Vera da, klerikalizem ne - Vsak na] dela najbolje na svojem področju: Cerkev izključno na verskem, ostale organizacije pa na svojem Prva lopata betona za nadvoz v Krškem. (Foto: Jožica Teppey) Na zadnji seji medobčinskega sveta Z K Ljubljana so prizadeto razpravljali o odnosu komunistov do vere, Cerkve in pojavov klerikalizma. Nekateri so tudi z zaskrbljenostjo opozorili na tisto delovanje verskih skupnosti, ki z vero nima nič skupnega in s kakršnim se po veljavnih predpisih verske skupnosti ne bi smele ukvarjati. Tako so opozorili na delovanje Cerkve na socialnem, otroško-varstvenem, športnem, kulturnem, Praznik slovenske pesmi Kulturna politika bo uspešna le, če bomo uresničili ustavo in sklepe komunistov z obeh zadnjih kongresov Šentvid pri stiCni, ta čas prav gotovo kraj, kjer raste na Dolenjskem največ rož, ki te pozdravljajo s slehernega okna, hiše, vrta ali javnega nasada, je v hiše, vrta ali javnega nasada, je v nedeljo zmagovito sklenil peti kulturni teden. Nekaj nad 2000 pevcev iz 65 pevskih zborov iz Slovenije, Hrvatske, Nizozemske, ZR Nemčije, Avstrije in Madžarske je tu ponovno manifestiralo globoko in iskreno ljubezen do slovenske pesmi. Peto srečanje, tabor slovenskih pevskih zborov, združen s kulturnim tednom, je bilo mogočna manifestacija pevskega amaterizma, tega nenadomestljivega dela naše kulture, kot ga je v klenem govoru na sklepnem slavju označil prof. Radovan Gobec in zanj javno zahteval vsestransko in izdatno podporo, razvoj in spodbudo od vseh, ki lahko o tem kakorkoli odločajo in pomagajo. To misel je močno poudaril tudi pokrovitelj 5. kulturnega tedna v Šentvidu, predsednik skupščine SRS dr. Marijan Brecelj, ko je med drugim dejal, da mora gmotno in duhovno življenje ljudi v vse večji meri postati skrb vsakogar in vseh, saj bodo le tako pridobivale vrednost vse naše moralne in duhovne vrednote. „Naj bodo te vrednosti ustvarjene v kmetijski ali industrijski proizvodnji, v poklicnih, znanstvenih, umetniških ali kulturnih ustanovah, naj nam jih ustvarjajo poklicni umetniki ali amaterji, vse to mora postati last delavskega razreda -vseh delovnih ljudi! “ je poudaril dr. Brecelj, ki je hkrati toplo čestital zavzetim in zavednim prebivalcem kraja in občine Grosuplje k vidnemu napredku in vsestranskemu razvoju. Na predlog predsednika organizacijskega odbora Petra Šoštariča so z velikega ljudskega zborovanja, na katerem je za konec zapelo 2000 pevcev, poslali pozdravno brzojavko predsedniku Titu. Med zbori, ki so tokrat nastopali, je bil zapažen tudi delež pevcev in pevk iz dolenjskih in spodnjeposavskih krajev, zlasti pa še mešanega zbora tovarne KRKA iz Novega mesta. TONE GOŠNIK zabavnem, tiskarskem in še na drugih področjih. Za vsa ta področja imamo v naši skupnosti ustrezne organizacije in delovne organizacije, ki so zadolžene za odgovarjajoče delo . Te so na voljo vsem, da delajo v njih in se poslužujejo njihovih uslug, tako vernikom, kot tudi vsem drugim občanom. Ločevanje ni potrebno, saj bi postopno lahko pripeljalo le do vedno večjih razprtij in celo žalostnih dogodkov. Na seji so sklenili, da bodo vse organizacije ZK spremljale pojave klerikalnega delovanja Cerkve in tudi ukrepale. Občinske organizacije ZK bodo z izobraževanjem in organiziranimi razpravami sproti razčiščevale odnos ZK do izvencerkvene dejavnosti Najmanj enkrat na leto bobo obravnavah tudi delovanje Cerkve. Verske komisije pri skupščinah in koordinacijski odbori za verska vprašanja pri konferencah SZDL bodo morali bolje delati SZDL je dolžna tudi organizirati razprave o tem in še naprej omogočati vernikom, ki nimajo klerikalnih namenov, da družbeno delajo. Onemogočiti pa je treba morebitno izkoriščanje delegacij za klerikalno dejavnost, pa tudi pri štipendiranju, zasedanju vseh vodstvenih in vodilnih delovnih mest, še posebno v kulturi in na področju izobraževanja, je treba v skladu s stališči 29. seje CK ZKS preverjati političnb pripadnost kandidatov. *"u V drugi polovici tedna večjih sprememb vremena ne bo, zvečer ali ponoči so Konekod možne manjše plo-e, v ostalem pa bo prevladovalo sončno in razmeroma toplo vreme. Pomoč za Kozjansko nakazujte na podružnico SDK v Ljubljani, in sicer na račun: 50100-789-90319. V poletnem skrčenem obsegu bo P izhajala neokrnjeno, vendar pa jo boste, spoštovani bralci, našli sredi Dolenjskega lista, ne pa vloženo posebej. V današnji številki .boste lahko prebrali zapis z akcije, v kateri smo se v treh naših Toplicah poskusili prepričati, kakšne možnosti za rešitev ima človek, ki se iz kakršnegakoli razloga znajde med utapljajočimi se. Kaj smo izvedeli? Nauk je poučen, čeprav žalosten. Na drugi strani P pišemo tudi o novem ropanju Jadrana; pred leti so bile silno modeme kraje amfor, zdaj pa so začeli krasti rastlinstvo in živali našega morja. Kot običajno prinašamo dve strani za dom in družino, eno stran kulture, zapis o NLP, beležko iz Trdinovih notesov, končujemo pripoved o Pletarjih, pišemo o Schweitzerju na znamkah in nadaljujemo s Štukljem pot na Finsko. P ima tudi danes osem strani. METLIKA - Na današnji «eji bodo člani občinskega komiteja ZKS med drugim spregovorili o uresničevanju njihovega akcijskega programa, zastavili pa si bodo tudi nove naloge. BREŽICE -- Občinski sindikalni svet je na včerajšnji seji izoblikoval pripombe k samoupravnemu sporazumu in pravilniku bodoče stanovanjske skupnosti ter jih posredoval iniciativnemu odboru za njeno ustanovitev. CATEŠKE TOPLICE - Včeraj so tukaj svečano odprli prvi del kopališko-rekreativnega centra z novimi termalnimi bazeni in kegljiščem, zgrajenim po načrtih inž. Karla Filipčiča. NOVO MESTO - Na včerajšnji razšiijeni seji medobčinskega sveta ZKS so ocenili družbenopolitične razmere na Dolenjskem ter določili naloge komunistov v novih pogojih delovanja sindikatov. ČRNOMELJ - Na torkovi seji črnomaljske občinske konference ZKS so člani spregovorili o uresničevanju nove ustave v TOZD in OZD, ocenili pa so tudi družbenopolitične in ekonomske odnose po republiškem in zveznem kongresu ZKJ. Temeljni kamen za nadvoz v Krškem Jože Radej, dr. Tone Ferenc, Tone Kralj in Labod-TOZD Libna Krško - nosilci letošnjih častnih priznanj z medaljo Janeza Vajkarda Valvasorja pasovi iz tisočih url so se prelili v pesem. Tako se je končal peti *ultumi teden v Šentvidu pri Stični. Prireditev, kakršni ni para, j^luii pohvalo in pri/nanje, prirediteljem pa želimo še veliko uspe-°v- Na svidenje prihodnje leto. (Foto: Boštjan Krže) DBH NOVO MESTO ^ Velika množica ljudi je prisluhnila besedam podpredsednika republiškega odbora ZZB NOV Bogdana JE VAŠA BANKA Osolnika, kije 4. julija v Semiču govoril na osrednji republiški proslavi za dan borca. Polaganje temeljnega kamna za nadvoz nad železniško progo v Krškem sodi med osrednje dogodke letošnjega občinskega praznika v krški občini. Slovesni trenutek se je 4. julija začel z zamudo zaradi oglušujočega drdranja vlakov, ki so vsakih nekaj minut brzeli mimo. Tako so se celo tisti, ki redkokdaj obiščejo Krško, lahko prepričali, kakšna prometna ovira je križanje ceste z železnico v istem nivoju. Zapornice so zaprte tudi po osem ur v 24 urah. Prvo lopato betona je vrgel v opaž za temelje bodočega nadvoza direktor republiške skupnosti za ceste inž. Lojze Blenkuš, za njim pa še predsednik občinske skupščine v Krškem inž. Niko Kurent. Viadukt in nadvoz nad progo bo gradilo podjetje Pionir. Direktor TOZD Krško tovariš Kežman je v uvodnem nagovoru prisotnim pojasnil, da bo viadukt (most po suhem) dolg 121 metrov, nadvoz pa 89,80 metra. Viadukt in nadvoz bosta široka^ metrov vključno s kolesarske stezo in hodnikom za pešce. Gradnja bo potekala v treh etapah. Pred začetkom betoniranja bodo morali izkopati 12.500 kubikov zemlje, za nasip onstran proge pa je bodo porabili 18.000 kubikov. Po položitvi temeljnega kamna so se udeleženci odpeljali na Rako, kjer je bila slavnostna seja vseh zborov občinske skupščine. Prisostvovali so ji ugledni gostje, med njimi pomočnik zveznega sekretarja za notranje zadeve Silvo Gorenc, predsednik ustavnega sodišča SRS dr. Jože Brilej, akademski slikar in kipar To- ne Kralj, predstavniki sosednjih občin in drugi. Delegati so na seji izglasovali predlog izvršnega odbora občinske konference SZDL o podelitvi štirih častnih priznanj z medaljo Janeza Vajkarda Valvasorja. Najvišje občinsko priznanje je prejela temeljna organizacija združenega dela novomeške tovarne perila Labod - TOZD Libna Krško, v kateri bo letos zaposlenih že 400 ljudi, večinoma žensk. Za krško občino, kjer primanjkuje delovnih mest, je taka tovarna izredno pomembna. Priznanje z Valvasorjevo medaljo so prejeli še družbenopolitični delavec in do zadnjih volitev tudi predsednik krške občinske skupščine Jože Radej, ustanovitelj muzeja izgnancev v Brestanici dr. Tone Ferenc ter slikar, grafik in kipar Tone Kralj, ki je ustvaril številna dela za krško občino. J. TEPPEY SEVNIŠKI GRAD RAZPOKAL Zaradi suma, da je potres na Kozjanskem prizadel tudi sevniški grad, ga je gradbeni inšpektor Stane Kočevar te dni strokovno pregledal. Ker je zaradi stalnih pregledov in popravil inšpektorskim službam stanje gradu dobro znano, je bilo lahko ugotoviti, da so na objektu nastale nove razpoke, ki so sicer nenevarne, vendar je nujno, da jih popravijo. Na več mestih je odpadel omet s sten. Na kmanitih delih gradu, na primer na vratnih okvirih in ograjah, so tudi nastale razpoke. Vse poškodbe bi bilo treba nemudoma popraviti, to pa bi po prvi oceni stalo rjajmanj 500.000 dinarjev. 20 ZLATIH LABODOV ZA DELAVKE Delavke novomeške tovarne perila Labod-TOZD Libna Krško so 4. julija slavile dvojni praznik: 50. obletnico obstoja podjetja in praznik občine Krško. Nadvse so bile vesele, ko so zvedele, da je občinska skupščina odlikovala njihov kolektiv z najvišjim občinskim priznanjem. Jubilejno slavje so začeli s sprejemom za upokojene delavce in de-Isvke. Proslavi, ki je sledila, so prisostvovali tudi delavci novomeške tovarne in Delte iz Ptuja. Direktor Zdravko Petan je prisotnim predstavil trnovo pot kolektiva, ki si je z žulji in z odrekanjem zgradil moderne tovarniške prostore. Dvajsetim delavkam, ki delajo v krškem obratu nad petnajst let, so na proslavi izročili kot simbolično priznanje njihovo delo zlate labode. J.T. POMOČ KOZJANCEM! V ponedeljek so ustanovili 10-članski koordinacijski odbor za odpravo posledic potresa na Kozjanskem, v katerem so predstavniki vodstev občinskih, družbenopolitičnih organizacij in izvršnega sveta občinske skupščine. Pri občinski konferenci SZDL Sevnica so odrli poseben žiro račun: 1610-789-85226, na katerega občani lahko pošiljajo pomoč za prizadete Kozjance s pripisom „Za odpravo posledic po potresu”. KERŽAN DRŽAVNI PRVAK V Zagrebu je bilo prejšnji teden državno prvenstvo v atletiki za mlajše mladince. Na prvenstvu je bil med najbolj uspešnimi atleti član novomeškega atletskega kluba Vane Keržan, ki je v teku na 300 metrov osvojil prvo mesto in s tem postal v tej disciplini državni prvak za'leto-šnje leto. Vane je uspešno nastopal tudi v drugih disciplinah, saj je osvojil kar štiri odličja. Več o prvenstvu v Zagrebu preberite na športni strani. Komunisti in klerikalizem tedenski mozaik Današnji potep po svetu bi prav lahko začeli z osebnostjo, ki je pogost gost naše rubrike -namreč ameriškim zunanjim ministrom dr. Henryjem Kis-singerjem. Mož je prisostvoval finalnemu srečanju svetovnega nogometnega prvenstva, pa pri tem nikakor ni bil srečne roke: najprej je terjal zase kar 40 vstopnic (ne zase seveda, marveč za mnoge znance in prijatelje), pa jih je od sicer vselej prijaznih gostiteljev dobil samo -štiri. Nato pa je stavil (menda za steklenico viskija), da bodo zmagali Nizozemci, pa je tudi tu odšel domov praznih rok. Pa še mimogrede: tačas je njegova soproga Nancy še vedno v neki washingtonski bolnišnici, kjer prestaja neko lažjo obliko virusnega obolenja... smola na vseh koncih in krajih ... Ob Kissingerju pa se je topot nemogoče izogniti tudi njegovemu šefu, predsedniku Nixonu. Po vseh znakih sodeč je topot-zares v kaši: vrhovno sodišče ZDA je čisto uradno začelo razpravljati o tem, če je predsednik imel prav, ko je odklonil, da izroči preiskovalcem magnetofonske trakove z zapisi zaupnih pogovorov v Beli hiši. Sodba bo znana čez dva tedna in če bo negativna, utegne biti to naposled res začetek konca sedanjega gospodarja Bele hiše ... Medtem pa se je v Argentini zgodilo nekaj izjemnega: po smrti predsednika Perona, za katerim žaluje vsa Argentina, je ostala na oblasti njegova soproga Maria Estella Peron kot prvi ženski predsednik v zgodovini dežele. Trdijo sicer, da ne bo ostala na tem položaju dolgo, toda že to je izjema brez primere... izjemne osebnosti na izjemnih mestih uživajo izjemno pozornost... V LR Kitajski (še bolj pa seveda zunaj nje) tačas ugibajo v diplomatskih krogih, kaj se bo zgodilo s premierom Ču En La-jem, ki ima 76 let in je sedaj v bolnišnici. Predvsem omenjajo v zvezi z njegovo boleznijo različne možne naslednike za položaj predsednika vlade. To pa zopet povezujejo s jplošnim položajem v deželi, za katerega pravijo, da predstavlja začetek širšega boja za oblast po odhodu predsednika Mao Ce Tunga s položaja predsednika ... mnogo dela za očitno premalo zaposlene opazovalce ... Družbeni dogovor o razvoju Določeni nosilci načrtovanju za pripravo družbenega načrta Jugoslavije do 1980. leta V Beogradu so pred dnevi predstavniki zveznega izvršnega sveta, republiških izvršnih svetov in pokrajin, gospodarske zbornice in sveta zveze sindikatov Jugoslavije podpisali družbeni dogovor o delu za pripravo družbenega načrta Jugoslavije od 1976. do 1980. leta. • Ta dogovor je določil nosilce načrtovanja — organizacije združenega dela, samoupravne interesne in druge skupnosti, družbenopolitične organizacije in druge. Prav tako je zajel njihove delovne obveznosti pri pripravi načrtov do njihovega sprejema, pri čemer bodo pripravili vsebino svojih načrtov in konstituirali razvojno politiko v skladu s svojo specifičnostjo in interesi. Upoštevati bo potrebno skupno pripravljen razvojni koncept, enotnost jugoslovanskega tržišča in potrebe, da se uresničijo zadani cilji in razvojne naloge v naslednjem obdobju. Družbeno dogovaijanje in samoupravno sporazumevanje je metoda za uresničevanje ciljev, ki smo si jih postavili v družbenem dogovoru. Kot piše beograjska Ekonomska politika, se bodo po tem postopku uresničevali usklajevanje in usmerjanje skupnih interesov nosilcev načrtovanja, za razvoj posameznih dejavnosti pa naj se sporazumevajo zainteresirane organizacije združenega dela, sodelovanje pa bodo omogočili tudi dobaviteljem surovin in materialov, uporabnikov uslug in proizvodov tistih dejavnosti, o katerih razvoju bodo pripravili sporazum, pa tudi bankam, ki TELEGRAMI NAIROBI — Delavci iz Botsvane, Lesotha, Svazija, Mozambika in Malavija, ki predstavljajo Štiri petine delovne sile v rudnikih zlata v Južnoafriški republiki, so se sestali na posvetovanje. Dogovorili so se, da se bodo odslej skupaj bojevali za višje plače in boljše delovne pogoje. BONN - Med ZRN in Egiptom se začenja intenzivno dolgoročno gospodarsko sodelovanje. Podpisali so sporazum o dolgoročnem kreditu 500 milijonov mark za obnovo porušenih mest ob Sueškem prekopu, poleg tega pa še za 250 milijonov mark blagovnega kredita. CANBERRA - Avstralski premier Gough VVhitlam je izjavil, da obstajajo razlogi, zaradi katerih njegova vlada meni, daje Francija opravila novo jedrsko eksplozijo na območju Tihega oceana. Tudi novozelandski premier Norman Kirk meni, da so Francozi začeli novo serijo atomskih poskusov. NEW DELHI - Obilno monsuroško deževje je v nekaterih predelih Indije povzročilo hude poplave, v katerih je po nepopolnih poročilih zadnje dni umrlo več kot 60 ljudi. Poplave so zahtevale večje ševilo človeških žrtev in znatno materialno škodo tudi v sosednem Bangladešu. ADIS ABEBA - Etiopski parlament nadaljuje z razpravo o reviziji ustave. Izredno zasedanje parlamenta je bila ena od petih zahtev, s katerimi je vojska prejšnji teden seznanila cesarja HaUeja Selasija. Na sejah parlamenta obravnavajo problem ustavne monarhije in daljnosežne reforme v državi. t BUKAREŠTA — Predsednika republike in ZKJ Josipa Broza Tita ter njegovo soprogo Jovanko in spremstvo (v katerem sta med drugim predsednik ZIS Djemal Bijedić in državni sekretar za zunanje zadeve in podpredsednik ZIS Miloš Minić) so v Bukarešti sprejeli zares zelo pristno, prijateljsko in toplo. Že od jugoslovansko-romunske meje so predsednikovo caravello spremljala štiri romunska vojaška letala, na letališču pa so izstrelili 21 salv in ga pozdravili s častnim bataljonom garde. Na sliki: med sprejemom na letališču v Bukarešti. (Telefoto: Tanjug) (Iz zadnjega PAVLIHE) M \Y veS* da J* na5a delavska kontrola sestavljena Iz petih (lanov? bodo financirale razvoj teh dejavnosti. S sporazumi in dogovori naj bi, poroča Ekonomska politika, poiskali skupne osnovne elemente načrta dela in razvoja. Do konca letošnjega leta naj bi že naredili načrte samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov o razvojni in ekonomski politiki za dejavnosti, ki so -skupnega pomena za Jugoslavijo. Mišljena je energetika, mimo nje pa še kmetijstvo, predelava kmetijskih izdelkov, črna in barvna metalurgija, kemija, cementarstvo, nekovinska industrija, gozdarstvo, strojegradnja, promet in inozemski turizem. Prav tako je predviden tudi družbeni dogovor o politiki hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik in SAP Kosovo. Razen nosilcev planiranja, bodo pri usklajevanju načrtov sodelovali tudi svet zveze sin-diaktov Jugoslavije, SZDL Jugoslavije, Zveza komunistov, stalna konferenca mest, pa tudi znanstvene in druge zainteresirane organizacije in združenja. tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled Praznik sredi minulega tedna - tradicionalni dan borca 4. julij - smo tudi letos proslavili po vsej Sloveniji z mnogimi slavnostmi in drugimi priložnostnimi manifestacijami, na katerih so se zbrali tisoči in tisoči občanov. Velika slovesnost je bila v Semiču v Beli krajini - med več kot pettisoč gosti so se je udeležili tudi mnogi predstavniki republiškega družbenopolitičnega življenja, med njimi Sergej Kraigher, Mitja Ribičič, Janko Rudolf in Josip Vidmar. Udeležencem proslave je spregovoril podpredsednik republiškega odbora ZZB NOV Bogdan Osolnik, ki Je med drugim poudaril, da je treba gojiti bojne tradicije revolucije in NOB ter jih prenašati v organizacije splošnega ljudskega odpora, še posebej med mlado generacijo. Na velikem delavskem zborovanju na dan praznika je v celjski tovarni „Emo“ pred več kot 15.000 ljudmi govoril predsednik republiškega izvršnega sveta Andrej Marinc - ki se je ob tem posebej posvetil pravkar izvedeni združitvi „Gorenje“ in „Iskre“, s čimer smo v Sloveniji dobili zares pravega velikana industrijske proizvodnje. Ta združitev je pomemben korak pri izvajanju kongresnih sklepov ZK in nove ustave. Marinc je ob tem poudaril, da je treba velike združene sisteme še naprej notranje utrjevati. Tudi na severni meji - v vasi Črneče pri Dravogradu - so slovesno proslavili dan borca z velikim ljudskim zborovanjem, na katerem je govoril namestnik sekretarja izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Vlado Janžič, ki se je še posebej dotaknil bolečega položaja naših manjšin v sosednji Avstriji, navzlic jasnim določilom državne pogodbe. V Poljanah pri Jesenicah pa je bil na dan borca tradicionalni partizanski zbor več tisočev gorenjskih aktivistov spregovo- rila jim je članica sveta federacije Lidija Šentjurc. To pa so bile samo nekatere največje slovesnosti na ta d$n v naši republiki -krajevnih praznovanj je bilo še veliko. Republiška skupščina je na tokratnem asociacije združenega dela. Pripravljeno in sprejeto gradivo naj bi bilo osnova za izdelavo lastnih programov pri posameznih nosilcih planiranja; tako naj bi bila namreč zagotovljena že od vsega začetka nujna skladjiost zasedanju zborov — prejšnji torek — posve- Pr* vsem procesu pripravljanja novega druž-tila posebno pozornost pripravljanju družbe- benega razvojnega plana za prihodnje sred-nega plana Slovenije za prihodnje srednje- njeročno obdobje. ročno obdobje, za obdobje 1976 do 1980. Omenimo fc, daje republiška skupščina to^rai ,, . j . , . posvetila tudi precej pozornosti vprašanjem elck- Pred nami so sedaj neposredne priprave za to trogospodarstva, saj so glede tega sprejeli delegati pomembno družbeno nalogo, je ob tem po- pristojnih zborov tudi določene zakonske spre- udaril član IS ter direktor republiškega za- membe dosedanjih določil. Sprejete spremembe voda t*. plan Jože Novinšek, saj se prihodnje zazakon o elektrogospodarstvu) naj bi nam v republiki zagotovile nepretrgan proces finaneuanja novih energetskih objektov - Vi jih tako nujno potrebujemo - in zagotovile naj bi v elektrogospo- darstvu tiste najbolj upravičene oblike združevanja dela, ki so ustavno opredeljene, hkrati pa gospodarsko kar najbolj učinkovite. Prejšnji teden - v torek - je bila ustanovljena samoupravna interesna skupnost za železniški in luški promet, ki je (kot je ob tem poudaril predsednik republiške skupščine dr. Marijan Brecelj) prva SIS ne samo v republiškem, temveč v vsem jugoslovanskem gospodarstvu. S tem smo. dobili osrednjega nosilca razvoja v železniškem in luškem ' obliko- Planski temelji razvoja leto že izteka dosedanje srednjeročno plansko obdobje, za katero smo imeli začttane - ~, . , .... okvire jugoslovanskega (in torej tudi sloven- jigo^io^ke'^rometne politike. To je skega) družbenoekonomskega razvoja. namreč ena pomembnih nalog te pravkar ustanov- Sedaj uvajamo nov, zares samoupravni ljene SIS, katere cilji so skupno iskanje stališč na sistem planiranja - skladno z novimi ustav- tem področju (ki združuje več kot 20.000 delav- t i *;ii v m r\i i Kl i f ir i ck-unirtni sn dele- av v železniškem in luškem prometu), skupno nimi določili. V republiški skupščini so delt dogovaljanje ^ skupno vlaganje v razvoj, pa tudi gati po razpravi sprejeli predlagane doku- skuono določanje storitvenih cen itd. mente, ki jih je dal v razpravo izvršni svet, in ti dokumenti pomenijo pravzaprav program aktivnosti pri pripravah novega srednjeročnega plana Slovenije, ki ga bo treba pripraviti do konca prihodnjega leta. Opredeljeni so — po novem — vsi nosilci družbenega planiranja, ki bodo morali pripraviti vsak svoje planske razvojne okvire, le-te pa bo nato treba uskladiti na republiški ravni v smislu celotnih družbenih interesov. Ti „temeljni*4 nosilci so TOZD, krajevne skupnosti in občine, gospodarska zbornica, SIS in druge ':a konec še dvoje pomembnih novic. Kot poročajo iz Beograda, je za letos odobrenih iz globalne skupno določanje storitvenil je i devizne kvote 43,4 milijona dinarjev za uvoz rezervnih delov za drobno kmetijsko mehanizacijo (za motoijc in druge dele), Jcar naj bi precej povečalo to vrsto proizvodnje, katere izdelki so na našem trgu še vedno precej redka stvar. In Še: izvršni odbor poslovne skupnosti kmetijskih in industrijskih kombinatov predlaga, naj bi ZIS odobril višje odkupne in zagotovljene cene pšenice - od dosedanjih 1,80 na 2 din za kilogram, dejanska tržna cena za pšenico pa naj bi bila 2,20 din /.a kg. To naj bi spodbudilo proizvajalce pšenice, z novimi cenami pa bi lahko odkupili tudi vse zaloge ter s tem odpravili siceršnji uvoz pšenice. tedenski zunanjepolitični pregled Kljub poletju, času, ki tradicionalno ni naklonjen živahnosti na mednarodni sceni, je predsednik republike in ZKJ Josip Broz Tito po komaj dobro končanem uspešnem obisku v Zvezni republiki Nemčiji, odpotoval na štiridnevni prijateljski in uradni obisk v sosednjo Romunijo. Našega predsednika so v Bukarešti sprejeli izredno prisrčno in prijateljsko in to vzdušje se ohranja tudi med razgovori, ki se nadaljujejo po uvodni izmenjavi mnenj v Bukarešti sedaj v črnomorskem letovišču Neptunu. Že dejstvo, daje to dvanajsto srečanje Tita in njegovega gostitelja Ceaušescuja v devetih letih, samo po sebi dovolj jasno priča o tesnih stikih med obema državama. Ti stiki so sedaj že tradicionalni in obsegajo vsa možna področja medsebojnega sodelovanja. Državnika sta to potrdila že na uvodnih razgovorih v Bukarešti, kjer so tudi to pot ugotovili veliko podobnost stališč in mnenj o bistvenih problemih sodobnega sveta. Pri tem so še posebej podrobno govorili o Bližnjem vzhodu in Evropi, glede slednjega pa še posebej v zvezi z evropsko konferenco o varnosti in sodelovanju. Položaj na Bližnjem vzhodu, kjer ta trenutek orožje v vojskah obeh strani sicer miruje (z izjemo komandosov in izraelskih napadov na Libanon), nikakor ni tak, da bi lahko vzbujal zadovoljstvo. Tu bo očitno treba storiti še marsikaj, sta menila Tito in Ceausescu, ter pri tem poudarila, da bo vsekakor treba zagotoviti zakonite pravice palestinskemu ljudstvu. Tudi situacija v Evropi, bolje rečeno zastoj na evropski konferenci o varnosti in sodelovanju, zaskrbljuje, saj so razprave, ki so veliko obetale, obtičale skorajda na mrtvi točki. Tu bo treba resnih vzpodbud, da bi dosegli tisto, kar so lani jeseni uokvirili na slovesnem začetku druge faze konference v Helsinkih. Kar pa zadeva medsebojne odnose, je bilo rečeno v krogih obeh delegacij po prvih razgovorih v Bukarešti, so ti ne samo dobri, marveč so celo za vzgled, kako je možno sodelovanje med državama, ki imata sicer v svetu različen položaj. Jugoslavija, neuvrščena država, in Romunija, članica bloka, imata že dolgo vrsto let pristne stike na vseh ravneh in področjih, ki ju zanimajo. Ne samo skupna izgradnja velikanske hidroelektrarne Djerdap (razmišljajo že o povečanju tega gigantskega objekta), marveč tudi izmenjava blaga in tehnologije ter industrijsko sodelovanje dovolj zgovorno priča o medsebojnih odnosih. Pri tem pa je seveda tudi te dobre odnose mogoče in tudi potrebno dvigniti na višjo raven. Kako to doseči, bo med drugim cilj in vsebina razgovorov, ki se v trenutku, ko to poročamo, še vedno nadaljujejo. PIČLI SADOVI RAZGOVOROV NA VRHU Predsednik ZDA Richard Nixon se je vrnil iz Moskve precej bolj praznih rok, kot pa so to napovedovali in pričakovali Tito v Romu m mm mji nekateri krogi. Podpisani so samo štirje novi sovjetsko-ame-riški sporazumi in to na področjih, ki so sicer koristna, nikakor pa ne zavzemajo osrednjega mesta. Srečanje v Moskvi in na Jalti je predvsem potrdilo, da si supersili želita nadaljnjega sodelovanja in dobrih ali še boljših odnosov, da pa stojita pred veli-mi in čisto praktičnimi ovirami* ki jih za zdaj še nista sposobni premostiti. To velja zlasti za oboroževanje oziroma zmanjševanje oborožitve ter za tesnejše gospodarsko sodelovanje, ki ga ovira (zato, ker meni, da ZDA pri tem preveč popuščajo) ameriški kongres. Tako ostaja za zdaj še vedno le pri (čeprav ponovno izraženi) dobri volji, ki jo Nixon in Brež* nje v med pravkar končanim razgovori na vrhu nista bila sposobna podkrepiti s še kakšni# (in kot rečeno ponekje tudi pričakovanim) pismenim konkret ni m dokazom o sodelovanju. Sporazumi večjega pomena so torej izostali, pripravljenost iskati poti za boljše sodelovanje pa je ostala. Tako gledano je mogoče torej govoriti o končanem srečanju med Brežnje* vom in Nixonom brez poseb* nega navdušenja, vendar pa tud« ne izrazito črnogledo. Raz' govori so naposled samo po* trdili realnost in sedanje stanje stvari v odnosih med ZDA SZ.. Kedek „Za stoletnico nov dom,“ tako je izzvenel marsi-kak govor in pozdrav na proslavi 90-letnice trebanjskega gasilskega društva minulo nedeljo. Direktor TRELESA Janez Mihevc je izročil predsedniku GD Trebnje Matiji Sili ključe novega kombija. (Foto: Železnik) 1. julija je odšla na letni dopust v Selce pri Crikvenici druga skupina delavcev iz kočevskih delovnih organizacij. Kljub nestalnemu vremenu je bilo v Selcah izredno ugodno za sončenje in kopanje. (Foto: F. Brus) Vsi sevniški avtoprevozniki bi lahko „pieobuli“ svoje tovornjake z gumami, ki so se minulo soboto zvečer vžgale na železniški postaji. Gasilci so z odločno akcijo ob pomoči avtocisteme požar hitro omejili. Poškodovanih je bilo le 29 plaščev, na vagonu pa je bilo za 10 tisočakov škode. Prejšnjo sredo so na Loki v Novem mestu odprli štiristezno avtomatsko kegljišče, ki je za naše mesto velika pridobitev. Po uvodnih besedah Rudija Pintarja, direktoija Metropola, je novo kegljišče in novi lokal slavnostno odprl Avgust Avbar. (Foto: J. Pezelj) POVEČAN SEJEM Sredi poletja — podobno kot vsako leto — ali natančneje 9. avgusta se bodo spet odprla vrata mednarodnega Gorenjskega sejma, 24. prireditve te vrste. Prireditelj je letos poskrbel za 2000 m2 novih razstavnih površin na prostem, ki jih bodo namenili kmetijski mehanizaciji. Pokriti prostori bodo namenjeni blagu široke potrošnje: pohištvu, gospodinjskim stroje, konfekciji, prehrambenim izdelkom, spominkm in drugemu. Na prostem bodo razstavljali tudi izdelovalci lahkih gradbenih strojev in motornih vozil. -< - Mladi bodo gradili tovarno Nova tovarna panelnih, sendvič plošč, kot imenujejo fasadne in strešne plošče, za katero je 29. junija položil temeljni kamen v Trebnjem podpredsednik slovenske gospodarske zbornice inž. Rado Dvoržak, je vzbudila zanimanje. Med drugim preseneča kratek rok, ki bo potreben, da bodo to 61-milijonsko naložbo oživili. Do konca leta je namreč le še šest mesecev, takrat pa naj bi iz nove tovarne že prihajale prve plošče, v prvi četrtini začetKa novega leta pa naj bi tovarna delala s polno močjo. Letno vrednost proizvodnje cenijo na 150 milijonov dinarjev. Sejmišča NOVO MESTO: na ponedeljkovem sejmu sta bila naprodaj 502 prašiča, stara do 12 mesecev, in 44 starejših. Prodanih je bilo 186 prašičev, prodajalci pa so iztržili 280 do 450 dinarjev za mlajše in 460 do 700 dinarjev za starejše. BREŽICE: na sobotni sejem so rejci pripeljali 435 živali. Prodali so 253 do 3 mesece starih prašičev po 19 do 20 dinarjev kilogram žive teže in 17 pra-Sčev, starih nad 3 mesece, po 16 dinarjev kilogram. „S prostovoljnim delom!“ je poudaril predsednik aktiva ZM Milan Kranjc. To pa ni edina zanimivost: delavci TRIMA bodo to tovarno tako rekoč- sami postavili! Večina delavcev tovarne je namreč iz vrst mladih, o tem se je lahko prepričal vsak, kdor je Kmetijski im tič o k Sejati strniščne dosevke Pravijo, da je greh pustiti sredi poletne vročine, ko gredo s ilia žita, zgodnji krompir in še nekatere kulture, zemljo neobdelano in nezaščiteno pred soncem. Pa ne le to, strniščni dosevki lahko povečajo s pridelkom krme dohodek kmetije, kar velja zlasti za pridelovanje ajde. katere dosevke sejati, o tem odloča predhodna rastlina. Plug Qaj gre takoj za žanjcem, pravi staro pravilo, potem se ne more Qe razrasti plevel niti se poslabšati mrvičavnost ornice. Za najbolj zgodnjimi glavnimi posevki lahko sejemo še proso, ki se sicer umita z naših polj, zatem kavlo in krmni ohrovt. Precej se je uveljavilo tudi sejanje koruze (pitnik) in mešanice metuljnic. V drugi polovici julija sejejo v naših krajih repno seme in ®jdo. Ajda raste povsod tam, kjer koruza, vendar je zelo občutljiva .jesenska lepotica naših polj“. Sejati jo je treba v suho Zemljo. Stmišče preorjemo le kakih 10 cm globoko, v sušnih letih pa še manj. Ajdi ni treba pognojiti, razen s fosforjem in kalijem, sicer gre preveč v zel. Tudi sicer opažamo, da zdaj, ko so na splošno njive bolje pognojene, ajda premočno raste in Potem rada poleže. Žal še niso vzgojili primernejših sort, ker je Pri selekcijskem delu ta poljščina v primerjavi z nekaterimi dru-Rimi zapostavljena. Cim kasneje je ajda vsajena, tem bolj je tvegana. Stmišče lahko zelo dobro izkoristimo s sejanjem krmnih rastlin, tako imenovanih strniščnih klajnic, ki jih tja od zime Uhko živalim pokladamo presne. Na voljo jih je mnogo: krmni in listnati ohrovat, bela goijušica, jara ogrščica. Te rastline vsebujejo mnogo beljakovin in so v tem času še slasti koristne. Odlikujejo se tudi po velikem pridelku zelinja, Spodbuja ga izdatno gnojenje z drušičnimi gnojili. Med strniščnimi dosevki je znana tudi mešanica jare grašice in ovsa ter tftešanica jare grašice in koruze, ki ju priporočajo za toplejše, ^olj sušne lege. Inž. M. L. videl modro podkev zagorelih obrazov okrog slavnostne tribune in temeljnega kamna tovarne. Naša mladina je že neštetokrat pokazala pripravljenost za prostovoljno delo. Samo za akcijo KOZJANSKO 74 je bilo treba odkloniti 4000 parov rok. Delovišče trebanjske tovarne bo primer, kako je mogoče delati tuli pred tovarniškim pragom. ALFRED ŽELEZNIK izmed njih bo nato vsaka občina našla tudi sebe, s tem pa bodo pogoji za sodelovanje in za enoten nastop ustvaijeni. Nesoglasja v skupnih vprašanjih, ki so bila v preteklosti odraz osebnih gledanj posameznikov in neenotnosti v vodstvenih skupinah, v prihodnje ne bi smela kaliti sodelovanja ali ga celo preprečevati Upamo lahko, da bo šlo zdaj, ko so po volitvah vodstva domala nova, tudi s tem laže. m. JAKOPEC pozno. Problemi so ostali enaki, gradbinci zato prosijo za hitro re--fltev zdajšnje .zahteve. Sicer bo gradbenega materiala še bolj primanjkovalo ... 4 \ ** \ obrate i Za sodelovanje V gospodarskem sodelovanju med podjetji nam je tudi na Dolenjskem že uspelo podreti občinske meje in zapiranje vanje. Nekaj večjih delovnih organizacij, kot npr. Novoteks, Beti, IMV, Labod, Dolenjka in še katera, to dokazujejo s svojimi obrati, ki so v več občinah, in s smotrnim usmerjanjem svojih naložb v ves dolenjski gospodarski prostor. Precej slabše pa je s sodelovanjem med občinami, ki bi se moralo odvijati v skupnem načrtovanju razvoja vse pokrajine. Skupaj bi se morali dogovarjati o razvoju zdravstva, srednjega šolstva, cestnega in železniškega prometa, turizma in še marsičesa na Dolenjskem. Takšno sodelovanje vseh prizadetih občin in enoten nastop pred raznimi republiškimi organi sta potrebna že zato, ker smo doslej prav zaradi notranje neenotnosti marsikdaj izpadli iz republiških razvojnih programov ali pa dobili manj, kot bi sicer, zato, ker smo sc za pomembne skupne načrte potegovali vsak zase. Vsaka občina gotovo ne bo našla koristi zase v sodelovanju v vsaki dejavnosti, zato pa je treba izdelati več programov sodelovanja. V nekaterih Glas za uvoz Prejšnji četrtek smo na tej strani poročali o problemih, ki jih imajo naša podjetja z nakupi cementa in tudi drugega gradbenega materiala. Danes lahko zapišemo še, da so se gradbinci obrnili na ustrezne organe federacije s prošnjo, naj bi jim dali dopolnilna sredstva iz globalne devizne kvote. Tako naj bi uvozili več gradbenega materiala, zlasti radiatorjev, kadi in rezervnih delov za gradbene stroje ter za opremo industrije gradbenega materiala. Pravzaprav gre za intervencijski uvoz s konvertibilnega področja v vrednosti skoraj tri milijone dolarjev. Številka sam zgovorno priča o krizi v naši preskrbi z gradbenim materialom. Bodo šli po končani osnovni šoli naprej? Zaprto? Kedek prizor v preskrbi z gradbenim materialom pri nas! Gradbinci so hkrati prosili za kontrolo nad izvozom betonskega železa zaradi kritičnega položaja na domačem trgu. Prat tako primanjkuje kablov zaradi prenizke cene PVC-granulata, zaradi nizkih cen primanjkuje parketa, prav tako na trgu ni dovolj pocinkane pločevine in še prenekaterih drugih stvari Tudi lani so jugoslovanski gradbinci prosili za intervencijski uvoz, toda namesto v avgustu so jim ga odobrili šele oktobra, znatno pre- Čeprav se je na Dolenjskem do nedavnega odločal za nadaljnji študij le majhen odstotek učencev osmih razredov osnovne šole in je izobrazbeni produkt seveda prav zato zelo nizek, so takrat vsaj tisti, ki so želeli študirati, to lahko storili. V domačih srednjih šolah je bilo dovolj prostora zanje. Že nekaj let pa se stvar obrača na slabše. Za nadaljnji študij se sicer še vedno odloča le polovica učencev osmih razredov, vendar se je število teh, ki končujejo osmi razred osnovne šole, podvojilo. Pred štirimi leti je od okoli 800 učencev osmih razredov šlo v srednje šole 420, letos pa je od 1819 učencev osmih razredov izrazilo to željo 853 učencev. Srednje šole na domačem območju pa lahko sprejmejo le 500 dijakov. To pomeni, da je pot do nadaljnjega izobraževanja zaprta polovici, čeprav interes za izobraževanje obstaja. Nad tem podatkom se vsekakor kaže zamisliti. Predlog za razvoj srednjih šol namreč v naših občinah ni doživel zadostne podpore. K skrbem staršev in k temu, kako resnica, da jim ni omogočeno postati to, kar si želijo, deluje na otroke, moramo dodati še dejstvo, da generacija, ki ji je pot do izobrazbe brez njene krivde zaprta, zamujeno zelo težko nadoknadi Prav zato pa bi vsi odločujoči dejavniki v občinah, ko teče beseda o razvoju srednjega šolstva,, morali imeti to nenehno pred očmi. M. J. — Staro železo! Dragoccna surovina! Ga ne boste pobrali in odpeljali na „Dinos"? - Ne, to pa ni delo za nas! Naj ga poberejo tujci - ga bomo mi potem uvozili...! (Karikatura: Marjan Bregar) J is u. 2e od leta 1970 učbeniki niso več subvencionirani, kar ima za posledico navadno precej visoke cene šolskih knjig. Kljub temu da izda učbenik tista založba, ki ponudi najbolje izdelano knjigo po najnižji prodajni ceni, kaže, da bojo letos novi učbeniki in ponatisi starih znatno dražji, na kar vpliva skoraj učbenike v šoli brezplačno, že nekaj let ne daje pravili rezultatov, zato obstaja predlog, da bi dali učencem komplete učbenikov v šoli s to ugodnostjo, da bi jih starši plačevali na obroke. Ob širši podpori družbe bi v naslednjih letih s tem morda uspeli, pot učbenikov in drugih šolskih potrebščin do otrok bi bila tako precej krajša in cenejša pa še gneč v knjigarnah ne bi bilo. Prva ovira pri takem prodajanju Načelni » da« za sporazum S 4. redne skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto Člani likovnega krožka na osnovni šoli v Trebnjem so ob koncu Šolskega leta že drugič zapored pripravili razstavo svojih likovnih izdelkov. Zanimanje za njihovo delo je bilo precejšnje, saj si je razstavo ogledalo okoli 400 ljudi. Posebna komisija je izdelke ocenila in najboljše nagradila. Med višjimi razredi je prvo nagrado dobila učenka 7. razreda Lili Brovet, med nižjimi pa Uroš Kastelic, učenec 1. razreda. Osrednja tema 4. redne skupščine, ki je bila 20. junija v Novem mestu, je bila razprava o samoupravnem republiškem sporazumu o zagotovitvi obveznosti, prenesenih iz proračunov na samoupravne interesne skupnosti, in o združevanju sredstev za investicijsko gradnjo zdravstvenih zmogljivosti skupnega pomena v Sloveniji v letu 1974. V osnovi skupnost soglaša s sporazumom, odprto pa je ostalo vprašanje investicijske obveznosti do kliničnega centra v Ljubljani, kajti ni jasno, kako naj se ta obveznost prenese iz sporazuma iz leta 1971, po katerem prispeva skupnost precejšen delež. Obstaja predlog, da Zveza skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja SR Slovenije prenese obveznost skupnosti iz starega sporazuma v skupna sredstva solidarnostnega investicijskega sklada za leto 1974 ali pa dovoli skupnosti, da le-ta poračuna z obveznostmi, ki bi jih skupnost zdravstvenega varstvu Novo mesto imela iz predloženega samoupravnega sporazuma. Med ostalim naj bi se v novi sporazum vključilo tudi načrtovanje za iz- gradnjo novega bolnišničnega centra v Novem mestu. Na skupščini so razpravljali in sprejeli tudi sklepe: o merilih za razvrščanje v osnove za plačevanje prispevka za zdravstveno zavarovanje ter prispevka za zdravstveno zavarovanje za nesrečo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo in o osnovah za denarna nadomestila oseb, ki opravljajo samostojne por klicne dejavnosti; o spremembi sklepa o zneskih pogrebnin, ki bojo v prihodnje precej večji; o spremembi sklepa o povračilu stroškov za prehrano in nastanitev zavarovane osebe med potjo in bivanjem v drugem kraju in o povračilu za uporabo drugačnega vozila namesto rešilnega; o podaljšanju rokov iz Sklepa o ustanovitvi strokovne službe začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Novo mesto. Skupščina je tudi potrdila sklep o sprejetju dopolnila k družbenemu dogovoru o programu zdravstvenega varstva, financiranju zdravstvenih dejavnosti in o sredstvih za razširjeno reprodukcijo v zdravstvenih delovnih organizacijah v letih 1971 - 1975 na območju naše regionalne skupnosti. D. R. Josip Broz-Tito Vidite, to je moja želja Mislim, da se imajo bodoče generacije od nas, od starejše generacije, marsičesa naučiti, saj smo vendarle opravili ogromne, zgodovinske stvari. In to, kar smo storili, ni bilo lahko, temveč smo to opravili z največjimi žrtvami. Zato bi se tudi v njihovi zavesti moralo za vedno zasidrati, da morajo za ceno največjih žrtev varovati pozitivne pridobitve, ki so jih izbojevale starejše generacije tako v vojni kot v graditvi socializma. Vidite, to je moja želja. In pa, da varujejo enotnost naših narodov. Kajti Jugoslavija lahko v svetu nekaj predstavlja samo, če je enotna. Drugače pa, če bi bila razcepljena, ne bi predstavljala ničesar, to pa bi bila strašna tragedija. Od nekdaj je bila moja največja želja — in v tej smeri tudi nenehno delam — da bi bila Jugoslavija enotna, monolitna, da bi bili naši narodi složni med seboj. Zato smo tudi storili vse, da bi opravili ustrezne modifikacije ustave in ustvarili takšne družbene odnose, ki bi v prihodnosti onemogočili trenja in zagotovili, da bi se vsi narodi in narodnosti čutili popolnoma enakopravne, tako da ne bi bilo dominacije enega nad drugim in da bi bila Jugoslavija enotna in čvrsta. To je tisto. (Predsednik republike v intervjuju za ,,Delo“) Bogdan Osolnik Moramo biti pripravljeni „V času, ko globoka nasprotja družbenoekonomskih odnosov sodobnega sveta močno ogrožajo neodvisnost posameznih dežel, moramo tudi mi biti pripravljeni z vsemi silami braniti svojo varnost, suverenost, ozemeljsko celovitost Jugoslavije in pravico do neodvisnega družbenega razvoja. Praznik 4. julija je zato priložnost, da oživimo bojevniške tradicije vstaje in osvobodilnega boja, da jih prenesemo v organizacije splošnega ljudskega odpora in zlasti na mladino, ki obenem s sadovi našega boja prevzema dediščino in odgovornost za nadaljnjo usodo naše socialistične samoupravne družbe . . .Veijetno ni naroda v Evropi, ki bi med vojno razvil tako vsestransko in tako bogato dejavnost, hkrati koje na izpostavljenem prostoru bojeval težak boj za svojo svobodo. Vsi, ki smo pri tem kakorkoli sodelovali, se s ponosom oziramo na opravljeno delo.” (Iz govora podpredsednika glavnega odbora ZZB Slovenije in podpredsednika Zveznega zbora skupščine SFRJ na proslavi v Semiču 4. julija) Vlado Janžič Tudi odpori in nerazumevanja „Pri konstituiranju temeljnih organizacij kot osnovnih celic samoupravljanja smo dosegli že pomembne rezultate, čeprav je pri tem čutiti še veliko odporov in nerazumevanja. Ta instrument za neposredno uveljavitev delavcev kot samo-upravljalcev so si ponekod namesto delavcev prisvojile posamezne skupine, ki na različne načine, tudi z demagogijo, vsiljujejo nesocialistične rešitve. Zato lahko ugotovimo, da imamo še vedno opravka z nasprotniki socializma in socialističnega samoupravljanja. Ti se ne pojavljajo javno, izogibajo se direktni konfrontaciji ter se razkrivajo le toliko, kolikor so izzvani z našo politično in državno intervencijo; odstopajo samo toliko, kolikor so prisiljeni, da za minimalne izgube ohranijo svoje monopolne družbenoekonomske pozicije. Svoje početje prilagajajo novim razmeram, ki so nastale z uveljavljanjem TOZD in drugih samoupravnih skupnosti in skušajo v njih uveljaviti ali obraniti svoje pozicije in oblast. Da bi to odpravili, se bomo tudi v prihodnje morali nenehno bojevati za enotnost zavestnih socialističnih sil v Sloveniji in Jugoslaviji.” (Namestnik sekretarja IK predsedstva CK ZKS v govoru 4. julija v Cmcčah) Franc Šetinc Odločno proti namišljeni dilemi Niso tako osamljeni pojavi, ko poskušajo nekateri vodilni ljudje v delovnih organizacij ali ali celo zunaj njih blokirati akcijo za poglabljanje socialističnih samoupravnih odnosov z raznimi opozorili, češ da v proizvodnji upada disciplina, da so delavci nezainteresirani za razvoj podjetja, da vodilni nimajo več potrebne avtoritete in zato pri njih ni več nekdanje odločnosti v poslovnih potezali itd. Samo odločno proti namišljeni dilemi: ali red ali samoupravljanje. Kolektiv je pogosto nezadovoljen zaradi reda, ki vsiljuje ljudem samovoljo, nesprejemljiva stališča, tuje koristi itd. Takšno nezadovoljstvo, če ga prav usmerimo, lahko postane vir pravega reda, samoupravljanja, resničnih koristi za kolektiv. In narobe: tisti, ki pogosto izzovejo nezadovoljstvo, so nemalokrat prvi povzročitelji nereda, kajti njihov red je v resnici nesamo-upravni, lahko bi rekli tehnokratski ali birokratski red. Kakšno je stanje, najlepše ilustrirajo naslednje številke: izmed 2390 organizacij združenega dela s področja gospodarstva je samo 215 takih, kjer so ustanovili več temeljnih organizacij združenega dela. Resda imamo v Sloveniji izrazito razdrobljeno gospodarstvo, v čemer je pomembna rezerva za povečanje družbene produktivnosti, a res je tudi, da je kar 38 odstotkov delovnih organizacij, ki zaposlujejo več kot 120 ljudi. (Iz referata sekretaija izvršnega komiteja na 2. seji CK ZKS) ,.A ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! nesreča. TBH 14 Bantar Za varjenie kosov tanke pločevine ali z a n|t 10 obdela vo je najidealneiše orođie BAN TAM transformator; ker tehta te 20 kg |e ^elo primeren ?a delo v de- lavnici ali na potovaniu 7 niim lahko va jr' ^ ~ rite navuvino mehko ipklo neri^v/era i^kla in jekla ki so odporna proti kislinam Moč te variti lito železo ah obnoviti urnhiipne površine z e* ktrodami za tnlo vanenie Stroi je možno pri ključiti r\a cno^azm priključek 220 ali 380 V Za BANTAM veha q«rancija lete. dni Ce se pokvari v garancijskem roku bo kupec dobil v zameno nov aparat Če pa se stroj pokvari po garariciiski dobi lahko kupec BANTAM zamenja za novega — po zelo m?ki ceni Brodogradilište, tvornica dizel motora i tvornica električnih strojeva i uređaja — Pula P P ŠTEV 208 FELEFON CENTRALA (052) 22 322 TELEX 25 252 Y(J ULJTES V soboto, 6. julija, sta na novomeškem matičnem uradu potrdila z zlato poroko 50 let skupnega življenja Franc Ilijaž, rojen 4. 10. 1900, in Marija Dežman, rojena 21. 1. 1903. Poročila sta se 16. julija 1924 v Beli cerkvi, sedaj pa stanujeta na Vinjem vrhu 29 pri Šmaijeti. V zakonu sta imela sedem otrok; pet hčera in sin še živijo. Vsi skupaj so praznovali petdesetletnico skupnega življenja kar doma pri slavljencih. Na sliki: „ženin in nevesta“ pred novomeškim matičnim uradom v spremstvu svojih otrok in vnučkov. (Foto: D. Pezelj) DOLENJSKI LIST Članek z naslovom „Dekan odklonil cerkveni pogreb44, ki je bil objavljen v 26. številki Dolenjskega lista, ne odgovarja resnici in je, milo rečeno, potvoijen in žaljiv. Nikoli nisem rekel stranki, da njegovega brata „iz principa ne bomo pokopali44, ampak sem mu ponudil cerkveni zakonik, v katerem je določeno, kako postopati v danem primeru. Več prič imam na voljo, ki bodo lahko potrdile, da sem bil do stranke obziren ter je nisem žalil z nobeno besedo. Ce bi pisec članka prikazal zadevo tako, kakor se je v resnici dogajala, bi seveda ne bila zanimiva in ne bi „vlekla“. Zato jo je zabelil. V tem primeru se je dogodilo nekaj podobnega kot v časih rimskih patricijev, ki so se povzpeli na konja tako, da so stopili sužnjem na vrat. Pisec se je v „svoji onemogli jezi“ znesel nad duhovnikom, „stopil mu je na vrat“, sebe pa prikazal kot nedolžno jagnje. Glede maš pa je tako: imamo jih toliko, da jih moramo pošiljati drugam, ker jih sami ne zmoremo opraviti. Stranka nam z naročilom maše ne bi storila usluge, ampak mi nji. Večjo korist bi imeli od pogreba, saj bi se stranka morda „izkazala11. Vsak trezno misleč človek bo tako lahko presodil, da se je pisec skregal z logiko. Znano je tudi, da nismo KAJ BO S CESTO? Na Malem Slatniku se z asfaltne ceste odcepi makadamska cesta proti Velikemu Slatniku, Hrušici in Gabrju. Ta cesta je bila do maja letos dobro vzdrževana, ker je cestar vestno opravljal svojo službo. Zdaj pa so ga prestavili na drugo cesto; ta pa počasi propada. Cesto uporablja veliko ljudi, zato nam ni razumljivo, zakaj ni več oskrbovana. Iz dneva v dan je bolj jamasta, in če se bo tako nadaljevalo, bo sčasoma promet na nji povsem nemogoč. Želel bi v imenu vseh prizadetih izvedeti od pristojnih, kdo bo cesto vnaprej vzdrževal. JOŽE BLAŽIČ. Novo mesto nikomur na prodaj! Večino svojih službenih dolžnosti vršimo zastonj. Ker me je pisec članka s potvarjanjem resnice oblatil in javno žalil ter s tem storil kaznivo dejanje, zahtevam, da žalitev prekliče. V nasprotnem primeru imam pravico do sodnega postopka. KARL JELER Brežice Kajjeznašimrodom? „Sloveni nismo naprodaj nikdar!“ je zapisal naš pisatelj Finžgar, toda danes to ne velja več. Slovenci smo naprodaj za vsakim vogalom. Vse je naprodaj: razum, srce, morala, jezik, prepričanje. In naši otroci! Ozrimo se samo v kioske, prenatrpane z revijami, katerih vrednost je močno dvomljiva. Zanje moramo vsako leto odšteti težke denarje, kupujejo pa jih vsi, tudi otroci, katerim ne morejo koristiti. Nič nimam proti spolnosti in seznanjanju otrok z njo, vendar ne na tak način, kot to delajo revije, ki so že na meji pornografskega. Pogrešam pa poučnih revij. Trgovci prodajajo, kar pač gre v denar. Podobno je tudi s filmi. Kri mora teči, več ko je streljanja, klanja in nasilja, več ljudi si jih ogleda. Seveda so spet otroci zraven, zato ni nič čudnega, da danes mladi dobro poznajo razne tuje filmske igralce, naše heroje in NOV pa skoraj prav nič. Kje je tu ljubezen do slovenske zemlje in naroda? In spet; Vodnik je zapisal: „Slovenec, tvoja zemlja je zdrava in pridnim nje lega najprava. ” Danes, ko večino dela opravljajo stroji, ko ni več kmečko delo tako naporno, pa naša mladina hiti iz vasi v mesta in v tujino. Za avtomobil, za večji kos kruha, četudi je včasih grenak in trd. Nekateri se vrnejo, mnogi pa ostanejo v tujini, njihovi otroci pa pozabijo govoriti slovensko. Slovenski rod ni več ponosen rod! Ali bomo pustili, \da bo1 tisto svobodno sonce, ki je stoletja sijalo na naš narod, ki je tolikokrat videlo teptano in mučeno ljudstvo, ki je vsakokrat videlo tudi njegovo vstajenje, bo to sonce videlo tudi njegov dokončni padec? Naš rod mora biti trden, odločen, klen, rod, iz katerega se bodo rojevali veliki možje, rod, ki bo znal delati in ljubiti svoj narod, rod ponosnih Slovencev! MARIJAŽARABEC »Hudo in lepo nama je bilo« pravita Peterlinova, ki sta se vzela leta 1914, ko je bilo njej 17, njemu pa 25 let - Takrat je imela vsaka hiša v Ribnici kravo ali še konja - V Ribnici 4 pekarije, danes nobena 60 let poroke sta pred dnevi praznovala 77-letna Vida in 85-letni Film Peterlin iz Ribnice. Zena Vida je bila iz Cvarove družine v Ortneku, kjer je bil oče učitelj, mama pa je vodila trgovino in gostilno. V gostilno, kjer je pomagala tudi Vida, so zahajali mnogi Rib-ničanje, med njimi tudi Peterlinov Filip. Tako sta se leta 1914 vzela. Le dva meseca po poroki pa je bil on mobiliziran in je marširal v Galicijo in v Karpate. Filip Peterlin je bil sokol od ustanovitve Sokola 1906. Udeležil se je dveh vsesokolskih zletov v Pragi. Od leta 1935 do vojne pa je bil tudi starosta Sokola v Ribnici. .. V letih 1916, 1917 in 1919 so sc jima rodile tri hčere. Dana še danes živi doma, sicer pa je tajnica v Zdravstvenem domu v Kočevju, Vida je poročena z zdaj že upokojenim sodnikom vrhovnega sodišča v Ljubljani Kirnom, Branka pa s primarijem dr. Čadežem. Danes imata Peterlinova že 7 vnukov in 5 pravnukov. »Najlepše nama je bilo med obe-ma vojnama," je povedala žena Vida. „najhuje pa, ko smo med vojno bežali v Dane, ko je bila Ribnica bombardirana.” SEMIČ: KULTURNA DEJAVNOST V ISKRI Na pobudo mladinske organizacije smo v naši delovni organizaciji lansko jesen ustanovili mešani pevski zbor, ki je nastopil že na dveh roslavah. Zbor vodi tovarišica Jan-ovičeva iz Črnomlja, člani pa prizadevno delujejo kljub težavam, delu v treh izmenah in oddaljenosti, saj morajo nekateri hoditi od daleč k pevskim vajam. ■ Naše kulturno življenje smo popestrili tudi z uprizoritvijo komedije N-V. Gogolja „Ženitev". Premiera je bila 28. aprila v prosvetnem domu. Igro je režiral tovariš Pirš. Do sedaj srotj v Semiču igrali kmečke drame z lljudsko tematiko, zdaj pa se preusmerjamo k zahtevnejšim zvrstem. Ko bo prenovljena dvorana, bo naše delo še bolje steklo. Z igro bomo gostovali tudi v okoliških krajih. Upamo, da bo ta naša dejavnost pomagala ohranjevati tradicijo amaterskega gledališča. A. S. Iskra Semič E Mož pa je dodal: „Pa zaprt sem ibil podi Itkijani, ker sem partizanom poslal za 40 parov čevljev usnja. Potem so mi ga pa še Italijani vzeli za 1.500 parov. Sicer sem bil pa pred vojno preveč priden in so mi po vojni precej nacionalizirali.” Od leta 1949 do 1964, se pravi do upokojitve, je bil Filip Peterlin komercialist lesnega odseka Kmetijske zadiuge Ribnica. Povedal je, da njegovi družini kljub nacionalizaciji ni bilo hud^a, kot ni nobenemu. „Nikoli niso ljudje toliko mesa pojedli, kot ga danes. Draginja je pa samo zato, ker je med ljudmi preveč denarja” J. P. „Vse sorte je bilo v teh 60 letih: lepo in hudo, sreča in ljubezen, pa tudi kakšen prepir, saj najino življenje ni potekalo drugače, kot poteka skoraj vsem zakoncem,44 pravita izkušena Peterlinova. (Foto: J. Primc) Kje je občinstvo Slabo obiskana kulturna prireditev v Novem mestu - Kaj je z množično kulturo? V Novem mestu je 1. julija v Domu kulture gostoval veliki pihalni in plesni orkester Ljubljanske armade z dirigenti Pavlom Brzuljakom in Ladislavom Leškom ter z vokalnimi solisti: Eldo Viler, Evo Sršen, Ninom Robičem in Miroljubom Markovičem. Prireditev je bila sestavljena iz dveh delov; v prvem so bile izvedene skladbe in recital, posvečen naši revolucionarni borbi, drugi del pa je bil zabavnega značaja. Vsekakor prireditev, ki je bila na visoki stopnji. Zal pa je bil pogled v dvorano toliko bolj žalosten. Obvestilo o prireditvi je bilo v Dolenjskem listu, plakatov, ki so na javnih mestih občane obveščali o prireditvi, je bilo dovolj, pa vendar je bil odziv občinstva zelo slab. Gotovo ne moremo za to kriviti organizatorjev, ki so se res potrudili. Kulturni delavci so pokazali veliko zavzetosti in delavnosti, vendar samo njihova dejavnost ni dovolj. Če hočemo uresničevati naloge, ki jih na področju kulture postavlja nova ustava, in če hočemo ustvariti načelo o množičnosti kulture in njenem mestu v združenem delu, potem je potrebno, da se vključijo v kulturna dogajanja vsi občani. Kultura in kulturno življenje sta skupna skrb. MI LOS DŽUDO VIC . • Novo mesto Letošnji izpiti za rezervne vojaške starešine potekajo po ustaljenem programu. V nedeljo, 9. junija, so preizkušnjo prestali tudi člani stopiške krajevne organizacije ZRVS. Pokazali so izredno praktično in teoretično pripravljenost. Na strelskem tekmovanju so se jim pridružili tudi stopiški mladinci. Na sliki: streljanje z malokalibrsko puško. (Foto: Feliks Orel) V resnici je bilo drugače Brežiški dekan pojasnjuje sporni primer odklonitve cerkvenega pogreba, o katerem je pisal pokojnikov brat • Ni res! PRENOSNI TRANSFORMATOR ZA VARJENJE „Rad bi šel nazaj v hišo. V šotoru ni lepo!“ je dejal. Potem pa se je še pobahat, da ga med potresom ni bilo prav nič strah, toda njegova petnajstletna sestra Maijana Gajšek je povedala, daje fant jokal in da se dolgo ni mogel umiriti v tisti strašni noči. Podobno usodo deli z njimi veliko dmžin na Kozjanskem; potres jim je toliko poškodoval domove, da so se morali preseliti v skednje, hleve, nepoškodovana gospodarska poslopja, v šotore in počitniške hišice. Kaj se je dogajalo? Potres na Kozjanskem, manj razvitem, pretežno kmetijskem področju, ni prizadel le gospodarska poslopja, pač pa tudi stanovanjske hiše. Veliko družin se je zato moralo preseliti v šotore ali v avtomobilske stanovanjske prikolice. Kozjanci še vedno nimajo mirnih noči: zemlja se ponoči še vedno stresa in grozi. Človek se najvarneje počuti na trdnih zemeljskih tleh, zaupa v zemljo, gradi si na njej domove, dela ceste, ustvarja možnosti za življenje. Toda velika, zaupanje vlivajoča zemlja se včasih zgane. Globoko v njenem jedru se sproste ogromne sile in površje se zatrese, trdna tla se pod človekovimi nogami premaknejo, v stene človekovih domov pa strašni pajek potresa vtke grozljive mreže razpok . .. „Bila sem doma in brala neko knjigo. Okoli šeste ure pa sem začutila, da se hiša trese. Najprej sem pomislila, da je vključena centrifuga na pralnem stroju, a tresenje je postajalo vse močneje. Preplavil me je strah. Stekla sem na balkon in zagledala strašen prizor. Strešne opeke so letele na tla, dimniki so se rušili, pred hišo so že stali drugi stanovalci. Kolikor hitro sem mogla, sem zbežala iz majajoče se hiše .. Delavca na sliki sta takoj sezidala dimnika, kajti stara sta se ob potresnih sunkih v hipu porušila in močno poškodovala streho. Tako je pripovedovala o doživetju potresa 18-letna Zdenka Razboršek iz Gorenje vasi v bližini Šmarij. Njo in še dva otroka sva s kolegom našla ob cesti v šotoru. Pripravljala je kosilo v zasilni kuhinji. Prvi vtis je bil, da sva prišla v majhno kolonijo navdušenih izletnikov, ki so si postavili dva šotora in počitniško hišico na kolesih ob žuborečem potočku. Toda nametano pohištvo, stara hiša v bližini, zapuščena in razpokana od potresnih sunkov, so hitro razbili Erivid zadovoljnih izletnikov, »ve družini, Lubetova in Gaj-škova, sta skupaj z Zdenko Razboršek prisiljeni, da žive tako taborniško življenje, ker v hiši, kjer so dolgo let živeli, ne smejo prebivati. Staro stavbo so potresni sunki toliko razmajali, da je vsako zadrževanje v nji življenjsko nevarno. „Celo tisto četrtkovo noč smo preživeli pod milim nebom. Spali smo na klopeh, najmlajše pa so odnesli k sorodnikom in sosedom. Šele naslednji dan smo si upali v hišo po naj- potrebnejše pohištvo. Isti dan smo tudi«dobili šotor, kasneje še enega in kamp prikolico, tako smo si vsaj zasilno uredili življenje,“ je še pripovedovala Zdenka Razboršek. Enajstletni Zvonko Gajšek pa je potarnal, da ga ponoči v šotoru zebe, zjutraj pa od vročine ne more spati. Ge bo le potratno... Na celotnem potresnem območju na Kozjanskem je poškodovanih več kot 2.000 stanovanjskih, gospodarskih, zdravstvenih, šolskih in drugih poslopij. Velik del med njimi je starih in že dotrajanih, tako da po vrednosti škoda ni tako katastrofalna, kot se je v začetku zdelo. Zato pa je velikanska uporabna škoda, ker bo treba te objekte v velikem delu nadomestiti z novimi. Zato bo potrebno veliko več denarja, kot so člani komisij, ki so ocenjevali škodo takoj po potresu, mislili sprva. Družbenopolitične organizacije so že pozvale vse občane in delovne organizacije k solidarnostni akciji, koordinacijski odbor za pomoč pa je tudi že v javnem pozivu nakazal oblike solidarnostne pomoči. Izvršni svet meni, da je zelo velikega pomena, da bi pomoč začela čimprej izdatno pritekati. Torej tudi tokrat velja že znano geslo: ,»Dvakrat da, kdor hitro da.” Tako je bila v prvi fazi potresnemu področju nudena le najnujnejša pomoč, da so ljudje vsaj kolikor toliko pod streho. Prav gotovo pa pod takimi pogoji ne bodo mogli dolgo živeti. Strokovne ekipe podrobno pregledujejo objekte in si razpisujejo, kaj bo treba podreti in kaj se bo dalo še popraviti. Potrebne so predvsem velike količine gradbenega materiala, ki priteka vse prepočasi. V nekaj prihodnjih tednih bi nujno potrebovali 8.000 ton cementa, 3 milijone kosov opeke in raznega drobnega gradbenega materiala. Tudi glede tega bi se morala med našimi ljudmi pokazati solidarnost. Izvršni svet je poskrbel tudi za druge ukrepe v okviru svojih pooblastil. V koordinacijskem odboru, v katerem sodelujejo poleg družbenopolitičnih organizacij, Rdečega križa in predstavnikov obeh prizadetih občin tudi banke, gospodarska zbornica in drugi, je bilo dogovorjeno, naj bi bil 13. julij dan solidarnosti, delovni dan za Kozjansko. Vsi drugi, ki z razširitvijo delovnega časa sredstev ne ustvarijo, pa naj bi prispevali 3,5 odstotka mesečnega osebnega dohodka. Prav tako so pozvani zasebni obrtniki, kmetovalci in ljudje svobodnih poklicev, naj prispevajo svoj del za odpravo posledic hudega potresa. Tudi mladinski aktivi po vsej Sloveniji so se sestali in razpravljali o morebitni mladinski delovni bridadi, ki naj bi pomagala pri rušenju življenjsko nevarnih hiš in pri obnovi porušenih objektov. Pomoč so takoj poslale številne delovne organizcije, med katerimi se je izkazala novomeška IMV. Iz bratskih republik je pomoč obljubljena, iz Banjaluke pa so poslali 20 šotorov na posodo in 50 odej kot darilo. Medtem ko Kozjanci še vedno pričakujejo potrebno pomoč, pa morajo mnogi med njimi zaenkrat najnujnejša opravila narediti sami in na lastne stroške. Med večjimi problemi je prav gotovo dom za ostarele — Jelšin grad. Še letos so hoteli dograditi nov trakt, to pa jim je potres preprečil, kajti sedaj je stara stavba, v kateri je našlo nov dom 120 ostarelih, močno poškodovana. Kar 60 varovancev so morali premestiti v pisarne in upravne prostore, nekaj pa tudi v druge domove. O dnevu solidarnosti, ki bo v soboto, 13. julija, so se pogovaijali tudi po podjetjih na Dolenjskem. V telefonskih pogovorih s predstavniki nekaterih delovnih organizacij na Dolenjskem smo zvedeli, da so se delavci za prostovoljno delo takoj odločili. Ni gotovo, da ga bodo opravili ravno 13. julija, kajti marsikje imajo takrat kolektivne dopuste. Razen tega so v mnogih podjetjih povedali, da bodo takoj, če bo le potrebno, prav radi pomagali tudi s svojimi izdelki. V četrtek, 20. junija, je znaten del vzhodne in osrednje Slovenije prizadel potres. Najmočnejši je bil sunek ob 18,06, ki je v epicentru presegel sedmo stopnjo po Mercallijevi lestvici. Temu sunku je ob 23,26 sledil sunek z jakostjo šeste stopnje, v naslednjih dneh pa je bilo čutiti še več manjših sunkov, od katerih je bil najmočnejši sunek v sdboto, 22. junija, ki je dosegel peto stopnjo. Potres je prizadel in poškodoval predvsem stare hiše, ki so bile zgrajene pred 70 leti, ter nekaj novejših hiš slabe gradnje. Najhujše poškodbe so bile v okolici epicentra, posebno v Zibiki, Šentvidu, Sladki gori, Mestinju, Šmarjah, Pristavi, Podčetrtku in Virštanju. Človeških žrtev potres ni zahteval, ranjeni pa sta bili samo dve osebi. „Štab za civilno zaščito se je sešel takoj po potresu,“je dejal Jože Drofelnik, ki vodi odbor za informacije na sedežu strokovnih služb štaba za odpravo posledic potresa v občini Smaije pri Jelšah. „Sprva je kazalo, da škoda ni velika, toda kasneje, ko smo dobili poročila strokovnih komisij s terena, se je izkazalo, da je večja. Prijave pa še kar naprej prihajajo, tako da končne ocene še nimamo. Po dosedanjih ocenah je poškodovanih 1500 objektov, rušiti pa bo treba kar 250 stanovanjskih enot, medtem ko okoli 400 stanovanj zahteva težja po- -pravila. Na osnovi dosedanjih prijav ocenjujejo strokovnjaki škodo na 158.000.000 di-naijev.“ Tako šmarška kot šentjurska občina sta nerazviti in ravno na začetku prizadevanj pri usmerjanju kmetijstva, ki je pokazalo že lepe rezultate, je posegel vmes potres, ki bo razvoj gospodarstva pomaknil za pet let nazaj. Potres je najbolj prizadel najmanj razvita področja in socialno šibke. Namesto da bi s krediti in drugimi olajšavami v teh predelih počasi dvignili tako osebni standard kot moč kmetijstva, so se znašli ljudje v položaju, ko morajo ponovno graditi in popravljati to, kar so že imeli. V izredno težavnem položaju pa se je znašlo tudi šolstvo. Potres je poškodoval 19 starih šol, izmed katerih bo treba porušiti štirirazredno šolo v Zibiki in veijetno tudi osnovni šoli Šmarje in Šentvid. Za ostala poslopja pa bo strokovna komisija ugotovila, ali jih bo mogoče Zdenka in Zvonko sta o šotoru, v katerem začasno stanujejo, rekla: „Zjutraj in čez dan je v njem peklensko vroče, ob dežju pa od vsepovsod kaplja.’1 usposobiti za pouk. 1500 otrok je tako brez potrebnega prostp-ra za šolanje, do pouka pa sta samo še dva meseca. Stiska ljudi Za temi uradnimi podatki, ki nikakor niso pretirani, stoji trda resničnost, težavni vsakdan ljudi na Kozjanskem. Hiše so razpokane, gospodarska poslopja podprta, delo pa ne stoji. Ljudje so sami pričeli popravljati najnujnejše. M* Jože Drofenik: „Prijave o škodi še kar naprej prihajajo. Sprva je kazalo, da škoda iii velika, toda kasneje se je izkazalo, da je ogromna. Za sedaj jo ocenjujejo na 158.000.000 dinarjev. Slavko Kosi iz Zibike, ki je bila v epicentru potresa, se je že lotil popravila. Tista noč, ko se je zrušila cela prednja stena hleva in je moralo sedem ljudi preživeti težke ure pod milim nebom, je že daleč. Slavko je sam postavil nekakšen šotor, v katerem zdaj živijo, in pridno po-pravlj a stanovanjsko hišo. Seveda ne more popraviti vsega, čeprav je zidar. Upa in čaka na pomoč, ki pa ne prihaja tako, kot bi morala. „Obljubljeno je bilo, da bomo dobili gradbeni material na dolgoročne kredite, pa ga ni nikjer! Cementa je sicer dovolj dobiti, a prodajajo ga po dnevnih cenah. Delam, kolikor morem, živeti je treba, vendar sam ne bom zmogel. Kakšno je živ- ljenje v našem šotoru, si lahko mislite. Jaz sicer že nekako prenašam, težje pa je za staro mamo, ki ima že 80 let,“ je povedal Slavko. V prikolici IMV Tudi Stanko Mestinšek, poklicni fotograf iz Zadrž, ne ve, kaj naj počne. Njegovo hišo je potres tako močno prizadel, da se stene zamajejo že, če pripelje po cesti tovornjak. Za pest debele razpoke so prepregle vse zidove, v spalnici pa se stena premakne že ob neznatnem pritisku roke ob zid. Zaenkrat stanuje v prikolici, ki jo je dobil iz pošiljke tovarne IMV iz Novega mesta. „Zasilno sem si uredil stanovanje v prikolici, napeljal sem vodo in elektriko, tako da se nekako že živi, čeprav ponoči včasih še planem pokonci od strahu. Zemlja se še vedno trese. Toda poklica ne morem opravljati. Temnico mije uničilo, aparatov pa si še pogledati ne upam, ker se bojim, da so tudi poškodovani.*4 Streho, v kateri je nastala velika luknja, ko se je porušil dimnik, je pokril s polivinilom, da ne bi deževje uničilo še tistega, kar je ostalo. S pomočjo zidaija je popravil nekaj najhujših razpok, kaj več pa si ne upa popravljati, saj ne ve, kako bo odločila komisija: ali se hišo še splača popravljati ali jo bo treba podreti. Vse te posamezne usode se vključujejo v splošno sliko stiske ljudi, ki jih je prizadela naravna nesreča. Iz njihovih izjav diha občutek nesreče, obenem z njim pa tudi upanje, da niso osamljeni, da je za njimi vsa naša družba. Njihovo upanje mora biti upravičeno, ne sme se izgubiti, saj je ravno v takih primerih najlepša priložnost, da se solidarnost in človečnost izkažeta v dejanjih. Le dejanja pa so tista, ki dajejo načelnim besedam pravo vrednost. PRIPRAVILA: M. MARKELJ J. PEZELJ Slavko Kosi in Stanko Mestinšek kažeta steno, ki se je nagnila za okoli 30 centimetrov in grozi, da sc bo ob najmanjšem sunku porušila. Potres sedme stopnje POTA '/ VXX\\X\\\\X\XV\X\X\\\X\NX\XX\X\X\XX\\.\\\XV\\\NX\\\\X\X\V*.\\NX\.\\\\\\\.\.\\.\VVVV\.VS.V\.\\\XV ^ Dežurni poročajo MOTIL JE GOSTE - 5. julija zvečer so v Dol. Toplicah miličniki pridržali 59-letnega Alojza Strgarja iz Sutne, ker je razgrajal in motU goste v zdravilišču. NA VESELICI OB TORBICO -7. julija okrog 22. ure je nekdo Anici Žalec iz Črnomlja na gasilski veselici ukradel torbico; v njej sta bili hranilni knjižici, dežnik in potni list. ŽICA GA NI OVIRALA - V obratu IM V na Suhorju so ugotovili, da jim je nekdo odnesel elektromotor z osovino in jermenico. Stroj je bil na prostem, tat pa je veijetno prišel do njega skozi prerezano tovarniško ograjo. . PRETEP na VESELICI - 8. julija ponoči so trebanjski miličniki do streznitve pridržali 42-Ietnega Roma Matijo Hočevarja in njegovega u so*menjaka. Doma sta s taborišča na Rožnem vrhu. Roma sta se na veselici pretepala. V PRIPORU ZARADI POSILSTVA Janez Kromar z Roj pri Šentjerneju je po nalogu preiskovalnega sodnika od 1. julija dalje v priporu zaradi suma posilstva starejše ženske. Preiskava bo odkrila več in če je Kromar kriv, bo moral pred sodišče. TAKOJ V BOLNIŠNICO . 1. julija okrog 11. ure dopoldne le na Brodu pri Novem mestu voz-mk osebnega avtomobila Alojz Okleščen iz Praproč zbil pešca, 70-letnega Alojza Korena iz Gor. Kriza pri Žužemberku. Korenje nenadoma stopil pred avto in voznik nesreče ni mogel preprečiti. Pešca so takoj odpeljali v bolnišnico. SMRTNI PADEC Huda nesreča s smrtnim izidom se je pripetila 4. julija na delovišču NOV0LES v Straži. Delavec mariborske METALNE Josip Makaj, star 27 let in doma iz Varaždina, je vodil ekipo, ki je popravljala porušeno dvigalo. Med delom je stopil na odžagano konstrukcijo; v trenutku je pod njim vse zamajalo, on pa je izgubil ravnotežje in padel tako nesrečno, da je z glavo udaril ob tračnice dvigala. Makaja so takoj prepeljali v bolnišnico, a mu ni bilo več pomoči. Kmalu je umrl. ZVEČER S CESTE IN V SMRT 6. julija zvečer je Henrik Stupar z Vinkovega vrha vozil avto od Dol. Toplic proti Straži, v Rumanji vasi pa je vozilo začelo zanašati. Avto je nato močno trčil v vogal hiše na levi strani ceste. Nesreča je povzročila takojšnjo smrt voznikove sestre 18-letne Marinke Štupar, medtem ko so poškodovanega voznika odpeljali v bolnišnico. Na avtu je tudi *a okrog 12.000 din škode. Cestni promet je 2. julija malo pred 20. uro zvečer teijal spet dve življenji. Jože Luštek, star 51 let, doma iz Prapreč, je vozil LADO z Mime proti Trebnjemu, v avtomobilu pa so bili še NARAVNOST V HIŠO štiije potniki. V križišču pri Gomili, kjer je odcep na Brezovico, je voznik iz neznanega vzroka zapeljal čez cesto in silovito trčil v hišo Jožeta Gregorčiča. Del stene se je zrušil, prednji del avta pa je popolnoma razbit. Nesreča je povzročila takojšnjo smrt voznika Luštka in 48-letnega Franca Cuglja iz Dol. Medvedjega sela, voznikova 21-letna hčerka Danica Luštek se je močno poškodovala in je v bolnišnici, medtem ko sta 16-letni Luštkov sin Jože in 18-letni Cugljev sin Franc dobila le lažje poškodbe. Na avtu je škode za 35.000 din. MALINE: TRK MED SRE- ČANJEM - 5. julija zvečer sta na cesti pri Malinah pripeljala naproti osebni avto, ki gaje vozil Dušan Kočevar s Sel, in tovornjak z voznikom Nikolo Čulunom iz Bršlina. Med srečanjem je osebni avto zaneslo v tovornjak, pri tem pa se je laže poškodovala sopotnica Jožica Kočevar. Škoda znaša okrog 7.000 din. PLANINA: PREMALO PREVIDNOSTI - 6. julija zvečer sta na cesti med Vrčicami in Planino vozila naproti Alojz Maver iz Kočevja z osebnim avtom in Abdula Dajič iz Sred-gore s tovornjakom. Med srečanjem v nepreglednem ovinku sta vozili trčili. Škodo cenijo na 5.000 din. SEMIČ: NEPREGLEDNO KRIŽIŠČE - 7. julija zvečer se je Zdravko Malnarič s Kala peljal z mopedom po Semiču in s prednostne ceste zavil na stransko pot, ravno takrat pa je naproti pripeljal avtomobilist Nikolaj Kapele. Ker je križišče nepregledno, sta se voznika prepozno opazila in trčila. Malnarič se je laže poškodoval, gmotna škoda pa znaša 4.500 din. GOTNA VAS: DVA TURKA TRČILA - Branko Turk iz Gotne vasi je 5. julija dopoldne pripeljal z avtom po Karlovški cesti proti mestu, v ovinku pa mu je pripeljal naproti z avtom Jože Turk iz Sevne-ga. Med srečanjem je slednji zapeljal na levo in trčil v soimenjakov avto. Škode je za 5.000 din. ŠTEFAN: ZADREMAL MED VOŽNJO - Franc- Tomc s Preske pri Litiji je 4. julija ponoči vozil tovornjak iz zagrebške smeri proti Ljubljani, kaže pa, daje pri Stefanu zadremal, kajti tovornjak je zapeljal po nasipu.navzdol v potok Temenico. Voznika so izvlekli iz kabine in ga odpeljali v bolnišnico, gmotno škodo pa cenijo na 50.000 din. ŠENTJERNEJ: TRAKTOR ZAGRABIL KOLESARJA - Franc Cvelbar iz Mršeče vasi se je 1. julija popoldne peljal na kolesu s pomožnim motoijem proti Šentjerneju in prehiteval traktor, ko je ta nena- doma zavil v levo. Zadel je kolesarja z grabljami in peljal dalje. Kolesarje obležal na tleh v nezavesti, našli pa so ga občani in poskrbeli za prevoz v bolnišnico. BRŠLIN: KOLESAR V PRIKOLICO - 2. julija zvečer je Anton Cesar iz Prečne vozil tovornjak s prikolico od doma proti mestu. V Bršlinu mu je naproti pripeljal kolesar Srbi-slav Stojanovič iz Podgore. Med srečanjem je kolesar zadel v prikolico in pidel, pri tem pa si je zlomil nogo. Moral je v bolnišnico. VNET ZA GLASBO 3. julija je Jože Barbo z Malega Kala pri Mimi peči prijavil milici, da mu je nekdo iz hodnika domače hiše ukradel harmoniko, vredno 3000 din. Zdaj poizvedujejo, kdo je neznani tat PRESENETILI VLOMILCA V petek ponoči so sevniški mi-ličniici prijeli v računovodstvu šole Savo Kladnik 47-letnega beograjskega vlomilca, ko je hotel odpreti železno blagajno. Pred tem je izpraznil predale pisalne mize, pri sebi pa je imel razno vlomilsko orodje. Ma-nojlovič, tako se piše vlomilec, je v naše kraje pripotoval s fordom. Preiskovalni sodnik je zanj odredil pripor. A. Z. POŽAR V HUDEM BREZJU 1. julija okrog 13.30 je na gospodarskem poslopju Franca Novaka v Hudem brezju 15 pri Studencu nastal požar. Zgorelo je poslopje, z r.jim vred pa troje glav živine, deske, voz, razno orodje in pridelki. Po prvi nestrokovni oceni'znaša škoda 225.000 din. Gospodar bo trpel škodo sam, ker ni bil zavarovan. Če ne bi takoj prišli na pomoč domači gasilci in kolegi iz Studenca, bi zgorela še Novakova hiša in druga poslopja v bližini. KAREL ZORKO Tako je bilo razdejanje na Gregorčičevi hiši, potem ko je vanjo treščila Luštkova lada. Kamenje iz skoro meter debelega zidu je avto porinil v sobo, v drugi sobi, kjer spi gospodar, pa je v zidu trimetrska razpoka. (Foto: Železnik) BS£: . je se zaporničar zaklepeta... Nepravi človek na nepravem mestu je kriv hude nesreče na železniškem prelazu, ki je povzročila smrt in več poškodb fed senatom novomeškega okrožnega sodišča se je konec junija obt°*ai^ ?4‘*etni Joie Klenovšek iz Gor. Leskovca pri Krškem, krivde za hudo nesrečo, ki se je zgodila 6. oktobra lani v tirLU .na kfezniškem prelazu. Avto, poln potnikov, je pripeljal na V0 Je Pridrvel vlak... la zan”?»Kova naloga v službi je bi- Hilda Jagrič, 38-lctna mati iz Ško « tr' zaPornice čez žclezni-dne nwrr°8°. JPr' Klanju. Usodnega Pfogo žanre n“ jC dobil si£na,> naJ stil k PFC- Dve zapornici je spu- se ie ^ hotel Se ono pri čuvajnici, znanec0!!!110 P^i®1 z mopedom čar tn-,1 var‘ ^ “J*01 Jc zaporni- niiki nr°t P^lepetal, ko je na želez- avtom P u\ pripeljal z osebnim *3! vW Golob-v istem h,pu trov H i a ^ Jc. av katere glasove nehote pre- ! močno. Pri tem pride do stokanja in momljanja, drugi glaso- j vi pa so previsoki ali prenizki. Spektrogram zazna vse pomanjkljivosti, ki jih potem lahko odpravijo z omenjenim elektronskim aparatom. Takšna govorna pomoč okrepi določene frekvence glasov, druge pusti nespremenjene ali pa izbriše neželene glasove. S kombinacijo odpravljenih napak ta naprava lahko uravnava govor pri vseh pacientih, ki trpijo za možgansko ohrome- k; lostjo. Okoli 80% obolelih za Parkinovo boleznijo, ki so duševno sicer sposobni govoriti, se prav tako z uspehom poslužuje tega aparata. Isto velja tudi za osebe s sklerozo multiplex ali z obolelimi glasilkami. 1. V tistih mračnih dneh, vek, je v mračnem gradu KukfP živel mračni baron fon Poteg®11 Baron fon Potegon je bil j brigal za graščino in za ubog® ,.j so opravljali njegovi robati bi*1 1 .j) reč vse božje dni prečepel v ^ J tah. Gojil je možaikar svoje vrt *1 kuhal, varil in cvrl je v zaMc O SE GRESTE KOPIH 's. DOLENJSKI LIST Pred leti je prišel klic na pomoč, ker so z morskega dna tujci, pa tudi domačini kradli amfore in z njimi krasili svoja stanovanja ali pa jih drago prodajali. Dr. Duško VelfI je v republiški konferenci SZDL v Zagrebu že opozoril: „Kraja amfor in drugega arheološkega blaga v Jadranu ni več moderna; zdaj kradejo eksotično jadransko rastlinstvo in živalstvo!" Za morskega konjička, ki je mnogim veljal kot zanimiv spominek, plačajo zdaj tudi po 400 dinarjev, za rdečo algo, kakršnih potapljač v edni uri lahko nabere 50, dajo po 20 dinarjev. Kraja rastlin in živali je postala moda, ki pa vrže tudi dober zaslužek. Nič čudnega ni zato, da strokovnjaki opozarjajo: „Zadnji čas je, da naredimo red, sicer nam bodo morje izropali!" O tem pišemo na naslednji strani v članku, ki nosi naslov NE AMFORE, KONJIČKI! osmin Hunmnsm Pred osmimi leti je zamrl železniški potniški promet na progi Kočevje-Grosuplje. Umetno vzdržujejo le še tovorni promet, ki vidno pojenjuje in že zdavnaj ni več rentabilen. Za zadnje ostanke železniškega prevoza bi lahko vzdihnili: „ . . . al dneva ne pove nobena prat’ka“. Kako so potovali graščaki, kako so nosili pisma pred stoletji — to so nas učili pri pouku zgodovine. V arhivih kočevskega pokrajinskega muzeja pa je mogoče prebrati, kako so v Kočevju spomladi 1844 uvedli prevoz s poštnimi vozovi — pozimi s sanmi - za potnike. Trikrat na teden so peketali konjiči v Ljubljano in nazaj. Poštni voz je imel postajo pred poštnim uradom, ki je bil v takratni hiši odbornika Adolfa Haufa (danes je stanovanjska hiša ZKGP pri stari osnovni šoli). Po stari cesti so se odpeljali mimo turjaškega gradu in čez Želimlje v Ljubljano. Podatki pričajo, da je bilo Kočevje še 1785. leta bolj podobno vasi, ker je imelo komaj 91 hiš in so se prebivalci ukvarjali pretežno s poljedelstvom. Samo v 5 hišah so lahko prenočili tudi goste. Močna civilizacija okolice pa je pripomogla, da se je mestece hitro razvijalo in da je že 1857. leta imelo 169 hiš in kar 1.506 prebivalcev. Kočevje je postajalo podeželsko mesto, njegove potrebe pa so kazale, da bo potrebno pogosteje voziti v Ljubljano. Tega leta so začeli voziti v obe smeri po petkrat na teden, leta 1873 pa je poštni voz drvel iz Kočevja v Ljubljano že vsak dan, naj je bil petek ali svetek. Tako je tekel čas, dokler ni gospodarski razvoj zajel tudi zahodne Dolenjske. Grosuplje, Dobrepolje, Velike Lašče, Ribnica — vse se je razvijalo in kmalu so začeli razmišljati o gradnji železnice. Tudi blagovni promet je silil, da bi bila železna kača čimprej nared. Izdatneje so začeli izkoriščati gozdove, postavili so več žag in pripravljali vse več bukovega oglja. Pretežno so - ga vozili v Trst, saj je bila takrat kurjava na ogljene peči najbolj modema! Najbolj pa so pritisnili po letu 1866, koje Trboveljska pre-mogokopna družba s. sedežem na Dunaju kupila od bratov Razingerjev rudnik v Kočevju in hitro povečala kopanje premoga. Prišli so časi, ko je bilo potrebno misliti tudi na bolj sodoben potniški promet. .. In tako je 28. septembra 1893 prvič zapeljal po novi progi od Grosupljega do Kočevja vlak, ki so ga ljudje na vseh postajah svečano in navdušeno pozdravili. Za razvoj gospodarstva je bil to nedvomno pomemben dogodek, ki so ga na tihem pozdravili tudi Nemci, ker so se v zanesenih sanjali o germanizaciji teh krajev videli korak bliže Jadranu. Takrat pač niso vedeli, da se bodo njihove sanje 1945. leta dokončno podrle kot hiša iz kart. Tako so se potovanja spremenila. Prevoz je šel po železnici in z novim voznim redom, ki se ni dosti spreminjal, kot se ni spreminjala skozi desetletja niti hitrost. Legendarni hlapon, ki so mu ljudje rekli ,,kočevar“, je' počasi in vsej pikrosti navkljub, ki so jo stresali nanj, mimo prevažal ljudi in blago. Le med vojno, ko so partizani večkrat porušili progo in napadli vlak, so Nemci raje vozili avtomobile in jih spremljali z oklepnimi vozili. Po vojni je hlapon vse teže sopihal; prehiteval ga je čas. S posodobljenjem ceste in s hitrim razvojem avtomobilskega prometa so se izgube na železnici prav tako hitro množile in vse pogosteje se je slišal glas o ukinitvi te proge. Končno je bil 22. maja 1966 potniški promet ukinjen, zaslužni hlapon je odšel v pokoj. Zadnji ,,kočevar“ se je zapeljal po progi, ki jo je tolikokrat prevozil. Prosili so za tiho sožalje. Nič govorov ni bilo in brez godbe je minila zadnja vožnja. Končalo se je obdobje, ki je v zgodovini tega dela Dolenjske zapisano z velikimi črkami. ANDREJ ARKO K ilMfORE, NUMHIRI KONJIC« KONJIČKI Dr. Duško Velfl z Reke je na seji skupine za zaščito živali pri republiški konferenci SZDL Hrvaške opozoril: „Kraja amfor in drugega arheološkega blaga iz Jadranskega morja ni več moderna; zdaj kradejo eksotično jadransko rastlinstvo in živalstvo!" Potapljači z Reke so opozorili, da so tujci za redkega^nor-skega polža (mitra zonata) pripravljeni plačati celo 1000 dolarjev, se pravi 16 tisoč dinarjev! Zakon sicer prepoveduje tako izkoriščanje morja, toda o njegovem postošenju malo vedo na policiji, na inšpektoratih in na carini. Devizni gosti, pretežno iz Zahodne Nemčije, so odlično opremljeni za tovrstne podvige in zato - čeprav je sicer prepovedano - pobirajo iz našega morja rastlinstvo in živalstvo, ki ima v Zahodni Evropi visoko ceno. Tujci se najbolj zanimajo za spužve, razne črve, ožigalicarje, mehkužce, korale, zvezde in ježe, ribice iz večjih globin, še po- sebno radi pa imajo rake in hobotnice, za katere trdijo, da so prav inteligentne živali. V primerjavi z amforami, ki jih je potrebno najti na morskem dnu, je živali in drugega akvarijskega materiala v morju vsepovsod dovolj. Skratka: na dosegu roke je in ga je mogoče nabirati v moiju kot sadje na drevesu. Cene pa kajpak niso nizke: morski konjiček je na primer vreden 400 dinarjev, rdeča alga (halo-cynthia papilossa) je po 20 dinarjev, potapljač pa jih lahko v eni uri potegne ne površino tudi po 50. Žares dober zaslužek! Dr. Velfl trdi, da take flore in favne kot v Jadranu ni v severnih morjih. Jadran ima eksotično, naravnost tropsko živalstvo in rastlinstvo. Mogoče je loviti tudi na turški, egiptovski in afriški obali, toda te so za lovce iz Zahodne Evrope preveč oddaljene. Nič čudnega ni zato, da so tujci, še zlasti potem, ko so videli, da jim početja nihče ne preprečuje, začeli na vso moč pustošiti naše morske glo- bine. V Bakarskem zalivu skoraj ni več življenja: deloma.ga je uničila onesnaženost, deloma pa pohlepni domači in tuji potapljači, ki so zaslutili odličen zaslužek. Dobra potapljaška oprema velja vsaj 10.000 dinarjev; sposoben potapljač, ki dobro prodaja svoje usluge, jih lahko v eni sezoni zasluži celo več. Pobiranje alg, morskih konjičkov, ježkov ali spužev že zdavnaj ni več samo poletni konjiček, pač pa je postal posel, s katerim so zadovoljni tako naši potapljači kot preprodajalci, ki mimo budnega očesa carine odpeljejo polne avtomobile favne in flore ter jih drago prodajo tujcem, da si polepšajo svoje akvarije. Kdor hoče izvoziti morsko rastlinstvo ali živalstvo za akvarije, prepariranje ali zbirke, mora prositi za strokovno mnenje republiški zavod za zaščito narave. V zadnjih letih na zavodu še niso dobili niti ene take prošnje! Kljub temu da še niso videli niti enega pisma, na zavodu vedo, da se prenekateri tujci redijo na račun našega morja. V Jadranu pa bo zmanjkalo nekaterih vrst, torej ni daleč od tega, da se bo porušilo biološko ravnotežje, kar bi pripeljalo do naravne katastrofe v našem morju. Zakon, s katerim bi tako početje preprečili, imamo, trdijo poklicani, zato ni potrebno čakati na novi zakon o zaščiti narave. Zakon o morskem ribarstvu namreč prepoveduje, da bi iz moija vzeli karkoli brez posebnega dovoljenja. Potrebno je torej samo paziti, da bo ta zakon veljal. Skrivnostno in ilegalno ropanje morja, katerega pobudniki so tujci, sodelujejo pa pri njem kajpak tudi naši ljudje, se je od amfor preselilo na rastlinstvo in živalstvo v morju. Dosledno kaznovanje in nadzor lahko drastično pripomoreta, da bodo roparji končali svoj umazani posel, ki siromaši življenje Jadrana. if 5 A lovska pasita se ilomioa kosmatem bitju V zadnjih tednih 1954. leta so v Venezueli pristajali neznani leteči predmeti kot po tekočem traku. Policijski zapisniki v številnih tamkajšnjih mestih so poročali o človeku podobnih bitjih okrog neznanih plovil diskaste oblike, ki jih je videlo več ljudi. V nekaj primerih, ko so se ljudje srečali z neznanimi bitji, se srečanja za ljudi niso dobro končala. V predmestju San Carlosa, venezuelskega mesta, je lep park, ki ga imenujejo po ministrstvu za kmetijstvo in v katerem prirejajo tudi kmetijske razstave. V noči na 16. december tistega leta so trije fantje večeijali v neki restavraciji v San Carlosu in se skupaj odpeljali domov. Jesus Parr je prosil prijatelja, naj ustavita avto, ker mu je. postalo slabo. Komaj je naredil nekaj korakoy na svežem zraku v parku, je že začel klicati na pomoč. Prijatelja sta mu stekla pomagat in ga našla ležečega na zemlji; bilje ves krvav in zmeden. Nedaleč od njega je neko majhno, dlakasto, človeku podobno bitje teklo proti svetlečemu se, krožniku podobnemu predmetu, ki je ležal v travi. Eden od njegovih prijateljev, Louis Mechia, pripadnik Nacionalne straže, je imel še toliko časa, da je pograbil kamen in ga vrgel proti krožniku, ki se je ravno začel dvigati inje pri tem strahovito brnel. Parra so takoj odpeljali v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da je doživel š6k. Razen tega je imel na desnem boku in po hrbtu globoke odrgnine. Zdravniki so izjavili, da so bile podobne sledovom krempljev. Ko si je opomogel, je Parr povedal, da je šel po aleji, vzdolž katere je raslo visoko cvetje. Njegovi koraki se zaradi mehke trave niso slišali. Nenadoma se je skoraj spotaknil v majhno kosmato bitje ki si je ogledovalo rastline. „Zelo sem se ustrašil, saj kaj takega še svoj živi dan nisem videl. Hotel sem zbežati, takrat pa me je kosmato bitje napadlo. Najprej me je opraskalo, nato mije strgalo srajco. Ko sem že mislil, da mu bom lahko ušel, sem začutil močan udarec po tilniku, od katerega sem se onesvestil. Ko sem se zavedel, sta bila moja prijatelja že pri meni,“je še v bolnišnici pripovedoval Parr preiskovalcem. Sest dni pred tem dogodkom sta prav tako v San Carlosu dva fanta Jesus Gomes in Lorenzo Flores, lovila zajce ob avtomobilski cesti, ki povezuje mesti Cico in Siero de las Tres Tores. Imela sta staro lovsko puško. Ko sta se vračala domov, nista imela več nabojev, ker sta vse postreljala na zajce. j.- Ko sta se vračala ob avtomobilski cesti, sta na drugi strani ceste ob grmovju opazila neki svetleč se predmet. Pozneje sta povedala policiji, da sta mislila, da vidita avto, kije padel s ceste. Zato sta stekla pogledat, kaj je. Popolnoma §ta se približala predmetu in ostrmela: zagledala sta neznan predmet, ki je bil podoben dvema ogromnima svetlečima se umivalnikoma, poveznjenima eden na drugega. Po njuni oceni je ta neznani predmet imel okrog tri metre premera. Povedala sta tudi - pozneje sta to potrdila na policiji - daje lebdel približno meter nad tlemi in daje iz njegovega spodnjega dela bruhal plamen. Lorenzo Flores je med drugim izjavil: „Tedaj sva opazila, kako štiri majhna bitja prihajajo iz čudnega plovila. Velika so bila približno meter. Ko so naju opazili, so vsi štirje planili proti Jesusu, ga zgrabili in ga skušali odvleči v plovilo. Nisem mogel narediti ničesar drugega, kot da sem s prazno lovsko puško, ki sem jo držal v desnici, udaril enega od njih. Zdelo se mi je, da je kopito puške udarilo v nekaj trdega, kot da bi ^udaril po kamnu. Zabolele so me roke, puška pa se je zlomila. Bilo je že mračno, zato nisva mogla videti njihovih obrazov. Opazila pa sva, da so bili kosmati in zelo močni.“ Gomes je bil omamljen, ko so ga neznana bitja zgrabila, zato ga je moral prijatelj odvleči nazaj do ceste. Ko se je zavedel, sta stekla, kar so ju noge nesle, in se vsa zadihana ustavila na najbližji policijski postaji. Njuni obleki sta bili raztrgani, Gomesova srajca pa je bila razcefrana. Oba sta imela globoke odrgnine po vsem telesu. Zdravniki, ki so jih poklicali policaji, so povedali, da sta se fanta nečesa tako prestrašila, da sta skoraj histerična. Rekli so še, da sta sicer inteligentna in da jim lahko verjamejo, kar sta povedala. Naslednje jutro sta fanta odpeljala policaje tja, kjer sta se srečala z neznanimi bitji. Tam so res našli veliko dokazov, ki so podkrepili izjavi fantov. Okolica je bila poteptana, našli pa so tudi zlomljeno puško; to je bila najbolj vredna Flore-sova stvar! Razen nekaj ožganih grmov pa žal niso našli nobenega drugega sledu o malih bitjih ali njihovem plovilu. Policija bi lahko vse skupaj spravila v arhiv, če ne bi bili zgodbi na las podobni. V manj kot tednu dni - a o prvem dogodku časopisi še niso takrat nič poročali! — so neznana bitja dvakrat obiskala Venezuelo. Priče, ki so jih videle, so povedale skoraj enako: bitja so bila majhna in kosmata. V primerjavi z do takrat znanimi obiski neznanih bitij se je prvič primerilo, da so bila bitja tudi napadalna, da niso le opazovala prebivalcev našega planeta. Vsi, ki so z njimi prišli v stik, so povedali, da so bili kosmati pritlikovci izredno močni. Dokaz za to je tudi zlomljena Floresova puška. In če bi že hoteli proglasiti izjave prič kot neresnične, nikakor niso mogli mimo tega, da je bilo v tistem času še več obiskov neznanih bitij v Venezueli in drugih južnoameriških državah. Se več: očitno je, da so inteligentna bitja iz vesolja načrtno obiskovala naš planet, saj so se njihovi obiski pojavljali nekaj časa na enem, potem pa na drugem koncu Zemlje. Vprašanje je kajpak, če so vsi pripadali isti civilizaciji ali so si po vzoru Zemljanov razdelili „interesna področja“. 10 DOLENJSKI LIST St. 28 (2303) - 11. julija 1974 i0 Rešitelji: Čavić, Radovanovič, Kukman, Pušara, Basic V bazenu v Čateških Toplicah se je v nedeljskem dopoldnevu brezskrbno namakalo sto, morebiti kaj več ljudi. Desetkrat toliko jih je ležalo po travi, na ležalnih deskah so iskali sonce, ki ga je v kislem juniju tako primanjkovalo. Hreščečega popevkarja, ki se je trudil skozi zvočnik, je nenadoma preglasil krik: „Na pomoč!“ Klicanje na pomoč se je v naslednjih dveh, treh minutah neprestano ponavljalo. Ljudje pa so gledali, kako roke krilijo iz vode, kako se od časa do časa pojavi na površini od obupa posivel obraz, ki hlasta za zrakom: brezskrbno so plavali okrog človeka, ki se utaplja, ga gledali z roba bazena ... in šele čez čas, mnogo mnogo prepozno sta dva naj-bolj junaška potegnila ,,utopljenca“ iz vode ... Poskus ali resnica? Kje je človeška pomoč v najbolj usodnih trenutkih? V Šmarjeških, Dolenjskih in Čateških Toplicah, v Krki in Kolpi, v potokih in tolmunih vsako leto plavajo in čofotajo - in se tudi utapljajo. Še vedno imamo take, »j ne znajo plavati in se premalo bojijo nevarnosti v vodi - in žal še vedno vsako leto znova poročamo o utopljencih. Iz naših krajev ie zadnje poročilo prišlo letošnjo zimo, ko je v Čateških Toplicah utonilo dekle. utopljene! u uodi! Uvodni odstavek bi bil z enako pravico lahko resničen, kot je bil sicer zaigran. Nalašč za Prilogo smo namreč v akciji skušali poiskati odgovore na vprašanja: „Ali imajo morebitni nesrečneži kaj možnosti za rešitev? Kako reagirajo kopalci, ki vidijo v vodi človeka, ki se utaplja? Kakšna je Človeška solidarnost, kakšen čut odgovornosti do sočloveka? “ Odveč bi bilo spraševati ljudi, ali bi pomagali. V besedah smo zanesljivo vsi junaki. Bolj preprosto in neposredno je bilo, kot smo se odločili pri nas: v Šmarjeških, Čateških in Dolenjskih Toplicah se je nekdo ,zaigrano44 utapljal - mi pa smo akcijo spremljali od strani in preštevali junake in, &1, našteli še več takih, ki so se naredili, kot da ničesar ne vidijo. V Kronovem so na vso moč hiteli obračati seno ob cesti, ker so se črni oblaki zbirali na nebu. Nekaj minut pozneje smo v kopališču premišljali, ali bi se pred akcijo še okrepčali s sendvičem, ki Ba je nekdo velikodušno pustil nedotaknjenega v slačilnici. Morebiti bi bili to zadnji utopljenčevi 8H%ji... V oblačnem vremenu se nam je voda v velikem bazenu zdela premrzla celo za tistega, ki naj bi utonil) in smo se odločili, da bomo utapljajočega ^ porinili v leseni bazen, kjer je bila voda nekaj . °Pinj toplejša in tudi malo bolj globoka. Nade- u^na mamica je sicer dala otroka, ki je imel morebiti leto in pol, pod tuš, in koje začel kriča-z hf6 Ae razJez^a: »Saj sem ti rekla, da te bo eblo!“ Kot da bi jo otrok, ki ni znal govoriti, prosil za tako kopanje ... -j, ^omant*čna okolica - kopališče v Šmarjeških oplicah ima od vseh termalnih bazenov pri nas 6 ovo najlepšo lego - je bila kar prelepa, da bi >>moral“ nekdo utoniti. A kaj hočemo: hip pozneje je človek, ki je zdrknil v najgloblji del lese-rega bazena, ki je menda po tihem sporazumu ezerviran bolj za mirne kopališke goste, že začel P*ti na pomoč. Utapljal se je toliko časa, daje P®sel postal že naporen in da mu je začel že pre-r a*:> rešitelja pa od nikoder! ca Okrog bazena je bilo nekaj deset ljudi, v vodi jih je bilo deset ali enajst. Zvečine so bili nemško govoreči turisti, med njimi pa je bilo slišati tudi slovensko in hrvaško govorico. Zraven bazena sta dva para na ležalni deski igrala karte. Ko se je zaslišalo kričanje, so prekinili igro in vsa četverica je pogledala v bazen, da bi videla, kdo jih je zmotil pri zanimivi igri. Nekaj sekund so gledali, kako se človek v bazenu bori z vodo, potem pa so mimo nadaljevali kartanje, kot da se ni nič zgodilo. Na drugi strani bazena je na robu stal štarejši, morebiti 60 let star Nemec, kije neprizadeto dejal: „Glejte, tam se nekdo utaplja . . .“ Roke je imel prekrižane na obilnem trebuhu in komaj se je odločil, da je svoje besede podkrepil tudi s prstom, ki ga je dvignil v smer, kjer je naš „utopljenec" že izgubljal moči. Tedaj šele je mlajši človek od zadaj priplaval do obupanca, ki se je boril za življenje, in ga odvlekel nekaj metrov stran, do roba bazena. Njegov prijem je bil močan, daje utapljajočega se kar dvignil iz vode. Pozneje smo izvedeli: kopališki mojster je ob bazenu neprestano ves dan, v Šmarjeških Toplicah imajo na razpolago vse pripomočke za prvo pomoč - kajpak pa kopališki mojster ne more biti vedno zraven in rešitev je nemalokrat odvisna tudi od kopalcev, ki lahko najhitreje opazijo človeka, ki se utaplja. V našem primeru bi, če res ne bi znal plavati, človeka morali bržkone pobirati z dna bazena, saj je malo verjetno, da bi lahko toliko časa zdržal nad vodo, preden je prišla pomoč ... In kdo je bil rešitelj? 22-letni Zdravko Čavič iz Duge Rese, ki pa je že sedem mesecev Novo-meščan, zaposlen v prikoličarski proizvodnji Industrije motornih vozil. „Plaval sem pod vodo;\ plavanje je namreč moj konjiček, še posebno rad imam plavanje na dolge proge,“ je pripovedoval. „Ko sem preplaval bazen in pošteno zadihal, sem zagledal opletajoče roke na vodni površini. Tu ni bilo kaj razmišljati: človeku je pač vedno potrebno pomagati. Sicer pa sem večkrat v Toplicah, vendar se kaj takega doslej še ni zgodilo. Ko sem zagledal, kako se človek utaplja, sem takoj naredil načrt. Vedel sem, da se prav hitro ne more utopiti, ker bazen ni preveč globok, zato sem pazil, da sem mu prišel za hrbet. Nevarno je, če te v obupu utopljenec zgrabi in potem še tebe potegne na dno. Zato sem ga tudi čvrsto zagrabil. No, vse je šlo po sreči. ..“ 20-letni Novoteksov delavec Milan Radovanovič iz Bršlina in dve leti starejši šofer Jože Kukman iz Novega mesta sta v bazenu v Dolenjskih Toplicah poskrbela, da se naš „neplavalec44 ni utopil. Tam je bila pomoč od vseh treh poskusov še najhitrejša. V bazenu je bilo precej ljudi, še več se jih je sončilo okrog njega. Ko je naš poskusni zajec v globokem delu bazena, ki je sicer označen za plavalce, zagrgral vodo in začel kričati na pomoč, se je sicer precej vratov obrnilo v vodo, še mnogo več pa jih je bilo, ki so ostali pri miru. Kajpak se krije v vodi ne sliši v vse kotičke bazena, a resnici na ljubo velja zapisati, da je bilo tudi precej takih ljudi, ki so slišali vpitje utapljajočega se reveža, pa so se naredili, kot da se nič ne dogaja. Nekaj jihje tudi bilo, ki so neprizadeto plavali prav blizu kraja, kjer smo imeli utopljenca. V Dolenjskih Toplicah imajo prav tako ves dan kopališkega mojstra, ki skrbi, da bi bilo čim manj nesreč. Skrb nad to službo je prevzel novomeški klub za podvodne aktivnosti, ki ima sicer v teh Toplicah svoje treninge. Kot sva že v primeru Šmarjeških Toplic omenila, naj še enkrat poudariva: ni mogoče pričakovati, da bi en sam človek imel oči po vsem bazenu in okrog njega in pri priči skočil v vodo tam, kjer je najbolj nevarno. Nesrečnež je odvisen predvsem od pomoči soko- palcev, šele potem lahko pričakuje strokovno pomoč. Zal — tako sva izvedela v teh Toplicah - v Dolenjskih Toplicah ni na razpolago najbolj modernih reševalnih pripomočkov, ki lahko v najbolj kritičnih primerih odločajo o življenju in smrti! Radovanovič je o reševanju na kratko povedal: „Plaval sem v bazenu, ko sem zaslišal klice na pomoč, pa tudi neka ženska se je oglasila, češ da se nekdo utaplja. Videl sem, kako se nekdo bori v vodi, da ne bi potonil; priplaval sem zraven, ga zagrabil z eno roko in poskušal plavati proti robu bazena. Takrat mi je še eden priskočil na pomoč in s skupnimi močmi sva ga odpeljala do roba bazena ...“ Kukman je njegovo pripoved dopolnil: „Bil sem ob bazenu, zaslišal sem besede, da se nekdo utaplja, pogledal sem v vodo in zagledal na površini vode glavo, ki seje dvignila in spuščala pod gladino, in roke, ki so se vile nad vodo. Skočil sem v vodo, da bi pomagal, v tem času pa ga je eden že reševal in potem sva ga skupaj odvlekla do roba bazena na varno." Oba sta povedala, da sta računala na nevarnost, ker en sam človek težko zagrabi utapljajočega se tako, da mu ta ne bi mogel do živega — če se ga oklene, lahko še njega potegne pod vodo - vendar pa sta oba računala na človeško solidarnost in humanost; pričakovala sta, da bo še kdo pomagal. V Čateških Toplicah, ki so postale prava kopališka industrija in ki bodo z novimi bazeni občutno povečale svoje zmogljivosti, je bilo v nedeljskem dopoldnevu že do desete ure dopoldne, ko smo začeli in po nekaj minutah tudi končali akcijo „utapljanje44, okrog 1500 kopalcev. Človek bi mislil, da v taki množici niti miš ne bi mogla utoniti. A kako bi se uštel! Postalo je tako kritično, da sva mislila reševati drug drugega: če bi resnični neplavalec čakal na rešitev, bi ga lahko potegnili samo še z dna bazena, če bi sploh še kdo videl, daje utopljenec na dnu. Minilo je namreč nekaj neskončno dolgih minut po prvih klicih na pomoč in po obupnih naporih utapljajočega se, preden je prišla rešitev. Ves ta čas pa so ljudje ležali na soncu, stali, čepe- li, skakali v vodo, plavali in se lovili v vodi, kot da se prav nič ne dogaja. Slavko Bosina, 27-letni kopališki mojster, je povedal: „Imamo dva dežurna v kopališču, ki imata izpite za reševalce, kot jih prizna Zveza reševalcev Jugoslavije, ki ima svoj sedež v Zagrebu. Če utapljajočega se človeka pri nas pravi čas dobimo, ni nobenih skrbi za njegovo življenje: imamo kompletno opremo za prvo pomoč, v Ca-teških Toplicah pa sta dva zdravnika, prav tako je vedno v zdravilišču tudi fizioterapevtka. Pri nas smo imeli že več primerov utapljanja - v taki množici kopalcev je to razumljivo - rešimo pa skoraj vse. Zvečine potegnejo iz vode utopljence kopalci, ki jih pač najprej opazijo, strokovno pomoč pa nudimo Pripravili bomo tudi demonstracijo reševanja z najsodobnejšimi pripomočki, da bodo naši gostje še bolj poučeni o reševanju.44 In kaj se je dogajalo v bazenu? Šele po nekajminutnem „utapljanju44 sta se ojunačila dva reševalca, ki sta zaključila našo akcijo, vendar pa se je „utapljajoči44, čeprav je sicer dober plavalec, celo napil vode - toliko časa je trajalo, preden je prišla pomoč kljub neprestanim klicem na pomoč. To se je zgodilo, čeprav je nekaj ljudi vseskozi plavalo v neposredni bližini in gledalo, kaj se bo zgodilo, eden pa je klical, naj pridejo reševat. Rešitelja sta bila Radosav Pušara, 26-letni zagrebški ptt uslužbenec, in 35-letni avtomehanik Marko Bašič iz Velike Gorice. Pušara: „Mislil sem, da gre za slabega plavalca. Priplaval sem zra-včn in istočasno s kolegom sva ga zagrabila pod pazduho ter odplavala z njim do roba bazena. Sicer pa to ni moj prvi primer, saj sem v maksi-mirskem vojnem bazenu v Zagrebu že rešil žensko, ki se je utapljala.44 Bašič: „Večkrat se kopljem v Čateških Toplicah, na morju sem pred leti potegnil iz vode osemletno deklico, v Čateških pa se kaj takega pred mojimi očmi še ni primerilo. Mislil sem, da ga je prijel krč, vendar pa se sam nisem upal zraven, ker je reševanje nevarna zadeva. Čakal sem, da mi bo še kdo priskočil na pomoč, in ko je "priplaval na pomoč še kolega, sva ga skupaj potegnila iz vode.44 psi na otoškem kopališču V Krko nisva šla poskušat, če bi našla rešitelja. Letos je še tako mrzla, da se v njej nihče ne koplje. Sicer pa: kje naj bi se sploh kopali? V Novem mestu je voda preumazana, na Otočcu pa so prav zraven kopališča, na otočku, ki je znan pod imenom „Avstralija44, uredili prostor za pasje vežbališče. Zares bi rada poznala tistega pametnjakoviča, ki je dal dovoljenje, da so psi zasedli bregu najbližji otok, ki je bil prejšnja leta vedno poln kopalcev in nedeljskih izletnikov. Zares bi tudi rada vedela, kjer so ustrezni inšpektorji in kaj mislijo o tem, da so psi v neposredni bližini kopalcev in da onesnažujejo in usmrajujejo okolje. Še to: kdo bo odgovarjal, če bo pes ugriznil človeka, ki se bo prišel kopat? Povsod po svetu so v kopališčih napisi, da psov ni dovoljeno voditi vanje, pri nas pa smo jim na Otočcu naredili celo vežbališče in ljudem odvzeli prostor! Bržkone lahko pričakujemo, da bodo v naslednji etapi na sedanjem kopališču postavili še pasjo restavracijo — stranišče za pse pa je že zdaj vsa okolica. In če bi se kdo kljub psom upal kopati na Otočcu, misliva, da ne bi imel nobene možnosti za rešitev, če bi se utapljal: v tako mrzlo vodo bi zaman skušal dobiti junaka - rešitelja! zanesite se samo nase! Kaj lahko torej svetujeva? Če ne znate plavati, potem bodite zares samo tam, kjer je prostor za neplavalce, kar je navadno tudi jasno označeno. In če se bojite, da se boste utapljali, potem imejte s seboj prijatelje, ki vas bodo rešili. Pomoč kopalcev, ki jih ne poznate, namreč ni povsem zanesljiva. Menda je razumljivo, da morajo na otroke paziti starši. Še to: če ste dovolj hrabri, se lahko mirno kopljete kjerkoli, ker so doslej še vse utopljence potegnili iz bazenov. Ne veva pa, če smete biti dovolj pogumni, da lahko računate, da vas bodo kljub najboljšim pripomočkom tudi obudili k življenju. Vselej se pač ne more posrečiti; to dokazujejo tudi žalostne vesti o utopitvah, ki vsako poletje polnijo črno-bele časopisne kronike. A. BARTEU J. SPLICHAL poRESmn 'mnRREsnEznniG plavuti ? OČI IN TREPALNICE Nova silhueta modnega moškega se je spremenila. Suknjič je malo krajši, kot je bil doslej, linija hlač bolj ravna, z malo ožjimi hlačnicami na dnu. Tako so iznašli ravnotežje za širok rever in poudarjena ramena, da je celotna podoba sodobnega „njega" videti bolj kvadratasta. Moški je v letu 1974 oblečen bolj enostavno, umirjeno, brez mladostnih popadkov in kavbojk, ki jih prepušča zdaj samo tistim pod osemnajstimi leti. Modni kreatorji zapovedujejo letos stroge kroje moških oblek v svetlih barvah. Ena izmed novosti moške mode je, da bodo jesenski plašči malo ožji v ramenih in krajši, zapeti na enega ali dva gumba. V poletnem Času naj moški upoštevajo, da je zelo v modi barva peska in svetle opeke, svetlo siva in kovinsko modra. Izogibajte se temnih srajc v kombinaciji s svetlo kravato! Če je srajca temnejša, mora biti kravata pisana, toda v enakih tonih, kot jih imate sicer na obleki ali čevljih. Spet se pojavljajo robčki v prsnem žepku, ven- Oddih. Kako so ga potrebni učitelji in šolarji! Marija Roguljič, predmetna učiteljica telesne vzgoje v Dobovi. ZANJ: BABU PESKA IN ZEP BARVA PESKADZEP „Nje pogledi svetle strele, z neba jasnega poslane. .. “ in tako dalje je lepoto oči opeval že naš največji pesnik vseh časov dr. France Prešeren. Že od nekdaj in še danes so za dekle ali ženo oči med najbolj pomembnimi lepotnimi točkami. Razumljivo, da tudi vse več žena oči neguje. Prav tako kot nanašanje ličil na veke in trepalnice pa je važno redno čiščenje in nega. Obstaja nešteto kemijskih preparatov za odstranjevanje ličil in nego trepalnic, hkrati pa poznamo tudi, vrsto domačih pripomočkov, ki so prav tako učinkoviti (včasih še bolj), a ne stanejo nič. Če imate oči utrujene od napornega dela, čezmernega gledanja televizije, od joka, jih najbolje in najhitreje osvežite, če na veke pritisnete kosmič vate, namočen v mlačnem kamiličnem čaju. Tak obkladek nekajkrat izmenjajte, Apa boste videli uspeh. Od pogostega mazanja trepalnic so posledice izpadanje, če ne poskrbimo za pravilno nego. Trepalnice pa bodo ostale močne, goste in lepe kot prej, če jih zvečer po odstranitvi ličila namažete z ricinusovim oljem. Poznamo pa še drugo sredstvo, za katero trdijo, da je še učinkovitejše kot ricinus: ruski čaj odstavite, da stoji 15 minut, potem na 100 gramov čaja dodajte 1 gram kinina (1 do 2 praška). S tem čajem potem mažite trepalnice pred spanjem. Odpadanje trepalnic bo ustavljeno, čez čas pa se bodo trepalnice še zgostile in učvrstile. Kozmetična sredstva so danes silno draga, posebno če so tudi kvalitetna, zato si lahko uspešno pomagamo z domačimi recepti, preizkušenimi že pred sto leti. Tudi naše babice in praprababice so bile rade lepe. Niste vedeli? M. B. dar robček ni iz istega materiala kot kravata. Novi tip moškega pa je tudi ves okrašen z žepi. Zdaj ni niti enega kosa moške garderobe, na katerem ne bi bilo žepa. Kot da je moda ponorela za žepi! Žepi so na suknjičih našiti pcvrhu, vidni žepi se pojavljajo na hlačah spredaj ali zadaj ali pa oboje hkrati. Žepi so na majicah, na pulijih, na vetrovkah. Žep viden, žep skrit, žep znotraj in žep zunaj. Pri popoldnevnih kombinacijah prevladujejo enobarvne obleke s suknjičem na dvovrstno zapenjanje in z našitimi žepi. Poudarek na dnevni garderobi pa je v enobarvnih hlačah in karirastem suknjiču, temnejši srajci in pisani rutici za vratom. Modema je naslednja kombinacija barv: modrobeli karo za suknjič, temno modra srajca, modro zelena rutica, modre hlače in modro-beli čevlji. In sodobni moški naj ne pozabijo, da je v modi že popolnoma priznana doba vrnitve metuljčka. Metuljček je velik, pisan ali enobarven, pokriva pa ves gornji del ovratnika. RIA BACER Dekleta so tja od šestega razreda naprej že izbirčna pri obleki, mamice pa so v zadregi, ker ne vedo, ali naj jih oblačijo kot punčko ali kot dekle. Najbolj prikladne za to dobo so hlače, h katerim pubertetnica nosi bluzo. Prvi model je bluza v judo stilu, druga je okrašena z vezenino, tretji pa je primeren za dopustniške dni. Na dopustih, ko se vsak dan kopamo in večkrat zmočimo frizure, se rado zgodi, da smo v glavo neurejene in si ne upamo na svetlo. Nešteto možnosti je, da skrijete grde lase in greste vseeno na cesto, pa tudi v lokal. Razen slamnika ali klobučka iz blaga imamo še rute. Ruta, zavezana tako, kot jih nosijo pri nas kmetice za delo na njivi, je zdaj zelo moderna. To upoštevajte tudi pri sončenju, če imate barvane lase, da se vam ne bodo osušili in obelili. skrpnvioa zanimivo Če opremljate stanovanje in nimate denaija, da bi kupili drago pohištvo v trgovini, ni treba, da bi se vam trgalo srce. Prijeten kotiček lahko uredite z malo iznajdljivosti. Staro okroglo mizo, ki ste jo potegnili iz prahu na podstrešju, najprej očistite, potem ji nadenite pisano obleko do tal z bogatim naborkom. Blago naj bo enostavno, pralno in prijetnega vzorca. Kupite blaga toliko več, da boste z njim še preoblekle blazino. Mar ni to celo prijetnejše kot „uniforma“ v stanovanjih? \ ZABOJZA POSTELJNINO Angleški strokovnjaki so dokazali, da na tisoč kadilcev, ki pokadijo več kot 20 cigaret na dan, umre zaradi bronhitisa 1,06 odstotka ljudi na leto, medtem ko znaša pri nekadilcih ta odstotek 0,05. Pri kadilcih je v dušnikih povečano število žlez, ki izločajo sluz. Migetalke pri nekadilcih sluz čistijo, pri kadilcih pa so močno onesposobljene. Na mestih, kjer nastaja sluz, se rade naselijo bakterije, ki povzročajo vnetje. Kajenje in alkohol pa samo zmanjšujeta odpornost organizma proti bakterijam in drugim povzročiteljem bolezni. Med povzročitelje kroničnega bronhitisa spada tudi onesnaženost zraka. Zaradi tega je leta 1952 umrlo v Londonu okoli 4000 ljudi. Posebno škodljiv je v zraku žveplov dioksid. Tak zrak je zlasti v industrijskem okolju. Razen tega je tudi infekcija gornjih dihal in dihalnega vejevja lahko 'vzrok za nastanek kroničnega bronhitisa. Za tovrstno obolelost so še posebno nevarni prostori s .škodljivimi plini in prahom: rudniki, tekstilni obrati, železarne itd. Nekateri strokovnjaki trdijo, da je tudi dednost važen činitelj pri nastanku kroničnega bronhitisa, katerega posledice so za bolnika lahko usodne. Omejena telesna aktivnost pripelje bolnika do tega, da ne more opravljati poklica. Pravočasni zdravniški pregled in ustrezno zdravljenje pripomoreta, da bolnik lahko ostane na delovnem mestu in da ni hujših posledic. Najvažnejši ukrepi, ki jih zahteva zdravnik od bolnika s kroničnim bronhitisom, so: 1. Takoj prenehajte kaditi! 2. Ogibajte se zakajenih prostorov! 3. Ne zadržujte se v krajih z mnogo prahu, dima ali dražečih plinov! 4. Izogibajte se prostorov s suhim zrakom! Pozimi naj bodo v ogrevanih prostorih, posebno pri centralni kuijavi, vlažilci za stalno vlaženje zraka. 5. Ko zdravnik predpiše zdravila, jih jemljite redno, predvsem ob močnejših napadih in pri povečanju izpljunka. Redno uživajte zdravila za čiščenje dušnikov, da boste laže in čimveč izkašljevali. Če pa začutite značilne znake kroničnega bronhitisa, ne odlašajte z obiskom pri zdravniku. Dr. PETER KAPŠ KAJENJE Škoduje družba VLEČE vzgajati Težnja po druženju in združevanju je globinska, saj tako do korenin obvladuje človeka, da laže prenaša najhujša mučenja kakor pa občutek, da ne pripada nikomur več, da ga nihče več ne potrebuje, daje torej sam in pozabljen. In mladostnik se znajde s svojo spolno in osebnostno zoritvijo nemalokrat v razmerah, ko mu ta občutek zelo ostrijo napačni vzgojni ukrepi staršev in učiteljev. To ga navadno močno demoralizira in peha v vedenjske odklone, ki so največkrat neprijetni nadomestki neuresničene težnje, da bi kam pripadal. Moč te težnje se nam najlepše razkrije, ko vidimo, kako se mladostnik ali mladostnica dostikrat raje izpostavljata hudim kaznim staršev ali šole, raje žrtvujeta ljubezen doma ali sta drugače pripravljena drago pbčevati svoje določeno druženje, kakor pa da bi se iztrgala iz skupine, ki živo odžeja to njuno pobudnost. Uresničujejo pa mladostniki to svojo težnjo navadno v dveh smereh. Ali tako, da še družijo v različne vrstniške skupine, ali pa se družijo s svojimi starši, domačimi ali s kom odraslim v svojem okolju. Ker vleče vsakega mladostnika bolj na eno ali bolj na drugo navedeno stran, se vsak prej ali slej znajde v težavah. Če čuti večjo pripadnost odraslim, izgublja stike z vrstniki. Če pa se bolj povezuje in druži z vrstniki, prihaja nehote v večje ali manjše spore in razhode s starši, z učitelji, z odraslimi v svojem okolju. To pri današnjem mladostniškem rodu še prav posebno nazorno razkrivamo. Lahko rečemo, da je marsikatero dejanje naših mladostnikov najbrž sad tega, da smo premalo oblikovalno pozorni prav na moč tega motiva v dinamiki njihovega razvoja. Zaradi tega bo vsekakor za nas in mladostnika osrečujoče ter razvojno in oblikovalno koristno, če bomo znali voditi in oblikovati mladostnikovo pobudo tako, da mu ne bomo rušili in napadali njegOve težnje po pripadnosti in združevanju v vrstniške skupine ter mu enako tudi ne bomo rušili težnje po druženju z odraslimi, temveč bomo vse to preraščali z razumnostjo svojega vžgoj-nega ravnanja. Ravnanje staršev je dostikrat napačno. Ko opazijo, da si mladostnik teši svoje nagnjenje k druženju mimo njih in daleč od njih, skočijo na svoje vzgojne ,,okope“ in se spuste v boj. Izid je seveda nujno porazen za starše. V tem boju starši običajno porušijo vse mostove do svojih pubertetnikov in tako ne morejo ne starši do svojega otroka in otrok ne več do njih. \ Dr. FRANC PEDIČEK zimski čevlji se med meseci ne bodo po-ali spremenili lica, če jih premazali s tankim slojem Posebno dober je gli-za smučarske čevlje ali , ki segajo do meč. Tako čevelj bo obdržal mene bo se osušil in ne bo vlage, ko ga boste v sezoni spet obuli. , VRT. Dober vrtnar skrbi, da na vrtu ne ostane no-°en košček prazen, neobdelan. V začetku julija zapušča ^ že cela vrsta rastlin, na njihovo mesto pridejo endivija, rane sorte zelnic, fižol grmičar, zelje, cvetača, nrovt, kumarice za vlaganje (kornišon), črna redkev, arfijola, kitajski kapus in še nekatere. Zemljo pognojimo dozorelim gnojem, če je bila spomladi slabše pognojena, cer pa zadoščajo umetna gnojila, na primer NPK .•12:16 (Ruše). V tem času je treba stalno trebiti plevel varovati rastje pred boleznimi in škodljivci. Pepelasto P,esen na kumarah ali gomoljnih begonijah zatiramo s ^ratanom, uši kapusovega belina in koloradarja uničujmo s številnimi insekticidi, ki so na tržišču. Vrtne poti ^ajlažje vzdržujemo brez plevela, če jih polijemo z razto-^ogesaprima. VINOGRAD. Z opazovanjem razvoja trsov, listja in P‘Odov ugotavlja vinogradnik, če je prav pognojil, in posuje, če je treba. Zaradi skromnega gnojenja s hlevskih j^ojem in obilnega trošenja umetnih gnojil je zdaj več apak, kot jih je bilo nekdaj. Pretirano in enostransko j^ojenje z dojkom zapušča več že znanih neugodnih po-edic. Precej pogosto je pomanjkanje magnezija, ki ga ^Poznamo po progah med listnimi žilami. Manjka lahko (s ^os^orja (spoznamo po rdečih pecljih in žilah), bora I , Poznamo po odmirajočem tkivu na plodovih in lesu), ^ V/a poznamo po odmiranju listov v sredini poganjka) nekaterih sledovnih elementov. Posvetujemo se s rokovnjakom in ukrepamo, kat ADOVNJAK. Minili so češnje, dozorevajo že tudi neveri drugi sadeži, zato sc seznanimo z nekaterimi načeli tj^vodili, kdai je treba obirati sadno drevje. Sadje je Zrel °k‘rat* takrat, ko doseže tako imenovano drevesno fj- 0st- Ugotoviti to pri koščičastem injagodastem sadju ob,te*ko» teže Pa je pr> peščičarjih. Če prehitevamo z P*°^ov*50 nimajo svojih kvalitet, če z obiranjem ^^jamo, ne zdržijo skladiščenja. Plodovi so drevesno Ha k° so povsem razviti, ko osnovna zelena barva dobi Vcm1 rumenkaste ali rdečkaste, peške pa postanejo rja-• Natančen čas obiranja določajo sadjarji še na druge ^lne. Inž. M. LEGAN V vseh sobah, kjer bivamo in spimo, nam posteljnina hodi odveč, saj zanjo navadno zmanjka prostora. Rešitev kot jo kaže slika, je imenitna zamisel. Večji, lepo izdelan zaboj je dovolj velik, da vanj spravimo odejo in blazino, postavljen zraven kavča pa nam služi tudi kot nočna omarica. Ribe so razmeroma poceni, če jih primerjamo s cenami mesa, razen tega pa vsebujejo malo kalorij in veliko vitaminov. Pri nas nismo vajeni ribe večkrat vnašati v jedilnik, pa je škoda. Ocvrti lignji na primer (na sliki) nimajo niti ene koščice, so pa odlična jed. Prodajajo jih v ribarnici, pripravljeni so hitro. Zraven ponudimo solato in koščke limone. 1 \\\\\\\\\ i I Za olimpijske igre v Parizu je tudi država prispevala 500 tisoč finskih mark, še štirikrat toliko pa je zbral finski olimpijski odbor v dveh mesecih. Ta čudovita dežela tisočerih jezer z največjimi gozdnimi površinami v Evropi je imela aktivno plačilno bilanco, saj je imela dobro razvito lesno, papirno in tekstilno industrijo, poljedelstvo in živinorejo, močan ladijski promet, trdno valuto in visoko življenjsko raven. Pravili so mi, daje življenjski minimum 1.500 mark na mesec. Učitelj je imel 3-.200 mark, sodnik pa 6.000 oziroma takratnih 10.500 naših dinarjev. Naj te plače primerjam z našimi takratnimi: sodniki okrajnih in okrožnih sodišč so imeli od 2.600 do 3.700 dinarjev, zadnji znesek šele po 15 letih službe. Predsednik okrožnega sodišča in sodniki apelacijskega sodišča v Lju- parnim bljani so imeli okrog 4.600 dinarjev, sodniki Stola sedmerice v Zagrebu pa nekaj čez 6.000 dinarjev mesečne plače! Obiskali smo telovadnico v Helsinkih. Zazijal sem, ko sem videl lakiran pod, na katerega se je smelo stopiti le v copatah. Okoli tega je bil en meter širok nelakiran pas, kamor je bilo mogoče stopiti tudi v čevljih. Lakiran prostor je bil namenjen vadbi prostih in razgibalnih vaj. Manjši prostor je bil namenjen vadbi na orodju. Tla so bila oblazinjena, prvič sem tu videl ribstol. O lakiranem podu se nam do takrat niti sanjalo ni.. . Skupina mlajših in starejših članov je izvedla del programa prostih oziroma razgibalnih vaj. V primerjavi z našimi je bilo precej razlike. Očitno so bili prisotni švedski in nemški elementi, zlasti po Lingovem telovadnem sistemu, ki je najprej oplodil nemškega, ta pa nato švedskega. V teh vajah je bilo dosti takih elementov, ki sojih Finci vzeli v svoje proste vaje za Amsterdam 1928. leta, kjer so jim sodniki prisodili srebrno olimpijsko medaljo, medtem ko smo bili mi četrti. Zanimivo je. da so takrat našo vajo, ki jo je komponiral dr. Murnik, gledalci najbolj burno pozdravili. Po tisti tekmi so nekateri sodniki, med njimi tudi Levaelahti. utemeljili to oceno s tem, da je bila naša vaja sicer duhovito in izvrstno izpeljana, da pa je bila premalo gimnastična. Dr. Murnik je bil kot avtor drugačnega mnenja: z njo je predstavil do takrat nekaj povsem novega — telovadni ples. Njegov umetniški čut in izreden smisel za ritmiko sta ga silila iz nezahtevnih prostih vaj, prirejenih za množične nastope. Vsa sestava je bila izredno dinamična: hitri obrati, izpadi, menjava mest v skladne razstope in sestope, vse spremljano z raznovrstnimi gibi rok: v akciji je bilo vse telo. Ples smo izvajali skladno ob spremljavi klavirja, za katerim je sedel profesor Marjan Lipovšek, takrat še študent konzervatorija. Sociniki so mislili drugače. To je bil bolj ples kot telovadba, ritmika rok ob spremljavi telesa. Oni so hoteli več ritmike telesa. Morda smo-naredili narobe, ker smo preveč zaupali vase in premalo gledali okrog sebe. Zunaj pa se je* oblikoval jasnejši pogled na gimnastiko. Nekdanje proste vaje so preraščale v višjo obliko gibov in drž, kar se je v Amsterdamu že opazilo pri najboljših treh vrstah in se potem izpopolnjevalo do Berlina 1936, po drugi svetovni vojni pa z akrobatskimi prvinami doseglo to, kar zdaj gledamo in občudujemo. Nekaj podobnega se je dogajalo z vajami na orodju. Jasno je to pokazala obvezna vaja na drogu, predpisana za olimpijske igre v Los Angelesu 1932. leta. Nakazan je bil premik v nepretrgan koleb, zamah in v met; vse živahneje kot pred tem. Po zadnji vojni so nam tako telovadbo v najbolj dovršeni obliki pokazali najprej Sovjeti, za njimi pa Japonci. Ko so se Finci odločili, da gredo tudi njihovi telovadci na mednarodno sceno, so to storili z tiaprednimi prijemi. Imeli so dovolj denarja, pa tudi smisla. Imeli so dober način: najboljše so povabili k sebi in tako dali svojim priložnost, da so se naučili. Hkrati so še propagirali telovadbo. Leto pred menoj sta bila pri njih nemška telovadca Kobs in Gebhardt, za menoj so prakso še nadaljevali in na olimpijskih igrali v Amsterdamu se je njihov najboljši, Heiki Savolainen, že uvrstil na drogu, v bradlji in v preskoku čez konja na deseto mesto, v skupni uvrstitvi pa celo na šesto med 88 nastopajočimi. Tri leta pozneje je bil v Parizu kar prvi! Tudi pozneje so bili med najboljšimi: v Berlinu so bili tretji, Saarvala je bil prvi na drogu. S tem je Nemcu Schvvarzmannu, ki je bil sicer olimpijski prvak v mnogoboju, odvzel naslov v kraljici vsega telovadnega orodja, čeprav je Nemec končal vajo s fantastično plovno raz-nožko iz veletoča s podprijemom. Finski trud in njihova prizadevnost sta se torej hitro obrestovala. 26. novembra ob 20. uri je bila v rotovški dvorani v Helsinkih akademija, na katero so vabili plakati z mojo sliko. Finci so napisali na plakat, da nastopa ,,najodličnejši telovadec sveta, olimpijski zmagovalec, jugoslovanski advokat Leon Štukelj”. Za točen prevod besedila sem izvedel šele zdaj, ko sem pripravljal ta sestavek. Ves čas sem mislil, da pomeni beseda „tuomari“ zmagovalec ali kaj podobnega. Ko sem prepis letaka poslal finski ambasadi v Beograd s prošnjo za prevod, sem šele izvedel, da gre za advokata in ne za zmagovalca. Res je, da sem bil takrat po končanem študiju na pravu že sodniški pripravnik pri novomeškem okrožnem sodišču, vendar tega Fincem nisem posedal, saj sem se z njimi pogovarjal kot telovadec s telovadci. Za moj poklic so izvedeli drugje, sam pa si ta pripis v plakatu razlagam z amaterizmom: bržkone so hoteli na ta način poudariti čisto amaterski značaj mojega nastopa. K vsebini plakata je Finska ambasada pripomnila: „Zelo zanimivo! “, čemur pa se po petih desetletjih ne gre čuditi. . Akademija je bila zares slavnostna, saj je pritegnila vse odličnike in ljubitelje telovadbe iz glavnega mesta. Razen mene so nastopili tudi domači telovadci Kolari in Korhonen iz društva Viipurin Reipas, Lappaennen in Sappinen iz društva Kellalan Kisalijat, Sarola, Mustonen, Savolainena iz društva Joensuun S.L.U. in Haerkonen iz društva Joensuun Kataja. Na odru je bila velika jugoslovanska trobojnica, ki so jo dobili na našem konzulatu. Nepopisen občutek topline me je objel ob pogledu na simbol moje domovine. Rahel občutek domotožja in tiha skrb zaradi odgovornosti pred nastopom sta me v hipu zapustila. Nenadoma sem se počutil sproščenega in samozavestnega, da sem mirno stopal od orodja do orodja. Telovadili smo na vseh štirih orodjih. Za finske telovadce so krogi predstavljali novost, saj so bili na njih pravi X začetniki. Tudi konj z ročaji jim je delal preglavice. Gledalci so bili še posebno navdušeni, ko sem na krogih pokazal perfektno razporo, na konju z ročaji pa odbočna sonožna kolesa s prehodi z ročajev na hrbet in nazaj preko vrata konja spet med ročaje. To sta bili vaji takratne mednarodne ravni. Res sva bila za poljubno vajo na krogih s Čehom Vacho edina ocenjena z 11 Ročkami. V končni oceni sem bil sicer šele četrti, 10 stotink za tretjim in 22 stotink za prvim, a že takrat je kazalo, da mi v bodoče ne bodo ušle kolajne. Tako je tudi bilo: Lyon 1926 — prvi, Amsterdam 1928 - prvi, Pariz 1931 — drugi, Berlin 1936 -drugi. Vajo na krogih sem moral ponoviti, razporo pa pokazati še posebej! (nadaljevanje prihodnjič ) IHoNAco SCHUJEFTZER Niti deset let ni minilo, kar je umrl Albert Shvveitzer (1875 — 1965), zdravnik, muzik, filozof, književnik, teolog in humanist. Pred kratkim je bilo mogoče prebrati izjave nekaterih gabon-skih funkcionaijev, da je delal slabo, da je bila njegova bolnišnica zanič, da je zaviral razvoj zdravstva, in še več drugih, nič kaj laskavih ocen o Nobelovem nagrajencu. Pojdimo raje po vrsti: Schweitzer je končal teologijo v Strassbourgu in postal direktor teološkega seminarja v Saint Thomasu. Kaj je spodbudilo tega velikega humanista, da je pri svojih 30 letih obesil teologijo na klin in začel študirati medicino? Vemo le to, da se kot teolog ni nikoli identificiral s cerkvijo, pač pa je videl smisel dela v pomoči potrebnim, zaostalim in siromašnim. Zato je tudi kot zdravnik - misionar odšel v kolonije. Njegova zamisel je bila, da je potrebno afriške domorodce postopno navajati na civilizacijo, inje tako tudi organiziral svojo službo. Hkrati pa je bil Schvveitzer eden izmed najboljših graditeljev orgel na svetu, briljanten koncertni organist, napisal pa je tudi biografijo o J. S. Bachu starejšem, ki sodi med najboljša dela o tem mojstru. Bil je neutruden in vztrajen delavec. ,.Polnoč je, doktor!“ ga je neštetokrat opozorila njegova medicinska sestra, toda on je z enako energijo delal do zadnjega dne življenja. Denar, ki ga je dobil za koncerte ali gradnjo orgel, je poklanjal bolnišnici v gabonskem mestu Lambarene, ki jo je osnoval 1913. leta. Še nekaj je bilo nenavadno: bruc medicine je postal kot docent teologije! Bil je nadvse ploden pisec na različnih področjih. Zagovarjal je spoštovanje do življenja, 'kar je razvidno iz njegovih teoloških razprav, še posebno močno pa je to razvidno iz avtobiografskega dela ,,Iz mojega življenja in mojih misli“, pa tudi iz zdravniško-psihiatričnega dela ,,Med vodo in pragozdom44. S „Problemom miru v današnjem svetu“ pa se je zapisal kot odličen filo-vzof, ki je globoko analiziral največji problem 20. stoletja. Shvveitzer je bil aktiven antimilitarist, ki ni nikoli izpustil priložnosti za razglaševanje miru v svetu. Vedno je žigosal rasne hujskače, napadal politiko hladne vojne in se boril za popolno prepoved izdelovanja in uporabe nuklearnega orožja. Opozarjal je na nevarnost onesnaženja okolja, prosvetljeval in pomagal črncem, jih zdravil in v njihov prid organiziral humane akcije. Boril seje proti rasizmu in kolonializmu in trdil, da je to nevredno človekovega dostojanstva. Med zdravniki, ki so izbrali težko pot v kolonialnih deželah, je Albert Schweitzer velikan, ki je pol stoletja življenja posvetil ubogim in bolnim. Dopisoval .si i je z vsemi državniki, kijih je cenil in spoštoval. Zanimivo je, da je bil prijatelj z VValterjem Ulbrichtom. V nekem pismu mu je pisal: „Naj vsi tisti, ki se borijo za mir, vsaj nekaj dobijo od njega, ko bo napočil čas. Spoznanje, da brez miru človeštvu preti največja nevarnost, bi se moralo usidrati povsod!11 Danes je povsem nemogoče ugotoviti, zakaj nekateri gabonski funkcionarji napadajo njegovo življenjsko delo, teptajo njegove žrtve, zmanjšujejo in prezirajo njegove zasluge. Schvveitzerja so na znamkah najbolj pogosto portretirali kot zdravnika. V svetlobi številnih izdaj je hajka na zdravnika devet let po njegovi smrti toliko bolj neokusna in nerazumljiva. , Prvo serijo znamk s portreti in motivi iz življenja in dela Alberta Schvveitzerja so izdali v Monacu 1955. leta, ob 80-letnici njegovega rojstva. Dve izmed znamk sta neobičajne, trapezaste oblike. V Gabonu so mu pet let pozneje posvetili eno svojih prvih izdaj. Gabon je namreč šele 28. novembra 1958 dobil francosko „izpisnico" in postal samostojen. Isto znamko je 1963. leta ponovno izdal z napisom „Jubile Gabonais 1913—1963“; to je bil izraz posebne pozornosti mlade države do zdravnika, ki je bil že pol stoletja v Lambareneju. NDR je ob zdravnikovi 90-letnici izdala 14. januarja 1965 reprezentativno serijo znamk, ki je osvetlila več delovnih področij tega humanista. Številka 937 ga prikazuje kot zdravnika in humanista, št. 938 kot muzika in izvajalca Bachovih del, št. 939 pa kot borca za mir in proti atoinsk* smrti. V Schweitzerjevem rojstnem kraju Kaysersberg v Alzaciji so ob njegovi 90-letnici uporabili dva priložnostna žiga. Po njegovi smrti pa so mlade neodvisne afriške države v njegov spomin izdale več znamk. V Maliju so natisnili njegov portret-bolnišnico in mladega črnca na zdravniškem pre' * gledu, v republiki Niger portret, roke gobavca in simbole Schvveitzeijevega življenjskega znamke pa so izdali tudi v republikah Čaa, oaho* mej, Ruanda, Mavretanija, medtem ko so v Gabo-nu izdali celo znamko z nominalno vrednostj0 1000 frankov na zlati foliji. Če torej samo na hitro preletimo življenje* ^ polno samoodrekanja, delo in žrtve, ljubezen do ' Človeka, njegovo priljubljenost in popularnost* kar so odlično dokazovale tudi številne znamke* izdane v Afriki, potem sc upravičeno lahko vpra' šamo: zakaj napadati mrtvega, ki se ne more vet-braniti in ki živ nikomur ni skrivil niti lasu? Ko* mu to koristi? 14 DOLENJSKI UST St. 28 (2303) - 11. julija 1974 O rkp slikaš, i/iaB’ .higosliivijo tasti sve moćnija Vitom.’ Zupan KLEMENT PLOŠČE FILM • KNJIGE DOMAČI ZDR4KNIK Ker je prva izdaja „Domačega zdravnika” povsem pošla, se je založba Mladinska knjiga odločila ponatisniti to poučno knjigo, tako da jo je zdaj spet moči dobiti v knjigarnah. Dr. Gerhard Venzmer, ki je knjigo napisal, obravnava v nji vse tiste stvari, ki jih sodobni človek mora poznati: zdravo življenje, prehrano, človeško telo, bolezni, zdravljenje doma, prvo pomoč, bolniško hrano in druga vprašanja. Vsebinsko torej zelo pestra knjiga, ki jo bogati še 505 slik in 34 barvnih ilustracij. KNEGINJA HLEVSKA Iz velikega števila romanov, ki so nastali v Franciji v drugi polovici 17. stoletja, je do nas prišel le roman francoske pisateljice Madame de La Fayette „Kneginja Klevska“, predvsem po zaslugi odlične pripovedi in psihološke prodornosti pisateljice, ki je znala podati v romanu duševno življenje takratnega človeka. Roman sodi med najimenitnejša dela .svetovne književnosti, zato bodo bralci z veseljem posegli po novi slovenski izdaji „Kneginje Klevske“, kije izšla v zbirki Sto romanov pri Cankarjevi založbi. Mnoge žene in dekleta imajo s krojenjem in šivanjem veliko Veselja, mnogim pa to delo prinaša tudi občutne finančne koristi, da o prihranjenem času, Med imeni, ki so se pojavila na razstavah slikarjev amaterjev v več krajih na Dolenjskem, je tudi Tomislav Kocuvan. Precej ljudi ga sicer pozna kot diplomiranega pravnika, zaposlenega pri UJV Novo mesto, manj pa so ga poznali kot slikarja. Marsikdo, ki ne pozna tiste notranje sile, ki človeka sili v estetsko ustvarjalnost, bi morda celo menil, da ni mogoče spraviti skupaj pravnika in slikarja, pa vendar je tako. Tomislav Kocuvan porabi veliko prostega časa za slikanje. Pri tem pa seveda naleti'na težave, ki so lastne vsakemu slikarju amaterju; pomanjkanje prostora, pomanjkljivo poznavanje slikarske tehnike in večno vprašanje uveljavitve lastnih del. „Menim, da znanja slikarskih tehnik prav nič ne pogrešam, celo več: prepričan sem, da poznavanje tehnike lahko uniči prvinskost v slikanju. Človek se mora s slikanjem spoprijeti sam, le tako bo nastalo delo res izraz njega samega,“ je dejal Kocuvan. Začel je slikati, ko je videl svojega očeta pri tem početju. Začel ga je posnemati, kasneje pa se je samostojno odločal za motive. Privlači ga predvsem pokrajina in je tako izrazit po-krajinar. Večkrat se odpravi ven, naredi nekaj skic, kijih doma dokonča, ali pa celo sliko dokonča kar pod prostim nebom. Slikanje narave namreč po Kocuvanovem mnenju omogoča človeku, da zagleda vse tiste skrite lepote v pokrajini, ki bi jih sicer ne opazil. Človek je postal površen in se giblje prehitro, živi tak način življenja, ki mu onemogoča odkrivati lepote. „Vsak dan sem šel mimo naše dolenjske lepotice - Krke, toda vse do tistega dne, ko sem jo pričel slikati, nisem opazil, koliko lepega je v njeni podo-bi.“ Sama potreba, želja in navdušenost za slikanje pa ni dovolj. Slika potrebuje tudi prostor, kjer se svoji dejavnosti lahko nemoteno posveča. Tu pa nastopijo težave. Do sedaj je Ko- cuvan slikal kar doma, v kuhinji ali v sobi, da se je potem še nekaj dni držal v stanovanju neprijetni duh oljnih barv in lanenega olja. Zdaj pa upa, da bodo likovni amateiji dobili skupen prostor, kjer bi se lahko posvečali slikanju brez nevarnosti, da jim vonj svežih barv „opleme-niti“ vsakdanji življenjski prostor. „Likovna dejavnost je v Novem mestu že precej razvita,“ je dejal Kocuvan, „in prej ali slej bomo morali dobiti ustrezen prostor. Nekaj možnosti se sicer nakazuje, povsem odločenega pa ni še nič, čeprav bi pri tem ne smeli ostati sami. Pomen amaterske dejavnosti je vsak dan večji. Z njo postaja kultura last vseh ljudi, seli se iz zaprtih prostorov, posvečenih visoki umetnosti, v delovne kolektive, med ljudi, ki niso običajni obiskovalci galerij. Lep dokaz temu so bile razstave, ki smo jih imeli po raznih tovarnah na Dolenjskem. Dvomim, da bi kateri od delavcev sploh kdaj videl na- še slike. Tako pa je nanje naletel v svojem vsakdanjem okolju in se z njimi nevsiljivo seznanil. Za nas, likovne amaterje, pa so take razstave spodbuda za nadaljnje delo, obenem pa vir novih spoznanj. Ko smo se na razstavah zbrali, smo se tudi pogovorili, malo pokritizirali, svetovali drug drugemu, vse to pa je koristilo vsakemu posamezniku, saj je ustvarjalcu težko biti svoj lastni kritik. “ Amatersko dejavnost pa gleda Kocuvan še z enega stališča. V nji vidi način resničnega ustvarjanja, dejavnost, ki je ne sili v obrtništvo potreba po prodajanju slik. Človek, ki slika samo iz lastne potrebe in s slikanjem zadostuje svojemu notranjemu vzgibu, bo v lastno delo vložil več iskrenosti kot tisti, ki mora poskrbeti tudi za to, da bo to, kar ustvari, našlo pot do kupca. Slikanju je Kocuvan vdan v taki meri, da meni, da ne bo nikoli nehal s to svojo dejavnostjo. MiM St- 28 (2303) - 11. julija 1974 DOLENJSKI. UST ‘PREDJTAVUAmO VAffl-n gU r m velikih plošč. Pri nas je RTB naredila dobro potezo in izdala veliko stereo ploščo s posnetki najboljših in najbolj znanih skladb skupine Osmonds. Naj naštejemo nekatere: Crazy Horses, Long haired lover from Liverpool. Tweedlee dee in Puppy love. Slednja je znana tudi starejšim generacijam, saj je priredba znane Presleyeve »■»esmi. Slovita pop skupina Emerson, Lake in Palmer, ki sodi v sam vrh tovrstne glasbe, je našim navdušencem za pop glasbo zelo dobro znana, ni bilo pa za dobiti plošč na našem tržišču. Suzy iz Zagreba, ki naš trg zalaga z moderno pop glasbo na ploščah, je po licenci Manticore »izdala veliko ploščo v stereo tehniki „Brain Salad Surgery“, kar bi se po naše reklo Kirurgija možganske solate. Ljubiša Samardžič igra eno Klavnih vlog v novem slovenskem filmu. j Film pripoveduje o „odise- , jadi“ dveh partizanov, gimna- 1 zijca in kmeta, ki sta izgubila svoji enoti in se prebijata iz sovražnega zaledja med svoje ljudi. V okvir te pripovedi je zajet Prikaz značajev obeh glavnih pralcev in krutih vojnih dogodkov. Posebno vrednost «lmu daje globoka, prirojena etiČnost obeh junakov in poetična legendamost dogodkov ^ preteklosti. Vendar ostaja Pripoved v mejah resničnosti, j%jer ne pretirava junaštva, ka-k°r smo lahko videli v nekakih filmih, ki so našo NOB obdelali na način bondovščine. **av ta človeška dimenzija pripovedi bo dala filmu resnično Človeško toplino. ' .y glavnih vlogah nastopajo: *-jubiša Samardžič, Janez Vrhove. Silvo Božič, Jože Zupan, . "*ajda Potokar, Boris Cavazza, ^nka Zupanc in drugi manj *nani filmski igralci. V kratkem času je mlada igralka in pevka Liza Minnelli osvojila občinstvo. Pri nas jo poznamo predvsem po izvrstni igri in petju v filmu Kabaret, zdaj pa smo po zaslugi produkcije gramofonskih plošč Suzy dobili veliko ploščo s posnetki Lizinega televizijskega koncerta. Na veliki stereo plošči so posnetki nekaterih znanih pesmi iz filma Kabaret ter druge nam manj znane skladbe. OSmonds Med najstniki vseh dežel sveta so gotovo najbolj priljubljeni mladi pevci rocka bratje Osmonds, ki jim je uspelo osvojiti svetovna tržišča gramofonskih dIošč s celo vrsto malih in V revoluciji je rastla in se rojevala' tudi revolucionarna pesem jugoslovanskih narodov. Na našem tržišču dolgo ni bilo moč zaslediti plošče z dobrim izborom himen, slavnostnih koračnic in priložnostnih pesmi, zato so se pri RTB odločili ter izdali veliko' ploščo „Jugoslavijo, rasti sve močnija“, na kateri so posnetki 16 slavnostnih skladb, od naše sedanje himne do raznih koračnic. Plošča bo prišla zelo prav raznim organizatorjem proslav in slavnostnih koncertov, prisluhnil pa ji bo rad tudi vsak ljubitelj revolucionarne pesmi. L!ZAwrmA“Z" ■ «o«M«rl Ur l(l«Tlti»n Tovarna gramofonskih plošč Helidon nam je pripravila prijetno presenečenje: izdala je malo stereo ploščo, na kateri se nam predstavlja Šentjemejski oktet. Dolenjski fantje pojejo in se predstavljajo z ljudskimi pesmimi v priredbah Danija Bučarja in Radovana Gobca. Na prvi strani plošče so posnetki pesmi: Šentjernejska, Pesem o Martinu Kebru in Lepa je fara šentjernejska, na drugi strani pa pesmi So ptičice zbrane in Zvezde. Tako izbor pesmi kot sami izvajalci so nedvomno garancija, da plošča med našimi ljubitelji ljudske pesmi ne bo neopažena. ki ga ženske izgube v modnih salonih in krojačnicah, sploh ne govorimo. Tem in začetnicam bo knjiga, ki jo je izdal Centralni zavod za napredek gospodinjstva, napisala pa Neli Nikls-bacher-Bregar, prišla prav, saj je polna napotkov za krojenje, šivanje, vezenje in izbiro blaga. Knjiga je bogato opremljena s skicami, dodani pa sta ji tudi dve krojni poli. pripovedi je tragična usoda bukvarja Klementa Gorjana in stiska ljudi v nemirnem času pred viharjem vojne. Tako s formalno estetskega vidika kot po idejnem svetu, ki ga roman prinaša v slovensko književnost, je izdano delo novost in zanimivost za ljubitelje lepe književnosti. Ekipa režiserja Rajka Ranfla je ravno končala snemanje slovenskega filma „Pomladni veter11 in že je na delu druga eki-Pa, ki je v četrtek, 27. junija, Pričela snemati drugi slovenski film, „Čudoviti prah“. Scenarij za film je po romanu Vjekosla-va Caleba napisal Milan Ljubič, j kateremu so zaupali tudi režijo filma. Ljubič ni novinec v režiji, j\ SaJ je dolga leta sodeloval s Poljskimi režiserji ter z domačini, samostojno pa je zrežiral Več dokumentarnih in kratkometražnih filmov. Čudoviti Prah pa je prvi celovečerni igra-111 film v njegovi režiji. Pri Cankaijevi založbi je izšlo izvirno slovensko delo, Vitomila Zupana, „Klement“. Roman je bil napisan kmalu po vojni, a ima kljub temu vse značilnosti modernega romana. V središču BALADA 0 ZGODNJEM VEČERU Na tržišče je z rahlo zakasnitvijo (z letnico 1973) prišla knjiga izbranih pesmi Stevana Raičkoviča „Balada o zgodnjem večeru“. Avtor je prejel že več književnih nagrad, Slovenci pa smo ga imeli priliko spoznati le po redkih prevodih v naših revijah. Središčni problem njegove poezije je razklanost med uravnovešenim svetom narave in stehniziranim svetom človeka. Izbor pesmi srbskega pesnika ter prevod je oskrbel Kajetan Kovič. PLETERJE Arhivsko gradivo kartuzije in jezuitske rezidence Pleterje je danes v državnem arhivu na Dunaju, nacionalni biblioteki na Dunaju ter v deželnih arhivih v Gradcu in Celovcu. Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani hrani od velikega števila rokopisov, ki so nastali v kartuziji Pleterje, le dva, in sicer: rokopis iz 15. stoletja in rokopis pleterskega profo-sa Konrada iz Speyerja iz prve polovice 15. stoletja. V kartuziji Pleterje hranijo dva urbarja iz leta 1763, red gorskih območij in zemljiško knjigo iz 18. stoletja. Kakšne arhivske spise hranijo na Dunaju, v Gradcu in Celovcu? Med njimi so na primer tudi taki dokumenti: od 15. avgusta 1407, ko je avstrijski nadvojvoda Ernest potrdil darovnico Celjanov; od 8. maja 1428, koje oglejski patriarh Ludvik potrdil ustanovitev samostana; 21. junija 1433 potrdi avstrijski vojvoda Friderik privilegije kartuzije Pleterje, ji podeli nove privilegije, med njimi krvno sodstvo, priorja pa imenuje za svojega kaplana; 7. aprila 1503 potrdi privilegije nemški kralj Maksimilijan; v arhivu sta tudi buli papeža Klementa VIII. glede prenosa samostana v Pleterjah na jezuitski kolegij v Ljubljani in o oprostitvi vseh duhovnih bremen, ki so jih imeli kartuzijanci; 5. decembra 1607 je cesar Ferdinand II. z ustanovnim pismom dal jezuitskemu kolegiju v Ljubljani za vzdrževanje gospostvo Pleterje, graščino Podturn in vicedomske travnike; 20. januaija 1751 je cesarica Marija Terezija potrdila privilegije jezuitskemu redu; 23. aprila 1304 potrdi Oto Sicherstein-ski, da je dal Martinu in ženi Mici desetino v Praprečah v fevd; 8. septembra 1391 je Oto Sichersteinski podpisal obligacijsko pismo, da ne bo nič odtujil od imetja, ki so mu ga dali celjski grofje v užitek za čas življenja; 1403 je Jurij Skrabas prodal kartuziji vas Mraševo; 29. septembra 1411 je Jurij Fleischer, meščan v Krškem, prodal p. Hartmanu, pleterskemu priorju, hišo in klet; proces z Breckerfeldom, lastnikom Starega gradu, zaradi rovtarske desetine; 21. junija 1433 je avstrijski vojvoda Friderik oprostil samostan v Pleterjah vseh davkov; 29. junija 1450 potrjuje Jurij Črnomaljski, daje ustanovna listina samostana Pleterje prava; tožba glede nasilnega odvzema puške; 1568 je pleterski prior Tomaž zastavil novomeškemu proštu Juriju nekatere posesti; fascikel spisov o zakupu broda pri Krškem 1656; obligacija VVolfa pl Werneka zaradi nasilja v pleterskih gozdovih; spisi procesa proti Janezu Ernestu pl. Paradeiseiju, imetniku graščine Prežek, zaradi desetine v Vrhpolju; spisi glede mostnine, ki jo protipravno pobira gospostvo Otočec od pleterskih podložnikov; proces gospostva Kostanjevica proti gospostvu Pleterje zaradi stojnine na gori sv. Jere in ribolova v Krki leta 1662 ; proces jezuitskega kolegija proti Janezu Krstniku Mosconu zaradi ribolova v Krki; spisi o vprašanju nadvojvode Ferdinanda, koliko uskoških otrok more sprejeti semenišče; spisi glede procesa zaradi mlina na Fužinah 1612; prodajno pismo za mlin na Fužinah, ki ga je prodal pleterski prior Bruno podložniku Klementu 1510; proces zaradi konj, odvzetih Lovru Klobovšu in Mihaelu Gorjupu 1691; tožba zaradi ptičjega lova v Hrušici 1719; reverz samostana Kostanjevica glede poseka hrastov v Krakovskem gozdu 1695; dovoljenje Petru Radmanu za pašo na gmajni Brezovica; proces upravitelja v Kle-vevžu proti sodnikom v Pleterjah zaradi zaplenitve živine klevevškemu podložniku 1405. Iz množice dokumentov sva izbrala le nekatere, da si lahko bralci predstavljajo, kakšne zadeve so v avstrijskem državnem arhivu na Dunaju. Čisto drugače pa si lahko predstavljajo obiskovalci Pleterij današnje delo kartuzije. OdU’ c čen domači brinjevec, za katerega, razumljiv0' ^ nočejo povedati recepta, je pri nas znan praV fcl tako kot v svetu liker chartreuse. Zadnje ča# 0 se vse bolj uveljavljajo hruške v slivovki, sprav' ljene v steklenicah. Ne gre za čudež naravi -v niti za čarovnijo, pač pa na majhen sadež na-taknejo steklenico in potem hruška pravza' prav v njej dozori. Vse skupaj zalijejo s sli* vovko. Prodaja je organizirana s trgovsko mre; žo, ime pa je zaščiteno. Tako se o kakovost*1 teh pleterskih proizvodov prepriča širok krog kupcev doma in na tujem. . ^ Znana sta tudi njihov sir in domače vino,s katerim postrežejo tudi gostom, in ki sta hkrati del vsakdanjih obrokov kartuzijancev, za ka- i tere je znano, da ne uživajo mesa. ,r V jesenskih mesecih se vijejo po asfaltni cf', <>! sti iz bližnjega Šentjerneja kar cele procesije k avtomobilov: pleterska jabolka slovijo in ima- it jo številne kupce. To je bilo ob kresu leta 1084. Sedmero zvezd na kartuzijanskem grbu simbolično spominja na tisti dogodek. To je bil začetek kartuzijanskega reda. Danes je v Evropi še 24 kartuzij, med katerimi je pleterska najbolj vzhodna in edina na slovanskem ozemlju. V Slovenijo so prišli kartuzijanci že 60 let po Brunovi smrti. Povabil jili je štajerski mejni grof Otokar 1160. leta. Prišli so pod vodstvom angleškega meniha Beremunda iz Velike kartuzije in se naselili v Žičah blizu Konjic. Kartuzijo Jurklošter pri Laškem je ustanovil 1169. leta krški škof Henrik. V tej kartuziji je pokopana Veronika Deseniška,druga žena Friderika Celjskega. Kartuzijo vodi prior, ki ima po cerkvenem pravu stopnjo prelata. Priorja volijo s tajnim glasovanjem očetje, lahko pa ga določi tudi generalni kapitelj, ki ga lahko tudi odstavi. Pleterska kartuzija ima trenutno 25 menihov. Zanimivo je, daje bilo leta 1939, koje prišel v Pleterje sedanji prior, kar 17 različnih narodnosti. Kartuzijanski red v veliki meri dolguje svojemu modremu načinu vladanja znamenito stalnost, ki jo je ohranil v teku stoletij: „Car-tusia nunquam reformata, quia nunquam de- formata“ ali po naše: kartuzija ni bila nikoli reformirana, ker se ni nikoli izpridila. Ustanovitelj ni napisal redovnih pravil. Leta 1127 je Guigo napisal Consuetudines (Običaji), ki so bili v rabi v Veliki kartuziji. To so bila prva kartuzijanska pravila. Naslednja so izdali 1259 in z dopolnitvami, ki jih prinaša življenje, veljajo še danes. Kartuzijanci živijo strogo življenje, saj so njihove navade samotarske. Celica, v kateri preživlja kartuzijanski menih svoje življenje, je v resnici puščavniška celica: hišica z več prostori in z vrtičkom. Brez posebnega dovoljenja ne sme vanjo nihče razen njega in predstojnika. V njej so: majhen hodnik; predsoba, tako imenovana Ave Maria, kjer menih vedno, kadar se od koderkoli vrne v celico, zmoli zdravamarijo; celica v strogem smislu ali cubi-culum, ki služi za oratorij, kjer menih premišljuje in moli svoje oficije, študira, je in spi, ter je zato opremljena z ustreznim pohištvom; drvarnica in delavnica s skobeljnikom in često s stružnico. Življenje kartuzijancev je razdeljeno na študij in ročno delo — temu se mora posvetiti vsak dan približno dve uri. Kartuzijanci z vsem svojim življenjem uresničujejo geslo svojega reda: „Stat crux dum volvitur orbis.“ (Križ stoji, medtem ko se svet spreminja.) Kartuzijanski urnik ni enoličen, ker se spreminja ob raznih časih cerkvenega leta in liturgičnih praznikov. Najbolj običajen umik pa je tak: ponoči ob 23. uri ali 23.30 vstanejo in molijo v celici jutranjice in hvalnice oficija prebl. Device. Ob 23.45 ali 00.15 pojejo v cerkvi jutranjice in hvalnice kanoničnega oficija. Ob delavnikih molijo dvakrat na teden recto tono med jutranjicami in hvalnicami kanoničnega oficija hvalnice mrtvaškega oficija. Okrog 2.30 v celici prima prebl. Device in „suha maša de Beata“. Okrog 3. ure ležejo k počitku. Zjutraj vstanejo ob 6.45, ob 7. uri molijo in premišljujejo v celici, ob 8. uri imajo molitve v cerkvi, okrog 9. ure molijo v kapelicah, okrog 10. ure imajo v celicah zahvalo, ob 10.30 je na vrsti duhovno branje, ob 11. uri dnevna seksta, nona prebl. Device in ročno delo, ob 12. imajo dnevno nono, obed in oddih. Ob 13.45 premišljujejo do 14. ure, ko začnejo študirati. Ob 15. je pol ure ročnega dela do večernic, ob 15.45 molijo v cerkvi, ob 16.20 študirajo v celici, ob 17.15 imajo večerjo (od praznika povišanja sv. križa do velike noči imajo na jedilniku le kruh in vino), ob 18. uri je na vrsti izpraševanje vesti in premišljevanje ali duhovno branje, ob 18.30 spet molijo in ob 19. uri ležejo k počitku. Kakršno je kartuzijančevo življenje, taka je tudi njegova smrt. Pletersko pokopališče predstavljaj o »samo križi brez imen in napisov. Menihe pokopljejo brez krste, imena so samo v posebnem načrtu pokopališča. Samostan je izredno razsežen in skoraj ga ni človeka, ki bi bil v vseh prostorih. Najdaljši, Križni hodnik je dolg 160 metrov, vseh hodnikov skupaj pa je dva kilometra. Zanimiv je pogled, ko stopajo sredi noči menihi iz svojih celic k molitvi. V temi je videti le migljajoče lučke ter bele volnene halje, imenovane habit, in vrhnji del obleke, imenovan kukula. „Dr. V. pravil mi je zopet primerijoj, da je izpustil župan tatu. V sodbi pravil, da je vse le formalno, v 24 urah treba je lumpa že zaslišati, vse se dela površno, brez temeljite preiskave. Tolovajev .trdi, da je zato malo, ker je postavna kazen od 10-20 let, te se tatovi boje. Zapreti da se nekteri zato, da si malo odpočine, saj ga dobro pasejo. Za politične grehe pa so sodniki neusmiljeni, tu bi obsodili človeka brez dvombe, če bi se količkaj dalo. Ljudje pravijo, da imajo pri J. v Ločni svoje skrivališče in zahajališče tatje. V to hišo zahaja močno tudi - hotvolca! Komaj je dr. V. izuril nadni-čarja, da je pisal po slovenski, pa so mu vzeli ga. Zdaj diktuje po nemški. V Kostanjevici godi se ravno to. V novomeški Križa-tii ne vpiše se ne ena črka po Že skoraj pred desetimi leti so v pop in jazz glasbo pričeli vdirati elementi vzhodnjaške glasbe, posebno indijske. Hkrati s tem prodorom se je uveljavljalo med mladimi navdušenci tudi novo ime in novo, za naš okus nenavadno glasbilo. To je bil Ravi Shankar, indijski virtuoz na sitarju. Skrivnostni Orient s svojo mistično filozofijo in glasbo, pretanjen v čutnosti, že po tradiciji povezan z mamili, je pritegnil mlado generacijo, da se je po vzoru takratnih svojih idolov Beatlov in Rolling Stonesov vse bolj navduševala za barvito in vzneseno glasbo indijskega podkonti-nenta. Toda kot je to že v navadi, je bila najprej navdušenost za indijsko glasbo zgolj modni krik, medtem ko resničnih ljubiteljev in ne navsezadnje pravilno usmerjenih poslušalcev ni bilo veliko. Indijsko glasbo je mladina jemala kot nekakšen glasbeni dekor za uživanje mamil, nekatere rage (indijske skladbe), ki naj bi povečale človekovo uživanje estetske čut- nosti, pa je mladina zvrnila v čisto navadno poživilo za seksualne ekstaze. S tako sredino in s takim pojmovanjem indijske glasbe se je spopadel Ravi Shankar. Ni podlegel veliki popularnosti, ki jo je užival, ni ga pokvarila materialna blaginja, ki je je bil deležen; ostal je pravi glasbenik, do konca predan igranju na sitar. Prepričeval je mlade, da taka glasba, kakršno igra on, ni v nobeni zvezi z mamili in seksom. Dolgo je trajala ta „križarska vojna“, na koncu pa je le zmagal Shankar. Mladi so prisluhnili njegovi glasbi tako, kot ta glasba zahteva, z zbranostjo, mirnostjo in uravnovešenostjo. Seveda je postal sitar modno glasbilo mnogih pop glasbenikov. Obiskovali so Ravi Shan-kaija, da bi jih naučil težke umetnosti igranja na sitar, vendar je večina kmalu odnehala. Ravi je strog učitelj. In če on sam kljub izredni tehniki vadi tudi po dvajset ur na dan, potem je lahko zahteval od učencev, da so vadili vsak nekaj ur. Hlastajočim, hitrega uspeha željnim glasbenikom takšna po- trpežljivost ni šla v račun in so odnehali. Še prej pa so odnehali tisti, ki so prišli na učne ure z drogo v žepu. Ali mamilo ali glasba, tak izbor je svojim učencem dal Ravi Shankar. Danes se mnogi njegovi nekdanji učenci vračajo k njemu s spoznanjem, daje imel učitelj prav. Tako brezobzirno ostro ni obsodil mamil še noben znani in priljubljeni idol mlade generacije. Prej obratno: z narkomanskimi aferami so si mnogi pop glasbeniki utirali pot v srca mladih. Jemali so jih kot znanilce novega, uporniškega duha, a v resnici so bili le spretno prikriti lovci za uspehom. Zato pa njim ob robu toliko resničnejša in pravega zanimanja vredna stoji glasba Ravi Shankarja. In zdaj, ko je uspel, koje dal jazzu in pop glasbi nove vrednosti, se Shankar vrača v svojo domovino, kjer bo ponovno živel v duhu prastare indijske tradicije — v potrpežljivosti, strpnosti in v ljubezni do ljudi. „Samo tak človek,“ pravi Ravi Shankar, „lahko dobro igra sitar.“ domače,i naj bo uradnik patriot ali ne. Vsi nemčarijo. Novi činovnik Tra celo voha vedno okoli, da bi zvedel kaj več o dohodkih in namazal večo štibro. Udeležba vseh uradnikov v čitalnici nehala, razu n političnih. Te hvalijo še najbolj, le nekaj meščanov jezi se na E. ker jih je zgrabil za rit, ko so hoteli nekaj pri kolku varati... “ To je nedvomno tema, do katere je bil pisec silno občutljiv, saj so ga politično upokojili. Nič čudnega ni zato, da piše, da so za politične grehe sodniki silno občutljivi. Sicer pa tovrstne grehe kaznujejo strogo vsa sodišča po vsem svetu v vseh režimih! In kako je s tatovi dandanašnji? Še vedno se slišijo — sicer bolj poredko — glasovi, daje ta ali oni kradel, da si čez zimo dobi streho nad glavo in zane- sljiv obrok hrane, le da takih tatov ni več dosti . . . Res pa je, da bi bilo tolovajev tudi pri nas danes manj, če bi bile „postavne kazni" bolj stroge. Ljudski glas namreč še vedno rad pove: „Tega so pa premalo zašili!" Ali je to samo zaradi naše nevoščljivosti, ki raje vidi, da sosedu koza crkne, kot da bi mi dobili še eno? Trdina je slabe volje, ker so pred stoletjem morali poslušati nemško po sodiščih in drugih uradnih ustanovah. ,,Ne vpiše se ne ena črka po domače!" je trdil. Še danes bi bil slabe volje: zdaj sicer povsod pišejo slovensko, toda v taki slovenščini, da bi se dostikrat stari bard v grobu obrnil. Najrazličnejša navodila, bilteni ali sporočila so pisani tako, da bi jih laže razumeli, če bi bili napisani v tujem jeziku kot v spakedrani, pohabljeni slovenščini! RAVI SHANKAR' GLASBA RREZ i!S tl sh sr-S. ŠM St T 3 1 L n A H 0 v S K A «n U h >0 L 1 M p \ A D A m D11 A T t 1 s T % N M 1 i *“• 1* K & l Sf A T £ >N 1 C A F A & 0 Tj H, ■*v. Eg A D tj .v:. hc 0 R A K P R. 0 P A N ¥ A S A .'ii Sffi' jiri l A p A pr T A 0 K. L 0 S A N 0 D A 1 S T ES 1 D ti v Ia R. US K A D ..... A R S e. [0 R A. T T A ul* . T A T R Rešitev prejšnje križanke: Janez, France, Pepe? ? Kakšen Jože, jaz sem — Edi, tv<>j ljubeči možiček!! TONA MENJAVA STEPNI KONJ OBLJUBA DL DL ZAIMEK TIBET. GOVEDO IZ DESK ZBITA POSODA D L BODICA IZDELKI IZ TRSTJA VRH EAH. 00 .K.LOKE JARMESTC (HONSU) DVOM- LJIVEC > RIBA EG.BOG SONCA PREDEL DEL CERKVE HRANJENJE RIBO SLOVEČ GEOL. DOBA MEMBRAN DEL SEDLA VITAMIN BI D L PLAT TRENUTEK ZIDARSKA ŽLICA DRUŽB. RAZRED EGON TOMC DETELJA PALADIJ MOJZESOV BRAT IGLAVEC TRŠČICA M.IME GR. CRKA GR.ČRKA ATM. TLAK NAd ATA SLAB OBČUTEK JAP. IGRA NEKDANJI SOLA SRB. M.IME JAR TEUJVADEC ALK. PIJAČA ^ mm mm mm mm mm ^m mm mm ^m i ■Mrtvaške ladje še plovejo I I I 1 I Magična usoda stare ladje, ki jo je pogoltnilo morje - V viharju so izgubili življenje tudi štirje jugoslovanski pomorščaki „Plavajoče krste„zaklete ladje“, „lupine“, „mrtvaške ladje“ s temi imeni pomorščaki nazivajo stare ladje, ki pod zloglasno panamsko zastavo prevažajo tovore po modrih šiijavah morij in oceanov. Ladje so že toliko zdelane, da se sicer drže na površju, a večji vihar jih neusmiljeno pokonča. Usoda mornarjev pa je v veliki večini primerov žalostna: pogoltne jih moije ali pa jih požro morski psi.' Lastniki teh ladij so neznani, saj jih skriva panamska zastava, zato v primeru nesreč svojce izginulih pomorščakov nihče ne obvesti o njihovi smrti. Tak primer je bila tudi ladje „Seagull”. Na svoje poslednje potovanje je izplula iz Casablance s tovorom fosfata. Namenjena je bila v italijansko pristanišče Augusta, a ni nikoli dospela v pristan. Na krovu Seagulla so bili tudi štiije jugoslovanski mornaiji, med njimi Slo- foslednji posnetek ladje Seagull, ki je ponesla v smrt štiri Jugoslovanske momaije. venec Janez Povje iz Ljubljane. Še isti dan, koje izplula, je mornarska radijska postaja v Marisiciliji ujela radijske signale z ladje, ki so sporočali, da je ladja zašla v vihar. Valovi so dosegali višino do 15 metrov. To ni bil poziv na pomoč, ampak samo sporočilo. Toda to sporočilo je bilo zadnje. Po njem ni bilo o Seagullu nobenega sledu več. Kapitan neke italijanske ladje, Oreste Rossi, je že naslednji dan po nesreči opazil v moiju ostanke razbite ladje in rešilni pas z oznako Seagull, toda po njegovem poročilu ni bilo nobene reševalne akcije za reševanje možnih preživelih. Ladjo so dokončno odpisali, koje italijanski minolovec našel v moiju moško truplo, po vsej verjetnosti enega od nesrečnih mornarjev. Lastnik izgule ladje se tudi ni javil in tako so v Genovi na skromni komemorativni slovesnosti spustili v morje venec. Štiri mesece po usodnem dnevu. Isti dan, 17. junija letos, je tudi uradno izginila „mrtvaška ladja“ z vseh spiskov. i i s p p p p p p i i p i paradižnik v srednjem veku 7 & SKUPŠČINA SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI ZA ŽELEZNIŠKI IN LUŠKI PROMET SE ZAHVALJUJE vsem organom družbenega samoupravljanja, družbeno-poli-tičnim organom in organizacijam na vseh ravneh v SR Sloveniji, samoupravnim organom v organizacijah združenega dela, krajevnim skupnostim in vsem posameznikom, ki so s svojimi predlogi in sugestijami prispevali, da predstavlja sprejeti samoupravni sporazum resničen odraz hotenj in interesov delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov, ter so pripomogli, da so se vse akcije v zvezi z ustanovitvijo samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet, ki je prva na področju gospodarstva, izpeljale tako poglobljeno in uspešno. Predsedstvo Zvarjene kosti Uporaba ultrazvoka v medicini - Bodočnost Vsako leto teijajo prometne nesreče, padci in druge nezgode na vsem svetu okoli osem milijonov nesrečnežev z zlomljenimi kostmi. Zlom so lahko lažje vrste in jih zdravijo na dokaj' preprost način z mavčno obvezo ali pa so zelo zapleteni, tako da so potrebne operacije, s katerimi dele zlomljenih kosti spajajo z žicami, vijaki in posebnimi žeblji. Seveda so operacije dokaj težke, saj poleg drugega zahtevajo vsaj dvakratno rezanje. V Sovjetski zvezi je profesoriu Valentinu Poljakovu šinila v glavo zanimiva ideja. Ko je iz poročil višjega tehničnega zavoda zvedel, da različne kovine uspešno varijo skupaj z ultrazvokom, je pomislil, da bi se dal isti postopek uporabiti tudi za spajanje zlomljenih kosti. Cela tri leta so tehniki in zdravniki preizkušali posebne naprave za varjene kosti z ultrazvokom na poskusnih kuncih. Ko so se dokončno prepričali, da taki posegi niso niti malo nevarnih živim organizmom, so pričeli z ultrazvokom lepiti oziroma variti tudi zlomljene kosti v človekovem organizmu. Ultrazvočni noži, pile in drugi instrumenti za rezanje, piljenje in varjenje kosti se že redno uporabljajo na 50. klinični bolnišnici v Moskvi in vsako leto nekaj tisoč ljudi prestane taka zdravljenja. Zdravniki so postali spretni varilci in spojena mesta v kosti so čvrsta in točna. Z ultrazvočnimi aparati izvršujejo tudi trepanacijo lobanje, uspešno pa nove naprave uporabljajo tudi pri kirurgiji prsnega koša, pri operaciji srca, krvnih žil in pljuč. Profesor Valentin Poljakov je mnenja, daje uporabi ultrazvoka zagotovljena sijajna bodočnost in da ni daleč dan, ko dobo zdravniki z ultrazvočnimi napravami varili nove zobe v dlesni in usposobili zdrobljene kostne sklepe. NUtej? Sre?.njl Košato lipo Ni Jelini. Vse to kdo vek aj S fcjhiS1 Je nam-krhi^11^1 čumna-t^J^ka: mešal, v&e mogoče snovi. Upal je namreč možakar, da pridela na ta način - zlato! Alkimisti se imenujejo taki tiči. Vemo to'in zaničljivo zamahnemo z roko, kadar slišimo zanje . No, baron je bil večji mojster! Ko je lepega dne zmešal devet snovi, jih v devetih loncih cmaril devet ur, se je zazrl v črno tekočino na dnu posode. Čudno, prečudno se je svetlikala! Inje zgrabil za rep crknjeno miš, jo zazibal nad tekočino, pomočil s smrčkom vanjo ... SCHIEDEL — YU — Kamin, dimnik št. 1 |ffil fjifl. 1 / v Evropi >\ PGP GRADNJA ŽALEC ZA VAS TUDI POPOLDAN! • ponedeljek t torek • sreda poslovalnica ŠENTIVD specializirano trgovsko in proizvodno podjetje z gradbenim materialom 7 _ 14 . • četrtek 7. — 14. 7’ _ 14’ ♦ petek 7.— 18. 7’ _ is! • sobota 7. — 13. PROSTA DELOVNA MESTA! Dolenjska banka in hranilnica NOVO MESTO OBJAVLJA naslednja prosta delovna mesta U|U|Mrj za nedoločen čas, s polnim delovnim časom “■■■m Za enoto Novo mesto: - REFERENT BLAGAJNIKA - REFERENT ZA TREZORSKO SLUŽBO - REFERENT PLAČILNEGA PROMETA - REFERENT V ODPLAČILNI SLUŽBI V ODDELKU ZA STANOVANJSKO KREDITIRANJE - REFERENT ZA STROJNO KNJIŽENJE Za ekspozituro Novo mesto: - REFERENT ZA HRANILNO SLUŽBO - REFERENT ZA POTROŠNIŠKO KREDITIRANJE Pogoji: — srednješolska izobrazba, prednost imajo kandidati, ki so končali ESŠ - 2 leti delovnih izkušenj. Neglede na zahtevane pogoje se za delovno mesto „referent za strojno knjiženje" lahko prijavijo kandidati z nepopolno srednjo šolo. Prednost imajo kandidati, ki obvladajo knjiženje na knjižnem stroju Ascota. ŠTIPENDIJE! ilfivOw3(nl ..) Toliko, da ga ni infarkt! Mišje poskočila in zbezljala v svojo luknjo! Baron fon Potegon je iznašel zdravilo za vse bolezni sveta, celo za bridko smrt samo! Prizadevnost je bila bogato poplačana. Mojster je skrbno nalovil čudežnih „arcnij“ v stekleničko, in ker je noč legala na zemljo, zasmrčal v svoji plesnivi postelji z radostnim nasmeškom na zgubanih licih. Nieeove kapljice pa so medtem oživele ... ;nk!b'if.iffr .,1 Dolenjska banka in hranilnica Novo mesto Kadrovska komisija razpisuje za študijsko leto 1974/1975 3 štipendije za študij na ekonomski srednji šoli Prednost imajo dijaki višjih letnikov. Prošnje za štipendije na obrazcih DZS 1,65 z overovljenim prepisom zadnjega šolskega spričevala in kratkim življenjepisom naj kandidati v 15 dneh po objavi pošljejo Kadrovski komisiji pri Dolenjski banki in hranilnici, Novo mesto. VSAK ČETRTEK BOLJŠI Vrniti izgubljene iluzije Toneta Svetino poznamo predvsem kot pisca „Ukane" in drugih knjig, manj pa kot izvirnega kiparja, ki za izpovedno tvarino uporablja največkrat odsluženo orožje. Prvič ustvarja v trebanjskem taboru, kar mu pomeni priliko spoznati se z likovnimi umetniki „naive“ in njihovimi umetninami. čejo biti sporočilo in opomin vsem, da je vojna „rak človeške zavesti. Gibljemo se na obodu rakaste civilizacije, katere otroci smo”. Zategadelj je Svetini blizu ,,naiva", globoko pretresljiva umetniška izpoved, ki „vrača človeka v izgubljeno nedolžno dobo otroštva. Svetu je zavladal strah, človek je ogrožen od samega sebe, zato je smisel umetnosti vzpostaviti ravnotežje v človeku in mu vrniti izgubljene iluzije14. Vojne so zlo,ki ga mora človek enkrat za vselej preseči, v tem pa naj mu pomaga umetnost, preavsem likovna „naiva", ki ljudem razkriva bistvo vsega, kar je, in to v polnovrednih estetskih razsežnostih. Vsi se radi vračajo K4KOR JOTI JE VELEL PRIROJENI MR Dvajset samorastnikov — največ do zdaj — je delalo na 7. taboru v Trebnjem, ki seje začel 27. junija in se v soboto, 6. julija, slovesno zaključil. Dvajset imen, predstavnikov različnih smeri naive, ustvaijalcev iz domala vse Jugoslavije, med katerimi je večina že delala v Trebnjem ali pa je javnost njihova dela videla na razstavah, ki so se zvrstile ali v galeriji ali na salonih. Dvajset zagnanih, slikarstvu in kiparstvu predanih ljudi, ki jih je neki notranji klic nekega dne odtegnil od vsakdanjih opravil in jih privezal v svetu umetnosti, tega za stalno, onega občasno. Približno devet dni so v Trebnjem na 7. taboru delali, kakor jim je velel prirojeni dar: Janko Brašič, Milan Nap, Dragiša Bunjevački, Georgije Popov, Viktor Magyar, Sandi Leskovec, Petar Ristič, Branko Lovak, Tone Svetina, Greta Pečnik, Anton Plemelj, Edvin Puntar, Franc Tavčar, Jan Husarik, Jože Peternelj, Konrad Peternelj, Drago Belina, Antun Bahunek, Stjepan Škvorič in Josip Pintarič. Nekatere smo obiskali in se z njimi pogovarjali. Njihova razmišljanja o umetnosti, poslanstvu slikarstva in ne nazadnje tudi o namembnosti taborskih srečanj objavljamo na tej strani, kajpak (zaradi prostora) v močno skrajšanih zapisih. Anton PLEMELJ iz Ljubljane: „Kot eden od pobudnikov tabora sem v Trebnjem že sedmo leto. Tabor povezuje likovne umetnike iz vse države, ki se poznajo med seboj zgolj po slikah, teden skupnega ustvarjanja pa jih seznani pobliže. Tabor si je priboril ime že tudi v svetu, kar ni nič čudnega, saj je to odlično vodena delovna manifestacija likovnih umetnikov, ki so našli stik tudi z delavci.” Greta PEČNIK iz Pirana: „Šest let se že udeležujem tabora in kot edina ženska med mnogimi možmi se počutim kot med ženskami, s to prednostjo, da ne prihaja do nobene sebičnosti in zavisti. Ustvarjanje v taboru mi ne omogoča doseči novih delovnih izkušenj, ker sem v osnovi likovnega izraza povsem nasprotna drugim. Kljub temu pa mi vsak tabor omogoča, da notranji nemir izlijem v nova dela, ob tem pa sc seznanjam z delovnim postopkom drugih umetnikov, ki me zanimajo tudi kot osebnosti.” Edvin PUNTAR iz Unca pri Rakeku: „Na trebanjskem taboru sem že drugič in priznati moram, da mi ustvarjalno okolje povsem ustreza. Lahko se poglo^ bim v lastno kiparsko delo, pri katerem hočem iz lesa izvabiti kar najbolj pristne ljudske podobe in človeka pri delu, pritegujejo pa me zlasti nadvse zanimivi in koristni pogovori z drugimi umetniki, njihovi pogledi na umetnost in razni postopki likovnega ustvarjanja.’ Franc TAVČAR iz Poljanske doline: „Tretje leto sem že soustvarjalec na taboru in lahko rečem, da sem prav tu prišel do lastnega likovnega izraza. Obdelujem izključno les, čeprav se mi zdi, da bi mogel svoje zaznavanje sveta in človeka izraziti tudi v drugih tvarinah z drugačnimi postopki. Na les me je priklenila rodna zemlja, kmetije, gozdovi, ki mi ob izpovednem mediju nudijo tudi idejne in motivne razsežnosti.” Tekst: Ivan Zoran in Drago Rusija Honorar: svinčnik 68-letni Janko Brašić pravi o sebi, da je kmet, slikar in kipar. V likovnem svetu pa je znan kot ustanovitelj „oparičke slikarske šole“. V Trebnje je prišel navdušen, med pogovorom je hvalil vsevprek: od kraja, ljudi do organizacije. Kajpak je „vzel mero” tudi „duši tabora” - in portretiral Janeza Gartnarja. „Slikam vse od kraja, na kratko pa bi rekel: vse, od cvetja do portretov, od narodnih običajev do vojnih prizorov.” Med samorastniki je Brašić znano in upoštevano ime, najbolj, seveda, v okolici Svetozareva, 1cjer je doma. Veliko njegovih del je že našlo nove lastnike, toda pionir „oparičke šole" si ne dela utvar: „Se vedno je moja prva skrb, kako obdelati zemljo, da bo čimveč rodila.” Prvi honorar so bili svinčniki. Bilo je to še pred začetkom prve svetovne vojne. Okrog slikarsko nadarjenega dečka so se zbirali vrstniki in silili vanj, naj jim vendar pokaže, kako sc kaj nariše. „Dobro,“ je rekel, ,jaz vam znanje, vi meni svinčnike.“ Risal in slikal je v presledkih. Kar je naredil med letoma 1914 in 1933, se mu je izgubilo. Poslej je delal, kot bi ne hotel ničesar več zamuditi. Seveda je morala paleta med NOB počivati in. prav tako še nekaj let po osvoboditvi. „Potem me ni zadržala nobena stvar več. Zdaj je včasih tako, da mora delo na polju počakati, dokler česa ne dokončam.’ Janko Brašić Nemir v lesu Sandi Leskovec ni doma daleč od Trebnjega; z Mirne je, in vendar mu ustvarjalni dnevi med likovniki v Trebnjem pomenijo nekaj velikega, nekaj, kar bo še kako vplivalo na njegov umetniški razvoj. „Taborniški" dnevi so mu izoblikovali in vpeljali misel v svet umetniškega izražanja „naive", o katerem do zdaj ni imel prave predstave, čeprav je kipelo globoko v njem. Med sebi enakimi je začutil, da je tudi sam na pravi poti. Za svojo umetniško pot sc je odločil že pred časom, tedaj, koje spomine na otroška leta, na mater, s katero je hodil po njivah, hribih in gozdovih, začel klesati v les. Najprej je vtise iz narave rezljal v kopita lovskih pušk, na oboke sodov in drugih kmečkih predmetov, kmalu pa je začutil, kot mizar po poklicu, da se da iz lesa na različne načine narediti vse kaj več kot navadno mizo. Les pomeni Sandiju najpristnejšo izpovedno tvarino. Niti pomišlja ne, da bi oblikoval kaj drugega, še posebno zdaj, ko mu je uspelo izvabiti iz lesa izčrpano podobo lastnega očeta kot interniranca, žrtev nasilja barbarov. Sandijevi umetniški posegi v les so pristna izpoved človeka, ki ljubi rodno grudo, in z njimi bo nadaljeval, kajti sam pravi, da hoče in mora izpovedati še veliko tistega, kar ga navdaja z nemirom, hotenjem po prikazu podoživetega sveta, ob tem pa si nenehno prizadeva najti čim bolj lasten način oblikovanja. 150 pušk, 20 mitraljezov in 3000 drugih delov bo vgrajenih v sedem metrov visoki spomenik, ki ga po zamisli in pod vodstvom pisatelja Toneta Svetine varijo delavci „Trima“ v Trebnjem. To bo veličasten krik proti vojni, opomin vsem in spomin na kmečkega upornika Matijo Gubca, njegove bojevnike ter zahvala borcem Gubčeve brigade. Spomenik bo postavljen 4. septembra pred osnovno šolo v Trebnjem. (Foto: I. Zoran) O veličastnosti skulpture, ki nastaja pod Tonetovim umetniškim vodenjem z varilci delovnega kolektiva „Trimo" v Trebnjem, bomo še pisali na drugem mestu, tu pa naj zapišemo, da Svetino zanima predvsem problematika atomske dobe, ki jo likovno svojevrstno izpoveduje z železom, kije nekoč ubijalo. Svetinove kiparske umetnine ho- »Rdeče« obdobje Še bom prišel! Georgije Popov iz Novega Sada tokrat prvič uživa gostoljubje Trebnjega in samo nekaj dni slikanja v umetniško ustvarjalnem okolju tabora mu je bilo dovolj, da nič ne pomišlja, ko reče: „Umetnosti tako naklonjen delovni ambient sem si zmeraj želel. Trebanjski tabor je gotovo najbolj prizadevno in domiselno organizirana likovna delavnica pri nas. Se bom prišel!" Georgije je doma z ravnice, iz močvirnega predela Banata. Ta ravna pokrajina, polna spominov na deška leta, je zažrta vanj. Iz nje črpa ideje in motive, kjerkoli ustvaija; tako tudi v Trebnjem trga iz sebe in oblikuje s čopičem in barvami na steklu močvirno ravnico. Georgije trdi, daje njegova primarna likovna izpoved prikaz domače ravnice, sredi katere je človek, ki pomeni hotenje prihodnosti s premagovanjem sedanjosti na način umetniškega dviganja k estetskemu, bolj naravnemu svetu. Georgije s čopičem in barvami, ki se poetično prelivajo na steklu, zaupa v človeka, ob katerega največkrat postavlja konja, ponosno in ustvarjalno žival, ki mu pomeni enkratno podobo življenja in smrti. Popov: „Mnogi slikarji v estetski naravnanosti na barve in abstraktno zasnovane motive pozabljajo na človeka. Tem^ nasproti stojimo „naivci", ki upodabljamo v prvi vrsti rodno pokrajino s preprostimi ljudmi.” Georgije Popov Brez slik - pražilo „Umetnost mi pomeni življenje. Brez slikanja bi bili moji dnevi pusti, prazni. Ko slikam, izpopolnjujem tista svoja obdobja, ko mi sreča ni vselej kazala lepega obraza. V slikah se vračam v mladost, v tista lepa hotenja in hrepenenja; pripovedke, ki sem jih včasih slišal, spregovorijo v meni, ves stari svet - bregovi, kijih ni več, stara naselja, ki so jih zamenjala nova, ljudje, ki jih ni več -me miselno prevzema in pretresa. Gre mi torej za to, da v svojih slikarskih zapisih ohranim nekdanjo stvarnost.” Take misli in spoznanja govore iz Petra Rističa, upokojenega oficirja, ki od leta 1954 živi v Ljubljani. Zibel mu je stekla v Rujkovcu blizu Leskovca v SVbiji, toda že z dvanajstimi leti je moral zapustiti domači kraj. Poskusil se je v trgovskem poklicu, prijel v roke še neko drugo delo, toda zadovoljstva ni bilo. Potem je bila tu vojna. „Spominjam se, da sem že kot otrok rad vlekel svinčnik po papirju. Včasih sem kaj prerisal, kaj skiciral in tuhtal, kako se nariše cvet ali trava. Potem so prišla leta, ko ni bilo časa misliti na čopič. Vendar pa v Ljubljani nisem zamudil nobene priložnosti -za ogled te ali one razstave v tej ali oni galeriji. Tako sem se izobraževal in čakal, kdaj bom lahko stopil pred razpeto platno in začel ;. .To je bilo leta 1969 in od tedaj dalje je moje življenje v ateljeju.” Človek in svet Tudi Dragiša Bunjevački iz Novega Bečeja je prvič na trebanjskem taboru in glede ustvarjalno-izpovednega okolja enakih misli kot Popov. Trebnje mu pomeni idealno priložnost za izpoved nemirnih misli o svetu in človeku. Z barvami polni čiste površine le-sonitnih plošč, katere ob zadnjem dotiku Dragiševega čopiča postanejo umetnine, ki hočejo ljudem povedati, da je smiel vsega v ljubezni, in ne v sovraštvu. Dragišo zanima človek, razpet med upanjem in prihodnostjo, in tega domiselno postavlja v svet likovnih vizij, poln bleščečih barv, svet, ki hoče prav ob tem siju razodeti vsakemu in vsem, da bi bila morebitna nova vojna brez zmagovalca in poraženca, uničila bi tisto, kar je najvrednejše, to je življenje. Za Dragišo je prihodnost sveta v prilagajanju človeka nenehno novim razmeram in zahtevam, ki jih postavlja predenj hiter, vse preveč skokovit razvoj, ki pušča preprostega človeka velikokrat neprizadetega. Zategadelj je Dragišin angažma v likovnem izpovedovanju toliko večji in pristnej- Dragišo preseneča svet, posameznika vidi v sklopu sveta kot begajočo senco, ki se bo opredmetila v spoštovanju do sočloveka, zato Dragišo kot umetnika lahko navdihne in usmeri v umetniško izpoved tudi navaden časopisni članek, ki govori o preprostih ljudeh. Viktor Magyar, učitelj, ki se je s Čateža pri Veliki Loki pred nekaj leti preselil v Grosuplje, je prišel na 7. tabor utrjevat tako imenovano „rdeče" obdobje, kar pomeni^ da dosega izraznost svojih slik, ki jih dela pretežno na lesu, z rdečo -osnovno barvo. „Za rdečo sem se odločil zavestno, podobno, kot sem vse dotlej slikal v zelenem. „Zeleno obdobje" bi tudi laže razložil: živel sem sredi samih zelenih gričev, v odmaknjenem kraju, v miru. Z zeleno barvo sem hQtel doseči spokojnost. V rdeči barvi izražam ihto, vrvež, nemir, ki je zajel tudi mene, ko sem se doselil v bližino velemesta. Sicer pa so barvne faze del mojega iskanja. Kmalu bom začel delati v novi nosilni barvi, ki bo kasneje, hkrati z zeleno in rdečo, podlaga širše zasnovanim kompozicijam.” Magyar misli tudi na nove razstave. Jeseni se bo z okoli 30 olji in 20 risbami s tušem in flomastrom predstavil v trebanjski galeriji. Razstavo bodo kasneje prenesli v eno nemških mest. Magyara pa bi radi spoznali tudi v Berlinu. Po sedmih samostojnih razstavah doma in štirih v tujini bo svoja dela spet začasno prenesel pred oči tujega občinstva. Viktor Magyar Tone Svetina Čopič za rovačo Dolga leta je vihtel rovačo ,v prašnem somraku kosovskih rudnikov. Kruh ni bil lahko prislužen, a kljub napornemu pehanju „od petka do svetka" je še našel čas, da je gnal svoje sanje na pašo v likovni svet Prve risbe je Milan Nap naredil kot kratkohlačnik. Na zunaj je bil sicer tak kot vsi drugi otroci Like -razposajen fantič, ki se je rad igral in potikal za čredo po s kamnitimi ograjami zamejičenih pašnikih, rad pa je bil tudi sam in tedaj se je zagle-doval v to nerazumljivo življenje. Pravi, da sam ne ve, kdaj ga je zaneslo na Kosovo. Z njim so šli spomini na mladost, pokrajino, ljudi in želja, da bi nekoč zares slikal. Cas za to je prišel šele potem, ko je odložil rudarsko rovačo in začel dobivati pokojnino. „V mojih slikah, ki sem jih naredil že nekaj ducatov, je videti eno samo zaljubljenost v rodni kraj na eni in ljubezen do zemlje, ljudi, običajev na Kosovu, kjer zdaj živim, na drugi strani." Na takem delovnem srečanju, kot je trebanjski tabor, še ni bil. „Izredno sem vesel, da so me povabili. V Trebnjem sem spoznal mnoge slikarje, ki sem jih do zdaj poznal le po delih. Vesel sem srečanja z vsakomer, rad se družim z ljudmi. Na Kosovu nimam priložnosti, da bi se družil z naivci” Milan Nap Petar Ristič Dragiša Bunjevački Seje - boljše v vaseh Delegatski sistem v občini uspešno startal* O važnejših vprašanjih občani že pred sejami Organizacijo SZDL v občini bo treba delno reorganizirati. Tako so menili na zadnji seji črnomaljske občinske konferenca SZDL, na kateri so med drugim dokončno occnili tudi volitve ter dosedanje izkušnje delegatskega skupščinskega sistema v občini. Krajevne orga-' nizacije SZDL naj bi se odslej povezale med seboj v okviru ČRNOMALJSKI DROBIR POČITEK IN NAGRADE - Dan rudaijev so v rudniku v Kanižarici proslavili s kulturno proslavo, na Praznik rudarji niso delali, najmarljivejši so dobili knjižne nagrade, dva, Ki sta v kolektivu že 25 let, sta dobila denarni nagradi, tisti, ki vztrajajo v rudniku že 15 let, pa so dobili ure. , DELO ZA TRGOVCE - Mnogi Črnomaljci morajo po tisto, kar potrebujejo, v druge občine. Zato so delegati vseh zborov občinske skupščine na zadnji seji zahtevali, naj ^govci poskrbijo za hitrejši razvoj te panoge, izboljšajo pa naj tudi svoje storitve. ŽIVAHNO KLJUB DOPUSTOM ~ Kljub temu da so nekateri uslužbenci občinske skupščine na letnih odmorih, v pisarnah ne vlada dolgo-^sie Za to so poskrbeli številni P Kukanti, med katerimi je največ gimnazijcev, ki si med počitnicami Pndobivajo „službene11 izkušnje, pa tudi nagrada jim bo najbrž dobro- I ODBOR ZA POMOČ - V občini 7* so ustanovili dva nova odbora. Petčlanski koordinacijski odbor bo skrbel za zbiranje pomoči prebival-‘-ero Kozjanskega in okolice, ki jih je Prizadel potres, devetčlanski odbor za družbeno izobraževanje pa bo skrbel predvsem za izobraževanje pegatov občinske skupščine. Oba odbora bosta delovala v okviru ob-C1nske konference SZDL. krajevne skupnosti in tako posamezne ne bodo več vezane direktno na občinsko konferenco SZDL. Ko so ocenjevali volitve, so menili, da je bila SZDL v pripravah in izvedbi uspešna in da so bile take tudi volitve. Ugotovili so, da Organiziranega nastopa proti volitvam v občini ni bilo, čeprav je večina tistih, ki niso volili, vernih. Vendar je bilo takih malo, več pa je bilo neveljavnih glasovnic. To pa predvsem zaradi zapletenih volilnih lističev in ponekod zaradi nevednosti članov volilnih odborov, ki nekaterim volil-cemjiiso pojasnili načina volitev. Delegatski sistem se je v občini že dobro uveljavil. Tako je bilo mnenje večine članov občinske konference SZDL. Delegati se pred sejami občinske skupščine sestajajo in odločitve, ki jih na sejah sprejemajo, niso več le njihove. Marsikaj pa bo potrebno še storiti za obveščanje ljudi o odločitvah zborov občinske skupščine ter poskrbeti, da bodo o pomembnejših točkah dnevnega reda sej zborov občinske skupščine še pred sejami razpravljali volilci. Na seji so sklenili, da bodo odslej pošiljali gradivo o sejah občinske skupščine razen delegacijam tudi krajevnim skupnostim in krajevnim organizacijam SZDL. Člani delegacij pa so dolžni, tako so menili na seji, da organizirajo javne razprave o važnejši problematiki, še preden o njej razpravljajo delegati na seji občinske skupščine. Take razprave pa morajo biti po vaseh, ne pa le v centrih krajevnih skupnosti. Izkazalo se je namreč, da se ljudje po vaseh radi udeležujejo sej, če so v njihovi vasi. Neradi pa prihajajo v oddaljene kraje, saj izgubijo pri tem preveč časa. B. PODOBNIK Ugotoviti, kaj zavira razvoj obrti Gostinstvo razdrobljeno ■ Stanovanj premalo ■ Posodobljenje kmetij Obrt, predvsem storitveno, občani nujno potrebujejo, vendar je obrtnikov premalo. Obrtne delovne organizacije vse bolj opuščajo storitveno dejavnost in se preusmeijajo na proizvodnjo. Tako je storitvena obrt prepuščena le zasebnikom. Temeljito je treba proučiti vse, kar zavira razvoj obrti, in najti rešitev, kako obrt okrepiti, da bodo potrebe občanov zadovoljene. Razdrobljeno gostinstvo ni sposobno uresničiti ciljev turizma v občini. Nobena gostinska delovna organizacija ni sposobna prevzeti večje investicije. Napreduje le zasebno gostinstvo, ki pa tudi ni sposobno popeljati turizma hitreje naprej. Sedanji petletni načrt stanovanjske gradnje bo predvidoma uresni- vodni obrat, in sicer v Osilnici, in samo ena kmetija je preusmerjena. Vzrok za to so slabe ceste, slaba električna napetost, pomanjkanje vode itd.j kar vse bi morali reševati hkrati z urejanjem sodobnih kmetij in odpiranjem obratov. J. P. čen že v štirih letih. Vendar živi kljub temu še precej družin in posameznikov v stanovanjih, ki ne zaslužijo tega imena. Nekateri zasebniki nesramno izkoriščajo stanovanjsko stisko in zaračunavajo oderuške najemnine. Razvoj podeželja ne poteka po načrtih. Ustanovljen je le en proiz- 'S* Obračun iz šole Vas - Fara Priznanja najboljšim - 7 popravnih izpitov Stalna razstava „Napredno gibanje v Dragatušu pred zadnjo vojno in med NOB“, ki sojo po navodilih Toneta Štampoharja 30. junija odprli v dragatuški osnovni šoli „Komandanta Staneta44, obsega pomembne dokumente izpred desetletij v tem delu Bele krajine. (Foto: I. ZORAN) Osnovna šola Vas-Fara je zaključila šolsko leto 27. junija s skupno konferenco staršev, učencev in učiteljev. Nastopili so učenci s krajšim kulturnim programom, ravnatelj France Volf je seznanil učence z uspehi in neuspehi dela med letom, mentorica pionirske organizacije Fani Ožbolt pa je orisala bogato delo v okviru JPI „Lepota v ustvarjanju, radost v odkrivanju". Priznanja in pohvale ter knjižne nagrade je prejelo 15 odličnjakov in knjižne nagrade devet šolarjev s prav dobrim uspehom, ki so se vse leto pridno udejstvovali še v izvenšolskih dejavnostih. V Na šolo se je septembra lani vpisalo 136 otrok. Med šolskim letom so se s starši odselili iz doline 3 učenci. Šolsko leto smo zaključili s 133 učenci. Izdelalo jih je 126, 7 jih bo v jeseni ponavljalo. Upamo, da bodo s pridnim domačim učenjem in s temeljitim dopolnilnim poukom v šoli tudi vsi ti popravili negativne ocene in napredovali v višji razred. K centralni osnovni šoli Vas-Fara sodi tudi podružnična šola Osilnica, ki jo je obiskovalo 17 učencev. Vsi so izdelali. Šolski obisk je bil na obeh šolali v redu. Epidemij ni bilo. Sem in tja so, zlasti zaradi močnejših prehladov, manjkali nekateri učenci. Čeprav je bil zaradi gradnje ceste Brod na Kolpi-Kočevje zelo otežko-čen prevoz učencev v šolo, oziroma skozi Čolnarski klanec sploh ni bil možen in so to pot učenci pešačili, nismo izgubili niti enega dne pouka. Zahvaliti se moramo tako vožnemu osebju Sapovih avtobusov kot otrokom in staršem, ki so razumeli sedanji težki položaj. m. V. To je kolesarnica v bloku v Podgorski 8 v Kočevju, kjer je vse, od starega pohištva do bencinskih sodov in zložljivih barak. Ni pa prostora za kolesa in otroške vozičke. Ker je hišni svet proti lastnikom brez moči, jim bo moral sodnik za prekrške dopovedati, kaj sodi v ta prostor. (Foto: F. Brus) — Kako se počutijo kočevski učitelji sedaj, ko imajo počitnice? — Kar dobro, samo na dopust ne morejo, ker še niso dobili počitniškega regresa, pa tudi obljubljene prikolice in počitniške hišice je odplavilo moije. Drobne iz Kočevja IZLETI - Planinsko društvo Kočevje ima v programu še dva izleta za člane. Julija bo šla večja skupina k Češki koči nad Jezerskim, avgusta pa v dolino Tamaija. Za pionirsko sekcijo društva pa imajo v načrtu več izletov v bližnjo okolico, in sicer v na Grmado nad Poljanami ter Zrr.ovc nad Ortnekom, kjer si bodo ogledali grajsko razvalino Ortenbur-žanov .Šli bodo tudi na Snežnik. Pri sestopu si bodo ogledali še grad Snežnik. KOLESARSTVO — Tovarna koles ROG iz Ljubljane je obljubila kot darilo 10 dirkalnih koles, če bi v Kočevju pri društvu Partizan ali pri drugem športnem društvu ustanovili kolesarsko sekcijo. Pošiljali bi tudi trenerje. To je lepa priložnost za mladino, ki rada potoži, da se nima kam djati ob prostem času. Lahko bi organizirali tudi skupinske kolesarske izlete v bližnjo okolico. Taki turni izleti so se v nekaterih krajih Slovenije zelo obnesli. Spodbujajo množičnost in tovarištvo ter so koristni za zdravje. KOČEVSKE NOVICE Premalo na počitnicah Kako bodo letovali zaposleni iz »Beti« in »Novo-teksa«v Metliki - Premalo zanimanja Vse leto poslušajo brnenje strojev, strežejo tekočemu tra-ali pa si na drugačen, nič lajte* način služijo svoje plače. In 0 nastopi poletje, čas, v kate-beseda v medsebojnih po-8°vorih največkrat nanese na METLIČANI SEDMI Proslavo ob 30. obletnici ustanovitve slovenske organizacije “K, ki je bila v nedeljo v Grad-S(> pričeli mladi člani in mladina RK že v soboto z republiškim tekmovanjem ekip prve pojoči. Nastopilo je 42 ekip mla-“fh članov RK ter 12 ekip mla-duie RK. Med prvimi šobili najboljši tekmovici iz Postojne, Kamnika in Ormoža, med drugimi pa so prva tri mesta zasedli tekmovalci iz Slovcnjgradca, Beograda in Maribora. Ekipa iz ^ktlike je bila sedma. SPREHOD PO METLIKI SOŽrrjE - V Dobravicah živi tu-^upina Romov. To ne bi bilo nič lieiV Dga’ ventlar je skupno živ-šem h mov z d^Ki1™ občani pov-Vsi ^S^no kot marsikje drugje, so , PaJ zgledno sodelujejo, Romi pri ZaP°sleni, zelo radi pa pomagajo ajCc.j^nih prostovoljnih delovnih L VESEH TRGOVINE - Že precej v \pn^e Je preteklo od takrat, ko so mp»rx?^cu °dprli novo trgovino i i ni t k kmetijske zadruge. Menda • ‘ obč- posebej povedati, da so sećai dovine zelo veseli, saj imajo lahlf^!« dve trgovini, v katerih 0 dobijo vse, kar potrebujejo. t0^RTVlV9 ~ Cas dopustov je in Clov iPP^it* v Metliki takoj, ko sc Pustn • priPe,Je v mesto. Vse je bolj letn ln. Prazno kot v „normalnem1* lL«iem času. počitnice, se mnogi, kar premnogi težko odločijo za letovanje na moiju ali v gorah. In kako je v metliški občini? O tem smo se pogovaijali v „Beti“ in „Novoteksu“. „Beti" ima svoj počitniški dom v Seči pri Portorožu. V domu lahko hkrati letuje 46 ljudi. Člani kolektiva plačajo za en oskrbni dan, v katerega sta všteta hrana in stanovanje, po 40 dinaijev, njihovi družinski člani, ki niso nikjer zaposleni, letujejo v domu za enak denar, tisti, ki so zaposleni v drugih podjetjih, pa morajo dodati še 20 dinarjev. Zaposleni v „Beti“ ne bodo imeli skupinskih dopustov. Prva izmena je odšla na letovanje v Sečo 1. julija. Vsak pa bo lahko v domu največ 10 dni. Doslej se je za letovanje prijavilo toliko zaposlenih, daje dom do sredine avgusta oddan. Kasneje bo najbrž še kaj prostora za tiste, ki se doslej še niso odločili. JCcr je počitniški dom malce odmaknjen od kopališča, bo letos letoviščarje k slanemu elementu vozil tovarniški kombi. V ,,Beti“ so povedali, da sc je letos za letovanje na morju prijavilo največ tistih zaposlenih, ki si v preteklih letih tega niso privoščili. Vseeno pa je med njimi premalo delavcev, predvsem tistih, ki delajo razen v tovarni še doma na kmetijah. Ti bi bili pravega letovanja še posebno potrebni, vendar mednje spoznanje o nujnosti počitka prepočasi prodira. Med okrog 240 zaposlenimi v ,,Novoteksu“ sc jih je za letovanje v počitniških domovih ali hišicah na moiju in planinah, ki jih ima „Novo-teks“, prijavilo le okrog 25. Ti bodo s svojimi družinami preživeli počitnice v Novem gradu, v Selcah, Zadru, na Veliki planini ali na Goijan-cih. V teh krajih ima kolektiv svoje domove in hišice. Penzion v počitniškem domu v Novem gradu velja v sezoni za člane kolektiva in njihove družinske člane, ki niso zaposleni, 55 dinaijev, za v drugih kolektivih zaposlene družinske člane pa deset dinarjev več. V vsehdrugih domovih pa si bodo piorali člani kolektiva sami kuhati med letovanjem, prebivališče pa velja povsod 10 dinaijev na dan. B. PODOBNIK Jožica Bekelja, ki v Metliki skrbi za lepe pričeske deklet in žena, je v pogovoru zelo neodločna. „Ne vem," to je njen najpogostejši odgovor. Menda je bolj odločna takrat, ko je treba odstriči lase in se odločiti za pričesko ... Ni odločna - So Metličanke rade lepe? „O, seveda. Že dolgo časa niso več zadovoljne z vsako pričesko. Odločajo se za pričeske, ki jim pristajajo in so tudi modeme hkrati. Za modo nič ne zaostajajo.” - Vroče je postalo, odpočiti se bo treba. Kje boste vi nabirali novih moči? „Vem, da bom odšla na dopust Se v tem mesecu, kje pa ga bom preživala še ne vem. Se pač zelo težko odločim. Lani sem prav zaradi tega ostala kar doma pri mami. Letos pa bom, če bo vse po sreči, seveda, odšla k prijateljici v Koper.” - Ce pa ne bo? „Bom pomagala doma mami in se kopala v Kolpi. Saj je tudi to čisto prijetno. Čeprav je tudi res, da bi veljalo dopust zares dobro izkoristiti. Človek potrebuje po letu dni dela spremembo okolja in mir.” Nič več dotacij republike? Družba naj pove, kakšen promet potrebuje, oziroma kako si ga je zmožna urediti O ustanavljanju samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet so pred kratkim razpravljali predstavniki delovnih organizacij in krajevnih skupnosti ribniške občine. Na njem so izvolili za delegata 14 delpvnih organizacij ribniške občine Andreja Tomšiča, za delegata krajevnih skupnosti Vladimiija Prezlja, medtem ko bo INLES izvolil še sam svojega delegata, ker prepelje po železnici toliko blaga, da ima edini iz ribniške občine to pravico. t Samoupravni sporazum o združevanju v interesno skupnost za železniški in luški promet je potreben zato, ker je železnica dejavnost posebnega družbenega pomena. To po- meni, da bo družba (TOZD, KS- s svojimi delegati sodelovala pri oblikovanju politike, tarif in razvoja železnice oziroma prometa. V razgovoru izven sestanka sta predstavnika železnice iz Ljubljane v odgovorih na naša vprašanja povedala: „Za ukinitev posamezne železniške proge mora po novem dati soglasje izvršni svet SRS. Uporabniki proge se morajo dogovoriti z železnico, če so pripravljeni kriti stroške. Zdaj odpade posredovanje države oziroma njeno kritje dela stroškov oziroma izgube železnice na posamezni progi.“ „Razumljivo je, da bodo cene oziroma tarife za prevoz višje tam, kjer je manj prometa. Na območju občin Ribnica in Kočevje bi se dalo prevoz po železnici še precej povečati. Lesna industrija še veliko prevaža po cesti." j p s- n UREDNIKOVA POŠTA Zaradi letnih oddihov pošiljajte dopisniki ,z območja občin Kočevje in Ribnica od danes naprej vse svoje prispevke, članke, poročila, vesti, fotografije itd. na naslov: DOLENJSKI LIST, uredništvo, pp 33, 6800 NOVO MESTO. Sporočili vam bomo, kdaj boste spet začeli pošiljati .prispevke na prejšnji naslov. * •u|» L,_ \ odgovarja Železnik sekretar občine Kdo je bil za kaj imenovan PRELUKNJANE CEVI Vodovodno omrežje v Metliki je dottajano, zaradi naraščanja števila prebivalcev pa je poraba vode vse večja. RekonsUukcija celotnega vodovodnega omrežja naj bi potekala po delih v posameznih predelih mesta. Sedaj so na najslabšem prebivalci Brega revolucije in nekaterih novih naselij. Ti najbolj vroče upajo, da bodo projektanti pri „Projektu za nizke gradnje" v Ljubljani kmalu napravili načrte za rekonstrukcije. Na zadnji seji občinske skupščine Ribnica so bili imenovani: - Franc Železnik za sekretaija občinske skupščine; - Alojz Marolt (predsednik), Stanka Ilc, Tomislav Likić, Jože Marolt, Ivan Gradič, Franc Petek in Jože Mohar v komisijo za družbeni nadzor; - Alojz Češarek (predsednik), Ivan Anzeljc, Dane Samsa, Franc Trdan in Nada Ložar v komisijo za prošnje in pritožbe; •— Stane Nosan (predsednik), Alojz Zbašnik, Jože Košmrlj, Ivan Mohar in Janez Picek v komisijo za odlikovanja; - Vinko Drobnič (predsednik), Jože Tomšič, Jože Košmrlj, Karol Klun, Janez Češarek, Jože Jamnik in Slavko Škrinjar v komisijo za zadeve borcev in invalidov NOV; - Ciril Grilj (predsednik), Janez Gradič, Rudi Brinšek, Franc Grivec, Ivan Petrič, Milena Brezcc, Ivanka Ilc, Stanko Rus, Nežka Henigman, Ladka Češarek in Karel Oražcm v komisijo za verska vprašanja; - Janez Novak (predsednik), Franc Trdan (namestnik), Alojz Lavrič, Draga Lovšin, Alojz Zbašnik, Marija Sobar, Tomislav Lukič, Veno Cihal, Vinko Drobnič in Janez Lesar v komisijo za ugotavljanje izvora premoženja. (Vsi neparni našteti so člani, parni pa njihovi namestniki.) Imenovanih je bilo še več drugih komisij, vendar smo sc zaradi pomanjkanja prostora odločili napisati le sestavo tistih, za katere smo menili, da so za občane najbolj zanimive. franc Železnik Franc Železnik je rojen 17. septembra 1944 v Mariboru. Končal je študij na L stopnji fakultete za politične vede, sociologijo in novinarstvo v Ljubljani. Sedaj zaseda vodilno delovno mesto sekretaija podjetje ITPP Ribnica. Skupno ima 9 let delovnih izkušenj, od tega dve leti na pomembnih družbenopolitičnih funkcijah. Na zadnji seji občinske skupščine Ribnica je bil imenovan za njenega sekretaija. — Zakaj na proslavi v Sodražici 7. julija ni bilo narodnih noš? - Ker so bile na novi maši v Ribnici. ZOBOTREBCI POZABLJENI - Pri nedavnem poročilu o razstavah v Petkovi galeriji smo se preveč omejili le na razstave. Tako so nam nekateri očitali. Morali bi namreč omeniti še, da pri otvoritvah redno sodelujejo tudi pevske in instrumentalne skupine. Na največ letošnjih otvoritvah, in sicer kar šestili, so sodelovali harmonikarji glasbene šole, na ostalih pa še pevski zbor osnovne šole in ribniški moški pevski zbor. KONČNO ZNAČKA - Tudi ribniško turistično društvo bo izdelalo v kratkem kovinsko značko, kakršne izdajajo mnoga turistična in druga društva, med drugim jo ima tudi že. kočevsko in celo sosednje ortneško. Zdaj zbirajo ponudbe izdelovalcev značk. Odločili se bodo seveda za najugodnejšo. Po sedanjem predlogu naj bi na znački prikazali predvsem ribniško značilnost - suho robo. ŠTEVCI REŠITEV - Med razpravo o predlogu HYDROVODA za podražitev vode so imeli nekateri pripombe zaradi posebnih tarif, če ima uporabnik vode iz vodovoda kopalnico, živino, malo živino itd. Končno je prevladalo mnenjenaj bi povsod uvedli števce za vodo pa bi vse te tarife odpadle. Podoben predlog pa je pred leti stara občinska skupščina že zavrnila. REŠETO DOLENJSKI LISf I« metliški tednik ii It n »i! Na predlog izvršnega odbora je skupščina sklada za gradnjo šol v novomeški občini 5. julija sklenila, da se letos ne gradi nobena od šol, predvidenih s 7-letnim programom, v prihodnjem letu pa kar jlve: osnovna šola v Brusnicah in posebna šola v Šmihelu. Na seji skupščine so poudarili, da naj bi se v sklad nateklo 13,800.000 je nujno takoj pripraviti dokumentacijo za obe šoli, poleg tega pa še letos odkupiti zemljišča za obe in hkrati zemljišče za šenljemejsko šolo, ki bo prišla na vrsto kasneje. Člani skupščine so se dalj časa pomudili pri zbiranju denarja. Letos UPOKOJENCI! Enodnevni avtobusni izlet v Benetke bo priredila novomeška podružnica društva upokojencev 23. julija. Če bo dovolj prijavljencev, bo avtobus tega dne odpeljal iz Novega mesta ob 4., vrnil pa se bo okoli 23. ure. Prijave bodo do 15. julija zbirali v podružnični pisarni. Cena za prevoz je 200 din, vsak udeleženec pa mora imeti tudi veljaven potni list. din. Od tega naj bi dal krajevni samoprispevek 4,200.000, delovne organizacije pa naj bi - v skladu s samoupravnim sporazumom - prispevale 6,000.000 din. Razliko pričakujejo od drugih virov. Od tega, kakšno bo plačevanje obveznosti, bo odvisno uresničevanje 7-letnega programa. Podatki za minuli dve leti, ko so bile te obveznosti določene pogodbeno, niso razveseljivi. Zato so na skupščini sklenili, da je potrebno razčistiti, kaj je z zapadlimi računi. Od 177 OZD, drugih organizacij in skupnosti, ki jih ima sklad na spisku kot plačnice, jih do zdaj 85 sploh še ni pokazalo dinarja. Med temi je več takih, ki so pogodbe podpisale, pa še nič plačale, še več pa je takih, ki jim je gradnja šol v novo- Matura uspešno za dijaki Veliko učencev in dijakov je že krepko zakoračilo v dolgo vroče poletje, na končano šolsko leto pa je ostal samo spomin, ki predvsem maturante gimnazije obvezuje, da razmislijo, na katerih fakultetah bojo nadaljevali študij. Končni podatki, iz katerih bo razvidno, kakšen je bil učni uspeh v osmih razredih na osnovnih šolah, bojo na voljo Šele v septembru, sta- MINI ANKETA Zdi se, da bo treba v jeseni dati še več denarja za šolske knjige kot lani, to pa je za mnoge starše precejšen izdatek, zato ne bi bilo odveč, ko bi o tem razmišljali že zdaj. Kakšnih mnenj so o učbenikih dijaki in drugi, je razvidno iz njihovih izjav: Učbeniki Andreja GLAVAN, učiteljica iz Šmarje te: „Ob koncu šolskega leta smo naredili seznam učbenikov, ki jih bojo otroci potrebovali jeseni, in o tem obvestili starše. Na njih je zdaj, da pravočasno poskrbijo za nakup, kajti šola za enkrat še ne more kupiti knjig za vse.” Zdravko GRAH, dijak poki. gradb. šole: ,,Za vse predmete ne dobim knjig, zato moram toliko več pisati. Učbeniki so zelo dragi in vseh ne bom mogel kupiti, pač pa si bom nekatere sposodil.” Cilka ZlBERT, dijakinja gimnazije: „Prijateljica mije dala skoraj vse knjige za IV. letnik, zato bom mnogo prihranila pri nakupu, kajti učbeniki so mnogo predragi, veliko pa sc jih celo ne dobi.” Jože LUŽAR, študent: „Veliko študijskih knjig je predragih, nekaterih sploh ni, zato seje najbolje zanesti na dobro založene knjižnice.” Janez BRULC, ekon. tehnik v MK: „Zavod za šolstvo navadno ne pripravi pravočasno seznama potrebnih učbenikov, zato z morebitnimi spremembami celo učitelji niso seznanjeni. Mnogo šolskih knjig tudi letos ne bo pravočasno na voljo, ostale pa bojo precej dražje, kar bo spet prilika za starše, da bojo lahko preklinjali učitelje in knjigarno.” D.R. nje na vseh štirih srednjih šolah v Novem mestu pa je celo nekoliko nad povprečjem, kar dokazuje, da mladim ni vse eno, kdaj in kako končajo šolo, ki jih uvaja v poklic. Na tehničnem oddelku srednje kmetijske šole na Grmu je delalo zaključne izpite 12 dijakov, od katerih jih je 9 uspešno opravilo maturo. Trije so bili odlični, eden pa rav dober in pet zadostnih, trije pa imajo popravne izpite. Na administrativno-ekonomskem centru je opravljalo maturo 73 dijakov; med njimi jih je 6 izdelalo z odličnim, 13 s prav dobrim, 32 z dobrim in 8 z zadostnim uspehom, 14 pa jih bo poskušalo popraviti nezadostne ocene jeseni. Na srednji zdravstveni šoli je zaključni razred izdelalo 49 dijakov; od teh je bilo 9 oproščenih mature zaradi odličnega uspeha, zaključni izpit pa je 11 dijakov izdelalo s prav dobrim, 16 z dobrim, 2 z zadostnim uspehom, popravne izpite pa ima 9 dijakov. Med 71 maturanti gimnazije jih je 10 naredilo maturo z odličnim, 19 s prav dobrim, 32 z dobrim in 10 z zadostnim uspehom, 11 dijakov pa ima popravne izpite. D. R. Suhokrajinski meški občini deveta skrb. To sp predvsem dislocirani oddelki organizacij, ki imajo sedež v drugih občinah. 12. julija bo v Novem mestu sestanek, na katerem naj bi predstav; niki neizpolnjevalcev teh obveznosti povedali, zakaj ne plačujejo v sklad: ali je v ozadju pomanjkanje denaija ali neznanje ali oportunizem. Hkrati bodo razpravljali tudi s tistimi, ki & niso podpisali samoupravnega sporazuma, na podlagi katerega bo od letos dalje urejeno plačevanje v sklad.,* Takih delovnih in drugih organizacij je v občini 16, med njimi tudi nekatere večje. DOKLEJ SAMO ČOLN? Suha krajina je imela to srečo, da so jo spet povezali s svetom z novifli mostom na Dvoru. Polje, ki mu je most odnesla ista katastrofalna povodenj, pa na novi most še čaka. Kdor hoče z enega na drugi breg, mora skozi Sotesko ah Stražo oziroma sesti v čoln in preveslati Krko. Kajpak vse to življenje v tem-delu krajevne skupnosti Dolenjske Toplice hudo moti. Številni pozivi, ki so jih do zdaj naslavljali na odgovorne, niso kaj prida zalegli, saj mostu čez Krko na Polju še vedno ni. Topliška krajevna skupnost ie nedavno spet poslala občinskL skupščini Novo mesto obširno informacijo z zahtevo po odgovoru, ki bo za prizadete zadovoljiv. „Naveličali smo se čakati,“ je pojasnil delegat topliške krajevne skupnosti na zadnji seji občinske skupščine, ko je vprašal, kdaj in kako namerava občina'poskrbeti za nov most na Polju. drobiž V TOREK, 2. JULIJA, JE BILA SEJA SKUPŠČINE KRAJEVNE skupnosti Žužemberk. Na njej so člani skupščine obravnavali rebalans finančnega načrta in programa dejavnosti krajevne skupnosti za leto 1974. Sejo je vodil predsednik skupščine krajevne skupnosti ing. Peter Štor, poročilo s predlogom rebalansa finančnega načrta in progrima dejavnosti pa je podal predsednik sveta Stojan Jakovljevič. Člani sveta so bili s poročilom in predlogom zadovoljni in so ju soglasno sprejeli, hkrati so menili, da sta letošnji finančni načrt in program dejavnosti odraz pogumnih hotenj krajevne skupnosti. Na seji so obravnavali tudi smernice za pripravo dolgoročnega programa dejavnosti krajevne skupnosti. DAN BORCA SO V SUHI KRAJINI SLOVESNO PROSLAVILI. Na predvečer praznika je mladina pripravila kres pri žužemberškem spomeniku na Cviblju, kjer so imeli tudi kulturni program, o pomenu praznika pa je govorila VERA VEHOVEC, predsednica krajevne organizacije združenja ZB Žužemberk. Za dan borca so organizirah prevoz na proslavo v Semič. M. S. Novomeška kronika POZABLJENA ULICA - Stano-, valci Pugljeve ulice se močno bojijo A naslednjega močnejšega deževja, kajti že prejšnje jim je cesto popol-noma uničilo. Kot kaže, odgovorni na to ulico resnično pozabljajo, starejši občani v ulici pa bodo morali v mesto kmalu hoditi „po bližnjici11--za Loko. ZAKRPAN OBČINSKI REVEŽ - Nekateri občani pravijo, da nekatere ulice niso asfaltirane zato, ker potrebujejo asfalt za krpanje - mostu, ta pa sedaj s številnimi zaplatami spominja na občinskega reveža. S TRANSFUZIJSKE POSTAJE - Prejšnji teden se je na transfuzijski postaji oglasilo 70 krvodajal-o*v, največ pa jih je tokrat prišlo iz novomeške Industrije obutve (26). < ROJSTVA - Rodile so: Nada Travnikar iz Volčičeve 7- Roberta, Miroslava Kmet z Ragovskc 10 " Barbaro, Danijela Krže z Ragovskc 10 a - Gregorja, Jožica Smrekar p Ulice v Brezov log 16 - dečka in Silva Zaletelj s Trdinove 5 a - de* čka. POGREBI - Umrl je Viktor renta v 59. letu starosti, upok0' jencc, Majde Šilc 16. TRŽNICA - Tudi ta petek je bjj. tržnica dobro založena, cene pa bile tokrat nekoliko nižje K * zadnjič. Na tržnici so zopet P*?VL. dovali prodajalci kiča, volnenih ^ delkov, med njimi pa je bilo tudi n kaj ribniških suhorobaijev, k* prodali precej svojih izdelkov. Ce|J ' paradižnik po 20 do 25 din ku gram, kumarice 15 din, breskve din, jagode do 20 din kilogram, D ^ nane po 7 do 9 din, jajčka P° do 1,30 din, zelena solata pa 5 «o din, korenček 10 din, krompir P® do 6 din, ananas 10 din kUogram’ čebula 8 din, pomaranče 7 dinafi in lisičke po 5 do 10 din merica. V torek, 25. junija, so se pričele poletne počitnice. Tak vrvež je bil pred osnovno šolo v Kočevju, preden so učencem podelili letna spričevala. Na centralni osnovni šoli v Kočevju je razred uspešno končalo kar 93 odstotkov učencev, 79 učencev pa ima popravne izpite, ki jih bodo opravljali 26. avgusta. (Foto: F. Brus) Priznanja aktivistom RK Na svečanosti ob praznovanju jubileja organizacije RK, ki je bila 16. junija v Kočevju, so podelili zvezna, republiška in občinska priznanje aktivistom in sodelavcem RK. Zbranim sta spregovorila predsednik občinskega odbora RK dr. Miha Petrovič in predsednik občinske skupščine inž. Savo Vovk, ki je tudi podelil priznanja. Zvezno priznanje „zlati znak“ so podelili: Marija Klun, Štefan Troha, Ana Levstek in Marija Vodičar (vsi iz OO RK Stara cerkev), Marijana Kavran iz k Spodnjega Loga, Marija Mlakar in MUka Turk (obe OO RK Draga), Avgust Pleničar iz Črnega f»otoka, Marija šafar iz Mozlja ter vanka Palman in Hedvika Pintar iz Kočevja. 6 Republiško priznanja „srebrni znak“ so prejeli iz OO RK Kočevje: Jelka Drekonja, Marica Žabjek, Vera Košir, Rezka Klarič, Marija Miklič, Anica Arko, Miha Petrovič in Nada Lecič; iz OO RK Stara cerkev Marija Kopač, Katica Levstek, Majda Petrinčič in Julijana Pi-noza; iz OO RK Kočevska Reka Ema Mohorič; iz OO RK Draga Marija Miklič in Dragica Štiglic; iz OO RK Spodnji Log Justina Makše in Justin Skof; iz OO RK Stari Log Marta Troha in Slava Pršle. Pohvale oziroma diplome občinskega odbora RK so prejeli: Angelca Podkoritnik, Anton Bcsal in Dragica Gornik iz Kočevja; Pavla Pirc, Francka Hočevar, Angelca Umek, Jože Jurkovič, Marta Mikulič in Štefka Hočevar iz Stare cerkve, Alojz Vertelj iz Črnega potoka, Jurij Kraškovič iz Predgrađa in Karolina Vertelj iz Dolge vasi. PROIZVAJALEC IN OBČAN Svet ZK za območje krajevne skupnosti Kočevje-mesto so ustanovili pred kratkim. Dokler ne bo drugače določeno, ga sestavljajo sekretarji osnovnih organizacij ZK, se pravi proizvodnili in terenskih. Svet bo zavzemal politična stališča do vprašanj, ki zadevajo to krajevno skupnost in delovne organizacije. Vsak proizvajalec je namreč hkrati tudi občan krajevne skupnosti, zato so problemi delovnih organizacij in krajevnih skupnosti tesno povezani, ne oa ločeni. KOČEVSKE NOVICE Ključno vprašanje nadaljnjega razvoja kočevske občine so prav gotovo boljše prometne zveze oziroma prometne poti k Jadranu, Novemu mestu, Beli krajini in Notranjski. Posodabljanje ceste proti Brodu na Kolpi poteka zadovoljivo, čeprav ima izvajalec del nekatere nepredvidene težave zaradi zemeljskih plazov na odseku Colnaiji—Krkovo, v Pirčah pa zato, ker neki lastnik ne odstopi zemlje, razlastitveni postopek pa še ni končan. Po izgradnji ceste proti Brodu na Kolpi bo imela prednost pri posodabljanju cesta proti Dvoru. Zavzemati se bo treba, da bb prišla v načrt del republiške skupnosti za ceste v obdobju 1976 do 1980, v katerega naj bi bila vključena tudi posodobitev ceste Sodražica-Nova vas. Posodabljanje ceste proti Črnomlju pa naj bi prišla na vrsto do leta 1985. Ko bodo urejene vse te ceste, bo to osnova za hitrejši vsestranski napredek občine. Odprto ostaja še vprašanje obstoja železniške proge Grosuplje-Kočevje, kjer poteka le tovorni promet. Ker zaradi potreb po premogu kočevski rudnik letos še ne bo ukinjen, je treba doseči, da bo proga KUHARICE V ŠOLI Kuharice mlečne kuhinje iz osnovnih šol Kočevja in okolice imajo te dni kuharski tečaj, ki bo trajal 60 ur. V.I. PRAZNIK ITAS 3. julija so člani delovne skupnosti ITAS Kočevje proslavili svoj praznik. Ob 8. uri je bil koncert delavske godbe, ob 9. pa svečana seja delavskega sveta s kultumo-glasbenim programom. Na njej so podelili nagrade in priznanja jubilantom, ki so pri delovni organizaciji že 10 ali 20 let. Šolarji iz Vasi—Fare na obisku obstajala še naprej. Pokrivanje izgube te proge pa naj bi tudi v prihodnje potekalo tako kot doslej: pol republiški IS <700.000 din), pol pa Učenci osnovne šole Vas-Fara so bin v šolskem letu tudi v izvenšolskih dejavnostih zelo uspešni. V okviru JPI smo opravili vse naloge in zato prejeli priznanje. Posebno pohvalo republike Turistične zveze je sprejel tudi risarski krožek, ki je v natečaju „Spoznavajmo svojo krajevno skupnost ‘, pod vodstvom učiteljice Ivanke Jakšič izdelal lične turistične prospekte Kolpske doline. Pomagali so jim tudi člani foto krožka in literati. Člani literarnega krožka so se vse leto redno sestajali, širili svoje znanje o stilistiki in zvrsteh pisanja, gojili lepo govorjeno in pisano besedo ter svoje prispevke pridno pošiljali v liste Pionir, Kurirček, Pionirski list, TV-15, ITD. Marca so imeli svojo stran v Nedeljskem dnevniku. Sodelovali so tudi v Pionirskem tedniku ter v „11. šoli pod mostom“ Radia Ljubljana. Za 25. maja so izdali glasilo „Doma sem ob Kolpi“ in tako uspešno zaključili sezono. Posamezniki iz krožka so dobili knjižne nagrade Pionirskega lista, Radia Lju- pri vojaški enoti v Delnicah. občine oziroma gospodarstvo ob tej progi. Največ odpade seveda na kočevsko občino. J. P. PRAZNIK ŠOFERJEV Pri ZŠAM Kočevje imajo veliko dela s pripravami za proslavo, ki bo 13. julija v Kočevju ob stanovskem prazniku šoferjev. V.I. bljana in ZPM Kočevje. Najlepša nagrada za nas pa je bila, da so bili mnogi sestavki in pesmice objavljeni. Člani prometnega krožka so izvedli razredno in šolsko tekmovanje. 8 najboljših se je udeležilo občinskega tekmovanja, kjer sta naša učenca zasedla 2. in 3. mesto in se nato s kočevskimi učenci udeležila področnega tekmovanja v Trbovljah. Lahko bi še naštevala uspehe šolskega športnega društva, vesele šole, bralne značke, šahovskega krožka, fotokrožka. Imeli smo še številne proslave, sprejem v ZMS v Taborski steni itd. Poudarim naj še, da je sveta naloga naše šole spoznavanje pridobitev NOB in gojitev tradicij NOB, a tudi povezovanje le-teh s sedanjimi nalogami SLO. Zato gojimo tudi najtesnejše in prijateljske stike z'garnizijo Delnice, ki so jo ob koncu šolskega leta učenci višjih razredov tudi obiskali Vojaki so jim pokazali orožje in jim razlagali, kako se z njim ravna. Popeljali so jih tudi v svoje spalnice, jedilnice in jim pokazali dnevne prostore, učilnice in kuhinjo. Učenci so bili presenečeni nad redom in disciplino v kasarnah in so si dopolnili mnenje o življenju in delu v JLA. M. Volf r~---------------------------;—\ UREDNIKOVA POSTA Zaradi letnih oddihov pošiljaj-te dopisniki z območja občin Kočevje in Ribnica od danes naprej vse svoje prispevke, članke, poročila, vesti, fotografije itd. na naslov: DOLENJSKI LIST, uredništvo, pp 33, 6800 NOVO MESTO. Sporočili vam bomo, kdaj boste spet začeli pošiljati prispevke na prejšnji naslov. Sodelovanje z vojaki Kaj so delali krožki v Vasi-Fari? Slabe prometne poti ovira razvoju Brez dobrih cest tudi ni ostalega napredka Šentjernej je dobil te dni novo poslovno-upravno hišo. V njej je blagovnica podjetja Dolenjka, pošta, krajevni urad in urad PM, pred njo pa več urejenih parkirišč. Stavba je z urejeno okolico povsem spremenila podobo šentjemejskega trga, do izraza pa je prišel tudi spomenik NOB. (Foto: I. Zoran) Letos nič, prihodnje leto dve V letu 1975 bodo začeli graditi osnovno šolo v Brusnicah in posebno šolo v Šmihelu oz. Novem mestu - Odkup zemljišč: za tri šole S proslave 30-letnice RK v Kočevju. (Foto: J. Primc) VPIS V ŠOLE ZA ODRASLE ZAVOD ZA KULTURNO-PROSVETNO dejavnost Črnomelj RAZPISUJE za sezono 1974/75 naslednje izobraževalne oblike za odrasle: prvi letnik poklicne dvoletne administrativne šole, prvi letnik delovodske šole strojne stroke, prvi letnik tehniške srednje šole ^strojna smer), šolo za pridobitev kvalifikacije poklicnih šoferjev, začetne in nadaljevalne tečaje nemškega in angleškega jezika po avdiovizuelni metodi, začetne in nadaljevalne tečaje krojenja in šivanja v Črnomlju in po ostalih krajevnih središčih Bele krajine, začetni in nadaljevalni tečaj standardnih plesov za mladino in odrasle, začetni in nadaljevalni tečaj strojepisja, razne izobraževalne oblike v dogovoru z delovnimi organizacijami, krajevnimi skupnostmi in na željo občanov. Pogoji za vpis: - pod 1.: uspešno končana osnovna šola, zdrav vid in prsti ter po možnosti 18 let starosti; ~ pod 2.: uspešno končana triletna poklicna šola kovinarske stroke (izpit za KV delavca) in najmanj tri leta delovne Prakse; — pod 3.: uspešno končana osnovna šola in po možnosti 18 let starosti; ~ pod 4.: uspešno konganih najmanj 6 razredov osnovne sole ali opravljen vozniški izpit „C" kategorije neglede na šolsko izobrazbo. Kandidati morajo biti stari najmanj 18 let. Omenjene izobraževalne oblike bomo organizirali le v primeru, če bo dovolj prijav (pod 1., 2., 3., 4.: 20 kandidatov, P°d 5., 6. in 8.: 16 kandidatov, pod 7.: 40 parov). Rok za ustne prijave je 15. avgust 1974, rok za pismene Pr>jave in predložitev ustrezne dokumentacije pa 10. september 1974. Podrobne informacije v zvezi z izobraževalnimi oblikami dobite neposredno v pisarni Zavoda, pismeno ali po telefonu št. 76-130 vsak dan, razen sobote in nedelje, od 6. do 14. ure. Uprava Zavoda za kulturno-prosvetno dejavnost Črnomelj ŠTIPENDIJE! IGO LJUBLJANA Industrija gostinske opreme Trnovski pristan 8 A - RAZPISUJE 23 šolsko leto 1974/75 večje število štipendij, in sicer: I- za srednje šole: ^ štipendiji na ekonomski srednji šoli 1 štipendijo na administrativni šoli 5 štipendij na tehniški srednji šoli strojne stroke II. za visoke in višje šole: 3 štipendije na fakulteti za strojništvo 1 štipendijo na fakulteti za elektrotehniko 2 štipendiji na fakulteti za arhitekturo 3 štipendije na ekonomski fakulteti 1 štipendijo na višji varnostni šoli 'jake in študente pozivamo, da oddajo svoje vloge do 31. 7. 9^4 na naslov podjetja. PROSTA UČNA MESTA! B - OBJAVLJA prosta mesta za vajence, in sicer: 15 učnih mest za ključavničarje ~~ ^ učni mesti za elektrikarje _ 2 učni mesti za strugarje Mesečne nagrade so zanimive in ob solidnem uspehu v šoli in Pri praktičnem delu krijejo življenjske stroške. o Potrebi krije delovna organizacija delne stroške bivanja^/ 'nternatu. gabimo torej vse tiste, ki uspešno končali osemletno odH^6, da X od,očite za ene9a izmed navedenih poklicev in ate vašo vlogo ali se osebno oglasite na sedežu podjetja do 31.7.1974. tiskarna Kočevski tisk, Kočevje razpisuje (reelekcija) '' skladu s 55. členom statuta delovne organizacije naslednja v°d»lna delovna mesta: i- tehnični vodja • komercialni vodja • na teb delovskih mestih se lahko prijavijo kandidati, ,__ \° .9 splošnih pogojev izpolnjujejo še naslednje: na. ,mai° srednjo strokovno izobrazbo grafične stroke in ^aJfnanj 10 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 4 leta " d VOt^n'k delovnih mestih v grafični dejavnosti; v.a '^ajo ustrezne moralno-politične kvalitete, ki se kažejo o nosu do samoupravne družbene ureditve, ter sposob-prj: st 23 razvijanje samoupravnih odnosov. Šljej(),e *^t5,oka2i,i ° izpolnjevanju pogojev naj kandidati po-KočevV C*n6*1 P° °^av' na nas*ov: Tiskarna Kočevski tisk, ŠTIPENDIJE „MELAMIN", kemična tovarna, Kočevje, Odbor za medsebojna razmerja RAZPISUJE za šolsko leto 1974/75 naslednje ŠTIPENDIJE 1. - ŠTIPENDIJO NA STROJNI FAKULTETI 2. ŠTIPENDIJO NA VIŠJI KOMERCIALNI ŠOLI V MARIBORU 3. - ŠTIPENDIJO NA EKONOMSKI SREDNJI ŠOLI Pri izbiri kandidatov pod štev. 1. imajo prednost moški kandidati. Kandidati za štipendijo naj poleg formalne prošnje pošljejo tudi izpolnjen obrazec „Prošnja za štipendijo” (obrazec Državne založbe Slovenije št. 1,65), ki ga lahko prejmejo in osebno izpolnijo s splošnem sektorju podjetja. Priložiti je potrebno prepis ali fotokopijo zadnjega šolskega spričevala. Štipendije bodo zagotovljene v okviru občinskega sporazuma. Prijave sprejema Splošni sektor podjetja 15 dni po objavi v časopisu. O izidu razpisa bodo vsi kandidati pismeno obveščeni. Posebna osnovna šola Sevnica RAZPISUJE prosto delovno mesto SNAŽILKE za nedoločen čas. Nastop službe je 20. 8. 1974. Stanovanja ni. Prošnje naslovite na Posebno osnovno šolo Sevnica. Rok prijave je 15 dni po razpisu. ZA DIMNIKARSKO STROKO! Sprejmemo v uk več mladincev za dimnikarsko stroko. Kandidat mora imeti najmanj 6 razredov osnovne šole, biti fizično močan in zdrav. Podjetje plača vse stroške internata (hrano in stanovanje) in šolanje za ves čas učenja, poleg tega nudi delovno obleko in obutev. Podjetje sprejme tudi več kvalificiranih dimnikarjev — pomočnikov. Ležišče je zagotovljeno. Prošnje vložite pri podj. DIMNIK, LJUBLJANA, Prešernova 36/a. Razpis velja do zasedbe. ZAMILICNICE! REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE SPREJME VEČ MILIČNIC ZA DELO NA POSTAJAH MILICE IN VABI K SODELOVANJU KANDIDATKE, KI IMAJO TELE POGOJE: — da niso stare nad 25 let, — da imajo končano 4-letno srednjo šolo, — da so moralno in politično neoporečne, — da so telesno in duševno zdrave, — da obvladajo slovenski jezik, — da izpolnjujejo pogoje iz 71. člena zakona o notranjih zadevah. Izbrane kandidatke bodo začele delo kot miličnice — pripravnice in bodo nosile uniformo. Med enoletno pripravniško dobo si bodo pridobile dopolnilno strokovno izobrazbo v Šolskem centru za iz.obraževanje delavcev organov za notranje zadeve. Delovna mesta za miličnice so v Ljubljani ter v drugih večjih mestih in turističnih krajih v SR Sloveniji. Opravljale bodo naloge iz pristojnosti postaj milice s splošnim in posebnim delovnim področjem. Samska stanovanja so zagotovljena. Vse, ki jih delo v milici zanima in veseli, naj vložijo prijave na najbližji postaji ali oddelku milice, kjer bodo dobile tudi natančnejše informacije. REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE NOV-------------------------- OBRATOVALNI PAC| m Trgovsko podjetje NAMA Ljubljana TOZD VELEBLAGOVNICA Ninama KOČEVJE obvešča potrošnike, da velja od 6. julija 1974 dalje spremenjen obratovalni čas, in sicer: — od ponedeljka do petka od 7. do 19. ure — ob sobotah od 7. do 15. ure RESTAVRACIJA posluje tako kot doslej, le da je ob nedeljah in praznikih zaprta, kar velja poslej tudi za SAMOPOSTREŽBO. KEGLJIŠČE posluje tako kot doslej, le ves julij bo zaradi popravil in letnih dopustov zaprto. r PROSTA DELOVNA MESTA! ^ Trgovsko podjetje na debelo in drobno s servisi NOVOTEHNA NOVO MESTO 9 objavlja naslednja prosta delovna mesta: * ZA NOVI AVTOMOBILSKI SERVIS IN PRODAJALNO AVTOMOBILOV V TREBNJEM 1. POSLOVODJA SERVISA , 2. DVA AVTOMEHANIKA z izpitom za opravljanje tehničnih pregledov motornih vozil, oziroma da sta ga pripravljena opraviti, in s prakso na popravilih vozil CZ 3. AVTOMEHANIK 4. AVTOELEKTRIČAR 5. BLAGAJNIK-ADMINISTRATOR 6. DELAVEC ZA PRANJE AVTOMOBILOV IN DRUGA DELA Pogoji: pod 1. višja ali srednja strokovna izobrazba ekonomske ali strojne smeri in 3 leta prakse ali VK oz. KV trgovski delavec z nekaj leti prakse na samostojnem delovnem mestu in s poznavanjem avtostroke pod 2. in 3. VK ali KV avtomehanik pod 4. VK ali KV avtoelektričar pod 5. srednja strokovna izobrazba ekonomske ali administrativne smeri ali VK — KV trgovski delavec s poznavanjem blagajničarskih in administrativnih del ali podobna izobrazba z nekaj leti dela na podobnih delovnih mestih pod 6. PK ali NK delavec, ki ima veselje do dela z avtomobili NASTOP službe za poslovodjo 15. avgust 1974, za ostale 1. september 1974. ZA NOVO MALOPRODAJNO SKLADIŠČE TEKOČIH NAFTNIH IN TEHNIČNIH PLINOV NA CIKAVI 1. POSLOVODJA 2. DVA SKLADIŠČNA DELAVCA 3. BLAGAJNIK-ADMINISTRATOR Pogoji: pod 1. varnostni tehnik z nekaj leti prakse na podobnih delovnih mestih in da je vajen samostojnega vodenja ali VK - KV trgovski delavec s 5 leti prakse in da je vajen samostojnega vodenja; pod 2. PK ali NK delavec; pod 3. srednja šola ekonomske ali administrativne smeri ali nižja šolska izobrazba z obvladanjem blagajniških in administrativnih del. / NASTOP službe je 1. avgust 1974 V UPRAVI PODJETJA STROŠKOVNI KNJIGOVODJA Pogoj: srednja strokovna izobrazba z nekaj leti prakse na podobnih delovnih mestih V PRODAJALNI št. 1 na Glavnem trgu v Novem mestu " BLAGAJNIČARKA Pogoj: kvalificirana prodajalka ali nižja strokovna izobrazba z nekaj leti prakse in znanjem strojepisja V PRODAJALNI V KRŠKEM BLAGAJNIČARKA Pogoj: kvalificirana prodajalka ali nižja strokovna izobrazba z nekaj leti prakse in znanjem strojepisja VSE INFORMACIJE v zvezi z razpisanimi delovnimi mesti lahko dobite v SPLOŠNEM SEKTORJU podjetja. K) PRIJAVE pošljite do 23. julija 1974 na naslov: NOVOTEHNA Novo mesto, Glavni trq 11 / 21 DOLENJSKI UST TE0ENSK6lEda Četrtek, 11. julija - Olga Petek, 12'. julija - Mohor Sobota, 13. julija - Henrik Nedelja, 14. julija - Just Ponedeljek, 15. julija - Vladimir Torek, 16. julija - Dan tankistov Sreda, 17. julija - Aleš Četrtek, 18. julija - Miroslav 31J BREŽICE: 12. in 13. 7. ameriški barvni film „Vonj po smodniku11, 14. in 15. 7. angleški barvni film „Lovci na izsiljevanje16. jn 17. 7. jugoslovanski barvni film „Živeti od ljubezni". KRŠKO: 13. in 14. 7. ameriški barvni film: „Chatova dežela". 18. 7. francoski barvni film „Normanski meč“. METLIKA: od 11. do K. 7. italijanski barvni film „Pridite k nam na kavo“. Od 12. do 14. danski barvni film „Sola za zaročence". MIRNA: 13. in 14. 7. „Sledovi črnega dekleta". NOVO MESTO: 11. in 12. 7. italijanski barvni film „Ljubimci iz Benetk". Od 13. do 15. 7. ameriški barvni film „Izgubljeni". 16. in 17. 7. italijanski barvni film „Pred milijon leti". SEVNICA: 13. in 14. 7. italijanski film „Skrij se". Šmarješke toplice: 11. i. francoski barvni film „24 ur v življenju ženske". ŠENTJERNEJ: 13. in 14. 7. „Skupna postelja in miza". TREBNJE: 13. in 14. 7. ameriški barvni kavbojski film „Človek imenovan Hrabrost". SLUŽBO DOBI TAKOJ SPREJMEM mizarskega pomočnika, priučenega mizarja ali fanta, ki bi imel veselje do dela v lesni stroki Hrana in stanovanje Ereskrbljena. Vinko Kamin, jubljapa, Avsčeva 24 c. NA MANJŠE POSESTVO blizu Sevnice sprejmem v vso oskrbo zaposlenega fanta ali upokojenca za delno pomoč. Ponudbe pod šifro „POŠTEN". SLUŽBO ISCE KVALIFICIRAN ŠOFER B, C, E, F kategorije išče zaposlitev kjerkoli Ponudbe pod „NASTOPI TAKOJ" STANOVANJA IŠČEM sobo v Novem mestu, po možnosti v Bršlinu. Naslov v upravi lista (1751/74). IŠČEM enosobno neopremljeno stanovanje ali dve prazni sobi s kopalnico. Naslov v upravi lista (1753/74). SAMSKO sobo z balkonom, centralno kurjavo, s souporabo sanitarij in kopalnice oddamo takoj. Naslov v upravi lista (1755/74). IŠČEM sostanovalko, dijakinjo srednje šole. Soba pod ugodnimi pogoji v Ljubljani v Šiški. Informacije popoldne pri Hren, Majde Šilc 3, Novo mesto. Oglasite se čimprej. MLAD ZAKONSKI PAR išče sobo in kuhinjo v Novem mestu ali okolici. Naslov v upravi lista (1728/74). MLADA ZAKONCA iščeta enosobno stanovanje v Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (1733/74). Motorna vozila PRODAM dobro ohranjen fiat 850. Informacije po telefonu 21-879. UGODNO PRODAM AMI 8 break, letnik 1970. Pot na Gorjance 28, Novo mesto. PRODAM škodo, letnik 1968. Naslov. Novo mesto, Volčičeva 41. PRODAM ZASTAVO 750 delux, letnik 1973, malo rabljeno, gara-žirano. Ogled od 16. ure naprej v Šmihelu 20, Novo mesto. PRODAM avto Zastava 750, letnik 1972, prevoženih 25.5OO km. Ogled vsak dan od 15. do 19. ure. Petar Vitezić, Gotna vas 11, Novo mesto. PRODAM karamboliran fiat 750 de luxe, letnik 1972. Jože Medle, Brusnice 47. PRODAM fiat 750, letnik 1967, in karoserijo, letnik 1971. Naslov v upravi lista (1724/74). PRODAM zastavo 750, letnik 1971. Naslov v upravi lista (1726/74). UGODNO PRODAM dobro ohranjeno škodo de luxe. Šterk, Pod smreko 6, Črnomelj, telefon 76-107. V ZELO DOBREM stanju prodam motor Jawa 175 ccm, letnik jesen 1969. Ogled vsak dan od 12. do 14. ure. Kren, Potok, n.h., Straža. PRODAM moped na tri prestave in tritonsko harmoniko. Naslov v upravi tista (1718/74). PRODAM ŠKODO 1000 MB po delih. Mestni trg 13, 68330 Metlika. PRODAM POCENI prodam spalnico. Poredoš, Kotarjeva 7, Novo mesto. POCENI prodam kamen. Miro Zara-bec, Ždinjavas 3, Otočec. PRODAM konja, starega 12 let, ali konja, starega 2 leti, in nekaj suhih bukovih drv. Albin Jarc, Dol Globodol 16, Mirna peč. PRODAM leseno stanovanjsko hišo v Dobravici. Hiša je prestavljiva. Janez Cimerman, Dobravica 29, Šentjernej. POCENI PRODAM kompletno spalnico, televizor RR in pralni stroj Gorenje z vodnim rezervaijem. Ogled v nedeljo, ponedeljek in torek. Ferdo Grebenc, Roje št. 1, §en tjernej PRODAM hladilnik. Gorišek, Majde Šilc 8, Novo mesto. UGODNO PRODAM manjši kozolec dvojnik. Jože Gnidovec, Dol. Straža, n.h. UGODNO PRODAM radijski sprejemnik z vgrajenim gramofonom, računalnik (mlinček) in priključek za prikolico od avtomobila Audi. Pokličite po telefonu 72-000, Bizjak, Brežice. UGODNO PRODAM kompletno mehanizacijo za izdelavo raznovrstnih betonskih zidakov. Ogled 20. in 21. julija dopoldne. Jože Flajs, Šentjanž 3, Dolenjsko. PRODAM nove traktorske grablje Heublitz. Ljubljana, Cesta Dolomitskega odreda 137. KUPIM KUPIM grablje na štiri kolesa. Alojz Zorič, Drnovo 58, Leskovec. KUPIM starinski radijski aparat, telefon, gramofon, lajno in stare kovance. Starost najmanj 40 let. Tinček Ivanuša, Dravsko 2, 62250 Ptuj. KUPIM suhe hruškove plohe. Sporočite količino in ceno na naslov: France Merjasec, aranžer-mojster, Ljubljana-Šentvid, Štrukljeva 17, telefon 51-641. RAZNO ČE RABITE TESARJA, da vam hitro in kvalitetno pokrije hišo, pokličite po telefonu 85-335. V ČETRTEK, 4. julija 1974, sem od vasi Sela do Stare vasi pri Šentjerneju izgubil kardan od traktorskih grabelj. Poštenega najditelja prosim, naj ga proti nagradi vrne na naslov: Stanko Luzar, Imenje 1, Šentjernej. NA MESTNIH NJIVAH sem našel uro. Kdor jo je izgubil, naj se oglasi pri Jožetu Splichalu, Cankarjeva 32, Novo mesto. POROČNI PRSTANI! - Darilo po najnovejši modi Vam izdela zlatar v Gosposki 5 v Ljubljani (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst popusta! POSEST PRODAM gospodarsko poslopje s hišo, primerno za obrt (6 arov). Tine Zlopko, Črešnjice 48, Cerklje ob Krki. ZARADI bolezni prodam posestvo (8 ha); od tega je 4 ha njiv, travnikov in vinograd ter 4 ha gozda, vse v lepem kraju. Cena po dogovoru ali zamenjava za hišo z malo zemlje. Poizve se pri Karlu Češku, Goreljce 8, 61433 Radeče pri Zidanem mostu. um JCf'^ MARIJA IVANEŽ iz Gabija 122 preklicujem vse besede, ki sem jih govorila o Mariji Ucman iz Gabija, ker so neresnične. KAROLINA MIKLIČ in njeni otroci iz Uršnih sel 33 opozaijamo vse, da Karolina in Ciril Bukovec iz Uršnih sel nimata pravice prodajati zemljo in premičnine, ker sem lastnica vsega jaz, ter da nisem plačnica njunih dolgov. mmssm /*"1 1 N Nadvse dobri in skrbni mami JULIJANI POVŠETOVI iz Planine pri Tržišču želijo za njeno 70-letnico mnogo sreče in zdravja v družinskem krogu sinovi: Franc, Lojze, Filip, Ivan, hčerki Julka in Minka z družinami, očeta pa lepo pozdravljajo.__________ DRAGI MAMI FRANČIŠKI HOR-ŽEN iz Jelš pošiljamo iz Nemčije iskrene čestitke za njen 68. rojstni dan in ji želimo veliko zdravja in zadovoljstva in še mnogokrat svidenje. Sinova z ženama, posebno pa vnukinja Andreja. i mA t asa Ob boleči izgubi dragega očeta, starega očeta in strica MOHORJA KOŽELJA z Dvora pri Žužemberku se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom z Dvora in Jame, ki so nam v tako težkih trenutkih kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, pokojniku podarili vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se osebju pljučnega oddelka bolnice Novo mesto, kolektivom Ribogojnice Dvor, GG Straža, Melamin Kočevje, 1TAS Kočevje, Iskri Žužemberk, tov. Božiču za poslovilne besede ob odprtem grobu in župniku Ja-košu za opravljeni obred ter družini Jakovljevič. Žalujoči: žena z otroki in drugo sorodstvo Ob prerani izgubi našega dobrega moža, očeta, sina in strica JOŽETA KOSTREVCA z Jablana pri Mirni peči se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom in znancem, ki so nam izrekli sožalje, podarili pokojnemu vence in cvetje ter ga spremili na zadnji poti. Najlepše se zahvaljujemo tovarni zdravil Krka, Novo mesto, kolektivu hotela Metropol za podaijene vence, in sosedom Novakovim. Hvala župniku za opravljeni obred. Še enkrat vsem skupaj iskrena hvala. Žalujoči: žena Tina, hčerka Tina, sin Jože, oče, sestra Anica z družino ter drugo sorodstvo Prisrčno se zahvaljujeva najinim otrokom, ki so naju za ta jubilej bogato obdarili in omogočili, da sva ga slovesno in veselo praznovala. Hvala osebju .matičnega urada v Sevnici za govor in lepo darilo. Iskrena hvala župniku za lep in ganljiv obred ter vsem, ki so nama stisnili roko in želeli še vrsto let skupnega življenja. Hvaležna zlatoporočenca FRANC IN EMA ZUPANČIČ, ZABU-KOVJE-PODGORJE. Ob izgubi naše drage mame in stare mame MARIJE LESJAK roj. KASTELIC iz Novega mesta se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in vsem drugim za podaijene vence in cvetje ter vsem, ki so nam izrekli sožalje in pokojnico spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo našemu župniku in župniku iz kapitlja za opravljeni obred, pevcem in njeni sošolki za poslovilne besede. Žalujoči: sin Lojze, hčerki Mara in Josipina z družinami Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, brata, strica in zeta MIRKA VALENČIČA iz Dolnje Brige se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Posebna zahvala tov. Pečniku in tov. Figarju za poslovilne besede, kolektivu Snežnik iz Kočevske Reke in obratu Žičnica iz Ribnice ter ZB in Društvu upokojencev za darovane vence. Žalujoči: žena Rozika, sinova Mirko in Boris ter drugo sorodstvo Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, sestre in tete MARIJE BARTOLJ iz Birčne vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so pokojnico spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Najlepša hvala kolektivu Gozdarstvo TOZD Novo mesto za podarjeni venec in župniku za opravljeni obred. Žalujoči: domači in drugo sorodstvo Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in tete NEŽE PETAN iz Petan se iskreno zahvaljujemo vsem znancem, sosedom, sorodnikom za pomoč v tako težkih trenutkih. Vsem, ki so darovali vence in cvetje ter pokojnico spremili na njeni zadnji poti, iskrena hvala. Posebna hvala GG Novo mesto, govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu in župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat hvala lepa. Žalujoči: sinovi Jože in Rudolf z družinama, Vinko ter hčerki Marija in Amalija z družinama Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice KATARINE DICHLBERGER iz Kašče se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, kolektivu „Iskra" in sodelavcem za darovano cvetje in vence, vsem, ki so pokojno spremili na njeni zadnji poti in nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo župniku za tolažbo v zadnjih dneh, za pogrebni obred in lepo govor. Dragici Povše in vsem sosedom za pomoč, ki so nam jo nudili v teh težkih dneh. Vsem še enkrat hvala lepa. Žalujoča: sinova Alojz in Simon z družinama ZAHVALA Dne 2. julija 1974 smo se na ločenskem pokopališču poslovili od našega dragega VIKTORJA PORENTE Vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki so sočustvovali z nami, iskrena hvala. Še posebno zahvalo smo dolžni podjetju Dominvest, občinski skupščini, občinski konferenci SZDL, občinskemu svetu Ljudske tehnike, občinski Zvezi za telesno kulturo' in občinskemu odboru Zveze združenj borcev Novo mesto, pevcem zbora „Dušan Jereb" in novomeški godbi, Ivanu Plutu, Danilu Kovačiču in Francu Klopčaiju za iskrene poslovilne besede in zdravnikom, ki so mu lajšali poslednje bolečine. Žalujoči: žena z otroki in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, brata in strica JOŽETA ZAGORCA iz Mokronoga se iskreno zahvaljujemo vsem znancem, sorodnikom za pomoč v težkih trenutkih, izrečeno sožalje ter vsem, ki so pokojniku darovali vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala osebju kirurškega oddelka bolnice Novo mesto, gasilskim društvom Mokronog, Šentrupert in Sv. Križ, govornikom, pevcem in župniku za opravljeni obred. Žalujoča: neutolažljiva žena Ani Zagorc in drugo sorodstvo ZAHVALA Po dolgi in mučni bolezni nas je za vedno zapustil dobri mož in tata DRAGO ČRNKOVIČ iz Kočevja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebna zahvala dr. Rupniku, Tomiču in zdravstvenemu osebju iz Kočevja, ki so mu lajšali bolečine. Iskrena zahvala Slavku Jurkoviču in Peru Adlešiču za njuno požrtvovalnost. Zahvala tudi duhovniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Uršula, sin Drago, hčerki Dragica in Marija, brat Ivica z družinami ter svakinja Micka ZAHVALA Tiho in nepričakovano je sredi težaškega dela v 79. letu starosti za vedno prenehalo biti srce moje drage, dobre stare mame in prababice MARIJE LESJAK roj. Kastelic Od nje smo se poslovili 6. julija 1974 na šmihelskem pokopališču v Novem mesni. Vsem, ki so ji v zadnjih letih njenega trdega življenja omogočili tudi nekaj srečnih trenutkov, se najlepše zahvaljujem. Tiste, katerim je v prepričanju, da dela prav, nehote storila kaj žalega, pa prosim, naj ji za vedno odpuste. Ohranimo jo v trajnem spominu! Žalujoči: vnuk Sandi z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta RUDOLFA ČRNIČA iz Adlešič se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, pevskemu zboru, gasilcem in vsem, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti ter mu darovali vence in cvetje. Posebna zahvala dr. Alenki Strmec za vso skrb in nego med boleznijo. Žalujoči: žena in otroci z družinami Adlešiči, 28. junija 1974 DOLENJSKI UST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo meesto - USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Nove mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET: Lojzka Potrč (ptodscdniciL&eta), Franc Beg, Viktor Dragoš, Tone Gošnik, Jože Jeke,Vlado Silvester, Franc Lapajne, Tine Molek, Slavko Smerdel, Franc Stajdohar in Ivan Živič UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Milan Markelj, Janez Pezelj, Branko Podobnik, Jože Primc, Jože Splichal (urednik j/riloge P), Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Fotoreporter Sandi Mikulan, oblikovalec priloge Peter Simič. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 3 din - Letna naročnina 119 dinarjev, polletna naročnina 59.50 din, plačljiva vnai prej - Za inozemstvo 240 din ali 15 ameriških dolarjev oz. 45 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: 52100-620-107-32002-009-8-9 OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 45 din, 1 cm na določeni strani 62 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 90 din. Vsak mali oglas do 10 besed 17 din, vsaka nadaljnja beseda 1,50 din. Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 6 od 1.1. 1974 - Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-601-10558 - Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 - Telefon: (068) 21-227 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - časopisni stavek, filmi in prelom: CZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana RADIO LJUBLJANA TELEVIZIJSKI SPORED VSAK DAN: Poročila ob 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 16.00, 18.00, 19.30 in ob 20.00. Četrtek, n. julija: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Počitniško Popotovanje od strani »do strani 10.15 Po Talkinih poteh. 11.00 Potočila..- Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti: Stanko Šauperl: Gospodarska vrednost mladih matic. 12.40 Pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam... 14.10 Amaterski zbori pojo. 15 30 Glasbeniv intermezzo. *6.00 „Vrtiljak44. 17.10 Pomladanski simfonični koncert. 18.35 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana. 19,00 Lahko noč, otroci! 20.00 ^ttrtkov večer domačih pesmi in fiapevov. 21.40 Glasbeni nokturno. 22.15 Popevke in plesni ritmi.. PETEK, 12. JULIJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Počitniško popotovanje od st-ani do strani. 9.40 Lepe melodije. 11.00 Poročila, Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -inž. Vukadin Šišaković: Siva grozdna plesen in njeno zatiranje. 12.40 Z domačimi ansambli 13.30 Priporočamo vam... 14.30 Naši Poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.35 Glasbeni intermezzo. 16.00 »»Vrtiljak4*. 17.10 Solisti iz opernih M1 koncertnih odrov. 18.15 /,Signali“. 19.00 Lahko noč, otroci! 9.15 Minute z ansamblom Dobri nancl 20.00 Stop-pops 15. 21.15 ,'ddaja o moiju in pomorščakih. '2-15 Besede in zvoki iz logov lomačih. SOBOTA, 13. JULIJA: 8.10 ivlasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 10.15 Sedem dni na radiu. *1.00 Poročila — Turistični napotki na naše goste iz tujine. 12.30 Čez travnike in polja. 13.30 Priporočajo ... 14.10 S pesmijo in besedo P° Jugoslaviji. 15.30 Glasbeni ijntermezzo. 16.00 „Vrtiljak44. 17.20 .Gremo v kino. 19.00 Lahko noč, jotroci! 19.15 Minute z ansamblom i Jože ta Burnika. 20.00 Radijski fadar. 22.20 Oddaja za naše Eseljence. NEDELJA, 14. JULIJA: 8.07 Radijska igra za otroke — Franček Rudolf: „Princ in ovce44. 9.05 Še Pomnite tovariši... 11.00 Poročila ~ Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.20 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 14.05 Humoreska tega tedna. 15.30 popularne operne melodije. 16.00 Radijska igra - Berkeley Mather: Naj ne ve levica. 17.05 - 19.00 t športno popoldne. '19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene ^zglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Jazz za vse. PONEDELJEK, 15. JULIJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 10.15 Za vsakogar nekaj. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Ciril Mastank: Z ameriškim rjavim govedom začenjamo oplemenjevati našo rjavo pasmo. 12.40 S tujimi Pihalnimi godbami. 13.30 riporočajo vam... 14.10 Pojo amaterski zbori 15.30 Glasbeni intermezo. 16.00 „Vrtiljak44. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Janeza Jeršinovca. 20.00 Stereofonski operni koncert. 22.15 Popevke se vrstijo. TOREK, 16. JULIJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani 9.40 Z našimi simfoniki v svetu lahke glasbe. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -Leopold Kranjčič: Sodelovanje kmetov - lastnikov gozdov na gozdnih obratih. 12.40 Po domače. 13.30 Priporočajo vam... 14.40 Na poti s kitaro. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak44. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s triom Franca Miheliča. 20.00 Lahka glasba slovenskih avtorjev. 22.15 Od popevke do popevke. 14.10 Kmetijski zbori pojo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak44. 17.10 Popoldanski simfonični koncert. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.40 Glasbeni nokturno. RADIO BREŽICE ČETRTEK - H- jubja: 16 00-16.30 Napoved programa, poročila, šport in turistični napotki - 16.30-17.00 Nove plosce RTB, Aktualnost tedna, Mala šola avtomobilizma, obvestila in reklame - 17.00-18.00 Glasbena oddaja Izbrali ste sami SOBOTA - 13. julija: 16.00-16.30 Pol ure za pop glasbo - 16.30-17.JO Radijska univerza, Jugoton vam predstavlja, Kronika, Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil in reklam, Melodija za vas, Za naše najmlajše - 17.30-18.00 Domače zabavne navalu 192 m NEDELJA - 14. julija: 10.30 Domače zanimivosti - Pred dnevom vstaje slovenskega naroda v Artičah - Za naše kmetovalce: dipl. vet. Janko Vizjak: Tema za živinorejce - Predstavljamo vam nagrajence častnih priznanj z medaljo Janeza Vajkarda Valvasorja Krško -Obvestila, reklame in spored kinematografov - 12.00-14.30 Občani čestitajo in pozdravljajo TOREK - 16. julija: ODDAJA ODPADE RADIO SEVNICA NEDELJA, 14. julija: 10,30 reklame, oglasi in obvestila 10,50 naši zbori pojo - oktet Gallus (posnetek s koncefta ob 10. letnici okteta Boštanjski fantje) - 11,10 obiskali smo vzorno kmetijo - 11,25 kviz „VI IN MI NA VALU 213,8 m” -12,00 za vsakogar nekaj - 12,30 poročila - 12,45 čestitke in pozdravi naših poslušalcev - 14,30 zaključek programa SREDA, 17. julija: 16,00 pročila - 16,10 reklame, oglasi in obvestila - 16,30 naši zbori pojo (Šentjer-nejski oktet) - 16,50 kotiček za šoferje: Če avto gori - 17,00 disko klub brez imena - 17,30 vesele in žalostne zgodbe iz naše vzgoje -17,40 mladinska oddaja: mi mladi kakšni smo, kaj hočemo, kaj moremo in kaj moramo - 18,00 zaključek programa SOBOTA, 20. julija: 16,00 sobotni vrtiljak - 16,15 pet minut za... - 16,20 I. del EPP - 16,30 poročila - 16,35 EPP (II. del) -16,45 mini anketa - 17,00 zaključek sobotnega vrtiljaka in napoved sporeda za nedeljo. Edina revija za Slovence po svetu, njihov stalen most z domovino je revija RODNA GRUDA Naročite jo tudi svojim sorodnikom v tujini! RODNA GRUDA 61001 Ljubljana, p. p. 196 ^Cankarjeva 1 /II SREDA, 17. JULIJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.35 Znane melodije - znani orkestri. 10.15 Urednikov dnevnik. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Janez Pogačar: Gospodarski pomen značilnosti mlečne krivulje in dobe med dvema telitvama. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 16.00 „Loto vrtiljak44. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana. 22.15 S festivalov jazza. ČETRTEK, 18. JULIJA: 8.10 Glasbena matL.eja. 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Silva Avšič: Pozne setve vrtnin. 12.40 Pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam ... ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, sina, brata FRANCIJA TRATARJA iz Rakovnika se iskreno zahvaljujemo vsem. ki so počastili njegov spomin, pokojnika v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. pokrili njegov prerani tirob s cvetjem in nam izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo kolektivu TRIMO Trebnje za organizacijo pogreba, govornikom za poslovilne besede^ godbi in pevcem, bolnici iz Slovenj Gradca, klinični bolnici i/ Ljubljane, oddelku za plastiko in opekline, kolektivu DANA iz Mirne, duhovščini, vsem vaščanom. sosedom, sorodnikom in znancem. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Dragica s hčerko Alenko, mama, sestra Justi, brata Tonček z ženo Marijo in Dušan ČETRTEK, 11. JULIJA: 16.45 Madžarski TVD (Pohorje, Plefivec do 17.05) (Bgd), 17.50 Obzornik (Lj), 18.05 Otroci in mi (Lj), 19.10 Mozaik (Lj), 19.15 Po sledeh napredka (Lj), 19.45 Barvna risanka (Lj), 19.50 Cikcak (Lj), 20.00 TV dnevnik (Lj), 20.25 Kam in kako na oddih (Lj), 20.40 J. Mach: Mavrica - TV nadaljevanka (Lj), 21.30 Četrtkovi razgledi: Lenart za vzpodbudo (Lj), 22.00 Glasbeni nokturno — P. Ramovš: Simfonija med klavirjem in orkestrom (Lj), 22.20 TV dnevnik (Lj). PETEK, 12. JULIJA: 16.30 Košarka Jugoslavija : Portorico -barvni posnetek s svetovnega prvenstva (Lj), 17.50 Obzornik (Lj), 18.05 Revija mladinskih pevskih zborov v Zagorju - II. del (Lj), 18.35 TV kažipot (Lj), 18.55 Mozaik (Lj), 19.00 Portorico: Svetovno prvenstvo v košarki -barvni prenos srečanja Jugoslavija : v odmoru rezerviran čas, 20.30' Cikcak (Lj), 20.40 TV dnevnik (Lj), 21.10 Tedenski gospodarski komentar (Lj), 21.15 3-2-1 (Lj), 21.25 Normanove hvppvjeve pustolovščine - barvni film (Lj), 23.05 TV dnevnik (Lj). SOBOTA, 13. JULIJA: 16.15 Državno prvenstvo v atletiki -prenos iz Zrenjanina (Zgb), 18.00 Obzornik (Lj), 18.15 Legenda o divjem lovcu - serijski film (Lj), 19.10 Mozaik (Lj), 19.15 Kaj počnemo ob nedeljah (Zg), 19.45 Barvna risanka (Lj), 19.50 Cikcak (Lj), 20.00 TV dnevnik (Lj), 20.25 Tedenski notranjepolitični komentar (Lj), 20.30 3-2-1 (Lj), 20.40 Peppino Principe - barvna oddaja (Lj), 21.00 Portorico: prenos s svetovnega prvenstva v košarki - v odmoru rezerviran čas (EVR), 22.30 TV dnevnik II (Lj), 22.45 Barvna propagandna oddaja (Lj), 22.50 Colombo - serijski barvni film (Lj), 23.20 TV dnevnik (Lj). NEDELJA, 14. JULIJA: 9.20 W. S. Reymont: KMETJE - barvna TV nadaljevanka (Lj) - 10.15 KMETIJSKA -ODDAJA (Sa) - 11.00 MOZAIK (Lj) - 11.05 OTROŠKA MATINEJA: Družina Smola, Skozi neznano delto (Lj) - 12.00 POROČILA (do 12.05) (Lj) NEDELJSKO POPOLDNE: 15.15 KVARTET LEDINA IN TRIO NIKA ZAJCA (Lj) 15.45 TOTO V NORIŠNICI (Lj) - 17.15 PROPAGANDNI TELOPI (Lj) -17.20 POROČILA (Lj) - 17.25 DRŽAVNO PRVENSTVO V ATLETIKI (Lj) - 19.00 Portorico: SVETOVNO PRVENSTOV V KOŠARKI - barvni prenos srečanja JUGOSLAVIJA : ... (EVR) - V odmotu PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) - 20.30 RISANKA in CIKCAK (Lj) - 21.10 TEDENSKI ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR (Lj) - 21.15 3-2-1 V GOSTEH PRI NUŠIČU (Lj) 22.10 TVD (Lj) - 22.25 ŠPORTNI PREGLED (JRT) PONEDELJEK, 15. JULIJA: 18.10 OBZORNIK (Lj) - 18.25 SKOZI NEZNANO DELTO -serijski barvni film (Lj) - 18.55 MOZAIK (Lj) - 19.00 MLADI ZA MLADE (Beograd) - 19.30 ORGANIZACIJA DELA - aktualna oddaja (Lj) — 19.45 BARVNA RISANKA (Lj) - 19.50 CIKCAK (Lj) - 20.00 TV DNEVNIK (Lj) -20.25 3-2-1 (Lj) - 20.30 SODOBNA OPREMA - aktualna oddaja (Lj) — 20.40 HALKA — prenos opere (Lj) - 22.35 TV DNEVNIK (Lj) TOREK, 16. JULIJA: 17.55 OBZORNIK (Lj) - 18.10 PISANI SVET (Lj) - 18.55 MOZAIK (Lj) -19.00 CESTA IN MI - III. (Lj) -19 20 DUET - I. del baletne oddaje (Lj) - 19.45 BARVNA RISANKA (Lj) - 19.50 CIKCAK (Lj) - 20.00 TV DNEVNIK (Lj) - 20.25 3^2-1 (Lj) - 20.35 ABIDOV PRIMER -oddaja TV Sarajevo (Lj) — 21.05 W. S. Reymont: KMETJE - nadaljevanje in konec barvne TV nadaljevanke (Lj) - 21.55 TV DNEVNIK (Lj) SREDA, 17. JULIJA: 18.10 OBZORNIK (Lj) - 18.25 DRUŽINA SMOLA - serijski film (Lj) - 18.55 MOZAIK (Lj) - 19.00 GLASBENE MINUTE (Skopje) -19.20 KAM GRESTE - oddaja TV Beograd (Lj) - 19.45 BARVNA RISANKA (Lj) - 19.50 CIKCAK (Lj) - 20.00 TV DNEVNIK (Lj) -20.25 3-2-1 (Lj) - 2-.35 SINOVI IN LJUBIMCI (Lj) - 22.15 TV DNEVNIK (Lj) ČETRTEK, 18. JULIJA: 18.00 OBZORNIK (Lj) - 18.15 GLASBENA ODDAJA (Lj) - 18.35 SVET V VOJNI - serijski film (Lj) - 19.45 BARVNA RISANKA (Lj) - 19.50 CIKCAK (Lj) - 20.00 TV DNEVNIK (Lj) - 20.25 KAM IN KAKO NA ODDIH (Lj) - 20.40 J. Mach: MAVRICA - TV nadaljevanka(Lj) - 21.20 ČETRTKOVI RAZGLEDI - : Medicinska sestra - razvoj in problemi nekega poklica (Lj) -21.50 GLASBENI NOKTURNO: Kvartet Rona Russela - I. del (Lj) - 22.10 TV DNEVNIK (Lj) inDusTRiJR mcTonniH vozil novo mESTO inDUSTRIJfl mOTORfllH VOZIL novo mESTO iVOVhiBIVlIi: osvobodili republiki pod gorjanci in njenem kirovskem junaku piparjn bakšetu i Kakor je nekoč znameniti učenjak Isaac svojim kritikom zaklical, da si ne izmišlja ornnev, moram tudi sam posvariti svojega bn^a' nai ne *ma te^ nekai mojih poglavij, ki J**0 pozneje rdeča nit obsežnejšemu delu, za literarne povesti ali za zgodbe z ,,resni-jedrom” Leto dni sem obračal in tehtal, ^}menal in presojal pripovedovanja mnogih prič, wl izvirne zapise in neobjavljene dnevnike, zbi-Q dopolnila in pojasnila, da bo moje pisanje ne-\>sale^no Pjevanje, v katerem bom lahko branil tok stavek in besedo. Ta in oni bo prizadet in . a‘jen, toda naj ne zahteva od mene, da posta-ponarejevalec zgodovine, kakor so nekateri ve.Poskušali. Naj spoznajo, da so svojevrstne jne trtve po lastni krivdi. Naj mladi rod izve i Vs l lasmi Krivili. ivuj rruuui rt i °Jzruto resnico o svojih stricih in očetih, or h kratko opravičilo: enostranski poudarek na 1bovških krajih izvira iz mojega prvotnega na-šk/la’ mP^em samo „nekaj poglavij o orehov *e.rePuptlki“, pisanje pa se je razrastlo včasih iz p °zkih meja tudi čez vso deželico med Krko in Gorjanci. J^ončno: hvaležen bom za vse popravke in ^0valcovi krčmi v Hrastju pod sivimi zidovi dnTkavnega Gracarjevega turna se jć živahna ^ .*ba pivcev razgrela. Vnemal se je prepir, kdo u ? v leh čudovito lepih podgorskih krajih prvi zgodK c,nu osvaj^cu- Vsa^ Je vet^ sv°j° je k x° *n vsak je Ponuj^ drugačnega junaka. Pa p niar s prstom pokazal v kot sobe: "oglejte ga tamle, kirovskega Bakšeta, ta je oil prvi!“ Družba je utihnila. Vsi so se presenečeni ozrli v temnolasega šibkega človeka, ki je s pametnimi, hudomušnimi očmi sam zase nemo strmel v svojo merico domačega cvička. Kdo bi si mislil: kirov-ski Pahar torej, kot mu tudi pravijo s prastarim domačim vzdevkom, izdelovalec vinskih pip, pa ni nikoli ničesar nikomur povedal, nikoli se z ničimer ponašal! O Kirovcu je takrat slišal tudi kronist in znova odkril, kar je storil že Jaroslav Hašek na Češkem, da heroji niso samo ostrostrelci in bombaši, ampak lahko tudi povsem neznan človek, recimo prekupčevalec s psi Jožef Švejk, ki je črno-rumeno habsburško cesarstvo razkrajal z nesmrtno besedo božanske satire. Tudi naš kirovski pipar zasluži, da z odra naše junaške zgodovine ne utone za vselej v pozabo. DEDIČ ZNAMENITE PRETEKLOSTI Moj dobri prijatelj Peter, profesor čiste filozofije, zgodovinar, družboslovec in poznavalec umetnosti, me je nekoč opozoril: „Ali si opazil, da so bili potomci uskokov v zadnji vojni povsod med prvimi na okopih vstaje? “ Torej ima le prav Zolajev naturalizem, ki meni, da sta človekova kri in narava dediščina po davnih prednikih! Kirovski Jože Bakše ni uskok, ampak iz rodu davnih staroselcev, ki so potomci znamenitega keltskega plemena Latobicev. To ljudstvo živi še danes med nami. Primož Trubar ga je spoznal v šentjemejski fari in mu pravil Bezjaki. Srečujemo ga še vedno povsod po dolini Ktke, po raških hribih in Trdinovem Podgorju: črnolaso je, bolj majhne rasti, živahno in s čisto svojo pikro šega- inOUSTRIJR mOTORniH VOZIL novo mESTO vostjo, kije drugačna od slovenske, pač bezjaška. Kakor so današnji Lekšeti iz Grobelj in drugod potomci porimljanjenega keltskega klana Luksov, Makšeti iz staroveških Maksov, so Bakšeti potomci nekdanjih Baksov. V posadkah na rimskih trdnjavah antične Savie je Baks postal Baksar. Njegov vzdevek Pahar, ki izvira iz istega besednega korena, pa kaže, da so bezjaški pradedje kirovskega piparja služili tudi v germanskih krdelih, pač v gotskih in langobardsko-gepidskih vojnah, ki so pred prihodom Slovencev divjale po naših krajih. Kirovskemu Bakšetu pozabljena slava njegovih davnih prednikov ni prav ničesar obetala. Za podedovano bistroumno šegavost si v svojih časih ni mogel kupiti niti mehurja tobaka.-Z vinskimi pipami, ki jih je stružil na svojem očrnelem vretenu, je krošnjaril od krčme do krčme in kazalo je vse, da bo z dedi zapustil bodočim rodovom edino skromno sled v farnih krstnih bukvah. Tam je zapisano, da se je v letu 1868. rodilo ovdovelemu finančnemu inšpektorju v Kostanjevici in njegovi služkinji Jožefi Bakšetovi nezakonsko dete, ki so ga krstili na ime deželnega patrona Jožefa. Zaradi domišljave žlalite in ker svet takrat ne bi prenesel, dacar ni smel vzeti dekleta nižjega stanu, čeprav gaje ljubil. Izplačal pa ji je sto goldinarjev, za katere je otrokov jerob Pecigus kupil na Kiri star Cerkovnikov, po domače Popelaijev vinski hram in ga uredil za prijazen domek. V njem se je nezakonski siroti in Jožefi Bratokovičevi - „Gajski“ leta 1902 rodil naš kirovski junak, pipar Jože Bakše. Še besedo o Kiri sami, ki je prav tako junak naših Zgodb. Sliši se neverjetno in skoraj bogokletno: ime ji je dalo neko izginulo ljudstvo neznanih kovačev brona in železa, ki je prišlo iz daljne Azije davno pred naselitvijo Slovencev, ko še ni bilo niti ilirske Emone na bregovih barjanskega jezera niti večnega Rima na italskih pašnikih ob Tiberi. Kira je videla prihajati in zopet izginjati mnoga tuja ljudstva. Skoro poldrugo stoletje je bila predmestje starega Dunuma, znamenite keltske knežje prestolnice. Videla je taborne ognje sovražnikov domačega kralja Pendirja z Zidanega gabra v Gorjancih. Z ogorčenjem je gledala tujo gospodo, ki je zidala Piežek in sivi Gracarjev turen s temnimi tlačanskimi ječami. Sprejela je vojske kralja Matjaža, ko deset let ni bilo ne tlake ne desetine in ni naselje tega nikoli več pozabilo. inOUSTRIJR mOTORniH VOZIL novo mESTO Videla je Gubčeve trume s kosami, ko v farnih urbaijih zopet ni eno leto vpisanih nobenih tlačanskih dajatev. Kot neuničljiv spomenik časa in zvest stražar na svojih sončnih vinorodnih rebreh je Kira preživela vsa razburljiva stoletja do"zma-govite osvobodilne vstaje, v katero so na svoj način posegli tudi njeni sinovi in z njimi kirovski strugar vinskih pip. KJE IMA BAJTAR SVOJE GOZDOVE? Konec maja ali v začetku junija 1941 je Jože Bakše ponujal po Novem mestu svoje lesene stru-garske izdelke. Po gostilnah se je od mize do mize nabral že precej poguma, ko ga je v Kovačevi krčmi v Žabji vasi prehitela noč. Tam so med kmeti sedeli tudi trije Italijani. Pipar je z glavo trenil proti njim in zabrundal: „Tistele hudiče bi pa bilo treba vse pobiti.” Vsi so otrpniji in zadržali sapo. Kaj, če so vojaki razumeli? „Odkod si pa ti doma? “ je čez čas pretrgal mučni molk mizarski mojster Medle. „S Kire nad Prežekom,“ pravi Bakše. „V kratkem te bom obiskal," mu pošepeta mizar in pomenljivo pomežikne. V nekaj dneh je res prišel z Lakneijem iz Kraj-čeve tiskarne človekom, ki so ga imeli žandarji že dolgo zapisanega za komunista. Pipar je tuja obiskovalca nezaupljivo postrani gledal. Sedaj je bil trezen. Tudi meščana sta bila v zadregi. „Čigave so vse te hoste? “ vpraša tiskar, ki ne ve prav, kako naj bi začel, in na široko zamahne proti vrhovom zelenih Gorjancev. „Langerjeve, struške, graščinske, pleterske, kaj vem, čigave vse,“ se zmrdne Kirovec. „Kje jih imate pa vi, osebenjki? “ vprašuje zopet Lakner. „Tam, kjer zajec hrast preskoči," se trpko nasmehne bajtar. „Začeli bomo boj in bo vse tudi vaše, “ poskuša Novomeščan opogumiti piparja in ga radovedno gleda, kdaj se bo otajal. „Ti nič ne verjamem! Da me, hudič, morda na gavge ne ženeš? “ poškili pipar od strani nezaupljivo tujca. „Zakaj mi ne bi verjel? “ se čudi gosposki obiskovalec. „Imaš prevelik prstan.” *!• 28 (2303) - U. julija 1974 DOLENJSKI UST 23 Najpomembnejša je sloga! Letos mineva 20 let, odkar je prišel na osnovno šolo Vas-Fara v kočevski občini njen današnji ravnatelj Franc Volf, hkrati pa so prav v teh dneh začeli pri Fari asfaltirati prve metre ceste proti Kočevju, za kar se je zelo, lahko bi rekli celo najbolj, prizadeval prav on. Sedaj 41-letni Franc Volf je proti nazadovanju in izumiranju Kolpske doline, s čimer si je pridobil zaupanje občanov. Tako je predvsem njegova zasluga, da osemletka v tem kraju še vedno obstaja, čeprav je bila mnogokrat zaradi pomanjkanja učiteljev tik pred ukinitvijo. Brez šole pa bi to območje še hitreje propadalo. Dosegel je, da je Vas-Fara letos končno le dobila nekaj stanovanj za učitelje. V letih 1957 do 1960 se je kljub nasprotovanju nekaterih domačinov zavzemal, da so naselja Fara, Vas, Pirče in celo Brod na Kolpi dobila pitno vodo. Zaradi te gradnje so mu nekateri celo grozili, da ga bodo pretepli. Boj z zaostalostjo je bil težak tudi kasneje pri gradnji vodovodov za druga naselja. Z njegovim prizadevanjem so dobile pred tremi leti elektriko še zadnje tri vasi na območju krajevne skupnosti, gasilsko društvo, katerega predsednik je, pa nov avto in brizgalno. Lovci od-streljujejo zdaj tudi več divjadi, ki ji je že skoraj uspelo izriniti ljudi s tega območja. O razpravah, ker obiskujejo nekateri slovenski otroci tega območja hrvatske šole, hrvatski pa slovenske, je Franc Volf dejal: ,Tudi jaz sem obiskoval do 4. razreda hrvaško šolo v Čabru, kot jo še danes marsikateri slovenski otrok, pa nisem imel zato kasneje nobenih težav na slovenskih šolah. Ni najpomembnejše to, da obiskuje vsak svojo šolo, pač pa to, da smo Slovenci in Hrvatie enotni složni, da si med seboj pomagamo. Ljudi na obeh straneh Kolpe, Slovence in Hrvate, tarejo iste težave: slabe prometne zveze, premalo delovnih mest, izseljevanje ljudi. Zato moramo združiti svoje sile, ustanavljati obrate, kjer bodo dobili naši ljudje kruh. Tako se bo ustavilo izumiranje. Ljudje bodo ostajali tu. Otrok bo več in potem bomo lahko spet odprli marsikatero zaprto šolo, kar bo pripomoglo tudi, da bodo slovenski otroci spet obiskovali slovenske, hrvaški pa hrvaške šole. ” Franv Volf, ki je član ZK od leta 1953, član vodstev mnogih občinskih in krajevnih organizacij, kar tri mandatna obdobja pa je bil tudi občinski odbornik, ne govori le o bratstvu, ampak-se tudi prizadeva zanj. Kot ravnatelj šole, predsednik gasilcev in krajevne organizacije ZR VS organizira srečanja, obiske in skupne proslave šolarjev slovenskih in hrvaških šol, gasilcev, rezervnih oficirjev in vojakov z območja občin Delnice in Čabar ter krajevne skupnosti Brod na Kolpi. Na vprašanje, kaj ga na področju šolstva najbolj tare, je odgovoril: „Financiranje šolstva. Ni prav, da so tako velike razlike med mestom in vasjo, med revnimi in razvitimi občinami. Če imajo po ustavi vsi otroci enake pravice do popolne osemletne izobrazbe, morajo imeti tudi vsaj približno enake možnosti za šolanje. Za ureditev tega pa ne morejo biti odgovorne le občine, ampak republika. ,Razgovor pa je zaključil z ugotovitvijo: ,Mnogo govorimo o zaostalem Kozjanskem, a imamo v kočevski občini ne le tako revna območja, kot je Kozjansko, ampak še slabše, a nihče o tem ne govori. ” J. PRIMC 1,uya aFul Je »a man usvujua sievune miaae ijuai po svetu m pri nas - hitrostno plavanje s plavutmi in potapljanje To pa B> samo šport, kajti hitn m okretni potapljači zavzemajo vidna mesta v strateških načrtih vseh sodobnih armad. Na sliki: start na drugem republiškem prvenstvu v hitrostnem plavanju s plavutmi in v potapljanju. (Foto: Dušan Pezelj) Plavanje s plavutmi je šport mladih Potapljanje z aparati in hitrostno plavanje z metrskimi plavutmi ni samo šport, pač pa ima ta pano* ga tudi izreden vojaški pomen Prejšnji teden se je v Dolenjskih Toplicah končalo drugo republiško prvenstvo v plavanju s plavutmi in potapljanju. Tekme štirih slovenskih klubov si je ogledalo precej Topličanov in Novomešča-nov, za mnoge med njimi pa so bile tekme nezanimive, predvsem zato, ker doslej za ta šport še niso slišali, saj je pri nas še dokaj mlad in nepoznan. V Novem mestu so Klub za podvodne aktivnosti ustanovili 12. januarja 1973 v okviru TTKS in LT, takoj nato pa se je pridružil slovenski potapljaški zvezi V začetku je imel klub malo privržencev, v enem letu pa se je število članov močno povečalo. Zasluga za to gre predvsem odličnim organizatoijem, ki so znali s sodobnimi metodami prika-zati prednosti tega športa, ki obsega obenem tudi raziskovalno dejavnost Razen tega vsak član kluba lahko spozna morsko dno, lahko se ukvarja s podvodnim fotografiranjem, morskim športnim lovom, lahko se ^ usposobi za primer osebnih in elementarnih nesreč, pomaga pri varovanju okolja in temu podobnem. In kako je s tekmovalnim športom? Tekmovanja so se v organiziranih oblikah začela pojavljati pred približno dvanajstimi leti v okviru potapljaških klubov. Potapljači so hoteli svoje sposobnosti preizkusiti v tekmah, zato so se morali iz morskih globin preseliti v bazene. Iz leta v leto je bil ta šport pri Evropejcih bolj priljubljen, 1. 1967 pa je prišlo do prvega evropskega prvenstva. Pet-let kasneje je v Moskvi jugoslovanska ekipa med petnajstimi udeleženkami zasedla solidno in obetajoče sedmo mesto. V naslednjih letih se je ta šport močno razmahnil. Dobil je svoja pravila, in kot kaže, ga bodo uvrstili med tekmovalne discipline na naslednji olimpiadi. Tekmovalna pravila so prirejena doseganju čim večjih hitrosti. Mnogi gledalci v Dolenjskih Toplicah so bili presenečeni nad dolžino in obliko plavuti. Žal še nikjer v svetu ni tovarne, ki bi delala do meter in več dolge plavuti, zato si morajo tekmovalci pri tem sami pomagati Potapljači tekmujejo lahko v prostem stilu, tu pa uporabljajo navadno kombinacijo kravl-delfin. Razen s plavutmi so lahko opremljeni še s plavalno masko ali očali, po SPET TRAKTOR 8. julija okrog 18. ure seje spet pripetila traktorska nesreča, tokrat na Puščavi. Ludvik Jerman iz Gorenje vasi je s travnika zapeljal na cesto z neregistriranim traktorjem, ni pa pogledal, če je pot prosta. Ker je ravno takrat mimo pripeljal z avtom Drago Dolenjšek, sta trčila. 1'ranc Gregorčič, sopotnik v avtu, ima lažje poškodbe, medtem ko cenijo gmotno škodo na 6.000 din la imajo lahko samo dihalno lasti zanimive so tekme v po- tapljanju. Ta panoga je popolnoma nova, kljub temu pa močno pomembna. Zaradi komplicirane in drage opreme, zdravstvenih omejitev in nevarnosti, ki to vrsto udejstvovanja spremljajo, je za gledalce močno zanimjva, posebno takrat, ko mora tekmovalec zmanjati kisikovo bombo (akvalungo) z novo, , ker je med tekmovanjem porabil ves zrak. Prav gotovo bodo v petek in v ser boto gledalci v Dolenjskih Toplicah prišli na svoj račun, kajti nastopil' bodo najboljši jugoslovanski tekmovalci v naštetih panogah, ki že zelo veliko pomenijo tudi v evropskem merilu. Boštjana še vedno iščejo Negotovost muči starše huje od resnice O dveletnem Boštjanu iz Pri-lip pri Brežicah še ni nobene vesti; izginil je, kot bi se bi] udrl v zemljo. Vse dosedanje pre- Cvet in sad. Jura Fras iz Brežic je prinesel pokazat vejico jablane, sorte jonatan, na kateri se je poleg plodu sredi vročega julija razcvetel zapozneli cvet. (Foto: J. T.) USPEL REFERENDUM Pred kratkim je bil v vaseh Vinice, Zapotok, Sušje in Slatnik na območju krajevne skupnosti Sušje v ribniški občini referendum, na katerem so sc volilci odločali o samoprispevku za obnovo vodovoda. Nad 80 odstotkov volilcev se je odločilo za uvedbo samoprispevka, ki bo znašal 3.000 din na gospodinjstvo. Kmetje bodo prispevali na ta znesek še 20 odstotkov več. Vodovodno omrežje bodo obnovili v dolžini okrog 1.800 m. iskovanje je bilo zaman. V nedeljo so se lotili iskanja lovci iz čateške in dolinske družine. Z domačini so ponovno preiskali okolico, hiše in gospodarska poslopja v vasi. Upanje staršev se spreminja v brezup. Za dveletnim Boštjanom že od 5. julija ni sledu. Medtem so pretaknili vse grape, preiskali ribnik, obrežje Save in gozdove daleč naokoli. Starši živijo še vedno v negotovosti. Z vaščani vred ugibajo, kaj bi se lahko pripetilo otroku. Po brezuspešnem iskanju mnogi menijo, da je dečka kdo ugrabil ali ga morda z avtom podrl na cesti in odpeljal. Toda vse-to so le domneve, ki porajajo vedno ZBOR UPOKOJENCEV Občni zbor ribniških upokojencev bo v nedeljo, 14. julija, ob 9. uri v sejni dvorani občinske skupščine v Ribnici. Letos bodo izbrali nove voditelje društva. V. P. nova vprašanja, na katera ni od' govora. Pogrešani Boštjan svetlolasi dcČ» Padlo bo pet medvedov Tudi žabe in polhe zaščititi Po pravkar sprejetem načrtu za lovsko leto 1974/75 naj bj ribniški občini padlo 5 izmed 16 medvedov, 11 divjih prašičev,1 jelenov, 249 sm, pa še precej jerebov in zajcev ter 4 jerebice. LJUBEZENSKA ZGODBA PO REPIŠK0 Repičani ljubijo, četudi niso veliki ljubimci. Ko se Re^i-čan rodi, ljubi mater, ki mu je dala možnost, da je zagledal luč sveta. Ljubi njeno govoije-nje, petje, žgečkanje in nasmihanje skozi odprtine zibke. Pozneje, ko se zave svojega bivanja, vzljubi tudi očeta, njegovo trdo besedo in težko roko, njegove pametne nasvete in ostro kritiko, njegovo kričanje in njegovo nakresanost ob večerih. \ Nato gre Repičan v šolo in je v prvem razredu do ušes za- ljubljen v svojo tovarišico učiteljico, ki jo posluša bolj od božjih nasvetov. V sedmem ali osmem razredu zamenja učiteljičino mesto ljubezen do dekleta. Tako se zaljubi, da je Repičan slep in gluh za vse, kar se dogaja okoli njega. Z deklico se skriva po najbolj temnih kotih mesta, ji obljublja gradove v oblakih, ko je najbolj sončno, in je trdno prepričan, daje njegova izvoljenka najlepša ženska, kar jih nosi svet. Pri dvajsetih letih ljubi Repičan svojo ženo, in to le ne- kaj let po poroki, ali natančneje povedano, do takrat, dolder se mu ne porode otroci. Nato posveča vso svojo ljubezen otrokom, ki so najbolj pametni, najbolj pridni in naj-boy nadaijeni potomci v vsej repiški fari. A tudi najlepši so. Kot filmski igralci. Za vse otroke Repičeve drage se podjetja kar tepejo, in to z namenom dobiti direktoija. Za čudo pa v vseh repiških podjetjih ni noben direktor Repičan, kar pa gre pripisovati dejstvu, da so Repičani hudo nevoščljivi ljudje. Ko dopolni Repičan petintrideseto leto, splahni njegova ljubezen do žene, ohladi pa se tudi ljubezen do otrok, kajti neredko se pohuliganijo ali pa odidejo v svet, kjer se sramujejo svojih staršev. Tako Repičen izgubi smisel za ljubezen do živih ljudi. Ne izgubi pa ljubezni. Z vsem svojim bistvom in telesom prične ljubiti tisto, kar mu pomeni do konca življenja vse, kar ga ne zapusti, ne razočara. Prične ljubiti denar. TONI GAŠPERIČ Tudi lani je bil načrtovan n? območju petih družin v občini Ribnica odstrel petih medveddv, a so odstrelili le 3; razen tega je bilo odstreljenih še 20 kosov premalo jelenjadi in nekaj srnjadi. Komisija za lov in ribolov, ki je predlagala načrt odstrela v potrditev občinski skupščini, je v glavnem sprejela predloge odstrela lovskih družin. Izjema je le pri jelenjadi, kjer je komisija predlagala nekoliko večji odstrel. Medobčinska skupnost za varstvo okolja Kočevje-Ribnica je nadalje predlagala, naj bi občinska skupščina tudi časovno in količinsko omejila ulov polhov in žab. Pretiran odlov teh živalic namreč ruši ravnotežje v naravi. Občinska skupščina se je s predlogom strinjala in predlagala BREG: EKSPRESNI VLAK ZBIL DEČKA 4. julija se je vračala z morja sku- skupnosti za varstvo narave, naj pravi osnutek takšnega odloka. J. PRlMt' Sina otrok, ki je bila na izletu. . idanem mostu se je ločil od skupi-- Milan Vegcl iz Brezine pri Brcži ih. Peš se je napotil pc progi proti Brežicam. Med postaja J ne Milan Vegel iz Brezine pri Bre5i-^ cah. Peš se je napotil po železniški peljal ekspresni vlak in dečka zbil po tleh. Hoja po progi se je za Milana tragično končala, saj so ga morali zaradi hudih poškodb takoj odpeljati v bolnišnico. Po gozdovih v zahodni lenjski ob cestah in poteh le napisi „Voziš na lastno odjr vornost“, „Kurjenje v go/A prepovedano4’, ampak tudi kot je tale pri Žlebiču, koi^ 200 m od ' glavne ctfjr Kočevje-Ljubljana: ,,Opu^aIr mo na nevarnost pred medv*' dom.” (Foto: Primc)