Sodobna slovenska poezija
Bernarda Jelen
da se spozabiš
1
bil si v mojem
jaz v tvojem
žepu
nebrušen diamant sem se razcvetala gajila
zaradi najinega recišca so pokali šivi
2
rada sem bila
bremence
da si me odlagal se spozabil
nazdraviva na žulje na dni
sladkooke device
3
zate sem
razkle{~ila sosonce
zlivala vrenje v led
zaradi poguma ki ga zeleni{ {e tihotapim
4
lovil si me
lovila sem te
na dvigalico sva ujela maj
gorostasne noči so zavele v gozdu pomladnih božanj
5
zdaj ranljivo spiš
ob meni
vidim
sedemnajstletnega fantina
z lazurnimi o~mi kri~i{
sanje ljubosumja
6
najini srečni
nezapleteni ~asi lovopusta so se iztekli
ne da bi pla~ali mostnino
utopljena sva ponesre~enca
1
pogodba z Njim
je podpis razžarjenega sičanja biča
kot bi sunil spavača in zlomil neumrljivost
8
Zanj sem
nepričakovana okretna postrv v deročini
temno zelen tolmun
je vdrl v čoln ki ziblje čas
9
moji lasje
presunljivo dolgi
ovijajo Njegovo telo v kokon luninega smeha
razprostirajo kodre in di{ijo po belem bezgu
10
ne bo se zavedal
sozvanjanja
kot težkokrvna otožnost bo pretakal skrivnost
v čašo
Drugega srca