Predstavitev programov kandidatov za predsednika IS SOB Lj.-Šiška
Janez ELIKAN
Rojen: 14. 12. 1948 v Ljubljani
Poklic: pravnik
Stanujoč: Brezovica pri Ljubljani, StarovaŠka c. 11
Sedanja zaposlitev: direktor Mercator-Hoteli-Gostinstvo TOZD Ilirija
1.  Sedaj smo v odločilni fazi sproščanja tržnih pogojev gospodarjenja s prenovljeno sisiemsko zakono-dajo in na poti učinkovitejše ekonomske politike. To zahteva ludi spremembo delovanja obCine kot dru-Žbenopolitične skupnosii oziroma njenega izvršnega sveia, ki bo moral postaii v večji meri spodbujevalec reformskih procesov ter v okviru materialnih možnosii in kadrovskih potencialov usmerjati zahtevane in nujne procese. Izvršni svet je kot izvnUIni organ skupSčine obfine po siatutu odgovoren za razvoj in delo-vanje vseh področij gospodarskega in družbenega življenja v občini. vendar ima premalo možnoMi za ukrepanje. zlasii na določenih področjih maierialnega razvoja, komunale. infrasirukture in podobno. Za-to je realizacija pro&ramskih riljev v zelo veliki meri odvisna od realnih maierialnih možnosii in ludi od ak-tivnosti delegacij in delegaiov v skupnih mesmih SIS materialne proizvodnje.
2.   Uvajanje iržnih zakonhosii in podjetniStva v naše gospodarsivo bo v gospodarstvu obCine povzročilo hitrejSiprocesprestrukturiranja, zlasii večjegadela indusirije, ki ima57 % struktumi delež vgospodarstvu občine. lzvrSni svet bo zato moral Čimprej oblikovati usmeriive in projekic {izpeljati nalogo) za presirukiu-riranje, čeprav jc temeljna odgovornost za izpeljavo na organizacijah združenega dela oziroma bodočih družbenih podjetjih.
Izdčlaii je treba projeki hitrej?iega razvoja sioritvenih dejavtiosii, irgovine, uirizma in drobnega gospo-darstva. Pri lem bi morali težiti, da se ustanovi vcč družbenih in zasebnih podjetij lemo z modernim pro-gramom in lehnologijo s približno 50 do 100 delavci. To bi dalo občinskemu gospodarsivu večjo dinamič-nost in bi hkrati dopolnjevalo velike gospodarske sisteme. Na la način bi razreševali tudi problem nezapo-slenosti (laientne in dejanske) delavcev.
Izvršni svei se bo direkino vmešaval v druibena podjeija (sprejemaJ ukrepe) fe v primerih uvajanja ukre-pov družbenega varsiva ali stečaja, kar je tudi dolžan in zakonsko prisiojen.
Zavzemal se bom za limitiranje obrcmeniive gospodarstva, kajti gospodarski subjekii zahievajo sialnosi obremenitve za dajatve za vse družbene potrebc.
3.   Družbene dejavnosti (vzgoja, izobraževanje, znanost. zdravsivo . . .) je poirebno obravnavati koi sestavni del razvoja proizvajalnih sil, zalo se bom v okviru že poudarjenega principa zavzemal za takojSnjc izbolj!ianje oziroma izenačevanje družbenoekonomskega položaja *n zagoiavljanje pouebnih pogojev /a normalno, racionalno in kakovosmo delo izvajalskih organizacij.
4.  Za vse zadeve in področja, ki so prenešena (komunala, ceste, energetika, sianovanjsko gospodarstvo) ali zdruiena ali bodo združena na ravni mesia, se bom zavzemal, da so ie insiitucije tudi neposredno odgo-vome za realizacijo programov pred organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnosimi in občino. Skupni programi se morajo sprejemaii po konsenzualnem principu. Pri tem bo poirebno uveljavljaii prin-cip, da se za zadovoljevanjc potreb v občini vrne sorazmerni del sredsiev, ločeno pa je treba obravnavati f\-nanciranje programov, vzajemnosti ali solidarnosti, ki so potrebni zaradi izboljSanja družbenega in infras-trukturnega siandarda posameznih manj razvicih področij na območju Ijubljanskih obCin.
5.   Na področju razvoja krajevnih skupnosti, ki so bile v doscdanjem ra/voju glede na njihovo vlogo in pomen zaposiavljene, se bom zavzernal ?z njihovo vcčjo uveljaviiev pri razvoju in odločanju o razvojnih vpraSanjih. Razvoj posameznih krajevnih skupnosii zahieva, da izvrSni svei izdcla oceno poirebnih (nuj-nih) vlaganj v komunalne infrasirukiurnc objekte in naprave, da bi lako i/peljali iudi proces prestrukiuri-ranja obsioječe gospodarske strukture in zagoiovili obbanorn veCjo kvalitcio življenja.
Pri tem bo dan poseben poudarck prostoru koi lerneljni družbeni in gospodarski dobrini, zaio se bom zavzemal za smotrno izkoriSfanje možnih zazidalnih povrSin in /.a zaSfito kmeiijskc obdelovalne /emlje.
6.  Zavzemal se bom za ufinkovito in moderno ler sirokovno organizacijo upravnih organov občine. Javna uprava mora v novih refonnskih procesih dobiii pomembno mesio za samosiojno in neodvisno opravljanje zadev. Z ozirom na predvidene usiavne spremembc na področju državne uprave bi zaenkrai obdržali sedanjo resorsko organizacijo, ki jo bomo spremenili ob spremembi siatuia občine oziroma z no-vim mandaiom leta 1990.
Skozi večje možnosti neposredne konkurence raziiCnih programov, idej in zamisli se bom zavzemal za občanov neposredni vpliv v obcinski skupSčini Eudi pri upravnih zadevah.
ObČanom bo, poleg obiCajnih posiopkov, za posebne /adeve omogoCeno dajanje ugovoro\ neposredno predsedniku izvr§nega sveia, pri čemer je mišljen mdi razgovor in osebno posredovanje \ skladu / zakono-dajo.
Za zaključek naj, glede na dogovorjen obseg programa, poudarim, da sem pripravljcn daii dodatna po-jasnila, sicer pa so programske ločke hipoieiična zasnova dela.
lz gradiva občinske konference SZDL "Kriieriji in merila za i/volitev prcdscdnika izvršnega sveta skup-gfiine občine", siran 2, 1. odstavek, izhaja, da se kandidiranje nanaSa na preostalo obdobje lega mandaia (8 mesecev) in prihodnji mandai. Zaio se razume, da se programskc loCke nanaSajo v glavnem na novo mandatno obdobje.
FrancKOSI
Rojen: 12. 10. 1944 v Ljutomeru
Poklic: dipl. ekonomist
StanujoČ: Ljubljana, Gorazdova 19
Sedanja zaposlitev: direktor TOZD IVET v ZPS Titovi zavodi Litostroj
Obljubiii pomeni ludi, storiii, zaio obljubljanje da bo IzvrSni svel skupaj z upravnimi organi, sioril vt-č kot mu objektivne gospodarske in poliiične razmere dovoljujejo, pomeni zavajanje občanov, delegaiskt skupšfine, organizacij in skupnosti. Vendar pa naj to ne pomcni, da se smenio sprija/niii s irenuino siiua cijo, tako v ožji kot 5irSi skupno^ii, kcr nas tako razmi.Ujanjc in obnaSanje, lahko pripcljc do Mopnjevane-ga nazadovanja v družbeneni in gospodarskem razvoju. Smairam, da mora Izvršni svei skupaj z upravni-mi organi, narediii en korak več, koi nam to dovoljujejo tremnne razmere in se rajši za isiega, včasib umakniii, kot ga ne narediti.
lzvršni svet je po statutu in po svoji funkciji izvrSilni organ skup§^ine, ler je kot tak dolžan izvajaii skle-pe isie, vendar pa mora, skupaj s strokovnimi službami in organi, poskrbeli, da bo la sprejemala take skle-pe, ki so realno uresničljivi.
Smatram. da je potrebno v letoSnjem in v začeiku prihodnjega leta uskladiii statut obCine 7 mesinim in ostalimi Ijubljanskitm" občinami, da se odpravi nzam^gljenosi" v odnosih in prisiojnosiih, predvsem lo vel-ja za področje prosiorskega urejania in nekaierih drugih upravnih zadcv. tstočasno jc treba svatut tudi us-kladiti s predvidenimi ustavnimi spremembami v republiki.
Delo upravnih organov \ odnosih z občani in drugimt uporabniki j« ireba skrajno poenosiaviti in da v vsebino svojega dela z občani vnesejo nai^elo «vsc jedovoljeno kar oi prepovedano". Delo jc poirebnomo dernizirati z uvajanjem sodobnih in informacijskih sredsiev in metod, jasno, v rnejah kot jih to materialnc možnosii dopuSčajo.
Smatram, da je potrebno ponovno oživiti razpravo o financiranju detovanja krajevnih skupnosti, pa iu-di Če se 10 izvede po sisiemu ,,glavarine"-
Sodelovanje z DPO in drugimi organizacijami ter druSivi, ki se Cinancirajo u občinskcga proračuna. 1S mora poskrbeii, da se v okviru planov, pravoča^no in nemoieno financira njihovo delo, kot tudi, da po-skrbi za vse ostalo kot lo predvideva siatut občine. Sodelovanje s SIS družbenih dejavnosti in matertalne proizvodnje. Gledena razmereindejsivo, daSlS razpolagajossredsivizazadovoSjevanjepotreb, kaierese financirajo preko njih, ler, da so v veliki meri samostojna pri odločanju o razpolaganju in usmerjanju sredstev1, se vloga IS omeji na to, da opozarja in prepriča organe SIS in vzpodbudi delegaie skupSčin SIS, da isii storijo vse za zadovoljiiev s plani predvidenih potreb in zahtev.
Ker izhajam iz gospodarsiva, smairam, da je treba lemu prcpusiiti. da se svobodno in avtonomno odlo-Ca o svojih podjelniških razvojnih ciljih, občina se omeji samo na indikaiivno — ciljno planiranje, opusii se usmerjajije in nad/or gospodarstva, oziroma se vloga 1S omeji na spremljanje gospodarskih gibanj, da-janje pobud, ler le v skiajnem primeru hujSih motenj v posameznih pod)eljih in ko lega ne siorijo drugi subjckti, ukrepa v skladu z zakoncxlajo.
Glede na nov zakon o podjetjih, koi tudi predvidene spremembc zakona in upajmo kmaiu spremenje-nem obnnem zakonu, mora !S omogočiti ustanavljanjc vseh oblik podjetij, obrtnih obraiovalnic, osebnc-ga, posebnega intelektualnega dela, Le so le zagotovljeni najminimalnejsi pogojt, enako naj velja pri spre-membah organiziranosii ler oblikah poslovnih in lastniških odnosov.
Franc MIKEU
Rojen: 11. 4. 1945 v Češnjici Poklic: dipo. ekonomist smer zunanja Trgovina StanujoČ: Ljubljana, Pod vrbami 17
Sedanja zaposlitev: direktor plansko analitske službe v SOZD IMP DO IKO
i.
Razprave o tem, kakSna tiaj bo opredclitev obČine v okviru ustavnih sprcmemb in njena vloga v mestu Ljubljana, kot posebni družbenopoliii^ni skupnosii, menim. da se dnevne razprave ne bi smele odrazati v delu Izvršnega sveta. Pri lem so mišljcna vprašanja, kjer vloge Izvrnega sveta ne more nadomestiii nihče drug. Te razprave vplivajo na 10, da niso razmejene funkcije posameznih organov v obiini ali mestu, kai ima za posledico mcd delovnimi Ijudmi in občani usivarjanje viisa dokajšnjega ncreda, premajhne odvi-snosli na predloge in pobude občanov, koi tudi v možnem cidiujevanju odločanja mimo rednih samou-pravnih in upravnih sirokovnih poti.
Nedvomno pa drži, da je v Ljubljaui in v naši občini opravljeno veliko delo.
Pri svojem deJu se bom zavzemaJ za javnsoi deJa in bom to zahieval tudi od vsch oligovomih subjekiov. Krepil bom sodelovanje z IS SML, Ijubljanskih in priljubljanskih občin, koi ludi z drugimi sirokovnimi in-slitucijami.
Moje ddo je in bo usmerjeno v izboljšanje položaja delovnega Cloveka in občana. Nisem zadovoljen s premajhno možnostjo vplivanja na urejanje poireb delovnih Ijudi in občanov, ki se nanaSajo na podrofje komunale, sianovanjske problemaiike, urejanje prostora, prometnega režija in varstva kuliurnc dediSčine. Prav lako se prepočasi urcsničujejo tiste aictivnosti, ki se nana^ajo na hiirejSe odzivanje na pobude delov-nih Ijudi in občanov. Pri lem je miSljena zadovoljiva učinkoviiosi strokovnih organov \ upravnih organih in strokovnih službah samoupravnih imeresnih skupnosii. Prav tako se kaže premajhna prisotnosi odgo-vornih nosilcev nalog med delovnimi tjudmi in občani pri uresničevanju konkretnih nalog pomembnih za razvoj kraja oziroma občine.
Moti me, da se tako mafehovsko obnaSamo do vprašanj varstva okolja oziroma na opuščanje akiivno-sti, ki bi prispevaJe k sanaciji zraka, ohranjanje virov pitne vode oz. podtalnice, pomembne za vso Ljublja-no. Tu bi lahko navedel le drugo problematiko, ki se nanaša na sanacijo Zbiljskcga jezeia, hiuejSo izgrad-njo čistilnih naprav in drugo. S sanacijo navedene in druge problemaiike v zvezi i okoljem ne bi samo izboljšaJi izgled okolja, lemveč tudi kvaliteio bivanja. Na \O nas opozarjajo že dalj časa strokovne Studije za to poklicanih sirokovnih institucij.
Zavedam se, da je v tem trenulku področje družbenih dejavnosti eno od tistih, ki potrebuje bolj energič-no politiko glede na prestrukturiranje, racionainiziranje nove konceptualne pristope, iid. Tej dejavnosii brez ustrezne finančne politike ne bomo v tej siluaciji veC kos. Nujnost razrdevanja v tej meri se mi zdi nujna že zaradi tega, ker je uspeSnost dela družbenih dejavnosii pogoj za kvaliicine spremembe 7jiotraj go-spodarstva. Zaip si predstavljam. da je potrebno pristopiti k hitrejšemu usklajevanju programov, izdelavi konkrelnejSih reSitev ter v celoti zagotoviii trajnejSe oblike nnanciranja. Osebno se zavzemam za pospeSi-rev akiivnosti glede na zagoiavljanje kvalitete zdravsivene zaSčiie, izboljganje položaja vzgojno varstvenih organizacijin osnovnih Sol. Pri lem pa ne mislim samo na stimulacijo izvajalcev programov, temveC ludi
na izvajanje programov. Možne poii vidim ludi v boljiSem povezovanju OZD s srednjitni šotami, zlasu pn načnnci^em vklintevaniii v učni nafrt oziroma delovni proces.
Na področju kutturne dejavnosti ]e prav gotovo poircbno nuditi vso pomoč izvajalcev te dejavnosii. Med drugim gre za jasno programsko opredeliiev osrednjega kulturnega brana in sicer Vodnikove hiše koi ludi osialih srediŠČ kultume dejavnosti v obCni. V iem smislu vidim veliko rezerv in možnosii za udejslvo-vanje slchernega delovnega človeka oz. občana.
Prav lako mi jc poznano, da podroCje telesne kuhure marsikdo želi izriniii na obrobje. S lem se ne siri-njam in se bom pri dclu zavzemal za vzpodbujanje le dejavnosti. Na vsak naCin se bodo iskale možnosii za odpiranje novih objekiov, s Cimer bi lahko prišla do polnega izraza sirokovna in Ijubiteijska dejavnost.
II.
Vlogo Izvršnega sveia si predstavljam kot izvr§ilno opcrativni organ. Le-ta mora za uresnUiiev svojih iialog ustvariti pogoje, da bo s svojim delom lahko v okviru pravic in dolznosii občine odgovorno opravi-jal svojo nalogo. Ne glede na to ali se funkcija opravlja v občini ali ne, mora biii Izvršni svei z zadevo se-znanjen, imeii mora do zadeve svoje staliSče, lako da lahko s polno odgovornoMJo o lem v delu ali v poro-čanju občjaski skupSČini samostojno nastopa.
Zavzemai se bom, da bodo pobude deiovnih Ijudi in občanov, orgatiizacij združenega dela in drugih su-bjektov posredovane na usirezne organe na ravni mesia in republike. To pa ne bo mogoee brez krepiive ve-zi med Izvršnim svetom in skupinami delagiov za omenjenc skupščine. Izvršni svei mora krepiii samosioj-nosi delovanja upravnih organov, ukodoobčinske skupščine koi ludi do konkremih akiivnosii naierenu.
Mandat sovpada s pripravo novih srednjeroCnih planskih dokumentov, zato menim, da je zelo po-membno, kakop se bomo ie naloge lotili. Za realno planiranje je potrebno zreduciraii možnost, da ne bi iz programov napravili dokument želja, ki nimajo v realnem življenju nobenih osnov. Z ozirom na lo, da je na lem področju vrsia neopravljenih nalog xi preteklosii. menim. da je \o nalogo potrcbno opraviii s le-meljito, sočasno in neprekinjeno akiivnosijo. Pri lem se nc sme uporabiu meloda pozivanja in čakanja kaj bodo nosilci planiranja opravili. lemveč metoda organizirane akcije. Preoblikovanje samoupravnih imere-snih skupnosti materialne proizvodnje in samoupravnih imeresnih skupnosti druzbenih dcjavnosii ne sme vplivaii na zasioje pri lem delu. Zahieval bi od vseh odgovornosti za ta vprašanja. da sc naloge loiijo tim-bolj resno. Pri icm pa bi vzirajal, da se držiju dogovorjenih rokov in sprejetih lasmih pfansko programskih nalog,
Glede samega dcla upravnih organov in njihove organizacijske sheme mora biii delo usmerjeno v zago-tavljanje i/vajanja politike in izvršcvanje zakonov, drugih predpisov in sploSnih akicn. Zavzemal se bom za usmerjanje njihovega dela, konkreiiziral nosilce in naloge, smernice ter roke. V tem konktekstu bi prc-dlagal določcne spremembe v organiziranosii upravnih organov in lo na način, ki bi omogočal dclovnemu človeku oziroma občanu, da uresniCuje svoje zahteve po ..šalierski meiodi". Pri tem pa ni pomembno, da se doloCene, za občana pomembne storiive, opravljajo izven občine.
Za uresničitcv svojih pogledov v zvezi s lem bi se /av/emal za ustrezno stimulacijo sirokovno opravlje-nega dela, /a dvig izobrazbene sirukture zaposlenih in lehnično posodobiiev uprave. Potreben bo prenos neupravnih nalog na druge organizacije, s čirner bi se zmanjšalo švevilo zaposlenih v upravnih organih, zni-žali siro^ki in drugo.
GJedt- na kadrovske sesiave <Manov 1/vrSnega sveia in predsiojnikov upravnih orgam bi se /avzcmal za sirokovne in sposobne kadre, k\ v obcini in.na svojem podroCju uživajo ugled in so pripravljeni m uresni-Cevanje /ahtevnih nalog v obCini.
Zavedam se, da operativno delo zahteva stalno prisomosi v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnosiih in drugih okoljih. Takšno delo zahteva dober pretok informacij, strokoven kader, profesional-ni odnos in veliko oscbnega angažiranja nosilcev nalog. Brez stalncga prevcrjanja rczuha(o\ dela se ni mo Žno učinkoviio loiiii zasiavljcnili nalog. To je zlasii pomembno scdaj, ko je vrsta organizacij združenega dcla v lakšnih ali drugačnih težavah. Izvršni svct mora problemaiiko spremljaii, dajati sugesiije in ukrepati ter obveščati občinsko skupšCino.
Ceprav je občina v urbanisiičnem smislu razdeljena oa deie, ki so zelo dobro razviii z dokaj dobro in-frasirukiuro, pa imamo Se vcdno v primestnih delih občine krajevneskupnoMi slabo komunalno opretnlje-ne, s šibko infrastrukluro in pomanjkljivo preskrbo. Tu zlasii izsiopa severozahodnih del ob^ine, ki je si-cer gospodarsko dobro razvii, vendar pa v osialih pogledih poirebuje veliko več pozornosii strokovnih služb in konkretnih rešiiev za izboljšanje kvatitcte bivanja delovnih Ijudi oziroma občanov. Tudi soudele-žbo občanov pri financiranju posameznih invcsikij je poirebno \zpodbujaii naprej in s lem krepiii ludi vlogo krajevne skupnosti. Na la način in z drugimi viri sredsiev bo /a kraj razriSeno prenekatero pomemb-no \prašanje.
III.
Zavzema! se bom za nadaljnji dinamični ra/voj občine Ljubljana-SUka. V celoti podpiram prizadcva-nja, da se obCina kot celota čimprej dvigne \i sianja, v katcrcm se je /našla v zadnjih 10 letih. V ^vezi s tem podpiram program prenove pod nalovom ,,Tako kot je ne gre več naprej — nekaj je ireba sioriii", ki so ga podprle vsc družbenopoliiiCne organizacije v obCini in delegati obtinskc skup^čine. Zavzemal se bom za uveljavitev gospodarbke reforme, za krepitev iržnega gospodarjenja in ustrezno organizacijsko preobiiko-vanje organizacij združenega dela. Sprcmeniii moramo proizvodno strukiuro in sicer s \cm, da koJiČino za-menja kvaliteta. Iniegriranosi združenega dela mora lemcljiti na ekonomskem interesu, ne pa na njegovi poliiizaciji. Zavzemam sc za ekonomski sistem, ki spodbuja krcaiivnosu ekonomsko učinkoviiosi in de-lovno moitvacijo. Sem za vzpodbujanje oblikovanja sirokovnih skupin, ki bodo sposobne prevzeii najod-govornejSc poslovodne in sirokovne naioge v organizacijah združenega dela. Tudi v naši občini zacstaja-mo zlasti v imlusuijskem ra/voju, ki bo lemeljilo na sodobnih ieUnoiogijah. /natiju iti inovacijah. Manjka iium novih protzvodnih prograino\. Prcmalu jc ludi nov ih sodobnih industrijskih obraio\. Pnpravljenosf na združevanje sredsiev je premajhna in usivarjanje pogojev za razvoj prepoCanso. Menim, da kljub pozi-livnim premikom prepočasi prescgamo razkorak med zahievami za strokovno usposobljenimi delavci in dejan.sko /ascdbo detovnih niesi. Zaostreni gospiidarski pogoji bodo lerjalt vetjo ptnnoC- ekonomsko sla-bim, lehnološko pa pcrspckiivnim organizacijain. Ni problem samo v lekočem gospodarjcnju, hujc je, ker ni irajnejSih ekonomskih mehanizmov za prestrukiuriranje proizvodnjc, razvoj in uvajanje novih proizvo-dov, za doseganje boljte pozicije v mednarodni menjavi, na veCjo vlogo iz.sledkov /nanosii in sodobnih lehnologij. Analiziraii je poirebno strukiuro izvoza v organi/at;ijah /družcnega dela ter v/podbujaii sode-lovanje z znansivenimi organizacijami, usmcrjaii in sprcminjaii proizvodno sirukiuro glede na irendc v sveiu in ob lem izboljšati kvaliteto izdelka /a prehod \ viSji cenovni razred. Ena od šc nc dovolj izkorKče-nih možnasti /n vkljutiicv v vetjo gospodarsko ofen/ivo je usianavljanje malih organizacij.
Velike rezerve vidim v možnosiih za hiirej^i razvoj turi/ma, nadaljnje pdpiranje možnosti drobne obni / izgradnjo obnnih con in hiircm cdzivanju na zahteve nadaljnjega razvoja kmetijstva v obCini. Za novo na-stajajoče dclovne organizacije pa moramo iskati reSiivc v okviru že obsiojctih gospodarskih objekttn. Za liste, ki btx!o izra/ali interese po gradnji pa jim nuditi vso pomoC, da to nalogo reali/irajo. Povsod. kjer so dane moznosti /a hitrejSc prcseganjc razvojnih in drugih zagai. bom vzpodbujal te procese. Celotno pro-blemaiiko v gospodarski steri bi izvrSni svei spremljal in o \seh dogajanjjh bi pra^oCasno ukrepai. Pri tem se 7avedam, da bre/ ra^vitega gospodiusiva ni o^novc /a vetjo maierialno baz.o, V koiikor pa ni (ega, po-icm ni možno pričakovaii bisrvcnega izboljšanja položaja na podroeju družbenih dejavnosii in celome proračunske porabc.
IV.
Prepričan sem, da bi v primeru izvolitve opravičil zaupanje delovnih Ijudi in občano\ z lasinim odno-som do ure^niCevanja navedenih usmcritev. Na ta način bi prispeval k dm hiirej^emu izhodu iz leh družbc-nopoliiičnih in ekonomskih razmer. Prispcval bt h krcpiivi usiavnosti in zakoniiosii tudi na območju našc obCine. Zavzemal se bom za usivarjanje lak^nih razmer, v kaierih bo dclovni clovek in obCan imei obfutck socialne in eksistenčne varnosti.
PrepriCan sem, da brez skupnih naporo\ ne bo možno doseCi bistvcnih prcmiko"., v kolikov se ne bomo zavzeli za hitrejše uresniCevanje in rcševanje nenazadnjc tudi drobnih problcmov, ki skupaj ivorjjo nas življenjski vsakdan. Sem za meiodo postopnih korakov, ki morajo biii opazni \ vsaki krajc\ni skupnosti, organizaciji združenega dela in drugod.
Dušan NOVAK
Rojen: 15. 6. 1949 v Celju
Poklic: dipl. ekonomist
Stanujoč: Sp. Pirniče 20 h, Medvode
Sedanja zaposlitev: vodja TOZD Storitvene dejavnosti v DO DONIT
Delo lzvrSnega sveta in upravnih organov naj bi v naslednjem mandaiu icmcljilo na že sprejerih dru?be» nih planih razvoja repubtikc, mesia Ljubtjana in občine l.jubljana-Si^ka /a obdobje 1986—1990. progra-mu razvojnih nalog za leto 1989, ki bo moral biii dopolnjen, usiavi in /akonskih predpisih. vendar ob upo-iltevanju načela tolmačenja, da je vse, kar ni prepovedano, dovoljeno.
Podrp^ja, smeri in naCini delovanja novega IS in upravnih organov btido /ahtcvati v ich pogojih delova-nja in gospodarjenja visoko siopnjo operativnosti, zato predlagam zmanj^anje šievila tlanov lzvr^nega sveta s 15 na 12 Clanov, od leh naj bi bila dva člana ncproTesionalca.
Temu slcdi ludi predlog reorganizacijc upravnih organov, takt*, da bi:
—   uvedli nov kolegijski upravni organ — Komitc z.a drobno gospodarsivos obri in turizem;
—   uvedli nov individualno vodcni upravni organ — Sekretariai krajcvnih skupnosti;
—  prenesli področje delovanja komunalne dejavnosti v Komite za urejanje prostora.
Za vse funkcionarje in osiale zaposl^ne v upravnih organih bo morala veljaii maxima: ^Hoieti, /nati, moCi!"
Število zaposleiiih naj bi v prvt fazi (6—12 mesecev) /adržali, vključno z upciSievanjem reorganizacije, na nivoju irenumega Stevila zaposlenih. V lem Casu bi pripravili projckt za racionalizacijo dela upravnih organov, z lastnimi močmi ali s pomočjo zunanjih inSiitucij, ki bo ciljno usmerjen v:
—  večjo stopnjo avtomaiizacije dela;
—  posodobitev poslovanja;
—  pravo informacijo ob pravem času na pravem niesiu;
—  znian)šanje šievila zaposknih za 10 °V,
—  približanju upravnih organov občanom in njihovjm poirebam.
Inovaiivnosi naj bi posiala sialnica našega delovanja, za kar bi usianovili ustrezno komisijo, kaiero bi vodil sam.
Sisiem nagrajcvanja bi morali dogradiii in ga uslrezno vključiii tako v možnosti, kot v izenačiiev osnov osebnJh dohodkov zaposJenih v upravnih organib z OD tlrugih zaposJenih v okviru DPS.
Na področju družbenega planiranja, bo 1S lakoj pricel z deloin na:
—  dopoinitvi programa razvojnih nalog v letu 1989;
—  pripravi programa razvojnih nalog v letu 1990;
—  pripravi družbenega plana za obdobje 1991—1995.
V odločiive gspodarstva se obCina ne bo spuščala. Bo pa IS spremljal zakonodajo na ptxJroČju gospo-darstva, nudil le-temu zahievano oziroma željeno pomoC, ler akiivno sodeloval pri predlaganju sprememb preko skupSčinskega sisiema. Ravno lako bo IS, dokler veljajo lakšne rcSitve v Zakonu o podjetju, nasto-pal hitro in učinkovjio v primerih in na način, kot je opredeljerto v členih 75. do 80. in I7y. do 182. lega - Zakona, dokler la določila veljajo. Kljub temu naj bi IS / upravnimi organi vodil akiivnosi kadrovsko po-liiiko za potrebe gospodarstva predvsetn skozi
—  spremljanjc in informiranje le-iega o sposobnih kadrih;
—  izobraievanje in sousivarjanje pogojev za preobrazbo le-ieh v podjetnike.
Razre^vevanjc problemaiike brezpo&elnosti bo v bodoče posialo cno izmed viialnih področij delovanja \S in upravnih organov občine z aktivnim usivarjanjem pogojev za zmanjSanje brezposelnosti, predvs«n v drobnem gospodarstvu in obrti.
Poleg !ega bo IS aktivno delova' pri spremembi zakonodaje v okviru mesta in republike za razreševanje problematike nezaposlenih in pri oblikovanju ustreznih solidarnostnih skladov.
Drobno gospodarstvo in obrt sta življenjskega pomena za nadaljnji razvoj, zaradi Česar naj bi tudi usta-novili Komite za drobno gospodarsivo, obn in lurizem.
Glavne smeri delovanja IS in upravnih organov bodo;
—  zagotovitev usireznega in zadosinega prosiora v okviru občine za le dejavnosti;
—  poenostaviiev in pospeSiiev posiopkov za pridobiiev usireznih dovoljenj za le dejavnosii in
—  za nadaljnje izgrajevaiije sistema siabilne in stimulativne davčnc poliiike.
S lem računam, da bi bilio možno doseči siopnjo zaposlovanja na tem področju vsaj 4—5 ^o letno.
Problcmaiika družbenih dejavnosii je izredno pereča. Za razre^itev teh problemov bomo morali dclovati v okviru 1S in upra\nih organin v naslednjih smereh:
—   poenosiaviive urganizacijskih oblik svobodne menjave dela;
—   v mestu Ljubljana zmanji»ati itevilo StS s 54 na 6 skupnih SIS in sicer /a naslednja področja: vzgoja in izobraževanje, kuliura, /dravsivo. raziskovanje. socialno zdravstvo in telesna kultura;
—  opiimizirati strokovne službe leh SIS;
—  socialno varnost delavccv subjekiov na tem področju čimpreje izenaCiti z delavcih \ drugih dejavno-stih.
Na podroCju urejanja prostora bodo glavne naloge v prihodnjem obdobju:
—  skladen in cefovit razvoj btvalncga in delovnega okolja v občini;
—  vsaj ohranjanje kmciijskih povrSin;
—  očuvanje zelenih povrSin za zdravo okolje, kar naj bi omogočalo edinole optimalna izraba danega proMora preko vseh možnih oblik poseganja vanj.
Kmciijstvo zahteva \ prihodnjem obdobju. za obstoj in razvoj. naslednjc poscgc:
—   oblikovanjc in sonblikovanjc Mimulaiivne da>.čne poliiike /a pridelavo /a irg:
—  pospeševanje agramih operacij (melioracij in komasacij);
—  usivarjanje pogojev za nakup in zakup za povcčanje kadrovsko in lehnoloSko ustrezno opremtjenih kmeiijstev ter
—   omogočanje zidave stanovanjskih objektov za naravni prirastek v pretežno kmetijskih področjih. V turizmu imamo takorekoč neomejene možnosii za razvoj rekreaiivnih dejavnosti in izletniSkega [uri-
zma, zato bomo pospe^eno delovali na področju izgradnje tako imenovanc rekreausne intrasirukiurc, po-sebej na \\nih najpomcmbnejših iokapjab: Ra^iea, Smarna gora s Tacnom, KopaliSčc Sora z Dolomiii v zaledju in Mostec s Koseškim bajerjem.
Z razvojem mrcže trgo\in in trgovskih centrov naj bi zafeli posiavljaii temeljc za razvoj tako imenova-nega nakupovalnega turizma ob isičasni zadovoljjivi mnogih poireb naSih obCanov po leh storiivah.
Za varovanje okolja bomo v bodoče morali storiii precej več koi do sedaj, tudi ia njcgovo izboljšanje preko:
—   spremljanja izvajanja vseh zakon^kih določb na lem področju v gospodarskih in drugih subjckiih;
—  sprcmljanjem priprave in izvajanja sanacijskih ukrepov v celomi skupnosti;
—  vodenje aktivne politike očuvanja okolja v okviru prosiorskega urejanja.
Na podroCju sistema Ljudske obrambe in družbene samozaŠČite bo delovanje usmerjcno predvsem v do-grajevanje družbenc samozašCiie oziroma sUiema CZ.
Večji poudarek bomo, glede na potenciaJe občine, dali tudi oblikam informiranja, kot tudi pravočasni ter kraiki in jasni inlormaciji.
Zavedaii se moramo, da smo integralni del niesia l.jubljana in 5irše družbenopoliiične skupnosii. Temu načelu bo podrejeno na.se dclo lako ncposredno, koi posredno preko detegaukega sistema. toda, ob vsa-kokratncm vzirajanju pri loCno doloCeni razmejit^i prisiojnosti in odgo\ornosii med občino, mesiom in republiko, ** Cimer bo omogočen povečan nadzor nad vso porabo preko ra/novrMnih skladov. Tako si bo-mo vzirajno ustvarjali lakšne pogoje za žnljenje in delo na^e celome skupnosii. da bcxJo le-ti zagotavljali polno podporo celoti ukrepov in pogojev za izbod \i krize, tržnemu gospodarstvu tn približevanju Evropi, kaierega dcl objekti^no smo-
Zavedam se polne odgovornosti. katero si nalagam s sprejemom kandidature za predsednika izvr^nega sveia obCine Ljubljana-Si->ka v primeru moje izvoliive. Delo ne bo lahko. Toda pogoji, kateri se \ lem tre-nutku usivarjajo na makroekonomskcm nivoju v naši družbi in prepriCanosi v limsko delo mf navdajajo, kljub določenim ncgativnim irendom. /. rahlim opiimizmom.
Podjeini^ivo, ki mora prodreli v na,^e vsakodnevno življenje in delo na vseh nivojih družbenega udejas-ivovanja. iudi v strukiuroobčimkeuprave. in kot takoodsevaii tudi iz njenavzven, mora kljubnekaierim negaiivnosiim, predvsem v prvi lazi. posiati naša maxima. To maximo naj bi omejevale edinoe skrb /a či-slo in zdravo okolje.
Ustvarjanje okvirjev in pogojev za takšno delovanje bo zaio naSa glavna naloga, seveda ob upošte\anju Cloveka inobčana kot lakšnega / vscmi njcgovimi interesi, ki bodo skladni in vpcii z intercsi širšedružbcne skupnosti.
Tone NOVAK
Rojen: 2. 12. 1955 v Ljubljani
Poklic: dipl. ekonomist
Stanujoč: HoŠiminhova \\y Ljubljana
Sedanja zaposlitev: pomočnik direktorja DO Turboinštitut
Sedanji družbenoekonomski in poliiični trcnuiek v Jugosla^iji, Sloveniji in Ijubljam se izra/a med dru-gim v:
1.   Veliki gospodarski in politični krizi, ki ima lahko nepredvidlji\e poslcdicc.
2.   Inflaciji, ki se približuje hiperinflaciji.
3.   Premajhnemu izvozu oziroma deviznemu prilivu, ki ga bomo poirebovaii \ naslednjih letih za od-plaCiio dotgov, najetih v preieklosii in neusuezno izkori^čenih.
4.   Nemoimrancmi vseh delavcev za delo.
5.  Oddaljevanjju Jugoslavije od Evrope.
6.   Neprilagodljivosti in nepripravljcnosii /a .spremenjene mednarodne razmere.
7.   Padanju standarda.
8.   Polilični nestabilnosii in Sirjenju različnih nacionalizmov, ki so v vcliki meri po&iedica gospodarske krize.
9.  Sirahu pred prihodnostjo.
10. Nekaj neuspelih poiskusih odpraviii krizne razmere.
Kriza, v kaicri se nahajamo in se približuje vrelišCu. tako na go&podarskcm kot političnem področju jc tako velika, da jo lahko prebrudimo le s skrajnimi napori, \eliko mero potrpežljivosii, ustreznimi domiSl-jentmi in odločnimi ukrepi.
V prihodnjem obdobju bo naša po/ornosl morala biii usmerjena prrdvsem na naslednja področja:
1.   Krepitcv mednarodnega sodelovanja predvseril z Zahodno Evropi, kajti ves svei se povezuje.
2.  Presirukturtranje gospodarsiva, ker nejgova sedanja sirukiura ne omogoCa uspešnega vključevanja \ mednarodne tokove.
3.   PoveCevanje konvertibilnega izvoza. ki nam bo omogočal vračati kredite in enakopravnej^e sodcio-vanje s lujino.
4.  Vlaganje rujcev v naša podjetja, kajti ntmamo niii kapitala za invesuranje niii sposobnosii uspei^no vodiii poslovanje.
5.   Mobiliziranje srcdstev prebivalstva za ustrezne proizvodne programe.
6.   Sodelovanje z Univerzo, pomoC pri njenem reorganiziranju in uporaba več znanja v gospodarsivu.
7.  Odpravljartje vzrokov inflacije bre? panike, a z vso odločnostjo pa naj bo pri tem prizadet kdorkoli.
8.   Z vsemi napori uresničtevati zastavljeno reformo gospodarskega in poliiifnega sistema.
9.   Vzpodbujanjc uspeSnih lako podjeiij kot posameznikov, kajti le-ii nas lahko popeljejo v boljSi ju-tri.
10.  Odpravljanje vseh težetij po uravnilovki.
11.   Vzpodbujanje podjeiništva, ustvarjalnosii in zasebne iniciative.
12.   Krepitev demokratičnih procesov ler socialističnih satnoupravnih odnosov v naši družbi.
13.  Od vojne naprej smo stalno nihali med planskim in tržnim gospodarstvom, toda vedno bili bliže planskemu. V prihodnjem obdobju se bo tehtnica obrnila bistveno na siran trga in zakona vrednoMi.
14.   Manj predpisov in zakonov, a dosledno spoSiovanje pravne države ler vplivanje na večjo samoinici-ativo delavcev in obianov.
15.   Drobno gospodarstvo sicer ne more reSiti na?e krize, lahko pa pomaga s svojo prilagodljivostjo pre-buditi večja podjeija.
Vse to bo povzro^alo ludi socialne probleme, poveCanje nezaposlenosii, ki se jih v lem vmesnem obdo-bju ne bomo uspcli izogniti, lahko pa jih bomo omiltli.