Stran 2 »NAŠA MOČ« 1922. Ada Negri: Pozdrav. Na borce mislim jaz motike — krepki kljubujejo nalivom šumnim, soincu in kopljejo iz zemlje vse razžgane borni si kruhek. Jaz mislim na junake kram pa — črne in silne borce v vročih rudokopih, hropeče v neprodirni kleti temi brez odpočitka. .. Čuj, grom se plazi gluh iz dalj — poka in ruši se obok z mogočnim hrumom in vse je prah, tem an prepad in dolgi smrtni vzdihljaji. m Zija osrčje hriba iz kam enja in zmagovita para se izgublja, pozdravlja jo ob priborjenem izhodu solnee blesteče. . . . Na borce misli mislim, duh gori jim ves plem enit v mrzličnem hotenju, vodniki, mučeniki v topem ljudstvu kličejo v bitko: Jaz mislim na vsakogar, ki se trudi, bedi, um ira nepoznan. Iz prsi mi klic prek zemlje gre, da vse odmeva: Zdravi, junaki! Pozdravljena, železna gola prsa, telesa silna, mišičaste roke, utrujene v grmečem kriku, šumu tvornic, delavnic! Pozdravljeni vsi vi, ki delo vnema ponos vam sveti, vsi, ki m rete v delu, vi vsi, ki misli, dleta ste, sekire borci neustrašni! Pred mano gibljejo v prikazni grozni obrazi se delavk, vsi smrtnobledi, se ladje zibljejo in tonejo v viharju divje nevihte, otroci trudni, starci osiveli, razbita trupla, spačeni obrazi in vsa in vsa neskončna nedogledna bleda množica. Od daleč slišim šum glasov, mrmranje, udarce krampov, kladiv, težkih drogov, in nad tem hrumom, ki zemljo oživlja, prosta prepevam! O tebi pojem, razkropljena in trpeča človeštva velika družina! . . . Bij se, in upaj, trpi, delaj, ne počivaj: hip je življenje! Na bitke dela! Na glave zmagalcev in na premagancev boj zadnji smrtni zre jasni in nesm rtni pogled božji solnee bleščeče! (A. Remec.) Ali si že prispeval za delavski tisk? Danes daruj 1 dinar v ta namen! E. Kukman (Trbovlje): N aš praznik. Bliža se z naglimi koraki dan, v ka­ terem svetovni proietarijat zdruzen brez razlike strank, brez razlike svetovnega na- ziranja ali političnega mišljenja, slavi kot dan oratstva, sloge enakosti, — kot dan zmage delavca nad lenuhom, kot dan, ka­ teri naj vsaj enkrat v letu pokaže našim izkoriščevalcem, da smo složni mi delavci, akoravno se v ostalih 864 dneh grizemo med seboj, — kar je žali Bog bridka resnica, ud kršč. socialisti stojimo trdno in neomajano na stališču, da si podajmo roke, — vsaj v gospodarskih vprašanjih, v vprašanjih, katera se tičejo vsacega po­ sameznika, bodisi v rudniku, tovarni, že­ leznici itd., v vprašanjih torej, katera za­ devajo celokupno delavstvo. 1. maj naj bode tista zvezda vodnica na obzorju de­ lavskega pokreta, katera bode postavila ves proietarijat vsaj v gospodarskih vpra­ šanjih v enotno ironto, v ironto, katere naš skupni sovražnik, to je brezobzirni kapital, ne bode mogel prodreti tudi s svo­ jimi milijoni in milijardami ne, ampak bode moral kapitulirati pred to maso za­ vednega delavstva. 1. maj! Posebno za nas kršč. socia­ liste je ta dan, ta mesec posebnega po­ mena. Ali ni ta dan, ta mesec posvečen Materi največjega učenika proletarca — Kristusa, ali ni ta mesec posvečen ženi ubogega proletarca — tesarja iz Nazareta? Nehote se mi vsiljuje vprašanje, zakaj da so voditelji soc. demokracije proglasili 1. majnik za delavski prazniki Iz krščan­ skega vidika gotovo ne — k er prvoboriteiji socialne demokracije, oni, ki so proglasili 1. maj za delavski praznik so bili — smelo trdim — vsi ali pa vsaj skoro vsi sami Židje, in da Židje nimajo nikakega interesa podpirati krščanstva, je samoumevno. Na to moje vprašanje mi odgovrajajo brošure, v katerih stoji pisano, da je 1. maj dan prebujenja narave iz m rtvaškega zimskega spanja; in kot se narava prebudi iz glo­ bokega sna, v katerega jo je potisnil sneg in mraz, ravno tako naj se proletarec zdrami iz odrevenelosti in duševnega spa­ nja. Sicer je to samo na sebi čisto dobra razlaga, samo na nekaj ti gospodje niso pomislili, namreč na to, da se narava pre­ budi že povečini malo prej kot 1. majnika! Nehote so ti voditelji zašli na pot, katera se nam kršč. socialistom zdi najbolj važna, — to je na versko pot! Ljubezen, svoboda, bratstvo — vse te lepe besede nam je zapisala sv. Cerkev, preden se je komu sanjalo, da se bode kedaj rodil kak Marks, Lasalle, Bebel, Kautsky! Toda pustimo ta vprašanja, ker sicer bi nam zopet kdo oči­ tal, da sejemo razdor v proletarske vrste, dasiravno mi vedno in povsod naglašamo, da je solidarnost vseh delavskih organi­ zacij in vsega delavstva sploh nujno po­ trebna. Dokler delavec ne bode podal svoje žuljave desnice svojemu bratu sode­ lavcu odkrito in pošteno, tako dolgo bode padal bič po njem, po njegovi ženi, otro­ cih! Zato pa se zavedaj ti kršč. socialec, ti soc. demokrat, komunist itd., da »v slogi je moč«, Pokaži na svoj delavski praznik, da le takrat lahko pričakuješ odrešenja Štev. 8. iz suženjstva ako bodemo delali vsi za enega in eden za vse. 1. maj! V duhu vidim korakati z za­ stavami in godbami neštete množice x n o z _ , žena in otrok po celem svetu. Niso oblečem v svilo in baržun, niso preobloženi z zla­ tom in dragulji, ne, revni so, izmučeni) upognjenih hrbtov, s težavo se pomikajo naprej, — a iz upadlih obrazov jim Pa žari neko veselje, —oči se jim svetijo nav­ dušenja — saj danes je 1. maj! Vsa < a velikanska, ta mnogo milijonov broječa množica na celem svetu čuti potrebo zdru­ ženja, čuti potrebo sloge. In to velikansko gibanje ni delo posameznih mož, temveč so produkt idej, stremljenj te množice, ka­ tera sicer čuti: to bi moralo biti tako, ono drugače, — a ne najde pravega izraza, ne najde temelja, na katerega bi se p°' stavile take ideje, katere ne bi ostale sam® iluzije, temveč bi zadobile konkretno obli­ ko, katera bi odgovarjala težnjam in P°' trebam teh mas. V dokaz zato naj nain služi Rusija. Ni bil Ljenin oni, ki je pov­ zročil revolucijo, — on je bil samo orodje, katerega se je poslužil ruski mužik, da izvede svojo idejo, da prevrne vladajoči caristični sistem, da uniči buržuazijo, ka­ tera ga je s knuto silila k pasji pokorščini, da zlomi in raztrga vezi, katere so ga za­ sužnjile. Ni bil Ljenin oni, kateri je vcepi} ruskem u narodu hrepenenje po odrešiKj iz suženjstva, ni bil on tisti, ki je navduši narod po izobrazbi, — n e, ravno nasprotno — ruski narodi sami so želeli zapadno- evropske omike, do katere pod carjem niso imeli dostopa. Ruski kmet in delavec sta morala ostati analfabeta iz čisto eno­ stavnega kapitalističnega nazora, da čim­ bolj je ljudstvo nevedno, tem lažje delajo z njim, kar hočejo. In ali so naši kapita­ listi kaj boljši? _ Velike ideje so se pač mnogokrat ro­ dile v sobah velikih mislecev, — ne op<^ rekam o tega — vendar so pa malokdaj našle odmev v širokih plasteh množice, to pa vsled tega, ker se ti misleci nis° mogli poglobili v mišljenje in potrebe ljud­ stva samega, ker niso živeli z njim, ker po večini niso poznali njegove duše. Le kdor živi z delavcem ali kmetom, kdor z njim dela od zore do m raka, se trudi z* vsakdanji košček kruha, le kdor z njim živi duševno življenje — le oni zamore pojmovati njegove težnje, njegove potre­ be. In koliko imamo onih takozvanih inte- ligentov — idealistov, kateri bi se tolik0 ponižali, da bi počivali s svojim sočlove­ kom pod slamnato streho na trdi postelji, jedli z njim v oblicah krompir, trd košček črnega kruha, ter vstajali zjutraj ob treh, štirih, se trudili ves dan na njivi v potu svojega obraza, pod žgočim solncem, al< stali v tovarni pri stroju v zraku, prepo­ jenem raznih smrdljivih plinov, v rudnikUj kjer bi s krampom in lopato nalagali Črn* demant, v samih spodnjih hlačah, v dušeč* atmosferi, v vedni nevarnosti, da se utrga cela skala premoga nad glavo, ga pokoplje pod seboj in zmečka kot gnilo hruško; v večni nevarnosti, da se vnamejo gorljiv* plini ter ga sežgejo pri živem telesu!! Ko­ liko teh gospodov ima dovolj potrpežlji­ vosti, čuti dovolj idealizma v sebi, prena­ šati vse te težkoče na lastni koži; kdo ima to li sta d ai kir vel nit in lis de he od | »d sr S l! V a lit ib! i ki d < v c ri 21 Stev. 8. »NASA MOČ« 1922. Stran S za za- ož, :ni la­ ni, ‘ j° pa ,v- fa ca u- co 3C tt- 10 a , 3- 0 i' )- n toliko človekoljubja, da zapusti udobno stanovanje, luksuzna kosila in večerje, gle­ dališča in zabave, ter gre ven med narod, »meta in delavca, ter živi z njem tako dol- 8o, da bode proučil dušo priprostega člo­ veka? Pojdite se solit vi »idealisti« s pol­ arni trebuhi, oblečeni v drago kožuhovino polnimi denarnicami! Vi velekapita­ listi, veleposestniki in vampirji — pardon ~ ~ ~ bankirji, pojdite tja in poglejte v dušo deiavca-trpina, poglejte v njihov in nje- žove družine želodec, na njegovo obleko, ke! — na cunje, v katere je on in družina °deta, ter recite, kakor je že vaša navada: ^delavcu se dobro godi« — ako vas ni sram! Pojdite vi vsi, kateri uživate vse na­ slade tega sveta med to množico, katera vas redi, od katere žuljev se debelijo vaša lica in trebuhi ter se polnijo vaše blagaj­ ne, — pojdite med nje in jim lajšajte njih bedo, njih trpljenje. Vemo sicer, da je naš klic glas vpijočega v puščavi, — vemo, da vi čakate, da se ljudstvo upre s silo, Vemo, da imate za te ljudi, kateri so ga* r ali za vas, nekateri celo svoje življenje, Pripravljene bajonete in topove. Delavstvo Pa tudi dobro ve, da nima teh morilnih priprav na razpolago, dasiravno jih je sa­ mo izgotovilo, in so vsi ti »inštrumenti« produkt njegovih rok, njegovih možganov; radi tega pa ako hoče delavstvo zmagati v tem neenakem boju mora imeti zavest, da le »v slogi je m o č.« Ako bodemo pa metali polena drug drugemu pod noge, tedaj tovariši in sodelavci, nikar ne priča­ kujmo, da se nam lcedaj uresničijo naše želje, želje po svobodi! Zato pa vam vsem kličem danes 1. maja: Proletarci! Sloga, sloga in zopet sloga! Jože Gostinčar: 1 . majnik. Veselo se probuja narava. Drevje se odeva v zeleno listje in divno cvetje. Ptički žvrgole in hvalijo Stvarnika za no­ vo življenje. Posebno pa je vesel človek spomladi, ker mu vsa narava spričuje novo vstajenje. Vsi ljudje se radujejo in po svoje proslavljajo posamezni stanovi ta lepi čas. Tudi delavsko ljudstvo hoče biti de­ ležno tega veselja. Toda delavec ne praznuje tako kakor drugi. On, ki vstvarja po tovarnah, v pod­ zemeljskih jamah, na železnici, po delav­ nicah, na polju, v vinogradih, na vodah in v gozdovih splošno dobro in blagostanje večinoma za druge, nima Časa in ne moči za splošno praznovanje in razveseljevanje v prosti naravi. Vsled tega praznuje delavstvo prvi majnik. To pa ni praznik zabav in drugih po­ dobnih stvari, temveč praznik protesta proti krivičnemu socialnemu redu in ma­ nifestacija za popolna državljanska prava delavstva. Krivičen socijalni red se znači v tem, da je delavec danes še odvisen in podre­ jen kapitalističnemu sistemu sedanje druž­ be, katera mu ne priznava za njegovo de­ lo polne odškodnine vrednosti njegovega dela. Delavec ni svoboden. Delodajalci si prisvajajo nad delavci pravico podreditve, ki daleč presega zvezo z delom samim. To znači popolno odvisnost delavca od delodajalca, kar z ozirom na žrtve ki jih prinaša delavstvo ni v skladu. Delavci nimajo nikakega vpliva na upravo podjetja, dasi zalagajo v podjetje vse k ar prem orejo — sami sebe. Delavstvo pa ta dan manifestira tudi za popolne državljanske pravice in ena­ kost v družbi. Krščansko delavstvo pridružuje tem protestom še protest proti golemu materi- jalizmu na celi črti. Krščansko delavstvo je uverjeno, da materijalizem sam ne mo­ re urediti socijalnih razm er, zato je treba idealnih nazorov, notranjega čuta in za­ vesti posameznika, pravega čuta ljubavi do bližnjega in pravičnosti. Vse to pa nosi v sebi krščanstvo in nikdo drugi. Vera v Boga bodi delavskemu ljud­ stvu zvezda vodnica. V tej veri in temu prepričanju bo našel delavski stan pravo pot do svoje sreče, svobode in blagostanja in svojega — vstajenja! V tem imenu praznujmo prvi majnik in manifestirajmo za svoja prava! France Kremžar: Iz preteklosti v prihodnjost. Majnik je zgodovinski mesec v delav­ skem gibanju. Dne 15. majnilca 1891 je v usodnem času izšla znamenita okrožnica papeža Leona X III. o delavskem vpraša­ nju, ki je očrtala s krščanskega stališča boj med kapitalom in delavcem, in ki ka­ kor tromba jerihonska kliče moderni druž­ bi: »Sramota je, človeka-de- lavca izrabljati kot pridobit­ no sredstvo! Še pred Leonom X III. so Lacordaire, Ketteler in drugi povdar- jali potrebo krščanske misli v socialnem delavskem gibanju. Dne 6.—12. maja 1893 se je vršil med­ narodni delavski socialistični kongres v Curihu, ki je sklenil med drugim boj za 8 urni delavnik. Obvezno je bilo tedaj, že od 1. 1889 uvedeno praznovanje 1. majni- ka, sklenjeno za vse socialistične organi­ zacije. Sklenilo se je, da bodi 1. majnik manifestični dan za 8 um i delavnik. Od- tedaj dalje se je vršil boj celokupnega de­ lavstva za uveljavljenje 8 urnega delavni­ ka — skozi celih 30 let. Danes pa se bori delavstvo za ohranitev 8 urnega delavnika. Še poprej, predno je socialdemokra­ cija pri nas na Slovenskem započela kako resnejše delovanje, je krščansko socialno gibanje pod vodstvom dr. Kreka stalo v polnem razmahu. Zborovanja, tečaji so se vršili, ustanavljala so se kat. delavska dru­ štva, snovali krščansko-socialni časopisi, ki so vneto in radikalno oznanjali krščan­ sko-socialni delavski program. Medtem ko se je krščansko-socialno gibanje v Avstriji započelo po Vogelsangu, na katerega se je v svoji prvi dobi naslanjal tudi dr. Krek, po Vogelsangovi smrti začelo sprem injati v gibanje malega meščanstva, puščajoč in prepuščajoč delavske mase ob strani, se je kršč. socialno gibanje pri nas vedno na­ slanjalo na najširše plasti delovnega ljud­ stva. Podoben razvoj kot pri nas vidimo v Nemčiji in Italiji ter sedaj tudi na Češkem. Za ogromno večino delovnega ljudstva postaja vedno jasneje spoznanje, da mora vsako materialistično gibanje v delavstvu končati z bankerotom. Zato tudi delavsko množice nimajo več toliko smisla in ume­ vanja za tisto blazno sovraštvo zoper vero in cerkev, ki bi jo hoteli lajnati še vedno nekateri »voditelji« socialističnega delav­ stva. Bilo bi to ne le nespametno, ker ni nikjer podprto, marveč tudi škodljivo. Da­ nes ima kapitalizem, ki je svobodomiselni izvržek materializma in mamonizma, naj­ več interesa na tem, da pozornost zatiranih obrne na drugo točko, da jih lažje striže in skubi. Nespametno je danes oznanjati v delavskih masah boj proti veri in Cerkvi, ker le ta je od početka do danes bila nosi- teljica pravice, tudi socialne pravice. Leon X III. pravi v svoji znameniti de­ lavski okrožnici od majnika 1891, da je in- dividualno-liberaini duh podrl stare delav­ ske organizacije iz krščanske dobe ter s tem oropal delavstvo vsake zaščite. In ka­ ke so bile te organizacije, ki so v krščan­ ski dobi branile delavstvo? Bile so pre­ pojene s krščanstvom, polne notranje sile in napadalne moči, ki so se znale postaviti po robu celo najmogočnejšim tiste dobe v imenu pravice in ljubezni. Človek tedaj ni bil pridobitno sredstvo, marveč je vedno ostal — človek! To nam kažejo pravice, ki so jih uživali delavci, to nam kaže delovni čas, delovne plače ter skrb za obolele in obnemogle! Povprečno je delal delavec le 4 dni na teden. Zaslužek pa tak: V Avgsburgu je zaslužil zidarski delavec okrog 1. 1500. na dan toliko, da si je za enodnevno plačo lahko kupil: 5—6 funtov najboljše gove­ dine, 1 bokal vina, 15 jajc in 3 hlebce kruha. — V Amiensu na Francoskem si je delavec za eno tedensko plačo lahko kupil voliča. Večkrat so delavci predrli na­ vadni tedanji plačilni sistem ter delali z mojstrom »na tretji in pol fenig« — : dobili so od donosa skupnega dela eno tretjino ali celo eno polovico! Rudarji so smeli delati le 8 u r na dan v oddelkih po 4 ure — to je bilo 1 . 1579.! — k er je po soglas­ nem m nenju daljše delo v rudniku za zdravje delavca škodljivo! In za obne­ mogle ter obolele delavce so se dvigale povsod velike zgradbe, ki so jih ustvarile ali organizacije same ali pa so jih dali zgraditi drugi krščanski ljudje. Materialistični liberalizem je iz de­ lavca napravil pridobitno sredstvo za se, postavil v ospredje lastni dobiček, kapita­ listični družabni red je zavrgel krščansko moralo v socialnem in gospodarskem živ­ ljenju, da je lažje izžeinal delovno silo svo­ jega sobrata. Zato krščansko delavstvo, l;i stoji v bojni vrsti krščanskega proletariata, zato se krščanski socialisti zavedajo, da je treba najostrejšega boja proti kapitali­ stičnemu družabnemu redu ne le iz skrbi za lastno družino in lastni stan, marveč veliko bolj radi njegove nemoralnosti. Zato mora ta boj sloneti na načelih mo­ rale, krščanske etike. Kdor hoče kaj dru­ gega, temu je več sovraštvo do krščanstva ko pravica ia blagostanje delavskih slojev*