URESNIČEVANJE NADALJNEGA RAZVOJA KS
S stališča in priporočil ter sklepi o nadaljnjem samouprav-nem razvoju krajevnih skup-nosti, sprejeti 8. oktobra 1975 v delegatski skupščini SRS, so bila vsestransko podprta naša prizadevanja, da bi krajevne skupnosti v celoti prevzele in tudi izpolnjevale naloge, ki jim jih nalaga ustava.
Ker je minilo že eno leto od sprejema tako važnega doku-menta, pa tudi sicer je potrebno preveriti koliko nam je uspelo •uresničiti naloge o samouprav-nem razvoju, zlasti tiste, ki za-gotavljajo materialni položaj krejevnim skupnostim. Faza programiranja za petletno ob-dobje ja za nami. Nismo pa uskladiU teh programov, kar lahko storimo sedaj, ko bomo obravnavali in sprejemali plane za leto 1977. Kljub nekaterim pozitivnim rešitvam pri iskanju novih načinov financiranja in združevanja sredstev za uresni-čevanje skupnih interesov v kraj evnih skupnostih, so se pojavile razne objektivne težave, na ka-tere prav gotovo nismo raču-nali, ko smo se dogovarjali, ka-ko bomo financirali posamezne razvojne programe, zlasti z združenimi sredstvi, ki so jih
namenili delavci za zadovolje-vanje svojih skupnih interesov in potreb v krajevnih skupno-stih. Vsekakor lahko zapišemo ugotovitev, da v delavčevo za-vest še vedno ni prodrla potreba po vsestranskem prizadevanju, da bi po končanem delu v svoji organizaciji združenega dela, v kateri pridobiva sredstva za živ-ljenje, uresničeval svoje druge interese ali v isti krajevni skup-nosti, kjer dela ali pa tam kjer živi po končanem delu. Prav go tovo ne bo odveč ponoviti, ka-teri so tisti skupni interesi, za katere lahko trdimo, da so se-stavni del vsakodnevnega živ-ljenja vsakega posameznika ali družine. Ti skupni interesi so vsekakor medsebojni odnosi v naselju, hiši, urejanje naselij, upravljanje stanovanskih hiš in stanovanj ter skupni družbeni standard, urejanja otroškega varstva, socialno skrbstvo, zdravstveno varstvo, vzgoja in izobraževanje, prosveta in kul-tura, vsestranske informacije, telesna kultura, rekreacija, ko-munaine in druge dejavnosti, skrb za družino in gospodinj-stvo, varstvo interesov potrošni-kov in uporabnikov vseh dobrin — varstvo okolja, zraka, varstvo
kultumih in drugih spomeni-kov, upravljanje s stvarmi, ki so družbena last ter še druga pod-ročja skupnega življenja in dela. Da bi lahko te skupne iterese uresničevali, se med seboj spo-razumevamo, povezujemo z organizacijami združenega dela, zlasti s samoupravnimi interes-nimi skupnostmi, ki so ali pa še bodo ustavnovljene za vsa na-štete področja. Občani se za za-dovoljenje svojih skupnih po-treb združujejo tudi v društvih, družbenopolitičnih organiza-cijah, potrošniških svetih in drugih oblikah združevanja. Za urejanje nesoglasij, ki nastajajo v krajevnih skupnostih med po-sameznimi občani, ustanavlja-mo poravnalne svete. Pri vsem tem pa se zastavlja vprašanje, kako materialno zagotoviti de-lovanje vseh teh mehanizmov v krajevnih skupnostih. Zato ob-čani in delovni ljudje pravno uredijo delovanje teh tneha-nizmov s svojimi statuti v kra-jevni skupnosti in tudi v organi-zacijah združenega dela, s sta-tutom občine z ustreznimi za-koni ter raznimi samoupravnimi sporazumi, ki jih sklenejo de-lavci, Eden   od   zelo  pomembnih
samoupravnih sporazumov je vsekakor samoupravni spora-zum o financiranju kraje vnih skupnosti, na osnovi katerega smo se dogovorili o združeva-nju, uporabi in upravljanju sred-stev za financiranje programov krajevnih skupnosti, kakor tudi namenili sredstva za zadovolje-vanje potreb delovnih ljudi in občanov v krajenih skupnostih na območju občine Ljubljana Moste - Polje za leto 1976 ter za izvajanje naiog, ki jih imajo krajevne skupnosti pri uveljav-ljanju delegatskih odnosov v občini. Sredstva, ki jih je kra-jevna skupnost dobila s tem sporazumom, so sestavni del bilance krajevne skupnosti. Druga sredstva, ki predstavljajo bilanco krajevne skupnosti, so vsekakor sredstva samoupravnih interesnih skupnosti, ki so se tudi v 5. členu omenjenega samoupravnega sporazuma o financiranju krajevnih skup-nosti obvezale, da bodo uskla-jene programe s svojega področ-ja tudi sofinancirale. Zato bo mo pri analiziranju uresničeva-nja nalog izpostavili prav sred-stva SIS. Samoupravne skup-nosti morajo s posebnim pri-spevkom   zagotoviti   delovanje
vseh prej naštetih mehanizmov v krajevni skupnosti. Ta pri-spevek pa vsekakor predstavlja bilančna sredstva SIS kot trajen vir krajevnih skupnosti. Niso mi znani podatki, kolikšna sredstva so namenile posamezne SIS za delovanje krajevnih skupnosti, vsekakor pa moramo to ugoto-viti.
Na osnovi tega sporazuma je bflo od planiranih finančnih sredstev 8.243.400,00 din do 5. novembra 1976 zbranih le 3.361.886,25 din. Krajevnim skupnostim so bila zbrana sred-stva razdeljena s precejšno za-kasnitvijo, ki je celo ogrozila iz-vršitev posameznih planiranih del v krajevnih skupnosti. Tre-nutno je za razdeliti še 549.672.50 din. Vzroke za tako slab dotok dogovorjenih sred-stev bo pokazala analiza. Nekaj teh vzrokov pa je treba vse-kakor pripisati izpadu preostan-kov dohodka v organizacijah združenega dela. Kljub temu pa vsa ta sredstva predstavljajo po-memben vir sredstev krajevnih skupnosti pri realizaciji petlet-nih programov.
Kot je znano, smo prej citi-ran samoupravni sporazum skle-nili samo za leto 1976, čeprav ssmo sedogovorili, da podpisni-ki sporazuma lahko podaljšajo veljavnost sporazurna za nasled-nje leto. Pri ugotavljanju smotr-nosti takega dela, da bi pod-pisniki vsako leto podaljševali sporazum, smo prišli do za-ključka, da tako določilo kra-jevni skupnosti. ki je svoje na-loge programirala za petletno obdobje (1976-1980) - ne bi zago tavljalo trajnega vira. Tudi družbeni dogovor o načinu z druževanja sredstev, ki jih za za-dovoljevanje in uresničevanje skupnih potreb in interesov de-
lovnih ljudi in občanov v kra-jevni skupnosti namenijo de-lavci v temeljnih organizacijah in drugih delovnih skupnostih in je bU sklenjen za ljubljans ko regijo, predvideva sklepanje sporazumov za srednjeročno obdobje. Zato moramo pričeti s postopkom, da se sporazum podpiše do 1980. leta.
Po mnenjih predsedstva OK SZDL oblikovanega na seji dne 27. novembra 1975 je predlog sporazuma za leto 1976 spadai v prvo fazo ustavnep preobli-kovanja in zagotavljanja mo žnosti za delovanje krajevnih skupnosti. Zato je predlog, da ne gre imeti za dokončno re-šitev združevanja sredstev za financiranje programov KS tem-več kot poiskus resevanja pro-blematike KS na nov v ustavi določen način.
S tem svojim mnenjem je predsedstvo nakazalo potrebo po nenehnem spreminjanju in dopolnjevanju in usklajevanju določb sporazuma glede na po trebo in pravne vire, ki nareku-jejo toko spreminjanja. Do-končno bomo ta sporazum iz-oblikovali takoj po sprejetem spremenjenem in dopolnjenem občinskem statutom in zako-nom o združenem delu. V tej fazi bi posamezne določbe spo-razuma kazalo spremeniti v na-slovu sporazuma, tam, kjer je citirana letnica 1976 in pred-videti možnost določbe s ka-tero bi podpisniki ta sporazum dopolnjevali in spreminjali v skladu s potrebami. Na vsak način pa bo ena od glavnih na log dopolniti sporazum z določ-bo o formiranju odbora udele-žencev za izvajanje samouprav-nega sporazuma, kar nas zave-zuje 10. člen družbenega do-govora. Ta organ bo med dru-gim skrbel tudi zato, da se v na-slednjih letih ne bo ponovila zakasnitev pri razdeljevanju zbranih sredstev.
SLAVKA JERMAN