Rosilo delavcev /zgoje, izobraževanja •) znanosti Slovenije, pijana. ‘9- marca 1982 -}'■ 6 - letnik XXXIII w Socializem in ■demokracija j ^ Preteklem obdobju so bistvo j-grnjevanja samoupravne orga-J^cije socialistične družbe se-’ Sijali trije temeljni, med seboj povezani revolucionarni procesi, 'J 1 smo jih spodbudili z novo e.,slfIVo in zakonom o združenem 1 eln. To so, prvič, proces združe-VvQnja deia ;n sredstev družbene ^Produkcije (družbenega kapi-!l aja), drugič, proces, s katerim Združeni delavci neposredno 'Opravljajo z dejavnostmi za zadovoljevanje svojih potreb na področju izobraževanja, kulture, 'Znanosti, zdravstvenega varstva, tfsocialne politike, stanovanj, ko-‘‘nn,nalnih storitev ipd., in tretjič, VProces podružbljanja politike z ( elagatskim sistemom. 0 Ti trije procesi so po svojem bi-tudi procesi ukinjanja treh roblik odtujevanja, ki jih je socializem podedoval od stare družbe: ^odtujenost delavcev od pogojev, 'firedstev in rezultatov njihovega dela; odtujenost duhovnih, intelektualnih potencialov dela od farnega dela; odtujenost družbe-ftih vizij, odnosov in skupnih in-deresov delovnih ljudi v obliki po-ddične oblasti, to je države. J; Razvoj socialističnega samoupravljanja je hkrati proces odmikanja države, ki so ga, kot je jf nano, klasiki marksizma šteli za finega izmed bistvenih procesov ^prehodnega razdobja. Prihod-ipost ne pripada niti državi niti iiPartiji, temveč svobodnim asociacijam združenih proizvajalcev, 'jtdružbi, v kateri bo človek kot f v oboden ustvarjalec stal nasproti naravi in odkrival vedno gloMje njene zakonitosti, jo vedno bolj 'Podrejal sebi in svoji svobodni smotrni dejavnosti; v katerem ‘podo njegovi družbeni odnosi' v'edno bolj postajali njegovo svobodno delo, objektivne sile pa, ki po dotlej vladale zgodovini, bodo Prišle pod nadzor ljudi; v katerem bodo, kot je pisal Engels »ljudje * sami in povsem zavestno ustvar-tJali svojo zgodovino« in družbeni vzroki, ki jih bodo sami sprožali, bodo imeli predvsem ali v čim ;Večjem obsegu takšne posledice, 1kot si jih želijo.« Naše izkušnje so pokazale, da Safnoupravljanje razvija novo, Socialistično demokracijo. Prepričani smo, da socializma ni brez jfnokracije, da pa tudi resnične pjmokracije ni brez socializma. Naporno je, da socializem prevzema najbolj napredne pridobile stoletnega boja ljudskih mno-z,c za demokratične odnose °yebrte svoboščine in institucije. endar pa socializem mora iti po našem mnenju naprej, tudi ko gre <.a demokracijo. Razvijati mora demokracijo, katere smisel je naj-« strša gospodarska, politična,, kul-'arna, z eno besedo družbena aktivnost ter pobuda delovnih ljudi, druzbeno-politični in gospodarit sistem, v katerem delovni Iju-je neposredno in suvereno odlo-cajo o razmerah, sredstvih in re-'ttltatih svojega dela, o svojih osebnih in družbenih potrebah, o vseh splošnih družbenih zadevah, , šolstva in zdravstva do armade. To je velika, morda največja numanistična ideja dosedanje zgodovine, ki jo je šele socializem ot začetek resnične človeške zgodovine začel uresničevati. Sq-c,alistična demokracija bi morala ■-graditi takšen sistem institucij, ki o omogočal uresničevanje te ‘deje. Samoupravljanje je po našem mnenju tudi temeljna aktivnost pri uresničevanju te velike ‘deje ter glavna institucionalna oblika, skozi katero se uresničuje. STANE DOLANC (jzgovora na seji CK ZKJ, 16. J. Potrebujemo dobre učitelje Iz govora Mitje Ribičiča ob podelitvi Žagarjevih nagrad in priznanj 27. marca pred štiridesetimi leti ne8a poveljstva, ustvarjalec je bilo junaško ravnanje in žrtvo- je v partizanskem boju, obkoljen Dražgoške republike m starešina vanje prvih slovenskih partiza- s selško četo, padel na Rovtu pri v znani legendarni dražgoški nov posebno tistih, ki, so se v Crngrobu Stanko Žagar. V tem bitki, aktivist Osvobodilne fronte strahotnem nesorazmerju sil bo- boju je padlo z njim štirinajst so- slovenskega naroda —OF tistega jevah na Gorenjskem, Štajerskem bojevnikov. enkratnega vseljudskega gibanja, m Koroškem, na slovenski zemlji, iz katerega se je oblikovala v naj- priključeni nemškemu Reichu, in Ob tem črnem jubileju,se spo- težjih razmerah naša svobodna med ljudstvom, obsojenim na minjamo njegovega svetlega lika, država, jugoslovanska skupnost smrt. Čeprav smo imeli kasneje še ki bo ostal zapisan v spominu enakopravnih narodov, naša da- večje boje in so naše enote zrasle v njegovega in prihodnjega rodu nošnja samoupravna in neuvrš- brigade, divizije in korpuse, so lakot zgled revolucionarja. Bil je ^ena Republika dela. krat naše prve čete, jelovška, sel- med prvimi partizani, organiza- ška, savinjska in druge, ustvarjale tor partizanskih enot na Gorenj- Ob tej priložnosti naj še enkrat moralne in organizacijske temelje skem, julija leta ! 941. član Glav- povemo, kako velikega pomena nove ljudske vojske, oblikovale (Foto: Polde Kejžar) Med drugim preberite • KRITIČNA OCENA NAČRTOV, str. 2 • PRIZNANJA ZA ŽIVLJENJSKO DELO, str. 3 • SKRB ZA TEŽE DUŠEVNO PRIZADETE OTROKE, str. 8 • NOVA VSEBINA V ŠOLI — MOST DO ZDRUŽENEGA DELA, str. 9 • ODKRIVANJE VRZELI V ZNANJU, str. 9 so novo zavest in samozavest slovenskih ljudskih množic. Zato je tem prvim slovenskim partizanom tudi posvečen veličastni spomenik v Dražgošah na pobočju partizanske Jelovice, med bronastimi liki na straži naše svobode pa je tudi lik organizatorja in borca Stanka Žagarja. Čeprav se je revolucionarno delo heroja Žagarja razmahnilo najbolj v času _ od Čebinskega manifesta, v času njegovih zvez s Kidričem, Kardeljem, Zihrlom in Tomšičem, pa sega njegovo požrtvovalno frontovsko, aktivistično in partijsko delo daleč nazaj. Stanko Žagar je bil uporniška osebnost že v rani mladosti; ko mu ie bilo osemnajst let, /so pri njem prvič delali hišno preiskavo, upiral se je nečloveškemu ravnanju oficirjev v vojski, branil slovensko Koroško, se po plebiscitu vrnil navdušen za oktobrsko revolucijo, se upiral klerikalni duhovščini pri Krškem, postal dobravski voditelj proletariata in revnih kmetov, organiziral je štrajke in prve kmetijske tečaje. Bil je pravi Martin Kačur, vendar se ni kot ta Cankarjev junak izgubil med nezavednim vaškim prebivalstvom, pod peto tovarnarjev in policije. Žagar je bil zgled svetlega optimizma, neutrudnega, nenehnega organizatorja novih in novih akcij. Kjerkoli se je pojavil, je moralo nekaj nastati, klica napredka: gospodarsko kulturno društvo ali zadruga, železniška postaja, vodovod, turistična organizacija. Vse to pa je — zvest humanim smotrom svojega glavnega poklica —povezoval s šolo. Mislim, da ga upravičeno lahko prištevamo med velike reformatorje našega šolstva in prav je, da se po njem ne imenuje samo vojašnica v Kranju, pač pa tudi šole, mladinski dom v Bohinju, učiteljski pevski zbor. Žagar je učil, da je sleherni človek dolžan delati, da pa mora imeti tudi enake možnosti za izrabljanje narave in tehnike in enake možnosti za urejanje odnosov v družbi. Zavzemal se je za novo, delovno šolo, povezano z delom na zemlji ali za strojem, in zameril je učiteljem, ki mislijo, da morajo učenci použiti vse, kar jim namečejo v grobo stesane jasli. Tako kot je bil narodnoosvobodilni boj ne le narodnostno in socialno gibanje množic, pač pa tudi kulturno gibanje, tako je tudi danes samoupravljavsko gibanje kulturno gibanje, boj za osvoboditev človekovega dela in oblikovanje osebnosti svobodnih, ustvarjalnih kulturnih nosilcev družbenega napredka. Samoupravljanje namreč preoblikuje delavski razred in proletariat v osvobojeno intelektualno silo svojega naroda in člo- veštva. Tega plemenitega smotra pa ni mogoče uresnčiti brez nenehnega izobraževalnega procesa — brez -7 rekel bi —novega prosvetnega in prosvetiteljskega gibanja delovnih ljudi in brez socialistične šole in šolskega sistema, ki bo sredi tega gibanja organizator in nosilec izobraževanja novih in novih rodov samoupravljavcev in strokovnjakov. Stanko Žagar je s svojim delovanjem kot učitelj vzgajal mlade ljudi za čase, ko je bilo treba s puško v roki braniti narodov obstoj in izbojevati ljudsko revolucijo, današnji učitelj pa mora s svojim vzgojno-izobraževalnim delom sooblikovati svobodno 'ustvarjalno osebnost prihodnjih samoupravljavcev, ki bodo kot svobodni združeni', delavci, kmetje in izobraženci vodili našo republiko dela in dograjevali socialistični samoupravni sistem, v katerem si bodo sami ustvarjali srečo. Z nagradami in priznanji Stanka Žagarja, ki jih danes podeljujemo, dajemo priznanje prav tako učiteljem in vzgojiteljem za njihovo dosedanje delo in poudarjamo tiste dosežke, ki spreminjajo podobo naše šole in našega vzgojno-izobraževalnega sistema. V času, ko zaradi mnogih težav v gospodarstvu s težavo napreduje celodnevna osnovna šola, ko smo že začeli izobraževati v srednjih šolah po novih yzgojno-izo-braževalnih programih in se pripravljamo na preobrazbo visokega šolstva, so nam še posebno potrebni dobri učitelji, družbeni delavci, Žagarjevi nagrajenci. Učitelji kot nosilci vzgojno-izobraževalnega procesa morajo biti resnični oblikovalci nove šole, saj šole v resnici ne spreminja suhi paragraf, ampak se spreminja v neposrednem stiku učitelja in učenca, v povezovanju šole in kraja, če je zares povezana z ljudmi, ki vedo, da je to njihova šola. Novi družbeno-gospodarski odnosi so temelji takih novih odnosov, vendar v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti tahko odločajo le delegati, ki svojo šolo poznajo, ki vedo, kakšne probleme in težave ima. Tudi novi vzgojno-izobraževalni programi bodo ostali le lepo zapisana želja, če jih ne bodo uresničevali učitelji, ki bodo tako kot Stanko Žagar iskali v vsakem trenutku najboljšo pot do učenca, in ki bodo kot Stanko Žagar pomanjkanje vseh drugih možnosti nadomeščali s svojo ustvarjalnostjo, iznajdljivostjo in z vključevanjem vseh tistih možnosti, ki jih ponuja okolje. Taka učiteljeva vloga terja tudi njegov večji družbeni ugled, ki bo ustrezal pomenu šole za naš družbeni razvoj in razvoj posameznika v njej. dogodki novosti OB LETOŠNJI PRVI ŠTEVILKI REVIJE Vzgoja in izobraževanje Prva letošnja številka revije O vlogi estetske, umetnostne in Vzgoja in izobraževanje prinaša kulturne vzgoje v celodnevnih med aktualnimi temami članek šolah beremo v članku Dore dr. Dragutina Frahkoviča Gobec, sodelavke Pedagoškega Vzgoja za revolucijo danes. V inštituta pri Univerzi Edvarda njem pisec opozarja bralce, da je Kardelja v Ljubljani. Odnos današnja revolucija nadaljeva- učencev do proizvodnega in nje včerajšnje, le v drugačni družbeno potrebnega dela v ce- obliki, z drugačno vsebino in di- lodnevni šoli je razčlenil in pred- namiko. Sprašuje se, ali vzga- stavil Anton Dežman (COŠ Zijamo našo mladino dosledno in rovnica), z izkušnjami pri prido- uspešno za revolucijo, ki poteka bivanju zunanjih sodelavcev pa v temelju našega samoupravnega seznanja bralce Edvard Lorber s razvoja, v boju za resnično oblast Celodnevne osnovne šole Ravne delavskega razreda, in razčle- na Koroškem. Objavljeni so tudi njuje področja in možnosti za re- sklepi posveta o celodnevni šoli. volucionarno delovanje mladih druge prispevke s tega posveta ljudi. pa bo objavila revija v naslednji Sledijo prispevki, ki so bili številki, predstavljeni na posvetovanju V nadaljevanju objavlja revija Teorija in praksa celodnevne prispevek Mire Verbič (Zavod osnovne šole v Ljubljani, 3. in 4. SRS za šolstvo) o geografiji v junija 1981. Objavljen je uvodni programih srednjega izobraže- nagovor mag. Janeza Sušnika, vanja. Aktualen " je članek direktorja Zavoda SR Slovenije Branka Jelena iz Nove Gorice o za šolstvo (zavod je tudi pripravil vključevanju šole v združeno posvetovanje). Peter NVinkler. delo, v katerem opisuje avtor iz- namestnik predsednice Republi- kušnje Elektrogospodarskega škega komiteja za vzgojo in izo- šolskega centra. Anton Greben- braževanje ter telesno kulturo, šek iz Titovega Velenja, prikazu- opozarja na družbeno vlogo ce- je, kako pripravimo izvedbeni lodnevne šole in ugotavlja, da se učni načrt za proizvodno delo v je celodnevna šola uveljavila. S kovinsko-predelovalni usmeri- svojo organizacijo dela naju- tvi. Nada Počkaj poroča, kako so spešneje povezuje dejavnosti, ki v Postojni organizirali naravo- omogočajo šoli, da povsem uve- slovni dan, Stanko Šimenc iz Ijavlja družbeno vzgojno-izo- Kranja pa daje nekaj napotkov braževalne smotre. Jožica Cer- za pripravo filmske predstave na golj iz celodnevne osnovne šole kulturni dan. Pirniče razčlenjuje vlogo intere- V predelku Informacije piše snih dejavnosti v celodnevni šoli Bogomil Ferfila o delovanju glede na razvoj učenčevih intere- marksističnega centra Univerze sov. Dragoljub Marjanovič iz Edvarda Kardelja v Ljubljani, Zavoda za napredek vzgoje in Marjeta Čampa o mladinskem in izobraževanja mesta Beograda pionirskem tisku med NOB, opisuje izkušnje pri spremljanju Boris Klemenčič o posvetu o dela in dosežke beograjskih poučevanju francoskega jezika v celodnevnih šol. Z analizo o uve- Jugoslaviji, Janez Strnad pa Ijavljanju elementov celodnev- znova kritično razmišlja o lizinih osnovnih šol v podaljšanem kalnem izrazju, bivanju seznanja bralce Milan Adamič (Zavod SRS za šolstvo). MAKIJA VELIKONJA Igra in igrače, zbirka cicibanove urice, izdala Zveza prijateljev mladine Slovenije ^ Moje najljubše knjige Knjižnica Oton Župančič — enota Pionirska knjižnica v Ljubljani, bo ob mednarodnem dnevu mladinske knjige, 2. aprila, ki je hkrati obletnica rojstva H. Ch. Andersena, pripravila razstavo MOJE NAJLJUBŠE KNJIGE. Na razstavi bodo zbrane knjige, ki so jih razstavili mladi bralci v sedmih letih pod istim naslovom v pionirskem oddelku in s tem izbrali svoje najljubše knjige in pisatelje. Predstavitev bo prav gotovo zanimiva za otroke, pa tudi za odrasle, ki se ukvarjajo z vzgojo in izobraževanjem otrok in z mladinsko.književnostjo. Razstavo bodo odprli 2. aprila ob I 1. uri v Pionirski knjižnici v Ljubljani, Komenskega 9. Obiskovalci si jo bodo lahko ogledali do 14. aprila, vsak delavnik od 9. do 18. ure, ob sobotah pa od 9. do 12. ure. Razstavo bo spremljalo več prireditev, namenjenih otrokom in odraslim: 2. aprila ob 12. uri — Srečanje s pisatelji, 6. aprila ob 17. uri — Ura pravljic in pogovor s starši o težavah pri branju v prvem razredu osnovne šole, 7. aprila ob 16.30 — pogovor o bralnih interesih, 13. aprila ob 17. uri — Ura pravljic, 14. aprila ob 11. uri — Knjižne uganke. Kritična ocena načrtov Strokovni svet SRS o programu življenja in dela osnovne šole Ko se je Strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje na zadnji seji dne 17. 3. 1982 ponovno lotil obsežnega gradiva, ki vsebuje program življenja in dela osnovne šole. se je znašel najprej pred ne preveč spodbudnimi ugotovitvami, ki jih je svetu posredovala Izobraževalna skupnost Slovenije. Po oceni njenih organov bi programsko prenovljena osnovna šola zahtevala več denarja - tega pa družba v sedanjih gospodarskih razmerah ne premore. Programu življenja in dela osnovne šole je zato treba dodati natančne finančne izračune in v njih jasno opredeliti, kaj je skupni obvezni program, ki ga družba zagotavlja vsakemu otroku in ga zato solidarnostno pokriva, kaj pa je širši programski okvir, za katerega naj bi prispevalo sredstva okolje vsake šole z vsemi tistimi družbenimi dejavniki, ki lahko prispevajo k uspešnejšemu delu posamezne osnovne šole. stvarne možnosti nouo imele odločilno besedo tudi pri odločanju o poteku m ajanja novega programskega gradiva. Po mnenju Izobraževalne skupnosti Slovenija ne kaže že zdaj končati javne razprave o predmetniku in učnem načrtu, saj.je boljše, da o njih pove svoje mnenje čim širši krog pedagoških in drugih družbenih delavcev. Ob tem pa se odpira tudi drugo vprašanje, ki je prav tako načelno in odločujoče: ali naj bodo smernice in celotna nova zasnova osnovne šole prikrojene zgolj sedanjim stvarnim možnostim, ali pa naj bodo hkrati tudi vizija osnovne šole prihodnosti. Za tovrstne dokumente je bistveno, da so razvojno začrtani in da imajo v sebi vsaj nekaj vizionarskega! Razprava na strokovnem svetu se je ustavila tudi ob pomisleku: ali ne pomeni nova programska zasnova prehude obremenitve za učitelja, ali nameravamo prevaliti bremena reforme morda predvsem na učiteljeva ramena? Razumljivo je, da brez ustreznih gmotnih temeljev ne moremo doseči višje kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela, saj zahteva vsaka posodobitev ustrezna sredstva — samo zavzetost ni dovolj. Če bo zagotovljen potreben denar bo prenovitev osnovne šole mogoča, seveda le s pogojem, da bodo tudi pedagoški delavci prispevali svojo ustvarjalno vnemo, brez katere reforma ni mogoča. Nadaljnja razprava v strokovnem svetu je bila namenjena končnemu brušenju besedila smernicza delo osnovne šole. Te bodo bržkone kmalu sprejete in se bodo lahko osnovne šole nanje oprle že letos pri pripravi delovnega načrta za prihodnje šolsko leto. Razprava o predmetniku in učnem načrtu se je osredotočila predvsem na nekatera temeljna vprašanja. Učitelji, ki so proučili gradivo, pravijo, da je v predloženih učnih načrtih še zmeraj preveč snovi. Vsako tretje geslo bi morali izpustiti, je poudaril nekdo v razpravi. Pod pritiskom učne snovi bi morali učenci in učitelji »drveti« skozi snov, ne da bi jo utrdili. Praktiki želijo jasnejšo opredelitev, kaj je v snovi bistveno, kaj stranskega pomena. Tako praktikanti kot teoretiki se ogrevajo za večjo med-predmetno povezanost snovi Kurirčkova pošta 82 Letošnjega 22. marca je kurirčkova pošta že dvajsetič odšla na pot s pozdravi pionirjev predsedniku Jugoslavije in z obljubo, da bodo zvesti vsem idejam in vrednotam, ki nam jih je zapustil Tito. Kurirčkova pošta je izvirna in najbolj množična oblika pionirske manifestacije, izraz pripadnosti naši družbeni skupnosti. hkrati pa priložnost, da vsaka krajevna skupnost in občina pripravi pohod, miting, zasedo, srečanje ali drugo obliko skupnih dejavnosti, ki neposredno prispevajo k ohranjanju in razvijanju revolucionarnih tradicij in pridobitev NOV. Vseh pet prog po Sloveniji se bo združilo na zboru jugoslovanskih pionirjev v Črnomlju. Kurirčkova pošta je akcija samih pionirjev ob sodelovanju * .nentorjev pionirskih odredov, borcev, rezervnih vojaških starešin, mladine, družbenih organizacij in društev, kjer sodelujejo pionirji kot taborniki, planinci, gasilci, športniki, kulturni ustvarjalci in drugi. ’ Letošnja kurirčkova pošta, ki sovpada s 40-letnico delovanja Zveze pionirjev Jugoslavije, bo poudarila predvsem tole vodi-lo:Pionir naj postane še bolj kot doslej dejaven in ustvarjalen nosilec in uresničevalec demokra-tično sprejetega programa. Zveza pionirjev naj postane prva organizirana oblika delovanja pionirjev, po kateri se pionirji vključujejo v družbena dogajanja, prispevajo in vplivajo nanje glede na možnosti v šoli, krajevni skupnosti, delovnih organizacijah in v občini. Pionirji bodo jubilej svoje zveze praznovali predvsem delavno pa tudi slove- sno. V času, ko poteka kurirčkova pošta, razpravljajo pionirji v svojih odredih in na občinskih pionirskih problemskih konferencah o tem, (Tako in v kakšne dejavnosti se lahko vključijo v krajevni skupnosti. Tako pionirji samo ob pomoči svojih mentorjev iščejo možnosti, vsebino in način, da bi postali.tudi krajani in občani in svoje bogate izkušnje iz šol prenesli tudi v krajevno skupnost. Pripravljajo se tudi na razprave o tem, kako in kje lahko varčujejo in tako prispevajo k izboljšanju gospodarskih razmer. V tem obdobju se bodo končale dvanajste jugoslovanske pionirske igre »Rastemo pod Titovo zastavo«, v katerih so pionirji ustvarjalno dgjpvali na mndgih področjih: utrjevali so pionirsko organizacijo, spoznavali in razvijali (revolucionarne tradicije, se usposabljali za ljudski odpor in družbeno samozaščito, delovali v kulturi in športu, razvijali so zdravstveno vzgojo, spoznavali proizvodno delo in delali v pionirskih brigadah. Kmalu se bodo začete trinajste pionirske igre, ki bodo namenjene predvsem utrjevanju bratstva in enotnosti med našimi narodi, razvijanju vloge pionirja v krajevni skupnosti kot krajana in občana in kot varčevalca, ki si prizadeva za izboljšanje gospodarskih razmer. Še bolj se bo razmahnilo prostovoljno delo pionirjev ne le na republiških delovnih akcijah, temveč tudi v stalnih pionirskih brigadah, ki delujejo v krajevnih skupnostih. T. D. znotraj posameznih področij tudi na višji stopnji osnovne šole. Pri oblikovanju učnih načrtov bi morali misliti bolj na učence in na to, kaj se le-ti lahko naučijo, manj pa na posamezne znanstvene discipline, in na želje strokovnjakov, kaj vse naj bi učenci znali. V strokovnem svetu je naletela na odobravanje pobude, naj bi znova preverili, kako sta v novem predmetniku in učnem načrtu zastopani tehnična vzgoja in politehnična usmerjenost, koliko je celotna zamisel usklajena s potrebnim prevrednotenjem proizvodnega — tudi kmetijskega dela. Ob tem se sproža še drugo vprašanje: ali ni osnovna šola tudi v sedanji programski zasnovi še preveč intelektualistična, ali nista delovna in socialna vzgoja morda pomanjkljivo zastopani? Ali ne ostajamo preveč v ustaljenih mejah razredno-predmetnč pouka, ko bi nas prožnejša orf nizacija lahko bolj približala potrebam sedanjosti in same otrokovega razvoja? Ali učenec v tako zamišljeni šoli volj časa tudi za počitek nii zdravo rekreacijo, ali pa smo SL zlasti na višji stopnji, le pre'* obremenili s poukom in doflje čim učenjem? . nja in dela osnovne šole se ta^ , spreminja hkrati tudi v kritičjU analizo sedanje osnovne šoleA-1 bj strokovne, razvojne in ra/ skovalne službe dale že 4 samem začetku tako celost' analizo in oceno sedat/6 osnovne šole, njenih dobr° strani in pomanjkljivosti, njeiju naprednih in tudi že prežive^ sestavin, bi očitno tudi pripra',. smernic, predmetnika in učt! < načrtov šla hitreje od rok. j. v. si Z£ Mentorjem \ družbeno priznanje ^ L Svet Zveze pionirjev o dosedanjem ih nadaljnjem delu" V dosedanjem razvoju sta Zveza pionirjev in Zveza prijateljev mladine Slovenije skupno z drugimi družbenimi organizacijami in društvi spodbujali in razvijali interesne dejavnosti, ki so ponekod že postale samostojne organizacije in društva kot na primer šolsko športno ali kultur-noumetniško društvo, podmladek Rdečega križa, Klub mladih tehnikov itn. Vse te pestre in sodobne oblike in metode dela s pionirji pa zahtevajo tudi strokovno dobro usposobljene mentorje. Pri tem imajo pomembno vlogo organizacije in društva, ki delajo s pionirji. .1 odgovornosti. Odnos med p1^ nirji in mladino je zelo pomef be n, zato mora ZSMS spodbud: vse, ki so pripravljeni delati pionirji. K sodelovanju pa treba pritegniti ne le šolsko, tet več tudi delavsko in krneči mladino in čimveč učiteljev, bodo s svojim pedagoškim zf njem lahko pomagali mentorje in jih usposabljali. »Zaradi f pravilnega odnosa do Zveze pi nirjev, je postala ta organizaC 1 pretežno šolska. Šola za to (j veda ni kriva, res pa je, da ;| lahko zahvalimo učiteljem, da!| je organizacija sploh ohranil«! ja bilo poudarjeno v razprti’ 1 Razvoj samoupravljanja in interesnih dejavnosti v šoli in njenem družbenem okolju zahtevata, da se pionir zaveda pomena svoje organizacije in razširjene vloge Zveze pionirjev kot pomembnega dejavnika, ki spodbuja, usmerja in hkrati izvaja vse dejavnosti. Prav v tempa se kaže posebna vloga te organizacije in njen prispevek k nadaljnjemu razvoju naše družbe. Pionirji sami, s svojimi izkušnjami v šoli in s svojimi predlogi, ki so jih že večkrat predstavili v oddelčnih skupnostih, pa tudi na problemskih konferencah, s svojim prostovoljnim delom, pri zbiralnih akcijah, z varčevanjem in drugim so že velikokrat dokazali, da znajo odločati pa tudi prevzemati odgovornosti. Zato. je prav, da vsi, ki želijo delati s pionirji, pomagajo razvijati in poglabljati vlogo pionirja kot člana krajevne skupnosti, kot občana samoupravljavca. To so temeljne misli z nedavne seje sveta Zveze pionirjev, na kateri so se zbrali predstavniki številnih republiških družbeno-političnih, družbenih organizacij, zvez, društev in vseh, ki delajo s pionirji. Zavzeta razprava je pokazala, da je bilo doslej zelo veliko narejenega za delo s pionirji, razvile so se pionirske dejavnosti na vseh področjih, opozorila pa je tudi na to, da velikokrat delajo zveze in društva neusklajeno, brez poprejšnjega dogovora. Za- to po nepotrebnem »drobimo sile, čas in delo«. Misel, da je treba delati usklajeno na vseh področjih s pionirji, in da ta dejavnost v šolskih počitnicah ne sme prenehati, je bila v razpravi večkrat poudarjena. Razpravljavci so namenili precejšnjo pozornost vprašanju, kako in kdo naj izobražuje mentorje in predlagali, da bi morali le-tem nameniti več družbenega priznanja, saj jih največ dela s pionirji prostovoljno, brez nagrade. Znova je bilo poudarjeno, da se mladina vse premalo ukvarja s pionirji in da mora sprejeti zanje svoj delež Razpravljavci so večkrat po1 darjali pomen in vlogo svetov f pionirskih odredih in občinsk 1 svetov Zveze pionirjev. Ob tč 1 so opozorili, da velikokrat < '■ moremo uresničiti dobrih delo’ ! nih načrtov, ker zmanjka denaf ‘ ali ker si ga nismo znali zagoto'' : s svobodno menjavo dela. Za/' bi bilo prav pravočasno razmisli tudi o tem družbeno-ekonoi* skem vidiku, še posebno, ko g1 za petletni načrt, ki ga mora! sprejeti samoupravne interes11 skupnosti. Veliko pozornosti so namef pripravam na republiško konj renco Zveze pionirjev, ki bo 2 aprila v Prestranku na temo P'1 nir v krajevni skupnosti in dr/ na temo Pionir varčuje (repuk ško srečanje v Kamniku, zveZf v Mariboru), ki spadata v p(' gram praznovanja 40-letni‘ Zveze pionirjev Jugoslavije ! drugih letošnjih jubilejev. D1 polnili so tudi program prazt11 vanja z nekaterimi prireditv3< in srečanji na zvezni ravni. Dogovorili so se, da bodo f organizacije in društva, ki debi s pionirji pripravila svoje p(l grame do 15. maja po prograf skih sklopih in se povezala z % vodom SRS za šolstvo, ki naj! uskladil programe tudi s pedag1 škega vidika. Vsi natečaji in sr Čanja pionirjev bodo objavljd1 v glasilu Zveze prijateljev ml3l:Uvllpuje in delo pred 40 leti padlega Stanka Žagarja, revolucionar-a/ ’ ludskega učitelja in predanega kulturnoprosvetnega delavca, po ka-f etn so dobila ime najvišja družbena priznanja za delo v vzgoji in izo-ajuzevanju. Razstavo dopolnjujejo liki dosedanjih Žagarjevih nagra-i C\V' Ph ie doslej’ v teh 19 letih, odkar se nagrade podeljuje- V ,ed njimi so pedagoški misleci, ki bodo imeli vidno mesto v zgodo-( 1 vZgoje in izobraževanja na Slovenskem, pa tudi v širšem merilu sv ^ zncn' pedagoški delavci, ki so se zapisali s svojim delom v malem i' e,u njihovega pedagoškega in družbenega delovanja v srca in spomin H1 0 Pv> katerim so dali najžlahtnejši del sebe. ^lTok je lok vzgojno-izobraževalne dejavnosti. Na katerikoli njegov LSbtent usmerimo svoj pogled, povsod najdemo ljudi, vredne naslova ? “gurjevih nagrajencev, ki nadaljujejo Žagarjevo predano delo. Odbor ® Podelitev Žagarjevih nagrad je med 34 predlogi izbral sedem imen, ■ ^Postevajoč življenjsko delo vsakega izmed njih. Med predlaganimi h f r^no-izobraževalnimi organizacijami je za Žagarjeva priznanja od-Predstavnike treh različnih dejavnosti—celodnevne osnovne šole, “unizacij za usposabljanje in društvene dejavnosti. " tem ko predstavljamo dobitnike letošnjih Žagarjevih nagrad in 4/«"/. čestitamo nagrajencem z željo, da bi jim nagrade pomenile za-'!■, en° Zadoščenje, za vse delavce v vzgoji in izobraževanju pa naj bi U. ‘ ''Podhuda za uresničevanje velikih ciljev in vrednot, ki dajejo na-URE ^elU Pl°blP pomen in višjo človeško vrednost. r ranče Forstnerič Drago Glogovšek r Dr FRANC FORSTNERIČ, Ravnatelj Mlekarskega šolskega i centra v Kranju, je prejel Žagar-Jevo nagrado za bogato pedagoško in strokovno delo, za organizacijo in vodenje Mlekarskega šolskega centra v Kranju in povezovanje centra z združenim oelorn. Dr. Franc Forstnerič je v 1 Zv°jem bogatem in ustvarjalnem ^vljenju prehodil pestro pot uči-.e'ja, svetovalca, organizatorja ln raziskovalca. učiil13 1953 se je zaposlil ^ ‘J strokovnih predmetov pekarskem šolskem centru v do zda*'’ 11111 ^ OS,a* zvest vse kot na v Svojega bogatega strokovnega UHnia ____i.. i i v Znanja ni razdajal le učencem s°le, temveč je sodeloval pri re vanju številnih tehnoloških V^anj v mlekarski industriji ^'ovenije in zunaj nje. Ob takš-em sodelovanju med šolo in in-u_sfriJ° je Franc Forstnerič v Pra st spremlja! delo nekdanjih absolventov šole in skrbel za nji-ovo nenehno strokovno rast. ^-avzeto je sodeloval pri reševa-ju številnih sistemskih vprašanj 2goje in izobraževanja strokov-jakov za mlekarstvo ter drugih strokovnih vprašanj v republi->n zveznih ustanovah. K ta-emu pedagoškemu delu, ki se. Prepleta in naslanja na proble-ni''k0 v neposredni proizvod-J ’ spodbuja tudi sodelavce v razvoju mlekarstva Kri °Len'j’ 'n tu<^’ v drugih repu-oiikah v preteklih dveh desetletjih je veliko pripomogel Mlekar-skl šolski center v Kranju. Center Je tudi zelo tesno povezan z vsemi mlekarskimi delovnimi Organizacijami v Sloveniji. zgojno-izobraževalno delo te-nrelji na praktičnih izkušnjah in Potrebah te panoge. Mlekarski solski center v Kranju že več let Uresničuje tiste družbene smo-Jer kakršne smo začeli uresniče-ati drugje z reformo usmerjenega izobraževanja. priprave za uvajanje srednjega usmerjenega izobraževanja in delo za strokovne svete vseh posebnih izobraževalnih skupnosti. • Jožica Jagodic Mag. DRAGO GLOGOVŠEK je svoje bogato in ustvarjalno življenje posvetil razvoju strokovnega šolstva na Slovenskem. Žagarjevo nagrado je prejel za svoje več kot 30-letno intenzivno in uspešno razvijanje poklicnega in tehniškega šolstva ter za ustvarjalno sodelovanje v strokovnih pripravah za uvedbo srednjega usmerjenega izobraževanja v naši republiki. Ko je po vojni prenehal opravljati vojaške naloge, je začel uči-teljevati v Črni in ^Dravogradu. Kot vodja jugoslovanskih učencev v gospodarstvu na Češkoslovaškem pa je že začel delovati na področju strokovnega izobraževanja. Po vrnitvi v Jugoslavijo je delal v Mariboru najprej kot referent za strokovne šole na OLO, nato kot načelnik uprave za strokovne kadre in inšpektor za strokovne šole. Z veliko vnemo in prizadevnostjo se je uspešno ukvarjal predvsem z organizacijsko pedagoškimi vprašanji razvoja industrijskih, vajenskih in tehniških šol, z ustanavljanjem in opremljanjem šolskih delavnic in z organizacijo praktičnega pouka v gospodarskih organizacijah. V obdobju po fetu 1958 je Drago Glogovšek kot pedagoški svetovalec v Mariboru prispeva! pomemben delež k uresničevanju zvezne resolucije o izobraževanju strokovnih kadrov, k načrtovanju, ustanavljanju in usmerjanju dela eksperimentalnih strokovnih šol ter razvijanju ustrezne svetovalne službe. Ves čas je skrbel za strokovno in pedagoško izobraževanje ter izpopolnjevanje učiteljev za strokovno-teoretične predmete in praktični pouk, ob tem pa našel čas, da je uspešno izpopolnjeval tudi svoje znanje. Objavil je več člankov v strokovnem in pedagoškem revialnem tisku. Od leta 1969 vodi na Zavodu SRS za šolstvo sektor za strokovne usmeritve. V zadnjih letih s svojimi bogatimi izkušnjami usmerja in usklajuje strokovne JOŽICA JAGODIC je pre jela Žagarjevo nagrado za svoje dolgoletno, izredno uspešno vzgojno-izobraževalno delo, razvijanje sodobnih oblik in metod dela na razredni stopnji in za dolgoletno uspešno vsestransko družbeno-politično in samoupravno delovanje v šoli in kraju, kjer živi in dela. Že enaintrideset let je učiteljica na podružnični šoli Šmarje Sap — Osnovne šole Luis Adamič Grosuplje. Takoj po pri-• hodu v ta kraj je začela sodelovati v družbeno-političnih organizacijah. Bila je aktivna članica kulturnega društva, opravljala je razne naloge v socialistični zvezi, v društvu prijateljev mladine vse od ustanovitve pa je predsednica in je članica občinskega odbora Zveze prijateljev mladine Slovenije. S krajem je življenjsko povezana, saj je veliko pripomogla tudi k njegovemu gospodarskemu napredku. Pri svojem delu dosega izredne uspehe. Sprejema vse novosti in jih uspešno uveljavlja pri delu z učenci in v okolju, kjer živi. Njeni uspehi na pedago--škem področju so zgled in pomoč mlajšim kolegom, ki jim je zgledna mentorica, zmeraj pripravljena pomagati in svetovati. V samoupravnih organih in organizacijah na šoli in v kraju je Jožica Jagodic vedno prevzemala in zelo uspešno opravljala različne naloge in odgovorne zadolžitve. Zmeraj je bila med tistimi, ki so si najbolj prizadevali za kulturno in družbeno-politično življenje šole in kraja. Vojko Lovše VOJKO LOVŠE, učitelj in do upokojitve ravnatelj Osnovne šole Lovrenc na Pohorju, ene izmed prvih celodnevnih osnovnih šol v mariborski občini, je prejel Žagarjevo nagrado za opravljeno življenjsko delo in uspehe. S svojim strokovnim znanjem in družbeno-politično razgledanostjo, vraščenostjo v našo samoupravno socialistično družbo, je bil dolgoletni vzor učiteljem. Kot pedagog in družbeni delavec je pomagal oblikovati in pripravljati učitelje za njihovo odgovorno in zahtevno pedagoško delo. S svojim zgledom naprednega, predanega in delovnega prosvetnega delavca je kot učitelj in ravnatelj prav zaradi teh lastnosti opravil pomembno družbeno pedagoško delo izredne vrednosti. S svojim velikim delom med učenci, krajani in šolniki je dosegel, da je osnovna šola Lovrenc na Pohorju v 33-letih njegovega delovanja dala kar 36 prosvetnih delavcev. Njegovo vzgojno-izobraževalno delo je preraslo osnovno šolo, s pridobljenimi bogatimi izkušnjami na področju tehničnega pouka in pouka kmetijstva v osnovni šoli je vizionarsko ocenil pomembnost proizvodnega dela in poklicnega usposabljanja učencev. Zlasti kmetijski pouk je razvil tako zelo, da je postal zgled v občini in širšem območju. Mimica Pelci MIMICA PELCE, po poklicu vzgojiteljica, opravlja to delo v, vzgojnovarstvenem zavodu v Janževem vrhu v občini Gornja. Radgona, kjer je tudi ravnateljica že več kot 30 let. Žagarjevo nagrado je prejela za izredne uspehe pri svojem delit, ki'ga je opravljala ves čas z največjo zavzetostjo in ustvarjalnostjo. Odlikuje jo preprost, topel in človeški odnos do otrok, staršev, sodelavcev in vseh ljudi v okolju kjer živi in dela: Žna jim prisluhniti, upoštevati njihova mnenja in jih pritegniti k urejanju in reševanju vpraša/ij, ki zadevajo njih same, njihove otroke ali ves kraj. S svojo nepo: srednostjo in iskrenostjo je dosegala velike uspehe v povezovanju z okoljem, znala pa je v njem obuditi tudi zavest o pomembnosti predšolske vzgoje za nadaljnji razvoj otrok. Ves čas si je prizadevala, da bi vsa nova teoretična spoznanja prenesla v strokovnem in političnem pogledu v vsakodnevno prakso. Mimica Pelci je s svojim pionirskim in predanim delom zaorala ledino na področju predšolske vzgoje na vinorodnih gričih Janževega vrha in ostala njena osrednja nosilka vse do danes, ko je vžgojno-varstvena organizacija Janžev vrh kulturno, izobraževalno in družbenopolitično središče okolja, od koder prihajajo otroci. Vsa leta službovanja opravlja tovarišica dela in naloge vzgojiteljice na zaželeni strokovni ravni, poleg tega pa še zelo uspešno uresničuje dela in naloge ravnateljice te vzgojno-var-stvene organizacije. Jurce Vreže JURČE VREŽE, upokojeni glasbeni pedagog iz Celja, je prejel Žagarjevo nagrado za vztrajna prizadevanja in uspehe pri razvoju množične glasbene vzgoje mladine, ki ji je ustvaril trdno podlago z nenehnim usposabljanjem mladinskih zborovodij. Kot učitelj je združeval v sebi ljubezen do mladine in > t • ! J i t : / ! t I . . glasbene poustvarjalnosti, veselje do amaterske kulturno-pro-svetne dejavnosti in organizacijske sposobnosti. Njegova glas-beno-pedagoška dejavnost je tako raznovrstna in obsežna, da je ni mogoče zajeti v kratkem zapisu. Le izgnanstvo med okupacijo je prekinilo njegovo pred vojno začeto glasbeno dejavnost med delavci in mladino. Takoj po osvoboditvi je začel pripravljati I. mladinski pevski festival, junija 1940 pa je dirigiral skupnemu zboru 3000 pevcev na zaključnem nastopu v Celju. Hkrati je začel z vzgajanjem zborovodje in skupno 's Francetom Maroltom organiziral leta 1946 prvi tečaj za pevovodje mladinskih zborov. Po 35 letih — januarja 1981 je organizacijsko vodil zborovski seminar za 149 udeležencev. Vodil je komisijo za mladinske zbore pri Zvezi KPO Slovenije, 9 let je bil pedagoški svetovalec za glasbeni pouk v osnovnih šolah. Pri tem delu ga je posebno odlikoval human odnos do sodelavcev — pevovodij in pevcev, ki jim je bil zmeraj pripravljen pomagati in svetovati. Tudi po upokojitvi še nadalje prizadevno zbira glasbeno literaturo (zbirke not, pesmarice, učbeniki, priročniki itd.). Pevsko gibanje, ki ga je utemeljil in usmerjal Jurče Vreže, se je po vzorcu celjskega pevskega festivafa razširilo po vsej Sloveniji in se leta 1960 razvilo v republiški, leto zatem pa v zvezni mladinski pevski festival. Celjski mladinski festival, — njegov tajnik je bil Jurče Vreže od ustanovitve — je prerasel v priznano mednarodno pevsko manifestacijo mladine, saj na mednarodnem tekmovanju mladinskih pevskih zborov od leta 1963 sodelujejo tudi mladinski zbori iz tujine. Cilka Dimec-Žerdin CILKA DIMEC-ŽERDIN, profesorica defektologije, je prejela Žagarjevo nagrado za življenjsko delo, ki ga je opravila s poučevanjem prizadetih otrok in vodenjem Osnovne šole dr. Janko Šlebinger Gornja Radgona. Posebno pomemben je njen prispevek pri organiziranju in razvoju posebnega šolstva v Pomurju. Na tem vzgojno-izobraževal-nem področju se je začela uveljavljati v Pomurju že pred dobrimi petindvajsetimi leti in je kot posameznica največ prispevala k temu, da je vzgojno-izobraževalno delo z duševno in telesno prizadeto mladino doseglo v Gornji Radgoni in Pomurju zavidljive uspehe. Odlikujejo jo izredna dejavnost, zavzetost in pristnost v neposrednih stikih z otroki, starši in z okoljem, skratka, z vsemi, ki spremljajo delo in rast tega šolstva. V pedagoških zborih na osnovnih šolah s prilagojenim programom ima velik ugled, ki si ga je pridobila, s tenkočutnim, pedagoškim, socialnim in humanim posluhom za reševanje problemov na tem področju. Še zmeraj je mentoric^, saj se pogosto obračajo k njej po pomoč in nasvete pedagoški delavci pa tudi ravnatelji. Posebno pomembno je njeno delo pri usposabljanju prizadetih otrok, dogodki novosti vodenju društva za pomoč duševno prizadetih, oseb in ne nazadnje na področju povezovanja osnovnih šol s prilagojenim programom predvsem na področju strokovnega izpopolnjevanja pedagoških delavcev, saj je več let uspešno sodelovala z Zavodom za šolstvo SR Slovenije, ko je opravljala tudi delo pedagoške svetovalke za posebne šole na območju organizacijske enote v Murski Soboti. Žagarjeva priznanja so prejeli CELODNEVNA OSNOVNA ŠOLA TRBOVLJE je prejela Žagarjevo priznanje za izjemne uspehe, dosežene pri uveljavljanju koncepta celodnevne osnovne šole. Celodnevna osnovna šola Trbovlje je prva šola v Sloveniji, ki vključuje vse učence v občini v celodnevno organizacijo življenja in dela; je izjemen dosežek celotne šole, staršev, delovnih ljudi in koordinacijskega odbora za uvajanje celodnevne osnovne šole. Celodnevno življenje in delo je začela uvajati v šolskem letu 1977/78 in sicer za učence od 1. do 4. razreda. Z velikimi prizadevanji šole in okolja, v katerem šola resnično živi in deluje, se je vsako leto povečevalo število učencev v celodnevni osnovni šoli. Število učencev, ki so vključeni v celodnevno osnovno šolo, ni temeljno niti edino merilo uspešnosti delovanja te šole. To so novi, humanejši in samoupravnejši odnosi v šoli, povezanost in obojestranska odprtost v okolje — šola v tovarno in tovarna v šolo. Več kot 70 mentorjev iz delovnih organizacij neposredno krepi razvejeno politehnično usmerjenost vzgojno-izobraževalnega dela v šoli, več kot 18 delovnih organizacij pa omogoča proizvodno delo učencev in s tem spoznavanje realnosti samoupravnih in proizvodnih razmer. Priznanje, ki ga je prejela šola, je hkrati priznanje vsem ljudem, ki so posredno ali 'neposredno prispevali k življenju in delu te osnovne šole. LJANJE JANEZ LEVEC V LJUBLJANI je prejel Žagarjevo priznanje ob 70-letnici svojega obstoja za prispevke k razvoju specialne obravnave duševno prizadetih otrok v Sloveniji in Jugoslaviji. Ta zavod je prva tovrstna šola, ki je začrtala razvoj mreže posebnega šolstva in specialne pedagogike v vsej Jugoslaviji. Iz pedagoške prakse delavcev zavoda je izšlo več izvirnih pedagoških teorij, ki jih je potrdila praksa. Žavod se tesno povezuje z okoljem v celotnem ljubljanskem območju, v katerem deluje. Razviti so redni stiki s starši, družbeno-političnimi organizacijami, upravnimi službami in delovnimi organizacijami. Vse to prispeva k uspešnemu obravnavanju lažje in srednje duševno prizadetih otrok in njihovemu vključevanju v življenjsko okolje. Kot zgledna ustanova ima zavod velik ugled tudi zunaj meja Jugoslavije. KOMISIJA ZA TISK IN KOMISIJA ZA POPULARIZACIJO PRI DRUŠTVU MATEMATIKOV, FIZIKOV IN ASTRONOMOV SR SLOVENIJE Komisija za tisk in popularizacijo pri Društvu matematikov, fizikov in astronomov SR Slovenije je prejela Žagarjevo priznanje za izjemne dosežke pri približevanju matematike, fizike in astronomije mladim generacijam. Društvo matematikov, fizikov in astronomov SR Slovenije je v svoji 30-letni izdajateljski de-_ Nadaljevanje, na 4. strani dogodki novosti ŽAGARJEVI NAGRAJENCI 1982 Priznanja za življenjsko delo Nadaljevanje s 3. strani javnosti doseglo izjemne uspehe. Lanskoletni izid petstote publikacije je samo eden od kazalcev velikega prispevka, ne samo k popularizaciji matematike, fizike in astronomije, temveč tudi prispevek k ustvarjanju možnosti za matematično in tehnično izobraževanje mladine, prispevek k usmerjanju mladine v tehnične poklice ter prispevek k utrjevanju družbenega položaja in vloge matematike, fizike in astronomije. Z izdajanjem publikacij kot so Presek, list za mlade matematike, fizike in astronome, knjižna zbirka Sigma, Obzornik, zbirka univerzitetnih učbenikov in monografij Matematika — fizika, tekmovanja za Vegova priznanja... se ustvarjajo možnosti za uresničevanje tistega dela preobrazbe vzgoje in izobraževanja, ki teži k razširjanju vzgojno-izobraže- valne dejavnosti iz klasičnega pouka v interesne dejavnosti, v samoizobraževanje, v individualizacijo, zato je to pomemben prispevek k vsebinski preobrazbi šole. To pa je bilo mogoče dosegati zunaj institucij le z izjemnim osebnim prispevkom, zavzetostjo in požrtvovalnostjo članov Društva. To družbeno priznanje mora pomeniti, poleg priznanja tudi družbeno podporo pri nadaljnjem delu Društva. Razstava o Stanku Žagarju in drugih zaslužnih učiteljih V petek, 26. marca 1982 ob 11. uri so v Cankarjevem domu odprli razstavo Narodni heroj Stanko Žagar, ljudski učitelj in revolucionar. Na razstavi je poudarjeno Žagarjevo 21-letno pedagoško delo na šolah v Žrelcu na Koroškem, Leskovcu pri Krškem, Gorjah pri Bledu in Dobravi pri Kropi, kjer je poučeval osemnajst let. Povsod, kjerkoli je delal, si je učitelj Stanko Žagar prizadeval za izboljšanje učnih uspehov, za kulturni napredek ljudstva za boljše življenje delavcev. V vsaki od omenjenih šol je živel s krajem, rad je pomagal ljudem pri reševanju vsakdanjih težav, učil jih je utirati pot k boljšemu življenju. Pri njegovem pedagoškem delu ga je vodila misel, naj bo šola ne samo središče za vzgojo otrok, ampak tudi središče vsestranske vzgoje ljudi, ki so z njo povezani. Zato njegovo delo ni prenehalo tedaj, ko je učenec zapustil šolo, ampak se je nadaljevalo v raznih tečajih. Njegovi učenci pripovedujejo, pa tudi pregled njegovih priprav in metod njegovega dela potrjuje, da ni poznal predmetnega pouka. Vse je povezoval v celoto. Iz ohranjenih zvezkov pod naslovom Moja delovna knjiga razberemo, da ni ločeval ur niti za slovenščino in matematiko. Razstava v Cankarjevem domu bo prikazala tudi Žagarjevo delovanje v društvih, posebno v Udruženju jugoslovanskih učiteljev, kjer je bil član in tajnik radovljiškega društva. Vodil je polemiko z Ernestom Vrancem o idejni zasnovi šole in vzgajanja. Polemiko je končal z besedami: »Bodimo odkriti, vsak gleda le s svojega notranjega nazora na ves svet in le to sem zagrešil, da sem govoril to, kar sem mislil in čutil.« Zavzemal se je za delovno šolo, za povezanost vzgoje s proizvodnim delom, osebno, moralno in socialno vzgojo mladine, vse to pa so tedanji reakcionarni krogi proglašali za komunistično pedagogiko. Organiziral in vodil je kmečko nadaljevalno šolo, gospodinjske tečaje, samoizobraževalne tečaje in druge oblike izobraževalne dejavnosti v kraju. Posebnost njegovega pouka je bila prav v tem, da je znal mladino čustveno razgibati in jo navdušiti za zamisli, ki jih je razlagal. Vse te spremembe in novosti pri pouku so bile za tiste čase izredna novost in prava revolucija v tedanjem zaostalem šolskem sistemu. Ob prikazu dela učitelja Stanka Žagarja so predstavljeni tudi Žagarjevi nagrajenci, ki so se pri svojem uspešnem vzgoj- no-izobraževalnem delu približali svojemu vzorniku. Svet za šolstv« LR Slovenije je prvič podelil Žagarjeve nagrade leta 1957 in drugič leta 1958. Leta 1965 je na podlagi pravilnika izšel zakon o podeljevanju Žagarjevih nagrad, ki jih podeljujejo od leta 1966 vsako leto. Do zdaj je prejelo Žagarjeve nagrade 130 prosvetnih delavcev, Žagarjeva priznanja pa 12 šol in kolektivov. Na razstavi so predstavljeni vsi nagrajenci: Ob razstavi je izšla brošura s prispevki: Ivana Križnarja — Življenje in družbeno-politično delovanje Stanka Žagarja, Leopolda Kejžarja — Dobravski učitelj in Slavice Pavlič — Po poti velikega učitelja in s fotografijami in kratkimi utemeljitvami vseh nagrajencev. Razstava bo v Cankarjevem domu odprta od 26. marca do 4. aprila, od 6. aprila do 18. junija pa si jo boste lahko ogledali v Slovenskem šolskem muzeju na Poljanski cesti 28. SLAVICA PAVLIČ RAZPISNA KOMISIJA ZA RAZPIS INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA GLASBENE ŠOLE KAMNIK razpisuje prosta dela in naloge ravnatelja šole Pogoji: — višja ali visoka izobrazba ustreznega glasbeno izobraževalnega zavoda — pet let prakse v glasbeno-vzgojnem delu (zaželeno delo v glasbeni šoli) — pravilen odnos do samoupravljanja — organizacijske sposobnosti Prošnje z ustreznimi dokazili pošljite na naslov: Glasbena šola Kamnik, Kajuhova pot 11,61240 Kamnik (za razpisno komisijo) v 15 dneh po objavi razpisa. MARKSISTIČNI CENTER PRI UNIVERZI MARIBOR PEDAGOŠKA AKADEMIJA MARIBOR, katedra za DMV ZAVOD ZA ŠOLSTVO SR Slovenije DRUŠTVO ZA ZDRUŽENE NARODE SR Slovenije RK ZSMS — CENTER KLUBOV OZN Slovenije OBVESTILO O IV. POSVETU O DMV I. Učitelje DMV in druge pedagoške delavce obveščamo, da pripravljamo IV. posvetovanj o DMV, ki bo ob koncu maja ali v začetku junija v Mariboru. Tema posveta bo: VZGOJA MLADINE ZA RAZUMEVANJE, SODELOVANJE MED NARODI, ZA MIR IN SPOŠTOVANJE ČLOVEKOVIH PRAVIC. S tem nadaljujemo tradicionalna strokovna srečanja učiteljev DMV in drugih pedagoških delavcev, ki so bila v letih 1976. 1978 in 1979 na Pedagoški akademiji v Mariboru. II. Z novimi družbenimi problemi in potrebami in v skladu z novimi učnimi programi sekaže vedno večja po'reba po seznanjanju z družbenimi pojavi v naši samoupravni skupnosti in v svetu. Od sodobne vzgoje in izobraževanja se pričakuje, da bosta pomagala mladim, da si razvijajo ljubezen domovine in do drugih narodov, razumevanje za pojave v domovini in v svetu. V osnovni in drugih šolah je treba mladim širiti obzorje, gojiti pozitivna stališča do drugih narodov in kultur. To je pomemben prispevek k družbeni, idejni, moralni in marksistični vzgoji teorije prakse, so pa tudi sprejeti v vseh naprednih izobraževalnih sistemih v svetu. III. Posvetovanja, ki ga pripravljamo, sovpada z vrsto pomembnih dogajanj v svetu in pri nas, pomeni pa tudi uresničevanje nekaterih zamisli in sklepov iz preteklih let, zlasti jugoslovanskega posvetovanja o pouku o Združenih narodih in pojavih v svetu, ki je bilo 1980 leta v Dubrovniku. Letos praznujejo klubi OZN 25-letnico delovanja, pripravlja se 11. specialno zasedanje GS OZN o razorpžitvi, VII. konferenca neuvrščenih, kongresi ZKS in ZKJ, kongresi mladine in drugo pa tudi V', kongres jugoslovanskih pedagogov. Posvet naj bi prispeval k razmišljanju onekaterih perečih vprašanjih vzgoje in izobraževanja, ki smo jih doslej zanemarjali. IV. Na posvetu bomo poskušali obravnavati nekatera vprašanja domoljubne in internacionalistične vzgoje, razčleniti pojme, ki jih zjema vzgoja za razumevanje, sodelovanje in spoštovanje med narodi, vzgoja za mir. spoštovanje človekovih pravic, vzgoja proti rasizmu in različnim oblikam diskriminacije, predsodkom znotraj naše skupnosti in zunaj naših meja. Razpravljali bomo o sred- Med razvojnimi nalogami in nadzorom P Potrjen je letni delovni program Zavoda SRS za šolstvo Na seji Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo dne 16. 3. 1982, ki jo je vodila predsednica komiteja Majda Poljanšek, je direktor Zavoda SRS za šolstvo mag. Janez Sušnik predstavil delovni načrt, ki ga namerava zavod uresničiti v letu 1982. Zavod SRS za šolstvo združuje danes 215 delavcev, od katerih dela 68 v razvojni, 117 v nadzorno-sveto-valni službi, 30 pa v skupnih službah zavoda. Svoj program dela oblikuje zavod tako, da ga »določi« direktor, kot piše v gradivu, po poprejšnjem mnenju delovne skupnosti zavoda, nato pa predloži v potrditev Republiškemu komiteju za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo, saj je zavod upravni organ v njegovem sestavu. Program zavoda združuje v skladu z njegovo vlogo in notranjo organiziranostjo predvsem dve vrsti nalog: razvojno-prou-čevalne in nadzorno-svetovalne. Obe dejavnosti se povezujeta med seboj v enotno prizadevanje, usmerjeno k uresničevanju prednostnih reformnih nalog na področju predšolske vzgoje, osnovnega in usmerjenega izobraževanja. V predšolski vzgoji bo letos ■ zavod spremljal delo vzgojno-varstvenih organizacij, uvajal nove vzgojne programe in ‘si prizadeval za višjo kakovost in hitrejši strokovni napredek te dejavnosti. Nekatere prednostne naloge: uvajanje novega vzgojnega programa za pripravo otrok na osnovno šolo, priprava smernic za delo vzgojno-var-stvenih organizacij, sodelovanje pri delu strokovnih aktivov in pri izpopolnjevanju pedagoških delavcev. Na področju osnovne šole so v ospredju -sklepna dela pri pripravi programa življenja in dela osnovne šole in njegovo postopno uvajanje. Poudarek je tudi na nadaljnjem razvijanju, širjenju in vsebinskem izpopolnjevanju celodnevne osnovne šole. Tudi projekt o posodabljanju osnovnošolske matematike zahteva še dodatno preverjanje in dopolnjevanje učnih načrtov in učbenikov ter nekaj dopolnilnega usposabljanja učiteljev. Sodeč po številu načrtovanih pregledov dela ravnateljev osnovnih šol (okoli sto) in učiteljev (okoli 650 individualnih pregledov) je težišče nadzorno-svetovalnega dela prav tu, čeprav bo ostalo še nekaj časa za posvete, strokovne aktive in seminarje in seveda tudi za konference z učiteljskimi zbori po končanih pregledih. Razmeroma bogati so načrti zavoda na področju usposabljanja otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Razvojne naloge zajemajo tako predšolsko vzgojo in osnovno šolo kot tudi usposabljanje za delo po končani osnovni šoli ali izpolnjeni osnovnošolski obveznosti. Z nadzorno-svetovalnim delom bodo svetovalci spremljali uvajanje novih programov ter spodbujali in usmerjali delo učiteljev. Več razvojnega in svetovalnega dela kot prejšnja leta načrtuje zavod tudi v glasbenem šolstvu, ki bo uvajalo nove predmetnike in učne načrte. Veliko pozornost pa namenja zavod tudi vzgoji in izobraževanju otrok naših državljanov na zača- snem delu v tujini, usmerjanju učiteljev in opremljanju slovenskega dopolnilnega pouka z učbeniki in drugimi pripomočki. V srednjem izobraževanju sledi delovni načrt zavoda ritmu uvajanja novih vzgojno-izobra-■»ževalnih programov, ki jih de- Zanimivo, kajne? stvih. virih in metodah take vzgoje, o pomenu množičnih medijev in različnih organizacij in o pripravi učiteljev za te naloge. VI. VII. lavci zavoda skupaj s poseM IJ I izobraževalnimi skupnostmi I drugimi sodelavci tudi pripf Ijajo. Iz širšega raziskovali* projekta, ki zajema spremlja in vrednotenje usmerjenj izobraževanja, je zavod pre' spremljanje in preverja \ novih predmetnikov, učnih! ze]c Črtov in učbeniških kompla, raz| ter njihovega uveljavljanja Mje praksi. Sicer pa bo zavod dof nja nil smernice za oblikovanje p je gramov, uskladil program5 Ze|( zasnove in pripravljal nove pr tuj grame. Za pomoč učiteljem g.lr predvidenih precej aktivo^ faz seminarjev, vendar je tudi nj? zelo močan poudarek na inč; sle dualnih pregledih dela ravna1 prj Ijev (54) in učiteljev (600). P' zrn težno svetovalno vsebino sk; imajo naloge, namenjene j jjj, movom za učence v usmerjen' kn izobraževanju. pe Vzgojno-izobraževalne oif nizaciie, ki razvijajo izobrai | vanje ob delu in iz dela ter drD: nit oblike izobraževanja in usp jm sabljanja odraslih, bodo zam; gr; iskale v programu, da bi za'1 nj, Posvet bo trajal en dan. Dopoldan bomo poslušali uvodne referate, v katerih bomo poskušalil zajeti teoretična, idejna in splošna pedagoška vprašanja te vzgoje in izobraževanja kot področja moralne vzgoje; — Vzgoja za razumevanje med narodi in njen prispevek k demokratizaciji in podružbljanju naše zunanje politike in mednarodnih odnosov. — Vzgoja mladine za razumevanje med narodi kot prispevek k moralni, idejni in humanistični vzgoji in izobraževanju mladega rodu. — Stanje in problemi vzgoje za razumevanje med narodi v naši osnovni šoli posebno glede na DMV. — Vloga pedagoških akademij pri oblikovanju učiteljev za vzgojo mladine za razumevanje med narodi in uresničevanje novih učnih načrtov. Popoldan je predvideno delo v skupinah, ki bi zajemalo tole problematiko: — Vzgoja za razumevanje med narodi v programih osnovnih šol, v vzgojnih programih organizacij in društev, uresničevanje te vzgoje pri ekološki obrambi, zdravstveni, moralni in drugih področjih vzgoje. — Metode, oblike, sredstva in viri internacionalistične vzgoje. Uporaba dokumentov, periodike, medijev, organizacija proslav, prireditev. — Vzgoja mladine za razumevanje mčd narodi v šolskih in zunajšolskih organizacijah, društvih krožkih in klubih. Posebej delovanje klubov OZN. — Vloga družine, ožje in širše skupnosti in zlasti medijev pri vzgoji mladine za'razumevanje med narodi. VlogaTV, periodike, knjige, pomen založniške in drugih dejavnosti. tudi zanje predvidel kaj strokovne pomoči, čeprav jep‘, sn treba po strokovni pomoči že svetovalnem delu na tem P d< dročju pereča in smo to dej'1 111 nost proglasili za enakovred1’1 sestavino našega vzgojno-iz' m braževalnega sistema. zr Priprava učbenikov, prirod' m kov, učil in drugih pripomočk in zavzema v dejavnosti in načf1’ dt zavoda čedalje vidnejše me«1' Napori in dosežki na tem obč" ,, Ijivem področju dela so vidni1 # bodo, kot izgleda, taki tudi' J prihodnje. Pozornost zasluži ^ tudi nekatere druge razvoj1, ~~ naloge iz zavodovega prograi) K npr. oblikovanje sistema nene nega izpopolnjevanja pedaj? ških delavcev, koordinacija ra ^ skovalnega in razvojno-prouč y vatnega dela, program šolsket! n, levizije idr. r( V razpravi o delovnem pd v, gramu zavoda, ki se je razvilaf v seji republiškega komiteja, si* p slišali pohvalne besede, zlasti' ^ področje predšolske vzgoje 1 a usposabljanja otrok in mlado' ( nikov z motnjami v telesnem1 ^ duševnem razvoju. Izražena! j. bila želja, naj bi v prihodnje č p sovno bolje uskladili in povez* • V - - . I; * 1 različna tekmovanja in naj n posodobili celotno informatik n dokumentacijsko službo ! c vzgojno-izobraževalno deja' nost po dobrih tujih zgledJ p Kritičen pomislek je veljal ten" \ da ne bi nadzorne dejavno' s poistili v metodološkem poglej x z raziskavo, ki bo preverja ( nove vzgojno-izobraževal11 , programe. V okviru nadzori" , svetovalne dejavnosti naj bi P( Udeležbo jc treba prijaviti do koknca marca. Aktivni udeleženci morajo sporočiti temo. s katero bodo sodelovali. Koreferati obsegajo lahko od 10 do 20 strani, krajši prispevki pa od 5 — 10 strani. Učitelje DMV in mentorje klubov OZN vabimo, da nam pošljejo čimveč krajših prispevkov za razprave v skupinah. K sodelovanju vabimo tudi vse druge, ki jih ta problematika zanima. Prispevke pošljite do 15. aprila, da jih bomo lahko razmnožili in poslali udeležencem. Prispevke bomo honorirali in objavili v zborniku posveta. Ob posvetovanju bo tudi razstava gradiva in literature za to področje vzgoje in izobraževanja, likovna razstava, pripravlja pa tudi zbornik prispevkov otrok, ki bodo sodelovali na nagradnem literarnem in likovnem natečaju. , Ker za posvetovanje nimamo denarja,moramo tudi tokrat uvesti kotizacijo, ki znaša 500,0 din plačate jo na žiro račun 51800-603-30869. Aktivni udeleženci ne plačajo kotizacije. Vse informacije dobite pri Marksističnem centru pri univerzi v Mariboru tel. 23-151, 23-193. Podrobna obvestila bomo objavili, posvet bo v petek, v zadnjem tednu maja ali v prvem tednu junija. Organizacijski odbor dagoška služba spremljala preverjala predvsem to, kako-uresničujejo novi programi, ^ koni in pravilniki, med drug" tudi, kako se šole povezujejo združenim delom in kako 1 samih organizacijah združene? dela uresničujejo določila Za kona o usmerjenem izobraže"* nju, ki usmerjajo izobraževan)1 zaposlenih. S pomislekom, da je pred" ženi načrt zelo obsežen in tež!1' izvedljiv, so člani republiške? komiteja potrdili delovni pi" gram zavoda za leto 1982. R"? prava ni šla globlje v razčleni"1 nekaterih vprašanj, ki jih je1 uvodu nakazal direktor zavod* kako preusmeriti nadzorno-sV' tovalno dejavnost, da bo tesne) povezana z razvijanjem nove? in kako bolje vključiti v razvij* nje vzgoje in izobraževanja ra' natelje kot pedagoške vodje " same vzgojno-izobraževalne <" ganizacije. Razpeta med vse bd zahtevnimi in obsežnimi razve! nimi nalogami ter tradicion^ nim nadzorom pedagoška služb išče —ne le pri nas, marveč1 vseh republikah ih pokrajini — svojo novo usmeritev, znori* novega vzgojno-izobraževa' nega sistema in razvitih samo" pravnih družbeno-ekonomsk® odnosov, ki spreminjajo ti") samo pedagoško službo. JOŽE VALENTINČIČ L Programi usposabljanja — pomemben del preobrazbe vzgoje in izobraževanja V lanskem šolskem letu se je zel° malo odraslih odzvalo na 1'j^pis za v vpis v programe sred-niega usmerjenega izobraževa-'jja. O vzrokih tega nezanimanja Je bilo izrečenih precej besed, zelo verjetno pa je, da bo taka 'udi letos, saj večina delovnih or-Sunizacij ni objavila internih r;i?pisov. Odnos delovnih orga-"izacij do izobraževanja zapo-s enih delavcev po programih za Pridobitev izobrazbe je delno razumljiv, saj je preprosteje poi-skati že izšolane strokovnjake, ki J1'1 bo na marsikaterem področju kmalu preveč, kot pa več let štipendirati svoje delavce. Precej večje pa je zanimanje med delavci in med organizaci-, Jmni združenega d H a za pro-Sjame usposabljanja in izpopol-nJčvanja. Prednost teh programov pred skrajšanimi programi prednjega usmerjenega izobra-zevanja je predvsem v tem, da °bi de|avec hitreje, navadno v . J tednih ali mesecih spriče-ulo. Prj reševanju njegove tre-uutne potrebe po določenem znanju niti ni pomembno, da je morda spričevalo samo interno 111 da ga ob morebitni spremembi dela ne bo mogel uveljaviti. Programe usposabljanja izvajajo delovne organizacije same ali pa v sodelovanju z delavsko univerzo. Število izobraževalnih oblik usposabljanja za potrebe delovnega mesta je na delavskih univerzah naraščalo od leta 1970 do 1977, od takrat pa se nekoliko zmanjšuje. V šolskem letu 1980 — 1981 je na delavskih univerzah obiskovalo 8744 delavcev 3Ib oblik izobraževanja za delo. Največ zanimanja je bilo za tečaj za usposabljanje viličarjev, ki je bil tudi največkrat izveden, sledita pa mu tečaja za skladiščne delavce in psihologija prodaje. Največ tečajev je bilo organiziranih na željo O/1) in so bili zato prilagojeni ozkim zahtevam . dela, temu primerno pa je bilo tudi majhno število udeležencev. Po zakonu o usmerjenem izobraževanju omogočajo programi za usposabljanje sistematično uvajanje v delo, pridobivanje posameznih strokovnih znanj, spretnosti in delovnih navad, potrebnih za opravljanje določenih del in nalog, pridobivanje osnovnih in posebnih znanj iz varstva pri delu. vključevanje v samoupravljanje in spoznavanje organizacije dela. Programi usposabljanja so namenjeni pri- pravnikom za lažje vključevanje v delovni proces in osebam, ki so izpolnile osnovnošolsko obveznost. Pri tem pa nastaja vprašanje izdelave in financiranje teh programov. Za osebe, z. izpol-gjeno osnovnošolsko obveznostjo je namreč tak program včasih tudi nekakšno nadomestilo za skrajšani program srednjega usmerjenega izobraževanja, ne daje pa možnosti za vertikalno napredovanje; ker vanj niso vključene vsebine skupne vzgojno-izobrazbene osnove tudi ne daje širše splošne izobrazbe niti ne dopolnjuje manjkajočega znanja iz osnovne šole. Poleg lega zajema program v OZD konkretne potrebe delovnega mesta, ni pa širše družbeno verificiran. Delavec, kbga je ab-solviral, je ob prehodu v drugo OZD še vedno »oseba z nedokončano osnovno šolo«. Res je sicer, da lahko po zakonu o usmerjenem izobraževanju sprejemajo in verificirajo programe usposabljanja tudi posebne izobraževalne skupnosti, vendar pa so doslej namenile vso pozornost pripravi programov za pridobitev izobrazbe. Pri tem se pojavi tudi vprašanje financiranja programov, posebne izobraževalne Se veliko nalog Komunisti v občini Nova Gorica o vzgoji in izobraževanju Na tretji programski volilni Konferenci občinske konference ZKS Nova Gorica, ki je bila 9 marca 1982, so komunisti v po ročilu in tudi v razpravi obravna V;di položaj vzgoje in izobraže V;>nja v novogoriški občini in ši Posebej delo zveze komunisto' n‘l tom področju. Ugotovitve c opravljanem delu in naloga! opozarjajo na nerešena vpraša 41‘t, zato je primeren predlog, d; bodo člani zveze komunisto' Pripravili problemsko konfe renco o vzgoji in izobraževanji na kateri bodo lahko več čas namenili problematiki tesza po drpčja. Poročilo pove. da se pojavlj Precej težav v otroškem varstvi * zadnjih letih je bilo s samopri sPevkom zgrajenih veliko novi Vrtcev, ki zahtevajo dodate denar. Na vključevanje otrok vrtec pa močno vpliva visok s'r°škovna ceha. ki je»*plačujej Narši. zato so po vaseh vrtci I e^rto zasedeni. Večina te '■itcev je oh šolah, kjer se preli Va|o sredstva za dejavno' "snovne« šole- \ \zgojno-vai sPeno enoto, to pa siromaši šo ''ko dejav nost. k osnovnem šolstvu je velik narejeno za podružbljanj 'z.S"je in izobraževanja, če oi mislimo celodnevno šolo. kajti oh°ini imamo v njej le 2.4' osnovnošolskih otrok. Zaskrf jnjc tudi to. da verjetno do let 'Nš ne bomo uvedli nobene a Jodnevne osnovne šole več. Tm Podatki o uvedbi celodnevn treba dopolniti: ...... ...... namreč takšno Sol° samo na razredni stopnji. Potem pa zopet preidejo v »navadno« osnovno šolo. Zanimivo Jv. da smo letos dosegli precejšen tjspeh pri uvajanju oddelkov podaljšanega bivanja in bi se torej 'ahko resneje lotili tudi uvajanja ve lod rev ne osnovne šole. Letos smo piidobili osem novih oddelkov podaljšanega bivanja. V te oddelke sicer uvajamo prvine ce-odnevne osnovne šole. to pa je navsezadnje dražje kot celodnevna osnovna šola. . V šolstvu vse prepočasi prehajamo na 42-urni delavnik pro-■ * * * * vetnih delavcev; to bi nas orga-mzacijsko izenačilo z združenim delom, približali pa bi se tudi pravilnemu vrednotenju peda- 0,snovne šole je 2,4 ' f < A t r < \ 1 - • goškega dela. Gospodarske težave, ki se pojavljajo v združenem delu, se močno zrcalijo v šoli. saj smo prisiljeni z dogovarjanjem v svobodni menjavi dela krčiti fakultativne programe. Ugotavljamo tudi, da v šolstvu učno tehnologijo sproti spreminjamo in posodabljamo glede na nove zahteve in družbene potrebe, vse premalo pa v naši socialistično angažirani šoli vzgajamo. Številni problemi v osnovnem šolstvu narekujejo združitev osnovnih šol o tem smo že razpravljali v vseh kolektivih osnovnih šol; skoraj povsod se je pokazalo, da so pripravljeni za tako združitev. Za proces združevanja je bila imenovana občinska komisija, ki je delo dobro opravila. Kljub temu pa zamisel ni bila uresničena, ker nekatere združitve drugod po Sloveniji niso bile ustrezne. Ob dogovarjanju o skupnih zadevah so osnovnošolski kolektivi spoznali praktično vrednost in koristnost povezovanja.'saj smo s skupno komisijo pripravili samoupravne akte in so jih šole ustrezno prilagodile. S samoprispevkom smo zgradili več novih šol. ki jih je treba vzdrževati. To lahko oprav i le posebej usposobljena skupina delavcev , ki bi taka dela opravljala na vseh šolah. Nadalje želimo združiti pravno službo in nekatere druge strokovne službe. Pripravljenost torej je. pričakujemo pa. da bodo pri tem pomagale tudi družbeno-politične organizacije v občini. Ko govorimo o samoprispevku. ugotavljamo, da so se zaradi pomanjkanja denarja programi tako zelo skrčili, da delavce vzgoje in izobraževanja in krajevne skupnosti skrbi, koliko bodo nove stavbe funkcionalne. Zamišljeno je bilo, da se bo tudi dejavnost širila — za to pa ali ni predvidenega denarja ali pa razdeljujemo denar, ki je, še več izva jajoč m. Srednje šolstvo je v letošnjem šolskem letu prešlo na usmerjeno izobraževanje. Ugotovljeno je. da ,so prosvetni delavci na srednjih šolah pričakali to preobrazbo pripravljeni in kar se da usposobljeni. Že od začetka so si člani zveze komunistov prizadevali. da bi pri mreži šol usmerjenega izobraževanja upoštevali predvsem racionalnost, ki naj izbira iz potreb združenega dela. Še zmeraj pa se dogaja, da že izgovor »češ. da gre za proizvodni profil« zadošča, da odpremo novo usmeritev, čeprav takih profilov ne bomo potrebovali ali pa vsaj toliko ne. kot jih zdaj vpisujemo. Šole morajo biti tesneje povezane z delovnimi organiza1 cijami v gospodarstvu in tudi \ družbenih dejavnostih. Prehod na usmerjeno izobraževanje to povezavo ustvarja in poglablja. V srednjem šolstvu pa moramo omeniti en problem: obremenjenost učencev. Srednješolec ima vsak dan po 7 ur pouka, neka j časa porabi še za v ožn jo. če je v'ozač. učiti se mora vsaj štiri ure na dan; njegov delovni dan je dolg torej kar 14 ur. Velikokrat nastane-tudi vprašanje, kako poskrbeti za malico ali topli obrok takega učenca. To je le nekaj iz vsebine poročila in razprav, kaže pa na to. da je treba vključiti v priprave na problemsko konferenco vse delavce v vzgoji in izobraževanju, učence osnovnih in srednjih šol in tudi uporabnike — starše, ki bodo lahkri s svojimi predlogi pripomogli k čim večjim uspehom vseh. ki delamo v vzgoji fn izobraževanju. MIRKO BRULC V lepi šoli v Šempasu je prijetno nastopati (Foto: VI. B.) ž skupnosti pa v ta namen nimajo predvidenega denarja. Programi usposabljanja so brez dvoma potrebni, ker v vsaki populaciji ostaja nekaj oseh, ki niso sposobne uspešno končati programov srednjih šol. Vendar problemov nastajanja in izvajanja programov usposabljanja ne bi smeli odriniti na stranski tir in jih prepustiti večji ali manjši iznajdljivosti OŽD in delavskih univerz, ki za pripravo programov niso niti gmotno niti kadrovsko usposobljene. JANA BOŽIČ PRED IX. KONGRESOM ZKS Za boljše poklicno usmerjanje le dni, ko so v javni razpravi dokumenti za IX. kongres /K Slovenije, poteka široka javna razprava o celotnem gradivu in posameznih delfh. Razpravljamo o izpeljavi zasnove usmerjenega izobraževanja, izobraževanja, ki ga nismo vselej povezali z delom. Delovna in politehnična vzgoja in izobraževanje, vzgoja za ustvarjalnost v delu in povezovanje vzgojno-izobraževalnih organizacij z združenim delom niso zaživeli tako, kot bi morali. Osnovne šole in vzgojno-var-stvene organizacije se s svojim življenjem in delom vključujčjo v krajevno skupnost in širšo družbeno skupnost in tako prev zemajo soodgovornost za razvoj svojega okolja. V ta namen na j bi se osnovne šole in vzgojno-var-stv ene organizacije povezale tudi z organizacijami združenega dela. le vezi so za zdaj slabe. Malo šol in predšolskih organizacij ima mentorje za politehnično in delov no vzgojo iz združenega dela. še manj je takih, ki bi imele / združenim delom sklenjene sporazume o sodelovanju. žunajšolske dejavnosti v predšolski vzgoji in v-osnov ni soli usmerjajo otroke v sv et poklicev. hotenj in njihovih nagnjenj. / usmerjanjem v najrazličnejše zunajšolske dejavnosti, katere nosilci bi morali biti delavci iz združenega dela. bi otroci v predšolski in solski dobi spoznavali delo. svoja nagnjenja, poklice itd. ( e bi bila zunajšolska dejav nosi povezana z združenim delom, bi bili uspehi prav gotov o bol jsi. Otrok se ponavadi najprej identificira s starši in z drugimi osebami, s katerimi ima neposreden stik. /ato želi opravljati' enako delo. / vključev anjem različnih profilov delav cev iz združenega dela v zunajšolske dejavnosti bi zadovoljili interese otrok in mladine na področju znan-stveno-tehnične in proizvodne delovne ustvarjalnosti in s tako dejavnostjo povezovali izobraževanje in delo in ne nazadnje usmerjali v poklic. žal se učenci v osnovni šoli samo z ogledom tovarne, filma, slik, pogovora itd. težko odločajo za tehnične poklice. Odločajo se za poklic, pri katerem se uporablja »svinčnik, papir in knjiga«, ker to učenci uporabljajo in jim je blizu. Osnutek resolucije IX. kongresa / KS je se premalo konkreten kljub temu, da je načelnost značilna za resolucije. V prihodnosti bi morali več storiti za povezovanje vzgoje in izobraževanja z združenim delom v zunajšolski dejavnosti v vzgojno-var-stvenih organizacijah in osnovnih šolah in tako'prispevati k poklicnemu usmerjanju učencev. MILAN KOSTANJŠEK poročajo Načrtno do . bogatejše vsebine Oddelčne konference zahtevajo dobro sodelovanje učitelja in učencev Spremenjeni družbeno-go-spodarski odnosi in uveljavljanje samoupravljanja vplivajo na odnos učenec-učitelj. Cilj šole je oblikovati samoupravno socialistično osebnost — človeka, ki bo ustvarjalno vplival na svoj in družbeni razvoj. Učenec kot subjekt naj se uveljavi v vzgojno-izobraževal-nem procesu in v obšolskih dejavnostih kot član oddelčne, šolske skupnosti, organizacij, društev in krožkov. Uspešno samoupravno sodelovanje učencev in učiteljev omogočajo oddelčne konference, na katerih se obravnavajo in rešujejo skupne zadeve. N osnovni šoli Bratov Vodopivec v Pivki smo začeli uvajati oddelčne konference načrtno. Člani učiteljskega zbora so se na pedagoški konferenci in aktivu razrednikov seznanili s pomenom in organizacijo oddelčnih konferenc. Pri družbeno moralni vzgoji in razrednih urah so tudi učenci spoznali vlogo oddelčnih konferenc, njihovo vsebino in obliko dela. Na oddelčnih konferencah smo razčlenili učni uspeh oddelka in posameznikov (značilnosti vedenja, vzroke neustreznih oblik ravnanja, ovrednotili smo delo oddelčne skupnosti, uspešnost vključevanja in dejavnost v interesnih dejavnostih, uspeh družbeno pomembnih akcij in dosežke sodelovanj in tekmovanj. Uvajanje oddelčnih konferenc v prvi razred je spremljala zaskrbljenost, ali so' učenci sposobni voditi te konference samostojno. Po poprejšnji pripravi z razrednikom so predstavniki sami vodili konferenco po dnev-t nem redu. Izbrani predstavniki so poročali o doseženih učnih uspehih in ovrednotili vedenje. Vsi člani skupnosti so drug za drugim dopolnjevali njihovo poročanje. Posebno kritični so bili do manj dejavnih članov krožkov. Zavzeto so sodelovali pri oblikovanju sklepov. Učenci so bili ponosni na svojo vlogo. Doma so starše sproti seznanjali s pripravami. Za sredn jo stopnjo je značilna še večja organiziranost in že obzirnost'do sošolcev. V drugem in tretjem razredu učni uspeh ni bil problematičen, zato so več poročali o dosežkih dela v interesnih dejavnostih: razstavi ročnih del, ki so jih izdelali člani krožka, navajanju na prenašanje porazov pri šahovskem krožku, tekmovanju mladih gasilcev, številu izposojenih knjig v šolski knjižnici, sodelovanju v Veseli šoli, kolesarskem tečaju, tekmovanju za bralno in športno značko, obiskovanju male planinske šole, delovanju mladih varčevalcev, mladih članov rdečega križa, pevskemu zboru in varstvu vozačev. Ovrednotili so vedenje in nakazali poti, kako reševati neustrezne oblike vedenja. Posebno pozornost so namenili pozdravljanju, estetski ureditvi učilnice, higienskemu uživanju malice in vedenju na avtobusni postaji. Razčlenili so uspešnost medsebojne pomoči in pravilnost Vabilo preživljanja prostega časa. Na predmetni stopnji smo želeli vsebinsko in organizacijsko zvišati raven oddelčnih konferenc in izboljšati medsebojne odnose. Na vsaki oddelčni konferenci smo razčlenili učno uspešnost, vzroke zanjo, načine izboljšanja dela in pomoči. Učenec in učitelj se ne srečujeta le pri pouku. Sodelavca sta v celotnem vzgojno-izobraževal-nem delu šole, zato smo obravnavali tudi druge dejavnosti in zlasti probleme, značilne za določeno oddelčno skupnost. Razčlenili so položaj, iskali poti reševanja skupaj z učitelji, predloge pa izoblikovali v sklepe in spremljali njihovo uresničevanje. V petem razredu so učenci ugotavljali, ali pravilno preživljajo prosti čas. Ob pomoči pedagoga in razrednika so predstavniki izvedli anketo o prostem času: ali jih šolske obveznosti preveč obremenjujejo; kje, s kom in kako preživljajo prosti čas; katere televizijske oddaje gledajo najraje in zakaj. Določili so frekvence odgovorov in jih razložili. Z dosežki so seznanili udeležence konference. Obrazložitve so bile zelo kakovostne, obširne, kritične in so nakazovale'rešitve, ki so vključevale tudi učitelje. V sedmem razredu so z anketo ugotavljali, kaj učenci radi berejo, koliko se zanimajo za film in televizijske oddaje. Prikazali so možnosti razvijanja in bogatenja dejavnosti na teh področjih in njihov vpliv na vzgoj-no-izobraževalno področje. V enem od osmih razredov so ugotavljali odnos članov oddelčne skupnosti do .svoje, tuje in družbene lastnine. Samokritično so ocenili dosežke. Sprejeti sklepi so imeli ugodne posledice. V drugem osmem razredu so razčlenili medsebojne odnose. Ob rezultatih vprašalnika so poiskali lastnosti, ki so pomembne za uspešno delo skupine: tovarištvo, sprejemanje dolžnosti in odgovornosti, požrtvovalnost, samokritičnost. Delo so popestrili z izreki o tovarištvu in prijateljstvu ter prebrali krajše sestavke iz literarnih del. Za/eno od oddelčnih konferenc so predstavniki osmošolcev z enakimi vprašanji anketirali učno bolj in manj uspešne učence o učnih navadah.Odgovore so primerjali, ugotavljali razlike in utemeljevali posledice. S podobnimi vprašanji so in-tervjuvali nekaj učencev prvega letnika srednjega usmerjenega izobraževanja. Primerjava odgovorov je pokazala, da se srd-nješolci več in ustrezneje učijo in da le delo zagotavlja uspeh. Vsebino oddelčnih konferenc so obogatili s Titovimi mislimi o učenju. Uspešno izvedena oddelčna konferenca terja zazveto delo oddelčne skupnosti, učencev in razrednika. Obogatijo jo prispevki članov učiteljskega zbora. Uspešnost se meri po uresničevanju sklepov. krista Šajn 15-LETNItA MATURE Novomeške učiteljiščnike, maturante leta 1967, vabimo na na* : tretje srečanje (15-letnico), ki bo v soboto, 10. aprila 1982 ob 1 *•,’ restavraciji Doma JLA Novo mesto. ' ’ t <■>. i i ■■ l >■ 1 1 J Pfipršvljids;'. ! Slovenska zvrstna besedila Učitelji slovenskega jezika so dobili v roke novo uporabno knjigo. To so Slovenska zvrstna besedila. Izšla sol. 1,981. Knjigo je izdala Univerza Edvarda' Kardelja v Ljubljani, natančneje Oddelek za slovanske jezike in književnosti, Katedra za slovenski jezik in književnost in Seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Izdajo so omogočile Kulturna, Raziskovalna in Izobraževalna skupnost SRS. Vsebino je oblikovalo več zbiralcev gradiva, uredi! pa jo je Jože Toporišič. /.vrstna besedila so s to knjigo doživeta četrto predstavitev: najprej v Slovenskem knjižnem jeziku I 4, nato v šapirografirani obliki, leta 1975 pa tudi že v knjigi (Besedita knjižnega jezika do 19. stoletja, Besedila slovenskega knjižnega jezika). ~ Slovenska zvrstna besedila iz L 1981 prinašajo funkcijskozvrst-na, socialnozvrstna, časovno-zvrstna in stilizirana besedila. Znotraj te vsebine je še veliko naslovov, obsežnost dela pa naj za spremembo ponazori številka: v knjigi je več kot šeststo primerov zvrstnosti besedil. Vsi zapisi so bi bliografsko dokumentirani, vzeti iz. najrazličnejših virov ne glede na to, za katero zvrstnost gre. Zgodovinska besedila zajemajo obdobje od začetkov pismenstva do konca 19. stoletja, v svojem zadnjem poglavju pa tudi govorno mišljenjske motnje od jecljanja do samotvorjenja besed. Knjiga (naročite jo lahko v Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture na Filozofski fakulteti v Ljubljani) je namenjena predvsem učiteljem slovenskega jezika in slušateljem slavistike,'po svoji strokovnosti pa je zanesljiv vir za vsakogar, ki raziskuje jezikovno stanje in zgodovino slovenskega jezika. Bralcu omogoča, da najde na enem mestu vso zainteresirano pahljačo zvrstnosti; to naj ponazori le nekaj naslovov iz. kazala: Koristnostmi obvestila, Interesna nere-i klainna besedila, Polreklame, Programi... Preglednice, Poučni sestavki, Uradovalni sestavki, Osnovnošolski učbeniški sestavki, Srednješolski učbeniški sestavki, Neučbeniški sestavki, Po-, ločevalna besedila, Presojevalna besedila. Besedila z leposlovnimi primesmi... O jezikovni zvrstnosti v pomenu m obsegu, kot se ju zavedamo danes, še pred dobrim desetletjem v učnih načrtih ni bilo pravega sledu, starejši učitelji slovenskega jezika pa je niso spoznavali niti med študijem. Na tem jezikovnem področju se morajo razgledati posebej, omenjena knjiga pa je prav zanje še toliko bolj dragocen pripomoček. Brez kake dodatne razlage postavlja s številnimi primeri okvire funkcijske in drugih zvrstnosti, ko navaja zglede praktičnosporazume-valnih, strokovnih, publicističnih in umetnostnih besedil, knjižnega in neknjižnega jezika ter interesnih govoric, med časovnozvrst-nimi besedili pa predknjižno in knjižno izročilo. Sodelavci pri omenjeni izdaji (urednik še posebej poudarja delež Velemira Gjurina, Janeza Dularja in Toneta Pretnarja) so opravili pomembno delo, saj odslej noben učitelj slovenskega jezika ne more biti več v zadregi za ponazorila jezikovne zvrstnosti. BERTA GOLOB £ Knjiga, ki smo je veseli Berta Golob: Žive besede Pred namtje velika, ne debela, a vesela. To je knjižica o jeziku, ki bo prišla prav učencem osnovnih in srednjih šol, učiteljem, profesorjem, skratka vsem »udeležencem izobraževanja«, kar smo sedaj tako ali tako vsi Slovenci. . Seveda pa so Žive besede povsem resno delo. Ker je v tesni zvezi s šolo, poročajmo o knjigi šolsko pravdno, torej z odgovori na pet kajev in en zakaj. Najlaže je odgovoriti na vprašanji kaj in kdaj. Žive besede so izšle konec februarja pri Mladinski knjigi v Ljubljani, v zbirki Pionirjeva knjižnica, zato upravičeno upamo, da so v nekaj primerkih že v vseh osnovnošolskih knjižnicah; prav bi bilo, da pridejo tudi v vse srednješolske. Kdo sta Berta Golobova in Marjan Manček, ki sta se na knjigo podpisala, že vemo, kajne? Tudi v našem časopisu smo o njiju že brali. Tokrat se lotevata drugačnega dela, če pravdo staj ata zvesta sebi. V čisto strokovnem besedilu Golobova ne taji svojega pisa-teljstva in Manček ne svojega slikarstva, ki ju Sicer razsipavata v umetnostnih besedilih. Kaj torej (jezikovno in nejezi-kovno) beremo? Žive besede so knjiga o slovenskem jeziku, o njegovi socialni, funkcijski in časovni zvrstnosti, o njegovem nastanku in zgodovinskem razvoju, o njegovem sodobnem položaju in razvoju, o mestu ki ga ima med drugimi jeziki, potem pa tudi o temeljnih delih, ki govore o jeziku, o najbolj uspešnih raziskovalcih slovenskega jezika in nji- Ubili so ga S tako izvirno sintagmo, vzeto iz. istoimenske Slamnigove pesmi, so naslovili pri mariborski založbi Obzorja svojo knjižno novost - antologijo hrvaške avantgardne poezije. Knjiga je nastajala več let, zaradi založniških, predvsem denarnih težav, pa je izšla šele pred nedavnim; k njenemu izidu so precej pripomogli tudi avtorji, ki so se odpovedali honorarjem in s tem olajšali izid knjige. ■ Pri oblikovanju in sestavljanju vseh antologij se najbrž zastavlja podobno vprašanje: izdaje te vrste so ponavadi nekakšna zasilna rešiev, hkrati pa problematične in zahtevne glede na način oblikovanja in izbiranja besedit, da bi bik) literarno ustvarjanje v določenem kulturnem prostoru prikazano čimbolj avtentično. Obenem pa nastaja vprašanje, ali so takšne antologije smiselne, saj si o posameznih umetnikih na tak način ni mogoče ustvariti najbolj jasne predstave. Ob pričujoči antologiji, ki je vendarle zelo zanimivo branje, skušamo natančneje spoznati avantgardno poezijo naših sosedov, obenem pa nam ostaja upanje, da bo postalo sodelovanje med obema republikama na tem področju stalnejše in bolj zavzeto. S tega vidika je antologijska izdaja torej spodbuda, najnovejša knjiga pa še toliko bolj, ker je to tretja antologija s tega področja književnosti, izšla pri nas. Ta izdaja je torej veiidarte smiseln, kontinuiran prikaz sodobne hrvaške poezije in hkrati pregled novejšega pesniškega ustvarjanja v sosednji republiki. Škoda je le, da predstavljamo tovrstno literaturo v Sloveniji le občasno in v manjšem obsegu, pa vendar vsaj založba Obzorja (kot pravi njen urednik Herman Vogel) nima kakšnega posebnega načrta r zvezi v predstavitvijo jugoslovanskih avtorjev iz drugih republik. Antologija Ubili so ga z opekami se povezuje s pregledom Novejše hrvaške poezije, ki jo je uredi! Radoslav Dabo. Najnovejša tovrstna izdaja pomeni torej nekakšno nadaljevanje prejšnje, hovih delih. V oznako jezikovnega sistema se delo ne poglablja, nekoliko opiše le sporočanjski proces, jezikovno stilistiko (različno ceno jezikovnih sredstev), opozori na pbtrebo in pomen jezikovnega izobraževanja, našteje glavne sodobne panoge, ki se znanstveno ukvarjajo z jezikom, in pove tudi, kateri so tisti poklici, ki jim je jezik temeljno or dedje za delo, čisto na koncu pa lepo prizna, da jezikovno izobraževanje sploh ne more imeti konca. Knjiga torej načenja vsa temeljna vprašanja o jeziku z družboslovnega vidika, ne poglablja pa se v njegovo zgradbo in delovanje. Ta vprašanja prepušča jezikoslovju in učbenikom. Tako zasnovana je dovolj izčrpna za mladega bralca (temu je v prvi vrsti namenjena), za katerega je pomembno, da na zanimiv in ne-strokovnjaški način spozna, kako občutljiv instrument je naša materinščina in kako naj ustvarjalno z njo ravna tudi sam. Knjiga zasluži tudi strokovno oceno, tako z jezikoslovnega kot z didaktičnega vidika, obojega pa se lahko^ v lej informaciji le bežno dotaknemo. Kljub temu da se je gradivo avtorici kar precej razraslo, vsega le ni bilo mogoče enako uspešno povedati. Besedilo je nekoliko predblgo in pre-gostobesedno, ko govori o minulem razvoju slovenskega jezika, in nekoliko premalo izčrpno, ko predstavlja sodobno stopnjo in razvoj materinščine. Na teh mestih bi bilo tudi več priložnosti za nevsiljivo vpletanje idejno mo- z opekami saj se v njej ponovijo tudi nekatera imena avtorjev iz Dabove knjige. Razlika med najnovejšo antologijo in prejšnjima antologijama ni samo v obsežnosti, ampak tudi v vsebini, v ožji usmerjenosti na področju konkretne,in vizualne poezije; s tem je Franči Zagoričnik (sestavljalec antologije) skušal prebroditi preveč ustaljeno in že nekoliko zastarelo. območje, saj ni doslej v Jugoslaviji izšla še nobena antologija, posvečena pojavom konkretne in vizualne poezije pri nas. Antologija hrvaške avantgardne poezije je vsebinsko razmejena med Mihaličem kot dovolj vidnim in vplivnim literatom, ki je posodobil in radikaliziral hrvaško poezijo, in med Slamni-govo konkretno semantično poezijo. Okrog teh dveh poglavitnih ustvarjalcev sta se oblikovali končna predstavitev in usmerjenost antologije. Podoba poezije, ki je vključena v novo knjigo, poteka tako od Slavka Mihaliča in njegovih nadaljevalcev, prek Slamnigovega pesništva, do široke panorame konkretne semantične in konkretne vizualne poezije. Franci Zagoričnik je napravil zanimivo potezo, ko je oblikoval antologijo z dvema prevladujočima, vzporednima opozicijskima tokovoma, kjer se Mihaličeva eksistencialna in ak-siološka problematika razbija ob Slamnigovi poeziji. Delo, ki ga je opravil Zagoričnik - v antologijo je zajel marginalne pesniške pojave, kot so konkretna in vizualna'poezija, letrizem, programirana poezija in sonorna poe-^a - - pomeni utrjevanje teh margin sodobne hrvaške poezije na naših tleh. Ob izidu te knjižne novosti pa se že kaže občutna razlika v pesniškem ustvarjanju, ki je nastajalo med letom 1979, ko se je ta antologija oblikovala, in med današnjim ustvarjanjem; nastajanje tovrstne poezije je namreč v zadnjih letih pospešeno napredovalo. Zato je letošnja antologija vendarle fragmentarno delo, nadaljevali pa jo bodo prihodnji anto-logisti. VLASTA KUNEJ ralnih spodbud za učenčevo ravnanje, ki so sedaj včasih preveč naravnost postavljene. Ko avtorica zapiše, da se je po NOB začel nov razvoj in razcvet slovenskega jezika, ima že premalo časa, da bi to tudi poglobila z opisom in besedili, temveč kar takoj pohiti in se razpiše o naših slabostih in razvadah pri govorjenju in pisanju. Del tega pa je nadvse zgovorno prikazan s podobami slabih in dobrih javnih napisov, tako lepo zbranih, da bi jih bilo veselo vsako jezikovno razsodišče. Avtorica ne daje recepta, kako je mogoče knjigo rabiti. Torej je primerna za vse priložnosti, v šoli in doma. Še posebno primerna je za višje razrede osnovne šole, ker je dovolj nešolska. Učenec jo lahko uporabi tudi za samouče-nje, učitelj pa kot priročnik za pouk slovenskega jezika, rekel bi tudi družbenomoralhe vzgoje, če Že ne tudi kemije. Pri slovenskem jeziku jo je mogoče uporabiti tudi med poukom, zlasti za skupinsko in posamično delo učencev, izkoristiti je treba tudi zelo bogato slikovno.gradivo, ki ga vsebuje, saj učenci nimajo priložnosti, da bi v knjižnici videli izvirne izda), naših glavnih jezikoslovnih di~ podob naših znanstvenikov ipl\ Učitelj slovenskega jezika bo y natančnim proučevanjem ‘li knjige poglobil tudi svoje str\ kovno znanje. Delo je prav gotovo tudi strokovni priročnik 4( učitelje vseh strok, saj upord Ijajo slovenščino kot učni jezik >' jo uveljavljajo kot učno načelK Za obvezno domače branfs knjige ne bomo priporočali, da H bi postala osovražena, je pa prtlj uporabna za samostojno domd^ delo učencev, kot navajanje H seminarski način. [i Naši učenci bodo v Živih besedah našli odgovor na marsikatd% zakaj. Tudi slikar jim pri tem ZčH pomaga. Vprašajmo npr. učentf zakaj je poredni Mihec na str. pokazal črnemu fašistu rdeč sh>i venski jezik. Vznemirljivo bs tudi, ko boste z učenci (lahko IUV v 1. razredu srednjega izobrazb vanja) ugotavljali, katere zvhf slovenskega jezika govorijo^krtf jani v stanovanjskem bloku Wl strani 27. Saj boste poskusili, kajne? MIHAEL GLAVAN " i ki zdaj razstavlja v Loškem muzeju v Škofji Loki Novi zbirki otroških pesmi Janez Bitenc je med slovenskimi otroki poznan in priljubljen, saj svoje delo usmerja predvsem v glasbeno vzgojna področja. Tudi v presledkih, ko ga ne srečujemo kot glasbenega učitelja, nikoli ni opustil stikov z najmlajMmr. Namenil jim je zelo veliko pesmi, v katerih združuje njegovo ime pesnika in skladatelja. Mnogokrat zazvene v otroških radijskih in televizijskih oddajah, posnete so na gramofonskih ploščah, zbrane so v pesemskih zbirkah in kar tri' letnike so izpolnjevale glasbeno stran otroške revije Ciciban. V. zadnjem obdobju avtor ureja in dopolnjuje svoj opus v zaokrožen ciklus. V okviru tega nastajajo pesemski snopiči, ki so poimenovani s širšimi vsebinskimi naslovi. Tako so že izšle Pesmi o zimi in dedku Mrazu, novi zbirki sta Hi, konjiček in Glejte našo račko, pripravlja pa še druge. Omenjeni novi knjižici pesmi Hi, konjiček in Glejte našo račko je založila mariborska založba Obzorja. V vsaki izmed njih je po deset pesmi, naslova pa povesta, da opevajo živali. Vsebine jasno, preprosto in igrivo približujejo otroku svet narave, polne so dobrohotnih in hudomušnih izrazov in prevzete s čustvi otroške neposrednosti. Kot pesnik je’ ostal Janez Bitenc zvest rimi in klasičnemu verzu, analogno je oblikovana tudi glasbena podoba. Le-ta je največkrat vezana na enodelno pesemsko obliko, ki s<" kritično niza. Spevne melodije s1 gibljejo ponavadi v okviru hek sakorda in so prilagojene fi/iok' ški zmogljivosti otroškega glas« Riteni je prav tako preprogi. dosti živahen in raje dvo- k«* trodoben. Zbirki bi lahko imenovali tu voljo zvočni posnetki vseh jo zbirki objavljenih pesriii, ki jil* ^ izvaja Otroški pevski zbor po^ ^ vodstvom Metke Pichler. Petj£. spremlja instrumentalni sesta'] o za katerega je oblikoval priredb l< Srdan Ribarovič. p Novi Bitenčevi zbirki sta do s polnili pesemsko literaturo, ki j1 P namenjena otrokom na predšol' k ski stopnji in v nižjih razredil' si osnovne šole. Poleg tega, da lijš lahko izvajajo in poslušajo, po n menijo doživetja njihovih oseb« tudi spodbudo za izraz otrokov® 1 zvočnih, govornih, gibalno-pk' 1 snih in likovnih zamisli. Avtor p:l ' o svojem delu meni tako: »S po ^ smimi sem hotel otroke pred'' 7 sem osrečiti in jih ob njih spre ^ stiti spričo napetosti, agresije i( c čustvene praznine, ki jih danasj s nji tempo časa mnogokrat nosit ji seboj.« " , n B. O SK|CA andričevega človeškega lika Ljubezen in želja po svetu vehko ljubezen do ljudi, 0 njihovih zadev, do sreče in nesreče, do greha in strasti, do vf0 trP^enia’ ki prihaja iz U~'i bojev in porazov, do )l<^"l°d, trpljenja in žrtev, do Vse8a, kar je človeškega na tem 'Panetu.« 5 J Vo Andric: E.x Ponta) iC še kdo ljubil svet tako kot ja A v° Andric: Znamenja ob poti) ji % Zctaj- sedem let po Andri-'/-vi smrti, ko njegovo veličastno T^Jizevno delo samo govori o ,™jegovih vizijah človeškega živ-Ttjn]a. včasih ljudje menijo, da je T Andric vase zaprt, nedosto-‘Pvn in nekomunikativen človek. J a^° napačno sodbo so širili Tredvsem časopisi, saj naš veliki iF1Sec ni bil naklonjen radoved-Xs‘i časnikarjev. In nazadnje: pa naj bi pravzaprav odgo-Tarjal na nesmiselna vprašanja ffasopisnih vsiljivcev, ko pa je na K.evilna pomembna vprašanja peškega življenja odgovoril ~(M?dro inpremišljeno že v svojih X7lh- Veliko je povedal celo o rJnebl kot o človeku — to pa nam js5l08°ča, da lahko temeljiteje . Panamo njegov človeški lik. ako najdemo v Zvezkih, v . ernnajsti knjigi dopolnjene Jraa)e Andričevih Zbranih del, PPlsJteljev zapis, v katerem na-^■sProtuje takemu mnenju o sebi: (I* v tisku sem bral, včasih pa tudi (Sam slišal, da sem kot človek lZaprt vase in da sem zmeraj in pri ,Sern zadržan do ljudi in vsega, 1 ar me obdaja. In zmeraj sem si :?« 8 ■f "/ u‘e ooaaja. in zmeraj sem si gj^tslil, da je tako mnenje, ki po-J ala Počasi že legenda, napačno ®|!n okrutno.« Ni razloga, da ne ; 1 Andricu verjeli, posebno če j emo, da je še v svojem zgod-nJem, mladostnem delu Ex Ponto izpovedal svojo veliko ljubezen do ljudi, »do vsega, kar je človeškega na tem planetu«. Ljubezen do ljudi in zanimanje zanje sta neposredno izpovedana v mnogih njegovih delih. Spomnimo se samo, kako se začne njegova značilna pripoved Obrazi:. »Zvezdnatega neba in človeškega obraza se ne bč> mogoče nikoli nagledati.« V govoru, ki ga je imel Ivo Andric v Stockholmu ob prevzemu Nobelove nagrade, pa je poudarjeno tole: »Pripovednik in njegovo delo namreč ne služita ničemur,^če tako ali drugače ne služita človeku in človečnosti. To je tisto bistveno.« . Najbolj neposredno pa se nam razkriva Andricev človeški lik v njegovih knjigah meditativne proze Znamenja ob poti in v Zvezkih, ki so bile objavljene po njegovi smrti. Tako najdemo v Znamenjih ob poti zapis, ki se začenja takole; »Ali je še kdo ljubil svet tako kot jaz? Ponoči, ko vsi počivajo in ko je nazadnje treba leči, sem še zmeraj nemiren in preden zaspim se še zdrznem ob misli, da zdaj nekdo, zapoznel in sam pohaja po ulicah in da bi ga lahko srečal in videl in z njim govoril. Zmeraj imam premalo zraka, nikdar nimam dovolj vode niti rastlin niti človeških obrazov. k: Božidar Jakac: Ivo Andric * ii Razstava ^Moj prosti čas«__________________________ V soboto, osnovni šoli J' baJuhvŠoš, °£ ’rad'ciona)n tji bhško -------------- ‘•'-'NI I J(J Priredijo v Tmrti don t onika i, o. 'vtrla Dest J! »!a|o več ti ll Slh tehnika ^ lz vseh kr; »ih’s '£' |.e|jstvomi P;1 '^rit iz Lji )C kulturne Iv zveze prij; o- kulturnih i( otroško i aš sveta jevne vrednih nagrad. Žirija v sestavi akademskih slikarjev Petra Krivca, Bogdana Borčiča in predmetnih učiteljic Dane Kočice in Ane Krajnc je imela spričo obilice prispelih del težavno nalogo, saj je glede na omejen prostor za razstavo lahko odbrala le .174 najrazličnejših likovnih stvaritev. Kulturni program so pripravili učenci Kajuhove šole in pevski zbor pod vodstvom Tatjane Drev. Ob tej priložnosti je izšel tudi lep katalog. Izdajo kataloga so omogočili: Rudnik lignita Velenje, Gorenje Velenje, Združena Ljubljanska banka iz Ljubljane in Termoelektrarne ter Tovarna usnja iz Šoštanja, ki so s tem pokazali veliko volje za sodelovanje pri tej pomembni republiški likovni manifestaciji učencev slovenskih osnovnih šol. VIKTOR ROJC Trošim moč in mladost sem izgubil. miru pa nisem poznal — vse to zaradi ljubezni in želje pd svetu...« Kako zelo so Andrica zanimali ljudje, kako zelo dobro se je počutil z njimi, najbolje povesta odlomka, objavljena v Zvezkih. V prvem zapisu, namenjenem za pripoved, v pogovoru z nekim ti-pjčnim »našim« človekom pred začetkom mednarodne nogometne tekme na novem velikem stadionu izraža Andrič svoj strah, da bi utegnil dež preprečiti tekmo. Človek ga vpraša, kje ima prostor. Andrič mu odgovori, da ima prostor v loži. Človek mu pojasnjuje, da mu res ni treba skrbeti, saj so lože pokrite, Andrič pa pripominja, da drugi prostori niso pokriti pa tudi igrišče ne, ljudi, ki jih moči dež, pa ni prijetno gledati. Človek ga prepričuje, da bo takoše bolj užival, saj bo s pokritega in suhega prostora lahko opazoval igralce, kako se mučijo na dežju. »Hotel sem mu reči,« končuje Andrič, »da človek ne more biti zadovoljen, če gleda pred seboj na tisoče premočenih gledalcev in igralce, ki se mučijo na dežju, na spolzkem igrišču, da je to nasprotno, mučno in neprijetno — toda rekel nisem nič. Pred njegovimi očmi; ki so imele odblesk kovine in so se svetile v mirnem, animalnem življenjskem zadovoljstvu, nisem našel besed, s katerimi bi ga prepričal o nasprotnem. Samo opazoval sem ga, kot bitje iz drugega sveta...« V dru* gem zapisu opisuje Andrič, kako nelagodno se počuti vsakič, kadar izključi telefon, da bi lahko v miru delal. »Zdi se, da sem nekaj zamudil, da sem se zoper koga pregrešil in da mir, ki sem si ga tako pridobil, ni naraven, ni tisti pravi in zdravi mir, ki je potreben za delo.« Tako iskreno se izpoveduje pisatelj. Ti odlomki prav gotovo niso nastali kot odgovor na iz trte zvita vprašanja časnikarjev, ampak izražajo Andričeva intimna človeška in ustvarjalna razmišljanja in občutja. Zato so taki in podobni zapisi tega pisatelja dragocenejši za spoznavanje njegovega človeškega lika kot pa površna opažanja časnikarja in njegovih naključnih so-govornikov. In nazadnje: ali ne izraža vse Andričevo modro in globoko književno delo človeški lik svojega ustvarjalca? MILAN R. MARKOVIČ Pesniki o odgovornosti do poezije Drugo srečanje slovenskih pesnikov v Kranju je pripomoglo k uspešni izmenjavi mnenj o osrednji temi — o odgovornosti poezije. Že lansko srečanje je bilo vsebinsko bogato, letošnje pa je po temi in obravnavanih prispevkih potrdilo, da privabijo tovrstne prireditve ne le pesnike, ampak tudi veliko tistih, ki jim je blizu književnost, zlasti pesništvo. Seveda pa lahko ocenimo vrednost takega srečanja vselej le po tem, kar se je v referatih ali pa v pogovorih nabralo kot spoznanje, kot sveža osvetlitev, kot vsebinsko jedro. Polivalentnost obravnavanega pa je dokaj stvarno razkrila, kako pojmujejo današnji pesniki (in teoretiki, kritiki, publicisti) vprašanje o odgovornosti poezije. Na srečanju, ki ga je vodil pesnik France Pibernik, smo poslušali referate Franceta Forstneriča, Ervina Fritza, Vladimirja Gajška, Nika Grafenauerja, Dimitrija Rupla, Tarasa Kermaunerja, Jožeta Snoja, Tineta Hribarja, Denisa Poniža, Toneta Pretnarja, Sama Simčiča in Iva Svetine. Povabljenih je bilo še več književnikov, ki pa se srečanja niso udeležili. Večstranska obravnava teme je bodisi v referatih, bodisi v razpravi potrdila zavzeto zanimanje za usmerjenost poezije in odgovornost. Kljub različnim pojmovanjem pa je referate in razpravljanja povezovala dokaj skupna poteza, ki bi jo lahko opredelili takole: Poezija je razmerje do> svobodnega ubesedenja, območje svobode, ki ni nikomur zavezana, razen poetičnemu. Ker pa poezija ni nekaj zunaj časa in prostora, je v pesniškem območju v ospredju vprašanje pesniškega izražanja kot odgovorno dejanje svobode ustvarjanja. Nekateri posamezniki so poudarjali, filozofsko razmerje do poezije, drugi so govorili o svojem pesniškem izkustvu in premišljevanju, pa spet o etični zavzetosti, izraženi s poezijo. Seveda je to del težišč, o katerih so govorili razpravljalci. * Kranjske organizatorje je treba pohvaliti za organizacijo, udeleženci so dobili poleg gradiva z lanskega posveta tudi tiste letošnje referate, ki so jih nasto-•pajoči pravočasno oddali. Prireditev torej spodbuja, naj bi postala takšna ustvarjalna srečanja stalna. L’G, Daljna, eksotična Indija na platnu Ob razstavi slik Stanislave Sluga v Sarajevu Mlada slovenska akademska slikarka Stanislava Sluga je s svojim ciklusom dvajsetih slik z motivi prijateljske in neuvrščene Indije priredila ljubiteljem likovne umetnosti v Sarajevu redek in nenavaden kulturni dogodek. Njena olja na platnu, prikazana v začetku februarja na razstavi v čitalnici tujega tiska Delavske univerze Djuro Dja-kovič, so pričarala številnim obiskovalcem te izvirne razstave dih daljne Indije. To deželo nam je predstavila ne samo z značilnimi liki indijskih mlekarjev^ kamelarjev, modrijanov, dečkov in deklic, temveč tudi z ozračjem indijskega okolja in podnebja. Pozornemu opazovalcu teh izjemnih slik se zdi, kot da se je ta slovenska slikarka iz vasi Pudob (Stari trg pri Ložu) povsem vživela v ljudi, kraje in podnebje daljne, eksotične Indije, saj je motive od tam prikazala tako prepričljivo, kot da bi živela v tej deželi več let. Poleg avtentičnosti indijskih likov in posebnosti indijskega podnebja je Stanislava Sluga na teh svojih platnih izrazila tudi splošno človeške posebnosti in značilnosti. Njena vijoličasta smetarka je s svojo pojavo in izrazom nepozaben lik ženske, ki je vajena težkega dela. Slikarka Stanislava Sluga je našla za svoje nenavadne indijske motive tudi ustrezen kolorit: vse njene slike so v temnejših rjavih tonih, z bogato lestvico nians; po tem si jih gledalci tudi lahko zapomnijo in prepoznajo. S svojim majhnim ciklusom avtentičnih slik o Indiji se je nadarjena mlada slikarka predstavila tudi sarajevskim ljubiteljem likovne umetnosti kot ustvarjalka velikih zmožnosti, ki ima še lepo prihodnost. MILAN R. MARKOVIČ KULTURNO IN NARODNO ŽIVLJENJE SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI Slovenska beseda živi Največ slovenske manjšine v deželi Furlaniji—Julijski krajini živi v tržaški, goriški in videmski pokarjini. Veliko se piše o tržaških in goriških Slovencih, malo pa o Slovencih v.videmski pokrajini. Zakaj? Slovenci v Trstu in Gorici se zelo dejavni na kulturnem in političnem področju. V Trstu in Gorici so slovenske šole, tržaški in goriški .Slovenci pa imajo tudi nekatere pravice, ki jih Slovenci v Benečiji še niso dobili. Treba bi bilo ustanoviti slovenske šole tudi v videmski pokrajini in tako zagotoviti tamkajšnjim Slovencem kulturni razvoj. Toda kljub številnim zahtevam Sindikata slovenske šole, da bi ustanovili slovenske šole v videmski pokrajini, še to žal ni zgodilo, ker šolske oblasti v Rimu nočejo ugoditi njihovim zahtevam. Kljub vsem težavam pa so Slovenci v videmski pokrajini čedalje bolj dejavni in lahko rečemo, da je postalo kulturno življenje ■ slovenske manjšine v teh krajih v zadnjih letih izredno živahno. V Čedadu deluje slovensko kulturno društvo »Ivan Trinko«, ki pripravi vsako leto literarni natečaj v domačem beneškem narečju za vse učence in dijake osnovnih in srednjih šol, ki so slovenske narodnosti. Otroci, ki se prijavijo na ta natečaj z naslovom »Moja vas«, napišejo nalogo o rojstni vasi in o navadah njenih prebivalcev. Poleg tega natečaja je v vasi Lese vsako leto festival beheške pesmi, na katerem nastopajo Beneški Slovenci s svojimi pesmimi v beneškem narečju. Poleg teh dveh osrednjih kulturnih prireditev se v Kamenici pod Matajurjem vsako poletje "srečajo prebivalci treh delež: Beneški Slovenci z Italijani in Furlani ter Avstrijci. Na tem sre-. Čanju nastopajo domači in drugi zbori, folklorne skupine in domače narečno gledališče. V Benečiji delujejo tudi slovenski mešani zbor, folklorna skupina in amaterska gledališka skupina. Vse to veliko prispeva k širjenju slovenske besede med Beneškimi Slovenci in čedalje bolj utrujuje njihovo narodno zavest. V Čedadu izhaja tudi slovenski časopis Matajur, ki prinaša predvsem novice iz Benečije in drugih krajev v videmski pokrajini, kjer živijo Slovenci. Obravnava neštete probleme Benečije, med temi pa je najbolj pereče izseljevanje v tujino. Veliko domačinov, povečini mladi ljudje, odhaja po zaslužek v Belgijo, Švico in druge evropske države. Ti mladi bi se sicer radi vrnili v domači kraj, toda Benečija je revna, nima tovarn in zato morajo po kruh na tuje. Videmska pokrajina pa ni oživela samo na kulturnem, temveč tudi na gospodarskem področju. Lansko jesen so jugoslovanske in italijanske oblasti skupno položile temeljni kamen za graditev dveh tovarn, ki bosta zgriajcni z jugoslovanskim, in italijanskim kapitalom. V njih bo dobilo delo sto domačinov. Poleg Beneških Slovencev živi v videmski pokrajini precej Slovencev tudi v Kanalski dolini, ki je blizu avstrijske meje. Največ Slovencev živi v vaseh Ukve, Žabnice, Ovčja vas in Bela peč. Tudi Slovenci iz te doline so se začeli pred leti sodelovati v kulturnem in narodnostnem življenju. Požrtvovalnima domačinoma, župniku iz Ukev Mariu Gar-jupu in prof. Vetipslju Salvatore-ju, se je po dolgotrajnem boju posrečilo ustanoviti popoldanski tečaj slovenščine. Domači šolski in politični dejavniki so na vse mogoče načine ovirali ustanovitev tega tečaja, toda vztrajnost in potrpežljivost narodnostno zavednih domačinov je premagala nasprotovanje konservativnih italijanskih sil. Dve leti uspešno deluje tečaj slovenskega jezika, ki ga obiskuje več kot 20 otrok. Ti sodelujejo tudi pri folklori in igrajo kratke igrice. Slovenski jezik se tako širi in oživlja. V Ukvah deluje tudi mešani zbor »Planika«, ki uspešno nastopa ne samo po domačih krajih, ampak tudUia "pevskih revijah v Gorici in Trstu. Ta kulturni prerod Slovencev v videmski pokrajini nas navdaja z vseljem in z upanjem, da slovenska beseda v teh krajih ne bo še zamrla, čeprav Slovenci tod nimajo pravic. Živeti želijo v slogi in miru z večinskim narodom, zahtevajo pa spoštovanje, svobodno delovanje in ohranjanje tradicij svojih prednikov. MARKO PAULIN LOUIS ADAMIČ: Kaj je resnica? Predvsem je relativna, umika se, težko jo je ujeti. Kakor barve na platnu—ta podčrta drugo ali jo oslabi. « Mislim, da je v tem nekaj usodnega: redkokdaj grem tja, kamor sem bil namenjen. Ni zmeraj jasno, kaj vpliva na človeka ali kaj ga nagne k temu, da nekaj stori. (Iz knjige Orel in korenine) Stanislava Sluga: Tihi upor, olje, 1980 Še vedno čakamo na odgovor... Proti koncu lanskega leta sem v Prosvetnem delavcu pisala o tistih naših otrocih, ki niso deležni nobenega usposabljanja — doma so pri svojih starših... Tovarišica iz Kranja nam je odpisala, da sp v Kranju poskrbeli tudi zanje, ker so ustanovili varstveni oddelek in tako tudi starše odrešili hudih skrbi za varstvo otrok med njihovim službenim časom. Odgovora'Z a voda za usposabljanje Janez Levec v Novih Jaršah še nismo dobili, pač pa beremo v Prosvetnem delavcu št. 4 zelo lep in spodbuden člank o tem zavodu, ki ga je napisala Tea Dominko. Ničesar pa ni v članku povedanega o tem, ali vendarle bo ta zavod v Ljubljani organiziral tudi mobilno pomoč za otroke, ki so prepuščeni samo staršem. Svetujte nam, kam naj zaprosimo za pomoč! Kje naj povprašamo za pravice naših teže prizadetih otrok? Zdravi otroci imajo vsega dovolj in preveč — grmadimo jim krožke in glasila, prirejamo jim razna tekmovanja, ekskurzije, izlete — vse lepo in ODGOVOR MATERI Ali šola vzgaja in izobražuje za ustvarjalno delo? prav, a prav nič ne bi bili prikrajšani, če bi vsaj desetino njihovega obilja dali otrokom, ki jim družba ne daje drugega kot obljubo pokojnine po smrti njihovih staršev. »Kultura neke družbe (še posebno socialistične) se kaže predvsem v odnbsu do prizadetih otrok, ki so potrebni pomoči« — in to so še posebno otroci, ki žive le pri svojih starših in so od njih povsem odvisni. Le zakaj tudi teh otrok ne bi mogel Zavod Janeza Levca v Novih Jaršah vključiti med svoje učence? Na srečo jih ni toliko v Ljubljani, da jih ne bi mogel vsaj nekajkrat na mesec obiskati pedagog iz Novih Jarš. Koliko bi pomenilo za starše, če bi se lahko z nekom sproščeno pomenili o svojem otroku, če bi lahko nekoga vprašali za svet in navodila, kako naj ravnamo s svojim otrokom!. Res ne moremo razumeti, kako da tega vprašanja Zavod Janeza Levca ne more rešiti. Starši smo pripravljeni sodelovati! MATI PROSVETNA DELAVKA Delo je v svoji prilogi z dne 7. novembra 1981 objavilo pogovor s prof. dr. Trstenjakom o ustvarjalnosti po izidu njegove knjige Psihologija ustvarjalnosti. Nanj se odziva dr. Širec v sobotni številki Dela z dne 9. L 1982 pod naslovom Ustvarjalnost je v bistvu nekonformistična. Razpravljati nameravam o ustvarjalni funkciji vzgoje in izobraževanja glede na dosedanji prevladujoči stil dela v naši šolski praksi. Za uvod naj navedem pomembno Trstenjakovo misel, da je v bistvu vsak človek ustvarjalen in njegov etični imperativ: »Vsak človek je lahko in naj bo ustvarjalen!« V tej zvezi navaja, da šole vzgajajo le »vzornega učenca«, ki zvesto posnema in ponavlja samo to, kar mu učitelji (tudi na univerzi) ponujajo. Tako se učenci ne usmerjajo v samostojno ustvarjalno delo. Tov. dr. Širec kot realist povzema, da je pričakovanje o ustvarjalnem delu v šoli »zanesenjaško, romantično idealiziranje«. Ta trditev pa se ujema s Trstenjakovim očitkom. Ni pa v celoti sprejemljiv tisti del njegove polemike glede temeljnega smotra operativnega znanja v šolskem izobraževanju; ki ga opredeljuje in pripisuje »sodobni« didaktiki v tejle formulaciji: »V šoli morajo učenci pridobiti stopnjo operativnega znanja, da bi nekateri med njimi (podčrtal pisec) še z nadaljnjim razvojem dosegli stopnjo ustvarjalnega znanja, ki je tudi šolski ideal.« Če je cilj »sodobne« didaktike pridobivanje operativnega znanja le na ravni poznavanja, kot ga opredeljuje, da je tako znanje »sistem in logični pregled posameznih dejstev in posplošitev o objektivni stvarnosti, ter tisto, kar si je človek pridobil in obdržal v svoji zavesti«, pofem je taka »sodobna« didaktika konformistična še zlasti glede ustvarjalnega dela v srednjem in visokem šolstvu. Operativno znanje prav gotovo predstavlja mnogo več, predvsem pa razumevanje in vpogled v odnose — zveze. Oglejmo si, kako je Benjamin Bloom v klasifikaciji ciljev operativnega znanja razvrstil stopnje kakovosti znanja za spoznavno področje: — znanje na ravni navajanja dejstev, formul, letnic, številk, imen, pravil, principov, zakonitosti, teorij; — znanje na ravni pojasnjevanja, dopolnjevanja, spreminjanja — prevajanja skic, tabel, diagramov v besedilo in obrnjeno besedila v sheme, — znanje na ravni aplikacije, uporabe metod, tehnik, pravil, načinov v povezovanju s prakso, — znanje na ravni členitve struktur, problemov, nalog glede na odkrivanje odnosov, posledic, vzrokov — izvorov; — znanje na ravni povzema- Skrb za teže duševno prizadete otroke nja — oblikovanja sklepov, poročil, zakonitost^ definicij, formulacij, projektov; — znanje na ravni vrednotenja, utemeljevanja z zavzemanjem stališč, s preverjanjem glede na pogoje, z ocenjevanjem — presojanjem določenega dela, s komentiranjem, s ponujanjem alternativ. Ko primerjamo te ravni kakovosti znanja s pedagoško prakso, zlahka ugotovimo, da prevladuje v šolah mehansko reproduciranje — z navajanjem dejstev, formul, letnic, številk, imen, pravil, principov zakonitosti in teorij. Tako znanjej pa je pridobljeno z učenjem na pamet. Izjema so do neke mere le osnovne šole, predvsem na stopnji razrednega pouka. Nanjo verjetno tudi misli tov. Širec, ko zavrača očitek o neustvarjalnem delu učiteljev. V srednjem in visokem šolstvu pa najpogosteje proti pričakovanju prevladuje navedena najnižja raven znanja. Taka praksa dopušča, da najbolj uspevajo tisti, ki si pridobivajo znanje »po spominu«. Strinjam se s trditvijo tov. Širca, da se mora vsak učenec, od osnovnošolskega do visokošolskega, naučiti najprej svojih tehniških abeced in to čim bolj »vzorno, pravilno in temeljito«. Največkrat z izredno veliko truda in z dolgorajnim učenjem, ponavljanjem, utrjevanjem vse do stopnje operativnega znanja. Pri tem nekateri dosežejo boljši ali slabši uspeh, nekaterim pa sploh ne. »Faza drila« je nujna tako za »navadne zemljane« kot za vrhunske strokovnjake. Tragika našega izobraževalnega dela v šoli pa je prav v tem, ker je tak usmerjeno in se bolj ali manj tu1 konča na tej ravni. Kako naj bodo mladi stroko' njaki, potem ko končajo dol( čeno stopnjo študija, pripra' Ijeni za ustvarjalno delo, ko P jih vseh deset ali dvanajst let lanja, največkrat že od višjih & zredov osnovne šole do diploi"1 na fakulteti, obravnavamo pasivne poslušalce, ne pa k« ustvarjalne ljudi, ki naj bi pok* zali svoje pridobljene operativk znanje. Ustvarjalno zasnovan po^ zahteva veliko več od učiteljev >! od učencev. Pedagoški delav^ niso niti nagrajeni za tako delc niti zanj usposobljeni. V didak tiki že desetletja prepisujemo k reproduciramo ene in iste učB1 metode, ki so namenjene bol tehniki učiteljevega dela kako pa pouku, zasnovanem na dvo semerni komunikaciji. VedefO1 se tako, kakor da se to področj1 ne bi razvijalo. Zaradi podedp vanih, trdoživih tradicionak zmov, predvsem iz srednje? veka, se ohranja učenje f pamet. Tudi v novem izobraž* valnem programu za pedagošk1 usposabljanje učiteljev zam*11 iščemo v didaktiki na eni stra11 hevristične, interakcijske uči" metode, kot so metoda genez* metoda analogije, metoda m* dela-projekta, metoda študij’ primera, problemska metod: itd., na drugi strani pa teme.1 ■operativnem oblikovanju vpP šanj za preverjanje ustvarjalne? znanja. BRANIMIR LORENČIČ V člankih sprašujete in iščete pomoč za svojega teže duševno prizadetega otroka. Razumemo vašo stisko in nemoč. Želite le, da bi bil vaš teže prizadeti otrok med vašo odsotnostjo v ustreznem varstvu in da bi vas občasno obiskal mobilni specialni pedagog. Radi bi tudi zvedeli, kam se morate obrniti, da boste dobili odgovor. Žal vam moramo povedati, da tudi danes ne boste dobili določnega odgovora, ki bi rešil vse vaše tegobe in skrbi. Vprašanja, ki jih zastavljate Zavodu za usposabljanje Janez Levec, presegajo pristojnosti in možnosti, ki jih ima zdaj zavod. Po objavi vašega članka smo ugotovili, da sami naštebh vprašanj ne moremo rešiti. Zdaj je v Ljubljani takole poskrbljeno za prizadete otroke: Vsaka pomoč staršem izvira iz diagnoze prizadetosti. Zdrav-svetna služba že takoj po rojstvu vpiše v poseben register vse otroke, pri katerih meni ali ugotovi, da so mogoče razvojne težave. Take otroke obravnavajo v predšolski dobi otroški dispanzerji. Najdaljšo tradicijo pri skrbi zanje ima Mentalni higienski oddelek (nekdanji Centralni otroški dispanzer) pri Zdravstvenem domu Ljubljana Center. Ta opravi diagnostični postopek in ugotovi, katera področja otrokovega delovanja so prizadeta. Otrok obiskuje ta oddelek in je deležen posebne obravnave ter vaj za spodbujanje psihičnega razvoja, razvoja govora in motorike, če je to potrebno. V zadnjih letih so pri nekaterih vzgojno-varstvenih organizacijah ustanovili posebni oddelki za predšolske otroke, ki so moteni v društvenem ali telesnem razvoju. Takšen oddelek je tudi za nepomične predšolske prizadete otroke. Zavod za usposabljanje Janez Levec je organizacija za usposabljanje zmerno (srednje) in laže duševno prizadetih otrok šolske starosti, to je od 7. do 16. ali do 18. leta. Laže duševno prizadeti otroci obiskujejo osnovno šolo s prilagojenim programom. Pokončani osnovni šoli še vključijoVpfila- gojene oddelke usmerjenega izobraževanja, kjer se usposobijo za manj zahtevna dela ali pa se priučujejo v organizacijah združenega dela za dela in naloge, ki jim ustrezajo. Ti učenci se po končanem usposabljanju zaposlijo, seveda, če so zdravi. V oddelkih za delovno usposabljanje v Jaršah usposabljamo zmerno (srednje) duševno prizadete otroke in mladostnike. Usposabljanje poteka po verificiranem programu. Otroci se usposabljajo za delo v delavnicah pod posebnimi pogoji, kamor odidejo po končanem usposabljanju.. Vse otroke sprejema zavod v obravnavo le na podlagi izvida in mnenja- strokovne komisije in napotitvene odločbe pristojnega občinskega organa socialnega skrbstva. Za teže prizadete otroke v šolski starosti v Ljubljani nimamo ustreznega zavoda, čeprav si Društvo za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam že več let prizadeva, da bi tak zavod ustanovili. Tudi v Sloveniji imamo za te otroke samo Zavod dr. Marjana Borštnarja v Dornavi pri Ptuju in še .ta je popolnoma zaseden, tako da nekateri otroci dolgo čakajo na sprejem. Bolj spodbudna pa je vset, da so končane priprave za dolgo in težko pričakovani zavod na Igu, ki bo, po sedanjih predvidevanjih, lahko že ob koncu leta 1983 prevzel v varstvo 104 gojence. K predlogu, naj bi posebne osnovne šole, v Ljubljani pa Zavod za usposabljanje Janez Levec organizirale oddelke za varstvo teže prizadejih otrok, vas je spodbudil članek Silve Lebar, ki je opisal, kako uspešno so ta problem rešili v Kranju. Iz tega članka lahko razberemo, da sta oddelek ustanovili občini Kranj in Tržič, financirale pa ga bodo zdravstvena, izobraževalna in socialna samoupravna interesna skupnost. Na srečo je imela Osnovna šola Helene Puhar prostor za namestitev tega oddelka. To je prav gotovo zgledna rešitev tega vprašanja. Po objavi vašega predloga, da naj bi tudi Zavod za usposabljanje Janez Levec organiziral oddelek za varstvo teže dušev no prizadetih otrok, smo ha članek opozorili Društvo za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam. ki ima tudi v Ljubljani uspešno tradicijo in je v zadnjih letih naredilo veliko koristnega za prizadete otroke in njihove starše, to ugotavljate tudi sami v svojem članku. K reševanju tega vprašanja bo treba tudi v Ljubljani pritegniti vse občine in zainteresirane samoupravne interesne skupnosti, socialna skrbstva občin, zdrav-stjgjne organizacije in druge strokovne ustanove, ki skrbijo za prizadete otroke. Predlog, da bi bil oddelek pri oddelkih za delovno usposabljanje v Jaršah, za zdaj ni mogoče uresničiti, ker so ti prostori zasedeni. V oddelkih je prostora za približno 90 otrok, zdaj pa jih je v njih 130, tako da uporabljajo za usposabljanje tudi zbornico in kabinet. Predlagate tudi organizacijo mobilne specialno pedagoške službe, ki bi občasno obiskovala prizadete otroke na domu. Doslej smo imeli v Ljubljani že nekaj poskusov organizacije le službe. Organiziralo jo je Društvo za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam s študenti Pedagoške akademije. Mobilna služba s pomočjo štu- dentov — prostovoljcev je organizirana tudi pri Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše. Žal je praksa pokazala v obeh primerih, da bo treba mobilno službo postaviti na trdnejša tla, kljub veliko dobre volje in pripravl jenosti, posameznih prostovoljcev. Ne zdi se nam pomembno, pri kateri organizaciji bi bila mobilna služba, vemo pa, tja je potrebna in da bi jo bilo treba^orga-nizirati, s stalno nameščenim delavcem, ki bi v Ljubljani opravljal samo to delo. Predlog, da bi to delo honorarno opravljali strokovni delavci iz oddelkov za delovno usposabljanje, ne bi bil najboljša rešitev, saj so vsi delavci polno zaposleni, njihovo delo pa je težko in naporno. Menimo, da bi-bilo treba v Ljubljani sklicati posvet vseh zainteresiranih, da bi rešili vprašanje varstva in mobilne službe. '/ našimi predlogom bomo seznanili Društvo za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam v Ljubljani. Tudi mi želimo, da bi se- ta vprašanja čimprej ustrezno rešila in smo pripravljeni, po naših možnostih, vsestransko sodelovati. ZDRAVKO JERAS Kako zadovoljujemo otrokove temeljne potrebe Vzroke agresivnosti moramo iskati včasih že v otroštvu Ali se otroci v vrtcih dobro počutijo in ali so srečni — to vprašanje si morajo vzgojiteljice in varuhinje v vrtcih postavljati vsak dan posebej in vso svojo delovno dobo. Ali imamo do otroka in njegovega razvoja spoštljiv odnos? Ali je dnevni red vzgojno-varstvenih organizacij v skladu z otrokovimi potrebami? Predšolski otrok je pretežno čustveno bitje, zato mu moramo ustvariti v vrtcu toplo in pristno čustveno ozračje, saj bomo le tako zadovoljili njegove temeljne socialne potrebe. Vemo, da sta hrana in počitek otroku življenjsko potrebna in da mora v vrtcu dobiti 50 do 65 % dnevno potrebnih hranilnih snovi. Sestava hrane in kalorije pa niso dovolj, saj potrebuje otrok tudi tako imenovane »psihološke vitamine«, kot pravijo psihologi. Naglica, ki jo srečujemo včasih v vrtcih, je otroku škodljiva. Zaradi nje nastaja včasih, zlasti v Premalo časa za vzgojo Da bi poglobili pedagoško znanje in izkušnje, da bi uspešneje reševali tudi bolj zapletene vzgojne težave, smo v učiteljskem zboru organizirali predavanje o vzrokih in posledicah vedenjskih odklonov mladih. Razprava na to tematiko je odprla več vprašanj o vzgojni usmerjenosti družin, šol in vsakega posameznika, ki mu je vzgajanje-poklic in dolžnost. Zadevala je v bistvo stvari in skušala dati odgovore nanje. Na primer: kaj lahko stori šola za boljšo družinsko vzgojo? Kako naj se šola in dom dopolnjujeta in sodelujeta? Kako naj šola uresničuje svojo vzgojno funkcijo? Je v šoli preveč ali premalo demokratične vzgoje? Kako odpravljati nedisciplino in izboljšati delavnost, doseči večjo vztrajnost, kultivi-rsifodnose med učenci? Zakaj ta ali oni učitelj »nima« problemov, drugi pa jih ima? Kdo naj jih rešuje in kako? Zakaj ne namenjamo več časa vzgoji? So vzrok temu prenatrpani učni načrti? času kosila, napeto ozračje. Otrok prebije v vrtcu devet ur, zato ni razloga za naglico in lahko upočasnimo čas. V vrtcih danes praktično ni več siljenja otroka s hrano, niti ne zahtevamo od otrok, da vse pojedo, kar je na krožniku. Vedno bolje vzgojno osebje uresničuje vzgojne naloge ob hranjenju — razvijanje samostojnosti pri najmlajših, pri starejših pa tudi razvijanje socialnih čustev in sodelovanja. Pač pa še srečujemo primere, ko vsiljujejo otroku počitek. Anketa med starši je pokazala, da se kar četrtina otrok od vseh otrok obvezno spanj Ali pomislimo, kaj pomeni otroka prisilno dveurno mirov nje z odprtimi očmi — morda š( prenatrpani spalnici? Upoštevanje otrokovih n ravnih potreb se kaže tudi pri n vajahju na čistočo. Velik kor: Na nobeno vprašanje ni rw goče dati splošno uporabne? odgovora ali napotila. Pa ve* darle je razprava predvsem pot' dila že znane resnice: Verbalj zem, metode zapovedovanja avtoritarnost niti v družinski n'! v šolski vzgoji niso uspešne. Z3j vrgli sta jih v teorija in praks-Nekaj drugega so individualni'1 tudi skupinski pogovori, ki tem* Ijijo na demokratičnosti in raz" mevanju. Medtem ko se v šobj upravičeno pritožujemo n*1 prezahtevnimi in preobsežni"' učnimi načrti, pa moramo hkr"; vedeti, da ni vzgoje brez pouka' drugega dela, da je eno z drug^ povezano in preplete"* Vzgojna pa je dejavnost sat" takrat, ko v njej zagotavlja"1’ aktivno vlogo učenca, ki opravjj čisto določene naloge z dolod nim ciljem. Učenčeva dejavn"' pa bi morala biti vtkana v vse & lovne procese, v vse prvine živ Ijenja v šoli. Tega pa ni lahko uresničiti. V. VEZOVNIK __________________________H naprej smo naredili že s tem, k smo pred leti odpravili prežive1 navado, da so morali ott0‘ odhajati v kolonah v sanitar"1 prostore opravljati svoje potr* be. Ali pri tem strokovno pf*| vilno ukrepamo, zagotavlja"1 otrokom potrebno intimnost Zadovoljevanje otrokovi; primarnih bioloških in’ social"' potreb sodi v temeljne nalo? vzgojno-varstvene organizacij^ Če teh potreb na pravilen nad' ne zadovoljujemo, so posledic" otrokovem ponašanju vid"1 včasih pa tudi v celotnem ot" kovem vedenju. O teh vpraš*] njih bi morali v vzgojno-varstv*! nih organizacijah večkrat ra'] pravljati, če je potrebno tudi * svetih staršev in drugje. Verje!" bi v nezadovoljenih otrokov': temeljnih potrebah lahko p"] skali tudi vzroke morebitne k* snejše agresivnosti. MAJDA VUJOVIČ Nova vsebina v šoli — most do združenega dela at' ^ekdanja koprska gimnazija je postala srednja naravoslovno-matematična in tui) P^agoška šola Obisk na koprski gimnaziji, *?' Zl^aj. po novem Srednji naravo-slovno-matematični in pedago-a' sk' šoli, je zame zmeraj zilova f niajhno doživetje — nekoliko s zaradi dobrih starih časov, ko r3 Srn° obiskovali to šolo še kot gi--wi: ninaz*jc'> bolj pa zaradi pri- * lenega, zagnanega, delovnega * ln zgovornega ravnatelja. K Vendar moj namen tokrat ni pisati o Antonu Skoku, vzgo-litelju, pedagogu, ravnatelju in ?ul e'oveku, saj bi o njem in njego-y.j' Vem delu gotovo morali napisati lV(j Poseben članek. Moja pozornost ;lc Ve^a predvsem izkušnjam, anali-a|( Zarn in ugotovitvam učiteljev in ji( Vencev Srednje naravoslovci ao-matematične in pedagoške ,0| ?°le v Kopru po prvem polletju ko izvajanja srednjega usmerjenega ve 1Zobraževanja.O njih je pripovedi doval Anton Skok takole: »Uva-,čj/ lanje usmerjenega izobraževale Pl3 pomeni velik napor za učence ali 'n učitelje. Skupna vzgojno-izo-egi brazbena osnova, ki je obdelana ni Po učnih načrtih za posamezne Predmete, je tako zahtevna in šlti obširna, da terja temeljito pri-1ai Pravljenost v snovnem pa tudi .a( atetodično-didaktičnem pogledu C? tako za učence kot za učitelje. ;Z< *vo pravim, da velja to za učite-nc !ie, menim, da.terja iskanje nači-jjji nov in metod za aktiviranje več jjf niiselnih procesov pri mladih ve-e i '*ko dodatnega usposabljanja s irj sanioizobraževanjem in seveda z organiziranim delom v aktivih. Pa tudi med aktivi. Seminarji so sicer res dali učiteljem napotke, | smernice, zdaj pa morajo učitelji sami iskati načine, kako jih bodo uresničili. Največji problemi se pojavljajo na snovnem področju, saj ugotavljamo, da so učni načrti Ponekod pisani preveč po predmetih in ne nakazujejo in ne upoštevajo korelacije z drugimi ^ Predmeti. Tako morajo učitelji zdaj sami iskati in najti te pove-no zave, znati smotrno izrabiti čas, Poiskati primerne prijeme. Pri ei) tem morajo izhajati iz predmet- nega področja kot celote ne pa iz posameznega predmeta.« Sprašujem, Anton Skok pa na vsako vprašanje hitro najde odgovor. • Ali menite, da je učitelj zdaj preveč prepuščen svoji iznajdljivosti, sposobnosti za povezovanje sorodnih vsebin, samostojnem iskanju novih metod in oblik? »Po eni strani prav gotovo. Po drugi pa ugotavljamo, da je učitelj pri svojem delu premalo svoboden, da mu premalo zaupamo, da bi ob vsebinah, ki so predpisane, razvijal predmete v skladu z načeli in širšimi opredelitvami teh vsebin — ne pa le z izpolnjevanjem predpisanega števila ur in z natančno določenimi metodami.« • Kaj pa učenci? Omenili ste, da je uvajanje usmerjenega izobraževanja tudi zanje velik napor. Ali menite s tem, da so preobremenjeni, da so učni načrti zanje prezahtevni in preobsežni? v »Prav gotovo, čeprav sledijo učenci novim programom zavzeto in so imeli ob polletju kar dobre uspehe. Na kemijski usmeritvi je bil uspeh sicer le 54,8 %, vendar je še zmeraj v povprečju uspehov v kemijski usmeritvi. Bolje je bilo na pedagoški usmeritvi, kjer smo imeli 76 % uspešnih učencev in učenk. Pri teh opažamo, da so imeli tudi ob vpisu v pedagoško usmeritev boljše uspehe kot prejšnji rodovi, pa tudi motivi za pedagoško delo so pri njih izrazitejši, sami programi pa jim, žal, te motive premalo razvijajo. Najboljši uspeh smo imeli seveda na nara-voslovno-matematični usmeritvi, bil je kar 98,6%. Torej je preskus znanja, ki smo ga morali izvesti zaradi prevelikega števila vpisanih učencev le opravil svoje. Tu so res najboljši učenci — glede na njihovo znanje iz osnovne šole, program zlahka osvajajo in izpolnjujejo vse učne obveznosti. Na oddelčnih konferencah pa so se učenci vseh usmeritev pritožili, da so z učenjem preobremenjeni, opažamo pa tudi, da so začeli opuščati zunajšolske dejavnosti, dejavnosti v društvih pa tudi glasbeni šoli, samo da bi zadostili zahtevam šole, izobraževanja. To pa za celosten razvoj mlade osebnosti ni sprejemljivo, vsaj tako menimo Sodoben pouk za starimi Židovi na naši šoli in prav na tej podlagi snujemo analizo uspešnosti izvajanja usmerjenega izobraževanja ob koncu šolskega leta. • Ugotavljate sicer, da je bil ob polletju uspeh kar v redu, vidimo pa, da so razlike precejšnje. Zakaj pravzaprav, če imamo skupno vzgojno-izobrazbeno osnovo in iste učitelje...? »Učenci pa niso enaki. Omenil sem že, da smo imeli na naravo-slovno-matematični usmeritvi preskus znanja, na drugi strani pa vemo, da so si učenci, ki so se vpisali v kemijsko usmeritev (ki mimogrede izobražuje za tretjo in četrto stopnjo zahtevnosti) izbrali dela in naloge, do katerih bodo prišli hitreje — v šolskih klopeh bodo torej manj časa nabirali znanje kot drugi učenci. Za vse učence, ki so torej v kemijski usmeritvi, ugotavljamo, da so prinesli iz osnovne šole slabše znanje (prihajajo predvsem iz okoliških šol)! Njihovi uspehi so v glavnem dobri, v drugih dveh usmeritvah pa imamo v glavnem prav dobre in odlične učence, zanje so tudi programi večje breme. Temu ustrezni so seveda tudi uspehi po prvem polletju; vendar smo se že po prvi konferenci, ki je poka- zala slabši uspeh kot prvo polletje, odločili, da bomo dosledno upoštevali merila.« • Mar to tudi pomeni, da osnovna šola svoje naloge ni zadovoljivo opravila. Ponekod namreč učitelji v srednjih šolah ugotavljajo, da imajo učenci osnovnih šol precej pomanjkljivo znanje, da niso predelali celotnega osnovnošolskega programa... »Resje precej pomanjkljivosti v usklajevanju programov osnovnih in srednjih šol. Razprave o smernicah za delo osnovne šole so dobra podlaga, da to popravimo. Če bomo lahko vpisovali v usmerjeno izobraževanje tako veliko populacijo učencev, bodo morali ti izpolniti zahteve osnovnošolskih programov v celoti. Potrebno pa bo boljše sodelovanje učiteljev ni POMAGAJMO UČENCEM IZ LABIRINTA NEUSPEŠNOSTI! s Odkrivanje vrzeli v znanju jjr Kadar je na našem urniku do-J Polnilni pouk, je okrog moje , (• J11'2® grozd otrok, ki bi radi sode-.jd ovali. Vedno izberem enega ali clva učenca, ki ne sodita v sku-P)110 otrok, ki so potrebni pomo- fl1' .. |j; . ^a začetku ure se skupaj ■:t 'parno. Primer igre (Stay alive); y '8ra je sestavljena tako, da moji [a^0 učenci pozorni na barvo jv poglic, barvo premikajočih lepe, smer gibanja letvic, na podolžne in prečne vrste, na polne 'n prazne vrste, ... Zaposli jih J pcn°, miselno in z upanjem, da °do zmagali. Vendar je zmaga j! pbko odvisna od sreče in je zato 1 e§a primerna za te učence. ,l . Ko se prj jgrj primemo ogreje-"j J°’ jih pustim same in le od časa e do časa komentiram potek igre. 1 Ta čas je izredna priložnost, da i) opazujem otrokove psihofizične ’ sPosobnosti. Kajti učno neu-sPešnemu učencu praviloma ne | Manjka samo ozkega šolskega znanja, ampak gre tudi za po-, Manjkanje nekaterih spretnosti 1 ln sposobnosti in za fiziološko Preobčutljivost. Vzroke za neu-‘ sPeh moramo torej odkrivati ob 1 uPoštevanju vseh dejavnikov. Kaj torej, odmaknjena od zav-‘ zetih igralcev, opazujem? — Spretnost prstov in rok, — slušne zaznave, i — slušne zaznave, kombini-1 rane z drobno motoriko, — orientacijo v prostoru, — zapomljivost, težave pri razumevanju ! navodil. — posebnosti izgovorjave, — besedni zaklad, — čas koncentracije, — pomanjkljivosti vida, sluha, — nevrotične navade (grizenje nohtov), —- doživljanje uspeha, — prenašanje poraza, — agresivnost, — željo in voljo za dosego cilja. Ko opazim nekatere posebnosti, iz njih sklepam, kakšni so morebitni vzroki za otrokovo neuspešnost in sestavim načrt za odpravo ali omilitev težav. 1. Predelamo vaje za ročne spretnosti, vaje koordinacije, vaje za premagovanje telesnega napora, spretnostne vaje, vaje konstruiranja in grafične vaje. 2. Večina normalno inteligentnih šolskih otrok ima pri učenju branja in pisanja začetniške težave. Med njimi pa je nekaj takih (5/10 %), ki jim povzročata branje in pisanje zelo hude preglavice. Ti otroci se še v tretjem, četrtem pa tudi v petem razredu mučijo s pomanjkljivostmi, ki jih drugi prerastejo že v prvem ali drugem letu šolanja. Te bralno napisovalne motnje spadajo med specifične učne težave. Kakšne težave imajo učenci pri branju? 7načilne so: — blokade (zaostanki, daljši od 10 sek,), — počasno branje, — nepopolno spajanje glasov v besede. — moten ritem branja, — pomanjkljiva izgovorjava, — narečna izgovorjava, — ponavljanje posameznih besed, —- moteno zaporedje branja (najprej tiho, nato glasno branje), — presktakovanje vrstic, — nerazumevanje prebranega besedila, — obračanje črk, — zamenjava črk: b/d, m/n, o/a, b/p, t/d, ... — zamenjava besed, — izpuščanje dela besede ali cele besede, — dodajanje besed, ... Pri pisanju pa se pojavljajo tele slabosti: — počasnost — neurejenost — nečitljivost — neenakomernost črk — prekomerno pritiskanje —- zrcalna pisava — izpuščanje črk, itn... V pomoč pri odpravljanju teh napak in slabosti v branju in pisanju nam je na voljo kar precej dostopne literature in pripomočkov, zato se ne bom spuščala v razčlenjevanje. Literatura: — Legastenija, B. Šali, Zavod SRS za rehabilitacijo invalidov, Lj. 1977. — Igrajmo se in premagajmo težave, A. Žerovnik, Pedagoški inštitut, pri univerzi v Ljubljani. Ljubljani. — Premagovanje pravopisnih težav, O. Kunst-Gnamuš V. Slabe, Pedagoški inštitut, 1980. B.Šali, Motnje v branju in pisanju, Lj. 1975. Ne bo pa odveč, če poudarimo še enkrat: Pomembno je, da začnemo z dejavnostjo, pri kateri je otrok še uspešen. Poiščemo, kaj zna, kaj zmore, prizadevamo si, da otrokovo energijo usmerimo k doživljanju uspeha. 3. Nazadnje pride na vrsto odpravljanje vrzeli ožjega šolskega neznanja: seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje,...; odgovori na vprašanja, nareki, opisi, spisi, ... Učiteljica napiše in sestavi naloge tako, da jih razvrsti glede zahtevnosti na več stopenj. Naloge naj bodo napisane čitljivo, skrbno, lično in na manjših lističih. Posebej bi omenila zanimive naloge, pri katerih morajo otroci sami sklepati in trdo premišljevati. Primeri nalog: a) Majda ima 20 lesenih kroglic. 15 je rdečih, pet je zelenih. Iz katerih bo naredila najdaljšo ogrlico? b) V enega od trikotnikov, ki ni majhen, nariši križ. osnovnih šol z učitelji srednjih šol. Posebno ob nekaterih problemih povezovanja vsebin osnovne in srednje šole, pri odločanju o tem, katere vsebine so nujne, katere pa bi morda lahko skrčili ali celo opustili. Povezava med osnovno in srednjo šolo je namreč nujna za nenehno povezan vzgojno-izobraževalni proces, za doseganje uspehov storilnostne, učne narave, enako, če ne še bolj pa pri vzgoji. Ugotavljamo tudi, da so programi srednjega usmerjenega izobraževanja pisani preveč kot pripravljalnica za dela in naloge, premalo pa kot podlaga za oblikovanje mladega človeka, njegovega odnosa do dela in do družbe, v kateri živi, do vseh vrednot, ki jih imamo v smotrih jasno napisane, izvedbi pa prepuščene samim šolam. Marsikatera kritična beseda, razmišljanje m opozorilo je torej velo iz pogovora z ravnateljem Srednje naravoslovno-matema-tične in pedagoške šole v Kopru Antonom Skokom. Da pa ne bi mislili, da je skoraj vse, o čemer razmišljajo v tem času na tej šoli, potrebno razmisleka in popravkov, je Anton Skok na koncu najinega pogovora dodal: »Srečanje z vsak; novostjo je prav gotovo nekakšen spopad in spodbudi k še večji dejavnosti. Tako je tudi uvajanje usmerjenega izobraževanja spodbudilo učence in učitelje na različnih področjih delovanja 'in razmišljanja. Zelo pomembno je področje naravoslovnih in kulturnih dejavnosti, ki izstopajo iz celotne dejavnosti šole. Tu pomenijo naravoslovni in kulturni dnevi čudovito povezovanje vsebin, možnost ustvasjalnega vključevanja mladih v načrtovanje, izvajanje pa tudi spremljanje celotnegž vzgojno-izobraže-valnega procesa. Dnevi, ki smo jih že organizirali, so bili zgledni, pokazali so bogastvo, ki ga pogosto zanemarjamo, bogastvo c) Potegni črto od pike, ki ni .debela, do kroga, v katerem še ni pike. O (Naloge je izdal Pedagoški inštitut.) Otroci najlaže razsojajo o svojem uspehu tako, da se primerjajo z vrstniki. Take primerjave pa učno neuspešne učence močno prizadenejo, ker spoznavajo, da so slabši od vrstnikov. Zelo pomembno je, da učiteljica shranjuje otrokove izdelke. Ko opazi napredek, ga otroku tudi prikaže. Učencu s tem omo- goči, da dojame svoj lastni napredek, svoj lastni uspeh. In zdaj še morda beseda ali dve o vlogi dobrega učenca, ki sodeluje pri dopolnilnem pouku. usmerjeno izobraževanje Vlil £.011111311. Z-Ct 1 I 11 3 11 111 pi 1- jemovgki jih nismo bili navajeni in pomenijo obogatitev dela na šoli v vsebinskem, praktičnem delu, v doživljanju učencev ir učiteljev ter v povezovanji učencev med seboj in zunaj šok Drugo pomembno področje, k je prav gotovo korak naprej, je \ načinu in metodah dela. Iskanj: vsebin v delovnih zvezkih in drugje usmerja učence v iskanje dodatne literature, v poglabljanje, individualizacijo in notranjo diferenciacijo. Tretja pozitivna novost, ki je je-treba omeniti, pa je ta, da se temeljite priprave na proizvodni delo in delovno prakso združile izvajalce in uporabnike. Moš med njimi, torej med združenim delom in šolo, se bo torej dogra jeval vsebinsko, ne pa zgolj de klarativno in bo tako trdnejši Tudi povezovan je šol med seboj usmerjanje in preusmerjanje prinaša novo kakovost, saj zahteva strokovno delo. To se bo na šolah nujno poglobilo, tako da bomo našli take oblike, metode in načine za zadovoljevanje kadrovskih potreb, ki bodo v re-snici temeljili na zmogljivostih in resničnih potrebah po delavcih za posamezna področja. Sedanje usmerjanje vse večjega števila mladih v proizvodne poklice pomeni torej pozitiven premik, ki ga pa verjetno še nismo znali dobro ovrednotiti.« »Na reformo vzgoje in izobraževanja gledate torej z optimizmom,« sem rekla, Anton Skok pa je pritrdil: »Veliko je dobrega, pozitivnega, in to nas opogumlja. Zavedamo se tudi, da je to proces, vendar je za zdaj še vse preveč bremen na ramenih učiteljev. Upamo, da bodo v nadaljevanje reforme vključeni tudi drugi dejavniki, ki so do zdaj, žal, vse prepogosto odpovedali.« Optimizem torej, z veliko mero previdnosti in treznim razmišljanjem o slabostih, ki jih je treba takoj, čimprej odpraviti. JASNA TEPINA iz prakse za prakso Včasih malo nepremišljeno zadolžimo dobre učence, češ: Pomagaj sošolcu pri matematiki! To je veliko presplošna naloga za otroka, včasih huda obremenitev. Kajti sošolec je morda res dober matematik, vendar bo imel najbrž težave s podajanjem snovi. Mi, ki smo pedagoško psihološko podkovani, nismo zmogli v petih urah med tednom odpraviti vrzeli, ali naj to stori vrstnik v eni ali dveh urah na teden? Sodelovanje med sošolci pa lahko učiteljica spodbuja tako, da: — svetuje, katere naloge naj predelata skupaj; — omeji čas pomoči; — po določenem času preverja uspešnost obeh (uspešnost podajanja snovi pri prvem in osvajanje snovi pri drugem); — učenca zmeraj pohvalimo za dobro opravljeno delo. Izboljšanje dosežemo tedaj, če ima otrok resnične in zadostne izkušnje, da tudi on lahko uspe, da je sposoben in upoštevan. V takem prepričanju se bo dela raje loteval, vztrajal in dosegal uspehe. ERIKA FERBAR Kdo pravi, da v šoli ni smeha? ?o direktni metodi Na svojem popotovanju skozi labirinte takrat še zelo nereformi-rane osnovne šole sem priroma! tudi do postaje z napisom Cirilica. Priznati moram, da za to področje prosvetljevanja nisem bil posebno navdušen. Takih mlač-nežev pa je bilo še veliko, zato je naša učiteljica srbohrvaščine pogosto tožila: »Jao, jao, u sedmom razredu, pa ne znCi cirilice«. Ker mi srbohrvaščina sicer ni delala posebnih težav, sem se začel ruvati s cirilico zelo preprosto in »učinkovito« --- po direktni metodi. Na pamet sem se učil sestavke jz srbohrvaškega berila, ki so bili natisnjeni v cirilici. Ker 5 sem jih zaradi tega seveda »tekoče« bral in ker mi pisanje cirilice za nasprotje od branja ni delalo posebnih težav, sem dobil ob koncu odlično oceno iz srbohrvaščine. Izkazalo se je da je imela rs ANDREJ VOVKO Včasih me tlači Vas kdaj tlači mora? Se vam sanja, ljubi pedagoški delavci, da se znajdete v razredu nd oni strani barikade - v šolskih klopeh? Meni se je to že zgodilo. Res se ni posebno prijetno prepričevati, da sem vse to že opravil, da me ne čaka več matematična šolska naloga ali pa tretji letnik srednje šole. Kadar je moja mora posebno huda, se v sanjski razred gotovo odpravlja naša biologinja, Spet sedim v /. gimnazijskem razredu in se s šolskimi sotrpini ubrano tresem. Dobro slišim znani glas, spravi! se je na dijaški primerek, ki je vstal in je pri tem oprl na mizo: »Ali si človek, ali opica? Človek se loči od opice po tem, da samostojno stoji na spodnjih okončinah!« Potem ko presa-njam to jazo, sem v naslednji obvezno vprašan slavno »presnavljanje ali metabolizem«, ki da »neprestano poteka v vsaki živi celici«. Ko se zbudimo in pri bolj ali manj neokrnjenem razumu razčlenim moro, seveda ugotovim, da dela le-ta naši biologinji veliko krivico. Bila je pedagoška mojstrica. Znala nas je na tanko priviti v prvem gimnazijskem razredu, vlila nam je zdravega strahu v kosti, potem pa je primež vsako naslednjo leto nekoliko popustila in četrti razred je bil že povsem prijeten in znosen, mi pa tudi. Pri ANDREJ VOVKO Iz starih listo« moja metoda svojo Ahilovo peto. Žerjavico nad mojo glavo je priklicala prav ‘nesrečna petica iz srbohrvaščine. Naša učiteljica srbohrvaščine je svojim najboljšim učencem za zadnjo uro v šolskem letu dodelita čast, da so pred vsem razredom na glas brali srbohrvaška besedila. Ko sem prišel na vrsto, sem zgroženo ugotovil, da mi je odmerjeno popolnoma novo besedilo v cirilici, tako, ki se ga še nisem mogel naučiti na pamet. Perico v redovalnici je moje stokajoče črkovanje seveda popolnoma razvrednotilo. Rešilo me je samo to, da je bila zapisana s črnilom. Še zdaj zardevam, če se spomnim na ta dogodek, nazadnje pa si v tolažbo rečem: Gotovo je praksa dobro razkrila marsikatere slabosti pedagoških metod. Najpomembnejše je, da imamo odlične medsebojne odnose! Karikatura: Ivan Haramija, Školske novine Potočevski so se poboljšali teh bioloških urah,kjer je kraljevala vzorna disciplina, nas je potem marsičesa naučila in to ne zgolj iz biologije. - Naj bo naši biologiji v spomin tudi ta anekdota, ki nam jo je povedala, seveda že proti koncu našega tavanja skozi gimnazijski labirint. Kmalu po osvoboditvi je bilo pri nas moderno vsesplošno uničevanje koloradskega hrošča. Pri tem so imeli levji delež, šolarji. Naša biologinja je po svoji stroki vse te akcije nadzorovala. Pot jo je zanesla tudi v neko podeželsko šolo, kjer so ji šolarčki zagotav-'jedi, da na okoliških krompiriš-čih niso našli nobenega koloradskega hrošča. Naša biologinja se je zelo začudila tej pogumni trditvi, ker si je razmere na bojišču ogledala že prej in različno videla sledove teh ameriških zverinic. Nadebudne pripadnike pionirske delovne brigade je zato pobarala, ali mogoče vedo, kakšen sploh je njihov sovražnik. Takoj so ji ponosno pokazali ogromno stensko sliko koloradarja in ji ga natančno opisali. Vse je bilo z biološkega vidika v redu, dokler niso na koncu dodali, da je velik kot tele. Ubogi šolarčki s o_n a m reč dimenzije živali z zidu neposredno prenesli v naravo, takih ogromnih pošasti pa na njihovem krompirju seveda ni bilo. Učitelji iz Potočevca radi hodijo po svetu. Letos so še posebno pridno varčevali,' nekaj jim je primaknil sindikat, pa so si privoščili potovanje do samega Beograda. Nekaj dni pred težko pričakovanim dogodkom jih je zbral njihov veliki poglavar Košata glava. »Tovariši in tovarišice, spoštovani sodelavci,« jih je nagovoril. » Preden se podamo na dolgo pot, bi vas rad opomnil na dogodke iz preteklih potovanj, ki niso bili ravno v čast našemu prosvetnemu stanu. Se še- spominjate obiska na Dunaju? Če ne bi imeli tedaj s seboj treh upokojencev, bi si morala z glasbenikom sama ogledati predstavo dunajske opere, čeprav je bila vstopnina za vjo skupino plačana že vnaprej. Vi pa Ste ta čas oblegali trgovine in nato nabasali avtobus z nakupljeno kramo. Posebej moram opomniti tovarišico Mihelo in Genovefo, ki sta se doslej’ izgubili na vseh izletih, naj nam vsaj v teh stabilizacijskih časih ne delata dodatnih stroškov in skrbi. Kar vročina me oblije, če se spomnim na Madžarsko. V Budimpešti ste se nekateri pošteno napili tokaja, tovariša Boben in Eskulap pa sta se celo stepla in pri tem razbila izložbo; malo, je manjkalo pa bi izzvali mednarodni zaplet. Tokrat popivanje strogo prepovedujem. No ja, nekaj malega po poti, ko se bomo vračali, že lahko, vendar bo vsak sam nosil posledice, če bo imel težave, ne bomo ustavljali kjerkoli.« Tako je govoril veliki poglavar, Potočevski pa so z občutkom krivde upognili glave in trdno sklenili, ' da se bodo odslej lepo vedli doma in na tujem. Da mislijo resno, se je lahko vsakdo prepričal, že čez nekaj dni, ko so obiskali Beograd. Po ulicah je spredaj koračil sam veliki poglavar, za njim pa so hodili lepo v vrsti in i' parih njegovi šol-maštri in šolmaštrice. Na najbolj obljudenih krajih so se celo prijeli za roke in s tem dokazali, da Učiteljem je treba verjeti, mar ne? Bližala se je zima, mi »mlajši« vojaki pa smo imeli samo letne obleke. Naš intendant, starejši človek in dobra duša, nas je zato poklical v skladišče, kjer smo oddali lahke obleke in dobili druge, primerne za zimski čas. Tudi meni je naložil lepo čez. ramo toplo obelko, plašč in vse drugo, kar sem potreboval za hladne dni. Toda glej jo smolo; ko sem se hotel obleči, sem s strahom ugotovil, da so mi na lepem izginile hlače. Desetkrat sem preložil vso svojo opremo, spraševal tovariše, o hlačah pa ne duha ne sluha. Najbrž mi jih jebilzmaknil kateri od »starih vojakov«, zagotovo pa tega ne bom vedel nikoli. Počasi mi je postajalo vroče, čeprav sem bil pomanjkljivo oblečen, kajti težko sem si predstavljal vojaka brez hlač in to še v zimskem času. Končno sem se odločil in stopil do intendanta: »Tovariš zastavnik, meni niste dali hlač!« Nekaj časa me je ostro gledal, nato pa je dejal: » Bogami, učitelji ne lažejo!« in mi je dal hlače. Tako sem tudi jaz lahko spodobno oblečen odsluži! svojo vojaško obveznost. LEOPOLD SEVER Radovedni šolski upravitelj Na neki šoli so imeli upravitelja, ki je iz. dolgočasja bdel ob sobotah - ko je vse odšlo domov -nad omamni podrejenih kolegov. Imel je seveda vse ključe-šolskih omar v dvojniku, zato da je lahko iz. čiste radovednosti stikal po njih. Učitelj Likovnik je sklenit, da bo ) aauv cuiiLi.u »pomagal«. Na velik list je narisal figo (palec med prsti) in jo premočrtno položil v omaro. Ko je upravitelj spet pomolil svoj nos v omaro (to je bilo ugotovljeno), je začudeno zabrundal: Saj imajo v omarah prave razstave! so dobro razumeli pomen družbene samozaščite, saj se ves čas ni nihče izgubil, čeprav je Beograd .veliko mesto. Tudi triurno Čakanje na kosilo ni izzvalo nobene nespodobne besede: Ce se je zdelo, da bodo napravili v mestu najboljši vtis in večina je že sedela v avtobusu, ki jih bo odpeljal proti domu, ko je vragsi-gavedi katera usoda prignala tam mimo branjevko z veliko košaro zrelih sliv. Potočevskim so se kar naenkrat pocedile privzgojene prosvetarske sline; kot bi začutili potres v devetem nadstropju, so se vsuli na.prosto in v trenutku pokupili vso sadno zalogo. Že čez nekaj trenutkov se je iz avtobusa zaslišalo zadovoljno cmokanje, ‘skozi odprta okna pa se je vsula cela ploha češpljevih koščic. Na koncu so pometali skozi okna še prazne vrečke in se zadovoljno odpeljali proti domu. Vso pot jih je grela prijetna za-. vest, da ga tokrat res niso kaj polomili. Tudi veliki poglavar Košata glava je bil vesel. LEOPOLD SEVER KUGA V ŠOU Kuga? Kaj? Kje pa?!! Mod včasih tudi pri tebi prijatelj! Tod' ne vstraši se grozne besede, f zbuja misli na nevarno bolezen >' na kupe mrtvecev! Tako hudo n' In vendar rabim to besedo p1 pravici; zakaj prvič je zevanje ^ to imam namreč v mislih — d kužno in drugič povzroča v šo^ tudi smrt, najsi le začasno srni duha. Tam doli v kotu, kamor ne st' gajo prav svetlobni žarki, je odp<\ deček na široko svoja usta, da b1 mu vkljub polumraku lahko preštel bele zobe. Morda je mod revež vstati, ko je petelin pr d zapel ter delati več ur, da je prid Že izmučen v oddaljeno šolo-morda m u ni dobro v želodcu, kž se je preveč nadeval težkih žgan' cev in kislega zelja, da bi bilo dovolj za ves dan, tembolj ker d ravno kruha pri hiši; morebiti j1 kriva večja toplota v razredu; mO' rebiti-----no, no morebiti pa ^ ti! Zazeval je! Nekoliko trenutkov pozneje odpre njegov sosed čeljO' sti tako na široko, da se skorO] vstrašiš za kodroglavca, ki sedi pred njim. Toda, že daje tudi tega1-Ker si ga ravno pogledal, si ga ne' prijetno zmotil. Sili se stisniti zobe na zobe, toda zastonj! Kakor hip' notiziran mora posilen odpreti usta in običajno zamižati. In drag'1 moj, ako ničesar ne ukreneš, zeva ti v kratkem času pol razreda in končno tudi ti. Lahko noč!------ Zeva končno vsak človek Zdravniki trdijo, da daje to znamenje utrujenosti, pri bolniku Ž4 vedno upanje na ozdravljenje' Toda za šolo to ni in ni dobro znamenje. In če tudi naučimo otroke, da si pri zevanju z dlanjo lepo pokrijejo ustno votlino Kakor vsaka kužna bolezen, se do 'tudi zevanje takoj v začetku lažf\ . zatreti nego tedaj, ko se je že razso j rito. Pred vsem je treba, do vzdramiš zevača. Poklici gt takoj, še preden je zaprl usta i" vprašaj ga večkrat, da bo prisiljen paziti. Pazljivost je najboljh sredstvo zoper to kugo... Popotnik 1909, str. 66 — 67 0 ljubezni do šole in še koga ERNEST ŠVARA Eden i/tned modelov vsestransko razvite osebnosti Karikatura: Ivan Haramija, Školske novine po novih programih Naj mi bo ob začetku tega razmišljanja dopuščeno, dd pogrejem dve že zelo stari misli. Iz zgodovine šolstva na Šlovenskem vemo, da učiteljski poklic pri nas ni bil nikoli posebno cenjen in v skladu s tem seveda tudi plačan. Druga »pogreta« resnica pa spada v psihologijo: ugotovljeno je, da nas šola kot taka, potem ko smo bolj ali manj uspešno končali odisejado skozi njene' različne stopnje, zanima v glavnem le po službenih in starševskih dolžnosti. Še ena stara modrost pa nas uči, da ni pravda brez izjeme in torej najdemo tudi drugačne goreče ljubitelje šole in učiteljev. O »šolofilu« mi je ondan pripovedoval prijatelj. Sreča! sem ga po dolgem času saj ima to iz roda v rod podedovano srečo, da živi na deželi. Pravd mi je, da že nekaj mesecev okoli njegove hiše in kozolca in drugih pritiklin voglari moški v letih, ki se že krepko spogleduje z Abrahamom. Z zakonskimi uživalci posestva noče navezati nobenega službenega ali privatnega pomenka. V začetku je svoje pohode opravljal v glavnem peš, v zadnjem času pa uprizarja na prijateljevem dvorišču že prave konjeniške in življenjsko nevarne nenadne naskoke s svojim štirikolesnikom. Edina trdna točka, do katere se je prijatelj dokopal, ko je s svojimi družinskimi elani proučeval vedenje tega čudnega gosta, je bila ugotovitev, da tujec vztrajno skrivaj opazuje bližnjo šolsko stavbo, na katero’je izredno /ep razgled z njegovega kozolca. P11 tem proučevanju si pomaga celo! daljnogledom. Ob prijateljevi pripovedi seti1 se že kar razveselil ob misli, da b1 napisal razpravo o novi vrsti kO' njička —opazovanju šolskih p0' slopi j (poznamo recimo ljubitelj1, opazovanja ptic in podobno) k«1 posebno poudarjenem primež »šolofilstva«. Misel v mojih možganih še /,! povsem izzvenela, ko mi jo je prijatelj z nadaljevanjem svoj1] Zgodbe pokravil. Obdan je nt>' mreč s sosedi, ki imajo izredet občutek za samozaščito. Ti so p1 načelu » Vsi ljudje vse vedo« izV' tali, da sumljivi tujec ni niti kd sovražni agent niti davčni inšpek' tor, inkasant ali trgovski potnik pa tudi ne z mestnim zrakom Zastrupljeni morebitni kupec prijateljeve hiše. Preprosto gre za sK' rega panja, ki se je vnel v Ijubezd do učiteljice r šoli, ki jo zdaj takt vestno ogleduje. Skrit na prijateljevi zemljiški po sesti opazuje, kdaj bo izvoljenki . njegovega srca končala pouk in s1] odpeljala s svojim fičkom, (Re' vežu se je že primerilo, da je Zasledoval avto istega tipa in enak! barve, toda z napačno voznico!' Ker prijatelju nisem mogel pV poročiti recepta, ki je v podobtd primerih zelo uspešen za zaljuk Ijene malčke (mrzlo vodo!), setč mu predlagal tole: nesrečnem11 Romeu naj svetuje, naj se ptr novno vpiše r osnovno šolo, st” veda r razred, v katerem poučuj1 njegova Julija. C: V. Več možnosti za boljše uspehe y,oga učiteljev obrambe in zaščite pri obrambnem usposabljanju mladine, ki ne obiskuje šol srednjega usmerjenega 'Zobraževanja J°ga učiteljev obrambe in zaš-Clte pri obrambnem usposablja-nJu mladine, ki ne obiskuje šol Jednjega usmerjenega izobra-Zevanja Obrambno usposabljanje ajdine, ki ne obiskuje šol sred-nJega usmerjenega izobraževa-nJa> poteka v SR Sloveniji po postnem učnem načrtu, ki ga je oločil Republiški sekretariat za Judsko obrambo. Temeljni aamen tega načrta je dati mladcem in mladinkam najnuj-n®jše znanje iz vojaških spretno-stl in iz teoretičnih tem o zasnovi 111 doktrini splošnega ljudskega P~P°ra in družbene samozaščite. Gladina si pridobi na taborjenjih Prav tako znanje, kakršnega 'majo srednješolci, ki se uspo-Jbljajo pri predmetu obramba 'n zaščita v prvih dveh letnikih Jednjega usmerjenega izobra-2evanja. Izvajalci pouka obrambe in Zaščite so občinski upravni or-Sani za ljudsko obrambo, strokovni del pa uresničujejo člani z-RVS in predvsem učitelji Predmeta obramba in zaščita v Prvih dveh letnikih usmerjenega 'Zobraževanja. Za to, da je uspo-sajljanje ustrezno idejriopoli-ICno in interesno usmerjeno, skrbijo družbeno-politične organizacije, družbene organiza-Clje in društva pa tudi sami izvajalci strokovnega dela pouka. V preteklih letih je bilo ob Jakoletnih analizah usposabljala ugotovljeno, da učitelji, ki obravnavajo strokovne teme, obro obvladajo strokovno vse-mo, manjka pa jim ustrezno Pedagoško znanje. Tudi to je eden od vzrokov, da učni cilji pouka niso bili povsod doseženi. Pomanjkanje pedagoškega znanja pri predavateljih strokovnih tem je tudi vzrok, da so bile marsikatere pretežno praktične teme obravnavane zgolj teoretično, brez uporabe ustreznih učnih sredstev in pripomočkov. Zato mladina pri pouku ni sodelovala tako, kot bi bilo zaželeno. Slika bo bolj jasna, če si ogledamo podatek iz analize o sestavi učiteljev v letu 1981. Od vseh učiteljev (597) tega pouka v Sloveniji, je le 3,8% učiteljev predmeta obramba in zaščita na srednjih šolah. Z večjo zavzetostjo ustreznega osebja s potrebnim strokovnim in pedagoškim znanjem bi zvečali tudi kakovost usposabljanja. Zavzeto sodelovanje vseh učiteljev predmeta obramba in zaščita je še posebno aktualno zdaj, ko sprejemamo nov učni načrt obrambe in zaščiteza mladino, ki ne obiskuje šol srednjega usmerjenega izobraževanja. Načrt bo prinesel veliko novosti v vsebini in oblikah tovrstnega usposabljanja. Za usposabljanje so skrbeli predvsem upravni organi za ljudsko obrambo, vsi drugi dejavniki, ki so po ustavi in zakonu o ljudski obrambi odgovorni za obrambno vzgojo mladine, pa so v večini občin premalo sodelovali. Novi učni načrt bo opredelil sodelovanje družbeno-političnih ter družbenih organizacij in društev pri obrambnem usposabljanju mladine, ki ne obiskuje šol srednjega usmerjenega izobraževanja. Poudarjena bo tudi po- treba, da morajo učitelji obrambe in zaščite bolj zavzeto sodelovati kot nosilci strokovnega dela usposabljanja. Vzgojno-izobraževalna vsebina bo dopolnjena s precej dodatnimi temami o narodni zaščiti, življenju v naravi, življenju v skupini, o postopkih vojaka in skupine v boju itd. Novi učni načrt bo bistveno spremenil razmerje med teoretičnimi in praktičnimi temami v korist prakse, saj so raziskave pokazale, da je učni uspeh veliko boljši, če imajo učenci, ki se usposabljajo, več praktičnega dela. Ker predvideva osnutek novega zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, da bo usposabljanje te mladine podaljšano z 20 na 25 dni, v programu pa bo le nekaj več obvezne vsebine, bo učiteljem na voljo 35 učnih ur za obravnavo posebne obrambne problematike občine in pokrajine ter za seznanitev mladincev in mladink z družbeno-gospodarskim in družbeno-političnim položajem v občini in pokrajini. V nekaterih občinah je le malo obveznikov pouka, zato bo novi učni načrt naložil vsem učiteljem, da proučijo, ali je mogoče pripraviti pouk za vse območje. Tako bo mogoče bolj smotrno uporabljati sredstva, kadrovske potrebe se bodo zmanjšale, ustrezno stro-kovno-pedagoško usposobljeni kadri z vseh šol srednjega usmerjenega izobraževanja v območju ali pokrajini pa bodo lahko bolj zavzeto in usklajeno sodelovali. Novi učni načrt zagotavlja tudi neprekinjeno in povezano obrambno usposabljanje mladine, saj predvideva, da bodo ob- vezniki pouka po enem letu znova vpoklicani, da bodo izvedli streljanje na višji zaporedni številki, se vključevali v tekmovanja mladih v znanju in veščinah s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, hkrati pa nalaga izvajalcem, da glede na interese vključijo čim več mladih v enote civilne zaščite, narodne zaščite in kot prostovoljce v enote teritorialne obrambe. Da bi se poglobilo znanje, ki si ga mladinci in mladinke pridobijo na taborjenjih, bi bilo treba že ob samem usposabljanju navezati stike s šolami, ki imajo obrambne krožke, in najbolj zainteresirane vključiti V delo teh obrambnih krožkov v kraju, kjer ti mladi živijo in delajo. Ker vodijo delo teh- krožkov ponavadi učitelji obrambe in zaščite, je to tudi ena od njihovih nalog v zvezi z obrambnim usposabljanjem mladine, ki ne obiskuje šol srednjega usmerjenega izobraževanja. Učitelji predmeta obramba in zaščita bi morali sodelovati pri pripravah na obrambno usposabljanje mladine od vsega začetka, posebno pri izoblikovanju tistega dela programa, ki je prepuščen izvajalcem za obravnavo posebne obrambno-zaščitne problematike občine in območja. Pri poučevanju obrambe in zaščite za mladino, ki ne obiskuje šol srednjega usmerjenega izobraževanja, pa bi morali sodelovati tudi vsi drugi pedagoški delavci, posebno tisti, ki imajo poleg svojega temeljnega poklica in izobrazbe tudi končano šolo za rezervne oficirje in imajo tako ustrezno pedagoško in strokovno znanje. IVAN JANŠA Zanimivost LUMINISCENTNA DOZIMETRA IZ DOMAČIH SUROVIN V Vinči so po daljšem raziskovanju izdelali posebna dozimetra za merjenje doze sevanja v celoti iz domačih surovin in ju zato patentirali. Dozimetra sta delo dr. Mirjane Prokič, znanstvene sodelavke laboratorija za zaščito pred sevanjem. Prvi tip dozimetra je namenjen merjenju nevtronskega sevanja, drugi pa sevanja gama. Sta tako majhna (približno 5 milimetrov), da spominjata na drobne tablete. Zato sta zelo primerna za nošenje in uporabo v rednih in izrednih razmerah. Zaradi takšnih lastnosti bi morali biti z njima opremljeni tudi pripadniki civilne zaščite, tako kot v nekaterih drugih državah. Namenjena sta osebni zaščiti in zaščiti našega okolja. Prejeto dozo lahko povsem zanesljivo razberemo s posebno elektronsko napravo. Dozimetra sta v primerjavi s temi, ki so na voljo zdaj, veliko bolj občutljiva za sevanje, zato zaznata najmanjše doze sevanja (pogosto enake naravnemu fonu, kot pravijo strokovnjaki) in neomejen čas uporabe. Njuno kakovost dokazuje tudi to, da je ena izmed vodilnih svetovnih družb (ameriška kemijska družba' Harshon v Solonu v državi Ohio) začela izdelovati dozimetra po naši tehnologiji. Vinča bo ostala torej še naprej lastnica patenta, izdelovalec pa se je obvezal, da bo vsako leto izdelal načrtovano število dozime-trov in ji dal določen odstotek od vsakega kosa. V naši državi pa so sklenili pogodbo z leskovško tovarno Zdravlje, ki bo s proizvodnjo zadostila potrebam domačega trga, ostalo pa izvozila. (Politika, 20. februarja 1981) MISLI OB SREČANJU NOVINARJEV S PREDSE A VNIKI LJUBLJANSKEGA ARMADNEGA OBMOČJA • S skupnimi dejavnostmi in v sodelovanju z drugimi elementi oboroženih sil so naše enote tudi letos izkazale novo kakovost pri oživljanju zasnove splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite na vseh področjih družbenega življenja v naši republiki. ® Naše enote so oborožene z zelo sodobno tehniko, ki je v glavnem izdelana doma, pripadniki oboroženih sil pa so z raznovrstnimi dejavnostmi dokazali visoko stopnjo bojne pripravljenosti in čvrsto moralnopolitično enotnost. Vzgoja mladine in podružbljanje naše zunanje politike Podružbljanje naše zunan Politike in demokratizacija me Narodnih odnosov sta temi, lrT>ata med ljudmi čedalje vi odmeva. Žed pred leti so o tt lemah razpravljali SZDL, Zl -SMS itd. Jasnejšo smer sta n azali resoluciji VIII. kongre: ^(SS in XI. kongresa ZKJ. Le y79 je bila posebna seja Zvezr konference SZDLJ, na kateri > sPrejeli med drugimi tudi te sklepe. Treba je krepiti sodeh anje delovnih ljudi in občane P J uresničevanju zunanje po 'ke naše države. Utrjevala naj vloga SZDL in drugih organ Jeanih sil družbe pod vodstvo 1SJ in vloga vseh nosilcev mei Jrodne dejavnosti — repubi 'u pokrajin, družbeno-političn skupnosti, združenega dela, s, aioupravnih interesnih skupni stl’ institucij, posameznikov it Plovnim ljudem in občanom Jba omogočiti, da določno, sel) oblikah samoupravnega i Političnega organiziranja "vpl vajo na reševanje vseh vprašanj Jezi s'tujino... Kot pedagi j’ .ga delavca pa me je predvse Potegnila zahteva... da mora zi na,,ja politika postati del celo JJe8a vzgojnega in izobraževa j^ga procesa; pri tem morajo i 0!i zavzeto s delovati šole i ntverze. Usposobiti je tret adre, ki se bodo strokovno ul .Jjali s temi vprašanji. Le: h 'k'io v Škjofji Loki pt Jono posvetovanje o vlogi ot C|.ne v mednarodnem sodelov; Ju- Leta 1980 so na posebni se Predsedstva CK ZKS razpne lal' o dosedanji aktivnosti ki mUnistov pri podružbljanju zi 'lanje politike, očrtali pa so tu aloge za prihodnje delo. Tudi ‘Jdiščih in sklepih predsedsO j K ZKS najdemo določilo, da reba nameniti posebno skl Vzg*»ji mladega rodu. Medni rodne vidike osvobajanja dela i c °veka je treba vključiti v, ceh ten vzgojno-izobraževalni proces in mlade ljudi vestransko seznanjati s temeljnimi opredelitvami naše neuvrščene politike. Ko srno spremljali prizadevanja Z K, SZDL, ZSMS in drugih organizacij, smo lahko ugotovili premike tudi v vzgoji in izobraževanju. Družba se čedalje bolj zaveda,-kako pomembna je vzgoja mladih za razumevanje sodobnega sveta, odnosov med narodi in deželami. Ugotavljali smo, da so mladi sami spoznali, kaj potrebujejo, da se prizadevanja različnih družbeno-političnih organizacij in forumov, pa tudi uradne šolske politike precej pozna, da tudi v najnovejših zakonih o šolstvu, učnih načrtih in učbenikih te zadeve premalo obravnavamo. Klubi OZN so že pred več kot dvema desetletjema jasno postavili tak program in ga ob izredno skromnih sredstvih tudi uresničevali. Zahteve po in-ternacionalistični vzgoji naše mladine so sicer skopo in konvencionalno zapisane v naših uradnih učbenikih splošne pedagogike, vendar se naša pedagoška teorija in praksa s tem problemom nista kaj prida ukvarjali. To se je pokazalo tudi na posebnem posvetu o pouku o Združenih narodih in o pojavih v sodobnem svetu, ki naj bi ga izvajali v osnovnih in srednjih šolah. Pisci referatov so ugotovili, da so glede na to učni načrti in učbeniki slabo zasnovani, v naši pedagoški in družboslovni publicistiki teh vprašanj skorajda niso obravnavali. Ta posvet v Dubrovniku je bil prvi po vojni (marca 1980). Na njeij) skorajda ni bilo udeležencev iz Makedo-nije, Kosova itd. Na te-zadeve opozarjamo zato, ker smo tedaj sprejeli veliko priporočil UNESCO, OZN itd. o vzgoji mladine za razumevanje med narodi, povsod pa so bila dejanja skromna in počasna, pozabili smo na-obveznosti, ki smo jih sprejeli. Jugoslovanska komisija za sodelovanje UNESCO po vojni ni zmogla dajati šolam in pedagogom spodbud, smernic, pomoči, programov za tako vzgojo ni bilo, prav tako pa tudi ne priročnikov in raznih pripomočkov. Pred nedavnim je naša država dobila vprašalnik, kjer bi morala kot članica UNESCO poročati, kako smo uresničevali Priporočilo o vzgoji mladine za razumevanje med narodi, za spoštovanje človekovih pravic in svoboščin iz leta 1974. Podobno, toda manj razčlenjeno priporočilo smo dobili že leta 1968, vendar v šole ni prišlo in tako ni moglo vplivati na sestavljanje učnih načrtov. Vprašanje je, katere učne načrte, ki so upoštevali to problematiko, bi lahko pokazali, ko pa v tistih od L do 6. razreda ni skoraj ničesar o tem, v višjih razredih osnovne šole pa zvedo učenci nekaj le pri zgodovini, zemljepisu in družbenomo-ralni vzgoji. Kaj lahko pokažemo v učnih načrtih srednjih, višjih in visokih šol? Koliko učiteljev misli na to problematiko v osnovnih, srednjih in visokih šolah? K razmišljanju o takih in podobnih vprašanjih nas je spodbudila seja sveta za mednarodne odnose RK SZDL, ki je bila konec lanskega septembra. Na njej so obravnavali oceno območnih posvetov s predsedniki organov za mednarodne odnose pri družbeno-političnih organizacijah v občini, pa tudi vlogo in delovanje kfttbov OZN pri nas. Na to sejo smo bili povabljeni nekateri predstavniki vzgojno-izobraževalnih organizacij, npr. Zavoda SRS za šolstvo1. Pedagoške akademije v Mariboru in drugih podobnih višjih in visokih šol. Za nas so zanimive ugotovitve, da se zanimanje za dogajanje v svetu stopnjuje,tedaj, ko se mednarodni odnosi zaostrujejo. Izkušnje pa kažejo, da se ob tem tudi sprašujemo, kakšna je naša obrambna sposobnost, kakšen je mladi rod, ki naj bi v obrambnih akcijah največ storil, kako je idejno-politično, etično in kulturno in seveda tehnično usposobljen, da bo lahko branil pridobitve našega družbenega razvoja. Nedvomno morajo biti mladi, ki bi lahko postali temeljni nosilci obrambe seznanjeni s tem, kaj se dogaja v svetu. Imeti morajo bolj ali manj oblikovana stališča do gibanj in pojavov, ki bi lahko usodno vplivali na našo varnost. vprašanja. Ali so naši ob tako vzgojeni in izobraženi lahko kulturno in častno p stavljajo našo samoupravno cialistično skupnost v tujini turisti, delavci, znanstve: umetniki, diplomatski, go darski ali drugačni predstav; In ali smo vsi usposobljeni lahko prav sprejemamo tuje prihajajo k nam kot turisti, s kovnjaki, umetniki in drugi tudi take, ki nam hočejo ške valj vPrašanje je tudi, al naši ljudje toliko izobraženi lahko kritično sprejemajo formacije iz tujine in tako v; jeni, da se zavzemajo za na prednejše in najboljše vredr ki se porajajo v svetu, da s pripravljeni bojevati za predne odnose v svetu. Ali zi spoštovati druge narode in hove kulture? Koliko so ljudje, ki gredo v svet kot predstavniki organizacij, družbenopolitičnih skupnosti itd., strokovno, idejno-politično in etično pripravljeni, kakšen je naš delež v mednarodnih, medvladnih in nevladnih organizacijah. Jaka in podobna vprašanja so se nam porajala, ko smo govorili o podružbljanju naše zunanje politike in naših odnosih s svetom. Vzgoja za sožitje med narodi Ni čudno, da so nekateri, ki pa niso bili pedagogi, poudarjali izreden pomen vzgoje mladih za tako sožitje, sodelovanje in spoštovanje med narodi. Ugo- tavljali so, da je treba v tem smislu vzgajati in izobraževati vse otroke in mladostnike. Začeti moramo v nižjih razredih, že v predšolski dobi, vendar pa po sedanjih učnih načrtih taka vzgoja in izobraževanje nista posebej predvidena, saj se strogo držimo koncentričnih krogov; v prvem razredu obravnavamo le šolo in dom in najožje okolje, pozneje kraj, občino in v četrtem razredu ožjo domovino. V učnem načrtu in v učbeniku, npr, za spoznavanje družbe ni predvideno, da bi učenci kaj zvedeli o svetu, o neuvrščenosti, o OZN, o najbolj perečih problemih sodobnega sveta, celo v naši širši domovini ne. Vse je strogo razdeljeno na določene stopnje, npr. o OZN zvedo učenci nekaj skopih podatkov šele v 8. razredu pri zgodovini povojnega časa, čeprav že toliko let prej lahko gledajo na televiziji zasedanje Generalne skupščine, Varnostnega sveta idr, (V šoli pa strogo molčimo, da ne bi naredili prekrška, da ne bi odstopili od ustaljenih norm!) Opozoriti pa je treba, da razgledani, bolj ustvarjalni in z družbo povezani učitelji poskušajo otrokom odpirati širše razglede. Veliko možnosti imamo pri družbenomoralni vzgoji, zlasti v zadnjih dveh razredih osnovne šole, vendar še do nedavnega ni bilo jasno, kakšen položaj naj ima ta učni predmet in to vzgojno področje v osnovni šoli. Pri tem nastaja vprašanje, kako naj pripravljamo naše vrhunske strokovnjake za naloge, ki jih čakajo doma in v svetu v šolah nedružboslovnih smeri, ko pa opažamo pomanjkljivosti v tem izobraževanju^ celo pri družboslovcih. Za hitrejše obveščanje Na seji sveta za mednarodne odnose RK SZDL Slovenije so verjetno prvič tako izčrpno razpravljali o vzgoji mladih in tako vzgojno postavili za temelj podružbljanja naše zunanje politike in naših odnosov s tujino. Pri tem ^o posebej opozarjali na pomen klubov OZN, ki so zelo razširjeni med mladim L vendar se otepajo z velikimi težavami, saj nimajo denarja in ne dovolj usposobljenih mentorjev. V osnovnih šolah prevzemajo to vlogo vedno bolj učitelji druž-benonormalne vzgoje, na srednjih verjetno učitelji temeljev socialistične morale. Tem je potrebna primerna literatura. S tem se ukvarja Zavod SRS za šolstvo, ki izdaja publikacije o vprašanjih sodobnega sveta. Tako kot na dubrovniškem posvetu so tudi na tej seji ugotovili, da so učiteljem potrebni priročniki, učni pripomočki, da bi bil potreben bilten, saj bi morali biti hitro in temeljito obveščeni o najpomembnejših dogajanjih v svetu. Predlagano je bilo, da bi bilo četrto posvetovanje o druž-benonormalni vzgoji posvečeno tej problematiki, da bi bilo potrebno stvari teoretično in praktično osvetliti, predvsem pa učiteljem vseh stopenj in profilov strokovno pomagati. V letu 1982 je predvideno mednarodno posvetovanje o vzgoji mladine za mir, sodelova- spoštovanje med narodi. Vprašanje je, kaj bomo lahko prispevali kot neuvrščena, socialistična in samoupravna skupnost. Ko je bil leta 1978 kongres o pouku o človeških pravicah na Dunaju, je Društvo za Združene narode jiovabilo fakultete, da poročajo, kako je s tem poukom na visokih šolah. Rezultat je bil zelo skromen,- na tem kongresu smo lahko zelo malo poročali, kako naše mlade poučujemo o človeških pravicah itd. Težko smo poročali tudi o pouku o rasizmu na nekem drugem mednarodnem srečanju. Vprašanje je, ali bomo tudi tokrat tako skromno poročali o naši etični, idejnopolitični, zlasti marksistični vzgoji in izobraževanju, ali se bomo skrivali za splošne formulacije o naši pripadnosti, k neuvrščenim, ali bomo poudarjali našo miroljubno politiko? Verjetno je veliko zamujenega, prav zato je sedaj čas, da storimo kar je treba, da pokažemo, da razumemo odgovornosti, ki jih imamo do mladega rodu, do naše in svetovne skupnosti. MILAN DIVJAK Na vprašanja odgovarja Vili Veršaj, samostojni svetovalec Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kultura Učitelj brez diplome nas pravnik -V naši delovni organizaciji imamo nekaj delavcev, ki nimajo diplome in smo z njimi sklepali vsako leto delovno razmerje za določen čas. Letos si morajo do aprila pridobiti ustrezno izobrazbo. V primeru, da do tega roka ne bodo diplomirali, ali njihova dela in naloge razpišemo takoj, sredi leta, in zaposlimo štipendiste, ki so diplomirali v rednem roku in ostali brez zaposlitve, ali pa morda lahko razpišemo ta mesta ob koncu šolskega leta? Odbor za medsebojna delovna razmerja Iz vašega vprašanja ni razvidno za katero vrsto vzgojno-izobraževalne organizacije gre, niti ne za katere delavce, zato tudi ni mogoče dati povsem konkretnega odgovora, saj zakoni na posameznih področjih (predšolska vzgoja, osnovno šolstvo, srednje šolstvo, izobraževanje in usposabljanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju) zaradi številnih posebnosti uveljavljajo na posameznih področjih pogoje za delavce, ki opravljajo vzgojno-izobraževalno delo, dokaj različno. Ne glede na to pa domnevamo, da gre za osnovno šolo in da se vprašanje verjetno nanaša na učitelje, ki so zaradi neustrezne strokovne izobrazbe v delovnem razmerju za določen čas oziroma učitelje, ki so dolžni v dveh letih po uveljavitvi zakona o osnovni šoli opraviti strokovni izpit. Pri tem naj opozorimo, da zakon o osnovni šoli ne predvideva možnosti nakdandnega pridobivanja strokovne izobrazbe za učitelje, ki so na dan uveljavitve zakona opravljali delo v šoli pa niso imeli predpisane stro-kovnp izobrazbe, zato tudi ni določil nobenega roka za pridobitev te izobrazbe. Iz zakona nedvoumno izhaja, da učitelji osnovne šole, ki ob' uveljavitvi zakona niso imeli predpisane strokovne izobrazbe, ne izpolnjujejo pogojev za opravljanje vzgojnoizobraževalnega dela v osnovni šoli in jim zato preneha delovno razmerje po postopku, ki ga določ zakon o delovnih razmerjih. Po 158. členu zakona o osnovni šoli so bile osnovne šole dolžne uskladiti svoje delo tudi s to določbo zakona najpozneje v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi. Pri tem pa je zakon določil dve izjemi, in sicer v določbah 152. in 153. člena, po katerih lahko še naprej opravljajo delo v osnovni šoli, čeprav nimajo predpisane strokovne izobrazbe, učitelji, ki so imeli ob uveljavitvi zakona najmanj 25 let delovne dobe in predmetni učitelji, ki so končali učiteljišče ali katero izmed drugih šol za izobraževanje učiteljev, če so do uveljavitve zakona najmanj osem let poučevali posamezne predmete. Prehodno obdobje za naknadno izpolnitev predpisanih pogojev je zakon določil le glede strokovnega izpita. Po določbi 154. člena zakona o osnovni šoli so namreč dolžni vsi učitelji in vzgojitelji, šolski svetovalni in drugi strokovni delavci, ki so sklenili delovno razmerje pred uveljavitvijo tega zakona’ in še niso opravili strokovnega izpita, opraviti ta izpit najpozneje v dveh letih po uveljavitvi zakona, to pa je najpozneje do 29. marca 1982, sicer ne smejo več opravljati vzgojno-izobraževalnega dela. V zvezi s tem pa je-še po- trebno opozoriti, da so oproščeni tega izpita po 26. členu Pravilnika o pripravništvu in strokovnih izpitih na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS št. 20-80) oziroma sfc šteje, da so ga opravili vsi delavci v osnovni šoli, ki so imeii ob uveljavitvi tega pravilnika (16. avgusta 1980) več kot 15 let dela na področju vzgoje in izobraževanja. Glede razpisa del in nalog učiteljev, ki so zaradi neustrezne strokovne izobrazbe sklenili delovno razmerje za določen čas, pa naj ponovno opozorimo, da takim delavcem preneha delovno razmerje s potekom določenega časa (največ za eno leto oziroma šolsko leto) in da je šola dolžna taka dela in naloge razpisati vsako leto. Brez strokovnega izpita I. 9. 1980 sgm 'diplomirala na pedagoški akademiji in nastopila službo razrednega učitelja. Tako mi teče drugo leto službovanja. Delovna organizacija pa hoče s 26. aprilom razpisati moje delovno mesto z obrazložitvijo, da še nimam strokovnega izpita. Ali to lahko stori, saj vendar še nimam dve leti delovne dobe? P. V. Po določbah zakona o osnovni šoli so vsi učitelji v osnovni šoli dolžni opraviti strokovni izpit v skladu s Pravilnikom o pripravništvu in strokovnih izpitih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 20-1157,80). Učitelji, ki so sklenili delovno razmerje kot pripravniki, opravljajo strokovni izpit praviloma po končani enoletni pripravniški dobi, drugi učitelji, ki niso pripravniki, pa po preteku šestih mesecev dela v šoli. Tako prve kot druge pa zakon o osnovni šoli (103. člen) posebej ^ ivezuje, da morajo' strokovni izpi opraviti najpozneje v dveh letih po začetku dela v osnovni šoli; v primeru, da tega ne opravijo, jim po samem zakonu preneha delovno razmerje. Glede na to, da ste takoj po diplomi na pedagoški akademiji 1. 9. 1980 začeli delati v osnovni šoli, ste po zakonu dolžni opraviti strokovni izpit za učitelja razrednega pouka najpozneje 1. 9. 1982. Zato bi vam zaradi neopravljenega strokovnega izpita lahko prenehalo delovno razmerje šele po 1. septembru 1982. Za učitelje, ki so sklenili delovno razmerje v osnovni šoli pred uveljavitvijo zakona o so-novni šoli (tj. pred 29. marcem 1980) in še niso opravili strokovnega izpita, pa je zakon v 154. členu določil, da ga morajo opraviti najpozneje v dveh letih po uveljavitvi zakona, tj. najpozneje do 29. marca 1982. Učitelji, ki ne opravijo strokovnega izpita v rokih, določenih z zakonom, ne izpolnjujejo več zakonskih pogojev za opravljanje vzgojnoizobraževalnega dela. Po izrecni določbi 112. člena zakona o osnovni šolj takim učiteljem preneha delovno razmerje po postopku, določenem v 168. in 169. členu zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24-77 in 30-78). so- ustanovitelja: Republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti ter izobraževalna skupnost Slovenije — izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom. Izdajateljski svet ČZP Prosvetni delavec: Metka Rečnik, pred- Redni razpisi__________________________________________ Kot smo objavili že v prejšnjih številkah našega glasila, bomo po ustaljeni praksi objavili redni razpis prostih del in nalog v vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih organizacijah v 8. številki Prosvetnega delavca, ki bo izšla 26. aprila 1982. Ker želijo posamezne vzgojno-izobraževalne organizacije, katerih delavci nameravajo v tem času opraviti strokovni ali diplomski izpit, objaviti razpis malo kasneje, bomo redne razpise objavljali še tudi v naslednjih številkah našega glasila. Pri tem načrtujemo, da bomo v skladu s potrebami vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih organizacij ter samega vzgojno-izobraževalnega dela objavili naknadne razpise v drugi polovici junija, po potrebi pa tudi še v prvi polovici julija t. 1. Vodstva vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih organizacij ter razpisne komisije prosimo, da pravočasno, najkasneje pa deset dni pred izidom določene številke pošljejo razpise na naslov: Prosvetni delavec, 61104 Ljubljana, pp 21. Za prvi razpis pa pričakujemo vaše prijave, kot smo že sporočili, do 5. aprila! Da bi bili razpisi v skladu s predpisi, ki urejajo to vprašanje, smo zaprosili našega pravnega svetovalca, Vilija Veršaja, za nekaj strokovnih nasvetov o tem: KAKO PRIPRAVIMO RAZPIS IN IZBEREMO KANDIDATE V skladu z že uveljavljeno prakso in glede na nekatere posebnosti v organizaciji in razporeditvi vzgojno-izobraževalnega dela v šolskem letu, vzgojnovarstvene in vzgojnoizobraževalne organizacije prav v tem času pripravljajo in sklepajo o razpisih del in nalog vzgojiteljev, učiteljev in strokovnih delavcev za naslednje šolsko leto. Ker se tako v samih razpisih kot v postopku njihove izvedbe oziroma izbire med prijavljenimi kandidati pogosto pojavljajo pomanjkljivosti ali celo nezakonitosti, želimo na nekatere posebej opozoriti. Javni razpis Po določbah zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok (44. člen), zakona o osnovni šoli (prvi odstavek 100. člena) in zakona o usmerjenem izobraževanju (174. člen), se delavci, ki opravljajo vzgojno-varstveno oz. vzgojno-izobraževalno delo ali sodelujejo pri tem delu, sprejemajo na delo na podlagi javnega razpisa. V zvezi s tem naj opozorimo na določbe 23. člena zakona o delovnih razmerjih, po katerih je treba javni razpis v osmih dneh od dneva, ko je bil sprejet, poslati pristojni skupnosti za zaposlovanje. Javni razpis je treba objaviti v sredstvih javnega obveščanja; zato npr. objava razpisa le v okviru vzgojno-izobraževalne organizacije ni v skladu z zakonom. Brez javnega razpisa lahko vzgojno-izobraževalne organizacije sklenejo delovno razmerje le v primerih, ki jih določa 24. člen zakona o delovnih razmerjih, med katerimi prihaja v poštev zlasti primer, ko gre za pripravnike, ki jih je vzgojno-izobraže-valna organizacija štipendirala. Sklep o javnem razpisu del in nalog sprejema svet vzgojnovarstvene oziroma vzgojno-izobraževalne organizacije ali od njega imenovana komisija (komisija za medsebojna delovna razmerja) v skladu s samoupravnimi splošnimi akti vzgojno-, varstvene oziroma vzgojno-izobraževalne organizacije. Pri tem pa naj še posebej opozorimo, da so osnovne šole po drugem odstavku 100. člena zakona o osnovni šoli dolžne vsako leto objaviti razpis prostih in neustrezno zasedenih del in nalog. Če se na razpis ne prijavi nihče, ali če nihče izmed prijavljenih kandidatov ni izbran, je treba javni razpis ponoviti. V javnem razpisu morajo biti objavljeni: — vrsta del in nalog — število delavcev — pogoji za opravljanje del in nalog (strokovna izobrazba, delovne izkušnje itd. v skladu s samoupravnim splošnim aktom in zakonom) — čas, za katerega se razpisujejo del^ in naloge (nedoločen čas ali določen čas oziroma s polnim delovnim ali krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa) — rok, v katerem se morajo kandidati prijaviti (v zvezi s tem naj opozorimo, da v razpisu, ki obsega »rok za prijavo do zasedbe del in nalog«, ta rok ni določen in zato tak razpis ni v skladu z zakonom) — čas nastopa dela — rok, v katerem bodo prijavljeni kandidati obveščeni o izidu izbire. ^ / Postopek izbire med prijavljenimi kandidati Izbiro med prijavljenimi kandidati opravi svet vzgojno-var-stvene oziroma vzgojno-izobraževalne organizacije ali od njega imenovana komisija (komisija za delovna razmerja) po postopku, določenem v samoupravnem splošnem aktu in v skladu z zakonom o delovnih razmerjih (25. do 35. člen). O izbiri se mora sestaviti zapisnik, iz katerega mora biti razvidno, kakšni podatki so bili uporabljeni, in razlogi za odločitev o izbiri. Vsak prijavljeni kandidat mora biti pismeno obveščen o izbiri prijavljenih kandidatov z obrazložitvijo. Pismeno'obvestilo kandidatom, ki niso bili izbrani, mora vsebovati pravni pouk, da lahko v 30 dneh od dne, ko jim je bilo vročeno pismeno obvestilo o izbiri, vložijo zahtevo za varstvo pravic pri svetu vzgojno-varstvene oziroma vzgojno-izobraževalne organizacije. Izbranemu kandidatu pa se morajo poleg obvestila o izbiri vročiti še samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v vzgojno-varstveni oziroma vzgojno-izobraže-valni organizaciji, samoupravni splošni akt o delovnih razmerjih in drugih samoupravni splošni akti, s katerimi se urejajo delavčeve pravice, obveznosti in odgovornosti; hkrati mu je treba vročiti obvestilo, da v določenem roku pismeno izjavi, da pristopa k samoupravnemu sporazumu o združevanju dela delavcev v vzgojno-varstveni oziroma vzgojno-izobraževalni organizaciji in da sprejema priložene samoupravne splošne akte. Prav tako pa je potrebno v obvestilu izbranemu kandidatu sporočiti dan, ko je po dani pismeni izjavi dolžan nastopiti delo v vzgojno-varstveni oziroma vzgojno-izobraževalni organizaciji, ter ga poučiti o pravnih posledicah, če pismeno izjavo odkloni ali če na določen dan iz neopravičenih razlogov ne začne delati. sednica, Tea Dominko, Milanka Dragar, Tone Ferenc, Leopold Kejžar, Marjana Kunej, Vida Nered, Marija Skalar, Janez Sušnik, Zdravko Terpin, Jože Valentinčič, Boštjan Zgonc. Uredniški odbor: Geza Čahuk, Tea Dominko, Jure Gartner, Marjana Kunej, Rudi’Lešnik, Bariča Marentič-Požarnik, Veljko 9 Troha, Jože Valentinčič, Marija Velikonja, Majda Vujovič Uredništvo: Jože Valentinčič, glavni urednik, Marjana Kunej, odgovorna urednica, Tea Dominko, tehnična urednica. Naslov uredništva in uprave: Poljanski nasip 28, tel.: 315-585, poštni predal 21, Ljubljana 61104 C v ■"i Franc Kvaternik __________________ s Na zadnji dan starega leta je po kratki in hudi bolezni zapustil naše vrste ugledni prosvetni delavec Franc Branko Kvaternik. Bil je eden tistih vzgojiteljev, ki jih je prijetno srečevati: ustrežljiv, prijazen, veder, poln življenjske vneipe in delovnih načrtov. Profesor Franc Kvaternik se je rodil leta 1919 v Osilnici ob Kolpi. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju, gimnazijo in univerzo pa v Ljubljani. Diplomiral je na filozofski fakulteti na matematično-fizikalnem oddelku. Kot srednješolski profesor je delal na različnih šolah, nazadnje več let na Gimnaziji Poljane in na Tehniški šoli za lesarstvo v Ljubljani. Dolgih 36 let je poučeval liziko in matematiko in bil v šolskih kolektivih vselej vzoren kolega in doher prijatelj. Svojega temeljitega znanja pa ni razdajal le neposredno z živo besedo v šolskih učilnicah, temveč tudi kot pisec metodično dognanih učbenikov fizike in številnih člankov s tega področja. Njegovi pomembnejši učbeniki so: Fizika za srednje šole v treh delih in Fizika za sedmi in osmi razred osnovne šole (v sodelovanju z I. Štalcem in A. Žabkarjem). Kasneje je učbenikom dodal še Fiziki priročnik in zvezke za laborat’ rijske vaje (v sodelovanju s! Uršičem). S svojega področja! sodeloval tudi pri leksikon1 Cankarjeve založbe. Prof. Kvaternik je bil vsel' pripravljen prepričljivo razpraj Ijati o pedagoških in metodični vprašanjih, pri tem pa ni ni k« vsiljeval svojega mnenja. Rad! prisluhnil vsaki zamisli in p1] pombi svojih kolegov. Njego' delo z mladino se je nadaljeval v krožkih in na srednješolski' tekmovanjih v fiziki, kjer je t)11 dolgoletni član tekmovalne k' | misije. Dolga leta je opravlj1^ zahtevno nalogo urednika' stF kovne revije Obzornik za mat( matiko in fiziko. Za svoje dolg1’ letno uspešno delo v Društ' matematikov, fizikov in astf0 nomov je ob 25-letnici tega dru' tva prejel red dela z zlatim vel cem, s katerim ga je odlikov1 predsednik republike tov. Titi 1 Tako se je prezgodaj končal' življenje marljivega, delavnef in ustvarjalnega delavca, ki boj svojim delom in s svojimi dragf cenimi človeškimi lastnosti! mnogim rodovom svojih učene« in kolegov vzor pravega učitelj1 in vzgojitelja. MARJAN VAGAJA ■n ■■thi.ii i * -----------------------------------4 Obvestilo Vzgojno-izobraževalne organizacije in bralce obveščamo, da !: imamo na zalogi tale gradiv a in pripomočke: | ‘ • Vzgojno-izobraževalni program za pridobitev pedagoško-andragoške izobrazbe v srednjem, višjem in visokem izobra- I ževanju. Cena 10 diri. • Prav ilnik o prev erjanju in ocenjevanju znanja v usmerjenem izobraževanju. Cena 10 din. • Pripomočki za uporabo samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v osnovnih šolah. Cena 15 din. 1 ________________________________:___________________________a i ! OGLEJTE SI TABORSKO JAMO! 1 -------------------------------------------------------------- , Turistično društvo Grosuplje in uprava Taborske jame pri Grosuf 1 Ijem obveščata šole, da je jama spet odprta od 15. marca 1982. Oglf date si jo lahko vsak dan, če nas prej obvestite o svojem obisku. P11 jave pošljite na naslov: Taborska jama pri Grosupljem, 61290 Grosuplje, ali. pa .sporočaj svoj obisk po telefonu: (061) 772-260 gostišče Taborska jama. Cena vstopnic: za učence osnovnih šol 20 din, za učence srednjih S 40 din. V gostišču pri jami dobite tudi enolončnice. Obroke naročite na n! vedeno telefonsko številko. Za ogled se priporočamo! Televizija v šoli —'i URNIK ODDAJANJA ŠOLSKE TELEVIZIJE od 30. 3. 1982 do 15. 4. 1982 Pre- Pono-miera vitev Ciklus Oddaja Trajanje — 30.3.1.4. ZGODOVINA OSVOBODITEV DOMOVINE 54 min. 50 J TELESNA VZGOJA ŠPORTNI DAN 30 min. 6.4. 8.4. ZGODOVINA RAZGLASITEV REPUBLIKE 66 min. 5» I TELESNA vU VZGOJA ELEMENTARNE IGRE 27 min. 20 | 13. 4. 15. 4. ZEMLJEPIS TELESNA VZGOJA BIOLOGIJA GEOLOŠKA PRETEKLOST 30 min. KOŠARKA, NOGOMET POREČJE AMAZONKE 28 min. 26 min. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina znaša 250 din z^a posameznike, 450 din pa za organizacije združenega dela in delovne skupnosti. Cena izvoda 15 din. Študentje imajo pri skupinskih naročilih poseben popust/ Številka tekočega računa: 50101-603-46509. ----------------------------------------------------------------------'i | Tiska ČZP Ljudska pravica. Vi | ISSN 0033-1643 Po mnenju Republiškega koti | tejazavzgojo in izobraževanje)’ | časnik »Prosvetni delavec | prost temeljnega davka od pC f meta proizvodov (glej 7. točko I | odstavka 36. člena zakona o o' j davčenju proizvodov in storitev1 | prometu).