www.demokracija.si Št. 36, leto XII.
6. september 2007, 2,50 EUR
POLITIKA
V NEMILOSTI PRI JANEZU STANOVNIKU
V SREDIŠČU
ZARADI NATOLCEVANJ PRISTAL NA SODIŠČU
Demok
P Premier Janez Janša je sprejel odstop treh , ministrov in prvega moža Sove. Po mnenju analitikov naj bi s tem .Jpbskušal Vlado pri praviti na predsedovanje EU.
INTERVJU
Ivan Simič
Naredili smo revolucionarne spremembe
TRIBUNA
Dr. Ivan Klemenčič Kulturni boj ali državljanska vojna?
Poskrbite zase. Vzpostavite ravnotežje med svojim notranjim in zunanjim svetom. Prevzemite nadzor nad svojim telesom in dosezite mirnost duha. Potopite se v prefinjen okus nove pijače Sola White Tea in se prepustite idealnemu ravnovesju belega čaja, karambole in lotosa.
Sola White Tea zagotavlja vznemirljivo doživetje okusa in osvežitev s pridihom Daljnega vzhoda.
Lotosov cvet
simbolizira
čistost duha in
telesa in že
stoletja
navdihuje
poezijo.
Bell čaj izvira s prostranih polj Kitajske. Je polnega okusa In Ima nežno, svetlo barvo.
Karambola je osvežilen tropski sadež edinstvene oblike. Je zvezda med sadeži.
OSVEŽITEV
BREZ KONZERVANSOV
TRETJA STRAN
Vladni gambit
Metod Berlec
Prejšnji četrtek je kot strela z jasnega udarila novica o odstopu treh ministrov in sprememba na položaju prvega človeka Slovenske obve-ščevalno-varnostne agencije. Delna rekonstrukcija vlade se je v dobro obveščenih krogih sicer napovedovala že spomladi. Zgodila naj bi se junija, pred poletjem, vendar do nje takrat ni prišlo. Zakaj? O tem lahko samo ugibamo. Takrat naj bi bili nekateri ministri dobili trimesečni rok, da stvari, ki so jim ušle iz rok, nekako popravijo, sanirajo, da pospešijo delo pri pripravi zakonov, da se poskušajo izviti iz medijskega primeža. Nekaterim se to očitno ni izšlo...
Zdi se, da sta si predsednik vlade Janez Janša in vladna koalicija izbrala konec poletja kot primeren trenutek za delno osvežitev vlade. Nedvomno tudi glede na aktualno dogajanje. Pritiski na ministra za zdravje Andreja Bručana in ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jureta Zupana so bili v javnosti in medijih nenehni. Deležna sta bila številnih kritik. Pogosto tudi neupravičenih. Priznati jima moramo, da sta kljub polenom, ki so jima jih metali pod noge, veliko naredila. Minister Bručan na primer neprimerno več kot njegov predhodnik Dušan Keber, ki je povsem pogorel s svojim predlogom zdravstvene reforme. Pod ministrom Bručanom so se zmanjšale čakalne dobe, sprejeti so bili številni pomembni zakoni za zdravstvo, ne nazadnje je zaživel strožji zakon o kajenju. V javnosti pa se je precej prijela teza njegovih nasprotnikov, da poskuša »privatizirati« zdravstvo. Podobno je bilo z Zupanom. Z resolucijo o visokem šolstvu, ki je velik del visokošolske javnosti obrnila proti njemu, ni imel sreče. Na ministra za promet Janeza Božiča so se medijski napadi skoncen-trirali v zadnjih tednih, po dveh hudih prometnih nesrečah. Že prej so ga spremljali očitki o počasni in dragi graditvi avtocest, ki so glede na sosednje države delno verjetno celo utemeljeni.
Premier Janša je, potem ko je prejel odstopne izjave, dejal, da so bili na vseh treh ministrstvih doseženi pomembni vsebinski premiki. Kljub temu se
je odločil, da ponujene odstope ministrov sprejme. »Po pogovoru z vsakim posebej smo namreč ocenili, da se lahko s tem izognemo povečanju neproduktivnih napetosti, ki onemogočajo nadaljevanje resnega in poglobljenega dela.« Pri tem je imel v mislih tudi dejstvo, da vlada kot celota v času intenzivnih priprav na predsedovanje EU nima časa za brezplodne razprave z opozicijo na osebni ravni. Sprememba na mestu prvega človeka Sove je seveda posebno poglavje. Nepravilnosti, povezane s to službo, so že več mesecev pretresale državo. Informacije so uhajale v javnost in zdi se, da je predsednik vlade presodil, da potrebuje profesionalnega operativca, zato je na to mesto imenoval Andreja Rupnika z notranjega ministrstva. Matjaž Šinkovec pa bo kot profesionalni diplomat in po novem državni sekretar okrepil zunanje ministrstvo, ki ga naslednje leto čakajo zahtevne preizkušnje.
Ne nazadnje sta morala vlada in premier Janša omenjene poteze povleči tudi zaradi javnomnenj-skih anket. Kljub dobremu delu večine ministrov je podpora vladi v javnosti padala. Nedvomno je to tudi posledica tega, kako je bilo delo posameznih ministrstev predstavljeno v javnosti oziroma kako so to interpretirali mediji. Kot je v Večeru zapisal dr. Matej Makarovič, smo v Sloveniji že imeli vlade, pod katerimi sta bila življenjski standard in gospodarska rast nižja kot danes, inflacija pa bistveno višja, pa so vendarle veljale za »zgodbe o uspehu« in »sanjske ekipe«. Zgodila se je tudi afera Sova, ki je škodovala premierju in vladi, pa čeprav sta se samo zavzela za razčiščenje preteklih nepravilnosti. Slovenska družba in mediji še vedno trpijo za posledicami enopartijskega enoumja, kar se odraža v javnomnenjski podobi sedanje vlade. Desnosredinske vlade so v naši državi zaradi vsega tega še vedno v težjem položaju kot levosredinske. Prav zato mora premier in celotna vladna koalicija potegniti občasno tudi nekatere boleče poteze, ki pa dolgoročno lahko koristijo sedanji vladi in ji povečajo možnosti za še en mandat, (fl
Ne zaradi slabega dela, ampak zaradi slabe podobe v javnosti so se trije ministri odločili, da odstopijo. Njihovo potezo je treba pozdraviti, saj so s tem vlado razbremenili in ji omogočili, da se bo laže osredinila na predsedovanje Evropski uniji.
Demokracija • 36/xii • 6. september 2007
3
KAZALO
UVODNE STRANI_
9 Zaradi natolcevanj na sodišče 70 Pogledi: Zgaga brez razloga 7 7 Kolumna: Svetopisemsko leto
POLITIKA_
72	Premierjevo zapiranje front
76	Resen ali navidezen spor?
78	Udbovske celice spomenik časa 20 Kulturni boj ali državljanska vojna?
SLOVENIJA_
22	Najbolj vroč je Telekom
26	Drugi dom starostnikov
28	Koliko pokrajin-14 ali 6?
30	Sumljiva igra donacij
TUJINA_
32	Večni razsodniki
34	Korejsko premikanje ločnic
36	Globus: Korak naprej
37	Tuji tisk: Tajna zgodovina
INTERVJU_
38	Ivan Simič
D0M0ZNANSTV0_
42	Prestolnica halštatskih knezov
46	Junaki organizacije TIGR
50	Naši kraji: Črni Kal
54	Boris Godunov v Ljubljani
OGLEDALO_
56	Film: Nekaj dni v septembru
58	Avtomobilizem: Mazda3 šport
60	Zdravje: Vnetje trepalničnega mešička
62	Šport: Leseni bojevniki
64	Črna kronika: Huda prometna nesreča
66	Rumeno: Najboljša varuška
68	TV Kuloar: Presneto nesproščeno
74	Avtsajderka med kandidati
DEMOKRACIJA, p.p. 4315,
Komenskega 11,1000 Ljubljana, SI
Tel.: 01/2300 660 (uredništvo), urednik@demokracija.si;
01/230 06 66 (tajništvo), tajnistvo@demokracija.si
Faks: 01/230 06 61
Glavni in odgovorni urednik: Metod Berlec
Tehnični urednik: Bojan Jovan Novinarji: Peter Avsenik, Gašper Blažič, Lucija Horvat, Petra Janša, Barbara Prevorčič, Aleš Kocjan, Vida Kocjan, Monika Maljevič, Ana Mullner, Bogdan Sajovic, Denis Vengust, Mitja Volčanšek
Kolumnisti: Esad Babačič, dr. Metod Benedik, dr. Andrej
Capuder, mag. Klemen Jaklič, dr. Janez Jerovšek, dr. Janko Kos,
dr. Matej Makarovič, dr. Hubert Požarnik,
dr. Andrej Rahten, dr. Ljubo Sire, dr. Peter Starič
Stalni zunanji sodelavci: Vera Ban, Peter Čolnar, Pavel Ferluga,
Igor Gošte, Miran Mihelič, Marija Vodišek
4
Lektoriranje: Joža Gruden
Prelom: Tone Tehovnik
Realizacija: Nova orbita d.o.o.
Fotografija: Gregor Pohleven (urednik),
Bor Slana, agencije, arhiv Demokracije
Tisk: Ma-tisk d.o.o., Maribor
Datum natisa: dan pred izidom
Izhaja: vsak četrtek;
Cena: 2,50 EUR
Izdaja: Nova obzorja d.o.o.
Direktor: Andrej Lasbaher
Naklada: 11.000 izvodov
TRR: 24200-9004125033, Raiffeisen Krekova
banka d. d„ Maribor
Poštnina plačana pri pošti 1102 Nenaročenih člankov in fotografij ne plačujemo in ne vračamo.
»Demokracija« je zaščitena blagovna znamka, last podjetja Nova obzorja založništvo d.o.o. Vse pravice so pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen le s pisno privolitvijo založnika Demokracije. Imetniki materialnih avtorskih pravic na avtorskih delih, objavljenih v Demokraciji, so podjetje Nova obzorja založništvo d.o.o. ali avtorji, ki imajo s podjetjem Nova obzorja založništvo d.o.o. sklenjene ustrezne avtorske pogodbe. Prepovedani so vsakršna reprodukcija, distribucija, predelava in dajanje avtorskih del ali njihovih delov na voljo javnosti v tržne namene brez sklenitve ustrezne pogodbe s podjetjem Nova obzorja založništvo d.o.o. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. I. RS, št. 89/98) sodi tednik Demokracija med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %.
Naročniški oddelek: narocnine@demokracija.si; Naročniki prejmejo položnico s prvo revijo v mesecu. Odjave sprejemamo pisno do 15. v mesecu z veljavnostjo prvega v naslednjem mesecu. Letna naročnina za države članice Evropske zveze znaša 225,31 evrov, za druge pa 257,57 USD.
Izid nekaterih rubrik je podprlo Ministrstvo Republike Slovenije za kulturo. Fotografija na naslovnici: Gregor Pohleven, fotomontaža
Demokracija • 36/xn • 6. september 2007
Resen ali navidezen spor?
Potem ko sta se na levici pojavila dva predsedniška kandidata (Danilo Turk in Mitja Gaspari), seje postavilo vprašanje, ali bi to utegnilo povzročiti razpoke na levici. Delno je to možnost povečal predsednik borčevske organizacije s svojim opredeljevanjem, kdo je pravi kandidat levice.
is Udbovske celice zavarovane
Kmalu potem ko je vladna komisija pri pregledu prostorov na Beethovnovi ulici 3 v Ljubljani odkrila zaporniške celice iz časa med drugo svetovno vojno in po njej, je vlada napovedala, da bo celice primerno zavarovala. Zdaj je to tudi storila.
Zahtevam, da se zavezancem odmeri samo toliko davka, kot zahtevajo predpisi, in če je inšpektor v dvomu, odloči v korist zavezanca. To je sicer splošno pravno načelo, ki je zdaj tudi zapisano v zakonu o davčnem postopku.
i2 Predsednikovo zapiranje front
Predsednik vlade Janez Janša je pretekli teden sprejel odstope treh ministrov in oznanil zamenjavo na vrhu Slovenske obveščevalno-varnostne agencije. Premier očitno poskuša zapreti čim več front pred predsedovanjem Slovenije EU.
38 Intervju: Ivan Simič
O dogajanju v slovenskih medijih smo se pogovarjali z novinarjem Primorskih novic Tinom Mamicem, kije bil krajši čas urednik omenjenega časopisa. Je tudi član programskega sveta RTV5.
Ste novinar v Primorskih novicah. V času delovanja sedanje vlade je mogoče slišati čedalje več očitkov glede njenega obvladovanja slovenskih medijev. Kako komentirate medijsko dogajanje v Sloveniji?
Slovenski medijski prostor leta 1990 ni doživel pluralizacije v taki meri kot politika. Tudi mediji so zato pomembno pripomogli k zmagam levice na parlamentarnih volitvah 1992, 1996 in 2000. Nekatera stališča namreč v medije niso in niso mogla prodreti. Sam sem kot bralec napisal vrsto pisem bralcev v Delo, a so mi prvega objavili po več letih, vsa druga so romala v koš. Če pogledamo samo primer Katoliške cerkve, je (bila) ta v slovenskih medijih zelo redek gost, če izvzamemo članke, ki pišejo o njenem bogatenju, gozdovih ali medijskih nastopih kardinala Rodeta. Poglejte samo, koliko pozornosti so mediji posvetih študijskim dnevom v Dragi, in to primerjajte s pozornostjo, ki jo mediji posvetijo kakšni prireditvi, ko je gost šef zveze borcev Janez Stanovnik. Logično je, da je tako stanje treba spremeniti. Kot novinar vsak dan opažam, da veliko novinarjev meša komentarje z novicami, kar je skregano z enim od temeljev novinarske etike. Po drugi strani pa je komentiranja v komentatorskih žanrih premalo. Na to le redki opozarjajo, tisti, ki imajo polna usta medijske svobode, pa sploh ne.
V zvezi s tem je bilo nedavno objavljeno pismo Večerovega novinarja Blaža Zgage evropskim politikom glede cenzure v Sloveniji. Menite, da bi lahko to vplivalo na slovensko predsedovanje Evropski uniji?
Neki slovenski novinar je pisal pismo evropskim premierjem. To so potem slovenski mediji na široko povzeli in mu dali velik pomen. Poskusite vi napisati pismo premierjem in v njem napišite, da so slovenski tiskani mediji bojkotirali forum Draga 2007. Ali pa jim pišite, da na slovenski nacionalni
RTV številni novinarji praktično dnevno kršijo kodeks novinarske etike, ker komentiranje mešajo v poročanje. Vam bo kdo kaj objavil? Prepričani bodite da ne. Ko so mene v naši hiši cenzurirali, se niso oglasih ne novinarsko društvo, ne sindikat in ne Mirovni inštitut. V evropskem merilu ta stvar ni niti omembe vredna. V Sloveniji pač vedno vžge, če se kaj internacionalizira, zato toliko notranjepolitičnih akcij »odmeva v tujini«.
Bili ste urednik Primorskih novic. Kako to, da ste na tem položaju ostali tako malo časa?
To vprašanje morate nasloviti na lastnike časopisa. Naj navedem le dejstva: v času mojega urednikovanja je naklada, ki je prej dve leti stalno padala, začela rasti. Trend rasti se je nato po moji nekrivdni odstavitvi obrnil v obratno smer. Obseg časopisa se je povečal, storilnost pa je narasla za desetino. Časopis sem odprl, da smo v njem začeli objavljati tudi vsebino, ki je bila prej nezaželena, kar je eden od razlogov, da nam je zelo narasla prodaja v kioskih. Sam seveda zelo dobro vem, kdo je bil boter mojega odstrela.
Ste tudi član programskega sveta RTV Slovenija. Kako sedaj vidite vlogo nacionalne RTV? Se je po sprejetju novega zakona kakovost programov res poslabšala, kot je mogoče slišati v krogih, ki so blizu levici?
Kaj pa naj danes o nacionalki rečejo tisti, ki so žolčno agitirali proti referendumu o RTVS? Nihče nima čudežne paličice, zato bomo učinke dela novega vodstva opazili kasneje, kot bi si želeli. Ne pozabimo, da je novo vodstvo začelo z delom šele lani. Po dolgih letih padanja je težko obrniti trend. Mislim pa, da je bila najnižja točka že dosežena, saj se je začelo počasi obračati. Če pa pogledamo transparentnost in finance, lahko opazimo velikanski napredek. Če je kdo mislil, da bo iz pretežno levičarske
televizije nastala desničarska, se je uštel. Javni medij namreč ne sme ustrezati samo eni politični opciji, ampak mora biti odprt za vse. Vem za primer iz devetdesetih let, ko je predstavnik zveze borcev pred objavo prispevka o prikritem povojnem grobišču gradivo pregledal in odobril. Kaj takega se danes ne more več ponoviti.
V mesečniku Ampak ste bili kritični do vnovične izvolitve Grege Repovža za predsednika Društva novinarjev Slovenije. Je res, da se pripravlja ustanovitev alternativnega novinarskega društva?
Za to se zavzemam že vrsto let. Pred referendumom o RTVS se nas je že zbralo nekaj novinarjev iz različnih medijev in skupaj smo oblikovali izjavo, s katero smo javno izrazih, da se s političnim udejstvovanjem društva novinarjev ne strinjamo in se od njega distanciramo. Žal pa se potem kar nekaj tistih, ki so oblikovali izjavo, ni hotelo izpostaviti in so svoje podpise umaknili. Sicer jih povsem razumem, saj sem tudi sam po objavi izjave doživel močno šikaniranje s strani vodstva moje novinarske hiše. O naši izjavi mediji niso veliko poročali, čeprav jo je podpisalo več kot 30 novinarjev. Novinarji Ognjišča, Družine, Maga in Demokracije so v svobodni Sloveniji še vedno drugorazredni in stigmatizirani. Velikokrat sem že poudaril, da bi morali ustanoviti društvo neodvisnih novinarjev, kar si posebej po zadnjih politično angažiranih izjavah predstavnikov novinarjev želi čedalje več novinarskih kolegov. Naj poudarim tudi, da Društvo katoliških časnikarjev, ki obstaja že dolgo vrsto let, praktično ne deluje in prepušča ves prostor novinarjem, ki se s polnimi denarnicami še vedno borijo zoper „razredne sovražnike". Absurdno pa je, da so novinarji, ki zagovarjajo krščanske vrednote, nezaželeni tudi v medijih, ki v očeh levice veljajo za desne.
Demokracija ■ 36/xii • 6. september 2007
5
GLOSA/HUMOR
Šmrc
Aleksander Škorc
"Spoštovana veleumna doktorska druščina, žal mi je, ker moram povedati naslednje, a bom vseeno povedal," je dejal super dr. Gaber (vedno je rad veliko govoril, čeprav ni nikoli kaj prida povedal) in zagrenjeno začel:
Tovarišija, zmleli so nas v rdeči poper brez ostrine. Gnijoči krompir na zaraščeni njivi ima na šolski sistem več vpliva kot mi in nobena pokalica, ki jo preostali pravoverni kadri vržemo na pot zmagovite desne falange, nam ne more povrniti časti, dnevnic in dodatkov za naporno delo. Pa tako dobro ekipo smo imeli. Katanec je bil v svojih časih sicer dober, imel je Zahoviča, Ačimoviča .., a Katanec pač ne zveni ravno najbolj domače, mar ne? Mi smo vsekakor boljši. Imamo Mar-janovičevo pa Milico Antič Gaber, hm, lahko tudi Gabrič, če hočete, se sliši prav imenitno. Kakor koli, smo zmagovalna ekipa, ki so ji goljufivo in po krivici odvzeli zmago na volilnem polju nekakšne demokracije, in čas je, da priznamo poraz.
Poleg tega v tej državi ni prihodnosti. Mla-dež, ki smo ji tako temeljito prali možgane in jo pazljivo vzgajali v pravoverne levičarje z jasnim razumevanjem človekovih pravic - tu mislim predvsem na pravico, da nekdo drug dela namesto tebe - in še in še bi se našlo tega, da bi se človek kar razjokal, torej, pomislite, taista mladež se očitno sproščeno in veselo podaja v novo šolsko leto. Nahrbtniki so jim lahki in ne krivijo se pod grožnjami stalnega preverjanja, niti ene drobcene pesmice o tov. Titu se jim ni treba naučiti na pamet, kaj šele slovarja tujk in še in še, da bi spet jokal. Katastrofa. Pomislite, kaj mi je zadnjič rekel vnuk - o madona, kako čas beži - rekel je, da mora, pozor, rekel je 'moram!' pomagati rahlo zaostalemu sošolcu pri domači nalogi. Groza! Očitno so mu vcepili občutek dolžnosti, njemu, ki je bil rojen za izkoriščanje pravic ... Šmrc ... Oprostite, moram nehati. Ne zdržim več. Prav zverinsko so nas odstavili in treba bo oditi. Tule imam 12 enosmernih kart za Beograd z možnostjo nadaljevanja na še tistih nekaj preostalih rajskih vrtov, kjer se v imenu ljudstva še da užiti primerna čast in pobrati nagrada za vzgojo otrok v ubogljive, nerazgledane in duševno invalidne tepčke. Gremo."
Škoda, da niso res odšli (morda pa vseeno bodo), je pa čista resnica, da je že nekaj let najljubši šport večine vsaj približno normalnih Slovencev opazovanje izhlapevanja osivelih mladincev in preučevanje bledenja večno zardelih "združenolistnikov".
H-umor
»Prvič slišim za takšno pisanje. Osebno, če sem malo ironičen, pa mislim, daje stanje še slabše. Vlada kontrolira vse medije in tem medijem naroča, naj pišejo o tem, kako vlada kontrolira vse medije.«
(Predsednik vlade Janez Janša se je hitro znašel, ko je moral odgovoriti na novinarjevo vprašanje, kako komentira pisanje novinarja Večera Blaža Zgage, ki je v pismu evropskim predsednikom vlad zapisal, naj bi v Sloveniji vlada omejevala svobodo medijev.)
»Tistih, zame neregularnih 500 podpisov imajo moji ljudje menda namen prodati najboljšemu ponudniku.«
(Predsedniški kandidat Artur Štern bo podpise, ki so jih njegovi privrženci zbrali z izgovorom, da zbirajo za Peterleta ali Turka, porabil koristneje.)
»V Haag se gre turistično - ali za vselej.«
(Kolumnist Boris Jež je prepričan, da je Haag usoden kraj, če nisi tam turist.)
»V Sloveniji, pravijo bolj duhoviti inter-preti, ni prva tradicionalna dilema 19. stoletja, kdo je prostozidar, vprašanje je, kdo je prost od Zidarja.«
(Urednik Dela Janez Markeš se sprašuje, ali je v Sloveniji sploh še kdo neodvisen od gradbenega lobija, ki ga pooseblja razvpiti direktor SCT.)
»Navsezadnje tudi DeSUS le brodi po vojaškem poligonu, politike pa ne soustvarja.«
(Poslanec Slavko Gaber ni prepričan, da igra upokojenska stranka kakšno vidnejšo vlogo v vladni koaliciji.)
»Nove vere skačejo na plan kot novi predsedniški kandidati: vtis, ki ga dajejo oboji o resnosti svojega početja, pa je podoben.«
(Pisatelj Alojz Rebula vidi povezavo med številom verskih skupnosti v Sloveniji in številom predsedniških kandidatov.)
»To pa ne pomeni, da niso upravičene Mi-heljakove kritike takratne jugoslovanske partijske politike, ki je tudi moje mnenje razglasila za kontrarevolucionarno.«
(Tovariš Mitja Ribičič, ki se je končno javno oglasil in pokazal, da se nečesa vendarle spomni, je po novem kontrarevolucionar.)
»Ko mu ljudje odslužijo, jih mirne duše zavrže.«
(Nekdanji predsednik Milan Kučan je komentiral odstop treh ministrov Janševe vlade in ni pozabil izreči nekaj krepkih na Janšev račun. Vedno pa pozabi, da druge sodi po sebi.)
»Grozna, mrzla, siva, umazana, gneča na šti-ripasovnicah, mravljišče, megalomanska.«
(Košarkar Matjaž Smodiš je slikovito opisal rusko prestolnico, kjer je ta čas njegovo delovno mesto.)
»V trgovini je bolj monotono. Tam ljudje pridejo, vzamejo in gredo. Nične vprašajo in to me najbolj jezi.«
(Mesar Danilo Jazbec raje reže pršut na sejmih, ker tam vsaj kdo spregovori kakšno besedo z njim.)
6
Demokracija • 36/XII • 6. september 2007
ZGODBE
Komu ustreza zaostrovanje?
M. B., foto: Bor Slana, arhiv Demokracije
V soboto je na območju mejnega prehoda Sečovlje prišlo do zapleta. Skupina petih moških iz društva Hervardi je želela priti po t. i. evropski poti do hiše Joška Jorasa, kjer naj bi mu pomagala pri urejanju fasade.
Jorasova hiša stoji na levem bregu Dragonje, ki si ga lastijo Hrvatje.
Hrvaška mejna policija jim dostopa po poti, ki si jo je Joras uredil sam, da mu ne bi bilo treba čez hrvaški del prehoda, ni dovolila. Skupina se je po dveh urah pregovarjanja razšla.
Problematična korita Kot je
dejal Joras za STA, je v odzivu na dogodek vložil kazensko ovadbo proti neznani osebi. Dejal je, da je 27. avgusta letos prejel pravnomočni sklep Okrajnega sodišča v Piranu, po katerem mora Hrvaška umakniti ovire na njegovi poti in v nobenem smislu ne sme ovirati uporabe te poti. »Upal sem, da bo Hrvaška upoštevala odločitev sodišča, a se to ni zgodilo,« je dejal Joras in pojasnil, daje vložil ovadbo proti neznani osebi zato, ker omenjenih policistov ne pozna, zato je v predlogu kazenske ovadbe navedel, naj si pristojne oblasti pomagajo s posnetki TV Slovenija oziroma POP TV, ki sta prišli na kraj dogodka. Meni, da so hrvaški policisti storili kaznivo dejanje, ker so mu preprečili, da bi opravil pripravljalna dela za fasado na svoji hiši. Pojasnil je, da policisti niso omejevali gibanja njemu, pač pa njegovim prijate-
ljem. Piransko okrajno sodišče je 4. maja lani izdalo začasno odredbo, po kateri je morala Hrvaška na svoje stroške umakniti cvetlična korita, s katerimi je 21. aprila lani zaprla t. i. evropsko pot, ki omogoča Jorasu dostop do njegove hiše mimo hrvaške kontrolne točke. Sklep sodišča so poskušali izvršiti 27. julija lani, vendar jim to ni uspelo. Okrajno sodišče je 22. januarja letos izdalo še sklep o izvršbi. Ker se je Hrvaška izogibala sprejetju sklepa, je sodišče zaprosilo pravosodno ministrstvo, naj ji sklep izroči po diplomatski poti. To se je zgodilo 24. julija letos, sklep pa je 27. avgusta postal pravnomočen, je pojasnil Joras.
Zrežiran mejni incident? sobotni mejni incident pa očitno ni naključje. Posamezniki iz društva Hervardi iz Maribora, ki so želeli k Jorasu, naj slednjega prej po mnenju poznavalcev osebno ne bi poznali. Za „obisk" Jorasa naj bi se bih dogovorili na petkovi okrogli mizi Slovenske narodne zveze pri SLS, ki jo vodi Marjan Podobnik, v Portorožu. Na okrogli mizi je slednji ostro nastopil proti načelnemu dogovora med predsednikom slovenske in hrvaške vlade, naj bi v primeru, če bodo izpolnjeni nekateri pogoji, državi privolili, naj bi o spornem mejnem vprašanju odločalo Mednarodno sodišče v Haa-
gu. Da je bilo nepotrebno zaostrovanje zrežirano, napeljuje dejstvo, da je vodja skupine, ki je želela priti do Jorasa, Andrej Šiško. V javnosti je znan ne le kot član in vodja skupine Viole, navijačev mariborskih nogometašev, ampak tudi po sodnem procesu za poskus umora, za katerega je bil obtožen skupaj z Matjažem Jeričem in predsednikom SNS Zmagom Jelinčičem. Višje sodišče, ki je potrdilo ob-sodilni sodbi za Šiška in Jeriča in oprostilo Jelinčiča, je Šišku izrečeno kazen sodišča prve stopnje znižalo za dva meseca, na leto in deset mesecev zapora. Šiško je zapleten tudi v številne druge aktivnosti, ki sodijo bolj v črno kroniko. Leta 2004 je kar vdrl v prostore NK Maribor in želel odnesti dokumentacijo o trenerju Matjažu Keku, ki mu ni bil všeč. Skratka, gre za starega znanca policije, ki je pripravljen narediti marsikaj. Ali bo tako zaostrovanje Sloveniji koristilo, je seveda vprašanje. Prej se zdi, da bodo taki incidenti vrgli slabo luč na Slovenijo, ki jo naslednje leto čaka predsedovanje Evropski uniji. Nerešeno mejno vprašanje bo treba rešiti po pravni poti. A zdi se, da nekaterim to ne ustreza, med njimi nekaterim političnim strankam, ki želijo na tem segmentu še vedno nabirati politične točke. Še posebej takrat, ko jim v javnomnenjskih anketah slabo kaže. IB
Demokracija ■ 3S/xu ■ 6. september 2007
7
DOGODKI
Stota obletnica kronanja brezjanske Marije
V soboto, 1. septembra, seje na tisoče romarjev iz Slovenije in tudi sosednjih držav zbralo na Brezjah, kjer je potekala slovesnost ob stoti obletnici kronanja milostne podobe brezjanske Matere Božje.
Podobo brezjanske Marije je leta 1814 naslikal slikar Leopold Layer, leta 1907 pa je tedanji ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič z dovoljenjem papeža Pija X. kronal podobo Marije z Jezusom v naročju. Kroni je izdelal zlatar Ivan Kregar. Prva nedelja v septembru, imenovana angelska nedelja, je od tedaj za Brezje poseben praznik, kraj pa od kronanja naprej velja za slovensko romarsko središče.
Mašo ob stoti obletnici kronanja je ob somaševanju slovenskih škofov daroval nekdanji ljubljanski nadškof in sedanji prefekt kongregacije za ustanove posvečenega in apostolskega življenja kardinal Franc Rode, obred pa so glasbeno obogatili združeni pevski zbori radovljiške in grosupeljske dekanije ter otroška zbora
Slovesnost na Brezjah je vodil kardinal Franc Rode skupaj s škofi.
iz Zagorja in Tolmina, ki so izvajali Mašo v čast Mariji Pomagaj skladatelja Avgusta Ipavca ter skladbe v čast Mariji.
Kardinal Rode je v svojem nagovoru vse navzoče spomnil, da je med nalogami, ki nam jih postavlja sedanjost, brezpogojno spoštovanje človeškega življenja od spočetja do naravne smrti. Poudaril je tudi pomen dru-
žine: »Kakor koli stvari obračamo in vsem spremembam v mišljenju navkljub ostaja neizpodbitno dejstvo, da zdrava, uspešna in srečna družba temeljni na zdravi, trdni družini. Presenetljivo je, da pri vseh raziskavah mladi kot prvi pogoj za osebno srečo navajajo družino. Cerkev ve, da brez krščanskih družin, odprtih za življenje, povezanih v iskreni ljubezni med možem in ženo, ni krščanske družbe.« Rode je poleg družine in nedotakljivosti življenja izpostavil tudi skrb za čisto življenje v letih pred zakonom. »Vsem tem nalogam bomo kos, če bodo naša občestva občestva goreče molitve, čaščenja Najsvetejšega, obiska nedeljskega bogoslužja, prejemanja zakramenta sprave, skratka, če bo v nas goreča ljubezen do Kristusa in njegove Cerkve,« je dejal kardinal. G. B.
Draga 2007
42. ŠTUDIJSKI DNEVI
DRAGA 2007
nO mogtfosti vpora ali o rem enakem pri Slovencih je vže misliti greh. Kar nas pa pred vsem priporoča inoslrancem, 'ovo naša dovzetnost	je Ulje. -
Filozof, dr. Tine Hribar (desno)
Letošnji študijski dnevi Draga na Opčinah pri Trstu so bili že 42. in tudi tokrat so privabili veliko udeležencev. Uvod v letošnjo Drago je bila petkova okrogla miza o pogledih opazovalcev (Peter Bru-men, Darka Zvonar Predan, Anton Rupnik) na manjšino, sledil je jesenski del Drage mladih, kjer so kot gostje nastopili primerjalni
religiolog Lenart Škof, teolog Jože Marketz in psihoterapevtka Sanja Rozman, govorili pa so o duhovnosti in iskanju »hitrega ozdravljenja« sodobnega človeka. V soboto popoldne je bila okrogla miza ob 60. obletnici priključitve Primorske matični domovini, na njej pa so sodelovali zgodovinarji France Kralj, Tamara Griesser Pečar in Renato Podberšič. V nedeljo dopoldne je nastopil teolog in filozof Robert Petkovšek s predavanjem o tem, kaj krščanstvo lahko ponudi sodobnemu sveta Osrednje in tudi sklepno predavanje letošnje Drage pa je imel filozofTine Hribar, ki je predstavil svoje razmišljanje o stanju duha na Slovenskem predvsem v luči odnosa do medvojnih in povojnih dogodkov. Po njegovem mnenju se sedaj končuje doba Milana Kučana, ki je pripomogel k uzakonitvi lažnega nagrobnega napisa »Žrtvam vojne in povojnih usmrtitev«. Po njegovo se bo travma povojnega dogajanja nadaljevala, dokler ne bodo žrtve pomorov dostojno pokopane. Hribar je v svojem nastopu izpostavil tezo, da smo Slovenci sedaj ustvarjalci evropejstva in da končno zmagujejo etične vrednote, s čimer se stanje duha spreminja na bolje. G. B.
Za Slovenijo vrednot
Druga največja koalicijska stranka Nova Slovenija je preteklo nedeljo v Veliki Polani v Prekmurju organizirala 5. tabor, na katerem se je zbralo okoli 4 tisoč članov in podpornikov stranke. Zbrane, med katerimi so bili praktično vsi vidnejši predstavniki NSi, sta med dragim pozdravila ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman in pravosodni minister Lovro Sturm. Cotmanova je izpostavila izboljšanje socialne varnosti v Sloveniji, Šturm pa je izrazil prepričanje, da so se razmere v zadnjih letih precej izboljšale tudi na področju delovanja pravne države.
Predsednik NSi Andrej Bajuk se je v svojem govoru med drugim odzval na aktualno vprašanje, kdo bo novi visokošolski minister, in dejal, da ta še ni izbran. Obregnil se je zlasti ob nekdanji komunistični režim, saj je po njegovih besedah Nova Slovenija nastala prav zato, da bi preprečila izginjanje vrednot ljudsko krščanskega gibanja iz slovenskega političnega prostora. Finančni minister je ponovil odklonilni stališči NSi glede širitve igralništva in prevelikega števila pokrajin, glede odnosov s Hrvaško pa je menil, da bi bilo za izhodišče treba vzeti Brionsko deklaracijo. Poleg
tega je izrazil prepričanje v zmago predsedniškega kandidata Lojzeta Peterleta že v prvem krogu, saj je »pravi človek za naš čas«. Peterle je ob tej priložnosti poudaril, da mora predsednik države skrbeti za Slovence v vseh slovenskih pokrajinah in tudi za Na taboru NSi se je zbralo 4 tisoč ljudi.	tiste zunaj mej a. P. A.
8
Demokracija ■ 36/xn ■ 6. september 2007
V SREDIŠČU
Zaradi natolcevanj na sodišče
Mitja Volčanšek, foto: Gregor Pohleven
Janša sprožil tožbo Napoved predsednika vlade Janeza Janše, da bo vložil civilno tožbo zoper nekdanjega premiera Antona Ropa, se je konec avgusta uresničila. Naj spomnimo. V začetku poletja so javnost razburile izjave Antona Ropa, češ da se je tik pred volitvami leta 2004 Janša kot tedanji vodja opozicije s hrvaškim premierjem Ivom Sanaderjem dogovarjal o incidentih v Piranskem zalivu. Pogovore naj bi bila ujela Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova). Rop doslej ni ponudil nobenega dokaza za svoje trditve. Edino kar naj bi dokazovalo resničnost domnevnih prisluhov, naj bi bih sestanki, ki jih je Rop v tistih dneh imel s tedanjim šefom agencije Iztokom Podbregarjem. Ne glede na to, da se je Rop s svojimi izjavami dokončno politično kompromitiral, je resnost obtožb pripravila predsednika vlade do ukrepanja. Ropu je sprva ponudil »častni izhod«, nato pa napovedal tožbo. Ta se je zdaj udejanjila. Kot je dejal Janša v nedeljskem intervjuju za komercialno televizijo, je nekomu, ki širi laži in jih vztrajno ponavlja, ponudil časten izhod. »Tega ni sprejel, špekulacije so se nadaljevale in obžalujem, da je bilo treba poseči po tej potezi,« je dejal Janša. Pojasnil je tudi, da je po mejnem incidentu v Piranskem zalivu in aretaciji Janeza Podobnika, ko je tedanji premier Rop Hrvaški zagrozil z umikom slovenske podpore vključevanju sosednje države v EU, dobil klic hrvaškega premierja, v pogovoru pa je poskušal razmere umiriti.
»Nedopusten poseg« Kot piše v tožbi, je tožena stranka (Rop) »nedopustno posegla v čast in dobro ime tožeče stranke ... tožena stranka je s svojimi izjavami tožečo stranko označila za osebo, ki naj bi z namenom pridobivanja političnih točk načrtno ustvarjala konfliktne situacije, v katerih bi bilo potencialno ogroženo tako življenje ljudi kot premoženje«.
Rop pa domnevne vsebine pogovorov med Janšo in Sanaderjem ni razkril le slovenski javni televiziji, ampak je, kot ugotavlja tožnik, izjave ponovil še večkrat, denimo za hrvaško revijo Globus, povzeli pa so jih številni mediji v obeh državah. Poleg tega iz nekaterih intervjujev izhaja, da je tožena stranka priznala, »da ne ve, ali je to, kar je sama izjavila, res. Navkljub temu je izjavo ... podala na način, kot da so dejstva neizpodbitna«. S tem je Rop po mnenju tožnika ravnal malomarno tako v odnosu do tožečega kot do ugleda države. To, da je bil velik medijski odziv na njegove izjave pričakovan, še dodatno bremeni zlonamernost Ropovega ravnanja. Janševa stran sedaj od Ropa zahteva umik sporne izjave in seveda javno opravičilo na posebej v ta namen sklicani tiskovni konferenci.
Iskreno obžalovanje? Prvenstveno pa so Ropove izjave imele politične posledice, zato se ne čudimo, da so v poslanski skupini SDS načeli vprašanje odnosa Ropove nove stranke - Socialnih demokratov do izjav nekdanjega premierja. Tako je vodja PS SDS Jože Tanko na predsednika SD Boruta Pahorja naslovil javno vprašanje v zvezi s Pahorjevim domnevnim obžalovanjem zloglasne Ropove izjave. Tanko se med drugim sprašuje o ravnanju SD v smislu razčiščevanja sporne izjave, od Pahorja pa pričakuje odgovor na vprašanje,
Janez Janša obžaluje tožbo proti Ropu, a je ta zaradi vztrajnega ponavljanja neresnic nujna.
Očitno je, da niti Podbregar niti Rop nimata nobenega dokaza za Ropove trditve, sicer bi ga že zdavnaj uporabila kot politično orožje.
ali predsednik SD meni, »da so nadaljnja ravnanja in vedno nove nedokazane trditve vašega poslanca ... Antona Ropa, potem ko sta oba domnevno obžalovala že njegovo prvo izjavo, v duhu vajinega obžalovanja«. Tanko izpostavlja tudi škodljive posledice tega, da v SD niso preprečili širjenja »nadaljnjih nedokazanih in neargumentiranih trditev, ki še poslabšujejo občutljive odnose med sosednjima državama«.
Medtem je Anton Rop izrazil zadovoljstvo, da bo v sodnem postopku lahko dokazal resničnost svojih trditev. »Prepričan sem, da nobena tožba, nobeni pritiski in aktivnosti ne morejo zakriti bistva celotne zgodbe. To pa je, da se poskuša prikriti katastrofalno vodenje vlade s strani Janše,« je samozavestno izjavil Rop. Glede Tankovega vprašanja Rop pojasnjuje, da se zadeva njegove nove stranke ne tiče, ampak da gre za odnos med njim in Janšo.
Domnevni Ropov up naj bi bile Podbre-garjeve izjave, ki naj bi jih podal komisiji DZ za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb. Podbregar je minuli torek sicer podal izjavo pred komisijo, vendar ta ni potrdila Ropovih navedb. Očitno je, da niti on niti Rop nimata nobenega dokaza za Ropove trditve, sicer bi ga že zdavnaj uporabila kot politično orožje. E9
Demokracija ■ 36/xii • 6. september 2007
POGLEDI
Pokrajinski pragmatizem
Mitja Volčanšek
Vrh koalicije seje vrtel okoli regionalizacije Slovenije. Najbolj realna možnost je delitev na 14 pokrajin.
■ egionalizacija kot sredstvo za policentričen, skladen razvoj države sodi med prioritete vlade, kot tako pa jo je pripozna-^4a tudi opozicija. Število pokrajin seveda ni edino vprašanje, ki ga izziv regionalizacije postavlja. Tu sta denimo še dilemi o tem, katere pristojnosti države bodo prenesene na nove administrativne tvorbe in koliko bodo novoustanovljene pokrajine bremenile javne finance. Vendar pa je prav število pokrajin za lokalno prebivalstvo in tudi za politične stranke najbolj občutljiva tema.
Vladni predlog je, opirajoč se na dosedanje statistične regije, ki upoštevajo kompleksno geografsko strukturo države, predvidel 14 pokrajin, v zadnjih mesecih pa smo lahko slišali zelo različna števila. »Minimalisti« se bojijo prevelike razpršenosti, finančne šibkosti in posledično neučinkovitosti premajhnih enot, zato predlagajo šest pokrajin, nekako po zgledu cerkvene delitve na škofije. Med stroko se pojavlja tudi število osem. Mnenja so deljena tudi znotraj koalicije, kar ni skrivnost. Za manjše število pokrajin se zavzema predvsem Nova Slovenija.
Po drugi strani naj bi prav število 14 omogočilo razvojni preboj tistim pokrajinam, ki bi sicer ostale zapostavljene in ki si, kot Koroška ah Pomurje, največ obetajo od uvedbe pokrajin. V koaliciji prav ta predlog uživa največ podpore. Tako so se na ponedeljkovem vrhu tudi dvomljivci poenotili. Večje število pokrajin je obveljalo kot »politična realnost«, tako kar se tiče strankarske podpore kot razpoloženja na terenu.
Da je v ozadju takšne odločitve določena mera pragmatizma, ni nobena skrivnost. Politični apetiti na lokalni ravni so v zadnjih letih že poskrbeli za to, da se je število občin nenormalno (in včasih celo škodljivo) razraslo. Večje število pokrajin bo tako bržkone zadostilo ambicijam marsikaterega lokalnega veljaka.
Prav tako pa drži, da je bila regionalizacija sprejeta s ciljem, da se razvojna sredstva ne bi ustavila v večjih centrih, ampak bi od njih imeli koristi manjši, zapostavljeni predeli. Poleg tega ne smemo pozabiti na zgodovinsko pogojeno lokalno pripadnost, ki jo v Sloveniji ponosno gojimo še iz časa srednjeveških dežel. Vprašanje je le, ali bodo vodilni v posameznih pokrajinah znali to tradicijo uspešno prenesti v prakso in pokazati oprijemljive rezultate ter na novo pridobljenih položajev ne bodo izkoristili za prestižni boj in mešetarjenje.
Zgaga brez razloga
Aleš Kocjan
Večerov novinar Blaž Zgaga je evropskim voditeljem poslal pismo, v katerem je opisal medijsko stanje v državi.
Slovensko vlado je obtožil političnih pritiskov na medije in novinarje, evropske voditelje pa pri tem zaprosil, naj pri naši vladi posredujejo, da bo nehala s temi pritiski. V pismu Zgaga navaja, da so se po letu 2004 v Sloveniji zamenjali direktorji v skoraj vseh medijih, kar naj bi bila zrežirala vlada s pomočjo državnih deležev v podjetjih, hkrati pa vlado še obtožuje, da si je naredila neformalno mrežo v obliki piramide, prek katere lahko vpliva na večino medijev v Sloveniji.
Če pustimo ob strani Zgagovo vprašljivo novinarsko verodostojnost in precej očitno obsedenost z Janezom Janšo (leta 2001 je denimo razvijal teorijo, da je dal Janša ugrabiti Ladislava Tro-ho, svoj čas pa naj bi bil zaprisežen član podmladka LDS), lahko ugotovimo, da njegove trditve temeljijo na napačni predpostavki. Temeljijo namreč na predvidevanju, da so bih do leta 2004 mediji v Sloveniji uravnoteženi, da politika ni vplivala nanje in da novinarji niso bih predmet cenzure. Ko se je leta 2004 zamenjala vlada, naj bi se vse to spremenilo. Slednje je seveda daleč od resnice. Splošno znano je, da je do leta 2004 večino pomembnejših medijev v državi nadzirala levica, kar slednja (spomnimo se pisma Dragi Tone, dragi Borut) niti ni skrivala. Prav tako je splošno znano, da je bil medijski prostor vse do leta 2004 neuravnotežen, saj je bila večina medijev levo usmerjena. Prihajalo je tudi do premestitev neposlušnih novinarjev, rezanja prispevkov in podobno. Glede na to je bilo nujno nekaj spremeniti in sedanja oblast je to storila, kot je obljubila, ko je bila še v opoziciji (seveda se ne smemo slepiti, da je to že tako, kot bi moralo biti, ker nekaj lastovk pač ne prinese pomladi). Če je to storila tako, da je izkoristila svoj vpliv, ki ga ima vlada prek državnih deležev v nekaterih podjetjih in medijih, se zaradi tega Zgaga in somišljeniki, ki se včasih že samo zaradi ene spremenjene vejice razglasijo za žrtve političnih čistk, nimajo kaj oglašati. Vprašati bi se morali, kolikokrat so v preteklih letih, ko sta LDS in SD prek državnih deležev v medijih in podjetjih, ki so imela vpliv na njihovo uredniško politiko, protestirali zoper to, daje država še vedno lastnica medijev. Prav tako bi se morah vprašati, ali so kdaj protestirali proti temu, da je svet RTV vodil nekdanji visok partijski funkcionar, pozneje pa predsednik politične stranke, in ah so kdaj protestirali, ko so na RTV in v časopisih na stran odrivali vse novinarje, ki so kakor koh dišali po pomladni opciji. Jasno je seveda, da tega niso storili nikoli, ker so pač te stvari počeli ljudje iz opcije, s katero so tudi sami bolj ah manj simpatizirali. In prav to je tisto, zaradi česar Zgaga in somišljeniki danes nimajo nobene moralne pravice jokati nad domnevno krivico, ki naj bi se jim godila.
10
Demokracija ■ 36/xn • 6. september 2007
KOLUMNA
Svetopisemsko leto
Dr. Janko Kos
Leto 2007 je biio razglašeno za leto Svetega pisma. Ob tej priložnosti je v Ljubljani potekal svetovni kongres znanstvenikov, ki preučujejo Staro zavezo. Slovenska javnost je zanj pokazala zanimanje, a samo na ceremonialnem začetku, z vljudnostjo, ki ji je bilo za samo stvar bolj malo mar.
Ko je osrednji časopis napovedal kongres, se mu je zapisalo, da bo razpravljal o Novi zavezi. Naši novinarji ne ločijo med Staro in Novo zavezo, kar pove dovolj o njihovi izobrazbi in razgledanosti. Med kongresom in po njem v dnevnem časopisju ni bilo nobenih zapisov o dosežkih kongresa, ne pohvalnih ne kritičnih ali vsaj nevtralnih. Bilo je, kot da ga ni bilo. To pove dovolj o stanju slovenske medijske kulture. Ta pisari o zasebnih težavah kake športnice tako prizadevno, kot da gre za dogodek evropskega pomena, o stvareh, ki zadevajo prihodnost Evrope in sveta, ne ve ničesar.
Del krivde za takšno brezbrižnost je morda v samih preučevalcih Svetega pisma. So si ga vzeli preveč kot predmet znanstvenega interesa in premalo kot knjigo, ki prinaša univerzalno versko, teološko in moralno sporočilo, veljavno za vse ljudi, za vse čase? Ta univerzalnost mu pripada predvsem v okviru krščanstva, ki je Staro zavezo nadgradilo z Novo zavezo. Stara zaveza sama zase pripada judovski veri, krščanstvo je Staro zavezo doumelo kot predzgodbo, napoved, pripravo Kristusovega evangelija. S tem je razširilo pomen Biblije onstran meja nacionalne religije, kar ostaja judo-vstvo do današnjega dne, in mu dalo svetovno veljavo. Seveda, tudi islam zatrjuje, da je dedič Svetega pisma, a hkrati razglaša biblijska sporočila za neresnico, potvorbo in laž. Problem islama je, da je prevzel stroge predpise Mojzesove »postave«, iz njih je napravil podlago svojega šeri-atskega prava, odklanja pa tisto, s čimer je Kristus »postavo« ne samo nadaljeval, ampak dopolnil. Zametuje duhovno revolucijo, s katero je dalo krščanstvo Stari zavezi nov pomen, razveljavilo formalno strogost Mojzesovih zakonov, predvsem pa dalo prednost notranji veri pred zunanjo konvencijo. V nasprotju s krščanstvom in tudi z judovstvom je v islamu ostalo edino območje verske dejavnosti njena zunanja reprezentacija. Iz duhovne revolucije krščanstva se je rodila Evropa.
Demokracija ■ 36/xii • 6. september 2007
To leto je priložnost za premislek o resnicah, razlikah in sporih, ki iz Biblije nič manj kot nekoč segajo še zmeraj tudi v sodobni svet.
Svetopisemsko leto je priložnost za premislek ne samo o aktualnem razmerju krščanstva do islama, ampak tudi do judovstva. Krščanstvo vztraja v prepričanju, da resnica Stare zaveze ni edina, dokončna, zadostna resnica o Bogu, vesolju in človeku, Kristus jo je obnovil in bistveno dopolnil, in s tem je judovstvo preseženo. Od tod se odpira vprašanje, kakšno mesto in pomen pripadata judovskemu narodu in njegovi veri v modernem svetu. Ali je to narod, ki je morda najstarejši od vseh še obstoječih, njegova vera pa najstarejša med vsemi, še zmeraj »izvoljeno ljudstvo«, in kaj mu lahko prizna krščanstvo, ki je bilo od nekdaj nadaljevanje pa tudi nasprotje judovstva? Odgovor se morda ponuja s premislekom o holokavstu med drugo svetovno vojno. Nacionalsocializem, ki se je odločil za pomor evropskih Judov, je treba razumeti po Rauschningu kot »revolucijo nihilizma«, uničevanje vsega, kar se mu je postavilo po robu, kot dejanje »aktivnega« nihilizma, o katerem je govoril Niezt-sche, nihilizma, ki se ne boji skrajnih posledic »smrti Boga«, ampak jih zavestno s »prevrednotenjem vseh vrednot« udejanja. Zato smemo holokavst razumeti kot nihilistični obračun z ljudstvom, ki najbolj vztrajno ohranja »vero svojih očetov«, in to je vera, iz katere je zraslo krščanstvo. Holokavst ni samo zločinski genocid, za kar ga hoče imeti evropski liberalizem, ampak je svetovnozgodovinski dogodek. Govori nam o najbolj skrajnih posledicah, morda pa že tudi o bližajočem se koncu nihilizma, ki s takšno silovitostjo razjeda zahodno civilizacijo v njenem begu pred krščanstvom. Podobno kot tudi spopad islamskega sveta z izraelsko državo ne odloča samo o naključnem obstoju neke poljubne državice, ampak ima težo svetovnozgodovinskega dogajanja, ki presega »trk civilizacij«. Med drugim odloča o prihodnosti krščanstva. Svetopisemsko leto je zato najboljša priložnost za premislek o resnicah, razlikah in sporih, ki iz Biblije nič manj kot nekoč segajo še zmeraj tudi v sodobni, postmoderni, globalni svet. DS3
11
POLITIKA
Premierjeva odločitev o zamenjavi ministrov je bila po eni strani presenetljiva, po drugi pa ne.
•
^ptsspr.
HHPiiS
Premierjevo zapiranje front
Aleš Kocjan, Vida Kocjan, foto: Gregor Pohleven, arhiv Demokracije
Predsednik vlade Janez Janša je pretekli teden sprejel odstope treh ministrov in oznanil zamenjavo na vrhu Slovenske obveščevalno-varnostne agencije. Premier očitno poskuša zapreti čim več front pred predsedovanjem Slovenije EU.
Odločitev o sprejemu treh odstopov - ministra za promet Janeza Božiča, ministra za zdravje Andreja Bručana in ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jureta Zupana - je predsednik vlade objavil na četrtkovi tiskovni konferenci točno ob 13. uri. Kot je dejal, je tisti dan prejel odstopne izjave vseh treh ministrov in vse tudi sprejel. Za to se je odločil, ker je po pogovoru z vsakim ministrom posebej presodil, da se lahko s tem izognejo povečevanju neproduktivnih napetosti,
12
ki onemogočajo nadaljevanje resnega in poglobljenega dela. Kot je dejal Janša, je Slovenija v času intenzivnih priprav na predsedovanje EU, zato nima časa za brezplodne razprave na osebni ravni z opozicijo. Premier je delo vseh treh ministrov ocenil kot dobro, rekoč, da so bili v vseh treh resorjih doseženi pomembni vsebinski premiki, in se vsem trem tudi zahvalil za njihovo delo. Hkrati je dejal, da je predsednika državnega zbora Franceta Cukjatija obvestil o tem, da je sprejel njihove odstope, in napovedal, da bo
rekonstrukcija vlade končana v desetih dneh.
Božičevo pojasnilo Janez Božič
je svoj odstop pojasnil v sporočilu za javnost. Kot je zapisal, se je zanj odločil zato, ker je presodil, da bi bilo zaradi nenehnih pritiskov njegovo nadaljnje delo na ministrstvu zelo oteženo, če ne celo onemogočeno. Hkrati je zanikal, da bi na njegovo odločitev vplivali nekateri dogodki, povezani z dvema hudima prometnima nesrečama. Nesreči sta le omogočili povečanje pritiskov in njihov prenos v javno sfero. Sicer pa je svoje
delo ocenil kot dobro. »Prepričan sem, da sem svoje delo na ministrstvu opravljal vestno, odgovorno in pošteno. Objektivni pogled na delo ministrstva za promet za časa mojega mandata to prav gotovo potrjuje. Šele čas pa bo razčistil sliko,« je zapisal Božič.
Bručanovi razlogi Andrej Bru-
čan je svoje razloge za odstop pojasnil prek svoje službe za odnose z javnostjo. Kot so sporočili iz te službe, se je minister za odstop odločil zaradi stalnih napadov in neresničnih očitkov, ki so grozili z diskreditacijo njegovega dela
Demokracija • 36/xn • 6. september 2007
POLITIKA
Jureta Zupana je odnesla neizkušenost v politiki.
Minister Janez Božič je bil premalo odločen.
Minister Andrej Bručan je bil žrtev politikantov.
in njega osebno. »Čeprav je vedel, da se za tistimi, ki uvajajo spremembe, vedno dviga veliko prahu, ni pričakoval takih manipulacij s strani nekaterih skupin. V takih razmerah je zelo težko delati,« so sporočili. Hkrati so poudarili, da je minister svoje delo opravljal vestno, pošteno in v dobro bolnikov.
Zupanova pojasnila j ure Zupan,
ki je svoj odstop edini pojasnil pred novinarji, se je, kot je dejal, zanj odločil zaradi pritiskov nanj in njegovo ministrstvo, hkrati pa je dopustil možnost, da premier z njegovim delom ni bil zadovoljen. »Predsednik vlade je očitno ocenil, da potrebuje več manevrskega prostora, zato sem ponudil svoj odstop. To je normalen postopek v demokracijah, ko vodja ekipe oceni, da ekipa kot celota potrebuje nove igralce,« je dejal Zupan. Na vprašanje, kaj bi lahko bilo tisto, s čimer premier ni bil zadovoljen, je odgovoril: »Če bi ravnal ves čas pravilno in perfektno, potem bi bil verjetno nadnaravno dober. Jasno je, da imamo vsi napake, in gotovo so bile stvari, ki bi jih lahko ali bi jih danes naredil drugače, vendar pa so vsi projekti, ki smo jih začeli, kvalitetni in potrebni, celo nujni za Slovenijo.« Kot pomembne dosežke svojega ministrstva je navedel povečan vpis na naravoslovne in tehniške fakultete, ustanovitev slovenske inženirske akademije in nastanek nove univerze.
Zapiranje front? Seveda so se
takoj po objavi novice pojavila ugibanja o tem, kaj je premierja vodilo k temu, da se je leto dni
pred volitvami odločil zamenjati tri ministre. Nekateri politični komentatorji so prepričani, da je premier s tem pred predsedovanjem EU želel zapreti vse fronte in odvzeti strelivo opoziciji, drugi pa menijo, da z njihovim delom preprosto ni bil več zadovoljen in ga ni bil pripravljen tolerirati. Resnica je verjetno nekje vmes. Minister Božič se je namreč v zadnjem času res znašel pod velikim pritiskom zaradi dveh tragičnih nesreč, vendar mu zaradi tega še ne bi bilo treba odstopiti (če bi bilo tako, bi se prometni ministri glede na to, da se nesreče dogajajo vsak dan, morali povsod po svetu menjavati kot po tekočem traku). Slišati je, da je na Božičev odstop bolj vpliva-
na. Kot pravijo poznavalci, je bil Bručan eden bolj delavnih in prizadevnih ministrov, vendar pa naj bi imel to napako, da je bil pri svojem delu preveč popustljiv, zaradi česar naj bi mu bile nekatere stvari ušle iz rok. Kljub temu je v tem mandatu veliko naredil, še zlasti če vemo, da mu mediji, predvsem tisti, ki so bili blizu njegovemu predhodniku in LDS, niso bili naklonjeni. Enako naj bi veljalo za ministra Zupana, ki naj bi bil ministrstvo vodil preveč profesorsko, maščevalo pa naj bi se mu bilo tudi to, da na ministrstvu že na začetku ni počistil z eldeesovim kadrom.
Kdo jih bo nasledil? v teh dneh
se pojavljajo imena morebitnih
ta. Omenjata se evropska poslanka iz vrst NSi Ljudmila Novak in državna sekretarka na ministrstvu za šolstvo Alenka Šverc. Šverčeva nad prevzemom funkcije ni navdušena, po naših informacijah se ji zdi prenaporna, zato je verjetnejša možnost, da ministrstvo prevzame Novakova. Sicer pa SLS in NSI do torka še nista predlagali svojih kandidatov. Lahko pa se tudi zgodi, da bo prišlo do zamenjave resorjev med strankami.
Delo ministra Bručana Minister Bručan je v slabih treh letih na področju vodenja resorja naredil izredno veliko, zato je dejansko stanje v zdravstvu danes drugačno, kot so ga ves čas poskušale prikazati razne politikantske skupine. Ne samo da to potrjujejo Bručanovi rezultati dela, najbolj nazorno je njegovo delo opisal France Cukjati, predsednik državnega zbora, ko je ob napovedani drugi interpelaciji dejal: »Interpelacija zoper ministra Bručana ni upravičena. Če je on upravičen do interpelacije, potem bi bilo do nje upravičenih mnogo, mnogo ministrov iz prejšnjih in prihodnjih mandatov.« Pritiski so se nadaljevali, poleg SNS, kjer zagovarjajo Vzajemno in svojega kandidata na lokalnih volitvah v mestni svet občine Ljubljana Marka Jakliča (odstavljenega predsednika uprave Vzajemne), so poskušali politične točke na takšen način zbirati predvsem v poslanski skupini nepovezanih poslancev. Pridružili so se jim tudi v Pahor-jevi SD, ki so vzeli pod okrilje del nekdanjih zvestih privržencev danes propadajoče LDS. Tudi letos ►
13
Andrej Bručan je s pomočjo svojih sodelavcev pripravil kopico zakonov, številni so bili že sprejeti v parlamentu.
lo premierjevo nezadovoljstvo z graditvijo avtocest, predvsem pa dogajanje na DARS. Tam naj bi bili ob dejstvu, da je graditev avtocest v Sloveniji že tako ali tako pregrešno draga, z izvajalci del sklepali domnevno sumljive pogodbe, s katerimi so se projekti z začetne cene v nadaljevanju podražili za kar dvakrat ali trikrat, pomembno vlogo pri tem pa naj bi bilo imelo tudi ministrstvo.
Razlogi Če je torej Božič najverjetneje moral oditi predvsem zaradi slabšega dela, tega ne bi mogli trditi za Andreja Bruča-
kandidatov, ki naj bi nasledili odstopljene ministre. Tako se za Bručanovega naslednika omenjata direktor Splošne bolnišnice Maribor Gregor Pivec in Bojana Beovič, pomočnica strokovne direktorice Kliničnega centra Ljubljana za kakovost, vendar je hkrati slišati, naj bi novi minister postal nekdo z izrazito menedžerskimi sposobnostmi. Med kandidati za Božičevega naslednika se za zdaj omenjata dva nekdanja prometna ministra iz vrst SLS, Anton Bergauer in Jakob Pre-sečnik, ki pa naj nad tem ne bi bila navdušena. Tudi pri Zupanovem nasledniku sta v igri dva kandida-
DeMOKRACUA • 36/XII • 6. september 2007
POLITIKA
Premierjevo zapiranje front
Zupan je v visokošolski prostor prinesel
novo kvaliteto. Izboljšale so se tudi
► se je nadaljevala zgodba, ki smo jo poslušali ob zadnji interpelaciji zoper ministra. Očitki so se stopnjevali, interpelacija pa je za vsakega ministra neprijetna že zaradi tega, ker vzame ogromno časa, posebno še, če so očitki v celoti neupravičeni. Zadnja interpelacija, ki je bila decembra lani, je večino stvari, ki mu jih vnovič očitajo, ovrgla. SNS je svoj del k predlogu interpelacije prispevala predvidoma zaradi zakona o preoblikovanju zavarovalnice Vzajemna. Interpelacijo so v stranki napovedali isti dan, ko je bil zakon sprejet. Bručan je prepričan, da sprejeti zakon va-
bivanjske razmere študentov.
Je razlog za Božičev odstop tudi šentviški predor?
tolarjev) 1,7-krat večji od obsega v letu 2004 (čas prejšnje vlade). Zelo se je povečal tudi obseg sofinanciranja občinskih investicij v zdravstvene domove in zdravstvene postaje po vsej Sloveniji. Glede očitkov o nezakonitostih in oškodovanju davkoplačevalskega denarja pri izvedbi vseh vrst instalacij v novi Pediatrični kliniki lahko ne glede na vse floskule ugotovimo, da je ministrstvo delalo zakonito, pri javnem razpisu in pogajanjih pa je privarčevalo več kot 700 milijonov tolarjev. Minister je tudi dosegel, da so zdravila danes cenejša. Ocenjena vrednost znižanja
ruje vse zavarovance Vzajemne pred lastninjenjem, ki bi bilo tako ah drugače nepravilno, predvsem pa zanje nepravično. Spomnimo, da je ministrstvo od prejšnje vlade podedovalo katastrofalno stanje na področju zakonodaje, čakalnih vrst in investicij. Tipičen primer je Onkološki inštitut, ki ga je zgradila prejšnja vlada, zdaj pa so prav njeni predstavniki zaradi vseh nepravilnosti, ki so se zgodile v preteklosti (največ jih je bilo v letih 2002, 2003 in 2004), poskušali linčati ministra Bručana, čeprav je uspešno reševal podedovano situacijo. Poleg tega v mandatu prejšnje vlade ni bil sprejet praktično noben sistemski zakon. Petnajst let se torej v zdravstvu ni zgodilo nič. Poleg tega je minister končal tudi sago o operacijskih mizah, ki se je vlekla več let. Bručan je s pomočjo svojih sodelavcev pripravil kopico zakonov, med katerimi jih je bilo veliko že sprejetih v parlamentu. Urejeni so tudi pogoji dodatnega dela za zdravnike in zdravstveno osebje v času dežurstev in pripravljenosti ter izvajanja razširjenih programov. S tem je bila izpolnjena obveznost, h kateri se je zavezala prejšnja vlada, pa je ni uresničila. K temu je treba prišteti še dva pomembna zakona: o zdravilstvu in o pacientovih pravicah. Če pogledamo naložbe v bolnišnični sistem, je bil njihov obseg v letu 2005 (v višini 11 milijard
14
cen zdravil na letni ravni je okvirno 32 milijonov evrov. Takšnega znižanja stroškov, ki bi ga dosegli na podlagi katerega koh predpisa, v Sloveniji doslej ni bilo. Veliko kritik je Bručan doživel tudi zaradi podeljevanja koncesij zdravnikom in zobozdravnikom, kar so razni politikanti enačili z divjo privatizacijo zdravstva, čeprav vsi zdravniki koncesionarji ostajajo v mreži javnega zdravstva in bolniki njihovih storitev ne plačujejo. Sicer pa na sekundarni ravni (samo ta je v pristojnosti ministrstva) ni bilo podeljenih nič več koncesij kot v preteklih obdobjih. Pripom-
be na nujno medicinsko pomoč in s tem povezane helikopterske prevoze tudi niso bile nič novega. Na ministrstvu so že večkrat pojasnili, da so se na podlagi potreb in izkušenj v tujini v Sloveniji že leta 2003 po skoraj dveletnih pripravah odločili za pilotski projekt HNMP, ki je v dogovoru med štirimi ministrstvi potekal 17 mesecev, po pripravljeni uredbi pa naj bi pri zagotavljanju HNMP sodelovala AMZS. V obdobju od 1.12. 2006 do 10. 1. 2007 je bilo opravljenih 19 reševanj s HNMP, opravila pa jih je AMZS. Reševanja so bila opravljena v izjemno zadovoljstvo
medicinske ekipe in uspešna za poškodovance, vendar izvajalec teh storitev še ni dobil plačanih. Po naših podatkih je bila na policijo podana tudi prijava, vendar kriminalisti niso zasledili nobenega suma kaznivega dejanja. Po vsem tem je več kot očitno, da je bil minister žrtev posameznih politikantskih skupin, ki so zasledovale predvsem lastne interese. Doživel je pravzaprav svojevrsten medijski umor.
Delo ministra Zupana Mini
ster Zupan je prevzel delo novoustanovljenega ministrstva. Po
Demokracija • 36/xii ■ 6. september 2007
Sova z novim direktorjem
Hkrati s tem, ko je oznanil, da je sprejel odstope treh ministrov, je premier sporočil, da je vlada zamenjala tudi dozdajšnjega direktorja Sove Matjaža Šinkovca, na njegovo mesto pa imenovala Andreja Rupnika. Kot razlog za zamenjavo je Janša navedel premike v Sovi in dejstvo, da je prva faza prenove agencije končana, na zamenjavo pa naj bi vplivale tudi nove prioritete, kot je denimo predsedovanje Slovenije Evropski uniji v prvi polovici prihodnjega leta. Šinkovec je bil hkrati z razrešitvijo imenovan za državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade.
Andrej Rupnik, ki naj bi Šinkovčevo mesto prevzel 14. septembra, prihaja iz generalne policijske uprave, kjer je delal kot vodja sektorja za mednarodne odnose. Pred tem je bil od leta 1990 v tedanji upravi za zatiranje kriminala, kjer je bil zadolžen za pripravo in izvedbo informatizacije tedanje kriminalistične službe. Vodil je tudi razvojne projekte s področja kriminalistične informatike in analitike ter vpeljal preiskovanje spletnega kriminala. Ob deluje diplomiral na Pravni Fakulteti Univerze v Ljubljani, študiral pa je tudi na Akademiji Zveznega preiskovalnega urada (FBI) v ZDA.
Matjaža Šinkovca bo nasledil Andrej Rupnik.
POLITIKA
nam dostopnih podatkih je delo zastavil tako, kot je običajno za poslovna okolja, čeprav gre za politično funkcijo. Na ministrstvu je podedoval številne politično nastavljene kadre prejšnjih vlad, predvsem iz časa kadrovanja Slavka Gabra in nekdanje LDS. Kot dobri stari profesor, kakor so ga nekateri imenovali, naj ne bi bil znal potegniti ostre ločnice, zato so ga ti kadri posredno odnesli z mesta ministra. Na drugi strani se je soočal z vodstvi univerz, ki so praviloma po volji nekdanji nomenklaturi, z ministrstvom pa so bila ves čas
na bojni nogi. Ministru so nasprotovali tudi v Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS), katere vodstvo se ne razlikuje bistveno od nekaterih vodstev univerz, zaradi česar je prihajalo do nesoglasij in različnih pogledov na razvoj slovenskega visokošolskega prostora. V ŠOS so trdili, da so študentom odvzete nekatere
pravice, kar pa ni bilo res. V visokošolski prostor je minister prek ustreznih zakonskih podlag seveda prinesel novo kvaliteto, odpravljena je bila šolnina za redni študij v drugem letniku druge bolonjske stopnje in zagotovljena ustanovitev organa za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu. S spremembami so bile prvič
Na področju prometa, cest, železnic, letalstva in pomorstva je bilo v času Janeza Božiča veliko narejenega.
Srečanje naj bi bilo naključno?
V prejšnji številki Demokracije smo poročali o tem, da so se 15. avgusta na posestvu Pule na Drečjem vrhu priTrebelnem srečali predsednica LDS Katarina Kresal (tam je bila s partnerjem Mirom Senico), predsednik SLS Janez Podobnik in Marko Pogo-revc, vodja predvolilnega štaba predsedniškega kandidata Lojzeta Peterleta. V preteklih dneh smo poskušali to preveriti pri vseh treh vpletenih. V LDS in SLS na naše prošnje, naj Kresalova in Podobnik pojasnita, s kakšnim namenom je prišlo do srečanja in kaj so se na njem pogovarjali, nista odgovorila, Marko Pogorevc pa je v telefonskem pogovoru zanikal, naj bi šlo za dogovorjeno srečanje. Kot je dejal, naj bi se bili na posestvu dobili po naključju. Lastnik posestva Jože Anderlič naj bi namreč vsako leto na veliki šmaren organiziral koncert s kosilom, na katerega naj bi povabil bolj znane osebnosti, med njimi vse omenjene. Slednji naj bi bili tako ob koncertu pojedli kosilo, po njem pa izmenjali nekaj besed in se hkrati odpravili domov. O politiki naj ne bi govorili. Da so tisti dan res priredili koncert s kosilom, so potrdili tudi na posestvu.
Pogorevc je ob tem zavrnil tudi nekatera namigovanja, naj bi ga Lojze Peterle zamenjal kot vodjo predvolilnega štaba. Kot nam je dejal, med njima s Peterletom ni nobenih trenj, zato ne vidi razloga za zamenjavo.
v samostojni Sloveniji urejene različne vrste izobrazbe, s čimer je minister sledil priporočilom EU. Tak način velja na primer v Nemčiji, Švici, Češki, Italiji in drugje. Veliko se je premaknilo tudi na področju novih bivanjskih razmer študentov. Lani so na primer odprli vrata trije novi študentski domovi v Ljubljani, v katerih je skupno več kot 900 postelj. V Mariboru je bilo v letu pred tem pridobljenih 410 novih ležišč. Zupanove zasluge so tudi v tem, da se je bistveno povečal vpis na naravoslovne in tehniške fakultete, ustanovili so slovensko inženirsko akademijo, nastala je nova univerza.
Delo ministra Božiča Minister
Božič se je za odstop s položaja odločil, ker je presodil, da bi bilo zaradi nenehnih pritiskov njegovo nadaljnje delo na ministrstvu zelo oteženo, če ne celo onemogočeno. Spomnimo, da so njegov odstop zahtevali prebivalci Cirkovc zaradi tragične prometne nesreče na tamkajšnjem železniškem prehodu, v kateri so v trčenju osebnega avtomobila s tovornim vlakom umrle tri osebe. Pritiski na ministrstvo za promet so se nadaljevali tudi po nesreči pod Golovcem, v kateri je umrlo sedem ljudi. Božič je nesreči obžaloval, več o razlogih za tragična dogodka pa pred koncem preiskave ni želel govoriti. Poleg tega so mu očitali tudi nekatere povezave z Darsom (Božič je bil pred tem direktor Darsa) in družbo SCT, kritike pa so se posredno nanašale tudi na zaplete pri graditvi predora v Šentvidu v Ljubljani. Vsi so pri tem prezrli, da se je na področju prometa, cest, železnic in žičnic, civilnega letalstva in pomorstva, kar so pristojnosti tega ministrstva, v času Božičevega vodenja veliko izboljšalo. Navsezadnje je bil minister zadolžen za usklajeno, zanesljivo in stroškovno učinkovito delovanje celotnega prometnega sistema. Delo je bilo zahtevno, neposrednih kritik nanj pa pravzaprav niti ni bilo. Po naših podatkih je morda le premalokrat udaril po mizi in v svoji bližini zadržal kadre, ki bi jih moral premestiti na druga delovna področja, nato pa od njih zahtevati ustrezne delovne rezultate. 13
Nove ministre bodo na predlog premierja potrdili poslanci.
Demokracija ■ 36/xii • 6. september 2007
15
POLITIKA
Predsednik zveze borcev Janez Stanovnik, nekdanji predsednik države Milan Kučan in predsedniški kandidat Danilo Tiirk na proslavi v Rodiku
Resen ali navidezen spor?
Gašper Blažič, foto: Dušan Grča, Gregor Pohleven, Bor Slana
Potem ko sta se na levici pojavila dva predsedniška kandidata, se je postavilo vprašanje, ali bi to utegnilo povzročiti razpoke na levici. Delno je to možnost povečal predsednik ZZB s svojim opredeljevanjem, kdo je pravi kandidat levice.
Izvirni greh« delitve se je \\ zgodil že na začetku, ko so ' * se po Pahorjevi odpovedi predsedniški kandidaturi pojavile precej nenavadne volilne kombinacije, saj sta Gaspari in Tiirk tako rekoč hkrati vstopila v volilno tekmo, pri čemer je Gaspari dobil podporo LDS, ki jo je v istem času prevzela Katarina Kresal, medtem ko je Türk dobil podporo SD, društva Zares (ki se namerava v kratkem preoblikovati v stranko) in kasneje še DeSUS. Kazalo je že, da bo do-
16
bil tudi podporo Zveze združenj borcev NOB oz. njenega predsednika Janeza Stanovnika, vendar je slednji podporo Turku odrekel in podprl Mitjo Gasparija.
Stanovnikova ura resnice Turkov »izvirni greh« je nastop, ki ga je imel pred mesecem dni v Rodiku. Tedaj je dejal: »Dejstvo, da je komunistična partija kot ena od organizatoric odpora zlorabila partizanstvo za lastno osvojitev oblasti in da je s partizanstvom legitimirala nedemokratični politič-
ni sistem, je treba priznati.« Omenjeni citat je na proslavi v kočevski Bazi 20 ob 65. obletnici roške ofenzive ponovil Janez Stanovnik in ob tem dejal, da tega stavka ni izgovoril Lojze Peterle, pač pa Danilo Türk. »Türku sem že na Rodiku rekel, da bi bilo boljše, če bi tisto stvar o partizanstvu izpustil. Izjava je polna manipulacij in neresnic, zlasti pa je nesprejemljivo, da po partizanstvu pljuva predsedniški kandidat, čigar sponzor je stranka, kakršna je SD in v kateri so vsi nekdanji člani komunistič-
ne stranke. Če bi Tiirk govoril le o komunistih, je to njegova stvar. Toda lotil se je partizanstva, pri katerem pa je šlo za obrambo domovine. Reči, da je nekdo zlorabil partizanstvo za lastno osvojitev oblasti, je neumno in neresnično. Res pa je, da so pozneje z manipulacijami in mahinacijami komunisti druge izrinili in sami prevzeli oblast, toda to je povojna oblast, ki se nas ne tiče. V tem pogledu je partizanstvo nedolžno in nedostojno je, da nekdo pljuva po tem zaradi političnega obraču-
DeMOKRACUA ■ 36/XII ■ 6. september 2007
POLITIKA
navanja,« je za osrednji slovenski časnik dejal Stanovnik. Dejal je še, da se je osebno že opredelil, in sicer za »poštenega in hrabrega« Mitjo Gasparija, medtem ko se borčevska zveza najverjetneje uradno ne bo opredelila za nikogar. Stanovnikov poseg ni ostal brez odmeva, saj je Tiirk odgovoril, da nikoli ni žalil partizanstva ali odporniškega gibanja, pač pa je opozoril na kršitve človekovih pravic po vojni. Stanovniku se je po robu postavila tudi dr. Spomenka Hribar s pisnim prispevkom v petkovi izdaji Dela (31. avgusta).
Le navidezen spor? sPor med
Turkom in »očetom naroda« Stanovnikom sproža različna ugibanja. Po nekaterih interpretacijah naj bi bil le navidezen, saj naj bi s tem Tiirk začel pobirati glasove desnih volivcev, s čimer bi lahko ogrozil prvega favorita Lojzeta Peterleta. Podpora Pe-terletu z desne strani se je namreč v zadnjih mesecih utrdila, tudi kritičnih glasov iz lanskega leta (na primer dr. Boštjan M. Turk glede Peterletovega razmerja do nekdanje jugoslovanske politične policije, dr. Tine Velikonja zaradi Peterletovega zdravstvenega stanja itd.) ni več slišati. Zadnji, ki je glasno izrazil pomislek glede Peterleta, je bil podmladek SLS Nova generacija
Kandidat »zdravih sil« Mitja Gaspari
zaradi domnevne negativne Peterletove vloge pri združevanju SLS in SKD, kljub temu pa je SLS Peterleta podprla. To seveda pomeni, da desnosredinska stran trdno stoji za svojim kandidatom, kar bi utegnilo motiti nasprotnike. Zaradi tega se je predvolilni boj že prevesil v drugo, »bolj umazano« polovico. Tako je nedavno eden od »rumenih« časopisov napadel Peterleta zaradi domnevno nečistih poslov v Aeroklubu Lesce, katerega predsednik je, češ kako bo vodil državo, če še kluba ne zna.
Spor znotraj levice Druga različica ozadja spora med Turkom in Stanovnikom pa se nanaša na spor med akterji na levici, ki se nadaljuje že vse od poraza LDS na volitvah. Tedaj je namreč prišlo do preloma med Pahorjevo li-
nijo (ki združuje zmernejše levo-sredinske politike) in bolj skrajno levico, ki je povezana z ZZB NOB in t. i. mladolevičarskimi organizacijami. Očitno je namreč, da je glede na svoja stališča Tiirk veliko bliže Pahorjevi liniji, poleg tega so ga spomladi nekaj časa omenjali kot kandidata, ki naj bi ga podprla Janševa SDS, kar je za mnoge levičarje zelo moteče. Tiirk in Stanovnik, ki je tudi nekdanji uslužbenec OZN, naj bi bila tudi nekakšna tekmeca. Zato obstaja možnost, da bosta v prihodnjih tednih žrtvi napadov predvsem Tiirk in Peterle, medtem ko naj bi bil pravi »izvoljenec« levice (ne glede na to, da ga je podprla samo LDS) Mitja Gaspari, katerega družinsko deblo naj bi bilo bliže »zdravim silam«, saj je bila njegova mama Majda Gaspari dolgo časa vključena v partijsko
politiko; v osemdesetih letih je bila članica predsedstva tedanje Socialistične republike Slovenije, zaradi česar je bila tesno povezana s Stanovnikom in tudi z Milanom Kučanom. Po nekaterih informacijah naj bi bila v času afere JBTZ zagovarjala oblastne ukrepe proti obtoženi četverici. Ne glede na to pa kaže, da je spor med Turkom in Stanovnikom tudi posledica tega, da se je spor o dogodkih v polpretekli zgodovini prenesel z relacije levica-desnica v notranjost levice, kar je bila tudi ena od ugotovitev na predavanju prof. dr. Tineta Hribarja na letošnjih študijskih dnevih Draga na Opčinah pri Trstu. To pomeni, da bi se utegnilo stanje duha v prihodnosti izboljšati, saj bodo zagovorniki skrajnih stališč počasi ostali osamljeni. IH
Jelinčič uradni kandidat
Med uradnimi kandidati za predsednika države je od zadnjega dneva v avgustu dalje tudi prvak nacionalistov Zmago pl. Jelinčič, ki je pridobil podporo petih poslanskih kolegov, ki pripadajo njegovi stranki, to so Barbara Žgajner Tavš, Boštjan Zagorac, Sašo Peče, Srečko Prijatelj in Bogdan Barovič. Jelinčič na volitvah sicer pričakuje čim večji uspeh, ZmagoJelinčič ankete pa mu kažejo, da zasleduje »prvo trojico« kandidatov (Peterle, Turk, Gaspari), kar pa bržkone ne bo dovolj za drugi krog. Kljub temu je zelo samozavesten in trdi, da ga drugi kandidati v ničemer ne dosegajo, saj je, kot pravi, patriot in marsikaj pripravljen narediti za Slovenijo. Poslanske podpise za vložitev kandidature je zbrala tudi Elena Pečarič.
Svojo kandidaturo je v soboto, L septembra, umaknil Marjan Be-ranič, ker ga motijo nepravilnosti, ki so se mu dogajale, pa tudi nedorečena zakonodaja. Svoje stališče bo, kot je napovedal, podrobneje pojasnil v prihodnjih tednih, ko bo sklical tiskovno konferenco.
Stanovnikova protislovja
Da seje predsednik osrednje borčevske organizacije Janez Stanovnik zapletel v kar nekaj protislovij, kažejo njegovi zadnji nastopi, ko je med drugim dejal, da partizanstvo ni imelo nič skupnega s komunistično revolucijo, kar je seveda groba laž, saj je KPS najprej ustanovila Protiim-perialistično fronto, šele po napadu Janez Stanovnik Nemčije na Sovjetsko zvezo se je ta
preimenovala v Osvobodilno fronto, vso oblast v njej pa so do konca ohranili komunisti, ki so prav preko partizanstva izvajali revolucijo.
Stanovnik je tudi večkrat ponovil trditev, da partizani niso imeli nič skupnega s povojnimi poboji, saj naj bi bila poboje izvajala jugoslovanska vojska. Pri tem seveda ne omenja, iz česa je leta 1945 nastala tedanja jugoslovanska vojska, ki ji je poveljeval Josip Broz-Tito. Stanovnik je torej (nehote?) za poboje obremenil Tita. Tega ima levica za pozitivno osebnost, čeprav se na deklarativni ravni poskuša izogniti zagovarjanju pobojev, katerih edini problem naj bi bil, da so bili »zunajsodni«. Nenavadno je, da Stanovnik odreka podporo Turku, kije izrekel resnico, po drugi strani pa obsoja poboje.
Danilo Tiirk brez podpore ZZB
Lojze Peterle, tarča obtožb
Demokracija • 36/xn ■ 6. september 2007
17
Udbovske celice zavarovane
Aleš Kocjan, foto: Gregor Pohleven, Bor Slana
Kmalu potem ko je vladna komisija pri pregledu prostorov na Beethovnovi ulici 3 v Ljubljani odkrila zaporniške celice iz časa med drugo svetovno vojno in po njej, je vlada napovedala, da bo celice primerno zavarovala. Zdaj je to tudi storila.
Gre za edine ohranjene celice iz časa med drugo svetovno vojno in po njej, v katerih je nekdanja politična policija zasliševala in mučila politične nasprotnike komunističnega režima, zato so vsekakor svojevrsten zgodovinski spomenik. Svojo obljubo je vlada formalno uresničila pred dvema tednoma, ko je na predlog ministrstva za kulturo celice razglasila za kulturni spomenik izjemnega državnega pomena. Kot je zapisano v odloku, je vlada takšno odločitev sprejela zato, ker so celice »eno izmed redkih materialnih pričevanj o sistemu zaporov tajnih obveščevalnih služb državne varnosti v Sloveniji«, in zato, ker predstavljajo »redko ohranjeno dokazilo določenega
obdobja iz novejše slovenske zgodovine«. Odlok pravi, da je s celicami poslej treba v celoti ravnati po določilih zakona o varstvu kulturne dediščine, ki ga je leta 1999 sprejel državni zbor, kar pomeni, da morajo biti poslej celice deležne rednega strokovnega vzdrževanja, kot velja za kulturne in zgodovin-
ske spomenike. Celice je v okviru tega treba ohranjati v vsej njihovi izvirnosti in neokrnjenosti, z vso izvirno opremo vred (tudi podpisi in datumi na zidovih posameznih celic), pri čemer je treba pri vsaki njihovi okrnitvi poskrbeti za vrnitev v prvotno stanje, prav tako pa je treba pridobiti potrditev za vsak
Vlada je celice razglasila za spomenik izjemnega državnega pomena.
Demokracija ■ 36/xii • 6. september 2007
poseg v celice, kot so denimo obnova, prenova in vzdrževanje.
Zona somraka Kot je znano, je celice aprila letos odkrila vladna delovna skupina za oceno dela Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, in sicer medtem ko je raziskovala, zakaj arhivi nekdanje Službe državne varnosti (SDV) še vedno niso v depojih Arhiva Republike Slovenije, in je med drugim obiskala stavbo na Beethovnovi 3, kjer ima danes prostore ministrstvo za notranje zadeve, natančneje njegov direktorat za upravne notranje zadeve. Ko je komisija pregledovala te prostore, je naletela na celice, za katere do tedaj ni vedel skoraj nihče. Gre za sklop sedmih celic, povezanih s skupnim hodnikom.
POLITIKA
Celice so razporejene levo in desno od glavnega hodnika, tako da njihova okna celic levo od hodnika gledajo na manjše opuščeno dvorišče ob severni fasadi zgradbe, okna celic desno od hodnika pa na Beethovnovo ulico (če se sprehodite od Name proti parlamentu po Beethovnovi ulici, greste tudi mimo celic). Po ocenah poznavalcev naj bi bili dve celici služili kot temnici (to naj bi dokazovala zazidana okna in dejstvo, daje električno stikalo le v predprostoru, ki povezuje obe celici, medtem ko ga v notranjosti ni niti ni vidnih ostankov, ki bi pričali o njegovem nekdanjem obstoju), v enem izmed dveh dodatnih prostorov, ki sta prav tako brez oken, pa naj bi bile sanitarije (o tem naj bi pričal ohranjen betonski umivalnik); druge celice naj bi bile nekakšni dnevni zapori. Po dosedanjem pregledu strokovnjakov s kulturnega ministrstva je bilo ugotovljeno, da notranja oprema celic, razen že omenjenega betonskega umivalnika in lesenih vrat z okroglimi linami, ki zapirajo posamezne celice, večinoma ni ohranjena. Stropi v celicah so narejeni v obliki plitvega banjastega oboka. Ponekod so na zidovih celic vidne linije starega oboka, po čemer sklepajo, da je bil kletni prostor prvotno enoten, s stropom v obliki banjastega oboka, in so ga šele kasneje predelali v sistem manjših prostorov. Zanimivo in dragoceno je, da so celice skoraj v celoti ohranile svoj prvotni videz, o čemer pričajo tako podpisi zapornikov na zidovih kot ohranjene lesene pod-nice na tleh nekaterih celic. Novejši naj bi bil edino toplovodni cevni sistem, ki naj bi bil po pripovedi tamkajšnjega vzdrževalca urejen v 60. letih prejšnjega stoletja.
Kdo so bile žrtve? v skladu z
ustnimi viri na kulturnem ministrstvu domnevajo, da je celice za zasliševanje nasprotnikov takratnega režima uporabljal leta 1944 ustanovljen Oddelek za zaščito naroda (Ozna). Ko se je oddelek leta 1946 razdelil na vojaški oddelek - Kon-traobveščevalno službo (KOS) in civilni oddelek - Upravo državne varnosti (Udba), naj bi bila prostore nasledila Udba in v njih nadaljevala z zaslišanji in mučenji vse do leta 1966, ko se je prestrukturirala v SDV Ali je slednja še uporabljala
Demokracija ■ 36/xii • 6. september 2007	19
prostore, ni znano, prav tako pa o tem ne govori noben javnosti dostopen zgodovinski vir. Prav zaradi pomanjkanja zgodovinskih virov (tudi ustnih pričevanj naj bi bilo malo) še vedno ni natančno znano, kdo so bili zaporniki, ki naj bi jih bili tam mučili in zasliševali, in ali so tam sploh bili zapori. Zgodovinarka Arhiva Republike Slovenije Ljuba Dornik Šubelj ne dvomi, da so v celicah bili zapori, ni pa čisto prepričana, kdo so bili zaporniki. Kot pravi, pri pregledu osebnih dosjejev političnih zapornikov v Sloveniji doslej ni zasledila podatka, da bi bil kateri med njimi v obdobju nekdanjega komunističnega režima zaprt v stavbi na Beethovnovi 3 v Ljubljani. »V dosjejih so omenjeni ljubljanski Centralni zapori, že podrte prisilne delavnice na Linhartovi, zapor na Poljanskem nasipu, kjer je sedaj center za duševno zdravje, ali sodišča, ne pa tudi prostori na Beethovnovi 3.« Čeprav naj bi po njenih besedah ministrstvo za notranje zadeve državnemu arhivu doslej izročilo že veliko dokumentacije, med temi dokumenti ni seznama objektov in naprav, ki bi se nanašali na Beethovnovo 3, zato domneva, da so podatki o tem še v dokumentaciji ministrstva.
No, na ministrstvu za notranje zadeve, ki je ta čas lastnik vseh prostorov na Beethovnovi 3, v zvezi s celicami nimajo nobenih podatkov. Pravijo, da ne vedo, za kaj so se v preteklosti uporabljale in kdo je bil v njih zaprt, za nadaljnje podatke pa so nas napotili na ministrstvo na kulturo, ki naj bi bilo ob odkritju celic prevzelo celotno zadevo. No, tudi na tem ministrstvu ponavljajo uradno objavljeno razlago, da o tem, kdo je bil zaprt v celicah na Beethovnovi, ni pisnih virov, da pa na podlagi nekaterih prič sklepajo, da je šlo za politične zapornike, ki jih je imela tam zaprte Ozna, pozneje pa Udba in SDV. Tako žrtve in njihova imena še naprej ostajajo skrivnost. Pomembno pa je, da so celice pristni spomenik zgodovinskega in državnega pomena ustrezno zavarovali. Nikoli se namreč ne ve, kdo bo vodil prihodnjo vlado in kakšen bo njegov odnos do slovenske polpretekle zgodovine. Že zdaj pa se zdi, da bi radi nekateri takratne dogodke še naprej rinili pod preprogo. S)
Na ministrstvu za kulturo pravijo, da o zapornikih obstajajo samo ustni viri.
Na ministrstvu za notranje zadeve ne vedo, kdo in kdaj je uporabljal celice.
Celice na Beethovnovi 3 so spomenik nekega časa.
TRIBUNA
... državljanska vojna? V poosamosvojitvenem obdobju se srečujemo z oznako kulturni boj, s katero nekateri na demokratični strani pojasnjujejo naravo spopada v razdeljenem in sprtem slovenskem narodu. Zanjo sicer ne navajajo dokazov, vsaj ne prepričljivih, presenetljivo pa je poimenovanje že, ker sodi v okolje demokracije. Ker takšen boj ne pojasnjuje razmerja sil v totalitarnih ali posttotalitarnih družbah, sem menil, da je znova uvedena oznaka za sedanje slovenske razmere preoptimistična.
Kulturni boj ali...
Dr. Ivan Klemenčič, foto: arhiv Demokracije
Kaj tedaj kulturni boj označuje? Kot vemo, je zaznamoval nemško družbo v 70. letih 19. stoletja in približno v istem času švicarsko ter nekaj let prej avstrijsko, in to predvsem kot liberalni boj proti Katoliški cerkvi in za njeno ločitev od države. Na Slovenskem se je v podobnem in poznejšem času iz teh izhodišč širil kot »boj za kulturo nasploh, za vodilno mesto« v njej (Ervin Dolenc, Kulturni boj v Sloveniji, Zgodovina v šoli, 14/2005, št. 1-2). To je bil že v 60. letih boj za ločitev duhov med staroslovenci in mladoslovenci, zatem ga je spodbudil teolog in poznejši škof Anton Mahnič kot primarno nazorski boj na področju literature s stvarno kritiko slovenskih literarnih ustvarjalcev. V njej se je zavzemal za krščanske vrednote kot najvišje v življenju in s tem v umetnosti. Nazorsko ločevanje duhov se je zatem vrednostno razširilo na slovensko politiko in spodbudilo delitev duhov med katoliško in liberalno ter z njo še socialnodemo-kratsko stranjo. Ta legitimni boj - bil je tako ustvarjalen kot neploden - je potekal, ne pozabimo, v razmerah demokratičnega razvoja slovenske družbe po marčni revoluciji 1848. V novih razmerah med vojnama seje specifično obnovil zlasti v prvem desetletju jugoslovanske demokracije, kakršna je že bila.
Da aplikacija prvotnega modela v slovensko prakso več kot stoletje pozneje ni povsem samoumevna, se je bilo mogoče prepričati še nedavno (Niko Grafeanuer v letošnji 6.-7. številki Ampaka). Beremo, da bi blokovska delitev, ki jo nenaključno predlaga nekdanji slovenski predsednik Milan Kučan, privedla do »'kultur-kampfa' oziroma kulturnega boja, kar je zelo evfemističen pojem, ki pod tančico kulture pokriva brezobziren in neskrupulozen boj za oblast z nerevolucionarnimi sredstvi«. Vendar če bi to pobudo, ki le ohranja status quo slovenske medvojne in povojne razdeljenosti, podrobneje pogledali, bi ugotovili, da ne gre ne za kulturo ne za politiko, ne za demokracijo ali liberalizem, marveč za ideologijo daljnosežnega pomena, ki je izvorno nedemokratična, ki izhaja iz kolaboracije slovenskih komunistov s Kominterno, za njeno ekskluzivnost in nasilje
s krvavo predzgodovino. Skratka z izhodiščem v revoluciji in državljanski vojni. Če že ves čas po osamosvojitvi govorimo o kontinuiteti na Slovenskem, potem njena narava ne more biti vsebinsko demokratična. Če nasprotno danes govorimo o kulturnem boju, to posredno pove, da je državljanska vojna končana. Zagovorniki kulturnega boja s tem najbrž predvsem nehote govorijo v prid posttotalitarnih sil in njihovega konstruiranja demokracije.
Skrivanje državljanske vojne Tako smo pred osrednjim vprašanjem državljanske vojne na Slovenskem, ki jo revolucija predestinira in ki se je začela julija 1942 kot spopad med komunisti in demokrati. Interes postkomunistične oziroma posttotalitarne oblasti je bil od vsega začetka z demokratičnim videzom izbrisati iz zgodovine revolucijo in s tem državljansko vojno (kiju danes potrjuje s stotinami spomenikov onesnažena slovenska zemlja - nobenega spomenika niso niti simbolično odstranili, kar pomeni, da sta revolucija in državljanska vojna stvarno in vrednostno simbolno še med nami). To sodi h komunistični morali in njenemu pojmovanju resnice. Nenaključno je zato imel prvi predsednik državnega zbora France Bučar za potrebno na prvem zasedanju tega organa izjaviti, da je državljanska vojna končana. To je bila verbalna izjava brez dokazov. Politični propagandi in sprotnemu spreminjanju zgodovine z brisanjem neustrezne preteklosti je bila namenjena tudi tako imenovana spravna slovesnost v Kočevskem rogu. Tudi ta zgolj na demonstrativni ravni kot še ena komunistična prevara, ki naj pod demokratičnim videzom ohrani verodostojnost zmagovalcev z vsemi častmi in privilegiji ter neverodostojnost tako imenovanih narodnih izdajalcev in kolaboracionistov (še danes, denimo, jih hočejo kot takšne izdajalce odstraniti iz predlaganega zakona o žrtvah vojnega nasilja), čeprav jim teh obtožb ni dokazalo nobeno sodišče. Še več, po osamosvojitvi znova demonizirani, kriminalizirani in žaljeni so bili še enkrat umorjeni. Spet kot kaj? Kot žrtve državljanske vojne. Ker ta še ni končana, jih tudi pokopati ni bilo mogoče.
Težava takšne tranzicije je, da dobi zatečeno totalitarno in nelegitimno stanje navidezno legitimnost, da dobi pečat demokracije, dobi pa ga še vse tisto, kar iz tega izhaja in se prilagaja novi formi demokracije.
To velja še posebno za državljansko vojno, ki je v latentni obliki del naše stvarnosti. Razumljivo, da znotraj demokratičnih ustanov in Evropske zveze fizični spopad ni več mogoč, ali vsaj ne bi mogel biti, zato pa se boj postkomunistične strani nepopustljivo in brezobzirno nadaljuje na
Demokracija ■ 36/xn • 6. september 2007
TRIBUNA
O avtorju
Magistriral in doktoriral je na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, kjer se je habilitiral za docenta. Dlje časa je vodil Glasbeno zbirko NUK in bil do upokojitve dolgoletni predstojnik Muzikološkega inštituta ZRC SAZU. Poleg publicističnega in kritiškega dela se je ukvarjal s preučevanjem novejše in starejše slovenske glasbe. Objavil je več kot dvesto petdeset predvsem znanstvenih in strokovnih člankov ter več knjižnih publikacij, z uredništvom drugih skupaj petintrideset. Pripravlja drugo izdajo antologije slovenske glasbe Musica noster amor (slovenska in angleška različica na 16 zgoščenkah s spremno knjižno publikacijo) in svoje izbrane spise.
drugi ravni, na besedni, na ideološki in s tem vrednostni in na ravni politične propagande, in to z inherentnim nasiljem. Iz državljanskega spopada se vzdržuje razklanost slovenskega naroda, kot v totalitarizmu temelji ta vojna še naprej na neresnici in s tem še vedno na povsem isti nemorali. Popkovina s krvavo preteklostjo ni bila nikoli pretrgana, nasprotno, do zadnjega diha se branijo zločinska stranka in njeni predstavniki s krvavimi rokami. Hudodelci iz državljanske vojne ohranjajo vso legitimnost, s tem pa tudi njihovi legitimni nasledniki, ki prevzemajo s tem soodgovornost in sokrivdo za državljansko vojno, postajajo njeni soudeleženci, se z njimi izenačujejo.
Nedokončana državljanska vojna To ni in ne more
biti kulturni boj in družbeno okolje ni vsebinska demokracija. Kvečjemu gre za »nekulturni boj«, za predmo-derne posttotalitarne elemente, neprimerljive z Zahodno
Evropo, ki so v funkciji nadaljevanja državljanske vojne. Z njo so postkomunistom na voljo vsa sredstva v miru, tudi umor, kot priča likvidacija predsedniškega kandidata Ivana Krambergerja. Demokrati so v tem pogledu z njimi neprimerljivi. O naravi tega nedokončanega boja govori že strankarska identiteta tako imenovane in samozvane levice, ki jo nekritično sprejemajo tudi nekateri na demokratični strani. Gre za skrajno levico onstran demokratične pahljače strank, ki še ni pretrgala z zločinsko preteklostjo. Kot takšno jo denimo demonstrira liberalna demokracija, stranka brez liberalne in demokratične identitete. Poglavitni eksponent te skrajne levice, nekdanji prvi komunist Milan Kučan, ki simbolizira zlo slovenske razklanosti, bo moral prevzeti odgovornost za bistveni zastoj demokratizacije v Sloveniji in s tem za nedokončano državljansko vojno. Med drugim je kot državni predsednik v pismu državnemu zboru zavrnil poskus demokratizacije Slovenije z Resolucijo Sveta Evrope (št. 1096 iz leta 1996 »O ukrepih za odpravo dediščine nekdanjih totalitarnih komunističnih režimov«). Ker zaradi razmerja sil tudi druga takšna resolucija (št. 1481 iz leta 2006 »Potreba po mednarodni obsodbi zločinov totalitarnih komunističnih režimov«) ni bila uresničena, je med nekdanjimi komunističnimi državami Evropske zveze edina Slovenija ostala nedotaknjena, kot vemo danes, vključno s svojo tajno policijo.
Vse to zaznamuje naše življenje. Interes sil kontinuitete ni bil nikoli in ni služiti narodu, marveč ohraniti oblast, s tem pa državljanski spopad, kar pomeni vzdrževati razdeljenost slovenskega naroda za njegovo čimboljše obvladovanje. Z nedokončano državljansko vojno se tudi neformalno vzdržuje oblast, kar omogoča postkomunistom enostransko obravnavo obeh v vojni udeleženih strani z nepie-tetnim, neciviliziranim in evropsko neprimerljivim odnosom do njenih živih in mrtvih ideoloških nasprotnikov. Hrani se iz še vedno istega sovraštva razrednega in siceršnjega boja. Zato politični nasprotniki niso nasprotniki, marveč sovražniki, ki jih je treba uničiti, vsekakor onemogočiti. Zato se tako podajo v ta okvir besede nekdanjega najvišjega predstavnika komunistične oblasti: najprej diskvalifikacija, nato likvidacija. Ta komunistična praksa od leta 1941, ki je samoobrambno izzvala demokratično stran v državljanski vojni, se v raznih oblikah ohranja do danes. Nekdanji partijski predsednik ni mogel iz svoje kože, ko je s svojo komunistično moralo obtoževal nasprotnike metod, ki so nedeljiv del komunističnega nasilja. Ker so domači in tuji sovražniki v tem spopadu neobhodni, ne presenečajo nenehno ustvarjanje afer, kriminaliziranje nasprotnikov, medijski umori (J. Janša kar naprej, posebej v Depali vasi, A. Bajuk in vlada, E Arhar idr.). To so metode izrednih razmer, ki družbi jemljejo ustvarjalni mir. To niso evropske metode. Treba se bo že vprašati, kdo nenehno potrebuje razredne sovražnike, sovražnike nasploh. Odgovor je jasen. To je tisti, ki je največji sovražnik slovenskega naroda.
Kdaj mirovni sporazum? Posebno simptomatično se obnavlja ideološki spopad s Katoliško cerkvijo kot razrednim sovražnikom, kar pomeni boj s slovensko in prav tako z evropsko identiteto. Ta boj je vzpostavil enosmerno razmerje (agresija in pasivna samoobramba) in danes status quo, ki naj Cerkev ohrani na obrobju družbe in kot državno religijo razglaša laicizem. V siceršnji politični agitaciji za psevdovrednote, surogate in mite je ključen mit o osvobajanju slovenskega naroda, katerega talec je ta narod še danes. Da ne govorimo o vsej ideološki navlaki v kompleksu revolucionarnih borcev, katerih shode še danes simbolizirajo krvave zvezde revolucije in državljanske vojne. Lahko sklenemo: Bolj ko je bil slovenski narod osvobojen, bolj vemo, da državljanska vojna ni končana.
Zakaj torej še danes državljanska vojna? Od leta 1941 ne gre več za spopad med liberalizmom in katolištvom, gre za temeljni spopad med komunizmom in demokracijo. Glede na razmerje sil, indoktriniranost Slovencev po dolgi in nepretrgani politični propagandi, komunizem na Slovenskem s padcem berlinskega zidu ni bil dokončno poražen, prav tako ne komunisti, današnji postkomunisti in posttotalitaristi. Očitno gre za veliko večji vložek, kot ga dopušča kulturni boj. Zaradi omenjenega razmerja sil - v to so očitno propagandno veliko investirali - se vzdržuje državljanski spopad iz treh razlogov, tako ideološko vrednostno, za ohranitev legitimnosti nelegitimnemu pohodu komunizma na Slovenskem in za nepopustljiv spopad za trenutno oblast. Na oblast so prišli s silo in iz nje gredo lahko le s silo (zdaj demokracije). Da bo državljanska vojna končana, bo potrebna resnica o slovenski preteklosti, v državnem zboru bo potreben - simbolično in praktično - podpis mirovnega sporazuma, da se razdor v slovenskem narodu konča. Potrebni bosta katarza in sprava, če bodo tisti, ki bodo morali končno prevzeti odgovornost, tega zmožni. Q
Demokracija ■ 36/xii • 6. september 2007	21
SLOVENIJA
Najbolj vroč je Telekom
Vida Kocjan, foto: Gregor Pohleven, Bor Slana
Aktivnosti pri umikanju države iz gospodarstva se nadaljujejo. Ta čas najbolj vroče je lastninjenje družbe Telekom. V teku je mednarodni razpis, o čemer poročajo tudi v tujini. Država se iz NLB ne umika, banka se bo dokapitalizirala.
Ze v prejšnji številki tednika smo pisali o tem, da se država prek svojih skladov pospešeno umika iz gospodarstva. V zadnjih dneh smo pridobili nekatera pojasnila s strani Kapitalske družbe (KAD), ki jo vodi Tomaž Toplak. Pojasnili so nam, da KAD pri prodaji svojih naložb presoja in upošteva vse relevantne okoliščine, ki lahko vplivajo na zasledovanje poslovnih ciljev. »Kot skrben upravljavec pozorno spremlja tržne razmere in se na podlagi analiz trga odloča za primeren čas odprodaje posameznih naložb, hkrati pa sledi sprejetim vladnim smer-
nicam za umik KAD iz gospodarstva oziroma preoblikovanje v portfeljskega lastnika. V zadnjih dveh letih pospešeno izvajamo prodajne aktivnosti z javnim zbiranjem ponudb, ki se lahko zaključijo z neposrednimi pogajanji med potencialnimi kupci ali z dražbo. Vsi prodajni postopki so izvedeni transparentno, z enakopravnim obravnavanjem vseh potencialnih kupcev in s ciljem maksimiranja prodajnih vrednosti,« je v svojem sporočilu zapisala Vesna Razpotnik, direktorica oddelka za strateško komuniciranje v KAD, poleg tega pa nam je poslala podatke o številu naložb
v zadnjih letih (preglednico objavljamo posebej).
Letošnje prodaje v prvem polletju je KAD v celoti prodala lastniške deleže 23 naložb. Od tega je bilo prodanih 5 tržnih gospodarskih družb v skupni vrednosti 78,3 milijona evrov in 18 netr-žnih naložb v skupni vrednosti 21,9 milijona evrov. Število aktivnih naložb se je tako do 30. junija 2007 zmanjšalo na naložbe v 111 gospodarskih družbah (od približno 1.350, kolikor se jih je po letu 1992 lastninilo skladno z zakonom o lastninskem preoblikovanju nekdanjega družbenega
premoženja). V prvi polovici letošnjega leta so potekale prodajne aktivnosti po petih izvedenih postopkih javnega zbiranja ponudb, pri čemer je bilo v teh razpisih kupcem na voljo 89 naložb iz portfelja KAD oziroma 130 naložb iz celotnega portfelja naložb skupaj s skladi v upravljanju.
Prodaja Telekoma Država je konec avgusta skladno z napovedmi objavila mednarodni javni poziv za zbiranje izjav o interesu in ponudb v postopku prodaje 49,13-odstotnega državnega deleža v Telekomu Slovenije. Komisija za vodenje in nadzor postopka pro-
22
Demokracija ■ 36/xii ■ 6. september 2007
SLOVENIJA
Marjan Kramar
daje kapitalske naložbe RS v Telekomu bo upoštevala samo tiste nezavezujoče ponudbe registriranih ponudnikov, ki jih bo prejela do 15. oktobra do 15. ure. Tisti, ki jih zanima pridobitev statusa registriranega ponudnika, morajo popolno vlogo vložiti do 28. septembra. Tržna kapitalizacija Telekoma znaša približno 3,1 milijarde evrov, interes za nakup skoraj polovičnega deleža pa naj bi po prepričanju Matjaža Janše, direktorja direktorata za elektronske komunikacije na gospodarskem ministrstvu, izkazalo od 10 do 15 ponudnikov. Z nekaterimi so se na ministrstvu že pogovarjali, minister za gospodarstvo Andrej Vizjak pa je sredi avgusta izrazil prepričanje, da bosta tako obseg prijav kot ponujena cena ustrezna glede na kakovost podjetja. Omenjeni sveženj delnic, ki jih imajo v lasti država oziroma njeni skladi (KAD, Prvi pokojninski sklad in SOD), bo prodan po dvofaznem postopku mednarodnega javnega zbiranja ponudb. V prvi fazi bodo registrirani ponudniki poslali nezavezujoče ponudbe, v drugi pa bodo nato izbrani registrirani ponudniki povabljeni k oddaji zavezujočih ponudb na podlagi opravljenega skrbnega pregleda družbe, poročila o prodajalčevem skrbnem pregledu in drugih dokumentov v zvezi s transakcijo.
Komisija, ki je poziv objavila skupaj z vlado oziroma ministrstvom za gospodarstvo, si pridržuje pravico, da se odloči tudi za izvedbo tretje faze postopka, in sicer licitacijo. Komisija ima pravico, kot piše v pozivu, da v kateri koli fazi ustavi ah spremeni postopek prodaje ali podaljša postavljene roke.
Poslovanje Telekoma Skupina
Telekom Slovenije je v letošnjem prvem polletju ustvarila 380,8 milijona evrov poslovnih prihodkov, kar je za pet odstotkov več kot v istem obdobju lani. Čisti prihodki od prodaje so se prav tako povečali za pet odstotkov, in sicer na 377,3 milijona evrov. Dobiček iz poslovanja (EBIT) je v prvem polletju znašal 64,3 milijona evrov in je bil za 11 odstotkov nižji kot v istem obdobju lani, čisti dobiček pa 46,3 milijona evrov, kar predstavlja 12-odstotno znižanje. Za naložbe je skupina Telekom Slovenije v prvih šestih mesecih namenila rekordnih 145,2 milijona evrov. Glede na svetovne trende in posebnosti v panogi elektronskih komunikacij so v Telekomu že ob predstavitvi rezultatov poslovanja za leto 2006 napovedali začetek novega investicijskega cikla. Prihodki iz naslova fiksne telefonije namreč upadajo, s čimer se soočajo vsi svetovni telekomunikacijski operaterji. Telekomu Slovenije uspeva poveče-
Podatki o številu prodanih naložb KAD v zadnjih letih:
	2002	2003	2004	2005	2006
Št. družb v portfelju	353	312	256	210	150
Število prodaj					
v posameznem letu	59	50	56	36	54
Do 30. junija 2007 je bilo prodanih 23 naložb. Vir: KAD, d. d.					
vati prihodke z novimi storitvami, vendar je zaradi same strukture in močnega vpliva regulacije njihova donosnost manjša, kar vpliva na rezultate. Tako poslovanje Telekoma Slovenije v letu 2007 (v skupini je zaposlenih 4.186 ljudi) zaznamujejo predvsem investicije in vlaganja. Med drugim znotraj skupine izvajajo projekte optimizacije procesov in sistemov, ki bodo dolgoročno omogočali dvig konkurenčnosti ter večjo učinkovitost ob zmanjšanju stroškov poslovanja. Vzporedno poteka tudi projekt fiksno-mobilne konvergence. Ponudili bodo širok nabor telekomunikacijskih in podatkovnih storitev, ki bodo po eni strani poenostavile komuniciranje, po drugi pa optimizirale stroške komunikacij ter investicij in vzdrževanja omrež-
ja. V Telekomu pričakujejo, da bodo s tem pospešili prodajo, povečali prihodke, zmanjšali stroške, predvsem pa vplivali na bogatejšo ponudbo. Dodajmo, da se je promet z delnicami Telekoma, ki kotirajo na trgu vrednostnih papirjev, v zadnjem času zelo povečal; samo pretekli teden so se njihove delnice podražile za 2,97 odstotka, in sicer na 488,01 evra.
V tujini O nameravani privatizaciji Telekoma so pretekli teden poročali tudi v tujini. Tako je na primer ameriška tiskovna agencija AP zapisala, da je država v skladu z napovedmi objavila mednarodni javni poziv za zbiranje izjav o interesu ter ponudb v postopku prodaje 49,13-odstotnega državnega deleža v Telekomu Slovenije. Tržna ►
Prispevek k razvoju podjetij
Tomaž Toplak, predsednik uprave KAD: »Kapitalska družba uspešno izvaja sprejete sklepe Vlade RS z zmanjševanjem števila naložb in s postopnim preoblikovanjem v portfeljskega vlagatelja ter tako prispeva h konsolidaciji lastniških struktur. To je le eden od prispevkov k razvoju podjetij, ki bodo le tako na vse bolj konkurenčnem trgu lahko izkoristila svoj potencial. Z objavami javnih pozivov, s skupno prodajo s Slovensko odškodninsko družbo in z drugimi lastniki ter z vključevanjem prevzemnih premij v prodajne pogodbe je vzpostavila kvaliteten proces odprodaje lastniških deležev, ki vsem investitorjem zagotavlja enake pogoje. Izstop Kapitalske družbe iz lastniških struktur podjetij je lahko tudi velika priložnost za domače podjetnike, da prevzamejo odgovornost za razvoj manjših in srednje velikih slovenskih podjetij. S kvalitetnim nalaganjem sredstev od odprodaje naložb Kapitalska družba ustvarja sredstva, ki bodo največjo vlogo odigrala v prihodnjih desetletjih, ko bo Kapitalska družba bistveno prispevala k pokrivanju primanjkljaja v pokojninski blagajni.«
Bojan Dremelj
Matjaž Janša
ri.ii ih ik \ si
p ZA C.
Andrej Vizjak
Demokracija ■ 36/xii - 6. september 2007
23
SLOVENIJA
Najbolj vroč je Telekom
► kapitalizacija Telekoma znaša približno 3,1 milijarde evrov, interes za nakup skoraj polovičnega deleža pa naj bi izkazalo od 10 do 15 ponudnikov. O tem so pisale tudi francoska AFP, avstrijska APA, beograjska Beta in srbski Tanjug.
Dogajanje v NLB Nova Ljubljanska banka (NLB) se bo dokapitali-zirala, zato je pretekli teden javno objavila prospekt za ponudbo novih delnic banke. To pomeni, da do prodaje ne bo prišlo, pač pa bodo zdajšnji lastniki imeli možnost, da svoje deleže povečajo ali vsaj obdržijo. Cena nove delnice NLB znaša 307 evrov, osnovni kapital NLB pa se bo v postopku dokapitalizacije povečal za 2,719 milijona evrov, na 66,831 milijona evrov. Nove delnice NLB bodo v odkup najprej ponudili obstoječim delničarjem. Če predkupne pravice ne bodo v celoti izkoristili, jih bodo nato v odkup ponudili še javnosti. Obstoječi delničarji, ki so upravičeni do vpisa novih delnic, bodo lahko predno-
102.1
v 1 vESt
i^bota teUÜ2/537-Ä
tel.: 02/537 1949 fax.: 02(537 1948 G.SM: 041/34 66 46 GSM: 031/34 51
http: (/www.radio-viva.com e-mail: viva@radio-viva.com
24
Poslovanje NLB letos rekordno.
stno pravico izkoristili od vključno 4. do 17. septembra. Prednostno pravico v sorazmerju z deleži v osnovnem kapitalu NLB imajo tisti delničarji, ki so bih 22. avgusta, na dan izdaje odločbe Agencije za trg vrednostnih papirjev o potrditvi prospekta (presečni dan), vpisani v delniško knjigo. Vodstvo banke pričakuje, da bodo delnice izdane in vpisane na račune imetnikov delnic pri KDD do konca novembra, nekateri pa napovedujejo, da bodo šle delnice NLB »za med«. Ob tem v NLB pravijo, da banka z delnicami ne predvideva trgovanja na organiziranem trgu. Predmet javne ponudbe NLB je sicer 325.733 novih navadnih delnic, ki bodo izdane v nematerializirani obliki. Prodajna cena vseh novih delnic NLB je dobrih 100 milijonov evrov. Največji delničarji NLB so država (35,41 odstotka), belgijska skupina KBC (34 odstotkov), Slovenska odškodninska družba (5,05 odstotka), Kapitalska družba (5,01 odstotka) in Evropska banka za obnovo in razvoj (5 odstotkov). Kot navaja NLB, nameravajo vsi imetniki obstoječih delnic, ki imajo več kot 5-odstotni delež NLB, izkoristiti predkupno pravico z namenom, da ohranijo obstoječi lastniški delež. NLB se je za doka-pitalizacijo odločila, ker je banka že izčrpala vse vire financiranja dodatnega kapitala za nemoteno rast poslovanja, nove kapitalske naložbe, uresničitev projekta pripojitve bank ter za zagotavljanje kapitalske ustreznosti banke, tudi v povezavi z učinki uvedbe standardov Basel II, so spomnili v banki. Dodajmo, da je poslovanje banke uspešno, predsednik uprave NLB Marjan Kramar pa letošnje poslovne izide ocenjuje kot rekordne. »Rezultati so velika zaveza upravi za to, da gre po tej poti naprej,« je dejal Kramar. (H
Na kratko
AVGUSTOVSKA INFLACIJA Po zadnjih objavljenih podatkih SURS so se cene življenjskih potrebščin avgusta povišale za 0,3 odstotka, medletna rast cen pa se je umirila in je znašala 3,5 odstotka. K višjim cenam življenjskih potrebščin so znova največ prispevale višje cene hrane in počitnic, na drugi strani pa so se znižale cene prevozov ter obleke in obutve. Na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar) so primerjali gibanja cen v prvih osmih mesecih letos in v preteklih dveh letih. Primerjava kaže, da večina skupin cen še vedno raste oziroma se znižuje podobno kot v istem obdobju preteklih dveh let, izjemi sta visoka rast cen v skupini hrana ter rekreacija in kultura. »Visoka rast cen hrane je delno posledica naraščanja cen na tujih trgih, relativno večji učinek v Sloveniji pa pripisujemo togosti našega trga,« je pojasnil Boštjan Vasle z Umarja. Gibanje cen v avgustu potrjuje ugotovitve, da rast ni posledica neustreznih ekonomskih politik, še ugotavljajo v Umarju.
USPEŠNA INTEREUROPA Nadzorni svet družbe Intereuropa je obravnaval in sprejel poročilo uprave o poslovanju koncema Intereuropa (vodijo Andrej Lovšin) za prvo polletje leta 2007, v katerem je koncem dosegel čiste prihodke od prodaje v višini 119,3 milijona evrov in tako dosegel 12,1-odstotno rast v primerjavi s prvim polletjem leta 2006, ter čisti poslovni izid v višini 24,7 milijona evrov. Čisti donos kapitala za prvo polletje 2007 je bil kar 16,8-odstoten. Pomembno je, da so vsa poslovna področja dosegla rast glede na prvo polletje preteklega leta. Sicer pa je bilo prvo polletje v kon-cernu Intereuropa zaznamovano predvsem z visoko investicijsko aktivnostjo, saj je bilo v različne nove projekte in posodobitve osnovnih sredstev vloženih skoraj 50 milijonov evrov.
NAKUP TE-TO ROUSSE Holding slovenskih elektrarn (HSE), ki ga vodita Jože Zagožen in Damijan Koletnik, je z Republiko Bolgarijo podpisal pogodbo o nakupu 100 odstotkov (oziroma 4,813.367 državnih delnic) Toplifikacije, d. d., Rousse, Bolgarija. Nakup je skladen s strateško usmeritvijo HSE, da postane eden vodilnih trgovcev
z električno energijo na območju JV Evrope, saj ta z vidika lege in povezave s Slovenijo predstavlja pomembno območje za širitev dejavnosti, hkrati pa zagotavlja stabilno in cenovno sprejemljivo preskrbo Slovenije z električno energijo. HSE si je s podpisom pogodbe zagotovil pravico za trgovanje z električno energijo iz te elektrarne, zaradi česar vodstvo družbe izraža zadovoljstvo. Nakup TE-TO Rousse je projekt, pri katerem so številni strokovnjakih HSE delali več mesecev, s podpisom pogodbe pa so se končala dolgotrajna pogajanja, katerih začetki segajo v avgust leta 2006. V. K.
Demokracija ■ 36/xii • 6. september 2007
KAD sledi vladnim ciljem.
z Demokracijo
do novega telefona
NAGRADNA IGRA
Tednik Demokracija svojim novim naročnikom1 vsak mesec podarja 23 aparatov GSM Motorola F3.
Vsi dosedanji naročniki2 tednika Demokracija pa sodelujete v žrebanju za 20 dodatnih aparatov GSM. Nagradna igra traja do 31. avgusta 2007.
Rezultati žrebanj bodo objavljeni na spletni strani www.demokradja.si (na spletni strani so objavljena tudi pravila nagradne igre), !■ Priložena naročilnica z datumom po 1.9.2006. i. Naročniki do 1.9.2006.
Motorola F3:
teža: 70 g
velikost; 1,14x47x9 mm čas pripravljenosti: do 300 ur čas pogovora: do 500 minut glasovna pomoč v menijih privlačen tanek design visoko-kontrasten zaslon z odlično vidljivostjo na dnevni svetlobi in soncu velike črke in številke za lažjo berljivost SMS budilka
__	tedni k
Demokracija
□ Naročam tednik Demokracija	število izvodov:
Naročnino želim plačevati:
□ mesečno* □ 4 x letno □ 2 x letno □ 1 x letno
(9 % popusta) (10 % popusta) (20 % popusta)
* Če želite uveljaviti 8 % mesečnega popusta pri naročnini, vas prosimo, da označite status, ki ga Imate: □ upokojenec □ invalid □ brezposeln □ študent ali dijak
Ime in priimek (ime podjetja):
Datum rojstva (samo fizične osebe):
Ulica:
Kraj, poštna št.:
Kontaktna oseba (samo pravne osebe):
Datum naročila:
Podpis in žig naročnika (samo pravne osebe):__
Cena posameznega izvoda tednika Demokracija znaša 2,50 € (599,10 SIT). Obvestilo potrošnikom: Cene so
Davčni zavezanec:_□ NE □ DA	ID za DDV__preračunane po tečaju zamenjave: 1 EUR = 239,640 SIT.
Nova obzorja d. o. o., Komenskega 11, Ljubljana
Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov:
Demokracija, p.p. 4315, 1000 Ljubljana
ali na faks 01 230 0661.
Podpisani/a se zavezujem, da bom naročnik/ca in redni plačnik/ca vsaj eno leto od datuma naročila.
V ljubljanskih domovih za starejše občane je gneča največja.
Drugi dom starostnikov
Peter Avsenik, foto: Bor Slana, Gregor Pohleven
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je pretekli mesec objavilo razpis za podelitev koncesij za institucionalno varstvo starejših oziroma za graditev domov za starejše občane, s čimer bi v teh ustanovah zagotovili 1.200 novih mest
V prihodnjih letih bo ministrstvo nove zmogljivosti v domovih zagotavljalo tudi na podlagi javno-zasebnega partnerstva. Glede na potrebe je največ mest razpisanih v Ljubljani in Mariboru - 300 oziroma 150, še 150 v okolici prestolnice in 600 za območje preostalih upravnih enot v Sloveniji. Vse nove domove bodo začeli graditi prihodnje leto, zgrajeni pa bodo predvidoma do konca leta 2010. Razpis bo odprt do prvih dni novembra, za prvo polovico prihodnjega leta pa ministrstvo pripravlja še enega. Starejših prebivalcev je namreč že danes 320 tisoč, njihovo število pa še narašča.
Posodabljanje domov Politika
na področju graditve domov za
starejše občane je opredeljena v Resoluciji o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje od 2006 do 2010 in predvideva 5-odstotno vključitev oseb, starejših od 65 let, v institucionalno varstvo. Čez tri leta naj bi bilo tako zagotovljenih 16.600 mest v domovih, poleg Ljubljane in Maribora, kjer primanjkuje mest v domovih za starejše, pa bodo tokrat prednost imele tiste upravne enote, ki teh ustanov še nimajo.
V Sloveniji ta čas deluje 73 domov za starejše občane, od tega je 55 javnih zavodov in 18 kon-cesionarjev oziroma zasebnikov. To omogoča bivanje za okoli 4,5 odstotka starostnikov nad 65 let. Kot so nam dejali na ministrstvu, so razmere v domovih zaradi prostorskih razmer sicer različne,
vendarle pa so oskrbniki dolžni za starostnike skrbeti po določenih normativih. "V prihodnje bo treba zagotoviti sredstva za
Tomaž Čebulj
obnovo obstoječih javnih zavodov, predvsem starejših, ki so bili grajeni v 70. letih in jih bo treba posodobiti skladno z novimi normativi," so dejali na ministrstvu. Dobro pa je poskrbljeno tudi za starostnike iz socialno ogroženega okolja, saj stroške bivanja v domovih, ki se gibljejo med 13 in 25 evri na dan (v domovih s koncesijo pa za 10-15 odstotkov več), deloma ali pa tudi v celoti pokrije občina, iz katere prihajajo.
Dolge čakalne vrste vse to
se sliši lepo, vendar pa morajo starostniki v večini primerov čakati na sprejem v domove. Glede na posamezne regije so čakalne vrste različne; odvisne so predvsem od števila vlog in strukture stanovalcev, večinoma pa se
26
Demokracija • 36/XII • 6. september 2007
SLOVENIJA
gibljejo med 6 in 12 meseci. Na ministrstvu pravijo, daje najdaljša doba za sprejem v Ljubljani, v Mariboru in na Gorenjskem, kjer starostnik lahko čaka tudi več kot eno leto, sicer pa so čakalne dobe krajše, lahko tudi le nekaj tednov. "Glede na staranje prebivalstva število starostnikov, ki čakajo na sprejem v domove, narašča. Povpraševanje po prostih zmogljivostih v domovih je tako veliko tudi zato, ker se oblike za pomoč starostnikom na domu ne razvijajo v skladu s pričakovanji in sprejetimi cilji," menijo na ministrstvu.
No, za podatek o čakalnih vrstah smo se obrnili tudi na dom starejših občanov v ljubljanski Šiški, kjer nam je Marija Ocepek iz socialne službe dejala, da je na sprejem v dom treba čakati okoli dve leti, v čakalni vrsti je kar 1.800 kandidatov. Vseh čakajočih na ljubljanski območni enoti je blizu 6 tisoč. In kako je drugod po Sloveniji? Na območju Maribora so na predzadnji dan avgusta imeli 1.423 prošenj za sprejem v dom, v Celju 150 manj. Območna enota Koper ima registriranih 645 prošenj, pri čemer je največja gneča za obalni dom. Približno toliko jih imajo tudi na območju Novega mesta in na Koroškem, skoraj trikrat več pa na Gorenjskem. Manjše težave s sprejemanjem v upokojenske domove imajo na območju Krškega (325 čakajočih) in Murske Sobote, kjer na prostor v domu čaka 330 starostnikov.
Postelja na zalogo k dolgim
čakalnim dobam v nekaterih primerih pripomore tudi dejstvo, da si marsikateri starostnik posteljo v domu rezervira za prihodnost, čeprav je še ne potrebuje, ker pač sklepa, da bo do nje, potem ko jo bo potreboval, težko prišel. Na ministrstvu menijo celo, da prostora v domu ne potrebuje takoj več kot polovica prijavlje-
V Sloveniji je 73 domov za starejše občane.
Domovi za starejše niso edina oblika pomoči starejšim; država spodbuja tudi razvoj pomoči na domu in oskrbovanih stanovanj.
nih: "Starostniki, ki so še sposobni samostojnega življenja, so le potencialni kandidati, ki pa si želijo zagotoviti mesto v domu za nujen primer." Kdaj je sprejem nekega starostnika v dom nujen, odloči pristojna domska komisija, zato po njihovem mnenju število prošenj ne kaže dejanskega stanja. Na drugi strani pa se, kot pravi Marija Ocepek, v njihovem domu število takšnih prosilcev manjša. "Največji problem, ki ga opažam, je, da kljub temu, da ima neka oseba vlogo pri nas vsaj 3 leta in po vseh kriterijih izpolnjuje pogoje za sprejem v dom, vanj ne bo sprejeta, saj tisti hip, ko je potreba po nujnem sprejemu, verjetno pri nas ne bo proste postelje," opozarja Ocepkova.
Dom ni edina možnost Glede
na trende staranja slovenskega prebivalstva lahko v prihodnje v domovih za starejše pričakujemo še večjo gnečo. Oskrba v teh domovih je v večini primerov zgledna, zato je logično, da so čakalne vrste že danes dolge. A zdi se, da v večini primerov ni najbolj smiselno vnaprej pošiljati prošenj za sprejem v dom, saj o primernosti za vstop v dom v končni fazi tako ali tako odloči komisija.
Država spodbuja razvoj pomoči starejšim na domu.
Ob takšnem navalu na domove za starejše pa se postavlja tudi vprašanje, zakaj družine, katerih svojec prebiva v tej ustanovi, niso sposobne poskrbeti zanj. Odgovor je po mnenju socialne delavke Marije Ocepek preprost: zaradi tega, ker so vsi zaposleni. »Vsak dan znova se srečujem bodisi osebno, po telefonu ali prek elektronske pošte z obupanimi svojci, ki bi zelo radi poskrbeli za starostnika, vendar ne zmorejo. Pri tem velikokrat zapostavljajo svoje družine in v nekaterih primerih - predvsem hčere - dobijo take in drugačne zahteve od svojih najbližjih, naj nekaj ukrenejo,« opisuje svoje izkušnje Ocepkova in dodaja, da mnogim ultimate postavljajo tudi delodajalci. Tako se nemalokrat zgodi, da je nepo-
kreten in dementen starostnik prepuščen sam sebi vse do poznega popoldneva - do 16. ali 17. ure. Dnevne centre, ki jih domovi sicer imajo, starostniki lahko obiskujejo, vendar pa ti ne ponujajo pomoči nepokretnim.
S socialno delavko se strinjajo tudi na ministrstvu. Za sodobno družbo pač tudi na tem področju veljajo drugačne značilnosti, kakršne so veljale v preteklosti. Ena od razlik je med drugim v tem, da je vse manj večgeneracijskih družin, ko skupaj živijo tri ali celo štiri generacije. »Sodoben način življenja (v večini primerov so vsi mlajši zaposleni, op. p.) to otežuje, zato je tudi vse več potreb po nastanitvah v domovih za starejše in drugih oblikah varstva in pomoči starejšim,« sta v odgovoru zapisala Tomaž Čebulj in Aleš Kenda z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Slovenija si po njunih besedah prizadeva prav za to, da bi starejši čim dlje ostali v svojem domačem okolju. Tako so domovi za starejše vse manj edina oblika varstva oziroma pomoči starejšim, temveč le ena od mnogih. »Tako v Sloveniji med drugim spodbujamo tudi razvoj pomoči na domu, varovanja na daljavo, oskrbovanih stanovanj in oskrbnih domov,« pišeta Čebulj in Kenda.
Sistemska ureditev zavarovanja za starejše v okviru zakona o dolgotrajni negi in oskrbi, ki omogoča enakovredno oskrbo tako v domovih za starejše občane kot tudi na domu, je ena od zaslug ministra za zdravje v odstopu Andreja Bručana. A za zdaj so takšne oblike pomoči v večini primerov zelo drage. E
(7KI
ELEKTROPROM
40 Lt z
vami!
EVJ ELEKTROPROM d.0.1
Loke pri Zagor ju 22 1412 Kisovec
•	elektroinstalacije
•	strojne instalacije
•	projektiranje za področje strojnih in elektro instalacij
•	geodetske storitve
•	daljinsko ogrevanje z lesno biomaso
•	kabelsko komunikacijski sistemi
•	grafitne ščetke
•	trgovine EVJ Center
•	delovni stroji in nizke gradnje
•	bar Sedmica
lokalna televizija ETV
http://etv.elektroprom.sl komerciala: 03-56-57-150 uredništvo: 03-56-57-177
Demokracija • 36/xii • 6. september 2007
27
SLOVENIJA
Koliko pokrajin-14 ali 6?
Vida Kocjan, foto: Bor Slana, Gregor Pohleven
Ustanavljanje pokrajin postaja prvovrstno politično vprašanje. Medtem ko se večina od 210 občin strinja s predlogom vlade, da bi imeli 14 pokrajin, so nekatere politične stranke začele izražati drugačna mnenja in zagovarjajo ustanovitev 6 pokrajin.
Pred parlamentarnimi počitnicami, natančneje 13. julija letos, je večina poslank in poslancev državnega zbora po opravljeni splošni razpravi sklenila, da je sveženj pokrajinske zakonodaje - zakoni o pokrajinah, o volitvah v pokrajinah in njihovem financiranju - primerna podlaga za nadaljnjo obravnavo. Pred tem je t. i. pokrajinsko zakonodajo sprejela vlada, do začetka avgusta pa so se do predloga morale opredeliti vse slovenske občine. V naslednjih tednih se torej obeta nadaljevanje razprave o tej temi. V zadnjem času so se do pokrajinske zakonodaje opredelile tudi politične stranke.
Kaj je pokrajina? Predlog zakona o ustanovitvi pokrajin, ki naj bi začele z delom 1. januarja 2009, opredeljuje pokrajino kot raven lokalne samouprave med državo in občinami in kot teritorialno politično upravno skupnost s položajem pravne osebe z izjemnimi pristojnostmi, z lastnim premoženjem in lastnimi
28
viri financiranja ter neposredno izvoljenim predstavniškim organom in lastno upravo. Pokrajine bodo izvajale tudi določen del nalog državne uprave, ki jih sedaj opravljajo upravne enote. Gre za posamezne naloge iz državne pristojnosti, kot so odločanje o zadevah na področjih gospodarstva, kmetijstva, turizma, gostinstva, graditve objektov in posegov v prostor. Na pokrajine bo prenesen tudi del inšpekcijskih nalog. Predlog zakona ureja postopno
Demokracija ■
uvajanje enotirnega upravnega sistema, kije po mnenju ministra za lokalno samoupravo Ivana Žagarja za Slovenijo kot majhno državo dolgoročno edini sprejemljiv način izvedbe decentralizacije države. Konkreten prenos nalog v pristojnosti pokrajin s 1. januarjem 2009 pa bo opredeljen v zakonu o prenosu nalog, ki je že v pripravi. Vlada bo z uredbo natančno določila kadrovske, prostorske in druge pogoje za začetek delovanja pokrajin, s predlogom
■ 6. september 2007
zakona o pokrajinah pa je določeno, da se kadrovsko jedro pokrajinske uprave zagotovi s prehodom javnih uslužbencev, zaposlenih v organih državne uprave.
Večina občin za služba vlade
za lokalno samoupravo in regionalno politiko, v katere pristojnost sodi to področje, vodi pa jo minister Ivan Žagar (SLS), je do 13. avgusta k vladnemu predlogu za določitev območij pokrajin, njihovih sedežev in imen prejela 180 mnenj občinskih svetov. Večina (83 odstotkov) občinskih svetov (svojega mnenja ni posredovalo 30 občin od 210) vladni predlog načeloma podpira, 17 odstotkov pa ne. Poročilo o mnenju vsake občine posebej je objavljeno tudi na spletnih straneh službe za lokalno samoupravo in regionalno politiko.
Pripombe Pripombe občin, ki
vladni predlog podpirajo, se večinoma nanašajo na imena, sedeže in število pokrajin. Po mnenju 17 odstotkov občin, ki se s predlogom ne strinjajo, je pokrajinska zakonodaja premalo dodelana, izražajo pa tudi bojazen, da bi ustanovitev pokrajin povzročila še večjo razliko v razvoju posameznih regij. Primorske in pomurske občine so poudarile predvsem potrebo po uveljavitvi pravic narodnostnih manjšin glede dvojezičnosti v pokrajinah.
Kaj pa drugi? s predlog om se večinoma strinjajo v Podravju oziroma v Osrednještajerski pokrajini. Najbolj se ukvarjajo z imenom pokrajine, ki bi po mnenju večine moralo biti Štajerska oziroma Osrednja Štajerska. Z imenom se zatika tudi v Spodnjepodravski pokrajini; približno polovica tamkajšnjih občinskih svetov predlaga ime Spodnje Podravje, druga
Poslanci SDS se strinjajo z vladnim predlogom.



•«mjsf.o.Uu^i.


«»ISKNJSTM
:0SREDtUESLOUEHS*.lk

IPOlfcMSU1
• vNOTRMUSK*
PRIMORSKA
SLOVENIJA
polovica pa Vzhodna Štajerska. Glede na mnenje občinskih svetov se z vladnim predlogom večinoma strinjajo v Pomurju, zatika se le pri poimenovanju.
Mnenja o tem, kje bo sedež pokrajine, so najbolj zdeljena na Koroškem. Vladni predlog predvideva sedež na Ravnah, precej občinskih svetov pa se zavzema, da bi bil sedež v Slovenj Gradcu. Občinski sveti na območju Gorenjske načeloma soglašajo z vladnim predlogom, pričakujejo pa členitev na osem pokrajin. Občine v Notranjski pokrajini se večinoma zavzemajo za sedež pokrajine v Cerknici, v Ilirski Bistrici pa se želijo priključiti Primorski pokrajini, kjer so občinski sveti z vladnim predlogom večinoma zadovoljni. V Goriški pokrajini so nezadovoljni predvsem z imenom; predlagajo ime Severna Primorska oziroma Zgornje Posočje. Na območju jugovzhodne Slovenije naj bi nastali dve pokrajini, Dolenjska s sedežem v Novem mestu in Posavska s sedežem v Krškem. V Posavski se z vladnim predlogom strinjajo, na Dolenjskem pa se pojavljajo predvsem predlogi o vključitvi v Osrednjesloven-sko pokrajino. V tej z vladnim predlogom soglašajo, zavzemajo pa se, da bi imela Ljubljana status samostojne pokrajine. Tudi v Savinjski pokrajini se občine z območjem pokrajine večinoma strinjajo, zatika pa se pri imenu. Med predlaganimi imeni vodita Celjska in Zahodnoštajerska pokrajina. V Savinjsko-šaleški pokrajini nasprotujejo tako sedežu kot imenu in številu pokrajin. Z vladnim predlogom so večinoma zadovoljni v Zasavski pokrajini, tri občine, ki so vanjo vključene, pa predlagajo oblikovanje širše pokrajine. Dodajmo, da namerava vladna služba vse predloge podrobno preučiti in se do njih opredeliti, ugotovitve pa bodo upoštevali pri pripravi predloga zakona o ustanovitvi pokrajin.
Stališča strank Kakšna pa so stališča političnih strank? Različna. Poglejmo, kakšna so, saj je navsezadnje odločitev o številu pokrajin, njihovih območjih in sedežih politična odločitev. V SLS načelno podpirajo dogovorjeno število 14 pokrajin in me-
Pokrajin kot škofij?
Minister Ivan Žagar
Jožef Horvat, poslanec NSi
Jakob Presečnik, vodja PS SLS
Pavel Gantar, nepovezani poslanec
nijo, da število ne sme biti večje. Jakob Presečnik, vodja poslanske skupine SLS, pravi, da morajo tisti, ki se zavzemajo za manjše število pokrajin, jasno povedati, katerih pokrajin ne bo. Če bodo o tem dosegli dogovor tudi na terenu, se SLS to ne zdi problematično. V Novi Sloveniji (NSi) so še 30. julija dejali,
Predlog NSi -šest pokrajin in glavno mesto.
Koalicijska NSi se je pretekli teden zavzela, da bi Slovenija imela šest pokrajin in ne 14, kot predlaga vlada in kot so se v stranki strinjali še julija. »NSi danes daje v javno razpravo in premislek vsem akterjem, da se odločimo za manjše število pokrajin, konkretno šest,« je na petkovi tiskovni konferenci dejal poslanec Jožef Horvat. Stranka po njegovih besedah ne nasprotuje ustanavljanju pokrajin, vendar je ta čas do tega projekta zadržana. Zadnje želje NSi, da bi bilo pokrajin le šest, pa naj bi tudi poslanski skupini nepovezanih poslancev dale nov zagon, kot zatrjuje Pavel Gantar. Šest pokrajin se, zanimivo, ujema s šestimi škofijami in nadškofi-jami. Glede na to, daje mnenje občin povsem drugačno od mnenja nekaterih vodstev političnih strank - ta si želijo več pokrajin, stranke pa vse po vrsti obljubljajo, da bodo upoštevale voljo lokalnih skupnosti -, bo razprava o tem še zanimiva.
da so pripravljeni podpreti vladni predlog o ustanovitvi 14 pokrajin. Tako je za STA izjavil vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat in ob tem poudaril, daje število 14 zadnje, ki so ga v NSi pripravljeni podpreti. »Če bi se število povečalo na 15 ali več, bi bila to za NSi nesprejemljiva rešitev,« je dejal in dodal, da so se v stranki zavzeli za razmislek o predlogu šestih pokrajin in posebnem statusu Ljubljane kot glavnega mesta, kljub temu pa vladnemu predlogu ne bodo nasprotovali. V SDS se strinjajo z vladnim predlogom ter mnenjem premierja (in predsednika stranke), ki je dejal, da je politično realna številka 14, spodnja meja pa ne more biti dosti nižja. V SD pravijo, da si prizadevajo za ustanovitev pokrajin, vendar takih, ki bodo služile svojemu namenu. O številu pokrajin pa se niso izrekli. Združenju Zares se zdi 14 pokrajin za Slovenijo preveč. Strokovne vidike omenjene problematike je na tiskovni konferenci predstavil znanstveni svetnik Znanstveno-
Demokracija • 36/xii ■ 6. september 2007
raziskovalnega centra SAZU Marjan Ravbar, ki meni, da je manjše število pokrajin cenejša in učinkovitejša ureditev, ki spodbuja rast in inovativnost regij; po njegovih besedah je primerna rešitev osem pokrajin. V LDS imajo pomisleke glede 14 pokrajin, natančno pa se do tega vprašanja niso opredelili, prav tako ne v SNS. Franc Žni-daršič iz DeSUS pa je dejal, da omenjena problematika ni med glavnimi področji njihovega delovanja, zato bodo kot majhna parlamentarna stranka podprli tisti predlog, ki bo dobil večino, osebno pa meni, da je šest pokrajin zagotovo boljša rešitev kot 14. Predsedniki koalicijskih strank pa so na ponedeljkovem vrhu vladne koalicije izrazih podporo projektu decentralizacije države. Govorili so o številu pokrajin, kjer edino politično sprejemljiv ostaja izhodiščni vladni predlog 14 pokrajin. NSi se sicer še vedno zavzema za manjše število, vendar ne vztraja pri svojem prvem predlogu šestih pokrajin. 19
29
SLOVENIJA
Peter Avsenik, foto: Bor Slana, Gregor Pohleven
V ljubljanskem mestnem svetuje minuli teden prišlo do prvih večjih trenj med Zoranom Jankovičem in največjo opozicijsko svetniško skupino SDS, ki županu očita politiko izsiljevanja investitorjev, saj naj bi od njih zahteval donacije.
rovala nič. V SDS še menijo, da donacij ni korektno izsiliti, saj so razpisni pogoji za pridobitev določenega projekta vnaprej znani.
Ljubljanski župan Jankovič je očitke mestne SDS označil za neumnost. Po njegovo ga namreč menedžerskih izkušenj ne bi smeli učiti ljudje, ki o tem vejo le tisto, kar so prebrali v časopisih. "Le čevlje sodi naj kopitar," je pesniško pristavil župan in pojasnil, da se donacije zbirajo na posebni postavki mestnega proračuna, o porabi tega denarja pa bo vsaj enkrat letno obveščen tudi mestni svet. Dejal je tudi, da je mestna občina doslej pridobila že milijon
evrov donacij, podpisanih pogodb oziroma izjav o donacijah pa je še trikrat toliko.
TriGranit, Gratel, Šumi... Da
bi izvedeli, za kakšne primere je šlo, smo poklicali Petra Sušnika. Dejal je, da je takšnih primerov pravzaprav veliko. Med drugim je navedel primer podjetja TriGranit, ki namerava v partnerstvu s Slovenskimi železnicami in Agencijo za železniški promet graditi Potniški center Ljubljana. 8. avgusta sta MOL in TriGranit podpisala pogodbo o sodelovanju in o opremljanju pri navedenem projektu. A še pred tem je po Sušni-
Kot je dejal vodja svetniškega kluba Dimitrij Kovačič, je Jankovičev način vodenja Ljubljane v nasprotju z demokratičnimi načeli. Župan namreč mestnim svetnikom ni poročal in jih obveščal o spremembah, ki so se zgodile po sprejetju posameznih odločitev v mestnem svetu.
Izsiljevanje ali neumnost? Med
spremembami je tudi županova strategija pridobivanja sredstev v mestni proračun. Vodja ljubljanske SDS Peter Sušnik je na tiskovni konferenci v zvezi s tem izrazil zadovoljstvo, če se zasebni sektor z donacijami odzove na potrebe javnega. "Izsiljevanja investitor-
Vodja ljubljanske SDS Janez Sušnik
jev pa v demokratičnih družbah ne sme biti. S tako politiko bi moral župan takoj nehati, preveriti pa bi jo moralo računsko sodišče." Pri vsem pa Jankovič in njegova družina mestu nista da-
SLOVENIJA
IgorŠoltes
kovih besedah generalni direktor madžarskega podjetja Csaba Toth moral podpisati izjavo o donaciji dveh milijonov evrov za športne in kulturne aktivnosti v Ljubljani. "Drugi primer je denimo Gratel," navaja Sušnik, "pogodba z njim je bila zelo čudna - nihče v mestnem svetu je ni nikoli videl, tudi v javnosti je dokaj dobro varovana skrivnost." Župan je kmalu po nastopu mandata njihove gradbene stroje ustavil. Ko so sedli za pogajalsko mizo in je Jankoviču uspelo pridobiti 500 tisoč evrov donacije, pa je bila, tako Sušnik, zadeva urejena.
Najočitnejši primer napačnega pojmovanja donacije je po Sušni-kovem mnenju primer Šumija. "Šumiju je bil odmerjen komunalni prispevek (ta je pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja, op. p.), a ker je župan sklepal, da bi jo Šumi na ta način pre-poceni odnesel, je šel znova na pogajanja, na koncu pa objavil, da bo investitor dal donacijo za ljubljanski grad." Seveda bi že na podlagi plačanega komunalnega prispevka Šumi moral dobiti vsa potrebna dovoljenja, vendar se je stvar zapletla. Kasneje pa je investitor očitno ugotovil, da si želi dobrih odnosov z županom, in privolil v igro danacij, je prepričan mestni svetnik SDS.
Sušnik navaja še en primer, in sicer donacijo Jožeta Anderliča, ki naj bi mestu podaril 300 tisoč evrov, pri čemer je jasno, da gre v ozadju za »boljšo« obravnavo
njegovega projekta Kolizej. "Najočitneje pa je po Sušnikovih besedah župan svoj princip donacij razložil 21. avgusta ob odprtju nekega trgovskega centra, ko je dejal, da bi trgovsko podjetje Spar lahko gradilo tudi v Šiški, vendar pa bi bilo treba kaj darovati. Tudi pri projektu Tobačna, kjer se pripravlja urbanistična dokumentacija, je bilo po mojih informacijah Imosu precej jasno namignjeno, da se od podjetja pred nadaljnjimi pogovori pričakuje donacija," dodaja Sušnik.
Podobno zatrjuje tudi predsednik komisije za preprečevanje korupcije Drago Kos. "Tisti trenutek, ko je podjetjem dano vedeti, da ne bo pogodbe brez donacije, ali ko se zahteva donacija zaradi sklenjene pogodbe, gre za kaznivo dejanje korupcije," pravi Kos in dodaja, da je problem v tem, da za zdaj v zvezi s konkretnim primerom niso dobili še nobene prijave. "Nihče ne želi tega potrditi oziroma izjaviti, da je bila donacija postavljena kot pogoj," pravi predsednik ko-
misije. Če so trditve mestnih svetnikov iz vrst SDS resnične in če bo tudi katero od podjetij pripravljeno to javno priznati, utegne imeti ljubljanski župan težave. Res je sicer, da verjetno ni veliko podjetij, ki bi si želela z županom imeti slabe odnose, zato bo takšna dejanja tudi računskemu sodišču težko dokazati. Na drugi strani pa je kljub vsemu težko verjeti, da je Zoran Jankovič tako naiven, da bi svoj ugled razprodajal na tak način. BI
Tisti trenutek, ko je podjetjem dano vedeti, da ne bo pogodbe brez donacije, ali ko se zahteva donacija zaradi sklenjene pogodbe, gre za kaznivo dejanje.
"Donacija je prostovoljna in ne more biti predmet še enega posla ali pogodbe, ki obravnava čisto drug posel. Pogodbo o donaciji lahko podpišeš le v primeru, če ima podjetje interes darovati," pravi ljubljanski mestni svetnik.
Korupcija? Ker so se v SDS zavzeli, da bi te stvari obravnavalo tudi računsko sodišče, smo predsednika sodišča Igorja Šoltesa vprašali za stališče o obravnavani problematiki. Dejal je, da o konkretnem primeru sicer ne more govoriti, saj stališča o poslovanju posameznih občin - tudi ljubljanske - obravnavajo prek revizijskih poročil. Vendarle pa je dodal, da donacije ne smejo biti zahteve za protiuslugo. "To ni namen donacij in ne sme predstavljati konkurenčne prednosti, ker potem to ni več donacija," pravi Šoltes in navaja tudi primer tako imenovane kvazidonacije oziroma sponzoriranja. "Podjetje je denimo dalo določena sredstva zavodu, hkrati je pa v pogodbi o sponzoriranju zahtevalo, da zavod kot naročnik 80 odstotkov svojih storitev naroča pri tem podjetju. To je seveda nedopustno," meni predsednik računskega sodišča, vendar še enkrat poudarja, da se omenjeni primer ne nanaša na konkretno vprašanje in okoliščine.
Gratel naj bi bil MOL daroval pol milijona evrov.
Potem ko se je pravni zastopnik romske družine Strojan Aleksander Čeferin pred časom sešel s predsednikom urada za narodnosti Stankom Baluhom, s katerim sta govorila o mogočih lokacijah za naselitev Strojanovih, je minuli teden, kot kaže, vendarle prišlo do konkretnejših predlogov. Minister za okolje in prostor Janez Podobnik je namreč ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviču predlagal novo lokacijo za naselitev romske družine Strojan. Minister je predlagal zemljišče na Gmajnicah na Viču, ki je v lasti države, z njim pa upravlja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Iz ljubljanske mestne občine so v zvezi s tem sporočili, da se bodo glede zemljišča posvetovali s tamkajšnjimi občani in preverili možnost spremembe namembnosti zemljišča. V MOL ugotavljajo, da se v devetih mesecih bivanja Strojanovih v Ljubljani ni zgodil noben incident, otroci so v preteklem šolskem letu šolo in vrtec obiskovali brez težav. Župan je z lokacijo že seznanil predsednika četrtne skupnosti Ljubljana Vič Danila Šariča in ta večjih pomislekov glede naselitve romske družine na Gmajnice ni imel. Kljub temu na ministrstvu za okolje in prostor zagotavljajo, da bodo v zvezi z omenjeno problematiko vse vpletene strani pravočasno seznanili z rešitvami.
Demokracija • 36/xii ■ 6. september 2007
ZAMEJSTVO IN IZSELJENSTVO
Večni razsodniki
Mitja Volčanšek; foto: Bor Slana, arhiv Demokracije
Minuli teden je bila napoved, naj bi se desnosredinski župani Trsta, Gorice in Čedada neformalno pogovorili o tem, ali naj podprejo uresničevanje zaščitnega zakona za slovensko manjšino na ozemlju svojih občin, nadvse zaskrbljiva.
župan za lepo kuliso ne ponuja prav veliko vsebine, saj »se rad širokousti z odličnimi odnosi z Ljubljano, s Sežano in morda celo z Zagrebom, vendar pa se avtohtonim Slovencem, ki na Tržaškem živijo že vsaj štirinajst stoletij, ne sme priznati nobene pravice do izražanja v materinem jeziku!«
Skrbijo jih (le) finance? Kot
rečeno so župani Roberto Dipi-azza, pobudnik srečanja Ettore Romoli (Gorica) in Attilio Vuga (Čedad) sprejeli odločitev, da bodo vendarle »blagovolili« izvajati zakon, četudi imajo o njem precej pomislekov.
Tako bi bilo za Romolija treba zakon izvajati postopno, da ne bi ustvarjali trenj med večino in manjšino. Dipiazzo, ki zagovarja zakon, ki ne bo »v škodo italijanskemu večinskemu prebivalstvu«, pa skrbi v prvi vrsti finančni vidik. Novo množično zaposlovanje občinskih uradnikov z zna-
Sestanek treh županov v Gorici je simptomatična ostalina Slovencem nenaklonjenih časov. njem slovenščine je fantazma, s
katero je pomahal novinarjem. Zato bi se morali po njegovo tako država kot dežela obvezati, da bosta k izvajanju zakona prispevali svoje. Nazadnje je Vuga, ki ima, če sodimo po priimku, več kot očitne slovenske korenine, dejal, da Čedad preprosto ni slovensko mesto, čeprav v njem deluje vrsta slovenskih ustanov in časopisov.
Med drugim je Dipiazza govoril o izvajanju pravic Slovencev v središču Trsta, ki bi »pomenilo, da hoče manjšina prevladati nad večino«, in izrazil bojazen, da bi se v Trstu postopno razvil nekakšen babilon jezikov. Župan je na vprašanje, kdaj bo mestna uprava začela izdajati dvojezične osebne izkaznice, krivdo za zamudo zvalil na birokrate v Rimu, češ da niso še poskrbeli za posebne slovenske črke. Prav hecno, če vemo, da je zdaj že nekdanji goriški
Pravzaprav tudi pozitivni izid omenjenih pogovorov, ki so potekali prejšnjo sredo v Gorici, nosi v sebi izhodiščno napako. O tem, v kolikšnem obsegu in v katerih občinah naj se vsaj za italijanske nacionalistične »zloglasni« zakon št. 38 uresničuje, seveda ne morejo samovoljno odločati župani, ki jih skrbi predvsem finančna plat ukrepov.
Šestletna zamuda O mučni
poti, ki je od sprejetja zakona leta 2001 vodila prek preštevil-nih obstrukcij paritetnega odbora oziroma same rimske vlade in letos pripeljala do končnega sprejetja seznama 32 občin, kjer se bo zakon izvajal (zadnji, le formalni korak je podpis predsednika italijanske republike Napolitana), smo v naši reviji
32
že pisali. Seveda so bili vseskozi glavni nasprotniki prav v jedrih večjih mest, ker naj bi tu vidna slovenščina (dvojezični napisi, uradi ipd.) domnevno najmočneje razburjala večinsko prebivalstvo in po nepotrebnem zbujala sovražno čutenje. Zanimivo je, da s podobno »skrbjo« za mirno sožitje med narodi utemeljuje svoja stališča nestrpni koroški deželni glavar Jorg Haider.
Država veliko prihranila Na
smešnost takega postavljanja nad zakone je v sporočilu za javnost opozoril predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) za Tržaško pokrajino Igor Gabrovec. Na pomisleke, s katerimi je tržaški župan Dipiazza pred srečanjem županov strašil v medijih (pred njim je na po nje-
DEMOKRACIJA ■ 36
govo nesprejemljivo vključitev Trsta na seznam dvojezičnih občin opozoril predstavnik neofašistično obarvanega Nacionalnega zavezništva Roberto Menia), je odgovoril precej tehtno. Za rabo slovenščine v javni upravi, kot jo določa zakon, bi morale oblasti nameniti slabih šest milijonov evrov na leto. Ker zakon ni bil udejanjen že leta 2001, Gabrovec ugotavlja, »da je država doslej res veliko prihranila«. Po njegovo
Tržaški župan Roberto Dipiazza
■ 6. september 2007
ZAMEJSTVO IN IZSELJENSTVO
Igor Gabrovec, SKGZ
župan Vittorio Brancati izkaznice s strešicami na pravih mestih uvedel že pred časom. Romoli je izrazil tudi stališče, da bi morali s seznama dvojezičnih četrti v Gorici spustiti določena predmestja, nikakor pa ne četrti Sveta Gora - Placuta, ki jo je na seznam uvrstil paritetni odbor.
Hinavščina županov v stranki
Slovenska skupnost opozarjajo, da stališče župana Romolija, naj se zaščitni zakon izvaja samo v nekaterih predelih Gorice, slovensko prebivalstvo mesta spravlja v geto. Ne nazadnje bi bil tak ukrep v nasprotju z realnostjo, saj so Slovenci zgodovinsko in družbeno navzoči prav v vseh mestnih predelih Gorice. To dokazujejo tudi občinske volitve, saj so bili slovenski predstavniki izvoljeni v vse t. i. rajonske svete. Z realnostjo pa je po njihovo skregan tudi strah pred navlado manjšine.
Za podrobnejša mnenja smo poskušali priklicati pregovorno zgovornega Dipiazzo, vendar kljub obljubam iz njegove pisarne ni našel časa, da bi nam odgovarjal na vprašanja o tem, kakšno
RADIO
U NI VOX
107.5 MHz
e-mail: info@unívox.si
Predsednik SSO Drago Štoka (levo)
grožnjo naj bi predstavljala slovenska manjšina.
Za stališče smo vprašali Draga Štoko, predsednika Sveta slovenskih organizacij (SSO), ene od obeh krovnih organizacij zamejcev v Italiji (druga je SKGZ). Ob nujnosti uveljavitve zaščitnega zakona opozarja na veljavne mednarodne pogodbe (londonski sporazum, osimski sporazumi), ki Italijo obvezujejo k zaščiti slovenske manjšine. »Zakon morajo spoštovati vsi, od navadnega državljana do predsednika republike,« je jasen Štoka, ki opozarja na širok manevrski prostor županov pri izvajanju tega zakona. Navzočnost slovenske manjšine so občinski sveti ugotovili v vseh treh omenjenih občinah, pristavi Štoka, ki v sestanku Dipiazze, Romolija in Vuge vidi značilno držo, ko sicer nobeden načelno ne nasprotuje zakonu, si pa zato izmišlja vrsto praktičnih pomislekov, v prvi vrsti v zvezi z denarjem. »Zame je to hinavščina,« predsednik SSO ocenjuje odnos treh desnosredinskih županov, saj po njegovo delajo s figo v žepu; po eni strani obiskujejo slovenske vasi, spregovorijo nekaj slovenskih besed, v svojih občinah pa ne naredijo ničesar za uveljavitev slovenščine. Kot priznava Štoka, bi župani utegnili vzeti za svojega poziv Roberta Menie in se odkrito zoperstaviti zakonu, pa tega vendarle niso storili. »Glede dvojezičnih osebnih izkaznic se Dipiazza ne more izgovarjati na Rim,« je kategoričen Štoka, kije prepričan, da bodo morali Slovenci sami pritisniti nanj. »Naši župani se morajo zavedati, da slovenska narodna skupnost živi v jedru mesta ... vse naše organizacije imajo sedeže v mestu,« dodaja. 18
Tedenski utrip
ČERNIGOJEVA RAZSTAVA V NEMČIJI Osmega septembra se bodo v nemškem Hilde-sheimu na Spodnjem Saškem poklonili enemu najpomembnejših umetnikov slovenske avantgarde Avgustu Černigo-ju kot predstavniku tržaške slovenske konstruktivistične skupine in evropske likovne avantgarde. Ta dan bodo namreč v dvorani tamkajšnje katoliške gimnazije Marienschule slovesno odprli razstavo njegovih del. Osrednji govorec bo direktor muzeja Bauhaus iz VVeimarja Michael Siebenbrodt, navzoči pa bodo tudi dekan škofije Hildesheim, italijanski generalni konzul iz Hannovra in slovenska veleposlanica v Berlinu Dragolju-ba Bencina. Černigojev sin Teodorje v bližnjem Baddeckenstedtu pred kratkim odprl zasebno galerijo z deli iz očetovega opusa.
ŠOLA V ŠPETRU SE ŠIRI Italijansko šolsko ministrstvo je končno privolilo v ustanovitev dvojezične nižje srednje šole v Špetru Slovenov v Benečiji. V tem kraju že zdaj delujeta dvojezični vrtec in osnovna šola. Slednja v Italiji zajema prvih pet razredov obveznega šolanja, nižja srednja šola pa naslednje tri razrede oziroma v grobem ustreza zadnji triadi slovenske devetletke. Ministrstvo je svojo privolitev posredovalo deželnemu šolskemu ravnatelju Furlanije - Julijske krajine Panetti, ki jo mora še sam podpisati, vendar gre pri tem za formalnost. Deželne oblasti so na pobudo staršev otrok predlog pred časom že podprle, prav tako pristojna komisija deželnega zbora FJK in paritetni odbor. Zanimivo pri tem je, daje ustanovitvi nasprotovalo občinsko vodstvo. Dežela bo tudi priskrbela potrebna finančna sredstva za dvojezično šolo. Šolski center v Špetru uspešno deluje že dvajset let.
Priznanje vlogi slovenske skupnosti v Benečiji
, tel.: 03/897 50 05


RADIO VELENJE
Demokracija • 36/xii ■ 6. september 2007
33
TUJINA
§
Korejsko premikanje ločnic
Ana Mullner, foto: Reuters
Severna Koreja s svojim ekscentričnim voditeljem Kim Jong llom kaže čedalje več pripravljenosti za opuščanje svojega spornega jedrskega programa. Dokaz za to je predvsem okrepljeno sodelovanje z mednarodno skupnostjo.
Dve prestolnici korejskega polotoka, ki pričata o čedalje večji razdvojenosti obeh držav.
Na Korejskem polotoku v zadnjih mesecih prihaja do številnih premikov v politiki obeh držav. Severna Koreja, najbolj izolirana država na svetu, se začenja počasi odpirati in kaže čedalje več pripravljenosti za sodelovanje z mednarodno skupnostjo. Pri tem pa slednja lahko le ugiba, kje so vzroki za to nenadno spremembo politike. Ali gre za trenutek dobre volje samosvojega predsednika Kim Jong Ila ali pa je ta zaradi čedalje večje revščine v državi primoran spremeniti svoj odnos do zunanjega sveta? Hkrati v Južni Koreji ne skrivajo želja po čim večjem sodelovanju s svojimi obuboža-
nimi severnimi sosedi. Državi na razdeljenem polotoku sklepata čedalje več poslov, te pa v večini primerov financira Južna Koreja.
Odpiranje države Ko je Severna Koreja oktobra lani izvedla testiranje svojih jedrskih zmogljivosti pred očmi vsega sveta, se je zdelo, da je dokončno zapečatila svojo usodo kot najbolj samosvoja in nepredvidljiva država na svetu. A le slabo leto zatem diktatorski režim s sedežem v Pjongjangu čedalje bolj poudarja svojo pripravljenost na vnovično vključitev v mednarodno skupnost. Pri tem se očitno zaveda tudi cene, ki jo mora pla-
Ali Kim Jong II spreminja politiko?
čati: takojšnja in trajna opustitev jedrskega programa. Brez slednjega verjetno Severna Koreja ne bi nikoli vzbujala tolikšnega zanimanja zunaj svojih močno zastraženih meja. Mednarodna skupnost z ZDA na čelu je proti severnokorejskemu jedrskemu programu
sprožila ofenzivo predvsem takrat, ko se je začela zavedati, da lahko Pjöngjang vsak trenutek proda svoje jedrske zmogljivosti drugim državam (npr. Iranu) ali terorističnim skupinam.
ZDA imajo v zadnjem času na Korejskem polotoku še večje interese kot doslej. Medtem ko je oba mandata predsednika Geor-gea W. Busha zaznamoval polom z imenom Irak, bi bila rešitev severnokorejske krize ena najsvetlejših točk v zunanjepolitični zapuščini aktualne ameriške administracije. Bela hiša sicer še vedno ne skriva svojega prezira do ekscentričnega Kim Jong IIa, ki namesto da bi
34
Demokracija ■ 36/xn • 6. september 2007
se bojeval proti revščini v svoji državi, raje namenja milijone za svoje čudaške hobije. A ZDA so v znak dobre volje vseeno naredile prvo potezo pri stabilizaciji odnosov med državama. Washington je poskrbel, da so na bančnih računih v Macau odmrznili 25 milijonov dolarjev severnokorejskega denarja, ki je bil večinoma pridobljen iz ilegalnih poslov. V zameno je »ljubljeni vodja« Kim Jong II obljubil zaprtje jedrskega reaktorja v Yongbyonu, kar pa še zdaleč ne predstavlja vseh jedrskih zmogljivosti v državi.
Skriti interesi? Že dolga leta na
vsako potezo, ki jo napravi režim v Pjongjangu, druge države gledajo z nezaupanjem. Severna Koreja se je le redkokdaj pokazala kot verodostojen in zanesljiv pogajalec in v večini primerov je brez večjih zadržkov prelomila svojo besedo. Zato tudi ob aktualnem dogajanju marsikdo dvomi o njeni pripravljenosti, da opusti svoj jedrski program, razen če za to nima res tehtnih razlogov. Pri tem se že širijo špekulacije, da je stanje v državi na najnižji točki v zadnjih desetletjih, zato naj bi bil samosvoj politični vrh pripravljen požreti svoj ponos in sodelovati z zunanjim svetom. 22-milijonska Severna Koreja spada med najrevnejše države na svetu, in to zaradi svojih politikov, ki jim je uspelo državo s precej ugodnimi življenjskimi razmerami spraviti na kolena v zameno za njihove vojaške in jedrske ambicije. Pri aktualnih dogodkih naj bi šlo po ugibanju političnih analitikov predvsem za nujni klic bankrotiranega režima, ki mu je zmanjkalo denarja celo za njegove »temeljne« cilje, kot sta vojska
TUJINA
Washington ne skriva svojih interesov na Korejskem polotoku.
svojih tradicionalnih stališč, še vedno glavno vlogo pri reševanju severnokorejske krize. Obramba severnokorejskih interesov Kitajski ni prinesla prav nič koristi, temveč je samo še bolj očrnila njen ugled na Zahodu. Tako je na pleča Južne Koreje padel večji del odgovornosti glede prihodnjih političnih potez na polotoku. Pri tem pa se mora soočati z izsiljevanjem samovoljnega despota s severa. Kim Jong II za vsako potezo, ki bi lahko prinesla okrepitev sodelovanja med državama,
darsko stabilnost Severne Koreje. Nestabilnost severnokorejskega režima, ki še vedno lahko vsak trenutek doživi kolaps, bi namreč pomenila katastrofo za Južno Korejo, saj bi morala poskrbeti za večino obubožanih prebivalcev severno od svoje meje. A čeprav je zbliževanje držav na Korejskem polotoku ena glavnih ambicij južnokorejskih politikov, pa so prebivalci Južne Koreje glede tega precej bolj skeptični. Če je bila želja po združitvi polotoka še pred desetimi leti njihova velika
Politiko Severne Koreje bi lahko spremenila le večja obubožanost države.
in orožje. Severna Koreja se kljub vsemu zaveda, da najzanesljivejša pomoč vselej prihaja s strani njenih južnih sosedov ...
Zbliževanje s sosedi Da se uradni Pjöngjang vsakokrat, ko potrebuje (denarno) pomoč, obrne na svoje sosede v Seulu, dokazuje predvsem nedavno dogajanje na Korejskem polotoku. Potem ko so Severno Korejo letos poleti prizadele hude poplave, je režim v Pjongjangu brez kakršnih koli pogajanj privolil v vnovični vrh dveh Korej. Naj spomnimo: prvo srečanje voditeljev obeh držav na polotoku je bilo leta 2000 in Južna Koreja si je vseskozi prizadevala za ponovitev tega zgodovinskega dogodka, kar pa je Severna Koreja vstrajno zavračala. V skupni vrh je privolila šele po letošnjih ujmah, kar je najboljši dokaz za to, kako Pjöngjang izkorišča svoje južne sosede za svoje interese. Vrh obeh Korej bi moral potekati pretekli teden, a je bil prestavljen na oktober.
Južna Koreja ima tako skupaj s Kitajsko, ki je bila dolga leta glavna zaveznica Severne Koreje, zadnje čase pa se hitro odmika od
izsiljuje velike količine denarja. Južna Koreja je morala na primer za železniško povezavo, ki jo nujno potrebuje za trgovanje s Kitajsko in ki poteka prek Severne Koreje, svoji severni sosedi obljubiti za več kot 80 milijonov dolarjev surovin na leto. In čeprav je Pjöngjang še lani odkrito grozil Seulu s svojim jedrskim orožjem, še vedno ne izpusti nobene priložnosti, ki bi elitnemu političnemu vrhu prinesla nova finančna sredstva.
Polotok nasprotij Izsiljevanje
se Severni Koreji skoraj vedno posreči tudi zaradi tega, ker Južna Koreja ne okleva pri pomoči svoji revni sosedi. Modra hiša v Seulu (kakor imenujejo južnoko-rejsko predsedniško palačo) se prav tako zaveda, da je treba nujno obdržati politično in gospo-
želja, se sedaj večina boji, da bi ta korak ogrozil njihovo (čedalje bolj) stabilno demokracijo.
S počasnim reševanjem korejskega vprašanja pa se čedalje bolj poglablja prepad med obema državama na Korejskem polotoku. Medtem ko je Severna Koreja ena najrevnejših držav na svetu, saj je več kot očitno obtičala v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, se Južna Koreja počasi uvršča med najbolj razvite države na svetu. Že sedaj je 12. gospodarsko najrazvitejša država na svetu in trendi kažejo, da bo svoj izhodiščni položaj še izboljševala. Zato ne preseneča, da večina prebivalcev Južne Koreje zagovarja status quo oz. razdeljenost polotoka tudi v prihodnje. Čeprav gre za isti narod, ki je bil razdeljen v petdesetih letih prejšnjega stoletja, je med obema državama vse manj skupnih točk in vse več razlik. In glede na avtoritarni režim v Severni Koreji bo tako ostalo tudi v prihodnje. 03
35
Zgodovinsko srečanje voditeljev obeh držav leta 2000
Demokracija ■ 36/xii • 6. september 2007
Sredi polotoka poteka najbolj zastražena meja na svetu.
GLOBUS
Obnova Karlovega mostu
V češkem glavnem mestu bodo začeli z deli na eni tamkajšnjih glavnih srednjeveških znamenitosti, 650 let starem Karlovem mostu. V prvi fazi obnove kamnitega zidu, ki ga krasijo baročni kipi, se bodo delavci osredinili na konstrukcijo mostu pod rečno gladino. Obnova naj bi potekala do junija 2010 in je ocenjena na 8,1 milijona evrov. Druga faza, ki naj bi jo po načrtih končali leta 2020, predvideva zunanje popravke, cena pa še ni znana. Lokalni oblastniki so se odločili, da most, ki je ena glavnih praških turističnih atrakcij, ostane odprt za javnost, med obnovo pa bodo potekale tudi arheološke raziskave.
Požari Grško državno tožilstvo je sprožilo preiskavo, s katero namerava ugotavljati, ali bi lahko dejanja požigalcev, ki naj bi bih v državi zanetili več požarov, uvrstili med teroristična dejanja. Obravnavanje požiga kot potencialnega terorističnega dejanja bi preiskovalcem dalo večja pooblastila pri aretacijah in zasliševanjih osumljenih. Večje število požarov v Grčiji je namreč zahtevalo več deset življenj, mnogo ljudi pa je bilo ranjenih. Oblasti sumijo, da
je bilo vsaj nekaj požarov podtaknjenih, zato so že napovedali, da bo država storila vse, da bi prijela odgovorne in jih kaznovala. Grška vlada je v ta namen razpisala tudi nagrado v višini milijon evrov za informacije, ki bi pripeljale do odgovornih za požare. S požari pa se niso ukvarjali samo v Grčiji, ampak tudi v Italiji in Bolgariji, kjer je tudi umrlo nekaj ljudi, uničenih pa je bilo več sto hektarjev gozdov in polj. Zgorelo je tudi nekaj hiš v nekaterih vaseh. Italijanske oblasti menijo, daje bila večina požarov, ki so v zadnjih tednih izbruhnili v Italiji, podtaknjena.
Korak naprej Ruske oblasti so v
zvezi z odmevnim umorom ruske novinarke Ane Politkovske
Čečeniji. Poleg tega je napisala vrsto knjig, kritičnih do Putinove vladavine. Umor Politkovske je odmeval tudi v tujini, mednarodna skupnost pa je začela opozarjati na nevarnosti, s katerimi se med svojim delom soočajo ruski novinarji. Po podatkih Mednarodne zveze novinarjev je bilo od leta 1993 zaradi dela ubitih več kot 80 ruskih novinarjev.
Vodilna Senatorka iz New Yor~ ka Hillary Clinton je kot prva demokratska predsedniška kandidatka dobila podporo večjega sindikata za volitve leta 2008. Podporo Clintonovi je izrazilo vodstvo transportnega sindikata (UTU) s sedežem v Clevelandu, ki ima 125.000 članov. Dejstvo, da je med prvimi dobila podporo
aretirale deset oseb. Ob tem je ruski tožilec dejal, da so na tožilstvu zelo napredovali pri preiskavi umora novinarke. Napovedal je, da bodo v bližnji prihodnosti
aretirani obtoženi tega resnega zločina. Raziskovalna novinarka je bila brutalno umorjena 7. oktobra lani na stopnišču svojega bloka v središču Moskve. Novinarka neodvisnega tednika Nova Gazeta je bila ena redkih v Rusiji, ki je preiskovala vojne zločine v
TUJI TISK
Daily Telegraph
Kriza vere
¡Eritgraptuoi
Pri prebiranju pisem in dnevnikov Matere Tereze se je oblikovala slika njenega življenja, ki je precej drugačna kot uradna. Kot so sporočili iz Rima, bodo morali njeno biografijo znova napisati in pri tem upoštevati nova odkri-
36
tja. Mati Tereza iz Kalkute je leta 1958 zapisala: »Moj nasmeh je velika maska, ki skriva ogromno bolečine.« Redovnica se je ves čas smehljala in vsi so po njenih besedah mislili, da »me vera, upanje in ljubezen napolnjujejo ter da moje srce napolnjuje božja bližina in Njegova volja. Če bi le vedeli...!« V nekem drugem pismu Mati Tereza piše: »Tisti, ki so vrženi v pekel, so obsojeni na večno trpljenje samo zato, ker so se odločili izgubiti Boga. V svoji duši čutim pekočo bolečino te izgube, zdi se mi, da me Bog ne potrebuje, da Bog ni Bog in da v resnici ne obstaja.« Rimski dnevnik II Messaggiero piše: »Mati Tereza je bila ženska, ki je eno leto imela videnja, naslednjih 50 let pa je dvomila - skoraj do smrti.«
The Guardian
Tajna zgodovina
Pisatelj in zgodovinar iz Bombaya Amareš Misra v knjigi Vojna civilizacij: Indija, 1857 zatrjuje, da je takratna vstaja Sipajev v Indiji proti Britancem povzročila genocid nepredstavljivih razsežnosti. V desetih letih so Britanci pobili sko-
raj deset milijonov ljudi, upornikov, ki so si drznili nasprotovati njihovi nadvladi. Zgodovinarji sicer govorijo o smrti 100.000 indijskih vojakov, nihče pa ne šteje ubitih civilistov, ki so jih pobili Britanci v obupnih poskusih, da bi vzpostavili red »Z vidika Britancev je bil ta genocid neizogiben, menili so, da je edini način, da zmagajo, če pobijejo vse prebivalce mest in vasi, ki so proti njim. Razsežnosti pobojev so hranili v tajnosti,« pravi Amareš Misra, ki je za določitev števila ubitih uporabil tri vire: dva sta zapisa islamskih mudžahedinov ali indijskih vojakov asketov, ki so hoteli izgnati Britance iz dežele, tretji vir pa so britanski podatki o delovni sili, ki kažejo, da se je število delavcev v mnogih indijskih pokrajinah močno zmanjšalo.
Demokracija • 36/xii • 6. september 2007
GLOBUS
večjega sindikata, potrjuje vodil-1 ni položaj Clintonove, ki velja za institucionalno kandidatko med demokrati in vse bolj dobiva • pridih neizogibnosti. Sindikalna podpora je pomembna, vendar bolj na zunaj kot dejansko. Podporo izraža vodstvo sindikata, članstvo pa se lahko na volitvah spet odloči po svoje.
Imena otokov Indonezija, največji arhipelag na svetu, se je odločila, da bo poimenovala skoraj
5.000 svojih otokov, ki so bili brez imena, da bi dobila boljši položaj v ozemeljskih sporih s sosednjimi državami. Indonezijo sestavlja več kot 17.000 otokov, od katerih jih je naseljenih 11.000. Vlada v Džakarti je zaradi suverenosti nad nekaterimi otoki že dlje časa
v sporu s sosedi, med drugim z Malezijo, s Singapurjem, Filipini in z Vietnamom.
Preobilni Delež preobilnih Američanov se je v zadnjem letu dni povečal kar v 31 zveznih državah, v nobeni pa ni nazadoval. Na vrhu je že tretje leto zapored država Mississippi, kjer je predebelih 30,6 odstotka vseh odraslih. Suhi ljudje pa še naprej prevladujejo v Coloradu, kjer delež odraslih s preveliko telesno težo znaša 17,6 odstotka. Sicer pa je prevelika telesna teža kriva za številne bolezni, med njimi diabetes, srčna obolenja in nekatere vrste raka. Položaj glede debelosti in fizične nedejavnosti je najslabši na jugu ZDA, kjer zaradi razdalj brez avtomobila ni mogoče preživeti. Na jugu ZDA imajo težave s preveliko telesno težo tudi otroci od 10. do 17. leta starosti, tam pa je tudi največ primerov diabetesa. V ZDA je skupaj kar 25 milijonov otrok s preveliko telesno težo. Največ
preobilnih otrok ima prestolnica Washington, in sicer 22,8 odstotka, najmanj pa država Utah, kjer ta delež znaša 8,5 odstotka.
Zasegli kaviar Ruska policija je v več trgovinah v Moskvi zasegla skoraj dve toni črnega kaviarja, vrednega okoli 1,5 milijona evrov. Policija je izvedla obsežne racije v prestolnici zaradi suma nezakonite prodaje te dobrote.
V racijah je sodelovalo okoli 137 policistov, preiskali pa so več poslovalnic dveh največjih verig supermarketov v Moskvi. Zasegli so 1.833 kilogramov črnega kaviarja, med drugim 466 kilogramov visoko kakovostnega in zelo dragega vrste Sevruga. To vrsto kaviarja pridobijo iz jesetrov, ki živijo v Kaspijskem morju in katerim po mnenju strokovnjakov grozi izumrtje.
Za prvi komercialni let Airbusovega potniškega velikana A 380, ki bo 25. oktobra poletel iz Singapuija v Sydneyj, vlada veliko zanimanje. Spletna dražbena družba Ebay je v okviru dobrodelne dražbe začela sprejemati ponudbe za vozovnice na tem letu; najvišja ponudba je bila 8.159 dolarjev za sedež v poslovnem razreda Neki drugi ponudnik je za sedež v ekonomskem razredu ponudil 5.000 dolarjev. Singapurska letalska družba se je odločila večino sedežev, vseh je 471, na prvem letu (letalo se bo v Singapur vrnilo 26. oktobra) postopno prodati prek dražbe na spletu. Začetna ponudba za sedež v ekonomskem razredu je bila 3,80 dolarja, za sedež v poslovnem razredu 38 dolarjev in za sedež v prestižnem razredu 380 dolarjev. Izkupiček dražbe bodo razdelili singapurski dobrodelni organizaciji, dvema otroškima bolnišnicama v Sydneyju in mednarodni organizaciji Zdravniki brez meja.
J..J.-L.J-U- JIILUII ■iiiiMiuijumjJuui^iiiiii n. .....U..11.1 .............-„mu l —» — .......I1*'
TUJI TISK
Tagesspiegel
Dopust in ločitve
Ht MGfMMCil
V Nemčiji se vsaka tretja vloga za razvezo zakona zgodi po poletnem dopustu. Za mnoge zakonske pare so v poletni dopust vključene tri sestavine: sonce, plaža in prepiri. Nikakor ne morejo najti skupnega jezika: ona bi lenarila, on bi se
spustil po reki navzdol. Oba sta se že zdavnaj odvadila preživeti ves dan skupaj, saj je po statistiki pri sedanjem tempu povsem običajno, da se zakonci pogovarjajo le po deset minut na dan. Tako jim na dopustu hitro zmanjka tem za pogovor, spet pridejo na dan stari, nerazrešeni konflikti. Nevarnost, da bo kateri od zakoncev po dopustu vložil tožbo za razvezo, preti predvsem starejšim parom, ker so se njihovi odnosi že sprevrgli v rutino. Mnogi že na začetku dopusta čutijo, da z njimi ni vse v redu, in se preventivno obrnejo na družinskega terapevta. Pri tem terapevti poudarjajo, da imajo mnogi prevelika pričakovanja, kar zadeva dopust, in da ni nujno, da med dopustom zakonca počneta vse skupaj.
International Herald Tribune
Državni nadzor
Izpraznjena stavba v središču Moskve, v kateri je nekoč deloval JUKOS, je mračni simbol dejstva, da so se pod Putinom ruske oblasti zmagovito vrnile v gospodarstvo. Napad na JUKOS leta 2003 je bil prvi primer napada Puti-
DeMOKRACUA ■ 36/Xn • 6. september 2007
nove administracije na zasebno podjetje, potem pa je ruska oblast samo še krepila nadzor nad viri energentov in zasnovala »varstvo nacionalnih interesov« na področju letalstva in poletov v vesolje, začela upravljati s tovarnami avtomobilov in začela s pet milijard dolarjev vrednim projektom za razvoj nanotehnologije. Zdaj ko se v državi začenja predvolilna kampanja, se industrialci in bankirji sprašujejo, kako se bo ta državni prevzem odražal v poslih. Bojijo se namreč, da bo vplivno in nikomur podrejeno uradni-štvo nesposobno regulirati lastno dejavnost. Mnogi uradniki namreč mešajo svoje dolžnosti z osebnimi interesi, kar odpira pot korupciji.
37
INTERVJU
V enem letu smo naredili revolucionarne premike
Vida Kocjan, foto: Gregor Pohleven
/van Simič, dolgoletni davčni svetovalec, zdaj pa generalni direktor Davčne uprave Republike Slovenije (DURS), v svoji dolgoletni delovni praksi velja za enega najboljših poznavalcev tako davčne zakonodaje kot dela ustanove, ki jo vodi. Njegovo delo večina ocenjuje za zelo uspešno. Sam je za naš tednik povedal, kaj vse je prevzel z nastopom te funkcije, kaj se je dogajalo prej, kaj je spremenil, kaj se spreminja, izognil se ni niti medijsko razvpitemu primeru enega od inšpektorjev. Pogovor je zanimiv za vse, kijih zanimajo novosti na področju dohodnine in davka na dodano vrednost ter načrtovane informacijske, morebitne organizacijske in kadrovske spremembe.
Pred leti so nekateri strokovnjaki z davčnega področja dejali, da bi, če bi prevzeli vodenje DURS, morali glede na stanje predvsem v informacijskem sistemu imeti vsaj leto dni časa, da bi to uredili, pri tem pa ne bi delali nič drugega. Kakšno stanje ste prevzeli od svojega predhodnika?
Funkcijo vodenja sem prevzel od kolegice Zvezdane Geržina, ki je bila na tem mestu leto in pol, prej pa je upravo vodil Stojan Grilj, ki je, mislim, pustil precej negativen vtis pri davčnih zavezancih. To poznam, ker sem bil prej dolga leta davčni svetovalec, in vem, kako je bilo. Ko sem prišel, nisem naredil posebnega pregleda in nadzora, v kakšnem stanju smo, saj bi to bila izguba časa. Preprosto sem zavihal rokave. Vedel sem, kaj lahko naredimo, kaj lahko poenostavimo, in dejansko smo v enem letu naredili revolucionarne premike. Za nazaj me stvari niso zanimale. Tako smo v letu 2006 precej povečali izterjavo, izterjanih je bilo za 38 odstotkov več davkov kot leta 2005. Tudi z dohodnino, predizpolnjenimi obrazci in hitro izdajo dohodninskih odločb smo naredili nekaj popolnoma drugega, kot je bilo v praksi v preteklih letih. Poleg tega smo odpravili upravno takso v teh postopkih, in kar je najpomembnejše, spremenili odnos do davčnih zavezancev. Zanima me torej samo to, kaj lahko izboljšamo. Dobro vem, kako je bilo zavezancem do leta 2006. Bilo je veliko nepravilnih odločb, veliko zavezancev je propadlo, veliko je bilo uničenih družin in podobno.
Kako ravnate v postopkih, ki ste jih omenili, ko vračate denar?
Zavezanec vloži pritožbo na drugo stopnjo in ta potem odloči. Če druga stopnja odloči, da se zadeva vrne v vnovični postopek, pride zadeva znova k nam, kar pomeni, da jo mora inšpektor znova vzeti v roke. Ti vnovični postopki nam jemljejo čas, ker v tem času ne moremo obravnavati drugih zavezancev, ampak se ukvarjamo z nečim, kar je že bilo. Najhuje pa je, če pri teh postopkih po navodilih druge stopnje, upravnega ah pa vrhovnega sodišča, ugotoviš nižjo davčno obveznost, ker je inšpektor v preteklosti odmeril preveč davka. Gre torej za izgubo časa, pa še denar moraš vračati skupaj z zamudnimi obrestmi. Veliko teh postopkov je prav iz časa, ko je davčno upravo vodil Stojan Grilj.
Želite reči, daje njegova odgovornost v tem, da seje vtikal v postopke ali da ni poskrbel, da bi inšpektorji pravilno delali?
To ve le on. Jaz danes zahtevam, da je pregled zakonit, in to pravico kot generalni direktor imam. Zahtevam, da se zavezancem odmeri samo toliko davka, kot zahtevajo predpisi, in če je inšpektor v dvomu, odloči v korist zavezanca. To je sicer splošno pravno načelo, ki je zdaj tudi zapisano v zakonu o davčnem postopku.
Lahko navedete primer iz osebne prakse?
Recimo primer, v katerem sem sam zastopal zavezanca. Šlo je za pripojitev enega podjetja k drugemu. V tem primeru je davčni inšpektor odločil, da je prenos osnovnih sredstev obdavčen kot nov promet in da davčni zavezanec, ki se pripaja, izgubi vse davčne olajšave, ki jih je imel. Upravno sodišče RS je odločilo, da to ni nov promet, ampak gre za univerzalno pravno nasledstvo. Grilj se s tem ni strinjal in je takrat kot generalni direktor DURS vložil pritožbo na Vrhovno sodišče RS. Spor je trajal sedem let, DURS ga je na koncu izgubil in potem je bilo treba zavezancu vrniti nekaj več kot 120 milijonov tolarjev glavnice in obresti ter nekaj čez 120 milijonov tolarjev zamudnih obresti za čas, ko je čakal na rešitev spora.
In to je šlo iz proračuna?
Seveda. In nihče se za to ni razburjal, po dru-
DeMOKRACIJA • 36/XII ■ 6. september 2007
gi strani pa se nekdo razburja za nekaj evrov. Glede na to pravim, da je treba gledati, kje lahko nastane največja škoda, in temu primerno ukrepati. Naj vzamem samo omenjeni primer. Če ta zavezanec ne bi bil tako finančno močan in če ne bi mogel najeti posojila, s katerim je plačal 120 milijonov tolarjev davka in obresti, bi propadel. Najhuje pa je, da se s tem nihče ne bi obremenjeval. Zadnjič sta bila na primer pri meni kot generalnem direktorju DURS mož in žena, pri katerih je inšpektor pred leti zavzel stališče, da nista opravila izvoza, ko sta avtomobile izvozila v Bosno, čeprav sta mu pokazala izvozne carinske deklaracije. Odmeril jima je davek, dolg je v vseh teh letih s 13 milijonov narasel na 60 milijonov, onadva sta propadla in podjetje se je zaprlo. Da sta lahko preživela, sta najela posojilo pri banki, ker pa ga nista mogla vračati, jima bodo zdaj zaplenili še hišo. No, po vseh teh letih jima je zdaj le uspelo dokazati, da jima je bil davek nepravilno odmerjen. Toda to jima ne pomaga več prav veliko.
Leta 2000 so v javnost prišli seznami podjetij največjih državnih dolžnikov. Kako je zdaj s temi seznami?
Tisti seznami so bih, kot veste, seznami neizterjanih davkov pred letom 2000. Na njih je bilo tudi nekaj mojih takratnih strank, ki jim je davčna uprava napačno vodila postopek in so po končanih davčnih postopkih imeli davčno obveznost nič tolarjev oziroma precej manj, kot je bilo objavljeno. Lahko pa si predstavljamo, kako se počutiš, ko te objavijo kot enega največjih dolžnikov, davčni postopek in odmera pa sta napačna.
To pomeni, da so plačali...
Nekateri so plačah, pa so potem, če jim je uspelo, dobili denar nazaj z obrestmi, nekateri niso plačah, pa potem, če jim je uspelo, ni bilo plačila. Menim, da se je s takimi seznami občutljivo igrati, saj je bilo posebej v tistem času vedno zelo dvomljivo, kdo je bil davčni dolžnik. Takrat je bilo tako, da je lahko inšpektor prišel k nekomu, mu včasih kar tako naraču-nal davek, zavezanec pa je moral dokazovati nasprotno. Nekateri so, kot rečeno, zaradi tega propadli, drugi pa so najemali posojila, da so ►
39
INTERVJU
► lahko živeli naprej. To se je dejansko dogajalo in lahko potrdijo tudi zavezanci.
Ste kje zasledili, da je davčna uprava kateremu od večjih dolžnikov s tega seznama odpisala dolg?
Dolgovi se odpišejo skladno s predpisi.
V mislih sem imela izredne odpise?
Ne, da bi se odpisovalo na kakšni prijateljski bazi, tega ni. To se ne dela. Obstajajo pravila, normalno pa je, da dolg po desetih letih zastara.
Kako je z informacijskim sistemom? Vi ste računskemu sodišču naročili revizijo le-tega...
Ko sem prišel na DURS, sem se v prvih mesecih z zadevo podrobneje seznanil, sredi aprila pa sem odšel na računsko sodišče in rekel: Glejte, vsi vemo, da je ta informacijski sistem problematičen, torej želim, da ga pregledate in poveste, kaj je z njim narobe. Računsko sodišče je prišlo v času, ko smo ravno izdajali dohodninske odločbe za leto 2005. Pri tem
pa je treba povedati, da je za določen odstotek težav kriva tudi uvedba velikega števila sprememb dohodnine. Nemogoče je namreč v tako kratkem času spremeniti toliko računalniških programov, a kljub temu je nesporno, da računalniški sistem ne deluje najbolje oziroma tako, kot bi moral, saj so njegove korenine v koncu osemdesetih let prejšnjega tisočletja. Na drugi strani, če primerjamo dohodnino za leto 2005 in 2006, smo dohodninske odločbe za leto 2006 izdali brez večjih težav. Se je le poznalo, da so bile izdane leto pozneje, saj v tem času ni bilo sprememb zakonodaje in smo zadevo lahko speljali, res pa je tudi, da smo podatke zbirali na popolnoma drugačen način kot v preteklih letih. Zadeve so šle bolj elektronsko. Treba je povedati, da smo z istimi ljudmi in isto opremo naredili revolucionarne premike. Nesporno pa je, da nov informacijski sistem nujno potrebujemo. Načrtujemo, da bi sistem - razpis naj bi končno izšel v naslednjih tednih - uredili čim prej, tako da bi s 1. 1. 2009 že uvedli prvi del spremembe informacijskega sistema v davčni upravi, kajti 1.1. 2009 je datum, ko bodo morali vsi davčni zavezanci (pravne osebein samostojni podjetniki, op. p.) z DURS poslovati elektronsko, kar pomeni, da ne bo nobenih poročil več v papirni obliki. To torej pomeni, da mora DURS do takrat ta sistem imeti.
V revizijskem poročilu o delu DURS je mogoče prebrati, da podatke o dohodnini vodi zunanje podjetje. Se vam zdi to v redu?
40
To je pač stanje, kakršno je menda že 18 let. Ko sem prišel na DURS, sem se nagibal k temu, ampak to je zmeraj težko narediti, da bi morala davčna uprava ali pa država imeti svoje podjetje, v katerem bi imela zaposlene svoje ljudi, ki bi opravljali to delo, kajti nesporno je, da moraš te programerje plačati drugače, kot jih plačaš v državni upravi. Ker pa jih je v državni upravi nemogoče toliko plačati, bi bilo smiselno ustanoviti podjetje, katerega lastnik bi bila država, v njem pa bi opravljali tudi obračune dohodnine. Zdaj jih dela zunanji izvajalec, ker je pogodbo nemogoče kar tako odpovedati, saj gre za zelo velik projekt. Pri dohodnini gre za milijon do milijon sto tisoč zavezancev. Od tega smo odvisni. Ko pa bo uveden nov informacijski sistem, bomo zagotovo čim več zadev prenesli nase.
Pojdimo k vašemu domnevnemu odstopu. Kaj ste dejansko dejali?
Novinarju spletnega portala sem rekel, da se po vsem tem, kar se je dogajalo v letošnjem letu
z vsemi neutemeljenimi obtožbami, ko sem dobil informacije tudi od svojih kolegov s terena, da celo ljudje, ki so izobraženi, verjamejo časopisnim člankom in predstavitvam na televiziji, človek res vpraša, kaj je bilo vsega tega treba. Končno sem prišel na to funkcijo, da lahko nekaj spremenimo in naredimo, da se ne bi za zavezance dogajali tako hudi postopki, kot so se v preteklosti. In lahko rečem, da sem na neki način žrtvoval tudi svoj čas in zaslužek V svojem podjetju sem namreč zaslužil več kot tukaj pa tudi bolj svobodno jebilo. Kot generalni direktor davčne uprave si nenehno pod drobnogledom, nimaš svojega življenja, ne smeš nikamor iti, ker te vsak z nekom poveže. S komer koli se boš pogovarjal, bodo rekli: Aha, spet nekaj čudnega delata in spet se bo nekaj zgodilo. Tako sem novinarju pred tedni dejal, da sem razočaran nad takšnim razmišljanjem davčnih zavezancev, to je zavezancev, zaradi katerih sem prišel sem, in da dejansko razmišljam o tem, da bi se vrnil nazaj v podjetništvo, ker se mi zdi noro, da greš nekam zato, da bi zadevo nekomu olajšal, potem pa ta oseba o tebi tako grdo govori. Nikoli pa nisem rekel, da bom odstopil zaradi inšpektorja Perica ali Gaka. Zame je bilo veliko presenečenje, ko so potem skoraj vsi mediji poročali, da odstopam zaradi Perica in Gaka. V resnici ne vem, kje so novinarji dobili to informacijo.
Od vaše izjave je preteklo že nekaj časa. Še vedno razmišljate, da bi odstopili? Minister Bajuk vas je namreč javno podprl.
Demokracija • 3s/xn • 6. september 2007
IvanSimič
Minister Andrej Bajuk me je podprl in mislim, da brez njega, brez sekretarja Andreja Širclja in brez te podpore, ki jo imamo s strani ministrstva za finance in vlade, davčna uprava ne bi mogla delati tako, kot dela. Prepričan sem, da nikoli v zgodovini ni bilo tako dobrega sodelovanja med davčno upravo in ministrstvom za finance. Z ministrom delava dobro, svojo odločitev glede tistega, kar sem rekel novinarju, pa bom sporočil konec septembra.
Pa sva že pri primeru Peric. Zakaj je prišlo do tega primera in kaj je v njegovem ozadju?
Zadeva Peric je preprosta. Gre za davčnega inšpektorja, ki si zelo želi napredovati in je glede na to, da sva se poznala iz preteklosti in sva bila nekoč tudi kolega, upal, da bo z mojim prihodom na to mesto dobil višjo funkcijo. Pri meni je bil kar nekajkrat. Tudi kadar sva se srečala na kakšnem notranjem seminarju DURS, meje spraševal, kdaj mu bom dal kakšno funkcijo in kdaj bo napredoval. Jaz sem to na neki način odlagal iz preprostega razloga, ker ga nisem videl kot vodjo kakšnega davčnega urada ali svojega namestnika, kar je pričakoval. Ko je ugotovil, da se to ne bo zgodilo, se je obrnil proti meni. Konec leta 2006 sva se srečala na novoletni zabavi Davčnega urada Ljubljana. Imela sva precej neprijazen pogovor, v katerem mi je nenehno govoril, 'kdaj ga bom dal naprej', jaz pa sem mu odgovarjal, zakaj bi ga dal naprej jaz, če ga prej nihče ni dal. Potem sva nehala in je šel. Po mojem mnenju je potem čakal na prvo priložnost, da bo imel zavezanca, katerega pooblaščenci bodo iz podjetja Simič & partnerji. To je izkoristil in naredil to, kar je naredil. Še toliko bolj pa mu je zadeva šla na roko, ker se je pojavila oseba, ki se da vsaj navidezno povezati z vlado. Če pogledate zgodovino njegovih nastopov, lahko opazite, da si vedno izmisli nekaj novega. Najprej so bili neki domnevni astronomski zaslužki, potem je bila Pediatrična klinika, potem je nekaj časa govoril, da sem preprečil pregled v Pediatrični kliniki, pa spet, da v sklepu o razširitvi pregleda res ne piše nič o Pediatrični kliniki, in podobno. Ampak človek se bo moral odločiti, kaj bo govoril, imel pa bo priložnost, da bo vse to dokazal na sodišču. Moj odvetnik namreč pripravlja tožbo, tako da bova na sodišču razčistila, kdo je kaj rekel, predvsem pa, kdo je kaj naredil. Jaz nisem zahteval, da se pregled ustavi ali kar koli prepreči, zahteval sem samo, da se pregled dela strokovno in zakonito ne glede na to, za koga gre - za mojo ženo, mene ali kogar koli drugega. S tem namreč nimam nobenih težav; če nekdo ni plačal davka, ga pač mora plačati.
Kaj pa je z ovadbami, ki jih je vložil proti vam? Ste jih dobili?
Ne, še ničesar nisem dobil. Ovadbe, ki jih je vložil inšpektor Peric, bo moral dokazati. Da jih je vložil, vem samo iz medijev. Njegova pravica je, da jih vlaga, mora pa se zavedati, da ne sme
Nisem ga videl kot vodjo kakšnega davčnega urada ali svojega namestnika, kar je on pač pričakoval. Ker je ugotovil, da se to ne bo zgodilo, se je obrnil proti meni.
INTERVJU
vlagati krive ovadbe. Jaz nisem naredil popolnoma nič narobe. Dobra stran teh ovadb je, da bodo takrat, ko bodo obravnavane, nastopile priče in takrat se bo ugotovilo, kaj je res in kaj ne. V medijski gonji zoper mene so me namreč mnogi spraševah, zakaj nisem javno nastopal. Preprosto nisem želel nastopati iz razloga, ker te pri takšni medijski vojni, ko nekdo to poveže s politiko (Domen Zavrl, Simič, podjetje in tako naprej), nihče ne bo poslušal. Pusti času čas, da se zadeva usede. Je pa zelo težko in boleče. Tudi Milan M. Cvikl, poslanec SD, me je v državnem zboru nenehno obtoževal, da sem preprečil pregled, da odpuščam inšpektorje, pa je bil govor samo o enem inšpektorju, a to je pač njegov način govora. In ko sem mu rekel, naj mi že pokaže sklep o razširitvi pregleda Pediatrične klinike, iz tega ni bilo nič. To je bila pač pohtična gonja, kjer je nekdo računal, da bo iz tega nekaj potegnil. Na koncu se bo izkazala resnica in to resnico bom dokazoval na sodišču. Vložil bom devet tožb.
Kako pa je bilo s Peričevo odpustitvijo?
Zadeva v zvezi s Peričevo odpustitvijo je zame kristalno jasna. Šlo je za delovni postopek. Na DURS smo šele po več kot dvajsetih dneh, bilo je 23. 2. 2007, izvedeli, da je Perič vložil kazensko ovadbo, te pa po naših notranjih pravilih ne more podpisati sam inšpektor. Kazensko ovadbo pa je napisal, podpisal in vložil sam. Naj pri tem še navedem, da je komisija za preprečevanje korupcije nato izdala načelno mnenje, da sem ravnal korup-tivno, ker naj bi bil vplival na vsebino ovadbe. Naj mi nekdo, prosim, pove, kako sem lahko vplival na ovadbo, za katero sploh nisem vedel, da je vložena. V tem primeru »Kosova« komisija ni ravnala pravilno, zato sem zoper
predsednika komisije vložil kazensko ovadbo. Tukaj gre torej celotna zadeva v politični kontekst. Po naših notranjih pravilih in navodilih Perič ovadbe ni mogel vložiti sam zato, ker jo mora podpisati direktor pristojnega urada. To, da ima v pogodbi o zaposlitvi zapisano vlaganje ovadb, je mogoče, vendar ovadbe ne more podpisati. Da je neki inšpektor samovoljno vložil ovadbo, se je zgodilo prvič v vsej zgodovini DURS. Do zdaj nikoli ni nihče sam vložil ovadbe, niti Perič ne. Zmeraj je šla prek pravne službe in podpisal jo je direktor davčnega urada. Ko smo vse to izvedeli in preučili, je bila odločitev dokaj preprosta - izredna odpoved, saj je šlo za težjo kršitev. Perič se je pritožil, vladna komisija pa je navedla, da je bil to prehud ukrep. Prišel je nazaj v službo, vse drugo niti ni pomembno. To je prav tako kot prej, ko sva se pogovarjala o tem, da je davčni inšpektor odločil narobe in je zavezanec moral plačati davek. Zavezanec se je pritožil in je dobil denar nazaj. Tudi v primeru druge izredne odpovedi je vladna komisija odločila, da smo človeka neupravičeno odpustih, saj naj bi prej morah izvesti disciplinski postopek, kar pa ni bilo mogoče, ker je šlo za dejanje, ki je bilo storjeno pred sedmimi leti in zanj do zdaj nismo vedeli. Zame je to zelo nenavadna odločitev. Drugi razlog pa je bil, da pred izrekom izredne odpovedi ni bilo opravljeno zaslišanje davčnega inšpektorja. Postopek je vodila pravna služba in ne vem, zakaj ga ni zaslišala. Imela je dovolj časa.
Druga odpoved je bila povezana s podkupninami, o katerih se tudi sicer veliko govori.
Ne, druga odpoved je bila povezana s sumom storitve kaznivega dejanja spolnega nadlegovanja davčne zavezanke, ki je bila v davčnem
postopku. O tem je govorila ena od davčnih zavezank. Osebno se z njo nisem pogovarjal. Ko je prišla na DURS in ko so me sodelavci seznanili s primerom, sem se spomnil, da sem v preteklosti sodeloval v tem primeru, in to kot davčni svetovalec, saj sem v konkretnem primeru napisal pritožbo, za katero sem imel samo dva dni časa, da jo napišem. Moža zavezanke je k meni pripeljal prav inšpektor Perič, kar je bilo zame takrat zelo nenavadno. To razumem kot dokaz, da je Perič nekaj počel. Če nekdo zavezanko z avtomobilom nekam pelje in ima ta zavezanka nato pogum, da to pove na televiziji, ji verjamem. Posebno glede na dejstvo, da sem imel več pogovorov z drugimi davčnimi zavezanci in so mi ti povedali, kaj so delali, kaj in koliko so plačevali in podobno. A dokler ne bo nihče od njih tega povedal javno, ne morem nič.
Zakaj se davčni zavezanci bojijo povedati, komu in koliko so plačevali?
Ne vem in jih ne razumem. Vsi pravijo, da se bojijo maščevanja.
Ali niso nekateri v parlamentu pričali o podkupovanju inšpektorjev, pričanja pa so še napovedovali...
Ja, to je rekel obrtnik Pavel Omahen. Dejal je, daje dal 10.000 mark, da se mu uredi davčni postopek, in 1.500 evrov za nekega predavatelja iz Kragujevca.
Inšpektor Perič se zelo rad hvali s svojim doktoratom, opravljenim na Univerzi v Kragujevcu. Na njej so pred kratkim zaradi izdajanja lažnih spričeval aretirali več profesorjev, univerzo pa zaprli. Grčija njenih diplom ne priznava. Ste na DURS preverili Peričeva spričevala?
To se preverja že ob predložitvi doktorata. Perič ima pač potrdilo, da ima doktorat. Doktorat je nostrificiran, kar pomeni, da je zadeva za nas končana, prav gotovo pa bi se moral kdo v Sloveniji vprašati, kaj je s tem doktoratom in kako je Perič do njega prišel. A s tem naj se ukvarja kdo drug. Nesporno pa je, da nekatere stvari bodejo v oči.
Se vam ne zdi, da bi bilo treba uradno preveriti doktorat v Kragujevcu, kajti če bi bil ta ponarejen, tudi nostrifikacija ni veljavna ...
Za to imamo v Sloveniji pristojne ustanove. Naj te preverijo, če se jim zdi doktorat ali način doseganja doktorata sporen. Preverijo pa lahko tudi, zakaj se je Grčija odločila, da ne priznava diplom, magisterijev in doktoratov Pravne fakultete iz Kragujevca.
Ste na DURS preverjali dokumente o izobrazbi svojih zaposlenih?
To je ustaljen postopek v državni upravi. Vse diplome se preverijo.
(Celotni intervjuje objavljen na spletni strani www. demokracija.si)
Demokracija • 36/XII • 6. september 2007
41
Novo mesto je nekoč varoval okljuk reke Krke.
Prestolnica halštatskih knezov
2. del
V. M.
V Novem mestu so arheologi odkrili izjemne najdbe iz starejše železne dobe, ki se imenuje tudi halštat. Drugod po Evropi bi tak kraj povzdignili v kulturno znamenitost, v Novem mestu pa se namesto tega še vedno oklepajo dvomljivega NOB.
Čeprav je bil prostor Novega mesta intenzivno poseljen skozi nekaj tisočletij, pa je čas prvega tisočletja pred Kr. obdobje, ki mu je vtisnilo najmočnejši arheološki pečat. V času starejše (halštat, 8. do 4. stol. pred Kr.) in mlajše (laten, (3. do 1. stol. pred Kr.) železne dobe je Novo mesto predstavljalo enega najbolj pomembnih
42
centrov tako v jugovzhodni alpski halštatski kulturi kakor tudi v la-tenskem času ob prihodu keltskih Tavriskov v 3. stol. pred Kr.
700 halštatskih grobov moč
no in prostrano je bilo utrjeno na-selje-gradišče, železarsko predelovalno območje, kjer so samo na glavnem arheološkem najdišču,
na Kapiteljski njivi, kjer je bila nekropola poznobronastodobnih in železodobnih ljudstev, do zdaj izkopali več kot 200 žganih grobov iz pozne bronaste dobe ter 30 gomil, v katerih so našli približno 750 skeletnih grobov. Bogati grobni pridatki, ki Novo mesto povezujejo z mediteranskim (grško-etru-ščanskim) svetom, s panonskimi
ljudstvi in z alpskim prostorom, nakazujejo močno ekonomsko bazo in premožnost tukajšnjih prebivalcev, ki so imeli poleg kmetijske in obrtne dejavnosti razvito tudi metalurško proizvodnjo, in kot potrjujejo zadnje najdbe, je na tem prostoru potekala tudi intenzivna proizvodnja stekla in iz njega izdelanega nakita.
Demokracija • 36/xn ■ 6. september 2007
ZGODOVINA
Bronasta figuralno okrašena situla iz okrog leta 400 pred Kr. V grobu so našli bronast prsni oklep iz 7. stol. pred Kr.
Halštatski knezi Novo mesto je bilo sedež halštatskih knezov, saj kar nekaj grobov izstopa s svojimi izjemnimi pridatki med
sicer solidno bogatimi grobovi. Knežjih grobov od drugih ne loči njihova lega v gomili, saj leže skupaj z drugimi, le da so nekoliko večji, loči jih število in značaj pridatkov. V moških knežjih grobovih Novega mesta se postavlja bronasta ali železna oprema za jezdnega konja, obrambno orožje (oklep, čelada, ščit), kovinsko po-sodje, med katerim posebno mesto pripada figuralno okrašenim situlam, in izjemni uvoženi izdelki. V ženskih knežjih grobovih pa se ob kovinskih posodah in uvoženih predmetih pojavljajo zlati ter množica bronastih, steklenih in jantarnih okrasnih predmetov.
Enajst knežjih grobov v Novem mestu je kar enajst grobov, ki jih pripisujejo knežjemu sloju.
To so v Kandiji grob z oklepom in čelado, grob s trinožnikom in situlo, grob s čelado, z dvema situlama in cisto ter z bogatimi nakitnimi pridatki ter grob s konjsko opremo, cisto in situlo iz Malenškove gomile.
S Kapiteljske njive so to grobovi z mahairo in skledasto čelado ter centralna iz kamenja in lesa grajena grobna kamra, ki je bila povečini že izropana; grob s figuralno okrašeno situlo in z enakim bronastim pasom; grob, ki je vseboval bronasto cedilo na dolgem ročaju in lesen ščit z osrednjo železno ploščo (ohranila se je seveda le ta); grob z zlatimi deli diadema in množico steklenega in jantarnega nakita; grob, ki je vseboval bronasto okrašeno situlo, cisto, dele oklepa, konjsko opremo
ter grško-ilirski čeladi. V še enem grobu so našli dve bronasti, vendar še nerestavrirani posodi.
Sitlile Med doslej najdenim halštatskim gradivom iz Novega mesta je vrsta izjemnih najdb. Našli so kar šestnajst spomenikov situlske umetnosti (situle so vedrice; najznamenitejša je vaška situla), od tega jih je devet orna-mentiranih. Samo na Kapiteljski njivi so izkopali sedem situl, od tega so tri okrašene. Izkopali so primerke vseh tipov bronastih čelad, ki so bile v uporabi v tistem času na jugovzhodnem alpskem območju, ter dve grško-ilirski čeladi. Arheologe so presenetile in razveselile najdbe bronastega prsnega oklepa, zlat nakit, uvoženo lončeno posodje,
(Tiodre čelade prihajajo.	■ti	EVROPSKO
Jf • .^J'* V-"' '1*"'» ' ' "'.••jfv*. .• -JrSj	m	CVETLIČARSKO
£ * ' ^ . -T*-. fc . '••"-'S	euROPfl cup	PRVENSTVO
". ' 4S0	2007	EUROPEAN FLORIST COMPETITION
	•' i	VELENJE, SLOVENIJA
		od 27. do 30. septembra 2007.
		Obrtna zbornica Slovenije, Celovška cesta 71.1000 Ljubljana
Demokracija • 36/xn ■ 6. september 2007
43
Prestolnica halštatskih knezov
ZGODOVINA
Kraj letošnjih raziskovanj na Kapiteljski njivi
Stekleni ovnovi glavici (5.-4. stol. pred Kr.), izredna najdba na Kapiteljski njivi
► izdelano v grškem in etruščan-skem svetu, uvožena bronasta izdelka, trinožnik in cedilo na dolgem ročaju.
Najdišča Novega mesta pa se posebej odlikujejo z množico steklenih in jantarnih jagod, ki po svoji obliki, okrasju, velikosti in številčnosti izstopajo od preostalega dela sočasne Evrope. Način izdelave in okraševanja drobnih steklenih figuric je za današnje steklarje nedosegljiv.
Stekleni zaklad Najstarejši primerki steklenih predmetov v Novem mestu izvirajo iz žganih, po-znobronastodobnih grobov, ki so bili najdeni najprej na Mestnih njivah, nato pa še na Kapiteljski njivi. Stekleni predmeti so naki-
tnega značaja, saj se pojavljajo izključno v obliki steklenih jagod, ki so večinoma izdelane iz modrega stekla v več odtenkih. Steklene jagode so različnih velikosti, prevladujejo asimetrično izdelane majhne jagode z večjo luknjo za pritrditev. Drobne jagode večinoma niso prosojne, večje pa so pogosto prosojne in izdelane iz svetlejšega modrega stekla.
V času pozne bronaste dobe se pojavljajo še modre steklene jagode z očesci iz manj obstojnega belega ali rumenega stekla, ki pogosto izpade, v jagodi pa ostanejo kanalčki v obliki sklenjenih krogov-očesc. Zelo dragocene so redke jagode z izrastki, in sicer v grobovih skupaj z vretenci,
kar je značilnost ženskih grobov. Med 615 poznobronastimi grobovi v Novem mestu je le devet grobov s steklom, ki vsebujejo več kot sto steklenih jagod. To so tudi najbogatejši grobovi na grobiščih tega obdobja. V grobovih iz bronaste dobe pa ni jantarnih jagod, ki jih najdevajo v grobovih iz železne dobe.
Steklo in jantarče so v bronasti
dobi, ki je trajala do 8. stol. pred. Kr., pokojnike najprej sežgali, potem pa pokopali, so iz železne dobe (od 8. do 3. stol. pred Kr.) grobovi skeletni. Ker pa je zemlja na glavnih novomeških arheoloških najdiščih, kot so Kapiteljske in Mestne njive, zaradi kislin zelo agresivna, kostnih ostankov ali
drugih predmetov organskega izvora razen le v sledeh ne najdejo. V tej zemlji so se ohranili le kovinski, stekleni, jantarni, lončeni in kamniti predmeti.
Z zamenjavo načina pokopa in morda z novimi prišleki na Dolenjsko od 8. stol. pred Kr. količina steklenega in jantarnega gradiva v grobovih zelo naraste. To obdobje, poimenovano z imenom Halštat, traja do sredine 4. stoletja pred. Kr., ko se s keltsko okupacijo spet spremeni način pokopavanja. Iz skeletnega pokopa pod velikimi zemljenimi gomilami v starejši železni dobi (halštatu) je pokop v mlajši železni dobi (latenu) spet žgan in plan, kot je bil že v bronasti dobi.
Vsekakor je to čas največjega razcveta in moči dolenjske hal-štatske skupine. V tem čas se v Novem mestu močno poveča tako število grobišč kot grobov. Število pridatkov v grobovih in njihova vrednost v očeh sodobnikov priča o ekonomski moči prebivalcev.
Nakit Med okrasne predmete sodi raznovrsten obročast nakit: zapestnice in nanožnice, izdelane iz brona, svinca in železa, redkeje prstani. Zapestnice in nanožnice so pogosto okrašene z vrezi, pikami in rebri. Sem sodijo tudi lasni obročki, uhani, izdelani iz brona in redkeje iz zlata.
Bronasti valjasti uhani so večinoma okrašeni s pikami in z bun-čicami, včasih pa tudi v situlskem slogu. Dokaj številni pridatki v ženskih grobovih so fibule, ki so izdelane iz brona ali železa.
Najpogostejši nakit v halštatskih grobovih so ogrlice iz raznovrstnega stekla in jantarja, ki
ZGODOVINA
Steklene in jantarne jagode s Kapiteljske njive
Jantarna ogrlica
se pojavljajo v velikih količinah v celi vrsti bogatih pa tudi v revnejših grobovih. Dokaj pogoste so ogrlice, izdelane iz koščenih jagod. Presenetljiva je tudi velika količina jantarnega nakita. Izdelki se pojavljajo od začetka starejše železne dobe in se nadaljujejo tudi v mlajši do začetka našega štetja. Jantar so vozili z Baltika po t. i. jantarni poti.
Keltski Tavriski v začetku 3.
stol. pred Kr. je Dolenjsko zasedlo keltsko pleme Tavriski. Oko-
li 750 latenskih žganih grobov na Kapiteljski njivi in 60 grobov v Kandiji potrjuje nadaljevanje intenzivnega poseljevanja območja Novega mesta tudi v tem času. Kelti so spremenili način pokopa, ki zdaj ni več skeletni in v gomilah, ampak je plan in žgan. Kelti so za svoja pokopališča uporabili iste lokacije, ki so jih pred njimi uporabljali hal-štatski prebivalci.
NOB ali halštat Za arheologijo Novega mesta skrbi Dolenjski mu-
zej v Novem mestu. Do svoje smrti je izkopavanja vodil Tone Knez, po njem pa jih vodi Borut Križ.
Za popolnejšo sliko novomeške arheologije je treba povedati, da je imela smolo, ker je deželo po drugi svetovni vojni obvladoval komunistični režim, ki je poudarjal druge teme, predvsem ikonografijo NOB, zanemarjal pa arheologijo oziroma halštat-ske dragotine, ki imajo širšo, ne le slovensko vrednost. Izjemne halštatske najdbe so prav gotovo lahko zaščitni znak Novega
mesta in tega bi se morali vsi akterji kulture in politike tako v lokalnem novomeškem okolju kot tudi na državni ravni zavedati. Če bi imeli na primer v Italiji, Avstriji ali v Nemčiji takšne arheološke najdbe, kot jih imajo iz halštatskega obdobja v Novem mestu, bi tam kraj in širšo regijo z njimi promovirali v vrhunsko kulturno in turistično znamenitost. V Novem mestu pa se še vedno oklepajo NOB, ki je zaradi svoje revolucionarne narave zelo dvomljive vrednosti. IE
EVROPSKO
CVETLIČARSKO
PRVENSTVO
EUROPEAN FLORIST COMPETITION
VELENJE, SLOVENIJA Jj od 27. do 30. septembra 2007.
Obrtna zbornica Slovenije, Celovška cesta 71,1000 Ljubljana
Demokracija • 36/xii • 6. september 2007
45
OSEBNOSTI
Junaki organizacije TIGR
Bogdan Sajovic, foto: arhiv Demokracije
Italijanski fašisti so ustrelili devet članov organizacije TIGR, ob vseh padlih v spopadih in desetinah zaprtih pa jim po drugi svetovni vojni nove oblasti niso priznale zaslug za boj proti fašizmu.
Med najbolj znanimi borci za pravice Slovencev vidno mesto vsekakor zavzema četverica pripadnikov organizacije TIGR: Zvonimir Miloš, Ferdinand Bidovec, Fran Ma-rušič in Fran Valenčič. Leta 1930 so jih namreč fašistične oblasti spoznale za krive nasprotovanja državi in jih že jutro po razsodbi na Bazovici ustrelile. Več njiho-
vih kolegov je bilo obsojenih na dolgoletne zaporne kazni.
Po porazu avstro-ogrske monarhije v prvi svetovni vojni in njenem razpadu se pričakovanja slovenskega naroda niso izpolnila. Razkosanje nekdanjega ozemlja dvojne monarhije je prineslo stanje, v katerem je bilo slovensko narodno ozemlje razkosano med tri države. Po plebiscitu v
novonastali republiki Avstriji je del slovenskega narodnega telesa ostal pod germanskim vplivom. Kar brez plebiscita, na podlagi vojnega plena, ki si ga je Italija izgovorila z londonskim sporazumom leta 1915 kot plačilo za izdajo svoje dotedanje zaveznice Avstro-Ogrske, so Slovenci na Tržaškem, Goriškem in v Istri pa tudi v notranjosti še naprej od Postojne prišli pod oblast Italijanov. Večina Slovencev je sicer ostala v okviru nove Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, a nova država se je izkazala za popolnoma mačehovsko do Slovencev, ki so ostali zunaj nje. Resnici na ljubo nova država niti
Ustreljeni po tržaških procesih; vzg. vrsti žrtve z Bazovice (z leve): Ferdo Bidovec, Fran Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič. V spodnji vrsti ustreljeni na Opčinah (z leve): Viktor Bobek, Ivan Ivančič, Simon Kos, Pino Tomažič in Ivan Vadnal.
do tistih v svojem okviru ni imela dosti boljšega odnosa.
Nasilno poitalijančevanje Naj
huje se je godilo Slovencem, ki so prišli pod italijansko oblast. Že takoj po priključitvi, se pravi še pred nastopom fašizma, je italijanski nacionalizem pokazal, da mu gre ne le za priključitev ozemlja,
V komunizmu pripadnikom organizacije TIGR let, prebitih v zaporu ali internaciji, niso priznali v pokojninsko dobo.
46
Demokracija • 36/XII • 6. september 2007
OSEBNOSTI
Fašistične škvadre odhajajo na razbijaške pohode v slovenske vasi.
ampak tudi za njegovo popolno poitalijančenje.
Slovenska društva so bila šika-nirana in nekatera tudi kot državi nevarna prepovedana. Že leta 1920 je drhal zažgala slovenski Narodni dom v Trstu in celo streljala na ljudi, ki so poskušali pobegniti iz gorečega poslopja.
Kaj hitro so se znašli na udaru tudi slovenski podjetniki, predvsem posojilni zavodi, da bi Slovencem na tak način vzeli iz rok tudi gospodarsko moč. Najbolj na udaru pa so bili državni uslužbenci, saj so jih hitro začeli z dekreti pošiljati v notranjost Italije, na njihova delovna mesta pa so uvažali Italijane iz notranjosti. Zavrnitev dekreta je seveda pomenila izgubo službe in pokojnine. Začelo se je tudi premeščanje še enega pomembnega slovenskega elementa, duhovnikov, ki so jih prav tako premeščali v notranjost, na njihova mesta pa pošiljali italijanske.
Uzakonjeno nasilje Zadeve so
se korenito poslabšale leta 1922, ko je po pohodu na Rim fašistični vodja Benito Mussolini dobil
mandat za sestavo vlade. Poslej je bil namreč lov na slovensko manjšino odprt in uzakonjen.
Nasilje je postalo rutina, v slovenske vasi so fašisti pošiljali svoje razbijače, da so napadali vaščane. Pogosto je bilo pri teh napadih precej vaščanov ranjenih, ni pa manjkalo niti smrtnih žrtev. Oblasti se na vse te nasilne izgrede niso odzivale in napadalci so jo odnesli brez kazni. Če so morda le začeli preiskavo, če je bil na primer kdo mrtev, navadno ni nihče nič vedel in zadeva je bila zaradi pomanjkanja dokazov kar se da hitro ustavljena. V nasprotnem primeru, če so bili napadalci poraženi, pa so oblasti hitro našle dokaze ter vaške fante in može, ki so se pretepa udeležili, obsodile na dolge zaporne kazni.
V takšnem ozračju nasilja seveda ni bilo čudno, da so se Slovenci odločili na obrambo. Na nasilje naj bi poslej tudi oni odgovarjali z nasiljem. Nastala je organizacija TIGR. Kratice je dobila po začetnicah krajev (Trst, Istra, Gorica, Reka), ki so si jih Italijani prilastili v roparskem pohodu v zadnjih dnevih prve svetovne vojne.
Glede na slabe izkušnje z italijansko ali, bolje rečeno, s fašistično policijo so se na ustanovnem sestanku nove organizacije leta 1927 (posamezne samozaščitno organizirane skupine so sicer delovale po različnih primorskih krajih že nekaj časa) odločili, da bo konspirativnost organizacije kar se da močna. Pripadniki so se organizirali po sistemu trojk; le eden od trojke je poznal zvezo s sosednjo trojko ali z nadrejenim. Odločili so se tudi, da bodo v organizacijo, v njene bojne enote, načelno sprejemali le mlajše ali pa vsaj neporočene moške. Ker jim ne bi bilo treba skrbeti za družino, bi bili bojevitejši in predani nalogi. Poleg tega bi bili takšni moški manj ranljivi, saj jih v primeru razkritja ne bi mogli izsiljevati z represalijami proti njihovim svojcem. Dogovorili so se tudi, da bi v bojne skupine načeloma sprejemali samo tiste moške, ki bi že imeli nekaj bojnih izkušenj oziroma so že odslužili vojaški rok.
Drugače pa omejitev za pristop ni bilo. Član organizacije TIGR je bil lahko univerzitetni profesor ali pa dijak. Lahko je bil nepi-
smen ali književnik. Lahko je bil bogat trgovec, podjetnik ali posestnik, lahko pa siromašen kajžar ali delavec. Sprejeli so duhovnike pa tudi ateiste, ni bilo pomembno niti to, kakšnega političnega prepričanja je bil kdo, konservativec, liberalec, socialist ali celo komunist, le fašist ni smel biti. Prav zaradi tega je propadla tudi povezava Tigra z Orjuno. Orjuna, ki je na začetku propagirala boj proti italijanski iredenti, je kmalu obrnila svojo politično naravnanost in je v jugoslovanskih okvirih poskušala posnemati fašiste, zato so pripadniki obeh organizacij kmalu pretrgali vse stike.
Štirje ustreljeni na Bazovici
Največji del oboroženega boja so pripadniki Tigra namenili šolam, še posebej tistim v tržaški okolici. V šolah so videli največje centre poitalijančevanja, zato so jih požigali. Naslednji cilj so bili tisti slovenski rojaki, ki so se raje udinjali italijanskim oblastem kot držali s svojim ljudstvom. Poleg tega so pripadniki organizacije sprožili tudi manjše ►
PBffilijiiii1111" 111 m..... 4 + m I Mi m
Rdeča armada na pohodu.	* HEft
/•.,:•'■ 4 m

V
^ EUROPA ©UP
2007^
—, f <■..
idf -
I . V •	ji 1 i* »	f	\V -t

EVROPSKO
CVETLIČARSKO
PRVENSTVO
EUROPEAN FLORIST COMPETITION
VELENJE, SLOVENIJA od 27. do 30. septembra 2007.
Obrtna zbornica Slovenije, Celovška cesia 71,1000 Ljubljana
Demokracija ■ 36/xn • 6. september 2007	47
Že leta 1920 so italijanski nacionalisti zažgali slovenski Narodni dom v Trstu.
OSEBNOSTI
► akcije proti pripadnikom fašistične milice, v nekaj primerih celo proti vojaškim objektom.
Na civilnem področju pa so organizirali šolanje za slovenske otroke in tudi odrasle, prek meje tihotapili propagandno in poučno literaturo ter podobno.
Na začetku leta 1930 so začeli s silovito bombno kampanjo. Najprej so podtaknili eksploziv na svetilniku zmage v Trstu in razjarili fašiste, potem prav v istem mestu februarja 1930 še bombo v prostore fašističnega časopisa II popolo di Trieste. Bomba je ubila enega od novinarjev in jih več ranila.
Odgovor je bil v akciji tajne policije, ki ji je s pomočjo vrinjenih ovaduhov uspelo prebiti varnostno mrežo organizacije. Aretirali so več sto članov in simpatizerjev in jih med preiskavo hudo mučili. Aretirali so tudi skoraj celotno vodilno garnituro, med njimi omenjene štiri vidne člane ter jih 1. septembra skupaj s še štirinajstimi drugimi kolegi postavili pred sodišče v Trstu. Obsodba je padla zvečer 5. septembra, že naslednji dan ob zori pa so na Bazovici štiri na smrt obsojene ustrelili. Dvanajst tigrovcev je dobilo dolge zaporne kazni, dva, eden od njiju je bil Ciril Kosmač, pa so oprostili.
Dva atentata na Mussolinija
Po tem neuspehu seveda organizacija ni nehala delovati. Odločili so se le, da bodo poslej delali še bolj previdno in tajno, kot so doslej. Novi vodja organizacije Danilo Zelen je tudi sklenil, da bo boj zaostril. Slovencem je bilo treba po prvem tržaškem procesu dvigniti samozavest, poleg tega
iSSai^HHHMSHSESSH
Bazovica, kjer so ustrelili četverico tigrovcev leta 1930
pa se seveda po možnosti še maščevati za bazoviške žrtve.
Leta 1934 je organizacija tako pripravljala načrt, da udari fašizem naravnost v glavo, in sicer z ubojem njegovega voditelja Mussolinija. Idejo je dal neki slovenski vojak, ki je služil vojsko v enem od pehotnih polkov rimske garnizije. Bilo je napovedano, da bo fašistični vodja v nekaj tednih pregledal te čete, zato je slovenski vojak predlagal, da mu, ko bo prišel na dopust, priskrbijo kakšno orožje, pištolo ali bombo, da bo dučeja ubil. Smola je hotela, da je prav tistega pripadnika Tigra, ki bi moral izročiti orožje, po naključju ujela policija in akcija je propadla.
Tigrovci so drugič poskusili ubiti italijanskega diktatorja 18. septembra 1938, ko je le-ta obiskal Posočje. Zelen je najprej menil, da bi se on in še trije strelci s puškami razpostavili nad ozko cesto proti Kobaridu in potem streljali na diktatorja. Streljal bi pač tisti, ki bi imel najboljši položaj za čisti strel. A način akcije so spremenili, kajti bali so se, da bi zaradi oddaljeno-
Danilo Zelen, vodja Tigra, je padel v spopadu z italijanskimi okupatorji maja 7 941, dva meseca pred začetkom partizanskega boja.
sti vseeno lahko spodletela. Tedaj se je drugi član organizacije prijavil, da se bo v Kobaridu približal odru z Mussolinijem, pri sebi bi nosil bombo in potem razstrelil tako diktatorja kot sebe. Oborožen z bombo je res prišel v bližino Mussolinija, a si je premislil. Pod odrom je bila namreč množica slovenskih otrok, ki bi jih eksplozija bombe prav tako raztrgala.
Zelen je iskal pomoč v boju zoper fašizem tudi drugje. Tako se je za sodelovanje dogovoril z italijanskimi komunisti, a to ni bilo prav plodno. Stopil je v stik z obveščevalno službo jugoslovanske vojske in predlagal, da bi pripadniki organizacije, če jim vojska seveda da orožje, v primeru vojne lahko organizirali gverilo in sabotaže v italijanskem zaledju. Nekaj orožja je bilo dostavljenega, potem pa se je sodelovanje z jugoslovansko vojsko kar nenadoma pretrgalo. Končno je kot vodja »prve protifašistične enote v Evropi« na začetku vojne iskal stike tudi pri zahodnih obveščevalnih službah, zlasti pri britanski, pa spet ni imel uspeha. Še slabše, fašistična tajna policija je spet prebila varnostne plasti in aretirala devet pripadnikov organizacije. Pet so jih na drugem tržaškem procesu zaradi veleizdaje obsodili na smrt in ustrelili leta
Junaki organizacije TIGR
1941 na Opčinah, štiri pa obsodili na dolgoletno ječo.
Desetletja zamolčanosti organizacija je bila zatrta in Zelen se je umaknil v Jugoslavijo, kjer se je skupaj s še dvema kolegoma na Mrzlem vrhu maja 1941 spopadel z italijansko patruljo, dva meseca prej torej, preden je v Sloveniji počila prva partizanska puška. Hudo ranjeni Zelen se je ustrelil sam, kolega pa so ujeli, a jima je uspelo pobegniti.
Pripadniki Tigra so poleti 1941 ustanovili svoj odporniški bataljon in privolili, da se skupaj s partizani bojujejo proti sovražniku. Zavrnili pa so prisego v tistem delu, kjer bi privolili v boj proti okupatorju »pod vodstvom Sovjetske zveze in Stalina«. Komunistični funkcionar Aleš Bebler je zgladil spor z modificirano prisego, a je hkrati pripeljal v enoto komunističnega poveljnika in komisarja, ki sta zamenjala dotedanja.
Med vojno so bili pripadniki organizacije večinoma na obrobnih položajih, če se je le dalo, pa tudi čim bolj razsejani po partizanskih enotah. Precej jih je padlo, nekaj tudi v čudnih okoliščinah, uradno zaradi zablodelih krogel.
Pripadniki organizacije so bili tudi po koncu vojne odrinjeni na obrobje, marginalizirano pa je bilo tudi njihovo dotedanje vojskovanje proti fašizmu. Nekatere pripadnike Tigra so oblasti nadzorovale, druge so za krajši čas zaprle. V novi državi se nikakor niso mogli prebiti na noben količkaj pomemben položaj. Večinoma so jih razmestili čim dlje od centrov, opravljali so slabo plačane službe. Da bi jim priznali kakšne posebne zasluge in s tem povezane ugodnosti, ni bilo niti misliti. Tako jim časa, ko so se bojevali proti fašizmu, niso šteli v delovno dobo, niti tistih let ne, ki so jih prebili v zaporu ali v internaciji po fašističnih taboriščih.
Šele petdeset let po drugi svetovni vojni so pripadniki prve protifašistične organizacije v Evropi, pripadniki organizacije TIGR, končno dobili moralno priznanje za svoj boj in svoje žrtve, ki jim je bilo ves čas »svobode« krateno. A še danes nekateri menijo, da so bili partizani borci za svobodo, medtem ko so bili tigrovci navadni teroristi. 19
Skupina pripadnikov Tigra na Suhi planini nad Bohinjskim jezerom leta 1932
48
Demokracija ■ 36/xii • 6. september 2007
J^M PRIZMA
nxnfoT
ZOJINA ZAVAROVANJA
nezgodna in štipendijska zavarovanja za otroke in mladino
ODLOČI $£ MODRO 1U SJS NEZGODNO ZAVARUJ ALI SkLZtfl PRIZMO JUtflOR
Zakaj je sklenitev nezgodnega zavarovanja ali Prizme Junior modra odločitev:
•	Ker boš 24 ur na dan nezgodno zavarovan, kjer koli boš, tudi na počitnicah, tudi v tujini.
•	Ker ti ob prvi sklenitvi zavarovanja Prizma Junior ali DWS FlexPension junior, štipendijskega življenjskega zavarovanja za otroke, enoletno Zojino zavarovanje A kombinacije PODARIMO.
•	Ker je »Zojino zavarovanje« cenovno več kot ugodno, njegove številne prednosti in ugodnosti
pa ga naredijo še bolj privlačnega.
•	Ker lahko izbiraš med različnimi zavarovalnimi vsotami in tudi dnevno odškodnino.
Zavarovanje lahko sklenete:
s pomočjo interneta: www.ZavarovalnicaMaribor.si
pri prodajalcih zavarovanj Zavarovalnice Maribor
na vseh prodajnih mestih Zavarovalnice Maribor
več informacij 080 19 20


i«'
080 19 20
www.zoja.si
www.ZavarovalnicaMaribor.si
U.Tmkoczy.
Črni Kal (269 m) je značilna istrsko-kraška vas na Črnokalskem bregu. Njeno jedro je pod prepadnimi stenami Kraškega roba, kjer se apnenčaste stene podgorskega krasa strmo spustijo v hribovit svet istrskega fliša, v zavetrni prisojni legi tik ob cesti Koper-Kozina. Kraj spada pod občino Koper. V bližini vasi je avtocestni viadukt Črni Kal, ki je največji in najdaljši premostitveni objekt na slovenskih cestah, za trboveljskim dimnikom pa je tudi najvišji slovenski objekt sploh.
0 črnokalskem črničevju čmičevje (Quercus
ilex) je edina vrsta hrasta v Sloveniji, ki je vedno zelen. Najbolje uspeva na apnenčasti matični podlagi, čeprav v najtoplejših predelih Sredozemlja uspeva tudi na drugačnih vrstah tal. Zaradi usnjatih listov je odporen na sušo, visoke temperature in sončno pripeko. Kot značilen predstavnik mediteranskega rastlinja se pri nas večinoma pojavlja kot grmovnica ah manjše drevo. Tako za ime Črni Kal lahko logično trdimo, da izvira iz imena Črnivec, kar označuje ta vedno zeleni »toploljubni« mediteranski črni hrast-črničevje, ki na beli kraški podlagi s svojo te-mnozeleno barvo Ustja izstopa tudi pozimi.
Grad je danes razvalina ČrniKal je zapisan v kulturnozgodovinsko območje. Kamnita konica, ki so jo leta 1954 našli v bližnjem kamnolomu, je vsaj v slovenskem delu Istre najstarejši izdelek človeških rok. Nastala je v paleolitski dobi. To pa ni edina najdba tod. Našli so tudi prazgodovinsko kamnito sekiro, iz poznejših obdobij pa rimske predmete, med njimi bronasti kipec boginje Junone, ki naj bi varovala mesto Rim in celotno Rimsko cesarstvo.
Ob skalnem robu nad vasjo so ostanki starega gradu iz 11. stoletja, ki gaje dal sezidati istrski mejni grof Ulrik I.. Črni Kal je sodil v obrambni sistem, ki je leta 1254 v celoti prešel v koprski komun. Ruševine utrdbe so še na strmi skali, ločeni od Kraškega roba, ki ju je nekoč povezoval dvižni most. Širše območje Črnega Kala je bilo na meji Beneške republike in Avstrije, kjer so pogosto potekali vojni spopadi. Po beneško-avstrijski vojni v letih 1508-1516 je Črni Kal pripadel socerbskemu gospostvu in bil leta 1521 neposredno priključen deželi Kranjski. Ker je bila vas že od 16. stoletja dalje pod Avstrijo, so prebivalci okoliških vasi imenovali Črnokalce Kraljevci in tako jim nekateri rečejo še danes.
Najstarejša kmečka hiša v Sloveniji Večina hiš
v vasi je iz 16. in 17. stoletja, v enovit organizem jih povezuje enotna višina in način graditve ter oblikovanje kamnitih detajlov. Položne dvokapne strehe so večinoma krite s korci. Nad strehe hiš sega zvonik, ki
je nekoliko nagnjen, kar se lepo vidi od daleč. Nagnjen je približno za meter, zidovi okoli cerkve in sosednje stavbe pa so na več mestih razpokani. Za to je kriv plazovit teren, ki naj bi bil povzročil, da se je cerkev sv. Valentina iz leta 1680 zrušila Domačini pripovedujejo, da so cerkev leta 1902 namenoma podrli, da bi zgradili večjo, kar seje leta 1912 tudi zgodilo. Prejšnja cerkev je bila približno za pol manjša, okoli nje je bilo pokopališče. To je potem dobilo prostor zunaj vasi pod steno.
Pomembno arhitekturno vrednosti ima Benkova hiša. Kmetijo sestavljata dva objekta, postavljena v nizu. Leva stavba je novejša, ob prezidavi leta 1921 sta se na fasadi ohranila le dva glagolska napisa. Desna zgradba, nizek in čokat dvoetažni objekt z vkopano kletjo, je Benkova hiša, najstarejši znan signiran in datiran objekt ljudskega stavbarstva na Slovenskem s sledovi sočasnega po-znogotskega in romanskega oblikovanja.
Benkova hiša je grajena iz klesanih apnenčastih in lapornih kamnitih blokov. Debele stene so nosile strmo kamnito streho, ki so jo rekonstruirali. Hiša ima dve osnovni etaži, v vsaki je le en prostor. Spodnja etaža je bila hlev in prostor za shranjevanje orodja, zgornja, dostopna z druge strani, skromno bivališče. Monumen-
NAŠI KRAJI
Cerkev sv. Valentina z nagnjenim zvonikom
prihajali gostilničarji in trgovci in ga odvažali. Veliko črnikalca so pokupili predvsem ljubljanski trgovci. Ti so pripeljali sode na železniško postajo v Kozino, od tod naprej so jih prevzeli črnokalski vinogradniki. V Črnem Kalu je bila znana gostilna Na pošti Karla Ši-škoviča, ki je imel zraven še trgovino.
Danes mimo vodi Istrska vinska cesta, kjer lahko pokusite tipična istrska vina v številnih vinskih kleteh na označeni vinski cesti ali v gostilnah, kjer vam bodo ponudili tudi okusno istrsko hrano. Vinsko ponudbo dopolnjujejo
Ostanki nekoč pomembne utrdbe
ostaja precej zanimivih in zahtevnih smeri za dobre in izkušene plezalce. Plezališče je bilo pred kratkim v celoti na novo opremljeno z lepljenimi klini in sidrišči.
Viadukt praznuje tretji rojstni dan Najbolj veličasten objekt na spustu avtoceste s kraške planote prek Kraškega roba na Obalo, kjer je bilo treba na razmeroma kratkem odseku premagati višinsko razliko 420 metrov, je nedvomno viadukt Črni Kal nad vasjo Ga-brovica, ki je s 1065 metri dolžine, z 28.173
talen videz dopolnjujejo majhne okenske odprtine in zaobljena portala. Na zahodni strani hiše je polkrožno zaključen portal z napisom, da sta hišo leta 1489 zgradila mojstra Andrej in Benko: »Andreas et Benco construxerunt 1489«. Leta 1990 so hišo s pomočjo konserva-torjev temeljito prenovili.
Črnokalsko vino in oljčno olje črni Kal
pa ni zanimiv samo po svoji arhitekturi, nekdaj je slovel tudi po vinu. Leta 1581 so poslali kranjski stanovi pet tovornikov črnikalca
Vir: www.slovenia.info (Slovenska turistična organizacija), www.koper.si
Oljkarstvo je prebivalcem dajalo kruh.
m2 skupne površine in s 95 metri višine najvišjega stebra največji slovenski premostitveni objekt. Gradili so ga od novembra 2001 do septembra 2004. Šest visokih, značilno oblikovanih enojnih stebrov v obliki črke Y, predstavlja bistveni oblikovni element in zagotavlja njegovo prepoznavnost med podobnimi premostitvenimi objekti v tujini. Temeljno vodilo pri zasnovi vozišča viadukta je bila prometna varnost, posebna pozornost pa je bila posvečena zavarovanju pred sunki burje in pred poledico. Varnost zagotavljajo poleg drugih elementov še aerodinamično oblikovana pro-tiveterna ograja v višini tri do tri in pol metra, ki vozila na viaduktu varuje pred sunki burje, in vgrajena tipala, ki avtomatsko javljajo, da je cesta poledenela, povezana pa so z vzdrževalno službo v avtocestni bazi Kozina. ES
Zimzeleni oljarne, ki so za Črnokalce prav tako pomemb-črni hrast ne |<0[ vinska trta, saj je do leta 1945 v vasi delovala torkla-oljarna, ki je bila komunska.
Naravno plezališče v apnenčastih prisojnih stenah nad vasjo se je pisala zgodovina prostega plezanja v Sloveniji. Danes je to moderno opremljeno plezališče z ugodno zavetrno lego, udobnim ravnim vznožjem in prijetnim okoljem. Ocene, še posebej v levem in osrednjem delu plezališča, so za odtenek nižje kot v Ospu.
Večina smeri poteka po navpičnih, dobro razčlenjenih ploščah. Skala je izredno dobra in omogoča zelo estetsko plezanje. Zaradi velikega števila lažjih in srednje težkih smeri je plezališče izredno primerno za plezalne šole in prve korake mladih, vendar pa še vedno
Zaradi usnjatih listov je črni hrast odporen na sušo, visoke temperature in sončno pripeko.
wurttemberškemu vojvodi kot priznanje za pospeševanje slovenskega protestantskega tiska. Črnokalsko vino je hvalil tudi Janez Vajkard Valvasor v svoji Slavi vojvodine Kranjske, kjer omenja črnokalske vinograde, »ki jih je silno mnogo, leže nad morjem in dajejo izvrstno vino«. Večji del pridelanega vina so Črnokalci točili kar doma. Sem so
Viadukt Črni Kal nad vasjo Gabrovica
Demokracija ■ 36/xii • 6. september 2007
51
RECENZIJE
Delanje romana	i.
Celjska Mohorjeva družba
Besedilo za knjigo Delanje romana je Saša Vuga, eden vodilnih romanopiscev zadnjih desetletij na Slovenskem, zapisoval ob pisanju svojih štirih romanov: Opomin k čuječnosti (1997), Na rožnatem hrbtu faronike (1999), Sij s kačjih rid (2003) in Kobariško zrcalo (2007) ter ob intervjuju Usnjena vrečka Tila Ulenspie-gla (2005). Gre za besedilo, ki je v naši literaturi edinstveno, še najbliže mu je besedilo Delavnica, ki ga je napisal Lojze Kovačič, avtor najboljšega slovenskega romana 20. stoletja Prišleki. Prav njemu je Vuga posvetil to svojo knjigo. V Delanju romana izroča ugledni pisatelj, ki je znan kot izjemen besedni in slogovni mojster, javnosti svoje zapiske, komentarje in razpoloženja ter svoje kritične poglede na podobo narave, človeka, domačije in sveta. Posebno zanimivi so spomini na sodobnike, saj v njih zaživi naše kulturno prizorišče preteklih let. Glavni poudarek Vugovega pisanja v tej knjigi je na genezi posameznih del, kar odpira pot k njegovi izrazito osebni poetiki. Največ premislekov je namenil jeziku, slogu in notranji shemi. V vseh zapiskih, ki so presenetljivi in polni živahnih opazk, se kaže občudovanje slovenske besede. Vugovo Delanje romana jepomembno besedilo o značilnih zakonitostih književnega ustvarjanja, knjiga, ki odpira vrata v umetnikovo delavnico.
Kulturna krajina Krasa
ZRS
Znanstvenoraziskovalno središče Koper je v zbirki Annales Majora izdalo knjigo Človek, zemlja, kamen in burja, s podnaslovom Zgodovina kulturne krajine Krasa (Oris od 16. do 20. stoletja). Aleksander Panjek v njej obravnava krajinski razvoj Krasa skozi vpliv gospodarskih in družbenih dejavnikov ter skozi preučevanje percepcije Krasa v preteklosti. V središču pozornosti je človek oziroma preučevanje in razkrivanje človeških dejavnikov, ki so vplivali na oblikovanje kulturne krajine Krasa. Delo sloni na uporabi različnih virov (arhivski dokumenti, ikonografija, potopisi, znanstvena literatura). Na tej podlagi opredeljuje tradicionalne prvine kulturne krajine Krasa in jih interpretira v luči družbenih in gospodarskih procesov. Kras obravnava kot celovit prostor ne glede na današnjo državno pripadnost in ga v celoti predstavlja kot kulturno dediščino.
Gore nad Sočo	2.
Založba Sidarta
Izšla je nova, prenovljena izdaja vodnika Julijske Alpe. Gore nad Sočo, ki je posvečen enemu najbolj divjih in morda najlepših predelov Ju-
52
lijskih Alp. V knjigi je Andrej Stritar opisal 60 izbranih ciljev v porečju Soče ter njenih pritokov od Tolmina navzgor. Vse ture so nazorno in pregledno predstavljene v sliki in besedi, skice z vrisanim potekom vzpona in sestopa pa še dodatno olajšajo orientacijo. Težavnostni razpon sega od lahkih dolinskih sprehodov k skritim slapovom ob vznožju gora (Tolminka, Učja, Bavšica, Loška Koritnica, Lepena, Zadnja Trenta, Pot ob Soči skozi Trento, iz Bovca ob Soči in Koritnici, slap Kozjak, Brinta in Gregorčičev slap, slap Boka), nezahtevnih izletov in vzponov (Matajur, Stol, Žabiški Kuk in Vogel, Velika Baba, Krn čez Batognico, Veliki vrh v Polovniku, Javoršček, Prestreljenik, Nemške glave, Svinjak, Velika Tičarica, Ozebnik, Mojstrovka, Travnik), zahtevnih vzponov do zelo zahtevnih in le za izurjene gornike primernih trentarskih brezpotij ter treh večdnevnih prečenj visoko nad dolino Soče (od Vršiča čez Triglav do Triglavskih jezer, čez Kanin in po južnih poteh od Podbrda do Trente). Vodnik krasijo izvrstne fotografije.
Žepni slovar tujk
Cankarjeva založba
Žepni slovar tujk na 534 straneh vključuje približno 20.000 gesel in je primeren za tiste uporabnike, ki iščejo lahko dostopno, jasno in natančno informacijo splošnejšega značaja. Osnovni slovarski korpus predhodnika, Velikega slovarja tujk, je skrčen približno za polovico, predvsem na račun strokovnih gesel. Tako je odraz temeljitega premisleka, na katere tujke in izposojenke utegnemo naleteti v vsakdanjih okoliščinah.
Vrtne cvetlice	3.
Založba Narava, Olševek
Cvetoče rastline so najbolj živ in živahen del vrta. Ponudba rasdin je nadvse bogata in zadovolji prav vsak okus, rastišče in čas, ki ga imamo na voljo za delo na vrtu. Poleg tega se jim vsako leto pridruži še množica novih. Da bi se med
Demokracija • 36/xu • 6. september 2007
njimi bolje znašli, je zdaj pod naslovom Vrtne svetlice od A do Ž izšel priročni svetovalec za izbiro, nakup in uporabo vrtnih cvetlic. Opremljen je z več kot 250 odličnimi fotografijami. Rasdine so razvrščene po abecednem redu v treh skupinah (trajnice, enoletnice in dvoletnice ter čebulnice in gomoljnice) ter po skupinah in njihovih posebnostih. Vsebuje predloge za zasaditev sončnih in senčnih mest.
Senzacionalno o Jezusu
Založba Učila, Tržič
Pred dvajsetimi leti je Michael Baigent s sodelavci mnoge osupnil s sporno teorijo, da sta bila Jezus Kristus in Marija Magdalena poročena in da sta spočela sveti rod. Njegova knjiga Sveta kri in sveti gral je postala uspešnica, vendar so hitro dognali, daje bila njena pripoved zvečine zgrajena na ponaredkih in konstruktih. Ameriški pisatelj Dan Brown se pri pisanju svoje uspešnice Da Vincijeva šifra ni oziral na to. Naredil je še večji konstrukt in ga opravičeval z literarno formo. Baigent je po dvajsetih letih napisal novo knjigo Dokumenti o Jezusu, v njej pa predstavlja »vznemirljive nove dokumente, ki vzbujajo dvome o vsem, kar vemo o Jezusovem življenju in smrti«, kot piše na platnicah knjige. Še ena knjiga za ljubitelje »velikih odkritij«, špekulacij in teorij zarot. Kdo si prizadeva za vedno pokopati resnico in zakaj?
Kekčevi izleti	4.
Založba Mladinska knjiga
Franjo Brglez je v vodniku Kekčevi izleti (zbirka Slovenija na dlani) izbral petdeset enodnevnih izletov (»potepov po hribih in dolinah«), preizkušenih v planinski sekciji Kekec založbe Mladinska knjiga, ki združuje popotnike vseh starosti in okusov. Privlačni opisi poti so dopolnjeni s fotografijami in zemljevidi ter opremljeni s koristnimi informacijami o težavnosti, najprimernejšem letnem času izleta ter potrebni opremi. Vodniku je priložena tudi knjižica za žige.
OGLASI
^.Nova KBM
» Sestra Franja ga že ima. Zdaj ste na vrsti še vi.« Kredit takoj. V gotovini in z nižjo obrestno mero. Znesek kredita do 21.000 EUR in dobo odplačevanja do 5 let. Do 30. septembra tudi za nekomitente.
BREZPLAČNA ŠTEVILKA
© 080 17 50
www.nkbm.si
•Izračunana EOM znaša 8.42 % in je informativne narave ter velja na dan izračuna 24. 8. 2007. Spremeni se. če se spremeni obrestna mera 17.30 %l. stroški odobritve in odplačevanja kredita ter datum odobritve kredita. EOM je izračunana ob predpostavki, da je kredit izkoriščen in gre v odplačilo takoj Ini obračuna interkatarnih obresti). Znesek kredita, doba odplačevanja in stroški odplačevanja ter odobritve so odvisni od poslovanja kreditojemalca. Podrobnejše informacije in natančen izračun lahko dobite v vseh poslovalnicah naše banke. Potrebna dokumentacija za nekomitente: potrdilo o zaposlitvi in plači, potrjeno odstopno izjavo in upravno izplačilno prepoved delojemalca in potrdilo o prilivih iz banke.
informativni izračun*
. nr-.rk k>, ,1,1., 10.000,00 EUR
Doba odplačevanja: 5 let Mesečna obveznost: 199,43 EUR
ZA VSO SLOVENIJO
102.4,103.7 RADIO CENTER
Demokracija ■ 36/xii • 6. september 2007	5 3
KULTURA
Radio irka
w 106.6 MHz
Lačno ljudstvo prosi kruha.	Boris Godunov tolaži Ksenijo.
Boris Godunov v Ljubljani
Lucija Horvat, foto: Festival Ljubljana
Osnova za slavno opero Modesta Petroviča Musorgskega (1833-1881), ki si jo je slovensko občinstvo lahko ogledalo v izvedbi Bolšoj teatra iz Moskve, je zgodovinska drama Aleksandra Puškina z istim naslovom.
drama, je obsežen prikaz obdobja vladavine Borisa Godunova, ki navdušuje s svojo širino in pogumno kontrastnostjo. Liki so izrisani izjemno globoko in s psihološko natančnostjo. Glasba pretresljivo razkriva tragedijo osamljenosti in obsojenosti carja ter uteleša upornega duha ruskega ljudstva, ki jo poudarja do potankosti izdelana kostumografija. Musorgski je za Borisa Godunova ustvaril posebno glasbeno govorico, v glasbo je ujel melodijo ruske besede, v mogočnih zborovskih prizorih, v katerih je glavni junak ljudstvo, pa je za tisti čas nezaslišano drzno prelomil z ustaljenimi pravili glasbene gradnje in prenesel v glasbo disonantno zborovsko heterofonijo ruske ljudske pesmi. Celo tovariši iz peterice glasbe Musorgskega niso razumeli, prelom s tradicijo so si razlagah kot nepoznavanje kompozicijskih veščin in Rimski-Korsakov je po skladateljevi smrti Godunova na novo orkestriral, je zapisano na spletni strani Festivala Ljubljana. Priredba Rimskega Korsako-va je na opernih odrih dolgo prevladovala, v zadnjem času pa spet izvajajo izvirno verzijo Musorgskega iz leta 1872. Bolšoj teater iz Moskve je opero prvič izvedel leta 1888 in od tedaj postavlja merila za njeno izvedbo. B
Resnična zgodovinska osebnost Boris Godunov je bil med letoma 1587 in 1598 regent carja Fjodorja, sina carja Ivana Groznega. Po Fjodorjevi smrti je bil Godunov leta 1598 okronan za ruskega carja. Vladavina Borisa Godunova je povezana z zbližanjem Rusije z Evropo. Godunov je začel vabiti v Rusijo tujce in jih odvezal plačevanja davkov. Iz Nemčije, Anglije, Španije, Francije je želel privabiti znanstvenike, da bi v Moskvi ustanovili višjo šolo, vendar je temu ostro nasprotovala Cerkev. Vladavina Borisa Godunova se je začela uspešno, toda kasneje se je v državi začela lakota, v Moskvi so pokopali 127.000 ljudi, ki so pomrli od lakote. Razširil se je glas, da je lakota božja kazen za vladavino Borisa Godunova. Vrstili so se nemiri, pojavilo se je več lažnih Dmitrijev, ki so se izdajah za sinove in dediče Ivana Groznega. Eden od njih pa je bil tako prepričljiv, da je zbral veliko vojsko in vkorakal v Moskvo. Borisa Godunova so zastrupili 13. aprila 1605.
Car in ljudstvo Zamisel za opero Boris Godunov je ruski skladatelj Musorgski dobil od prijatelja, zgodovinarja V V. Nikolskega. Tudi sicer so Musorgskega močno privlačile zgodovinske teme in zlati za njegove čase zelo aktualni odnosi med carjem in ljudstvom. Opero je začel pisati oktobra leta 1868 in že čez poldrugi mesec je bilo končano prvo dejanje. Skladatelj je sam pisal libreto za opero in pri tem poleg Puškinove zgodovinske drame uporabil tudi zgodovinske
tekste. Opero je končal leta 1869, toda gledahščni svet jo je zavrnil, ker ni imela izčiščene ženske vloge, v resnici pa zato, ker so se ustrašili nove ideje, ki jo je vsebovala. Skladatelj je vnesel vrsto sprememb in končal opero leta 1872 oziroma po nekaterih virih 1873. Premi-erno so Borisa Godunova izvedli 27. januarja 1874 v St. Peterburgu. Kmalu so jo začeli izvajati skrajšano, potem pa so jo 1882 vzeli z repertoarja. Borisa Godunova so v priredbi Rimskega Korsakova znova uprizorili leta 1896 na zasebnem odru in takrat se je začel zmagoviti pohod te opere po vseh opernih gledališčih sveta.
Melodija ruske besede opera
Boris Godunov, ljudska glasbena
54
Demokracija • 36/xii • 6. september 2007
KULTURA
Vilenica letos
Vilenica, 22. mednarodni literarni festival, bo potekala med 5. in 9. septembrom v Lipici, Hruševju, Kopru, Lokvi, Pliskovici, Štanjelu, Gorici, jami Vilenica in v Ljubljani. Prinaša branja v izvirnih jezikih, predstavitve knjig in spremljevalne dogodke. Za štipendijo SEP se letos potegujejo črnogorski literat Pavle Goranovič, njegova ukrajinska kolegica Marianna Ki-yanonovska in Hrvat Igor Štiks. Letošnjega festivala se bo udeležilo več kot 80 pesnikov, pisateljev in dramatikov, akademikov, prevajalcev, založnikov in kulturnih mene-džerjev, rdeča nit pa bo literatura in cenzura. Okroglo mizo z naslovom (Samo)cenzura danes: literarna cenzura v luči politične korektnosti bo vodila publicistka Alenka Pu-har, ki bo s svojimi gosti opozorila, da cenzura ni stvar preteklosti in da ni enoznačna. Komparativistič-ni simpozij bo združil 12 strokovnjakov, ki bodo v svojih prispevkih razgrinjali tako zgodovinske kot teoretske poglede na cenzuro. Še posebej zanimiv bo zgodovinski del simpozija, ki naj bi pokazal,
Vsak človek je svet zase
Letošnjo Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko v Sloveniji sta na literarnem večeru v celjskem Narodnem domu prejela Tone Pavček za zbirko Ujedanke in Taja Kramberger za zbirko Vsakdanji pogovori. Oba sta prejela tudi listino Mestne občine Celje.
Kot je pojasnil predsednik žirije Samo Ru-gelj, je Pavček v Uje-dankah izrazito nov, a ves in cel, kakor ga poznamo iz prejšnjih zbirk. »Ves je s svojo pesniško erudicijo, mojstrstvom verza in gladkostjo pesniške pisave, cel z vsem svojim silnim vitalizmom, z vero v pesniško besedo in njeno nenadkriljivo lepoto, ves s svojo emotivnostjo, a hkrati z ujedljivo satiro ter z dozorelim spoznanjem o paradoksalnosti sveta in življenja samega,« je dejal Rugelj. Žirija meni, da neolo-
Pesnica Taja Kramberger
Napovednik dogodkov
ČETRTEK, 6.9-2007
Dramatik Goran Stafanovski
kako na primerih iz preteklosti zaznati podobne tendence v sedanjosti. V okviru projekta Manj znane književnosti Evrope v Vilenici bo v središču sodobna irska literatura, zato se bodo pogovoru o irski književnosti pridružili gostje iz Irske. Udeleženci bodo lahko uživali ob irski glasbi in branju zbornika Amanairis. Veliki finale bo festival kot vsako leto doživel pod zemljo, v kraški jami Vilenica, kjer bodo istoimensko nagrado podelili makedonskemu dramatiku Goranu Stefanovskemu. L. H.
gizem v naslovu Ujedanke že sam po sebi zahteva omejitve v zvrsti in izpovedi, vendar Ujedanke nosijo s seboj tudi neko celovitost, zgrnjenost vsega dosedanjega, kar je Pavček napisal. Glede zbirke Vsakdanji pogovori Taje Kramberger žirija meni, da so ti pogovori heteroge-na, med seboj iz več sklopov sestavljena zbirka, ki ni zavezana enotnemu loku, saj se ti med seboj križajo, prepletajo in tvorijo povezave, ki pokažejo na pozorno obdelavo in notranje, podrobno cizeliranje posamičnih elementov, slik in stavkov.
Po Rugljevih besedah Kramber-gerjeva uspešno eksperimentira in odkriva nove vsebine, nove predmete in nove pesniške postopke ali načine konfiguracije tako na ravni jezika kot na ravni zavedanja. L. H.
19.30 Lutkovno gledališče Ljubljana:
Gledališče Stuffed Puppet (Nizozemska): Vampir - lutkovna predstava za odrasle
21.00 Plesni teater: Gregor Luštek: Izpleši me, prosim! - plesna predstava
PETEK, 7.9- 2007_
21.00 Plesni teater: Gregor Luštek: Izpleši me, prosim! - plesna predstava
SOBOTA, 8.9.2007_
12.15 Glavna tržnica, Ljubljana: Brina - etno, ljudska glasba. Skupino Brina je ustanovila pevka, lutkovna animatorka in oblikovalka Brina Vogelnik. Posebnost zasedbe, ki se posveča dediščini slovenske ljudske glasbe, je prepletanje glasbe, plesnega izraza in likovnosti.
19.30 SNG Drama: Jean-Baptiste P. Molière: Tartuffe
20.00 Cankarjev dom: Halgato Band z gosti - romska glasba
NEDELJA, 9- 9-2007_
10.00 Ljubljanski grad: Srednjeveška tržnica, srednjeveška gostilna in viteški tabor
15.30 Tehniški muzej Slovenije: Predavanje v okviru razstave Od vijaka do junaka: Industrijska revolucija
19.45 Cankarjev dom: Slovenska popevka 2007. Slovenska popevka je najbolj kakovosten pa tudi najstarejši tovrstni slovenski festival, ki s presledki deluje že več kot 40 let. Slovenski izvajalci
zabavne glasbe, ki jih izbere strokovna komisija, se za festivalske nagrade pomerijo ob spremljavi revijskega orkestra RTV Slovenija.
PONEDELJEK, io. 9.2007_
20.00 Trubarjev antikvariat: Kvintet Astorpia (Slovenija) - tango
TOREK, n.9-2007_
19.00 Slovensko mladinsko gledališče:
M. Ravenhill: Kokti men zdej dol visiš. Igra je narejena po literarni predlogi J. B. P. Molièra (Les Précieuses ridicules/ Smešne precioze). Zgodba govori o štirih dekletih, ki se odločijo, da bodo postale slavne, in sicer tako, da bodo opazne v družbi slavnih moških...
20.30 Križanke: Dom kulture Bitola & Slobodan Šnajder (Makedonija): Tito
-	Izbrani diagrami hrepenenja. Predstava govori o intimnem in političnem življenju Josipa BrozaTita od leta 1918 do smrti in o razpadanju SFRJ.
SREDA, 12. 9.2007_
18.30 Dvorni trg: Akademska folklorna skupina France Marolt
19.00 Mestni muzej: The Temple Independent Theatre Company (Egipt), Črnogorsko narodno gledališče (Črna gora), Kampnagel (Nemčija):Tito in Naser, ali kako sem se naučil ljubiti socializem
20.30 Križanke: Dom kulture Bitola & Slobodan Šnajder (Makedonija): Tito
-	Izbrani diagrami hrepenenja
radicBT
ZELENI VAL
93.1 & 97.0 Mhz
ALPE ADRIA "ZELENI VAL" d.0.0., Spodnja Slivnica 16, 1290 Grosuplje
Demokracija • 36/xn • 6. september 2007
55
FILM
Quelques jours en septembre	ni
Država: Italija, Francija, Portugalska Režija: Santiago Amigorena Scenarij: Santiago Amigorena
Igrajo: Juliette Binoche, John Turturro, Sara Forestier, Tom Riley, Nick Nolte, Mathieu Demy, Said Amadis, Magne Brekke Premiera: 6.9.2007 Distribucija: Fivia
Nekaj dni v septembru
Monika Maljevič
Francoska skrivna agentka Irene prejme prošnjo nekdanjega ameriškega sodelavca Elliota, naj najde njegovo hčerko, ki jo je moral zaradi službe pred davnimi leti zapustiti.
Demokracija ■ 36/xii • 6. september 2007
Poleg odtujene hčerke Irene med iskanjem naleti tudi na Elliotovega posvojenega sina Davida, a še preden se dobro zavejo, se znajdejo sredi smrtonosne spletke. Na begu pred preračunljivimi finančniki in neusmiljenim agentom Williamom poskuša Irene zavarovati svoja varovanca, vse sledi pa jih nevede vodijo do tragičnih terorističnih napadov na ZDA 11. septembra 2001.
Irene, igra jo Juliette Binoche, nekdanja tajna agentka, zdaj učiteljica vohunov, gre po nadobudno mladenko Orlando (Sara Forestier) - ime ji je v silni želji po sinu dal oče ki živi na francoskem podeželju z babico. Skupaj odpotujeta v Pariz, kjer naj bi se v zanikrnem hotelu dobili z Američanom Elliotom, njenim njenim šefom in dekličinim očetom (Nick Nolte), ki ga Orlando že deset let ni videla. Simpatični mladi Američan David (igra ga debitant Tom Riley) tudi išče očeta oziroma očima Elliota.
Orlando in Irene sta oboroženi. Ko David potrka na vrata, ga toplo sprejmeta. Vse tri ogroža od-štekani morilec in ljubitelj poezije William Pound (John Turturro). Redno kliče svojega psihiatra, ta pa vsak pogovor začne z vprašanjem: »Ste spet koga ubili?«
Ko Elliot zagleda Pounda, jo raje popiha - zelo modro glede na to, da Pound neomajno vestno izvršuje svoje krvoločne naloge. V hotelu Irene obiščeta zastopnika savdskega investicijskega sklada. Elliot je njihov svetovalec za investicije, izredno dragocen, ker ima dostop do informacij, ki niso samo finančne narave. Priporoča jim, naj nemudoma umaknejo vse svoje naložbe iz ZDA.
Kaj lahko sproži tak zlom borze v ZDA? Izbruh vojne, umor ameriškega predsednika? Elliot kot vodilni tajni agent, ki je zdaj šel
na svoje, očitno ve več od večine navadnih smrtnikov. Ve tudi, da bo njegova provizija, če bodo naročniki upoštevali njegov nasvet, velikanska in da njegovo življenje visi na nitki. Zato bi denar rad namenil hčerki in posinovljencu, še prej pa bi se rad pobotal z odtujeno hčerko.
Irene, Orlando in David skupaj odpotujejo v Benetke, kjer je sedež savskega sklada. Kot nekdanja agentka Irene ve, da je lahko vsak trenutek njen zadnji; prav zato življenja ne jemlje smrtno resno. Obema z Orlandom je všeč privlačni David. Celo stavita, katera ga bo prej spravila v posteljo. Napetost je v zraku, čeprav ne taka, kot je navadno v trilerjih. Glavnim junakom prinaša dobrodošel pre-
dah, gledalcem pa možnost, da jih bolje spoznamo.
Ozadje Film, nad katerim lebdi zlovešča senca 11. septembra, se dotika tudi Amerike in njene politike. Film gradi na kontrastu med lepim in grdim: vsi junaki in antijunaki so ljubitelji poezije (Elliot in Pound nosita imena pesnikov), Benetke pa so vsekakor sanjska lokacija. Nekaj dni v septembru, ki je bil lanskega septembra prikazan zunaj konkurence na beneškem festivalu in požel aplavz gledalcev, je režijski prvenec plodovitega scenarista Santiaga Amigorene. Je zanimiva mešanica med vohunskim filmom in trilerjem, začinjena s humorjem. 19
ZiwJ^M^-	it' -
Velika nagradna akcija Večera in Nove KBM
Poglej v Večeru
Če te bo v septembru ujel v objektiv Večerov fotograf, se lahko poteguješ za nagrado 500 evrov.
Večerov fotograf bo fotografiral ljudi v šestnajstih slovenskih krajih. Morda tudi tebe. Zato pozorno poglej Večer naslednji dan! Če se najdeš, pošlji še isti dan SMS-sporočilo in se poteguj za dnevno nagrado 500 evrov. SMS-sporočilo z vsebino POGLEJ SE s svojim imenom, letnico rojstva in poštno št. pošlji na 031 379 488. (Primer: Poglej se Monika 1990 2000)
Podrobnejša pravila nagradne akcije poišči na www.vecer.com/poglejse.
Maribor, 4. 9. Murska Sobota, 5. 9. Ptuj, 6. 9.
Ravne na Koroškem, 7. 9 Ljubljana, 11.9. Koper, 12. 9. Ajdovščina, 13. 9. Ormož, 14. 9. Celje, 18. 9. Nova Gorica, 19. 9. Vipava, 20. 9. Ruše, 21. 9. Dravograd, 25. 9. Lendava, 26. 9. Lenart, 27. 9. Slovenska Bistrica, 28. 9.
^.Nova KBM
Večerov fotograf bo v naslednjih krajih:

AVTOMOBILIZEM
TEHNIČNE KARAKTERISTIKE
Tekst in foto: Matej Mihinjač, SAGA Institute
Mazda3 šport CD143 TX plus
Prikriti aduti
Korak do športnosti Res je,
tudi šibkejši z 1,6 litra delovne prostornine je dovolj zmogljiv in se odlično poda avtomobilu, kot
Takšni avtomobili so skoraj vedno namenjeni le tistemu ozkemu krogu kupcev, ki želijo v klasični obleki nekaj več, ne da bi to kdor koli vedel. Testna mazda3 je videti kot skoraj vsaka druga, le lahka platišča dajejo nekaj malega pridiha žlahtnosti. Bistveno, kar v tem primeru pomeni močan dizelski motor, pa je skrito očem in v veselje vozniku, ki zahteva več zmogljivosti.
mere (dolžina x širina x višina) v mm 4420 x 1755 x 1465
vrsta motorja
turbodizelski, štirivaljni, vrstni, 4 ventili na valj
prostornina v ccm
moč v kW (KM) pri vrt./min
105 (143) pri 3500
najveèji navor v Nm pri vrt./min
360 pri 2000
menjalnik
ročni, šeststopenjski
pogon
na sprednji kolesi
masa praznega vozila (nosilnost) v kg 1485 (460)
največja hitrost v km/h
pospešek 0-100 km/h v s
poraba na testu v 1/100 km
cena vozila v EUR
je mazda3. A če bi rekli, da tam zadovoljuje osnovne potrebe, potem v tem primeru dvolitrski navdušuje s športnimi zmogljivostmi. Zopet se pospešek do 100 km/h ah končna hitrost 203 km/h ne zdita veliko, a je občutek povsem drugačen. Predvsem zato, ker je navora vedno ogromno in šeststopenjski menjalnik odlično preračunan. Prehitevanja so tako pravi užitek, povprečne hitrosti pa lahko tudi zelo velike, hkrati pa je avtomobil še vedno udoben. Podvozje je zaradi povečane moči malce dodelano in kljub trši nastavitvi dovolj mehko za razvajene riti. Nagibanja karoserije ni veliko, prav tako
TEHNIČNI PODATKI
MAZDA3 SPORT CD143
medosna razdalja v mm
prtljažnik v litrih
346/1285
poraba (po normah EU) v 1/100 km
7,1/5,4/6,0
21.549
2640
58
Demokracija ■ 36/xii ■ 6. september 2007
AVTOMOBILIZEM
lUsKjPj
ne razočarajo. Vsake toliko malo ponagaja kartica za vžiganje avtomobila, ki je senzorji včasih ne zaznajo, potem pa lučka nadležno utripa, čeprav je kartica nekje poleg vas. Armaturna plošča je kot celota všeč številnim okusom, po novem pa ima zelo zanimivo kombinacijo osvetlitve merilnikov v nežni modri in rdeči barvi. Če bi le bil še izbor trde plastike na višjem nivoju. Karoserija mazde3 šport na 4,4 metra ponudi kar nekaj uporabnega prostora po zaslugi kom-bijevskega zadka, čeprav je le-ta litrsko precej skromen, ker so inženirji nekaj tistih dragocenih centimetrov raje žrtvovali za kolena zadaj sedečih potnikov. Pet odraslih bo seveda že na tesnem, štirje pa lahko presedijo skupaj tudi nekaj daljšo pot. Hkrati se bodo v mazdi3 po zaslugi vseh pričakovanih varnostnih dodatkov varno vozili. Pri Mazdi radi poudarjajo, daje njihov avtomobil najprej aktivno varen, ker ima voznik vedno odličen nadzor nad vozilom, šele potem pa tudi pasivno zaradi premišljene konstrukcije karoserije, elektronskih pomagal in zračnih blazin.
Ohranja vrednost Mazda3 je
bila pred letom dni rahlo prenovljena, in če bi v nekaterih primerih tako neočitna prenova pomenila zastarelost, je tu le ohranjanje odličnega. In izboljševanje dobrega. Morda je takšna različica za večino kupcev nezanimiva, saj cena že kar pošteno odstopa od cenejših bencinskih modelov, vendar zna navdušiti zahtevnejše voznike. Brez pretiranega razkazovanja. 19
Izredno tanek GPS GARMtN navigator	1"".™]
Če prvič kupujete navigacijo aii enostavno cenite enostavnost in stil za dobro ceno, je Garmin niivi 200 serija navigatorjev vaša prava izbira.
Za več informacij obiščite: www.garmin.si	^
Nj r^pr^ve lan^c: n^meiiire siov^r-iike in.govorrvg vodenje.	» . H . . . . .
Na rtuvi 20P serijo lahko nao?!ie ¡udi podiocno i;ario Slovele Hi\aške ¡i: Rosne - AddaRou!a	O MI \ Ivi | |\|
HYUNDAI 130 Narejen v Evropi za Evropejce. Najpomembnejše vodilo Hyundaia pri snovanju novega predstavnika v nižjem srednjem razredu, modela ¡30, ki naznanja novo dobo poimenovanja modelov za korejsko znamko. Napredek in samozavest se pozna na vseh področjih, od oblikovanja do uporabe kakovostnejših materialov in kakovostnejše izdelave. Že v serijski opremi je šest zračnih blazin, klimatska naprava, radio s CD-pred-vajalnikom, z osnovnim 1,4-litrskim bencinskim motorjem z 80 kW (109 KM) pa stane 12.990 evrov. Drugi motorji v ponudbi so še bencinska z 1,6 litra in 90 kW (122 KM) ter 2,0 litra s 105 kW (143 KM) ter turbodizli z 1,6 litra v dveh izvedenkah (66 kW (90 KM) in 85 kW (115 KM) ter 2,0 litra s 103 kW (140 KM). Cena šibkejše dizelske različice se začne pri 14.490 evrov.
KIA CEE'D SPORTY WAGON Korejci napadajo s polno paro, družina cee'd pa je bogatejša še za enega predstavnika, tokrat gre za praktični družinski kombi, ki še vedno ponuja ogromno za privlačno ceno. Tudi ta nastaja na Slovaškem, v dolžino meri 4,47 metra, kar mu daje kar 534-litr-ski prtljažni prostor, če zadnjo klop zložite, pa meri prtljažnik 1.664 litrov. Tudi v tem primeru garancija na pogonski sklop traja sedem let, na celotno vozilo pet let, cee'd pa se lahko pohvali tudi s petimi zvezdicami na preizkusnih trkih Euro NCAP. Motorjev je pet, dva bencinska in trije turbodizli, v prvih primerih z 1,4 ter 1,6 litra delovne prostornine (80 in 90 kW), v slednjih pa z 1,6 in 2,0 litra ter 66, 85 ter 103 kW. Cena osnovnega modela se začne pri 12.990 evrih, različice s turbodizlom pa pri 15.990 evrih, ob tem da je že osnovna ponudba opreme precej bogata. Cee'd je na domačem trgu presegel vsa pričakovanja, tako da tudi praktični kombijevski različici lahko napovedujemo uspeh.
Dovolj vsega V pomoč dobremu občutku je seveda tudi odlična namestitev voznika. Edina zamera pri ergonomiji je gumb, ki ga morate pritisniti, da namesto nastavljene notranje vidite zunanjo temperaturo, in je postavljen nizko pod klimatsko napravo. Res sem malenkosten, vendar so dragi veliki in okrogli gumbi uporabi zelo prijazni pa tudi z dizajnom
je odlična vodljivost, le malce več občutka bi moralo biti na volanu, da bi lahko govorili o popolnosti, čeprav so tej različici namenili hidravlični servo namesto električnega, ki vseeno daje boljši občutek. Večji zavorni diski so rezervirani za modela z dvolitrskima motorjema, kar se pozna pri učinkovitosti, čeprav bi bili lahko še bolj odporni na pregrevanje. Od športne MPS je testna mazda3 povzela še nekaj ojačitev na karoseriji, predvsem pa ročni menjalnik s šestimi stopnjami, ki je tako kot sklopka malce trd za povprečen okus, a natančen in hiter, kar bodo pravi vozniki ob ogromni količini navora znali izkoristiti. Če bodo zelo zahtevni, tudi poraba okoli desetih litrov ni presenečenje, le za tovarniško obljubljenih šest litrov v povprečju bo treba biti še posebej nežen s stopalko za plin. Po številkah sodeč bi moral imeti motor zelo ozko delovno območje, saj največjo moč doseže že pri 3.500 vrtljajih, navor pa šele pri 2.000, vendar je večina navora dosegljiva že bistveno prej, motor pa vleče tudi čez omenjeno številko. Veliko truda so Mazdini inženirji vložili v zvočno izolacijo, kar se dejansko pozna, saj je motor v večini primerov dovolj tih, da je vožnja prijetna in udobna.
Demokracija • 3s/xn • 6. september 2007
59
ZDRAVJE
Oči je treba varovati pred infekcijami.
Vnetje trepalničnega mešička
Lucija Horvat, foto: arhiv Demokracije
Ječmen v očesu je lahko precej neprijetna zadeva, ki ovira vid in hkrati neprijetno boli. Prvi znak je bolečina okoli očesa, in če se pogledamo v ogledalo, je konec veke otekel, rdeč, vsak dotik pa je boleč.
še mazilo za zdravljenje ječmena, ki se dobi v lekarni. Pred vstavljanjem mazila si je treba dobro umiti roke in iztisniti iz tubice tri do štiri centimetre mazila; z levo roko narahlo premaknemo spodnjo veko navzdol in z desno previdno vstavimo mazilo. Mazilo je tako gosto, da ga je treba ob rob veke obrisati, če želimo, da nam ne ostane na roki. Mazilo je treba vstaviti neposredno pred spanjem, saj boste skozi mazilo, ki se porazporedi po očesu, gledali kakor skozi motno steklo, kar je precej neprijetno.
Zdravljenje s toploto Pogosto
priporočajo zdraviti ječmen s toploto oziroma z gretjem obolelega očesa. Toplota res pomaga pri zdravljenju ječmena, pri tem pa je treba upoštevati podrobnost. Če se zdravljenje s toploto začne še pred tem, ko se pojavi mozoljček, obstaja tveganje, da se bo vnetje zaradi pregrevanja še poslabšalo. Prav zato je treba začeti z ogrevanjem očesa potem, ko se je že naredil ognojek. Doma je najboljše sredstvo za gretje ječmena kuhano jajce, ki ga je treba zaviti v mehko tkanino, da se ne bi opekli, in ga nalahno pritisniti na bolno oko. Ječmen je treba greti precej dolgo, lahko tudi nekaj ur.
Iečmen ni nič drugega kot vnetje mešička trepalnice ali pa lojnice na robu veke. nen je resno opozorilo, da je imunski sistem telesa oslabljen, zato je treba izboljšati način življenja. Okužbo trepalničnega mešička najpogosteje povzročijo stafilokokne bakterije. Okoli trepalničnega korena se razvije boleča in rdeča oteklina, ki nekaj časa boli in je podobna turu. Kadar ječmen dozori, se bela izboklina predre in izlije se gnoj. Če ima človek dober imunski sistem, ječmen izgine zelo hitro, približno v sedmih dneh. Toda če imunski sistem ni najboljši, se lahko hkrati pojavi več ječme-
Obisk pri okulistu je obvezen, če se ječmen ponovi.
Antibiotiki Če ne pomaga razkuževanje, je treba poseči po zdravilih, saj je ječmen mogoče učinkovito zdraviti z antibiotiki. Lahko se zgodi, da je pacient alergičen na penicihnske antibiotike - v takšnem primeru je treba poiskati antibiotike druge skupine. Zdravilo vnašamo v oko v obliki kapljic, in sicer tri- do štirikrat na dan. Zvečer se poleg kapljic doda
Pomagajo ognjičevi ali kamilični obkladki.
nov, zaradi česar se lahko dvigne telesna temperatura in limfni vo-zlički lahko otečejo. Bakterije so se torej razširile in okužile več tre-palničnih mešičkov. Če se okužijo notranji kanali v veki, se pojavi notranji ječmen, ki lahko formira kapsulo. Zdravljenje takšne oblike ječmena lahko traja več mesecev in se pogosto konča z majhno operacijo v ambulanti. Pogosto je ječmen spremljevalna infekcija pri boleznih zob aH ob motnjah prebavnega trakta, okužbah z glistami ali ob sladkorni bolezni. Razvoj
ječmena lahko ustavimo že na začetku, če območje infekcije razkužimo. Pri razkuževanju je treba uporabiti vatno palčko, namočeno v jod ali medicinski alkohol, in paziti, da snov ne pride v oko. Med razkuževanjem je bolno oko treba zapreti. Za to, da bi uničili infekcijo, je dovolj, da v razkužilu namočeno vatno palčko držimo na bolnem mestu dlje časa, na primer dvajset minut.
60
Demokracija • 36/xii ■ 6. september 2007
Na kratko
GLIVICE NA STOPALIH Atletsko stopalo je najpogostejša dermato-loška okužba stopal z glivicami. Nastane na različnih predelih telesa zaradi gliv dermatofitov. Možnost okužbe je največja, kadar se gibljemo v prostorih, kjer se ljudje zadržujejo bosi: v zdraviliščih, javnih kopališčih ali skupnih umivalnicah. Prenaša se lahko tudi med družinskimi člani, čeprav za okužbe niso vsi ljudje enako dovzetni. Pri otrocih so glivice redkejše, inten- Stopala so občutljiva. zivneje se pojavijo po petanaj-
stem letu. Pogosto so manj odporni na glivice ljudje, ki so manj odporni, imajo sladkorno, bolezni žilja ali živčevja. Razvoj glivic pospeši vlaga in čezmerno potenje, zato je dobro imeti obutev, ki čim bolj diha. Ponavadi se začne z drobnim luščenjem, mehurčki in s srbenjem, kasneje pa lahko pride do bolečih razpok. Glivična okužba se lahko razširi na druge dele stopala, če se pravočasno ne zdravi, ter povzroči močno srbenje in bolečo hojo. Veliko pa je primerov, ko ljudje tudi po več let hodijo naokrog z blažjo obliko okužbe z dermatofitnimi glivicami, ne obiščejo zdravnika in se ne zdravijo, ker nimajo posebnih težav. Kljub temu so vir okužbe z glivicami in bi se morali zdraviti že iz tega razloga.
ZDRAVJE
Električna energija povezuje svet. Z njo trgujemo daleč prek meja Slovenije. Z uresničevanjem naše razvojne strategije postajamo pomemben člen elektroenergetske oskrbe na področju Srednje in Jugovzhodne Evrope. Tak položaj nam omogoča dejavnejše sodelovanje pri oblikovanju tujih trgov z električno energijo in doseganje ustreznejše strukture energetskih virov. S tem zmanjšujemo tveganje za uspeh poslovanja.
Moč energije
Za energične meje ne obstajajo.
DomaČa zdravila Seveda je pri zdravljenju ječmena treba pozabiti na idejo, da ga je mogoče zdraviti s slino. Pojasnilo, da je v človeški slini toliko mikrobov, da očesu ne more koristiti, pač pa lahko povzroči še dodatno infekcijo, je odveč. Učinkovitejše domače zdravilo za zdravljenje ječmena so obkladki iz ognjiča. Ognjičevo vodo pripravimo z eno malo žličko ognjičevih cvetov in dvema decilitroma vode. Pripravek zavremo in pustimo stati pol ure. Ječmen odpravljajo tudi obkladki iz aloje. Sveže stisnjenemu soku iz listov aloje dodamo deset delov vode in si dajemo obkladke po trikrat na dan.
Preventiva Lahko se tudi zgodi, da ognojek pri ječmenu sploh ne nastane, pač pa ječmen izgine sam od sebe, kar je čisto v redu. Da se ne bi spet pojavil, je treba jemati multivitamine in druge pripravke, ki krepijo imunski sistem. Predvsem pa se je treba izogibati prepihu in mrazu. Dokler imate ječmen, ste vir okužbe za
okolico, posebej otroci se lahko nalezejo ječmena. Zato si je treba pogosteje umivati roke, posode in brisača morajo biti strogo ločene. Dokler ječmen še ni dozorel, vas bodo vznemirjali neprijetni občutki in ves čas si boste želeli potipati bolno oko. Tega raje ne počnite, če pa ne gre drugače, si po dotikanju bolnega očesa umijte roke. Ognojka, ki nastane pri ječmenu, ne smete v nobenem primeru iztiskati, saj ne gre za običajen mozolj! Z iztiskanjem ječmena se lahko infekcija raznese tudi na druge predele očesa in v najslabšem primeru s krvnim obtokom v možgane. Ječmena zato ne smemo zdraviti samostojno in je v težjih primerih nujen obisk okulista. Zdravnik bo predpisal tako antibiotik kot mazilo, če pa bo treba, vam bodo ognojek operativno odstranili. Obisk pri zdravniku okulistu je obvezen, če se je ječmen znova pojavil, še zlasti če je to le mesec po zdravljenju prvega ječmena. V takšnem primeru vam bodo verjetno predpisali tudi peroralne antibiotike. H3
Demokracija ■ 36/xn • 6. september 2007
61
Šah i sta igrata šah v Amsterdamu
Cenjena igra Čaturanga je iz Indije prek Perzije prišla do Arabcev, ki so jo poimenovali šatrandž. V obdobju od sedmega stoletja so se začela arabska osvajanja po Evropi in Aziji. Z ozemljem in bogastvom so si pridobili tudi nova znanja. Kalifi so bili zadolženi za zbiranje kulturne dediščine. Tako je poleg drugih znanosti do njih prišla zanimiva indijska igra, ki jo je kalif Al-Mamun uvrstil med znanosti, ki so jih vedeži preučevali v njegovi hiši modrosti. Šahiste so zelo cenili, najboljšim izmed njih pa so podelili naslov alija. Alija je postal šahist, ki je zmagal na kakem močnem turnirju ali pa v dvoboju premagal drugega alijo. Najslavnejši alija je bil Al Suli. Po njegovih načelih je Perzijec Ladžladž napisal knjigo, ki je pomemben vir za spoznavanje oblike te igre v arabskem obdobju. Šatrandž se je od čaturange nekoliko razlikoval. Preimenovala so se imena figur, rathi pa se je povečala gibljivost, premikala se je že identično kot današnja trdnjava. Šatrandž je res malo bolj podoben današnjemu šahu, a vendar je med njima še precej bistvenih razlik. Šatrandž ima enobarvna polja, različna gibanja figur, niso poznali ro-kade, zamenjane pozicije kralja in ferza. Zaradi omejitev zeh so bila pravila zelo ohlapna in je bilo dovolj zajeti vse nasprotnikove figure razen kralja.
Leseni bojevniki
Kristijan Stranščak, foto: Bor Slana, arhiv Demokracije
Ena izmed najbolj znanih hipotez o nastanku šaha je plod angleškega poznavalca vzhodnih kultur Murraya. Hipoteza trdi, da je šah nastal v Indiji okoli leta 570.
Murray jo dokazuje s trditvijo, da šah pred letom 570 v zapisih ni omenjen. Do leta 550 so v deželo vpadali Huni, nato pa se je začel kulturni razvoj in posledično tudi razvoj družabnih iger. Leto 570 je omenjeno na podlagi nekega epa iz sedmega stoletja, ki govori tudi o igri na osemvrstnih ploščah. Te prvotne šahovnice so se imenovale aštapade in so imele 64 enakih enobarvnih polj. Figure, ki so se po aštapadi premikale, so se imenovale čaturanga, kar po-
meni vojsko, dobeseden prevod pa je štiridelno (vojska v stari Indiji je imela štiri skupine bojnih enot: bojne vozove, pehoto, konjenico in slone). Čaturanga je torej igra, ki predstavlja boj dveh vojska s po štirimi tipi bojevnikov, ki jih vodita kralja s svojima ministroma. Vsaka figura je imela drugačno moč in gibljivost; tako se je na primer kralj lahko premikal tako kot današnji na katero koli polje poleg sebe, mantrin (minister), današnja kraljica, seje premikal le po diagonalnih poljih po-
leg sebe. Hastin je predstavljal slona, predhodnika današnjega lovca, premaknil pa se je na tretje polje po diagonali. Ostaneta še ratha (bojni voz - današnja trdnjava), ki se je premaknil na tretje polje po liniji, ter asva (današnji konj), ki se je premikal prav tako kot danes. Kmetje ali padati so tudi ohranili pravila za premikanje, razlika je le, da se vedno premaknejo le za eno polje. Cilj čaturange ni popolnoma znan, Murray pa predvideva, da je bilo za zmago potrebno popolno uničenje nasprotnih figur.
Z Arabci v Evropo šah je v Evropo prišel z arabsko osvojitvijo Pirenejskega polotoka. Arabski šatrandž dobi nova poimenovanja: Nemci ga imenujejo Schach, Angleži pa chess. Najprej se je igra uveljavila pri vladarjih (izredno rad ga je igral Karel Veliki), nato so jo prevzeli plemiči in nazadnje še preprosto ljudstvo. Prvi pisani dokument o šatrandžu je katalonska pridiga iz leta 1010. Iz Španije se je šah prek Anglije in Nemčije razširil v Skandinavijo. Zanimivo pa je dejstvo, da so Rusi šah poznali že konec osmega stoletja, saj ga najdemo v starodavnih pesnitvah. Kot vse kaže, so Rusi šah prevzeli direktno z Vzhoda. Šah so poimenovali šahmati, dama pa je ostala ferz, kar je še en dokaz, da je šah prišel v Rusijo z Orienta precej neposre-
Šah je že od nekdaj pomemben.
Šahovski priročnik iz leta 1891
62
Demokracija • 36/xii ■ 6. september 2007
dno. O prenosniku krožita dve teoriji. Ena trdi, da je šah prišel v Rusijo s Tatari, druga pa, da so ga dobili iz Bizanca (Bizantinci so igrali na posebni šahovnici, ki je bila v obliki kroga). V Italijo naj bi šatrandž prinesli križarji. Kasneje je šah doživel še nekaj sprememb, predvsem v majhnih menjavah lesenih bojevnikov figur in pravila, da mora črno polje imeti igralec vedno v spodnjem levem kotu. Čisto zadnji pravili, ki sta šatrandž spremenili v sodoben šah, pa sta pravilo rokade in pravilo mimohoda (en passant).
umm
Angleško-indijska tabla za šah
Figure starega indijskega šaha
Šah v Sloveniji Slovenci smo prve večje rezultate v šahu začeli dosegati v letu 1856, ko so nekateri naši šahisti začeli dobivati najvišja priznanja na svetovni ravni. S turnirskimi uspehi je sloves slovenskega šaha v svet ponesel zlasti dr. Milan Vidmar, katerega uspehi so bili povod za ustanovitev prvega slovenskega šahovskega društva. To se je zgodilo 31. januarja 1912, ko je bil ustanovljen Ljubljanski šahovski klub. Šahovska igra je pri Slovencih na sploh že dolgo med najbolj razširjenimi športi. Slednje se odraža tudi v številu organizacij, društev, klubov in sekcij, ki so včlanjene v Šahovsko zvezo Slovenije. Njihovo največje število je bilo leta 1984, ko jih je bilo 115, vanje pa je bilo včlanjenih več kot 9.200 registriranih članov in članic. Danes je število klubov in sekcij sicer manjše, ustalilo se je pri 80 do 85, vanje pa je vključenih okoli 3.800 registriranih članov, kar je še vedno lepa številka. Še največje priznanje je bilo slovenskemu šahu izkazano leta 1998 na kongresu svetovne organizacije Fide v Elisti, ko so mu zaupali organizacijo 35. šahovske olimpijade leta 2002 na Bledu. Po svoje je bilo prelomno tudi leto 1998, ko je Boris Kutin postal predsednik Evropske šahovske zveze (ECU) in s tem prvi Slovenec, ki je postal predsednik kakšne mednarodne športne organizacije. Nekoč je neznani šahist o tej igri izrekel zanimivo misel: »Šahovska partija je lahko raj ali pekel. Toda v tem raju je včasih hudo in v tem peklu je včasih prijetno.« m
Najboljši slovenski veslač IZTOK ČOP je v Miinchnu osvojil že 15. kolajno na članskih tekmovanjih. Lansko srebro sta tokrat skupaj z LUKO ŠPIKOM v dvojnem dvojcu spremenila v zlato in tako postala svetovna prvaka, kar je pred olimpijsko sezono vsekakor lepa napoved.
SLOVENSKI JADRALNI PADALCI v hitrostnih preletih so na četrti tekmi za SP v turškem Kayseriju dosegli izjemen uspeh. Ponovila seje zgodba iz Japonske, le da sta bila tokrat na najvišjih stopničkah Urban in Aljaž Valič pred tretjeuvrščenim Štefanom Wyssom iz Švice.
Predrznost in pretkanost
Esad Babačič
Končno je bila enkrat sreča tudi na naši strani, bi lahko dejali po zgodovinski zmagi nad Italijo. Toda ali ni tako,
da se sreča izzove?
In to z znanjem, brez katerega sploh ne moreš do takšne peklenske končnice. Naši so držali rezultat in ga izpustili, nadzorovali tekmo in jo skoraj izgubili, na koncu pa je odločilo srce, veliko srce Jake Lakoviča. Še prej nas je v tekmi držalo prav tako veliko srce Matjaža Smodiša, s katerim bi Slovenija že imela kolajno z velikih tekmovanj. Jaka je garal, se trudil, imel svetle in temne trenutke, in na koncu potrdil svojo igralsko veličino. Res je, da je bil prav on najbolj potreben takšnega meta, saj je bilo njegovo iskanje več kot očitno. Zdaj gre lahko naprej še bolj pogumno in razbremenjeno, to pa je najboljša popotnica za naše mlado moštvo. Brez zrelega in odločnega Lakoviča bo tako mlada ekipa težko posegla po višjih uvrstitvah. Posebej vesel sem bil Lakovičeve potentnosti v napadu in velike angažiranosti v obrambi. Prav takšne prodore ki mu tokrat niso uspevali v celoti, sem v bližnji preteklosti malce pogrešal. Všeč mi je, da se tokrat ni oziral na posledice in se je ravnal po načelu: ko si v napadu, ne misli na obrambo. S takšno miselnostjo je za seboj potegnil tudi Dragica in Capina, ki jima ne manjka napadalnih ambicij. Gre za to, da imamo v tem moštvu nekaj igralcev, ki se ne bojijo hoditi na koš, o čemer smo se lahko prepričali predvsem v prvem polčasu tekme proti Italiji. Seveda je na čelu neustrašnih Smodiš, ki gre na koš brez kančka respekta do kogar koli. Ko so prišli krizni trenutki, je bil seveda on tisti, ki je prijel za žogo in se pognal v meso nasprotnikove obrambe. Prav takšnega igralca smo v preteklosti pogrešali, in zdaj ko ga imamo, lahko upamo tudi na preboj pod sam vrh. Prav zaradi Smodiševe vrnitve in Lakovičeve samozavesti je bila zmaga proti Italiji nekaj najlepšega, kar se je lahko zgodilo. Nekaj besed sem želel nameniti tudi selektorju Pipanu, a se bom tokrat zadržal, saj ne želim kvariti odličnega razpoloženja, ki zdaj vlada v našem taboru. Končno imamo kolektiv, ki ni razdeljen na več frakcij: igralci se očitno odlično razumejo, precej dobro pa se tudi ve, kdo so nosilci igre. Mladi spoštujejo starejše, a se kljub temu ne bojijo odločanja na lastno pest. Predrznost in pretkanost hodita v naši reprezentanci z ramo ob rami. To pa je resnično ubijalska kombinacija. Fantom želim vse dobro, zato se na tem mestu ne bom spuščal v organizacijske zadeve.
Demokracija ■ xm\ ■ 6. september 2007
63
M tragediji na ljubljanski obvoznici je umrlo sedem ljudi.
Več strpnosti in previdnosti
Bogdan Sajovic, foto: PU Ljubljana, Bor Slana
Letošnja krvava žetev na naših cestah ne pojenja. Zanjo smo najbolj krivi udeleženci v prometu sami, zato bi bilo potrebne več samokontrole. Delno odgovornost zanjo pa nosi tudi minister za promet, ki je pred dnevi odstopil.
Letošnje krvave žetve na naših cestah še kar ni konec. Nismo še pozabili hude prometne nesreče na železniškem prehodu v Cirkovcah, ko je znova počilo. Se mnogo hujše in še z več žrtvami, saj je v nesreči umrlo kar sedem ljudi.
V nedeljskem večeru se je po ljubljanski obvoznici med predoroma Golovec in Strmec peljal 27-letni voznik, državljan Romunije. V njegovem BMW 320 se je stiskala še četverica romunskih državljanov. Na odseku avtoceste, kjer potekajo vzdrževalna dela in je promet omejen s prometno signalizacijo, se je romunski voznik očitno nekoliko zmedel in sprejel usodno odločitev, da bo avtomobil polkrožno obrnil, zato je zapeljal na nasprotni vozni pas. Prav tedaj je nasproti pravilno pripeljal audi A3, ki ga je upravljal 64-letni Ljubljančan. Vozili sta strahovito trčili in se spremenili v kup zverižene pločevine. Na kraju trčenja sta umrla oba voznika in dva potnika v BMW, 21-letnica ter 35-letnik.
64
Preostale tri udeležence, ki so bili hudo ranjeni, so morali iz razbitih vozil izrezati gasilci, nato pa so vse tri prepeljali v Klinični center v Ljubljani. Na žalost pa so bile rane za vso trojico prehude in tako sta romunska državljana, 42- letna let ženska in 22-letni moški umrla ponoči, medtem ko je sopotnica iz audija, 63-letna Ljubljančanka, umrla v zgodnjih jutranjih urah.
Letos več kot 200 mrtvih zadnje tragedije kažejo, da z var-
nostjo na slovenskih cestah kljub opozarjanju, preventivnih akcijah in ne tako majhnim zagroženim kaznim očitno ni vse v redu. Krepko prek dvesto žrtev na naših cestah samo v letošnjem letu je dokaz za to. Najlaže je seveda kriviti pristojnega ministra, kar se je v javnosti tudi zgodilo. Minister za promet in zveze Janez Božič je medtem že odstopil, uradno sicer ne zato, ker bi se čutil krivega za omenjene nesreče, ampak iz drugih razlogov.
A kljub njegovemu odstopu je treba zapisati, da so za cestno morijo, čeprav seveda svoj delež nosijo tudi ministri, birokracija pa tudi policija in cestarji, še vedno najbolj krivi vozniki oziroma udeleženci v prometu. Zaradi njihove nepremišljenosti, napak ali pa tudi objestnosti so naše ceste vse bolj krvave. Upajmo, da bodo zadnje tragedije in vsi mrtvi ter ranjeni vsaj malce pripomogli k temu, da bi se predvsem vozniki zazrli vase ter se v prometu obnašali strpno in odgovorno, in to ne zaradi zagroženih kazni ali strahu pred policijo, ampak zaradi sebe, svojcev in drugih udeležencev v prometu.
Predvsem pa ne smemo pozabiti, da se je pred dnevi začelo novo šolsko leto, zaradi česar se je krepko povečal delež mladih v prometu. Strpno torej, pa ne le v okolici šol, kjer poteka poostren policijski nadzor, in ne le štirinajst dni, kolikor ta traja, ampak na vseh cestah in skozi vse leto, da bi bilo čim manj nepotrebnih tragedij. E
Demokracija ■ 36/xii • 6. september 2007
Na Darsu se odgovornosti za zadnji nesreči otepajo.
RADIO
TELEVIZIJA
SLOVENIJA
r
- "A/ /
Peter Poles nima pojma
oEU
Nekdo mi je napisal vprašanja in odgovore, ker vodim novi sobotni večerni kvrafc nacionalki. No, imam ga mogoče nekaj malega - pojma, namreč - glede na to, da sem hodil v šole|n bil dolga leta vodič. A videli boste, nekateri nastopajoči v kvizu Ljubljana - prestolnica EU vi|Jp še več. Glejte ga to in vsako soboto - od 1. septembra do 17. novembra, takoj po Dnevniku in vremenski napovedi. Ste vi med njimi? Nagradni sklad za zmagovalce kviza je 120 000 evrov, sodelujoče pa čaka še 12 potovanj v eno od prestolnic držav EU, 12 denarnih nagrad po 500 evrov in 12 sezonskih smučarskih vozovnic.
doma, v svetu zabave
r LJUBLJnnn
PRESTOLflICn GU
www.rtvslo.si/evropa2007
Minulo nedeljo se je na prvem	nekoliko drugačen način. Sledijo športne
programu televizije Slovenija za-	novice, imenovane GreMa se šport, ki jih
čela prenovljena nedeljska raz-	vodita Mateja Janežič Hemler in Grega Pe-
vedrilna oddaja NLP, naslednica	ternel. V rubriki Sveže premierno predsta-
dobro gledanega Tistega lepega	vljajo nov slovenski spot, sledi pa rubrika
popoldneva. Voditelja sta simpa-	Jezikamo. V njej Ana Marija Mitič skupaj z
tična Tjaša Železnik in Dejan Pev-	gledalci odkriva napake v vsakdanji rabi slo-
čevič. Oddaja bo poleg že neka-	venščine. Marjan Jerman v rubriki Nedelj-
terih starih, uveljavljenih rubrik,	sko oko še vedno odkriva resnične zgodbe
ki so jih gledalci vajeni iz TLP,	iz slovenskega vsakdanjika, v rubriki Gla-
postregla tudi z novimi. Gostje v	sNe pa se predstavlja glasbena uspešnica,
prvi oddaji so bih ustvarjalci filma	glas nedelje. Potem je na vrsti rubrika U
Petelinji zajtrk, ki je nastal v ko-	- rbano, ki govori o kulturi bivanja oz. t.
produkciji s Televizijo Slovenija.	i. lifestvlu. Po premoru z britansko humo-
Dejan in Tjasa
Oddaja obeta veliko zanimivega
Prva izmed novih rubrik se imenuje Nedeljska misel, v kateri otroci, stari od 4 do 7 let, govorijo o ljubezni, poštenosti, lepoti in dobroti. Sledijo znane rubrike, kot so 5 minut slave, Človeški faktor in Glasbeni dvoboj. V slednjem glasbeniki še vedno tekmujejo med seboj, vendar na
ristično-dokumentarno oddajo in poročili studio obiščejo glavni gostje v rubriki Čas za juice. Anžej Dežan gledalce popelje skozi rubriko Družabna, v kateri so predstavljeni najpomembnejši družabni dogodki tedna. V taksiju z Ano Jud je rubrika, v kateri se Judova pogovarja z znanimi Slovenci, oddaja pa se konča z nastopom zmagovalca glasbenega dvoboja.
RUMENO
Daša, Vesna in Suzana
66
Nov šopek pevk v oddaji Piramida
Oddaja Piramida, ki jo na prvem programu Televizije Slovenija vodi Erika Žnidaršič, ima nov šopek pevk. Novi trio oddaje Piramida sestavljajo Vesna Topolovec, Suzana Savič in Daša Gradišek. Daša je kot pevka leta 2002 zmagala na Orionu, leta 2004 pa na Supernova multitalents, bila je spremljevalni vokal pri Anžeju, Alyi, Vladu Kreslinu, skupini Leeloojamais. Je pevka v džezovskih zasedbah, dela pa tudi svojo glasbeno kariero, saj piše besedila in glasbo. Tudi Vesna ima glasbene izkušnje. Sodelovala je v manjši glasbeni skupini in pri snemanjih spremljevalnih vokalov. Je študentka in radijska voditeljica. Suzana se je udeležila različnih karaok (tudi tistih z Dejo Mušič na TV Slovenija), tekmovala je na avdiciji Popstars, zadnjič pa je tekmovala leta 2003 v oddaji Bodi idol in zasedla 3. mesto.
Dekleta so bila izbrana med približno sto pevkami, ki so se prijavile na avdicijo. Prvič so se predstavile v prvi finalni oddaji, v kateri so se pomerili evroposlanec Borut Pahor, nekdanja redovnica Vida Žabot in nekdanji tržiški župan Pavel Rupar.
Demokracija ■ 36/xii • 6. september 2007
RUMENO
Najboljša varuška
Popkraljica Madonna je dolgo časa iskala varuško, ki bi bila primerna za njenega 23-mesečnega posvojenca Davida Bando. Ko je zmanjkalo kandidatk, je začela iskati med moškimi. Tu pa je imela srečo. Moški, ki bo 24 ur na dan varoval Davida, bo živel z družino v Madonninem razkošnem domu v Londonu. Skrbel bo le za Davida, medtem ko ima Madonnina desetletna hčerka Lourdes svojo varuško. Čeprav bo novi Davidov varuh imel na voljo vse razkošje, ki ga je deležna družina Ciccion-ne, mu je stroga mama postavila zelo trdna pravila. Prepovedala mu je seks v hiši, gledanje televizije ter branje časopisov in revij. V hišo ne bo smel pripeljati prijateljic, ki imajo manj kot trideset let, po telefonu pa bo moral biti na voljo tudi ob prostih dnevih. Uf, kakšna je cena, če želiš paziti Madonnine otroke!
Za Madonnine otroke le najboljše
Turbo Angels na festivalu
Konec avgusta je bil finalni mednarodni večer Ohrid Fest 2007, kjer je Slovenijo zastopala skupina Turbo Angels s skladbo Na Bahame. Skupi-naje Makedonijo zapustila polna odličnih vtisov, deležni so bili ogromno pozornosti in navdušenja makedonske publike, mediji pa so jih prav tako že 'potegnili' v tamkajšnje časopise in revije. S skladbo Na Bahame so se uvrstili na odlično 8. mesto v konkurenci tridesetih pesmi s celotnega Balkana. Zmagala je velika srbska zvezda Bojana Marovič, druge pa so bile zmagovalke Evrovizije Beauty Queens, dekleta, ki so letos maja na Finskem z Marijo Šerifovič pele Molitev. Angelčki pravijo, da je uvrstitev na Ohrid Festu odlična popotnica za prijavo na Emo, saj so prav tam dobili idejo za skladbo, s katero se bodo prijavili na omenjeno tekmovanje. Producentska ekipa že pripravlja končno podobo skladbe.
Poskus samomora
Da slava in denar vendarle nista največ vredna, je dokazal ameriški igralec Owen Wilson. Kljub vsemu razkošju, ki mu je na razpolago, si je poskusil vzeti življenje. 38-letni igralec, ki je zaslovel z vlogami v različnih komedijah, si je v svojem stanovanju prerezal žile na levi roki in vzel večjo količino uspavalnih tablet. V mlaki krvi ga je našel član njegove družine in poklical pomoč. Reševalci so Wilsona odpeljali v bolnišnico St. John v Kaliforniji, nato pa naj bi ga premestili v bolnišnico Bevery Hills' Cedars Sinai. Wilsonu se je stanje na srečo kmalu stabiliziralo in se je po enem tednu vrnil domov. Po besedah prijateljev je še vedno v slabem psihičnem stanju, vendar srečen, ker je živ. Wilson pravi, daje srečen, ker je živ.
Eden izmed njegovih prijateljev je dejal: „Owen ni dobro in se zaveda dejstva, da je skoraj umrl, vendar je srečen, da ga je brat rešil v zadnjem trenutku. Družina pazi nanj 24 ur na dan."
Poskus samomora je posebej pretresel njegove igralske kolege. Zdaj naj bi ga obiskovali številni igralci, režiserji in producenti, čeprav zdravniki odsvetujejo daljše pogovore z igralcem. Wilson naj doslej ne bi bil kazal znakov depresije, zato ni znano, zakaj seje odločil za samomor. Nekateri ugibajo, da bi bila lahko v ozadju zasvojenost z mamili.
Nekaj pod kožo
Za skupino Šank Ročk je noro koncertno poletje. Fantje so zadnje mesece preživeli na najpomembnejših festivalskih in drugih koncertnih odrih po Sloveniji. O suverenem rokerskem zvoku njihovega zadnjega albuma Senca sebe se je v poletnih večerih prepričalo več deset tisoč obisko-Stari rokerji so še vedno zaželeni.	vaicev njihovih nastopov. Kakšna
evforija je med koncerti skupine Šank Ročk vladala na odru in pod njim, se bodo njihovi feni lahko prepričali ob novem singlu in videospotu za pesem Nekaj pod kožo. Posnetki nastopov, kot je bil na festivalu Pivo in cvetje v Laškem, kjer je z njimi žuralo več kot 40.000 obiskovalcev, govorijo sami zase. Novi singel Nekaj pod kožo je napisal pevec Matjaž Jelen in z njim so zaradi udarne energije tudi začenjali koncertne nastope. Gre za osebnoizpovedno besedilo rokerske duše, in če sodimo po odzivih oboževalcev na nastopih, se v njem prepozna mnogo poslušalcev. Skupina Šank Ročk seje ob letošnji 25-letnici odločila tudi za poseben poklon oboževalcem in glasbenim kolegom, ki so soustvarjali njihovo zgodbo o uspehu. 29. decembra bodo v Velenju pripravili koncertni spektakel, ki pa ne bo ponudil samo akustičnih užitkov. Izvedeli smo namreč, da člani benda po svojih podstrešjih že zbirajo legendarne pajkice, lasulje in druge rekvizite iz norih osemdesetih.
Demokracija • 36/xii • 6. september 2007
67
TV-KULOAR
Presneto nesproščeno
Magični gledalec
Na TV3 se je začel niz oddaj Sproščeno z Marlenno. Težava je le v tem, daje bila prva oddaja presneto nesproščena.
HOROSKOP
Kot večina drugih državljanov, vsaj tistih, ki imajo to možnost, so se tudi vrli televizijci vrnili z bolj ali manj zasluženega dopusta. Nekatere utečene oddaje se bodo spet zavrtele z novim elanom, druge pa si bodo poskušale šele pridobiti medijsko pozornost. S prvim septembrom so na TV3 začeli z oddajo Sproščeno z Marlenno. Gre za Marlenno, ki je pred časom skupaj s še dvema travestitoma leta 2002 zmagala na slovenskem izboru pesmi za Evrovizijo. Ne po glasovanju publike, ampak po izboru hudo strokovne žirije. No, evrovizijska publika, ki hvala bogu ni imela nad seboj glasu t. i. stroke, je slovenske Sestre postavila na njihovo mesto, se pravi nekam na konec evrovizijske lestvice.
Napoved trdi, da bo v novi sezoni Marlen-na v precej bolj prestižni oddaji, kar koli naj bi že to pomenilo, največ pozornosti namenjala iskrivim gostom, zabavi, humorju in glasbi. Bojda ima tudi novega stilista, ki jo je popolnoma stilsko preobrazil. Na zaslonu tega nikakor ni bilo videti, Marlenna je bila bolj ali manj taka kot vedno.
Prva jesenska, resda prostovoljna žrtev Mar-lennine oddaje je bil pevec Jan Plestenjak, ki letos praznuje petnajstletnico svojega glasbenega ustvarjanja. Očitno si je zamislil, da bi jo dodatno začinil z nastopom v omenjeni oddaji. Sicer nisem kakšen poseben ljubitelj Pleste-njaka in podobne glasbe, zato ga ne spremljam dnevno in tudi ne vem, v kakšnih oddajah navadno nastopa. Vendar pa se mi zdi, da bi bilo precej bolje, če bi se tej oddaji izognil. Tako mu vsaj ne bi bilo treba poslušati Marlenni-nih plehkosti in gledati trapaste scene v studiu »tete Tamare«. V modrikasti sobi otroški glasek z otroškimi pomanjševalnicami postavlja vprašanja, kar naj bi bilo menda sila duhovito, a normalen človek se tako ne pogovarja niti z
Oven 21.3.-20.4.
Bik
21.4.-21.5.
Nekatere stvari vam niso všeč in ne boste se mogli izogniti pogovoru. Bodite iskreni do sebe in drugih, pa se bo vse odvilo tako, kot je najbolj prav. Predvsem pa ne bodite tako radikalni, da se vam ne bodo bali zaupati kočljivih zadev.
Počutili se boste kot prerojeni in imeli boste veliko energije za delo in zabavo. Pri svojem delu pa ne bodite naivni, ker vam ne bo koristilo. Sprijaznite se z realnostjo in naredite vse, kar je v vaši moči, za to, da bi se zadeve rešile.
Dvojčka 22.5-21.6
Rak
22.6.-21.7
dveletnikom. No, če je Plestenjaku in drugim gostom všeč, da se z njimi kdo pogovarja kot z dojenčki, potem jim pač je.
Hitro se je videlo, da oddaja, ki ima v naslovu besedo sproščeno, bila pa naj bi še iskriva, zabavna, kratkočasna in nasploh poučna, nikakor ne uspeva v svojem konceptu. Očitno je bila tega mnenja tudi publika, ki je bolj ali manj zabodeno gledala, pa čeprav je bilo med njimi tudi nekaj otrok, a so bili očitno vseeno veliko prestari, da bi bih navdušeni, recimo nad glaskom tete Tamare.
Marlenna se je sicer trudila podžigati publiko s ploskanjem, vzkliki, se razmetavala s »srčki« in »ljubčki«, govoričila v trenutnem mladeniškem slengu »hudo«, »stari« in »kul«, vendar razen medlega odziva ni dosegla ničesar drugega. Vse skupaj je izpadlo pocukra-no, plehko in predvsem nesproščeno. In rahlo neprebavljivo za normalen okus.
Voditeljica je bila videti iskrena le med Ja-novim nastopom, ko je navdušeno ploskala v taktu Plestenjakove popevke, medtem ko so pevčevi štirje mladeniči, kot t. i. back vokali, v taktu migali z ritkami. V celotni oddaji je bila Marlenna le tedaj videti res sproščena. IE
Vaše prizadevanje bo obrodilo sadove, nekdo se bo odločil, da bo z vami preživel več časa kakor doslej. Če imate otroke, posebej šolske, boste imeli veliko opraviti z nakupovanjem vseh potrebnih stvari in knjig.
September je za vas lep mesec, saj prav vse oživi in delo se začne na novo. Vrnili ste se z lepih počitnic, vendar vam ne bo niti malo žal, da se je začela vsakdanja gneča. Veselo se boste zapodili na delo in se imeli zelo dobro. Veselite se življenja.
Nekoliko brez volje boste in čudili se boste sami sebi, saj običajno razmišljate samo o tem, kako bi se posvetili temu ali onemu opravilu. Izkazalo se bo, da ste samo utrujeni in da vam nič ne manjka. V partnerskem odnosu boste zelo zadovoljni.
Če imate otroke, se vam bo zdelo, da se stvari zapletajo. Posebej tisti, ki imate doma najstnike, ki vstopajo v srednjo šolo. Veliko boste razmišljali in se še več pogovarjali. Ugotovili boste, da je problem preprosto rešljiv.
Devica 22.8.-21.9.
Veliko lepega vas čaka v življenju, posebej še ta teden. Bodite pripravljeni na presenečenja in veliko dela. Razmišljanje o prihodnosti vas ne bo daleč pripeljalo, ker ne boste videli prave poti - kaže, da morate nanjo še malo počakati.
Tehtnica 22.9.-22.10.
Depresije prejšnjega tedna bodo pozabljene in šli boste novim zmagam naproti. Tisti, ki ste se odločili za daljše potovanje, boste v mrzličnih pripravah nanj, poleg tega boste imeli vrsto poslovilnih srečanj s prijatelji.
Škorpijon 23.10.-21.11.
Spoznali boste, da bi morali biti veliko aktivnejši, kakor ste. Obremenitev vam ne bo manjkalo, le odločiti se boste morali, kaj je za vaš prioriteta. Vse vam bo šlo kot po maslu, če boste le dobro razporedili svoj čas.
Strelec 22.11.-20.12
t	Če živite sami, ker je vsa vaša družina
odpotovala po svetu, se posvetite lastni rasti in poskrbite zase in za svoje udobje. Ne bo vam žal, če boste naredili kaj več Kozorog kot poskus. Preleteli boste vse podatke 21.12-19.1. in se odločili pravilno.
Ker prihajate v prazno stanovanje, vam bo nekoliko dolgočasno, zato boste vedno z veseljem prišli nazaj domov. Veliko dela vas bo čakalo. V soboto si boste vzeli čas zase in za svoje dejavnosti. Srečali se boste s pomembnimi osebami.
Kaže, da je odločitev, ki ste jo sprejeli, prava, saj vam je zdaj laže in se počutite res lepo. Pomoč, ki ste jo pričakovali od .	vseh okoli sebe, bo prišla s čisto druge
strani, kakor ste mislili. Kmalu bo vse 19.2.-20.3 tako, kot mora biti.
Vodnar 20.1.-18.2
68
Demokracija • 36/xii • 6. september 2007
^AploMi
KRIŽANKA
GABIN, OTINEK, ROLETA, ENOSED, NO, AKI, AJN, MALAJA, NI, TAT, STANISLAVA, KRI, TEST, KATRAN, HS, ANTIKA, ASTENIK, TOPOR, SN, COMO, KAVALIR, IR, DEV, OTIS, DIRKA, IDI, DOCA, AMI, JELEN, ARAT, A Ž, AROSA
1. nagrada:
2. nagrada:
MARTIN KORBER
Orova vas 7,3313 Polzela
MARIJA KOPORC
Zaboršt 1 i/a, 1296 Šentvid pri Stični
Dobitnikoma čestitamo in ju hkrati prosimo, da nam pošljejta svojo davčno številko.
Demokracija ■ 36/xii ■ 6. september 2007
1.	nagrada: povratna letalska vozovnica na Adriini
redni liniji Ljubljana-London
2.	nagrada: povratna letalska vozovnica na Adriini
redni liniji Ljubljana-Pariz
Pravila nagradne igre so objavljena na s
1 Nagradijo križanko izrežite 1 in najpozneje do 13.9. 2007 1 pošljite na naš naslov:
Demokracija, p.p. 43 ¡5. , 1001 Ljubljana,	1
s pripisom "Nagradna križanka". I
69
KRONIKA ČASA
VČERAJ, DANES, JUTRI...
>	3.9.1869 seje v Ljubljani rodil kemik in zdravnik, edini znanstvenik slovenskega rodu, kije prejel Nobelovo nagrado, Friderik Pregl.
>	3.9.1966 je Društvo slovenskih izobražencev v Trstu v vasi Draga pod Bazovico prvič organiziralo dvodnevne študijske dneve.
>	4.9.1824 se je rodil avstrijski skladatelj Anton Bruckner.
>	4,9.1844 so v Bleivveisovih Novicah prvič imenovali Ljubljano za glavno mesto Slovenije.
>	4.9.1992 so v Sofiji na 7 let zapora obsodili nakdanjega prvega sekretarja KP in predsednika BolgarijeTodorja Živkova.
>	5.9.1733 seje rodil nemški pesnik Cri-stoph Martin VVieland. Rekel je: »Bogovi so pogosto samo lutke v rokah svojih svečenikov.«
>	5.9.1844 so v Ljubljani ustanovili Historično društvo za Kranjsko.
>	6.9.1766 seje rodil angleški kemik in fizik John Dalton. Bil je utemeljitelj atomske teorije materije in jo prvi postavil na eksperimentalno podlago.
>	6.9.1953 je imel Tito na Okroglici pred okoli 400.000 ljudmi izredno oster govor ob zaostritvi jugoslovansko-italijanskih odnosov zaradi Trsta. Po Sloveniji so se vrstile demonstracije z vzkliki »Trst, Gorica, naša je pravica«, »Življenje damo. Trsta ne damo« in podobno. S podpisom Londonskega memoranduma 5. oktobra 1954 so Trst dobili Italijani.
>	7.9.1866 se je rodil francoski pisatelj Tri-stan Bernard. Nekoč mu je pri kosilu po tiskovni konferenci novinarka rekla: »Pozabite, da sem ženska; ravnajte z mano, kot bi ravnali z mojim moškim kolegom.« Bernard jo je po-trepljal po ramenu in ji rekel: »Greva scat!«
>	7.9.1818 se je rodil pisatelj, skladatelj in politik Miroslav Vilhar. Nekatere njegove pesmi, npr. Na jezeru bliz Triglava, Lipa zelenela je in Zagorski zvonovi, so ponarodele.
>	7.9.1848 so na Dunaju sprejeli zakon o zemljiški odvezi. Z njim so odpravili tlačan-stvo tudi na naših tleh.
>	7.9.1991 se je začela v Haagu mirovna konferenca o Jugoslaviji.
>	8.9.1990 se je začelo razmeščanje in prevažanje orožja in streliva iz Gotenice za potrebe Manevrske strukture narodne zaščite. Akcija je trajala do 21. septembra.
>	9.9.1828 seje rodil ruski pisatelj Lev Niko-lajevič Tolstoj. Rekel je: »Ne poslušajte tistih, ki govorijo slabo o drugih in dobro o vas.«
>	9.9.1943 po kapitulaciji Italije so ponoči v Ljubljano vkorakali Nemci.
POGLED NAZAJ (OD 3.9. DO 10.9.)
Kraljevina Brazilija
7. septembra 1822 je postala Brazilija neodvisna kraljevina. Za kralja se je oklical Pedro L, sin portugalskega kralja Ivana VI., ki je bil v Braziliji portugalski regent. Prevrat je izpeljal brez prelivanja krvi. Neodvisna kraljevina je nehala obstajati leta 1889, ko je odstopil njegov sin Pedro II., leta 1891 pa je postala Brazilija republika z zvezno ustavo.
Brazilijo je po naključju odkril portugalski pomorščak Pedro Alvares Cabral leta 1500 na poti v Indijo. Portugalci so bili razočarani nad odkritjem, ker na tisoč kilometrov dolgi obali niso odkrili niti nahajališč zlata niti Inkov ah njihove civilizacije in bogastva, ampak samo redke siromašne domačine. Brazilija je dobila ime po drevesu pau-brazil, iz katerega so pridobivali barve za blago. Ko so jo začeli leta 1532 naseljevati Portugalci, so bile barve najvrednejše, kar je prihajalo iz kolonije na Portugalsko. Ker so bili domačini nezmožni za težka dela, so Portugalci začeli voziti sužnje iz Afrike.
Slomšek in Prešeren
Na prvi gledališki predstavi sezone v Ljubljani sta se 5. septembra 1837 srečala takratni celovški spiritual Anton Martin Slomšek in pesnik France Prešeren. Prešeren je bodočemu lavantinsko-mariborskemu škofu »zagrozil«, da ga bo zatožil pri ljubljanskemu kanoniku Pavšku. Slomšek se je izgovoril na »olajševalno okoliščino«, saj je bil med občinstvom še en duhovnik. Toda tudi ta je prihajal iz lavantinske škofije ... Po predstavi je Prešeren Slomška pospremil k večerji, saj sta
bila znanca in nekdaj tudi sošolca. Ob slovesu mu je izročil precej neprizanesljiv epigram: »Ker stara para zlomek devištva preveč vzel,/ je mlajši njega, Zlomšek, prodajat ga začel.« Slomšek je namreč izdal knjigo o krščanskem devištvu.
Podobno besedno igro na Slomškov račun je pesnik uporabil tudi v epigramu, ki je nastal, ko je Slomšek postal lavantinski škof: »Nekdaj je zlomek bil hudič, je zlomšek bil hudiček, / zdaj Zlomšek je postal na Štajerskem - ško-fiček!« Med obema velikima možema zaradi tega ni prišlo do zamere.
Rakete nad mesti
Nemci so 6. septembra 1944 izstrelili na Pariz prvo raketo V-2, ki so jo uporabili v boju. Čez dva dni so izstreli prvo od tisočih tudi na London. Prednica sodobnih balističnih izstrelkov je bila nemška enostopenjska raketa V-2, ki je za gorivo uporabljala mešanico utekočinjenega kisika in etilnega alkohola. Njen domet je bil največ 200 milj. Največja težava, s katero so se spopadali načrtovalci V-2, je bila,
kako doseči čim večji domet. Raketa V-2 je bila namreč s svojimi dvanajstimi tonami pretežka, zato na rampi nikakor ni mogla doseči zadostne hitrosti za dvig in horizontalni polet.
Do konca druge svetovne vojne je na cilje v nasprotnikovem zaledju poletelo približno 4.000 raket V-2, ki so jih izstrelili iz mobilnih izstrelišč. Februarja in marca 1945 so jih vsak teden izstrelili približno šestdeset. Ob vsaki izstrelitvi so ubile povprečno pet ljudi. Proti raketam V-2 ni bilo prave obrambe, saj jih ni bilo mogoče prestreči z letali, ker pa so bile hitrejše od zvoka, so nad tarčo priletele nepričakovano. Edini učinkovit način boja proti njim je bilo uničevanje njihovih izstrelišč.
70
Demokracija ■ 36/xii ■ 6. september 2007
ODZIVI IN MNENJA
93.8 m
G • RENC
Spoštovani bralci,
uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja pisem, ki presegajo dolžino 45 vrstic. Pisma bralcev objavljamo v skladu z načelom profesionalne novinarske etike, katere namen je služiti interesom javnosti ne glede na politično, svetovnonazorsko ali kakršno koli drugo prepričanje.
Dkmokraci.ja
2003
Naslovka št. 34/44
Žrtve frankolovskih partizanov (3)
Netočnosti in zavajanja pisanja Janeza Černeja v reviji Demokracija.
Demokracija je v št. 34 z dne 21. 8. 2003 objavila članek raziskovalca Janeza Černeja z naslovom Žrtve frankolovskih partizanov (1. del), v št. 35 z dne 28. 8. 2003 pa je objavila 2. del z naslovom Grob na Straži (2. del).
Bistvo prvega dela je, citiram Demokracijo: »Dragica Šibanc je bila lepo dekle, stara je bila 22 let in v šestem mesecu nosečnost, ko jo je skupina partizanov odvedla z doma v Belem potoku pri Franko-lovem. Ves teden so jo posiljevali na kmetiji Ravnak pod Kiselico, potem so jo ubili in zagrebli na Straži nad Frankolovim«.
Po pripovedovanju g. Štefke, sestre Dragice Šibanc, je bila septembra 1944 Dragica Šibanc doma na dopustu, ko so ponjo prišli partizani. Med njimi naj bi bil tudi moj oče, pokojni Rudi Selčan. Dejstvo je, da se je zgodil grozovit umor.
Dejstvo pa je tudi, da takrat Rudi Selčan ni bil na terenu, ampak je bil zaprt v nemških zaporih. Obstajajo dokazna gradiva tudi iz zloglasnega Celjskega piskra.
V	Demokraciji piše, da je umor ukazala partizanka Slavica Go-renjšek (lahko so predvidevanja?). Kdo je bil izvajalec, se točno ne ve, saj od živečih tega nihče ne ve ah noče vedeti.
Ob tej priložnosti pozivamo še živečo partizanko Slavko Go-renjšek (dekliški priimek), ki živi nekje v Ljubljani, naj se oglasi in objavi pravo resnico.
Edina prava dejstva in edina resnica do sedaj so dokumenti in pričevanja našega očeta Rudija Selčana in njegovih soborcev.
Rudi je stopil v obvezno nemško osnovno šolo na Frankolo-vem. Že leta 1943 je prišel v spor z nemškimi učitelji, kajti šola je delovala pod nemško okupacijo. Zaradi nasilnega ponemčevanja se je stepel z učiteljem, ki je bil član Hitlerjeve mladine.
Leta 1943 so začele delovati kurirske postaje in pri tem je sodeloval tudi Rudi. Prihod enot Pohorskega bataljona je 16-letne-ga Rudija spodbudil, da je aprila 1943 stopil v Zidanškovo brigado. V brigadi je zbolel. Po treh mesecih sodelovanja so ga partizani zaradi bolezni poslali domov.
Rudi Selčan je moral še isti dan, 31. 7. 1944, na ukaz znanega frankolovskega partizana Val-dija Borovnika iti v izvidnico na Frankolovo.
1. avgusta 1944 je padel v nemilost gestapa. Istega dne so ga Nemci aretirali kot civilista.
V	zaporu v Celjskem piskru je bil kakšnih 14 dni, nato v Mariboru približno 14 dni, od tam so ga odpeljali v zapore na Dunaj. Z Dunaja so ga po nekaj dneh odpeljali v zapore v Prago,
Dresden in v taborišče Muhlberg pri Elbi, Stalag 4B. Rudi Selčan je v zaporih in taboriščih preživel več kot 10 mesecev hudega trpljenja in mučenja.
Taboriščnike so po vojni osvobodili borci Rdeče armade in jim omogočili vrnitev domov.
Oče se je vrnil iz taborišča 20. 5.1945 in moral nadaljevati s služenjem vojske v JLA.
O zgornjem pričevanju obstajajo dokumenti. Iz njih je razvidno, da je bil Rudi Selčan v času grozodejstva nad Dragico Šibanc v zaporu. Poskusih bomo poiskati dokumente še iz slovenskih zaporov - Celjskega piskra.
Bralce Demokracije in njeno uredništvo prosimo, da sprejmeta resnico o mojem očetu in da zbrišeta sledove suma. Grozote vojne so še vedno zelo sveže in prehude, da bi lahko naša družina prenašala tako velike neresnice. Bralce prosimo za razumevanje.
Danijel Selčan, družina Selčan, Stranice
Predsedniški kandidati
Verjamem, da je g. Lojze Peterle edini predsedniški kandidat, ki nas lahko reši tega nesrečnega komunizma. Dovolj sem stara, da vem, kaj so počenjali komunisti. Predstavnik DeSUS g. Žnidaršič pravi, da se zavzema za upokojence, medtem ko sama menim, da se zavzema za svoj žep. Vse države so obsodile zločince, pri nas pa še kar mirno uživajo tako Ribičič kot Kučan, Stanovnik, Potrč in drugi, da o izpadih Drnovška ne govorimo. Še vedno proslavljajo Dražgoše, Pohorje, zločine, ki so jih sami storili. Vsi se spravljajo le na g. Janšo in na problem prisluškovanja, ki so ga bili sami najbolj vešči. Problema Ciganov sami niso rešili, Janševa vlada bi ga seveda morala čez noč. Kučan in drugi ne znajo drugega kot na-
DeMOKRACUA • 36/XII • 6. september 2007
padati Cerkev, čeprav vsi vemo, da je v vsem le malo resnice.
Programov naše televizije skorajda ne gledam več. Skoraj tri mesece sem bila pri hčerki v Nemčiji. Hči je delala 32 let, dokler ni zbolela, mož pa 35 let. Vse življenje sta si malico nosila od doma, pri nas pa delavci zahtevajo nemogoče stvari. Predsednik največjega sindikata ne dela za delavce, njemu gre za njegovo bajno plačo. Ljudje se pritožujejo nad dr. Bručanom, vse maslo pa izvira iz Kebrovih časov. Borut Pahor se ravna po vetru, včasih se dobrika predsedniku vlade, drugič pa bi mu zasadil nož v hrbet. Še to! Dokler bodo na sodišču takšni ljudje, kot je Ribičič, in dokler bodo ljudje bolj verjeli Gabro-vemu ministrovanju kot Zverove-mu, pri nas ne bo drugače.
Angela Ošlaj, Križevci pri Ljutomeru
Gre za slovensko ozemlje ali za slivovko?
Po dolgem času sem 18. avgusta zvečer gledala TV Dnevnik. Nič novega. Zbodla pa me je izjava Boruta Pahorja. Nekako takole je rekel (upam da le svoje mnenje o arbitraži za mejo s Hrvaško): Če bo sodišče pravično, ne bo dobro za Slovenijo! Takih besed se znebi politik, ki mu diplomacija ne bi smela biti tuja!
Nekoč je neka ženska kupovala slivovko. Prodajalec je povedal ceno, stranka pa: »Če bi bila res prava slivovka, bi bila toliko.« »No, pa toliko!« Ženska je plačala slivovko, ki si jo je sama podražila. Slovensko ozemlje pa ne bi smelo biti predmet barantanja takih amaterjev.
In gospod Bajuk, se spominjate iz šolskih dni pesmi, ko si je fant zaželel mošnjo, ki se ne bi spraznila, in je vseskozi kvartopiril; drugi čašo, ki se ne bi spraznila, ►
71
ODZIVI IN MNENJA
	RADIČ		1 / ii/A
196,4 MHz			
Slovenj gorice Trg osvoboditve 5,2230 Lenart, tel: 02/729 02 20, /20 73 24, k: 02/720 73 22 ELEKTRONSKA POŠTA: radio@ radio-rsg.si, INTERNET STRAN: www.radi<Hsg.si			
RADI ¿13 M EV
97.2, 99.5, T 03.7, 106,2 MHZ UKV, STEREO, RDS
► in je polegal po jarkih; tretji je vstajal ob zori, ko pa se je vračal domov, si je veselo zapel. Edino tisto prinaša veselje, kar si pridobiš s trudom. Volivci upamo, da bo v tem primeru zmagala modrost.
Marica Marolt, Velike Bloke
Bo Slovenija postala zabaviščni park?
Kdo se ne bi rad zabaval? Pokažite mi ga! Posebno če se zabava na tuj račun. Slovenec ne bi bil Slovenec, če ne bi tega izkoristil. Posebno v zadnjem času, ko je vedno več priložnosti za to. Res je, da še pred nedavnim ni bilo tako! Slovenec je vedel, da mora delati, če hoče pošteno preživeti družino, ki jo je navadno imel. Ni se bal napora. Veljal je za pridnega, podjetnega ter predvsem poštenega in zaupanja vrednega človeka. Seveda so bile tudi izjeme, ko so nekateri živeli na tuj račun, in to se v zadnjem času nevarno stopnjuje. Tu ne gre več za posameznika, marveč za velik projekt, ki bo prinašal milijone, hkrati pa gojil lenuhe in koristo-
lovce. Država bo od tega imela menda ogromno korist. Vsaj tako predvideva. Kje pa bo vidna ta korist? V katero vrečo bo šel ves ta dobiček?
Psi lajajo, karavana gre dalje ... Sprašujem se, odkod Slovencem taka podjetnost, da bi na račun malega, naivnega človeka, tako rekoč sobrata, privolili v tako nizkotno kupčijo, kot je igralnica v Gorici. Nimajo še dosti dokazov, da je tak način razmišljanja poniževalen za kulturnega človeka, ki kaj da nase in na svoj narod. Nima toliko pameti in pošte-
nosti, da bi zavaroval svoje ljudi pred podlo vnemo po bogatenju na tuj račun. Ah je Slovenec res rojen hlapec in ga ni izučilo toliko let pod tujo vladavino? Ne zna izrabiti svobode, da bi pošteno zadihal, in išče, komu se bo spet, in to za denar, podredil?
Psi lajajo, karavana gre dalje ...Res je veliko vprašanje, ah bodo odgovorni za to pogubno investicijo prisluhnili ljudem in njihovim upravičenim razlogom proti igralnici in vsemu drugemu balastu, s katerim pošteni in delavni ljudje nimajo kaj početi. Ne samo to! To je razdiralna zadeva, ki bo imela uničevalni vpliv daleč naokoli.
Mar Slovenci res ne moremo živeti drugače? Pošteno in delavno? Samo v tem je prihodnost! Premalo nas je, da bi med ljudmi delali poskuse, koliko so imuni za taka početja. Sicer pa - naj odloča večina ljudi, ki bodo s tem najbolj prizadeti. Saj smo menda v demokraciji.
Cilka Avsenik, Jesenice
Visoka inflacija
Kdo je kriv za visoko inflacijo, ki nas je presenetila? V prvi vrsti trgovci in drugi pohlepneži, ki nimajo dna in ne bi imeli dovolj niti v primeru, če bi imeli denar vsega sveta. Pri tem pa ga skopu-ško varujejo in ga z nikomer niso pripravljeni dehti. Še branjevci na tržnici so podražili svoje blago za najmanj sto odstotkov. Pri tem pa prodajajo iz integrirane pridelave: na primer paradižnik, ki še po enem mesecu ne zgnije. Sadje, ki je brez okusa, ker še ne zrelega potrgajo, in mrtvo zelenjavo, vzgojeno z umetnimi gnojili v rastlinjaku, brez sonca, ki bi ji da-
jal moč. Vsi ti brezvestneži se ne zavedajo, da več kot »nažreti se« vsega človek ne more. Po smrti s sabo »v pekel« pa tudi ne bodo mogli vzeti ničesar.
Poleg trgovcev smo za inflacijo odgovorni tudi potrošniki, ki požrešno na veliko in nekritično kupujemo vse, kar se nam zdi dobro ah se »lepo sveti«, četudi je natrpano s strupi in konzervansi, od katerih so nekateri smrtno nevarni. Vse to zbašemo v naša uboga telesa. Ni čudno, da so že nekateri otroci predebeli. Po ulicah pa se valijo predvsem ženske, mlade, sicer skrbno naličene, kot tridelne omare. Pri vsem tem se sprašujemo, zakaj je toliko ljudi bolnih, zakaj so polni zdravstveni domovi in bolnišnice in zakaj se za donosen zdravniški poklic odločajo ljudje, ki nimajo ne sočutja ne odgovornosti.
Mihaela Afner, Celje
Adijo, cigaretni dim
Pred kratkim je državni zbor sprejel dopolnitev zakona o uporabi tobačnih izdelkov, v katerem prepoveduje kajenje v vseh zaprtih javnih prostorih. Zakon je začel veljati i. avgusta 2007. Nekadilci smo hvaležni ministru za zdravje dr. Andreju Bručanu, da je v razmeroma kratkem času pripravil dopolnitev zakona, ki bo olajšal marsikatero bolečino pasivnim kadilcem, znižal stroške zdravljenja obolelim zaradi posledic cigaretnega dima, posebej pa tisočem preprečil predčasno smrt. Nekadilci smo hvaležni poslancem vladajoče koalicije, da so pokazali civilizacijsko držo in presodili upravičenost tega ukrepa. S tem bomo lahko tudi nekadilci enakopravno sedeli v javnih
Vsako jutro ob 7:15 vas na pot pospremi Jure Sešek v otroških minutkah Bim-bam-bom na Radiu Ognjišče.
' k •i (m
Šolarji in vrtičkarji, počitnic je konec!
Želimo vam pogumen
previdno na cestah!
72
Demokracija • 36/xii • 6. september 2007
ODZIVI IN MNENJA/TAKO MISLIM
lokalih v čistem zraku, kar nam zagotavlja ustava. Ob razglasitvi pozitivnega izida glasovanja o tej noveli so si poslanci opozicije prižgali cigareto in s tem pokazali svojo necivilizacijsko vzgojo.
Nekadilci pa se veselimo in smo ponosni na to, da se počasi približujemo kulturi evropskih narodov, ki so te razlike že odpravili.
Hvala bogu, da nam v prihodnje ne bo več treba zračiti za-smrajenih oblačil po prihodu iz lokalov, hkrati pa bomo odslej z veseljem pogosteje zahajali vanje, saj tam ne bomo več zdravstveno ogroženi.
Alojz Senekovič, Maribor
Hipokrizija in neodgovorna dvoličnost
Pridružujem se mnenju varuhinje človekovih pravic, ko opozarja na pravno odgovornost novinarjev in medijev, da spoštujejo etične standarde in spoštovanje osebnega dostojanstva prizadetih državljanov; še posebej otrok in oseb z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju. Kakšna hipokrizija in dvoličen odnos varuhinje, ko pa izkušnje nekaterih pobudnikov za varovanje človekovih pravic v RS še letos kažejo eklatantno teptanje načel o varovanju pravic nekaterim državljanom. In to predvsem tistim, ki jih vodja pisarne varuhinje prešteje in postavi v kot, češ: »Vas je dovolj in se sami branite.« In ko si ta posameznik domišlja, naj bi bil urad odgovoren za vse, ki zaznajo kršenje človekovih pravic, doživi sprenevedanje, neodgovornost. Ko dokaže, da so milo rečeno dvojni vatli, se obrne na Urad za
Radio Alpski val www.alpskival.net 1053811 886 f 05 3811 674
enake možnosti. Varuhinja urbi et orbi razglasi svojo veliko neodvisnost, češ da sama razvršča in prešteva pobudnike, se javno razglasi za absolutno moralno avtoriteto in protioblast. In bog ne daj, da bi državljani seznanili državne organe in odgovorne za spoštovanje človekovih pravic v pravni in demokratični Sloveniji. Potem tvegate, da vas Zdenka Čebašek Travnik javno razglasi za »težavno« stranko, pri kateri se zaznava nagnjenost k črnogledosti, iskanju grešnega kozla za vaše osebne stiske, nezadovoljstvo ali celo preganjavice pred domnevnimi zarotami, korupcijo ipd. Varuhinja človekovih pravic na daljavo in po telepatski metodi piše zdravniške izvide, pošilja državljane k psihiatrom, državnim organom pa posreduje psihofizične karakteristike. Pobudnik in državljan, ki zazna kršenje človekovih pravic in od urada zahteva odziv, tvega obtožbo o klevetah. To je dvolična odgovornost absolutne protioblasti v Sloveniji; ti, državljanček, pa brž k psihiatru in odvetniku, če si domišljaš, da ti ustava in deklaracije o človekovih pravicah priznavajo tudi človeško čast in dostojanstvo. Ko beremo v medijih o ogroženosti avtoritete in samostojnosti Urada varuha v RS, se sprašujem o odgovornosti in etiki do tistega posameznika, ki je od začetka stigmatiziran in neobravnavan ter s strani urada razglašen za duševno bolnega in zaznamovanega s preganjavico. Kje je tu spoštovanje etičnih standardov, pravica državljana do varovanja njegove zasebnosti, ko varuhinja javno diskreditira pobudnika in ga žali s psihofizičnimi karakteristikami? V takih in podobnih primerih, ko varuhinja zlorablja življenjske zgodbe in njihove akterje spreminja v objekt zdravstvenih obravnav, se upravičeno postavljajo vprašanja o spoštovanju osebnega dostojanstva tudi spodaj podpisanega. In ne nazadnje, ali si državljani in državljanke ne zaslužimo varuha, ki bo svoje odgovorno poslanstvo opravljal brez izključevanja in sti-gmatizacije posameznikov, ki bo zavezan etični odgovornosti do sleherne pobude in zaznave kršenja človekovih pravic?
Drago Vogrinčič, Cankova
Kaj pa osebna odgovornost?
Marija Vodišek
Od tragične nesreče na nivojskem ali ravninskem prehodu navadne ceste z železnico v Cirkovcah je minilo že nekaj dni. V tem času je bilo o nesreči napisanega in povedanega že veliko, morda celo preveč. Noben medij, ne pišoči ne avdio-video, pa se ni dotaknil pravega vzroka nesreče. Nivojski prehod lokalne ceste z železnico je po mednarodnih predpisih opremljen z znakom STOP, kar pomeni STOJ, in z Andrejevim križem, ki še dodatno opozarja voznike, da je tu nezavarovan železniški prehod. Odgovoren voznik mora spoštovati prometne znake. Velika večina pa jih na žalost ne. Zato je protest Civilne iniciative v Cirkovcah neupravičen in napačno usmerjen. Jasno je, da branijo sebe. Je kdaj ta Civilna iniciativa, potem ko se je na tem prehodu zgodilo že več nesreč, poučila svoje krajane, da se morajo ravnati po prometnih znakih? Vprašanje je, koliko jih sami poznajo. Razrešitev Rajka Satlerja je samo potuha kršilcem. Vsi še »gibljivi« prebivalci Slovenije se sleherni dan srečujemo z očitnimi kršitvami temeljnih prometnih predpisov. To se dogaja v mestih, to se morda še bolj dogaja na deželi, saj je tam samo »njihovo ozemlje«. Cestnoprometni predpisi so zanje samo ovira, in ker policije ni blizu, jih vsi po vrsti brezbrižno kršijo, ko pa pride do nesreče, so krivi vsi drugi, le oni ne. Pred leti sem se z znancem vračala s Ptuja. Pred postajo Pragersko je bila spuščena zapornica. Znanec je avto ustavil pred zapornico, toda razen še enega vozila za nama so si vsi drugi »domači« veselo utirali pot mimo zapornic. Videti je bilo, da je to ustaljena bližnjica ne le za pešce, temveč tudi za vozila. Na semaforiziranih križiščih in prehodih za pešce se vedno zgodi, da najmanj en voznik prevozi rdečo luč, ne meneč se za pešce in za voznike, ki se jim prižge zelena luč. To se dogaja na vseh križiščih in prehodih, in dokler bo tako, bomo imeli vsako leto več smrtnih žrtev. Kaj pomagajo vse kresničke in varovalne čelade, če so naše ceste poligoni za brezve-stneže, ki jim ni mar za izgubljena človeška življenja. Glede blejskega dogovora med slovenskim in hrvaškim premierjem v zvezi z dolgoletnim odlašanjem reševanja mejnih vprašanj je že samo dejstvo, da se bodo o tem začeli pogovori pred mednarodnimi arbitri, doslej največji uspeh. Pričakovati je bilo, da bodo nekatere opozicijske stranke po medsebojnem dogovoru zavirale kakršen koli dogovor, da pa koalicijska SLS pravi, da se nam nikamor ne mudi, je vrhunec sprenevedanja. Njim pa se je pred tremi leti tako mudilo, da so kar mejnike premikali. To je njihova »ljudska« kuhinja, v kateri sta glavna kuharja Marjan Podobnik in Danijel Starman. Presenečenje ali pa tudi ne je javna izjava predsednika borčevske organizacije Janeza Stanovnika, da odrekajo podporo predsedniškemu kandidatu Danilu Türku zaradi njegovih »napačnih« razlag povojnih zločinskih dogodkov, o katerih do pred kratkim baje Stanovnik ni nič vedel. Upajmo, da se Türk za svoje izrečeno mnenje, ki je pravilno, ne bo preveč pokesal, lahko pa je vesel, da so tisti zločinski časi za vselej mimo, sicer bi bil takoj »primerno« kaznovan in se ne bi utegnil pokesati!
Demokracija • 36/xn • 6. september 2007
73
LJUDJE
Politični semafor
Luknjasti žepi Prvi mož komisije za preprečevanje korupcije Drago Kos po službeni dolžnosti skrbno preverja finance marsikaterega Slovenca. V lastni komisiji pa se ni izkazal kot »dober gospodar«. Komisiji bo namreč po izplačilu septembrskih plač zmanjkalo sredstev za delovanje. Zato Kos prosi ministrstvo za finance za dodatnih 95.000 evrov. Po njegovo je razlog za finančno stisko zmanjšanje sredstev, ki jih je komisiji odobril parlament.
Borec za mejo Prvak sns in
predsedniški kandidat Zmago Jelinčič Plemeniti je s svojo poslansko skupino pripravil zahtevo za sklic izredne seje DZ, k njenemu podpisu pa je povabil predstavnike vseh strank. Na seji naj bi oblikovali strategijo reševanja odprtih vprašanj z južno sosedo. Poleg znanih vprašanj v SNS opozarjajo na konfiskacijo slovenske imovine in finančna povračila Sloveniji za Istrske železnice in letališče v Pulju.
Skrbi za begunce čeprav notranjega ministra Dragutina Mateja v opoziciji radi naslikajo kot ne-strpneža (spomnimo se primera Strojan), dejstva govorijo drugače. Prejšnji teden je Mate v Mariboru odprl t. i. integracijsko hišo, ki bo s prehodnim bivanjem beguncem olajšala prehod v samostojno življenje in družbeno integracijo. Mariborska integracijska hiša, ki sledi maja odprti podobni ustanovi v Ljubljani, bo omogočila nastanitev do 45 osebam.
Avtsajderka med kandidati
dlogu zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije.
Pečaričeva, letnik 1971, je doma iz Spodnjih Škofij na Primorskem. Diplomirala je iz filozofije in sociologije kulture na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Med letoma 1996 in 2000 je bila soustvarjalka kontaktne radijske oddaje na Radiu Študent, od 2000 pa je redno zaposlena v Društvu za kulturo hendikepa, kjer je med drugim odgovorna za projekt Neodvisno življenje hendikepiranih. Poleg angažiranosti v raznih akcijah o oza-veščanju hendikepiranih predava na ljubljanskih visokošolskih zavodih, je mentorica študijske prakse na Visoki šoli za socialno delo in članica Socialne zbornice.
Njeno volilno geslo je »priložnosti za vse«. Verjetno bolj kot na izvolitev na predsedniški položaj računa na to, da bo s kampanjo javnost opozorila na probleme zapostavljenih družbenih skupin. M.V.
Elena Pečarič je posebnost med letošnjimi kandidati za predsednika republike. S politiko se poklicno ni nikoli ukvarjala, je ženska (kar je za slovenske volilne navade že samo po sebi prej izjema kot pravilo) in hendikepirana oseba. Podporo njeni kandidaturi sta prejšnji teden izrazila dolgoletni član LDS in zdaj samostojni poslanec Slavko Gaber ter poslanec italijanske narodnosti Roberto Battelli, pridružila pa se jima je tudi poslanka Majda Širca.
V preteklosti je Pečaričeva opozorila nase kot predsednica YHD - Društva za teorijo in kulturo hendikepa. Leta 2005 je društvo pripravilo proteste pred parlamentom, da bi opozorilo na po njihovo nepravično delitev sredstev Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO) ter sporno sestavo sveta fundacije. Prav zato v društvu oporekajo vladnemu pre-
DeMOKRACU A ■ 36/xil ■ 6. september 2007
mmm
nez/
O) MODI
Moji prijatelji.
mobi
Ne razumem, kako lahko Jože vedno zmaga, če še kart ne zna pravilno držati. Kakšno srečo ima ... No, kljub temu da sem vse partije izgubil, je bilo po štirinajstih dnevih Bogdana in Jožeta lepo spet videti. Malo smo obrali politike, :( "prodali" nekaj nogometašev, ena dva kupili, se zmenili vse za nazaj in vse za naprej, pa še narezek je bil prva liga! Potem meje poklicala Marija. "Večerja,"je rekla. Ajajaja, težave. Zvečer sem se še enkrat slišal z Bogdanom. Hehehe, tudi on je imel dvojno večerjo.
www.mobitel.si