Štev. 2.	Leto 4.
Izhaja dvakrat na mesec. Naročnina četrtletno 12 dinarjev.
Uredulitve In upravnlštvo: Llubljana, Karla Marksa trg 2 (prel Turjaiki trg), kamor nal se tudi pošiljalo rokopisi.
Svoje pravice bodo uveljavili železničarji le z združeno močjo. Zavedajte se tega, trpini in organizirajte se vsi v USŽ.
OstffiH deloustvu delavnic, Mit in progovnih sekcij!
Sodrugi!
Od 19. januarja 1929 dalje se bodo izvršile druge
volitve delavskih zaupnikov.
Profesijonisti in delavci! Skoraj povsod boste imeli izbirati med dvema listama, to je med listo Vaše razredno-bojevne strokovne organizacije, na kateri so organizirani Vaši najboljši sodrugi, in med listo, ki so jo postavili zvezarji in njih zavezniki.
Železničarji! Prvič ste v drugi polovici leta 1928 stopili na volišče in izvolili delavske zaupnike z veliko večino iz vrst organiziranih so-drugov razredno-bojevne strokovne organizacije. Energično delovanje teh zaupnikov Vam je pokazalo, da ste svoje glasove zaupali zares pravim borcem za Vaše delavske interese. Res je, da so se zaupniki po nekaterih krajih morali šele uveljavljati. Morali so orati ledino in korak za korakom si pridobivati na veljavi. Častno so reševali svoje zadače, to ste priča Vi vsi.
Zato naj tudi sedaj, pri teh drugih volitvah' delavskih zaupnikov, ko boste od 19. tega meseca naprej oddajali svoje glasovnice, obvelja Vaša volja in Vaše stališče, da mora biti povsod izvoljen zaupnik samo član »Ujedinjenega Saveza Železničarjev«, samo tisti, ki ga je postavila Vaša organizacija — »Ujedinjeni Savez Železničarjev«.
Od aktivnosti naših članov je odvisno, da se to zgodi. Od aktivnosti in zavednosti vseh, ki priznavajo, da je strokovna organizacija »Ujedinjeni Savez Železničarjev« edina prava železničarska organizacija, je odvisno, da bodo izvoljeni delavski zaupniki, ki se ne bodo strašili žrtev, ko bo treba nastopiti za koristi delavcev, kakor se niso ustrašili delavski zaupniki, izvoljeni lani, leta 1928.
Sodrugi, delavci! Trd'no na straži so stali Vaši zaupniki v letu 1928 in bili so za to odpuščeni. Spomnite se sodrugov Krajnika, Ogrina in drugih, ki so bili lansko leto odpuščeni samo zato, ker so se borili za zboljšanje Vašega položaja. Zato naj bodo Vaše glasovnice v znak protesta proti odpuščanju Vaših zaupnikov in v znak priznanja odpuščenim, oddane enotno za sodruge, ki so na kandidatni listi »Ujedinjenega Saveza Železničarjev«.
Trdno na straži so stali Vaši, lani izvoljeni zaupniki, ter branili Vaše interese. Vršile so se redukcije plač in osobja vsled pomanjkanja kredita. Zaupniki so z organizacijo »Ujedinjeni Savez Železničarjev« napenjali vse sile, da so ubranili še večje redukcije. Vaši zaupniki (sodrugi Siard, Cesar, Majer) so šli v Beograd intervenirat. In dosegli so, da so bile redukcije, ki so bile že napovedane, ukinjene.
Zato naj bodo tudi letos Vaši glasovi znak priznanja »Ujedinje-nemu Savezu Železničarjev«.
Poleg tega je pa važno, da izvolite povsod! zaupnike »Ujedinjenega Saveza Železničarjev«, da se na ta način naša organizacija razširi v vse panoge, v vsak kotiček. Ta mreža je potrebna povsod, ravnotako tam, kjer je dobro usidrana naša organizacija, kakor tudi tam, kjer še ni trdna in kjer še mnogi delavec in profesijonist ni naš član. Ker tam, kjer je naša organizacija močna, imajo delavski zaupniki biti kot trdna vez med organizacijo in delavci, a tam, kjer še ni trdna, je njih dlolžnost, da se utrdi, da se organizirajo' vsi, ki so še izven organizacije in da se čimbolj zbližajo z organizacijo.
Naša glasovnica je rdeča! |
1 o mora vedeti vsak profesijonist in delavec in naj vsak zapečati v kuverto samo rdečo, torej našo glasovnico. Volitve so strogo tajne in mkdo ne bo vedel in spoznal, kakšno glasovnico je kdo zapečatil v kuverto. Zato pa je tu samo zavest, razredna zavest tista, ki bo vsakemu profesijonistu in delavcu diktirala, da zapečati v kuverto rdečo glasovnico in tako izvoli delavske zaupnike, v katere bo imel zaupanje in kateri bodo stali na straži za njegove interese.
Ker je potrebno, da bodo izvoljeni delavski zaupniki in organizacijski zaupniki tvorili eno enoto, ko bodo stavili zahteve, je potrebno, da je Vaš glas v kuverti rdeč. Tako strnjene moči bodo imele uspeh in če stoji za delavskimi zaupniki močna strokovna organizacija, marajo njihovi predlogi biti uvaževani.
Naloga delavskih zaupnikov bo sledeča:
1.	Izdelava novega delavskega pravilnika. Naši zaupniki, ki so istočasno člani »Ujedinjenega Saveza Železničarjev«, in za katere boste glasovali z rdečo glasovnico, morajo skupno z »Ujedinjenim Savezom Železničarjev« zahtevati in izdejstvovati:
a)	stalnost vsega delavstva;
b)	sprejem v provizijski fond;
c)	delovne obleke;
d)	točen osemurnik;
e)	plače na podlagi eksistenčnega minimuma;
f)	avtomatično napredovanje po službenih letih;
g)	iste vozne ugodnosti kot jih imajo nastavljene!.
2.	Izdelava pravilnika o starostnem zavarovanju, kjer se mora doseči polno 100 odstotno penzijo po 25, oziroma po 30 letih službe.
3.	Izdelava pravilnika o bolniškem zavarovanju, kjer morajo delavski zaupniki, ki so večinoma istočasno tudi skupščinarji bolniškega fonda (izvoljeni na listi »U. S. Ž. J.«), končno izvojevati:
a)	povišanje in podaljšanje hranarine;
b)	plačilo vseh stroškov v bolnici, toplicah, kopališčih;
c)	popolno samoupravo bolniških fondov, in s tem izdejstvovanje vseh naših zahtev.
Ko boste oddajali svoje glasovnice, spomnite se vseh onih starih delavcev-železničarjev, ki so bili 30 do 40 let' na železnici in ki jih je uprava iznemogle in izčrpane vrgla na cesto brez vsake pokojnine, da morajo na stara leta gladovati in celo izvršiti samomor, ker ni mogoče živeti Da se mora s to prakso nehati, pokažite z Vašimi glasovnicami, ki naj bodo vse rdeče.
V Vaših rokah, sodrugi, je vse. Izboljšanje Vašega položaja in
stalnost vsega delavstva, sprejem v provizijski fond, delovne obleke, točen osemurnik,
plače na podlagi eksistenčnega minimuma, avtomatično napredovanje po službenih letih, pravilnik o starostnem zavarovanju, izdelava pravilnika o bolniškem zavarovanju — zato vsi enotno oddajte rdeče glasovnice.
Ujedinjeni Savez Železničarjev Jugoslavije.
Važne politične spremembe v Jugoslavi
Ustava ukinjena. — Parlament zape čaten. — Zakon o kraljevski oblasti. — Državno sodišče za zaščito drža — Dopolnitev zakona o zaščiti države in zakona o tisku.
dvoru konzultacije voditeljev polil nih strank, nakar je bil izdan iz d ra komunike, ki je sporočil, da kr
ni mogoče rešiti parlamentarnim ]
Desetletni boj meščanskih str 2a nadvlado in pritisnitev delavsl fazreda k tlom se je v prvi fazi ključil skoro ravno ob desetlet Psvobojenja. Korupcija, mesposobi izrabljanje v partizanske svrhi doseglo višek, razredna nasprotja (Vedno bolj rastla in zadnja parlan tarna kriza se je zaključila z raz stom parlamenta in ukinitvijo usti Z ozirom na razne izpremer (V zakonih smatramo za potrebno, se sodruge obvestimo o nasta Po ozaju. Zato podamo v kratkem viecek najvažnejših dogodkov.
Čeln	VJade< kateri je
eloval dr. Korošec, so se izvršile
V soboto, dne 5. januarja ob 10. uri zvečer je že bila imenovana nova vlada, v kateri je ministrski predsednik in notranji minister general Pera Živkovič, železniški minister pa dr. Korošec. Istočasno je izšel kraljev proglas na narod, ki ga v izvlečku prinašamo in se glasi:
Najvišji narodni in državni interesi ter njihova bodočnost mi nalagajo, da se kot vladar in sin te zemlje obračam neposredno na narod in da mu. odkrito in iskreno povem ono, kar mj v sedanjem trenutku nalaga moja vest in moja ljubezen do domovine.
Prišel je čas,
ko med narodom in kraljem ne more in ne sme biti več posredovalca.
Moja pričakovanja kakor tudi pričakovanja naroda, da bo razvoj našega notranje-političnega življenja prinesel ureditev in konsolidacijo razmer v državi, se ni izpolnila. Parlamentarno delo in vse naše politično življenje dobiva vedno bolj negativno obeležje. Od tega imata narod in država za sedaj samo škodo. Vse koristne ustanove v naši državi, njihov napredek in razvoj celokupnega našega narodnega življenja so s tem prišle v nevarnost. Od takega nezdravega političnega stanja v državi ne trpi samo notranje življenje in napredek, temveč tudi ureditev in razvoj zunanjih odnošajev naše države, kakor tudi okrepitev našega ugleda in kredita v inozemstvu.
Parlamentarizem, ki je kot politično sredstvo po tradicijah Mojega i
nepozabnega očeta ostal tudi Moj ideal, so začele zaslepljene politične strasti zlorabljati v taki meri, da je postal zapreka za vsako plodonosno delo v državi. Žalostni razdori in dogodki v Narodni skupščini so omajali v narodu vero v koristnost te ustanove. Sporazumi pa tudi najbolj običajni odnošaji med strankami so postali absolutno nemogoči. Namesto, da bi parlamentarizem razvijal in krepil duh narodnega in državnega edinstva, pričenja — tak, kakršen je — dovajati do duševnega razsula in narodnega 'razedinjevanja. Sveta moja dolžnost je, da z vsemi sredstvi čuvam državno in narodno edinstvo, in jaz sem odločen, da to dolžnost izpolnim brez kolebanja do konca.
Iskati moramo nove metode dela ter pripravljati nova pota.
Prepričan sem, da bodo v tem resnem trenutku vsi Srbi, Hrvati in Slovenci razumeli to iskreno besedo
Sodrug! Glasuj proti redukcijam, proti šikaniranju in partizanstvu. — Oddaj pri volitvah delavskih zaupnikov
RDEČO GLASOVNICO!
svojega kralja in da bodo oni Moji najvernejši pomočniki pri Mojih bodočih naporih, ki imajo zgolj en cilj, da se v najkrajšem času doseže u-stvaritev onih ustanov, one državne uprave in one državne ureditve, ki bo najbolj odgovor jala splošnim narodnim potrebam in državnim interesom.
Zaradi tega sem odločil in odločujem:
Ustava Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev od 28, junija 1921 se razveljavi. Vsi državni zakoni ostanejo v veljavi, dokler se po potrebi z Mojim ukazom ne ukinejo. Na isti način se bodo v bodoče ustvarjali tudi novi zakoni. Narodna skupščina, izvoljena 11. septembra 1927, se razpušča.
Istočasno je izšel zakon o kraljevski oblasti in vrhovni upravi, ki določa, da je kralj nosilec vse oblasti v državi, nastavlja in odpušča uradnike, imenuje ministre, izdaja in proglaša zakone.
Dne 6. januarja 1929 pa je bil v »Službenih Novinah« objavljen
zakon o dopolnitvah in izpremembah zakona o zaščiti države.
V izvlečku se glasi:
§ 1. Kot zločin v smislu kazenskega zakona se bodo smatrala naslednja dejanja:
1.	Pisanje, izdajanje, tiskanje in razpečavanje knjig, no vin, plakatov ali objav, kojih namen je hujskati na nasilje proti državni oblasti in splošno ogrožanje javnega miru ali javnega reda. To velja tudi za vsako pismeno ali ustmeno propagando ali nagovarjanje drugih, naj bi spremenili politični ali socijalni red v državi z zločinom, nasiljem ali s kakršnokoli drugo vrsto terorizma.
2.	Organiziranje, podpiranje ali ščuvanje članov posameznih udru-ženj, kojih namen je propagirati komunizem, anarhizem ali terorizem ali u-druženj, za polastitev oblasti, kakor sploh onega, kar je navedeno v prejšnji točki.
3.	Izdajanje v zakup ali kakršnokoli drugo odstopanje zgradb ali prostorov za zbiranje oseb, ki imajo za cilj pripravo ali delovanje za ustvaritev česa od onega, kar je navedeno v gornjih dveh točkah, ako je dotični, ki je zgradbe ali prostore odstopil, vedel, za kaj se bodo uporabili.
4.	Organiziranje, združevanje ali propaganda, ki gre za tem, da se izzivajo pobune, meteži, nepokorščina ali nezadovoljstvo med vojaštvom' ali da se državljani ali vojaki ne odzivajo svojim vojaškim dolžnostim ali pa da se preprečuje, onemogoča ali omejuje proizvodnja, popravilo ali prenos vojnega materijala ali pa preskrba vojske s potrebščinami, kakor sploh vsaka propaganda proti ustanovi vojske, kakor tudi vsaka priprava, poskus ali izvršitev z namenom, da se porušijo ali uničijo objekti, ki služijo javnemu prometu, javnim u-stanovam in potrebam.
5.	Kdor stopi ali vzdržuje stike s kakršnokoli osebo ali družbo v inozemstvu z namenom, da prejme kakršnokoli pomoč od tam zaradi priprave za revolucijonarno ali nasilno spremembo sedanjega političnega stanja v državi ali kakršnokoli drugo dejanje, predvideno v prejšnjih točkah, kakor tudi vsako propagando kake inozemske osebe ali družbe od strani nekoga na teritoriju naše kraljevine, ako ta oseba ali družbe delujejo proti sedanji ureditvi, pravnemu redu in javnemu miru naše države.^
6.	Proizvajanje ali zbiranje orožja, priprav ali eksplozivnih snovi za enega izmed zgoraj označenih ciljev, kakor tudi vsakršno skrivanje teh predmetov.
7.	Priprava, poskus ali izvršitev umora kakršnegakoli organa v obla-s ti.
§ 2. Kdor zakrivi kakršnokoli krivično dejanje, navedeno v čl. 1 tega zakona, bo kaznovan s smrtjo ali z ječo do 20 let. Predmeti krivičnih dejanj bodo zaplenjeni. Osebe, ki vedo, da se pripravljajo zločini, nave-
deni v čl. 1, pa tega ne prijavijo pravočasno nositeljem državne oblasti, bodo kaznovane z ječo do 20 let.
Zaradi hitrejše in lažje izsleditve krivcev je dovoljeno pristojnim oblastem, da vrše hišne preiskave tudi ponoči.
Razpust verskih in plemenskih strank.
§ 3. Kakor udruženja in politične stranke s cilji, ki so obeleženi v čl. 1 tega zakona, tako se prepovedujejo in razpuščajo vsa udruženja in politične stranke, ki vrše propagando ali prepričujejo druge, da je treba izpreme-niti obstoječi red v državi.
Ravno tako se prepovedujejo in razpuste vse politične stranke, ki nosijo versko ali plemensko obeležje. Kdor organizira, podpira ali postane član take organizacije, se kaznuje, v kolikor to ne spada pod čl. .2 tega zakona, z zaporom do 1 leta in z globo do 50.000 Din.
§ 4. Ustanavljanje novih in obstoj obstoječih političnih društev, ki imajo druge cilje, kakor so navedeni v čl.
1.	in 3. tega zakona, je vezano na posebno dovoljenje upravne oblasti (velikega župana) one oblasti, kjer ima društvo svoj glavni sedež.
Ako v roku od 1 meseca to dovoljenje ni izdano, je smatrati, da ustanovitev društva ni dovoljena. Kdor postane član takega društva, ali ga podpira, se kaznuje z zaporom do 3 mesecev.
Ali je društvo političnega značaja, odloča veliki župan one oblasti, kjer ima društvo svoj glavni sedež.
Prirejanje shodov,
§ 5. Prepoveduje se prirejanje shodov pod vedrim nebom ali v zaprtih prostorih, kakor tudi vse sestanke brez predhodnega dovoljenja pristojne policijske oblasti. Prijave za shod, odnosno sestanek je treba vložiti najpozneje tri dni poprej, V prijavi je treba naznačiti dnevni red shoda, odnosno sestanka. Kdor postopa drugače, bo kaznovan z zaporom do 3 mesecev in z globo do 5000 Din.
Na vsak shod ali sestanek bo pristojna policijska oblast poslala svojega uradnika kot komisarja, ki ima dolžnost, razpustiti shod v primeru kakršnekoli kršitve zakonov ali odredb.
Ravno tako je treba v istem roku izposlovati predhodno dovoljenje policijske oblasti za vse manifestacije in obhode. Kdor postopa drugače, kakor tudi oni, ki poslušajo zapovedi oblasti ob razpustu shodov, sestankov, manifestacij in obhodov, se kaznujejo, v kolikor v tem dejanju ni druge krivice iz tega zakona ali iz drugega zakona, z zaporom do 6 mesecev.
Prepovedane stavke javnih nameščencev.
§ 13. Državni uradniki in uslužbenci, delavci vojnih administracij, u-službenci samoupravnih teles, ki posamezno ali v večjem številu sili skupno prenehajo vršiti svojo službo v cilju stavke, se kaznujejo z zaporom 6 mesecev do 3 let, hujskači in kolovodje tudi denarno do 10,000 Din, v kolikor ta dejanja ne bi spadala pod udar kakega drugega člena tega zakona. Z isto kaznijo se kaznujejo one osebe, ki so obtožene pasivne rezistence, kršenja pravilnega toka, poverjene jim službe ali dela. Minister notranjih del bo v sporazumu z ministrom vojske in mornarice izdal uredbo o pozivanju teh uradnikov, odnosno uslužbencev na vojne vežbe v takih slučajih,
§ 14. Osebe, ki poskušajo preprečiti druge osebe, da ne delajo, se kaznujejo z isto kaznijo kot v čl. 13. tega zakona, ako njihovo dejanje ni ocenjeno za hujši pregrešek. Z isto kaznijo se kaznujejo ravnotako tudi osebe, ako se ne razidejo na poziv oblasti, da se odstranijo z mesta, kjer so se nedovoljeno zbrale.
Prepoved hujskanja.
§ 15. Kdor na javnih shodih v zaprtih ali odprtih prostorih, ali kje drugje nosi ali iznaša kake znake, zastave ali napise kot znak pozivanja ali hujskanja, da se ustvari javno mišljenje, da je treba zamenjati obstoječi pravni red z drugim, se ka-
znuje s kaznijo, predvideno v členu 13. tega zakona.
§ 16. Vsaka udeležba pri manifestacijah proti organom državnih oblasti se kaznuje z zaporom do 1 leta in denarno globo do 3000 Din,
Sodni postopek.
§ 17. Kadar je obtoženec pozvan k zaslišanju, pa se skriva, pobegne ali ga sploh ni v mestu bivanja 3 dni po pozivu in se to ugotovi z uradnim poročilom pristojne oblasti, ga sodišče ne bo več pozivalo preko službenih novin, niti preko njih vršilo obvestila, marveč bo vse sodne odloke, ki se mu imajo izdati, prilepilo na dom njegovega zadnjega stanovanja ali poslovnega bivališča in na sodni deski ter se smatra to za pravomoćno važno glede štetja rokov.
§ 18. Tudi za dejanja iz tega zakona, zagrešena potom tiska, se uporabljajo predpisi tega zakona.
§ 19. Vsa kažnjiva dejanja po tem zakonu sodijo državna sodišča po svobodnem sodnikovem prepričanju ter se smatrajo tožbe po tem zakonu za nujne, ki imajo prednost pred vsemi drugimi.
Isti dan je bil objavljen še
zakon o spremembah zakona o tisku.
Ta odreja:
§ 3. Gl. 9. zakona o tisku se menja in se glasi: Prepoveduje se razpečavanje novin in drugih tiskanih spisov, ako vsebujejo: 1. žalitev vladarja in članov kraljevega doma; 2. žalitev tujih vladarjev; 3. neposredno pozivanje državljanov, da se s silo menjajo državni zakoni; 4. težko žalitev javne morale; 5. izzivanje, mržnje proti državi, kot celini verskega ali plemenskega razdora in ravnotako kadar se posredno pozivajo državljani, da s silo menjajo zakone; 6. ako je v tiskanem delu podan zločin ali prestopek proti državi po kazenskem zakonu; 7. ako je v tiskanem delu zagrešeno dejanje, ki se kaznuje po zakonu o zaščiti javne varnosti in pravnega reda v državi; 8. ako vsebuje obrekovanje ali razžalitev dr- J žavne oblasti.	1
§ 11. Člen 33. se menja in se glasi: Za kažnjiva dejanja in prestopke o tisku odgovarjajo skupno pisec, urednik, izdajatelj, tiskarnar in razpečevalec po določbah kazenskega zakona, zakona o zaščiti države, odnosno po odredbah zakona o tisku.
§ 14. Minister notranjih del lahko prepove nadaljnje izdajanje časopisov.
1.	Ako je list bil trikrat zaplenjen v enem mesecu.
2.	Ako list ne natisne v naslednji številki oblastnega popravila.
3.	Ako se denarna globa, na katero je bila odgovorna oseba obsojena, ne plača v 3 dneh.
Pod prepovedjo izhajanja lista se razume stalna prepoved izhajanja lista, z drugimi besedami: prepoveduje se nadaljnje izhajanje lista, čeprav bi bil prijavljen v drugi obliki ali z drugim obrazcem, kakor je list, ki je bil prepovedan.
Dne 8. januarja 1929 je bilo ustanovljeno v Beogradu
državno sodišče za zaščito države ter je bil spremenjen
zakon o državnem svetu.
Razpuščeni so s posebnim zakonom vsi občinski in oblastni odbori ter bodo postavljeni komisarji.
Vse sodruge opozarjamo, da naj v sedanjem času ne nasedajo raznim govoricam in tendencijoznim vestem, ampak delajo vztrajno in z vsemi svojimi močmi na ojačanju »Ujedinjenega Saveza Železničarjev Jugoslavije«, ki •se bo vedno in povsod odločno boril za interese železničarjev.
Zanemarjen prehlad ima često najslabše posledice. Kot staro preizkušeno sredstvo proti kašlju, prehladu dihalnih organov, hripavosti in zasluzenju so znane skoro po vsem svetu Kaiser-jeve prsne karamele in se dobijo sedaj v originalni kakovosti v lekarnah, drogerijah in ikjer so vidni plakati, V lastnem interesu konzumentov je, da izrecno zahtevajo originalno kakovost (cena Din 5 za vrečico ali Din 12 iza plač. škatljo), ker se nahajajo v prometu ničeva ponarejanja, katera zdravja iprej škodijo kat koristijo.
Kdaj, kje in kako bom volil delavske
zaupnike.
Navodila :
Volitve so strogo taijnie ter mora biti povsod' na razpolago lokal, kjer boš lahkoi izpolnil glasovalno kuverto, ne da bi te kdo vidlel. Vsak delavec in profesijonist dobi v roko glasovalno kuverto in dve glasovnici (kjer bodo dve listi), to jie rdečo in belo. Nato gre v določen prostor, kjer ne sme biti nikogar, tudi ne progovnega mojstra ali načelnika kurilnice, in tam diene rdečo glasovnico v kuverto in jo zalepi, beli listek pa vrže proč ali ga spravi in pride nato ven ter odda zaprto kuverto volilni komisiji. Po volitvah se vse kuverte zapečatijo v en ovoj in odpošljejo na glavni volilni odbor in šele tam štejejo. Zato ne more nikdo vedeti, da si glasoval za našo listo in1 se ti ni treba ničesar bati. Na dan volitev torej le rdečo glasovnico v kuverto! Naši zaupniki, ki so predistavniki naše liste pri posameznih progovnih mojstrih, naj pazijo, da progovni mojster ne bo vplival na volitve in da se ne bo nahajal v onem prostoru, kjer bodo delavci polnili' kuverte.
Kdaj se vrše volitve?
Pri progovni sekciji Ljubljana gl. proga se vrše volitve dhe 29. januarja, to je v torek od 8. do 12. ure. Naša glasovnica je rdeča.
V	kurilnici Ljubljana 1 in Zidani most se vrše volitve v torek in sredo, dne 29. in 30. januarja od 12. do 14. ure. Naša glasovnica je rdeča.
V	kurilnici Ljubljana II in Jesenice ter Novo mesto se vrše volitve v pondeljek in torek, dne 28. in 29. januarja od 12. do 14. ure. Naša glasovnica je rdeča.
Pri progovni sekciji Zidani most se vrše volitve v petek, dhe 25. januarja od 16. do 17. ure, in' sicer pri posameznih progovnih Mojstrih. Naša glasovnica je rdeča.
Pri progovni sekciji Jesenice se vrše volitve v soboto, dne 26. januarja od 6. do 9. ure zjutraj pri po-
i volitve.
sameznih progovnih mojstrih. Naša glasovnica je rdeča.
V	delavnici Maribor se vrše volitve v petek, dhe 25. januarja takoj po delu. Naša glasovnica je rdeča.
Pri progovni sekciji Celje se vrše volitve v nedeljo, dne 27. januarja, in sicer v Celju od 7. do 12. ure in v Grobelnem od 7. do 9. ure. Naša glasovnica je rdeča.
Pri progovni sekciji Maribor koroška proga se vrše volitve pri posameznih progovnih mojstrih v soboto, dne 26. januarja. Naša glasovnica je rdeča.
V	kurilnici Maribor in ekspoziturah se vrše volitve v soboto, dne 19. jan. Naša glasovnica je rdeča.
Pri progovni sekciji Novo mesto se vrše volitve v soboto, dhe 26. januarja pri posameznih progovnih mojstrih. Naša glasovnica je rdeča.
Enako je naša glasovnica rdeča pri progovni sekciji Maribor glavna proga, prog. sekciji Ptuj in delavnici Ptuj. Za ti dve jedinici še ne vemo dneva volitev. V kolikor bo v posameznih krajih samo našalista, se volitve ne bodo vršile ter Vas bomo pravočasno obvestili.
Dolžnost vseh sodlrugov, zlasti pa funkcijonairjev podružnice je, da gredo s podvojeno silo na delo, da bo uspeh saveza čim večji in da bodo povsod izvoljeni le naši sodrugi za zaupnike.
Sodrugi! Shodov ini sestankov ne bo, zato agitirajte od moža do moža, da bo sleherni delavec in profesijonist oddal rdečo glasovnico.
o PRECIZNE URE
Schaffhausen, Omega, Doxa itd. ^	dobite najceneje pri urarju
ywp/ L. VILHAR, LJUBLJANA
Sv. Petra cesta štev. 36.
Naši kandidati za delavske zaupnike.
Danes priobčimo še nadaljnje kandidatne liste za volitve zaupnikov.
Kurilnica Ljubljana II, Jesenice, Novo mesto.
Kandidati:
Repanšek Jakob, kotlar v kurilnici Ljubljana.
Škrabelj Ferdo, mizar v kurilnici Jesenice.
Benedetič Avgust, premogar v kurilnici Novo mesto.
Štrumbelj Anton, predkurjač v kurilnici Ljubljana.
Jasene Andrej, premogar v kurilnici Jesenice.
Pohar Ivan, strugar v kurilnici Ljubljana.
Namestniki:
Kadunc Franc, kotlar v kurilnici Ljubljana.
Rožič Franc, kotlar v kurilnici Jesenice.
Aubcr Alojz, kurjač v kurilnici Novo mesto.
Ažbe Vinko, premogar v kurilnici Ljubljana.
Ankete Franc, strugar v kurilnici Ljubljana.
Tekavc Jožef, kovač v kurilnici Ljubljana.
Naša glasovnica je rdeča. So-drugi, delavci, profesijonisti, glasujte le z rdečimi glasovnicami.
Progovna sekcija Maribor gl. proga.
Kandidati:
Strmšek Karol, prog. del., Pobrežje, Ob gozdu št. 7.
Kmetič Alojz, prog. del.. Cvetlična ulica 31.
Pirker Simon, prog. del., Račje-Fram št. 127.
Pristovnik Jernej, prog. delavec, Zbelovska Gorica št. 14.
Lešar Konrad, zidar, Št. Ilj 117.
Oblak Franc, prog. del., Hoče 5.
Namestniki:
Majer Anton, prog. del.. Ra goža št. 42.
Lupša Ivan, mizar. Plinarniška ul. št. 13.
Weiss Jože, prog. del.. Spodnja Polskava št. 84.
Gumzej Karol, prog. del.. Spod. Laže, čuvajnica 474.
Mezgec Alojz, prog. del., Selnica pri Muri 112.
Beuc Anton, prog. del., V gaju 87.
Naša glasovnica je rdeča!
Progovna sekcija Zidani most.
Kandidati:
Zupančič Anton, mizar, Brežice.
Simonišek Franc, prog. delavec, Blanca.
Pauše Ivan, prog. del., Trbovlje.
Sintič Štefan, prog. del., Savski Marof.
Richilj Ivan, zidar, Videm-Krško.
Medved Josip, prog. del., Loka pri Zidanem mostu.
Namestniki:
Gejevič Anton, prog. del., Brežice.
Žveglič Matija, prog. delavec. Videm-Krško.
Lavrenčič Ivan. zidar, Hrastnik.
Cizi Anton, prog. del., Brežice.
Cvetkovič Ivan, tesar, Brežice.
Glogovšek Anton, pflog, delavec, Brežice.
Naša glasovnica je rdeča. Progovna sekcija Maribor kor. proga.
Kandidati:
Valenti Mihael, prog. del.. Krčevina, Aleksandrova c. 161.
Fritz Fnanc, prog. del., Limbuš 6.
Krištof Ivan1, mizar, Rdeči breg 78.
Križan Franc, prog. del., Vuze-niča 7.
Krajnc Gašper, prog. del., Otiški vrb 3.
Lahovnik Jožef, mizar, Slovenji-gradec 71.
Namestniki:
Korošec Ivan, prog. deli, Maribor, Rajčeva ul. 4.
Kalič Matevž, prog. del., Pekre št. 12.
Kremser Franc, prog. dlet., Vuzenica 21.
Počivalnik Valentin, prog. del., Prevalje, Farna vas 30.
Aberšek Franc, prog. der., Straža 34, Mislinje.
Maček Franc, prog. del., Selnica št. 26.
Naša glasovnica je rdeča.
Kurilnica Maribor, Pragersko in ekspoziture.
Kandidati:
Kragl Anton, kotlar, Krpanova ul. 12, Studenci pri Mariboru.
Ogrizek Simon, premogar, Kralja Petra c. 12, Studenci pi. Mariboru.
Štuhec Franc, ključavničar, Sokolska ul. 12, Studenci pri Mariboru.
Pozne Anton, strugar, Jurčičeva ul. 4, Studenci pri Mariboru.
Bučar Josip, pepefar. Sokolska ut. 33, Studenci pri Mariboru.
Pulko Josip, okrietničar. Sp. Radvanjska c. 24, Maribor.
Lah Martin, nadkurjač, kurilnica Pragersko.
Namestniki:
Kos Anton, kotlar, Gubčeva ul. 12, Studenci pri Mariboru.
Pristovnik Josip, kotlar, Kamen-ski trg 69, Maribor.
Kosar Franc, pepelar, Koroška c. 22, Maribor.
Falnoga Ignac, premogar, Ruška cesta 29, Maribor.
Novak Josip, kovač, Aleksandrova c. 33, Studenci pri Mariboru.
Glaser Ivan, pom. del.. Koroška cesta 76, Maribor.
Kuzmič Jožef, pom. kurjač. Murska Sobota, Stara ul1. 332.
Naša glasovnica je rdeča.
Progovna sekcija Ptuj.
Volitve se bodo vršile piri nas v nedeljo, dne 27. januarja od 8. do 14. ure in najbrže tudi v soboto, dne 26. januarja popoldne od 12. do 16. ure. Glasovali bomo z rdečimi glasovnicami za sledeče naše kandidate:
Kandidati:
Hrnčič Štefan, Obrež št. 118, Središče.
Čuček Luka, Vnatišinec št. 10, proga Ljutomer.
Kelc Franc, Nova vas št. 62, Ptuj.
Juršič Mihael, Frankovci št. 1, Ormož.
Hergotič Luka, Nedelj išče št. 60, Čakovec.
Osvaidič Aleksander, Murska Sobota, Hodoš 16.
Namestniki:
Dornik Anton, Hum; št. 6, Ormož.
Kolar; Martin, Sp. Pleterje 47, Sv. Lovrenc na Dravskem; polju.
Toplak Franc, Dol. Lendava 7.
Zver Jožef, Čakovec, postaja.
Pešek Blaž, Apače, Sv. Lovrenc na Dravskem polju.
Ranfl Franc, Mala vas št. 37, Sv. Marjeta pri Moškanjcih.
Kurilnica Ljubljana I in Zidani most.
Volitve delavskih zaupnikov v naši kurilnici se vrše v torek in sredo, dne 29. in 30. januarja od 12. do 14. ure. Letos so se pojavili v naši kurilnici tudi neki »Sporazumni nestrankarski profesijonisti in delavci« pod vodstvom1 gospoda Novaka, in so vložili posebno listo s pomočjo štampilje Udruženja Jugoslovanskih Nacijonialnih Železničarjev. Dolžnost slehernega zavednega delavca in profesijonista1 bo, da bb tem nestran-I karskim sporazumačem pri volitvah obrnil hrbet in oddal glasovnico za listo našega Saveza.
Naša glasovnica je rdeča in 'z njo bomo glasovali. Sporazumači niso smatrali za potrebno dejati na listo vsaj enega človeka iz Zidanega mosta in zato jim bodo tudi Zidan-moščani pokazali na mesto glasovnic figo. Naši kandidati so:
Terškan Aleksandert kotlar, kurilnica Ljubljana gl. kol1.
Zorman II. Franc, izpiralec, kurilnica Ljubljana gl. kol.
Jakoš Anton, ključavničar, Izpostava Zidani most.
Ričigaj Ivan, premogar, kurilnica Ljublana gl. kol.
Virant Anton-, mizam, kurilnica Ljubljana gl. kol.
Stopar Ivan, snažilec, kurilnica Ljubljana gl. kol.
Namestniki:
Ravnikar Ernest, ključavničar, kurilnica Ljubljana I.
Novak Alojz, pepelar, kurilnica Ljubljana I.
Gruden Jožef, premogar!, Izpostava Zidani most.
Hlačar Josip, kotlar, kurilnica Ljubljana I.
Sotler Franc, premogar, Izpostava Zidani most.
Kucler Franc, pom;, kurjač, kurilnica Ljubljana I.
Progovna sekcija Ljubljana gl. proga.
Volitve se bodo vršile v naši sekciji v torek, dne 29. januarja od 8. do 12. ure, in sicer pri posameznih progovnih mojstrih. Naša kandidatna lista je bila vložena kot prva in bomo volili le z, rdečimi glasovnicami. Naj ne bo nikogar, ki bo oddal svoj glas za zvezarje, katerih letošnji zaupniki so v delu popolnoma odpovedali. Tako se je eden njihovih zaupnikov udeležil ene same s-eje. So-drugi, ali Vam tak zaupnik: kaj koristi? Vsi predlogi, ki so bili letos stavljeni, so jih stavili le naši so- : drugi. Zato je tudi dolžnost vseh železničarjev, dia glasujejo za našo listo in oddajo rdeče glasovnice. Naši kandidati so:
Se boriš za osemurnik, bolniško in starostno zavarovanje?
Če hočeš uspeti, si izvoli za delavske zaupnike le zavedne, odločne sodruge! Glasuj z rdečo glasovnico!
Siard Karol, pleskar, Vodovodna cesta 8/3, Ljubljana.
Ogrin Ivan, zidar, Delo 16, Borovnica.
Kržič Gašper, prog. del., Kamnik 43, Preserje.
. Urbančič Jožef, ziddr, Martinj hrib 22, Logatec.
Zupančič Mihael, pom;, obhodnik, Kresnice 611.
Pogačnik Ivan, prog. del.. Spod. Kašelj, D. M. Polje.
Namestniki:
Stoje Ivan, prog. delavec. Novi Udmat 109.
Sojer Ivan, mizar. Notranje Gorice 24.
Lajovic Anton, prog. del., Podpeč 21, Preserje.
Jerina Anton II., prog. del., Dol. Logatec 97.
Lenaršič Franc, pom. prog. čuvaj, Log 17, Brezovica.
Skuk Jakob, zidar. Sp. Kašelj 22, D. M. Polje.
Podružnice in dopisniki, pozor!
Državno pravdništvo je izdalo glede tiskovnega zakona sledeče obvestilo:
Po novem zakonu o tisku je izreči zabrano razen v dosedaj določenih primerih tudi, ako je v tiskanem delu podan zločin ali prestopek proti državi po kazenskem zakonu, ako je v tiskanem delu zagrešeno dejanje, ki se kaznuje po zakonu o zaščiti javne varnosti in pravnega reda v državi, ako vsebuje obrekovanje ali razžalitev državne oblasti. .
Vsaka kritika državnih oblasti in ; vsled tega tudi njihovih odredb, ki J
bi vsebinsko vsebovala žalitev, je torej nedopustna. Pri ocenjevanju besedila se ne bo oziralo na even-tuelna izvajanja, da je napad opravičen. To velja posebno tudi glede stanovskih listov (državnih uslužbencev, privatnih nameščencev itd.), ki se bavijo z odredbami službenih oblasti.
Z ozirom- na zadnji pasus prosimo dopisnike, da pri sestavi dopisov pazijo, da ne bomo imeli po nepotrebnem sitnosti.
Uredništvo »Ujed. Železničar«.
¥$em podružnicam!
Vsem podružnicam sporočamo, da vrši, organizacija nemoteno vse posle kakor dosedaj. Enako je dolžnost vseh podružnic, da vestno vrše svoje posle ter redno obračunavajo. Navodila okrožnice št. 34 je do preklica striktno izvajati. Raznim govoricam ne nasedajte, ker Vas bo centrala o vsem redno in pravočasno obvestila.
Dne 10. februarja se vrši skupščina bolniške blagajne.
Od 20. januarja do 1. februarja se izvrše povsod volitve zaupnikov.
Dne 14. in 15. aprila je III. redni kongres Ujedinjenega Saveza Železničarjev, in sicer v Zagrebu.
Občni zbori naših podružnic v vsej državi se imajo Izvršiti nepreklicno v času od 5. februarja do 1. aprila 1929.
Dan, kraj in uro občnega zbora morajo vse podružnice javiti centrali do 25. januarja 1929, da ukrenemo vse potrebno, da se bodo občni zbori lahko nemoteno izvršili.
Centralni odbor U. S. Ž. J.
Dvojna
Marsikateri železničar je že prišel v položaj, da se je naknadno izkazalo, da je prehitro napredoval, ali bil uvrščen v višjo kategorijo, in sicer brez lastne krivde na predlog železniške direkcije. Ko se je naknadno to dognalo, ga je uprava ponovno prevedla, oziroma uvrstila v nižjo kategorijo, istočasno pa mu predpisala velike vsote v povračilo.
V mesečnih obrokih je moral plačati ta železničar nazaj vse, kar je prejel preje od direkcije preveč nakazanega (in to seveda brez lastne krivde) in kar je mesečno sproti porabil za hrano in stanovanje.
Sedaj pa pride druga mera. Marsikateri železničar se proti prevedbi ali odmeri pokojnine ni pritožil in je šele naknadno prišel na to, da mu je premalo časa vštetega za napredovanje, oziroma, da mu je odmerjena premala pokojnina. Vložil je prošnjo na merodajna mesta, da se popravi napaka, ki jo je naredila direkcija in seveda je upal, da bo dobil diferenco izplačano naknadno za ves čas nazaj. Kruto se je varal v tem slučaju, ker nove prejemke je dobil izplačane le od dneva vložitve prošnje, vse za nazaj pa je zapadlo v korist upravi. Čudna je ta dvojna mera in nujno potrebno je, da se za bodoče to merjenje uredi enako za obe strani, in sicer tako kot je edino pravilno, to je, dd se že porabljenega denarja ne zahteva nazaj.
Tipično je postopanje mašinske-ga oddelka Ljubljanske železniške
mera.
direkcije v zadevi ukinitve rodbinskih doklad za one tobačne upokojenke, katerim so bile pokojnine z naknadno veljavo povišane. Tobačnim upokojenkam' so se namreč povišale pokojnine od približno 195 Din na 215 Din mesečno, in sicer leta 1928 z naknadno veljavnostjo za leto 1927. Po predpisih o rodbinskih dokladah pripada dfaginjska doklada za ženo, ako nima ona več kot 200 dinarjev mesečnih dohodkov. Ker je znašala njih pokojnina le 195 Din, so dobivali možje zanje rodbinsko doklado ter so ta denar prejemali po veljavnih predpisih po odredbah direkcije in ga seveda tudi porabili za redne izdatke. Ko je bila pokojnina povišana, so dobile te upokojenke za 15 mesecev nazaj izplačano diferenco', okroglo skupno 270 Din. Po predpisih je bilo pravilno, da je direkcija sedaj ukinila nadaljnje prejemanje rodbinskih doklad. Strojni oddelek pa je šel dalje ter je uslužbencem predpisal v povračilo rodbinsko doklado.za vseh 15 mesecev nazaj, to je 2250 Din. Tako bi morali uslužbenci za diferenco 270 Din, ki jo je dobila žena, plačati 2250 Din nazaj, ne glede, da so te zneske prejemali po zakonskih predpisih nakazane od direkcije ter so jih redno mesečno porabili.
Proti temu postopanju se je vložila pritožba ter pričakujemo, da bo mašinski oddelek uvidel nevzdržnost tega postopanja ter ukinil nadaljnje odtegovanje draginjske doklade, že odtegnjene zneske pa povrnil.
Katere zaupnike bora volil? — Može, ki me bodo res zastopali, ščitili in branili pred poslodavcem, ki bodo energično nastopili proti partizanstvu, drakoničnim kaznim in redukcijam! Volil bom sodruge, ki se bodo borili za starostno zavarovanje, za ojačanje naše razredne organizacije, za boljšo bodočnost nas in naših družin!
Oddal bom RDEČO glasovnico!
Važnejše odredbe.
Pravilnik o izplačilih državnih dolgov iz prejšnjih let.
Finančni odbor narodne skupščine je še pred razpustom sprejel sledeči pravilnik, ki je bil objavljen v »Službenih .Novinah« dne 5. januarja: Iz prve transe monopolskega posojila v znesku 5 milijonov dolarjev se bo izplačalo sledeče:
a)	Dolžne invalidske podpore za čas od 1. marca 100 milijonov Din;
b)	neizplačane .pokojnine za čas od 31. marca 1928 25 milijonov Din;
c)	za izplačilo polovice razlik ob prevedbi 75 milijonov Din;
d)	za potne in selitvene stroške držav, uslužbencem 28 milijonov Din.
Izplačilo se ima izvršiti najstrožje po kronološkem redu, vendar imajo prvenstvo upniki za vsote do 5000 Din.
Kaj se razume pod službenimi leti?
Ministrstvo saobraćaja je izdalo v tej zadevi tolmačenje, da se ima postopati po čl. 93 in 211 zakona in se ima računati za odmero letnega dopusta samo ona služba, ki je uslužbencu priznana za odmero osnovne plače.
Ali pripada vpokojencu, ki ima trafiko, dra-ginjska doklada?
Generalnia direkcija državnega računovodstva je izdala rešenje, da vpoikojenoem, ki imajo trafiko, ne pripada draginjska doklada, ker se smatra trafika kot samostojna obrt.
Naredba generalnega direktorja o disciplini in dolžnosti predpostavljenih.
Radi vedno pogostejših železniških nezgod je izdal generalni direktor posebno naredbo, s katero zahteva, da se uvede čim strožja disciplina v službi. V tej naredbi predpisuje generalni direktor kot prvo sredstvo za uvedbo čim strožje discipline, da naj načelniki v disciplini prednjačijo ter vestno vrše svoje dolžnosti, a posebno one, !ki se tičejo reda in pravičnosti. Glede pravičnosti predpisuje naredba sledeče:
U pogledu pravičnosti starešine treba da imaju na umu u postupanju sa osobljem, da čovečanski osećaji idu u svima prilikama ispred svega ostalog. Jedno zakleto osoblje, koje se je posvetilo javnoj željezničkoj službi, lakše če podneti oskudicu nego nepravdu. Osoblje če samo tako uložiti svu svoju dobru volju i odanost prema starešini, ako se u svojim žudnjama ne bude vređalo. A žudnju, koju v prvom redu treba poštovati, to je ona za pravičnošću i jednakim postupanjem. Dodir sa svojim potčinjenim treba tako ude-siti, da starešina slučajne omaške u pogledu pravičnosti brzo primeti i otkloni, te da nenamerno izazvana gorčina u duši potčinjenog iščezne.
Nadalje predpisuje, da se imajo izrekati čim večje kazni, da se s tem nedisciplinirane železničare odstrani iz železnice.
Iz bolniške blagajne.
Večina novonastavljenih železniških zobozdravnikov je že začelo poslovati, s čimur se je zlasti delavstvu dosti odpomoglo, ker imajo zdravnika bližje in ne izgube toliko na zaslužku. Na letošnji skupščini tako v ■Ljubljani kot na glavni skupščini v Beogradu bomo ponovno stavili predlog, da se ima za čas, ki ga delavec izgubi radi zobo-zdravljenja in ne dobi plače, zaračunati branarina. Poleg tega bomo tudi zahtevali, da nosi bolniški fond vse stroške za zdrav-niške preglede, ako kdo zaprosi za zdravljenje v kopališčih. Glede zobozdravljenja je oblastni upravni odbor sklenil sledeče direktive, ki veljajo za bodoče: Rok za plombe in proteze tako pri članih kakor za družino se določi na eno leto članstva v bolniški blagajni. Umetno zobovje se toraj lahko zaprosi že po enem letu službe. Umetni zobje se dovolijo na kavčukovi plošči, če so potrebni za žvečenje hrane, oziroma ako zahteva to služba. To je, če manjka zgoraj ali spodaj troje skupaj stoječih zob, ali pa če manjka zgoraj in nasproti spodaj dvoje sprednjih zob. Mlečni zobje se popravljajo družinskim članom samo pri bolečinah.
Vse predloge za skupščino1 bolniške blagajne pa priobčimo v UŽ od 1. februarja tl.
Novemu želez», ministru.
V novi vladi je bil imenovan za železniškega ministra dr. Korošec. Ker je parlament razpuščen, delo finančnega odbora ukinjeno ter pripravlja novi finančni minister veliko in temeljito spremembo sedanjega budžeta, je Ujedinjeni Savez predložil železniškemu ministru dr. Korošcu utemeljeno obširno predstavko, tako radi izdelave budžeta kakor radi rešitve najvitalnejših železničarskih vprašanj. Še enkrat smo predložili vse sklepe konference v Brodu ter zahtevali, da se skliče anketa radi izdelave delavskega pravilnika, pravilnika o penzijskem fondu in o bolniškem zavarovanju» Zlasti smo povdarili zahtevo, da se s finančnim zakonom uredi nastavitev delavstva, in sicer z računanjem služ-I benih let, izplačilo 20% eksekutivne doklade, povišanje davčnega minimuma. Zaprosili smo tudi za sprejem posebne deputacije, ki bi še ustmeno obrazložila železničarske zahteve.
Minister Stanič odgovarja na upit glede izplačila miloščin bivšim drž. železn. delavcem.
Dne 22. oktobra smo potom s. Petejana naslovili na takratnega železniškega ministra upit, v katerem smo opozorili upravo na dejstvo, da se že itak male miloščine onim delavcem, ki so bili zaposleni na državnih železnicah, sploh ne izplačujejo, čeprav imajo ti delavci po 30, da celo 40 let službe. Postavili smo zahtevo, da naj se z novim finančnim zakonom uredi izplačevanje miloščin tudi tem revežem. Na ta upit je dal železniški minister sledeči odgovor :
Ministarstvo Saobraćaja Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca Br. 21.117/28.
18. decembra 1928 u Beogradu.
Gospodine poslanice!
Na Vaše pitanje, o isplaćivanju milostinje biv. radnicima državnih saobraćajnih ustanova, koji nisu bili članovi provi-zijskog fonda, dostavljeno mi aktom Narodne Skupštine br. 5471 od 22. oktobra 1928. godine, čast mi je odgovoriti sledeče:
Po čl. 116 Ustava »Nikakva pomoč stalna ni privremena, nikakav poklon ni nagrada, ne mogu se dati iz državne blagajnice, ako nisu osnovani na zakonu«.
ledina pomoč osoblju državnih saobraćajnih ustanova predvidena je u čl. 109. Zakona o Državnom Saobr. Osoblju. Ali, ta pomoč može se podeljivati samo onim regulisanim, stalnim službenicima, koji, pre nego što stekli pravo1 na penziju, postanu nesposobnim za službu i zbog toga iz nje budu otpušteni.
Prema torne, priznanje pomoči, odnosno milostinje, železničkim radnicima, koji nisu bili članovi provizijskih fondova, bio bi jedan protivu ustavan akt, pošto ta pomoć nije predvidena ni jednim postojećim zakonskim propisom.
S obzirom na izloženo, čast mi je iz-vestiti Vas, da, i pored najbolje volje Vašem zahtevu ne, mogu izići u susret, jer bi se mogli predvideti krediti u bu-detu za 1929/30 godinu, potrebni za isplatu milostinja radnicima samo u slučaju, da ima zakonske osnove, kojom bi isplaćivanje ovakvih milostinja bilo predvideno. No kako ovakav zakonski propis ne postoji, a Gospodin Ministar Finansija stao je na gledište, da se u fi-nansijski zakon za 1929/30 budetsku godinu mogu primiti samo odredbe čisto fi-nansijskog karaktera, nemam ni mogućnosti da postupim prema Vašem traženju.
Izvolite, Gospodine, Poslanice, i ovom prilikom primiti uverenje moga odličnog poštovanja.
Ministar Saobraćaja.
Ker je sedaj imenovan nov železniški minister, bomo tudi temu poslali izčrpno poročilo o bednem stanju prizadetega delavstva ter predlagali, da se izplačilo miloščin uredi s finančnim zakonom za leto 1929/30.
Zavratne bolezni prihajajo po prstih. Zato jih je premagati težko. Prvo je dijeta! Opustite pravo kavo, u-živajte »ŽIKO«!
Iz centralne uprave.
HI. kongres Ujed. saveza žel. Jugoslavije se vrši nepreklicno dne 14. in 15. aprila 1929 v Zagrebu.
Dnevni red kongresa je:
1.	Otvoritev kongresa, pozdravi, poročilo poslovne komisije.
2.	Debata k letnim poročilom, abso-lutorij, volitev novega odbora.
3.	Položaj delavcev in socijalno politične naloge sindikatov.
4.	Zakon o državnem prometnem osob-ju — pravilniki sporednih prinadležnosti.
5.	Delavski pravilnik in osemurni delavnik.
6.	Savez in kulturne, gospodarske ter politične organizacije.
7.	Finančna vprašanja in sprememba pravilnika.
Navodila:
• Centrala bo izdala tekom februarja tiskana letna poročila. Za kongres veljajo sledeči predpisi:
Kongresu prisostvujejo:
1.	z glasovalno pravico1:
a)	delegati članov in sicer izvoljeni po podružnicah in to na prvih 100 članov po eden in za vsakih nadaljnjih 200 članov zopet po eden;
b)	člani upravnega in izvršnega odbora ter
c)	člani nadzorstva;
2.	s posvetovalno pravico:
a)	odposlanci ujedinjenega radničke-ga sindikalnega saveza;
b)	odposlanci sorodnih strokovnih organizacij, ki so v sklopu USS-a.
Število članstva posameznih podružnic se določi na ta način, da se vzame skupno število vplačanih članarin v času od 1. julija 1928 do 1. januarja 1929 in se to deli s 6. Pri onih podružnicah, ki so bile ustanovljene šele zadnje mesece (Murska Sobota, Slov. Gradec, Pakrac, Vel. Bečkerek, Boh. Bistrica, Novi Marof, Šibenik, Konjice), pa se vzame faktično število članov na dan 1. januarja 1929.
Poročilo za kongres bo dotiskano do 25. januarja 1929 in se bo razposlalo, vsem podružnicam.
Občni zbori podružnic se morajo vršiti vsi v času do 1. aprila 1929, torej tekom meseca februarja in marca 1929. Naročamo vsem podružnicam, da centrali do 24. januarja 1929 sporočijo točno dan, uro in kraj, kje bo občni zbor, da ga objavimo v časopisu in pošljemo referenta.
Vsem podružnicam.
Koledar za leto 1929 je obračunati tekom januarja 1929. Slovenskih koledarjev je zmanjkalo ter naj jih podružnice ne naročajo več.
Centralna uprava USŽJ.
Dopisi.
Celje. Iz naše postaje dalje časa ni bilo čuti nobenih 'pritožb v časoipisju. Sedaj ipa presega izkoriščanje že vse meje. Ubogi delavec je za to tu, da trpi čeizurno še za privatnega kapitalista. Oktobra meseca je bil par dni red v skladišču, na to ,pa se je ,po nalogu g. kontrolorja zopet podaljšal delovni čas v skladišču zvečer po potrebi, seveda brez vsake odškodnine. Da je delo v normalnem času nemogoče zmagati, je direkciji dolbro znano, saj so v Celju centrale dveh velikanskih tvrdk in to Rakuša in Westen, poleg tega pa še nešteto drugih večjih trgovin. Ni čudo, da je skladišče vedno popolnoma zalito in da ostaja robe za več vagonov, saj manjka včasih po 10 ljudi. Povprečno dela skladiščni delavec letno do 200 in več ur čezurnega dela popolnoma brez vsake odškodnine. Ob nedeljah delajo ubogi delavci po celi dan in to dopoldne in popoldne, da še celo na državni praznik, ko je izšla od direkcije okrožnica, da mora delo počivati, se je delalo od 8.—1/i 14. ure. Vemo, da so danes pritožbe ubogega delavca glas vpijočega v puščavi, zato hočemo podvojiti našo agitacijo, da čimipreje ojačimo razredno organizacijo in si potom nje priborimo pravice.
Iz Ormoža. Od vseh strani gre glas, da se v Ormožu baje namerava ustanoviti tvornica zapisnikov, to pa zato, ker se jih je že precej produciralo. Bila bi to neka akcijska družba z neomejeno zavezo. Ker so ti gospodje najbolj podjetni ter najbolj za kaj takega sposobni, priporočamo zato še vsem onim, ki tavajo in spavajo, da si po dogo-tovitvi to lepo zgradbo ogledajo in se nato odločijo za vstop v razredno organizacijo.
Slovenjgradec.
V nedeljo, dne 30. decembra 1928 se je vršil pri nas občni zbor novoustanovljene podružnice, na katerem je poročal s. Ba-hun iz Maribora, ki je orisal pomen in namen »Ujedinjenega Saveza Železničarjev Ju-goslavije« ter tudi naloge, ki čakajo nas delavce v bodočnosti. V močni razredni organizaciji je naša rešitev, tega se mi zavedamo ter se bomo trdno oklenili saveza. Naša podružnica ima sedaj prvi mesec že 23 članov; upamo pa, da bomo kmalu to število podvojili.
Na občnem zboru je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik Jakelj Ivan; tajnik Lahovnik Josip; blagajnik Pečečnik Josip, pregledniki računov; Stergar Franjo in: Aber-šek Franjo.
Velika radost v Ormožu. Dne 27. decembra 1928 smo prejeli vsak svojo oceno, katera nas je ganila pri srcu tako, da nam je srce poskakovalo od veselja, dasiravno je bila ocena različna, pa smo vsak s svojo zelo zadovoljni, ker spominjamo se vseeno še na čase pred leti, katere smo prebili v službi, kjer smo bili istotako dobro ocenjeni.
Razno.
Prava razredna bojevnost in revolucijonar-nost.
»Enotnost« v drugi svoji številki letos zopet na dolgo in široko frazari o Stankotu, Kristanu, bankah in pogreva razne stare svoje laži (ki že nikjer več ne užgo), kar ji seveda radevolje prepuščamo. Po novem tiskovnem zakonu je namreč taka kritika dovoljena in gotovi krogi z veseljem uživajo, ko vidijo, da imajo v delavskih vrstah še vedno »dobrega zaveznika«, ki jim o-pravlja hlapčevsko delo blatenja in razdiranja. Vsi sodrugi, iki momentano danes vrše posle tajnikov v savezu, so bili odi železniške uprave ravno vsled dela v organizaciji vrženi na cesto (Pongračič, Stanko, Zima); gospodje okoli »'Enotnosti« pa z veseljem iščejo, kje bi našli v sebi »sorodnem« tisku kak ocvirk, da bi ga vrgli v javnost in s tem oblatili naš pokret in naše sodruge.
Kar se tiče zapravljanja 'kredita med Hrvati in Bosanci, lahko povemo, da smo od 1. julija 1928 do 1. januarja 1929 povzdignili v Bosni naš savez od 300 na 980 rednih članov (nezavisni jih imajo, danes v tej pokrajini -reči in piši »nič«), v Dalmaciji od 20 na 350 članov (nezavisni imajo tam reci in piši »nič«); v Hrvaški smo ustanovili precej novih podružnic (nezavisni se lepo drže v Zagrebu v radionici) in prodrli smo tudi že v Srbijo.
Kdo podpihuje bolj sovraštvo kot ravno »Enotnost«!?
V vsaki številki se zaganja v naše organizacije in naše sodruge. Gnilo in izdajalsko je vse, kar ne trobi v rog »Enotnosti« in tako ima ona danes lahko le to zavest, da je prva in vodilna sila, ki razbija delavske vrste in zanaša med delavce sovraštvo. Mi na vse napade nismo reagirali, le tu in tam smo popravili kako najbolj ordinarno laž. Ako imate toliko simpatij za »nezavisne«, kateri so edini pravoverni, zakaj ne prinesete njihovih poročil iz konferenc in koliko njih podružnic je bilo zastopanih? (Vse železničarske podružnice nezavisnih v celi državi SHS se dajo zapisati s številko 8, od katerih pa so 4 več ali manj na papirju.) Savez pa šteje danes nad 60 rednih podružnic. In o ujedinjenju frazarite! Zakaj pa se nezavisni ne ujedinijo z nami? Že štirikrat smo jih vabili, pa so povsod našli trik, da se odstranijo. Vendar imamo popolnoma enako platformo za ujedinjenje. O kurzu in politiki v organizaciji pa bo vedno odločevala večina, tako tudi na kongresih in tega se nezavisni boje kot hudič križa, ker vedo, da jih skoro nikjer nič ni.
Toraj ljuba »Enotnost«, le lepo piši naprej o socijailpatrijotizmu, Kristanovcih, pijancih, le sej sovraštvo in blato v delavske vrste, čim prej te bodo spregledali delavci in obsodili. Zlasti v izjemnih časih in ko so delavske organizacije še šibke, je za delavski razred zelo »koristno«, da se ga povsem oblati, raztrga in naščuva enega na drugega, ‘ker vse to je dovoljeno in se ni treba bati kazni!
Železničarji, obiskujte knjižnico
Delavske zbornice v Ljubljani in Mariboru! Ljubljanska knjižnica je izdala nov, popoln seznam knjig, ki obsega 340 strani in stane samo 15 Din. Vsakdo naj si kupi ta seznam, da doma napiše številke onih knjig, ki si jih želi izposoditi. Tako lahko obiskujejo knjižnico tudi železničarji, ki stanujejo zunaj. Doma si izberejo knjige in eden lahko vzame knjige za več sodrugov. Za vpis se je treba legitimirati s člansko legitimacijo našega Saveza. Knjižnica Delavske zbornice ima danes prav vse najboljše knjige in zato naj vsaka železničarska družina jemlje knjige iz te knjižnice. Knjižnica v Ljubljani je v novi palači Del. zbornice na Mi-kloščevi cesti, torej blizu kolodvora in je odprta vsak delavnik od 10. do 12. ure dopoldne in od pol 6. do 9. ure zvečer. Knjižnica Delavske zbornice v Mariboru je pa nastanjena v palači Pokojninskega zavoda, odprta pa je ob istih urah, kakor v Ljubljani.
Internacijonalna konferenca železničarjev.
Dne 23. in 24. januarja 1929 se vrši v Pragi seja sosveta železničarske sekcije In-ternacijonalne transportne federacije.
Na dnevnem redu je poleg drugega sledeče: Poročilo o delovanju sekcije po kongresu v Stokholmu; problem zasedbe lokomotiv po enem možu; problem avtomatičnega spenjanja voz; varnostne odredbe za železničarsko osobje pri izvrševanju službe.
Poleg tega se bo razmotrivalo tudi o vprašanju, ali obstoji kaka vez med v ■zadnjem času v posameznih državah izvršenih železniških nesrečah in reduciranjem osobja. Doslej so prijavile svojo udeležbo železničarske organizacije iz sledečih držav; Anglija, Nemčija, Francija, Švedska, Danska, Avstrija, Švica, Belgija, Španska, Češka, Nizozemska in Indija. Ti delegati bodo zastopali nad 1,000.000 železničarjev.
Pridobivajte nove žlane za našo organizacijo!
Železničarsko glasbeno društvo
»Zarja« v Ljubljani vabi vse svoje člane, da se udeleže
rednega letnega občnega zbora, ki se vrši v nedeljo, dne 20. januarja 1929 v sejni sobi USŽJ (v palači Delavske zbornice na Miklošičevi cesti). Začetek ob 9. uri dopoldne.
Dnevni red: 1, Tajniško in blagajniško poročilo. 2. Poročilo kapelnika. 3. Volitev novega odbora. 4. Smernice za bodoče delo.
Odbor »Zarje«.
Ujedinjeni Savez Železničarjev Jugoslavije, centrala Ljubljana, priredi
MEDNARODNO MAŠKERADO
v petek, dne 1. februarja tl. v veliki dvorani »Tabor«-a v Ljubljani. Na sporedu je: Srečolov z mnogoštevilnimi dobitki, ples, šaljiva pošta in druga različna razveseljevanja. Igra lastna godba na pihala. Začetek ob 20. (8. uri zvečer). Konec ob 3. uri zjutraj. Vstopnina 10 Din za osebo. Čisti dobiček je namenjen za podpiranje onemoglih in reduciranih članov.
Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru. Predstavnik Josip Ošlak v Mariboru. — Odgovorni urednik: Adolf Jelen v Mariboru. — Lastnik in izdajatelj: Konzorcij »Ujedinjeni
Železničar«. Predstavnika: Martin Pušnik v Ljubljani in Franz Smazek v Mariboru,