necenzurirane besede. — Prof. Uroš Džonić iz Beograda je v svrho študij prispel v Ljubljano in ostane tu delj časa. — Vsem podružnicam Družbe sv. Cirila in Metoda se vljudno sporoča, da se vrši letošnja glavna skupščina v Ljubljani v nedeljo dne 19. septembra ob 10. uri v veliki dvorani Narodnega doma. Predvečer Do zaupno zborovanje. Podružnice prosimo, da pošliejo pravočasno imena delegatov, da se jim zamorejo poslati glasovnice. Eventuelne predloge je poslati družbeni pisarni do b. septembra. — Ljudsko štetje. Oddelek za državno statistiko je imel konferenco, katere so se udeležili zastopniki vseh ministrstev ter delegati zagrebške, ljubljanske in sarajevske vlade. Konferenca je imela nalogo, da razpravlja vprašanje o popisu prebivalstva naše države ter o načinu, kako bi se to popisovanje moglo lahko, hitro in istočasno po vsej državi izvršiti. Sporazumeli so se, da se vrši popis prebivalstva med 31. decem-bram 1920 in 1. januarjem 1921. Ta statistika bo predstavljala število našega prebivalstva koncem tega leta. — V plavalnih hlačah na cesti. Vsak sport ima svoj kostum. Planinci kratke hlače in cepin, kolesarji in jahači čepice, veslači in pla-vači navadno tudi niso oblečeni v kožuhe. In zgodi se včasih, da mora veslaž ali plavač nehote v tem kostumu tudi med ljudi. Seveda se mu posmehujejo in morda ta ali oni se celo zgraža nad njegovo ne-moralnostjo. Če se to dogaja le sempatam, gotovo se ne bo nikdo resno spodtikal nad takim nastopom. Drugače pa je, Če se ta razvada vpelje kot stalna pravica na promenade in v hotele, na vrtove in sploh v javnost. Navadno hodimo ljudje več ali manj oblečeni po cestah, samo med Zulukafri je navada, da se slavno občinstvo ne zgraža nad samim figovim peresom. Občinstvo pri nas bi lahko samo napravilo v tem oziru red in če se recimo občinski odbor na Bledu prav resno potrudi in stopi s primerno okrožnico do inteligentnih poset-nikov svojega kopališča, smo prepričani, da bo kmalu tudi na Bledu konec zamorstva. Čuden vtis pa napravi, če se okrajno glavarstvo v Radovljici s fermanom obrača na županstvo občine Bled, v katerem jo spominja na svoječasni sklep občinskega odbora, da se take nedo-stojnosti odpravijo ter zahteva za zamorce zapor do 48 ur. (Ni rečeno ali samo v kopalnih hlačah.) Tako bo zmagala tudi na Bledu Lex Heinze. — Protestni shod v Metliki nroti nameravani opustitvi demarkaciiske črte na Koroškem je dne 25. Julija leta 1920 prav lepo uspel. Otvoril ga jo predsednik Koroškega odbora sodnik dr. Jože Bavdek, govorilta pa sta krasno in krepko gg. višii šol. nadzornik E. Gangl in prost V. Učak. Sklenile in sprejele so se tozadevne resolucije. — Poroke. Včeraj se je poročil v Ljubljani gosp. Milan Š k e r 1, trgovec in posestnik z gdč. Anico P e t e r n e 1, danes pa na Viču g. Anton V o v k o z gdč. Doro Pret-n e r j e v o. Bilo srečno! — Imenovanje v justični službi. Za avskultanta sta imenovana Rajko Lederhas v Ljubljani in Viktor Durinija v Novem mestu. Za sodnike v IX. činovnem razredu Da dr. Josip Kavčič, Fran Zorer in Josip Troje. — Tridesetletnico svoje poroke obhajata danes tukajšnji lastnik in ravnatelj zasebnega učnega zavoda, g. Josip Christof in njegova gospa soproga g. Josipina Christof roj, Veršec. Jubilantoma naše iskrene čestitke! — Globe na železnicah. Beogradsko železniško ravnateljstvo je izdalo naredbo vsem postajam in revizoi-jem vozov, da od potnikov, ki vsto-pjio v vlak brez voznega listka ali z neveljavnim voznim listkom ali od onih, ki vstopijo z voznim listkom nižjega razreda v voz višjega razreda zahtevajo vozno ceno za vso pot, ki so jo napravili nezakonitim potem na vlaku. Kazen ne sme biti manjša od vsote desetih dinarjev. — Cvetni dan v Trbovljah, ki ga je priredila moška in ženska podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda v Trbovliah v nedeljo dne 25. julija leta 1920, se je nepričakovano obne-sel. Nabrala se ie vsota 6050 K 40 v. Zahvala za ta lepi uspeh gre posebno našim požrtvovalnim damam in zo-s7:odom. ki so kljub slabimi vremenu v-tra'*ali in nabrali teko lep znesek. Obenem se zahvaljujemo vsem podružničnim članom, ki so sodelovali, vsem darovateljem lepega cvetja, vsem tistim, ki so prispevali z zneski, in sni oh vsem. ki so priponi ogl i k leDo uspelemu cvetnemu dnevu. — Odbor. — »Ljudska tiskarna« v Ljubljani. Minister za trgovino in industrijo je dovolil gosp. Albinu Prepe-luhu in drugom ustanovitev delniške družbe »Ljudska tiskarna« v Ljubljani z delniško glavnico 1 milijona kron, razdeljeno na 5000 delnic po 200 kron, ki se sme po sklepu občnega zbora zvišati na 2 milijona 500.000 kron. — Šumarski kurz. V kratkem bo otvorjen v Skopim nižji šumarski praktični kurz v svrho šolanja gumarskih kontrolorjev.___ Mandat Ljube Davidovica. Beograd, 1. avgusta. Ker se dosedanjemu ministrskemu predsedniku Vesniću njegova misija sestaviti vlado, ni posrečila, je regent prestolonaslednik pooblastil Ljubo Davidovića, predsednika svoječasne demokratsko - socijalistične vlade, s sestavo kabineta. Zatrjuje se, da bo skušal Davidović sestaviti koncentracijski kabinet, če bi pa to ne bilo mogoče, se bo omejil na sestavo koalicijskega kabineta, v katerem bi bili zastopani demokrati in radi-Kalci. Ljuba Davidović bo že tekom današnjega dne stopil v stik z radikalnim klubom, da pride do jasnosti, je - li možna koncentracijska vlada pod njegovim predsedništvom. Zdi se, da kar ni Šlo pod Vesnićem, tudi Davidoviću ne bo uspelo. Radikalni klub se bo imel nato odločiti o tem, je - li stopi z demokrati v koalicijo. Taka vlada bi bila zelo močna: ne bila bi namreč notranje oslabljena po separatističnih elementih. Imela bi toliko večino, da bi zlahka provedla izborni red. Kdor pa pozna naravo Stojana P r o t i ć a, ta mora vnaprej dvomiti na možnosti uspeha. Ne da Protić ljubi svoje klerikalne zaveznike in »Narodni klub«, ne, sovraži jih in zaničuje, o tem ni dvojbe. A njegova vladoželjnost je neograničena. On si ne želi jake kontrole demokracije. On hoče proste roke nad srbskim delom naroda. Zato dvomimo, da že danes usfre misel radikalno - demokratske koalicije, misel, ki sicer na dlani leži in je v današnjem stanju države edino možna solucija, ki more trajati do uspeha volitev. To naše uverjenje je tako krepko, da smo mnenja: če tudi danes ne uspe Davidović, misel se povrne. Vse to seveda, ako se krona ne odloči, da vlado nevtralizira« kar bi vsa javnost Istotako pozdravila z veseljem. Gospodarske uesfi. Borze. LDU. Čarih, 31, julija. (ČTU.) Borza. Devize. Berolin 13.85. Holandija 201.50, Novi Jork 589, London 21.88, Pariz 44.85. Milan 31.20, Bruselj 47.50, Ko-danj 92.50, Stockholm 124.30, Kristija- ni ja 93, Madrid 90.25, Buenos Airee 230. Praga 11.75, Beograd 31, Zagreb 7.75 Budimpešta 3.40, Varšava 2.80, Duna. 3.40, avstrijske žigosane krone 3.50. LDU. Dunaj, 31. julija. (CTU.) Bor ža. Devize. Amsterdam 5850, Beroliii 450, Bukarešta. 0, Curih 2900, Kristija-nija 2700, Kodanj 2675, tockholm 3600 Valute. Nem. marke 448, romunski le-ji 420, bolgarski levi 320, švicarski i franki 2875, francoski franki 1275, itali-■ janske lire 900, angletki funti 615, ameriški dolarji 165, carski rublji 290. V prostem prometu: Zagreb 245—262. Bu-uimpešta, plačila v nakaznicah postne hranilnice, 102—115. plačila v madžarskih žigosanih kronali 102—115, mad-; zarske žigosane krone 102—115, Pra*n ; 373—393. Varšava in Krakov v poljskih markah 90—102, češkoslovaške krom 5000aki 375—399, manjši bankovci 375 do 400, jugoslovenski dinarji 975—1025. LDU. Praga. 31. julija, (CTU.) Devize. Beograd 265, Zagreb 66, Dunaj 25.75. Valute. Jugoslovenski dinarji 2G2, avstrijske krone 24.75. poročila. SKRČENJE ŽELEZNIŠKEGA PROMETA MED TRSTOM IN ZALEDJEM. Trst. 31. julija. Iz Rima se poroča, da generalno ravnateljstvo italijanskih državnih železnic namerava skrčiti železniški promet med Trstom in Prajgo, oziroma Dunajem, Namesto dosedanjih šesterih brzo-vlakov (trije praški in trije dunajski) naj bi vozili iz Trsta samo trije na teden. Vlak bi vozil do Brucka na Muri, kjer bi se potem razdelil v praški in dunajski vlak. Tržaški trgovski in drugi interesiram krogi so oa-ločno proti tej nameri in upajo, da se njihovemu posredovanju posreči odvrniti upravo državnih železnic od te namere. ANARHISTIČNO - SOCLIALISTIC-NA ZAROTA V ITALLII. Rim, 1. avgusta. Vlada je prišla na sled obsežni anarhistično-socija-listični zaroti, ki so jo pripravljali anarhisti po vsej Italiji. Zarotniki so imeli na programu razstrelitev srrioa-nišnic, upor vojaštva in revolucijo delavstva. Vlada je dognala, da ie bila municija, s katero so streljali ktv numisti v zadnjem Času pri izgredih, ukradena iz vojaških skladišč. Na! podlagi te ugotovitve je izdala vlada stroge odredbe proti anarhistom ln socijalistom. Aretiranih je večje Število osumljencev, med njimi glavni urednik dnevnika »Libertario«, anarhist Binazzi. Po vsej Italiji se vršiioi hišne preiskave pri anarhistih. V L5o-logni so našli v stanovanjih anarhi-, stov veliko množino orožja in municije. ITALIJA BI MOGLA O TEM GOVORITI LDU. Rim, 31. julija. (DKU. Ste-, fani). »Osservatore Romano« je pri-' občil uvodnik pod naslovom: »Zmagoviti in sporazumni mir«, v katerem stoji med drugim: Dve državi sta se zrušili, a ne smemo zapirati oči pred dejstvom, da so ostali Nemci, najsi jim stoji na čelu predsednik namesto cesarja, najštevilnejše ljudstvo na zapadu. Iz avstro - ogrske monarhije je nastala nova država, ki je rrmo-go bojevitejša in nevarnejša, ki tvori branik proti latinstvu in ki je napolnjena s ponosnimi aspiracijami na gospodstvo na kontinentu in morhi. Italija bi o tem mogla govoriti. RUSI IN POLJAKI. LDU. Pariz. 1. avgusta. (DKU.) Jutranji listi poročajo, da meri ruska taktika, kakor izpričuje prestrežena brzojavka, na to, Poljake do 4. avgusta zadrževati in jim šele ta dan naznaniti pogoje za premirje. LDU. Berolin, 1. avgusta. (DKU.) »Deutsche Tagesztg.« javlja iz Bas-la: Poljski tiskovni urad poroča, da so Poljaki odpeljali iz Lvova in Varšave svoje banke in skladišča. Oddelki poljskih čet so zapustili Lvov in se umaknile v Przemvsl. Vodstvo poljske armade namerava trdnjavo Przemvsl braniti do zadnje kanile krvi. LDU. Pariz, 1. avgusta. (DKU. Wolff.) »Ternps« poroča, da še nI bilo nobene vesti o srečanju pooblaščencev sovjetske vlade in poljske armade. Ne ve se niti to natančno, kje se ie vršil sestanek. — Zgubil se je rujav svilen plašč od Uni ona do Mestnega trga. Pošteni najditelj naj ga odda v Rožni u. 41/11., desno. (5776) — V soboto se je pozabil dam. dežnik v kino pri zadnji predstavi na vrtu v presledku na rezerviranem sedežu št- 152 ter se uljudno prosi ono gospo, ki je poleg sedela- oziroma one, ki so zadaj sedeli, da ga odda, kdor od njih ga je s seboj vzel, proti nagradi pri blagajni kina. (5881) G'avnl urednik: Rasto Pustoslemšek. Odgovorni urednik: Božidar YcMl*Jk Mi Koli, močno, dobro ohranjeno s prvovrstno pnevmatiko ia dvojno prestavo, se proda. Naslov pove uprava Slov Naroda._5772 J§ vagonov živega apna ima naprodaj Frtac Novak, Dobre pol je. Dolenjsko. 5773 |e lw Dapravlja ;izt V LJubljani. slavne Čuden 3055 B&iho lirn eksportni akademik (2 se-MLtft IHC mestra). Ponudbe pod »Eksportni akademik 5767" na upravni-5tvo Slov. Naroda. 5767 : CEMENT : Roman S likat PortfancJ dobavlja MA' Laško IfađlBnnlDli (r?eldstecner) srebrni taba-Infljov^lCli tie za cigaretni tobak, žepni samokres ter violina se ceno proda. Naslov pove upravnlštvo Slovenskega Naroda. 5768 B oospodiToa ^Se,n Naslov pove upravništvo Slovenskega ftaroda. 5769 KnnrilUinnb tudi četnika sprejme aOOlltnjCUld, takoj dr. Ivo Zabukofšek odvetnik t Šmarju pri Jelšah. 5770 Ifliniliom vsa^° večjo količino nlipUJciTl bukovih drv in suhega Oglja, kakor tudi medicinske korenine, zemljišča in cvetje. Ponudbe prosim z ■naznakom cene in kej postavno. Ciril Sagcrc, Snoja (Hrvatsko). 5605 Kompletne konjske oprave In razni vozovi se prodajo po zmernih 'cenah, informacije daje tvrdka J. Ko-stevc, Sv. Petra cesta 4._5436 v pleskarsko obrt kon-toristinja ki se raz-^rne dobro na kvadraturo. Jos. Jug. Jtlmeka ceata te, od i. do 2. ure popoldne. 5513 Sprejme se Trttie za tim izdeluje in mM aa debelo in drobno m2 po K 4S0 rn večjih naročilih znaten popust Steiner 4sl0B| LJubljana, Jeranova alte h 18, Trnovo.__4256 lempiefna spalna oprava,!Vu£ ;ae radi odpotovanja po zelo ugodni ceni 'proda v skladiššu F. & A. Uher v Se-.lenburgovi ulici. Ogleda se od 8.—12. in od 14.—18. ure.___5785 |WftriA fin« ht5a vili podobna, zidana mitlB 02. L 1912, z lepimi hlevi, kle-itjo in precej zemlje zraven. Stoji na prometni cesti blizu kolodvora, tndi ■električna luč se lahko napelje. Kupci 'naj se oglasijo pri g. R. Kunce, Polj-čane. 5783 naprodaj lam 30 m/m debelih, od i30—50 m/m širokih, suhih. Kdor želi [kupiti, naj označi ceno. Ivan Seišek, ^Ribnica, Dolenjsko.___5781 lil izum Htaftia S •z mešanim blagom. Oziralo se bode le Ina dobre moči, pismene ponudbe je [poslati do 10. avgusta t. L Josip Osolin, {Laško.__6779 Hialaiitiia uradnika leta 2 me- MftV9M fflhl eventuelno eno, s po-SftuTUnl iuul| polno preskrbo pn boljši samostoječi starejši dami. Če nI prvo nfti drugo mogoče, sprejmeta oba skupno ali poedin dobro hrano pri boljši rodbini. Ponudbe pod .Solidna 5759" na upravniStvo Slov. Naroda. 5759 nitilni rtvni Miuav" dobro ohranjen rlSdllll MiUI „Mm!! se proda. Kie, pove upr. Slcv. Naroda. 5786 nhifitaontinia trgovskega 1ečaJa že!i H !^UlffCl!illlja vstopiti v kako pisarno kot praktikantinja. Gre tudi nekaj časa brezplačno. Dor-isi rod • Brezplačno 5771' na upravo Slov. N 5771 Proda se za dve šti zborov temnozelenih v. baržunom okrašenih. Zastori so popolnoma novi Poizve **e ri Zore Viktorju, Tržaška ces !1, I. nadstropje levo. 5760 I ■ Z' K■ v kosih in drobno dobavna na vaeone Avc, tovar. Laško. Stavbeno podjetja Tavčar & Svetina LJubljana, Gosposvetska cesta štev. 6 se nrinoroća. Zlatar in |r* jeSir lojzij Fuc^s Šelen&urgova uiiCa 6 priporoča svojo veliko zalogo juvelov, zlatnine in siebrnine. Vsa postavila in nova dela se izvršujejo v lastni delavnici točno in sol;dno. Zidno opo&o zarezno (utorno) in navadno strešno opeko dobavlja A V A" Lubečno. ti Sodarski «Wir»23?se delavnice se iSče. Ponudbe na Anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5. 5774 Mirna slnofea X sobo ptOS viri6 ki najemnini oziroma nagradi. Preski bi mleko. Naslov pove upravniStvo Slovenskega Naroda. 5775 MH pograde dobi. sk££! ^ >me: bliran > ali prazno za mlada zakonca. Ponudbe pod .Nagrada 5757' na upra\ ov. Naroda. 5757 MM ponudo. Državni nastavljenec, 34 let star treznega značaja, z nekaj to oskr-> adeea Prošnje z izpričevali do 15. avgusta t I. na vodstvo Mladike v Ptuju, kjer se izvejo tudi službeni pogoji. PTUJ, dne 26. julija 1920. Vladni komisar: Dr. M Senčar s. r. * v^-vtsKlTflBNaVBnnjni^^ *3 Zahvala i Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem naše ljubljene matere, tašče in stare matere, gospe Katarine Cvenkel m Iv Sevnico izrekamo za njeni dolgi bolezni ob priliki smrti izkazane jej ljubeznjivosti in naklonjenost, sosebno tudi za zadnje spremsivo, za darovane vence in Šopke, najtoplejšo iskreno zahvalo. i Žalnfoil oatnU- m. Za Gospa Ida Mally se v lastnem kakor tudi v imenu vseh sorodnikov presrčno zahvaljuje za obilne dokaze sočutja povodom smrti svojega soproga oz. očeta, tasta, deda in brata, gospoda mu veleindustrijalca Posebna zahvala gre preč. tržiškim duhovnikom, gasilnim društvom iz Tržiča, Kranja in okolice, pevskemu zboru tržiškega gasilnega društva in osobito njegovemu podnačelniku g. Theuerschuhu za Častni govor ob gomili ter vsem onim, ki so obdarili dragega pokojnika z venci in ga počastili s svojo udeležbo na njegovem zadnjem potu. Tržič, dne 30. julija 1920. : 1 ■ S - mm ja knjižnica obstoječa večinoma iz znanstvenih del medecinske in prirodoslovne stroke, kompletna domača Sekarna in zbirka kirurgičnih instrumentov. Naslov pove uprav. Slovenskega Naroda. Prodaja. Vlastelinstvo Belije prodavat će putem ofertalne licitacije na dan 21. Avgusta o. g. u kancelariji Centralne Mlekare u Pel-monoštru (Baranja) 50 ngona pšenice ^godlšnie žetve. Offcrti se imadu predati najkašnje 21. Avgusta o. g. do 11 sati predpodne. — Sa ofertom ima svaki lititant položiti 109/o kaucije, a po završenoj licitaciji \U od izllcitirane sume odmah, a ostatak posle odobrenja nadležnog ministarstva. Prodaja za kupCA važi odmah a za vlastelinstvo nakon odobrenja nadležnog ministarstva. Bliže uslove i obaveštenja daje direkcija vlastelinstva u Feherceglak-u, telefon Mohač br. 8, željeznička stanica Baranjevar-Pelmonostor. Direkcija vlastelinstva Belile. Prodaja. Vlastelinstvo Belije prodavati će putem ofertalne licitacije na dan 18. Augusta o. g. u kancelariji centralne mlekare u Pćlmo-nosteru: 20 vagona Mmi (žetve 1919) i 1 vagon semena od ^nđelie (žetve 1919). Oferti se imadu predati najkašnje 18. Augusta o.J g. do 11 Časova pre podne. Ofertanti imadu pre licitacije položiti 10°/n od vrednosti, a po zaveršenoj licitaciji V* od oferirane sume. Ostatak se ima izplatiti odmah posle odobrenja nadležnog Ministarstva kada će se i roba u najkraćem roku preuzeti. Predaja na kupca važi odmah a za vlastelinstvo nakon odobrenja nadležnog Ministarstva, Bliži uslovi se mogu doznati kod direkcije vlastelinstva u Feherceglaku a mustre se mogu pregledati u centralnoj mlekari u Peimonosteru. __Direttija tiaitelinflia Belije. ODAJA Vlastelinstvo Belije prodavat će putem ofertalne licitacije na dan 24. avgusta ove godine u kancelariji Centralne Mlekarne u Pel-monoštoru po prilici: 300 m3 hrastovih trupaca iz šuma Keskend 1900 n n m * n Szentistvan 100 „ , B „ obali Dunava u OrliČln i Kozaku 600 , jesenovih „ „» »•»»» 100 » brestovih „ .»»»» 350 topolovih 9 »» »»»»» Oferti se mogu dati na svaku partiju napose, a imadu se predati najkašnje 24. avgusta o. g. do 11 časova pre podne. Ofertanti imadu pre licitacije položiti 10 % od vrednosti, a pa završenoj licitaciji 1/4 od oferirane sume. Ostatak odmah posle odobrenja nadležnog Ministarstva. Prodaja za kupca važi odmah, a za vlastelinstvo nakon odobrenja nadležnog Ministartva. Bliže uslove i obaveštenja daje direkcija vlastelinstva u Fčherceglak-u telefon Mohač broj 8. Direkcija Vlastelinstvta Belije. Oglas. Zemaljska vlada za Bosnu i Hercegovinu u Sarajevu izdati će po zakup na 10 godina eksploataciju Buberovog vrela Not Srebrenice. Ovo državno preduzeće proizvagja odnosno iskoriščuje vrelo mineralne ljekovite vode, koja je od mnogih Iječnika stručnjaka preporučena usljed svojeg sadržaja na željezu i arsenu kao izvrsno sredstvo za liječenje malokrvnosti, se s time skopčanih živčanih bolesti. Stoga je ova voda na glasu daleko i širokou tu i inozemstvu, to je skoro bez konkurencije. Godišnja proizvodnja odnosno ekspedicija iznašala je u mirno doba 150.000 do 200.000 boca, ali se množe naravno još povećati. Glavni uvjeti zakupa su slijedeći: Zakupoprimac plaća godišnju kiriju, te mora da na svoj trošak popravi i uzdržaje zgrade i naprave na Guberovom vrelu; isti preuzima uz naplatu zalihu materijala, a eventualno i napunjenih boca (gotove robe). Guberovo vrelo će se izdati u zakup onome nudiocu, koji će ponuditi najvišju godišnju kiriju, te pružati najbolju garanciju, da će vrelo racionalno izkoriščivati, te skopljeni ugovor izvršivati. Najmanja kirija iznaša 20.000 kruna (5000 dinara) godišnje Ponude, koje bi se glasile na nižu svoto kirije, neće se uzeti u obzir. Potankosti zakupa odnosno načrt ugovora, te druge informacije mogu se saznati kot rudarskog odsjeka zemaljske vlade u Sarajevu. Propisno biljegovane i zapečatene ponude moraju stići ru-darskome odsjeku zemaljske vlade u Sarajevu najdulje do 20. avg. 1920. Uz ponudu imade svaki natjecatelj, da položi kod rudarskog odsjeka takogjer vadij u iznosu od 5000 K u gotovom novcu. Ponude, za koje ne bi bio položen vadij, ne<5e se uzeti u obzir. Predstojnik rudarskog odsjeka zemaljske vlade za Bosnu i Hercegovinu: u. z. Inžinjer Milošević, s. r. i Lastnina in tisk »Narodno tiskarne* Za Inseratoi del odgovoran Valentin Kopitar. ni 0