Mladina in pionirji! V današnji številki objavljamo prilogi Mladinski prapor in Mladi rod Sirite jui Citaste jui DELO ULASIIO KOMCMISTIČNE PARVI JE S. T. O. Jutri, v nedeljo 28. t. m. ob 9. uri bo v Kinu ob morju Proslava 30-letnice ZKM Govorijo tovariši Vittorio Vidnli in Žarko Ilogater Predseduje tovariš Lino Krevatin OBNOVLJENA IZDAJA LETO lil. ŠTEV. IIP TIIST SOBOTA, 27. .S A X r A H J A 1951. CENA 20 LIR /ESELJE generalov r Nacistični koljaši Dachaua, ■lauthausena, Osvviencina, Behe-el. Buchenwalda, Lidie, ardea-jnskih jam, tržaške rižarne; na-stični generali, ki so usmrtili 17 milijonov sovjetskih ljudi, 6 mi--jonov Poljakov, 7 milijonov Zi-''hv, skoro dva milijona Jugoslo-anov, na stotisoče Cehov, siova-aov, Francozov, Italijanov, Grkov, aelgijcev in Nizozemcev; nacisti-ni razbojniki, ki so spremenili '-vropo v velikansko koncentracij-fo taborišče in s obili pogumni proti otrokom, ženam in star-'-em, vriskajo od ve e!ja. In zakaj ne bi smeli biti zadovoljni? Zakaj ne bi smeli biti nav-hšeni? Saj je «prišla njihova je prišla ura «njihovega ma-'--evanjan nad ljudmi, ki so jih v ".estih letih svojega divjanja po nvropi pobili na milijone, in ki so m mislili, da ne bodo krvaveli za-lan, da ne bodo zaman darovali ^oja draga življenja na oltarju gvobode, demokracije in miru. | Da .nacistične zverine so vesele. |o vesele, ker je gen. Eisenhovver "'Javil, da kljub monstruoznim zlo-inom, ki so jih zagrešili proti loveštvu, «niso zgubili vojaške asti». Lisenhower je s temi drznimi .«sedami, ki jih najbrže ne bi bil awekel pred šestimi leti, ko so tu-a> njegovi ameriški «boysi» krva-«li po francoskih poljanah za u-.Učenje hitlerizma, zaključil skle-io,e- ki jih je sprejelo tajno neavtorsko posvetovanje 12. atlantskih .giunanjih ministrov septembra p. -).• Eisenhower je ponovno opogu-nil nacistične koljaše, kar je na j- ^niji ameriške .oogubonosne politike, ki stremi za tem, da ponovno v>boroži Nemčijo, da ponovno vrže lacistom v naročje puško in mitraljez in da Jih ponovno požene 9 ,roti narodom Evrope in proti člo- Slaviaostno pi*aKitovaiftje obletnice ■Soninnisticne pactije Pod zaslavo Lenina in Stalina za mir, svobodo in demokracijo Govora tov. Bernetičeve in Jakseticha - Tržaško ljudstvo za svojo Partijo -Veštvu. r- Jasno je, da Evropi grozi z nem-'ke strani velikanska nevarnost. [S^arpdi Evrope se te nevarnosti za-i.rcdajo, ker so na lastni koži oku-D-iili nacistično «kulturo» in naci-g.itičen «novi red». Zahodni «kultu-ronosci» dajejo orožje nacistom, ,6^1 bi morali za ameriške, angleške o'n francoske imperialistične inte- ,‘ese ponovno klati prebivalstvo ^Evrope, ponovno nagrmaditi po fjčseh delih Evrope na milijone jOrtvih, na stotine ton človeškega Pepela in ponovno spustiti vajeti g.Pijenam in zverem Use Kochove-r.Sa kova. [z Zato je potrebno, da se tudi mi ..tavedamo nevarnega trenutka, ki ieKa preživljamo. Preveč odsotnih nas spominja na nacistično divjanje, da bi .pozabljali na nem-—sko nevarnost, na junkerje s polovičnimi škornji. Nočemo, da bi se povrnili časi ^Jadranskega primorja», nočemo, ba bi novi Rainerji in Globočniki, H?S?n®rJi in Kesselringi mirno 0Pdločali o požigu naših vasi, o u relJanJu naših ljudi, o internira-ci Ju tisočev Slovencev in Italija-n °v- Nočemo, da bi uprizarjali no-p zIočine kot v ul. Ghega, na 'P-T^eku, na Opčinah in v Rižarni. v' tr0- rnfbombardirali Beograd in u-a j .pij 27.000 Beograičanov. Tito- Ohnrr!* S0 tore^ sokrivci nemške . 0zitve, sokrivci nacističnega «obn 3 za vstaJen!e. Tudi oni stou a.v,^a^0,, vojaško «čast» naci-m Pripravljajo te koljaše za pohode proti narodom Evrope. Iz vsega tega je razvidno, da Tržačani ne smemo molčati ob tej pogubonosni ameriški politiki, ob teh izjavah Eisenhowerja. Kdo se ne spominja nacistične strahovlade pri nas in v Evropi? Vsi se je spominjajo s terorjem in grozo. Zato je treba dvigniti glas proti neodgovornežem, ki oživljajo Hitlerjeve sanje o nadvladi nad Evropo in nad svetom; ki hočejo oživeti Dachau, Mauthausen, Bel-sen, Oswiencin, Buchenwald, Li-dice, Rižarno; ki hočejo ponovno sprostiti zločinsko roko von Mannsteinov, Rundstedtov, Kes-selringov, Guderianov in uporabiti liso Kochovo, ki naj bi še nadalje delala listnice in čevlje iz človeške kože. SVETOZAR NOVAK letalski center v Zagrebu ima 50 nacističnih strokovnjakov. V bližini Novega Sada so. titovci. postavili velikansko vojaško taborišče, v katerem je okrog 30.000 bivših nemških vojnih ujetnikov,, ki pa so jim dali prostost, ker so se obvezali, da bodo služili v jugoslovanski vojski. Ti bivši Hitlerjevi vojaki dobivajo specialen vojaški pouk ter se vežbajo v posebnih vojaških spretnostih. Politično in drugo vzgo. jo jim nudijo udbovski inštruktorji, kateri prav nič ne prikrivajo, da bodo ti. nacistični vojaki pomagali «ojačiti» . nezanesljivo jugoslovansko vojsko. Državni proračun za leto 1951., ki predvideva nad 70 odstotkov celotnih izdatkov za vojne namene se le že začel izvajati. Največjo po-. most' posvečajo gradnji novih strateških cest in železnic, katerih je cela vrsta že V gradnji, dočim bodo letos pričeli graditi še precej novih. Za vsa ta vojna dela uporabljajo- brezplačno delovno moč predvsem vojake, «prostovoljne» delavce in pa kaznjence in pripornike v taboriščih. Eno najvažnejših prog iz Banjaluke v Doboj, ki bo dolga 92 km, so prepustili mladini kot novo mladinsko progo, kjer bo zopet na stotine mladincev umrlo in na tisoče zbolelo, kakor je bilo. to na progi Samac - Sarajevo: V kratkem bo odpotovalo na to progo prvih 2000 mladih ljudi, da pripravijo vse potrebno za začetek gradnje. Prava gradbena dela, za katera hočejo mobilizirati 80.000 «prostovoljcev», se bodo pričela 1. aprila t. 1. Najbolje označuje priganjaški način na prisilno roboto poročilo iz Istre. Tam grade sedaj progo Lupo-glav - Stalije, a zaman so; bili vsi pozivi, naj se javijo prostovoljci, da bi šli na to progo ali pa v rudnik v Raši: Zato pridejo miličniki v vas ter skličejo na sedež titovske organizacije vse vaščane, ki pridejo v prepričanju, da bo zopet masovni sestanek, ki se ga morajo vsi udeležiti. Zbrane vaščane tu .vprašajo, kdo gre prostovoljno v rudnik ali na progo! Ogromna večina odkloni ter pove, da ima dòma neodložljivo kmečko delo. Vse te zapro v drugo sabo ' ter jim ne dajo niti časa, da bi se primerno oblekli in vzeli potrebno. za : na pot. Odpeljejo jih naravnost: Tj*d progo ali v rudnik ter 'jih ižčdče v 'posebno taborišče, obdano z dsodečo žico ter zastraženo z oboroženimi miličniki, da pobegnili. Tu jim povedo, da bili samo dva meseca na delu in da ! bi- dobili še' plačilo; če bi se na sestanku «prostovoljno» javili. Tako pa bodo. brez vsake plače morali šest mesecev prisilno delati. Ce kdo poskuša ubežati, pa ga ulove, ga udbovci najprej pretepejo ter mu podaljšajo «prostovoljno» delo na eno leto. Vsa propaganda, ki jo je Djilasov aparat izvajal v zadnjih mesecih v zvezi z ameriško pomočjo, je imela zelo nezaželene posledice. Predvsem so bili bivši skrahirani kraljevski politiki prepričani, da je sedaj nastopil zanje ugoden trenutek ter so začeli že snovati načrte za povratek na oblast. Vendar Titu to ne gre . v : račun, posebno še, ker je prepričan, dh nobena vlada ne bi mogla tako vsestransko ustrezati ameriškim imperialističnim načrtom kot prav njegova. Zato je zaprl in postavil pred sodišče dve skupini in sicer prvo, ki jo je baje vodil bivši predsednik vlade Nikola Uzunovič, ter drugo, pod vodstvom bivšega finančnega. ministra Goste Kumanu dija. Se mnogo hujša pa je druga posledica odkritega .sodelovanja z ameriškimi vojnimi hujskači. Med delovnimi množicami se je še mnogo bolj ojačilo sovraštvo in odpor do fašistične klike. Zato je že pred časom Kardelj hitel dajati zagotovila, da titovsko vodstvo ne misli likvidirati socializma in uvesti stari buržoazno-parlamentarni režim. To je v svojem govoru posebno poudaril Miha Marinko,, ko je sklical glavni odbor titovske «fronte», da pripravi prebivalstvo Slovenije na bližnje volitve v skupščino republike. Poleg teh zagotovil pa ubupno roti na «narodno zavest» češ da je v nevarnosti obstoj države. Ves njegov govor samo še bolj nedvoumno potrjuje, da je fašistična klika popolnoma izoliralia med Ijudstvcjrn Jugoslavije. rjevo povelje dal aretirati. skoro 20.00. Parižanov, zaplenil liste id’Humanité», ««Ce Soir» in «Liberation». Prav tako je De Gasperijeva vlada skušala začeti represalije proti stavkajočim državnim uslužbencem, kar je.izvalo val ogorčenja po svej deželi, tako da je bila prisiljena umakniti svoje ilegalne in fašistične ukrepe. . Einsenhower. je odpotoval iz Evrope, s V ernu a jo ga prezir, sovraštvo in procesu Evropejcev. Toda preden je zapustil Evropo, je ameriški gauleiter hotel razkriti pravi namen svojega obiska. V Frankfurta je izjavil, naj Nemci (t. j. nacisti) «pozabijo na preteklost» in pozval vse ostanke hitlerizma, naj se odrečejo vsar ki misli o razorožitvi. Obljubil jim je, da bo jim «našel v atlantski vojski enakopravno mesto» in s tem dokazal, da hočejo ameriški imperialisti na vsak način ponovno oborožiti kriminalce, ki so šest let morili po Evropi. V svojem odgovoru na noti Anglije in Francije glede pogodb o vzajemni pomoči je sovjetska vlada ponovno postavila ob zid francosko in angleško vlado, ki grobo kršita obe pogodbi iž leto 1942. in 1944. Sovjetska nota pravi^ da atlantski pakt nima obrambnega značaja, marveč da so v prav sklepi o oborožitvi Nemčije najboljši dokaz njegove napadalnosti. Francoska in angleška vlada'pa bosta odgovarjali pred svetom za vse posledice, ki bi nastale iz njunega sedanjega stališča do nem: škega vprašanja. Drugo velevažno vprašanje v svetu pa je vprašanje Daljnega vzhoda, ki se je v teh dneh še nadalje razvilo. ZDA, kot je znano, so skušale vrinili OZN neko svojo resolucijo, v kateri zavračajo kitajske predloge, predlagajo obsodbo Kitajske in sprejem gospodarskih, diplomatskih in vojaških sankcij proti pol milijardi Kitajcev. Ameriški delegati, v Pol, odboru OZN so z vso silo skušali izsiliti z grožnjami in kričanjem izglasovanje resolucije. Prvi udarec pa ga je ameriška politika pre jela v torek, ko je bil sprejet indijski predlog o odlogu razprave o ameriški resoluciji. ZDA so ostale v manjšini. V sredo je 12 arabsko-azljških dežel predložilo resolucijo, v kateri zahtevajo, naj Se nemudoma skliče konferenca sedmih (SZ, ZDA, VB, Francije, Kitajske, Indije, Egipta). V začetku torkove seje pa je indijski, delegat llau razložil, da je kitajska vla- da pripravljena na diskusijo in da je postavila sprejemljive predloge. Kitajska sprejema konferenco sedmih, ki so jo ZDA zavrnile, je pripravljena ob sklepu umika vseh tujih čet s Koreje na umik prostovoljcev, na sklenitev začasnega premirja, ki naj bi omogočil diskusijo o končni rešitvi vprašanja; predlaga načelo o Koreji Korejcem, naj se preuči vprašanje umika ameriških okupatorjev s Formoze in je pripravljena preučiti vsa ostala vprašanja Daljnega Vzhoda. Indijski ministrski predsednik Nehru je dvakrat v teni tednu izjavil, da odločno nasprotuje ameriški nasilni politiki, ki noče priti do mirnega zaključka korejskega vprašanja. Nehru je obtožil ZDA, da so krive sedanjega napetega ozračja v :svetu. Priznal je, da kitajski predlogi lahko služijo kot temelj za diskusijo in da je Kitajska pokazala vedno veliko dobre volje za mirno rešitev sporov. Kot vsako leto, tako je tudi letos delovno ljudstvo vsega sveta svečano proslavilo obletnico smrti velikega učitelja in voditelja vsega delavskega razreda Vladimirja Iljiča-Lenina. Demokratična gibanja v zahodnih državah so obhajala 21. januar, dan smrti velikega Lenina, v znamenju, bo-be za mir, proti oboroževanju in vojnim pripravam. Na teh spominskih svečanostih so še prav posebno podčrtali Leninov nauk, ki je že pred več kot tridesetimi leti označil ameriški imperializem kot največjega sovražnika miru in človeškega napredka, kar se danes, 27 let po smrti ustanovitelja, prve socialistične države, tako dobesedno uresničuje. Preko obletnice njegove smrti niso mogli niti titofašisti, ki še danes skušajo zlorabljati ime velikega učitelja v svoji izdajalski borbi proti Sovjetski zvezi in vsej proti imperialistični fronti. Toda tudi te «proslave» so se na očividen ukaz od zgoraj spremenile v nepomembna zborovanja lokalnega značaja. Na njih niso bili navzoči odgovorni predstavniki titovske «partije», ne zvezne, ne republiških vlad. Slavnostne govore so prepustili svojim priganjačem tretjega reda. Tem svečanejše in prisrčnejše pa so bile komemoracije v državah ljudske demokracije od Albanije, DR Nemčije pa do LR Kitajske. Na osrednjih proslavah so bili prisotni najvidnejši predstavniki bratskih partij, vlad in javnega življenja sploh. Posebno slovesno pa so obhajali v Sovjetski zvezi letošnjo obletnico smiti njenega ustanovitelja. Vsa mesta in vasi dvesto milijonske domovine socializma so se spomnili nepozabnega ustvarjalca nove dobe. Največje proslave so bile v sovjetski prestolnici, kjer v mavzoleju na Rdečem trgu počiva truplo nesmrtnega Lenina. Od zore do pozne noči so prihajali k njegovi stekleni rakvi tisoči in tisoči delavcev, kmetov in izobražencev iz vseh pokrajin prostrane socialistične domovine, da se oddolže spominu največjega genija človeštva. V nedeljo pa je Bolšoj teatr (Veliko gledališče) v Moskvi sprejel v svojo okrašeno dvorano najvišje predstavnike Boljševiške partije, vlade ZSSR ter ročnega in umskega dela sovjetskih narodov. Poseben poudarek je dal s svojo prisotnostjo Leninov genialni učenec in soborec-Stalin, ki. najvred-neje dopolnjuje veliko delo prezgodaj preminulega Mojstra. Navzoči so bili tudi predsednik prezidija ZSSR tovariš Svernik ter tovariši Molotov, Vo-rošilov, Malenkov in drugi. Slavnostni govor je imel ravnatelj Instituta Marxa, Engelsa, Lenina tovariš Pavlo Pospelov. Najprej je gouor-nik s citati iz Leninovih del prikazal vso brutalnost ameriškega imperializma, katerega je že eviliki pokojnik označil kot največjo nevarnost za svetovni mir. Ze pred 32 leti so ameriški vojni hujskači delali načrte za napad na komaj ustanovljeno socialistično državo. Ameriški monopoli so v dobi med dvema vojnama s svojo finančno pomočjo dvignili Hitlerja na oblast ter ga naščuvali na zahrbten napad proti Sovjetski zvezi. Toda vsa prizadevanja teh finančnih mogotcev, ki so leglo vojnega hujskaštva, so bila zaman. Tudi danes skušajo isti krogi netilcev vojne v ZDA napasti Sovjetsko zvezo in njene miroljubne zaveznike. Toda celo najsrditejši sovražniki miru in socializma morajo danes priznati, da je Sovjetska zveza danes mnogo močnejša kot pred desetimi leti, to je pred zločinskim Hitlerjevim napadom. Znani reakcionarni ameriški senator Taji je moral potrditi, da bodo vsi načrti imperialistov za uničenje ZSSR na evropski celini propadli. Vojna v Koreji je prepričala tudi najbolj zagrizene pristaše ameriškega imperializma da kljub ogromni tehnični premoči ne more nasilje zmagati nad silami, ki branijo mir in neodvisnost. Pod zastavo idej leninizma so se razvila in se razvijajo delavska in narodno osvobodilna gibanja v svetu in pod to zastavo napreduje borba za mir, demokracijo in socializem. ZAČASNO ZATIŠJE It B I ž » n c kongres KP Se dva-tedna nas ločita od III. kongresa Partije. Velika večina sekcij je že imela sekcijski kongres in v veliki večini Partije so se že izvolili delegati, ki se bodo udeležili del najvišje partijske inštance. Pozivajo se vse celice, ki so v zamudi, naj v teku prihodnjega tedna zaključijo dela za izvolitev'delegatov in celičnih komitejev fri naj zaključijo^ do 4. februarja predkongresno diskusijo. Kot je že bilo javljeno, po kongres Partije zasedal 10. in 11. februarja v dvorani Gina ob morju z naslednjim dnevnim redom: 1. Izvolitev predsedstva. 2. Izvolitev delovnih komisij (za overovitev mandatov, volivna, politič-na, organizacijska, sindikalna in komisija za množično delo). 3. Delo in naloge Partije v borbi za mir, blagostanje in demokratične svoboščine (Vittorio Vidah, generalni sekretar KP STO) in diskusija. 4. Borba proti titofašizma (Karel Šiškov ič-Mitko)! 5. Poročilo Centralne kontrolne komisije (Leopoldo Gašperini). 6. Zaključki in odobritev resolucij. 7. Izvolitev Centralnega komiteja KP STO. BERLIN — Po Nemčiji se nadaljujejo protesti odklonilnega Adenauerjevega odgovora na predloge Grotewohla glede združitve vse Nemčije in sklicanja vse-nemških volitev. Jutri, 28. januarja ob 12. uri bo v Spominskem parku na griču Sv. Justa proslava Zefirina Pisonija ki je umrl v koncentracijskem taborišču v Dachauu. Govorila bosta tovariša Marija Bernetič L. Gasparini Prisostvovali bodo člani CK KP STO in ZKM, vodstva vseh demokratičnih organizacij. VABLJENO JE VSE PREBIVALSTVO! Istega den ob 20. uri bo tov. prof. Oscar Ferlan proslavil Padlega tovariša v L. K. K. «Z. Pisoni». Umrlo je Zinaida Gurina Zelo malo vesti prihaja iz korejskih bojišč, ker je gen. Mac Arthur odredil najstrožjo cenzuro nad vsemi poročili. Vemo kako je gen, 'Mac Arthur revolverski, ko mu gre dobro. In vemo tudi, da na poraze odgovarja z molkom in z «junaškimi» podvigi proti civilnemu prebivalstvu in velikim «strateškim» objektom bolnicam, šolam, stanovanjskim hišam, otroškim vrtcem itd. Zato je sklepati, da zelo trda prede gen. Mac Arthurju in njegovim «za božič vsi doma». Nekateri poročevalci pravijo, da se ameriške čele pomikajo proti severu na odseku Vongžuja, Icona in Suvona. Toda po drugi strani je poročilo gen. Ridgwaja te dni omenilo, da je letalstvo odvrglo velike količine živeža, orožja in streliva ameriškim vojakom južno od tega odseka, kar nam potrjuje, da so korejske in kitajske čete obkolile nekaj večjih okupatorskih ednic. Ljudska vojska je v teku zadnjih dni osvobodila pokrajino okrog mesta Jongvola ter mesto Ičoci med Suvonom ki Vongžujem. Korejske edinice se bijejo južno od tega odseka, v bližini Taeguja, na področju gorovja Soabaek. Prejšnji petek pa je bil uničen ameriški bataljon, ki ga je ljudska vojska obkolila pri Vongžuju Značilnost poslednjih dni pa je pojav močnih oddelkov korejskega letalstva. Ameriški zračni razbojniki, ki prihajajo nad korejska mesta, da bi odvrgli svoje bombe, nimajo več miru. Ljudska letala jili razženejo, čim se pojavljajo. Veliko teh zračnih rokovnjačev je bilo v teh zadnjih dneh sestreljenih. Ameriško poveljstvo pa seveda ne poroča o izgubah. Korejska telegrafska agencija je te dni sporočila, da so ameriški okupatorji in njihovi singrnanrijevi podrepniki ubili v Seulu okrog 28.000 civilnih ljudi. Med temi je bilo veliko število otrok. Ti podatki pa so še vedno nepopolni. Umrla je znana sovjetska ženska voditeljica Zinaida Gurina, ki je bila članica antifašističnega odbora sovjetskih žena, poslanka v Vrhovnem sovjetu RSFRS in predstavnica sovjetskih žena v MDZZ. Vse svoje življenje je posvetila borbi za socializem in enakopravnost žena. Zato se vse žene sveta klanjajo njenemu spominu. Tovarišica Gurina je bila nositeljica reda Rdeče zastave in moskovske o-brambe. HLADEN PREZIR TRŽAŠKIH DELAVCEV JE OBDAL OSAMLJENE TITOVSKE SINDIKATE V posmeh spominu velikega Lenina in tridesetletnici komunističnega gibanja našega Ozemlja so Titovi agenti uprizorili v soboto in nedeljo ustanovni kongres svojih «razrednih sindikatov». Zbrali so na njem prav do zadnjega vse svoje plačane «sindikalne» aktiviste, ki se že tretje leto zaman trudijo, da bi razbili enotnost tržaškega delavskega razreda. Na čelu Vseh teh je bil znani provokator in izdajalec delavcev Bortolo Petronio kateri je bil zaradi podle izdaje tovarišev v zaporu že pred 15 leti izključen iz Komunistične partije. Zaman si med udeleženci iskal razredno zavednih -delavcev. Od udeležencev iz cone A je bila ogromna večina ljudi, ki so nameščeni u titovskih podjetjih, vsi ostali pa so, čeprav zaposleni drugod, plačani iz Babičeve blagajne ■ za razdiralno delti v korist de lodajalcem in imperialistom. Da o udeležencih iz cone B sploh ne govori- mo. Vsaj kar je znanih, so sami ud- bovski priganjači, ki so oropali istrske delavce vsake sindagalne zaščite ter jih prepustili najhujšemu izkoriščanju. Ves kongres je potekel nad vse klavrno. Nihče ni imel kaj povedati; saj pa tudi ni nič čudnega. Iz dneva v dan se srečujejo povsod isti ljudje, na zborovanju titovske «partije», jutri njihove «fronte», pojutrišnjem tretje izmed 365 titovskih organizacij na papirju in tako dalje od Novega leta pa do Silvestrovega. In na vsakem izmed teh sestankov ista lajna. Najbolj značilno za ta kongres, ki naj bi po zatrdilu njegovih prirediteljev predstavljal «zgodovinski uspeh» tržaškega delavskega razreda, pa je dejstvo, da mu ni prinesla niti end delegacija tržaških delavcev svojih pozdravov. Toda ti prevaranti javnega mnenja si znajo pomagati iz zadrege. V ulici Ruggero Manna so sl dali napisati primerno število «borbenih pozdravov» v imenu «delavcev» raznih tovarn (n.pr. Tovarne strojev) in podjetij iz Trsta, katere so nato «ob velikem navdušenju delegatov» preiitali na kongresu. Iz razgovora z nekaterimi «delavskimi» delegati pa smo mogli ugotoviti, da so prav ti pozdravi napravili najboli porazen vtis med vsemi navzočimi. Kajti ponovno so se zavedli, kako bedno so osamljeni in prezirani od vseh zavednih delavcev, da morajo s takimi jalovimi triki pokrivati popoln bojkot s strani tržaškega delavskega razreda. Toda krivico bi delali tem patentiranim stavkokazom in plačanim agentom, če bi zapisali, da se zavedno tržaško delavstvo ni spomnilo na ta kongres. Delavci vseh večjih tovarn in podjeti so naslovili temu kongresu pisma s tisoči podpisov. V teh pismih in resolucijah ti delavci, ki predstavljajo jedro komunističnega in demokratičnega gibanja na Tržaškem, obsojajo podlo razbijaško delo teh titovskih in imperialističnih agentov. Tem težji in bolj obsojanja vreden je ta provokatorski poskus danes, ko imperializem izvaja najhujši pritisk proti delavskemu razredu, da bi lažje izvedel svoje zločinske vojne načrte. Med temi pismi je zelo pomembno ono delavcev Občinskega poljedelskega podjetja pri Orehu, ki jasno raz-krinkuje peščico titovskih agentoo, ki se niso hoteli udeležiti velike narobne stavke, s katero so ti delavci preprečili od Vojaške uprave dekre-tirane odpuste. Od začetka do konca je imel glavno in odločilno besedo na tem kongresu najvrednejši med njimi — Bortolo Petronio, denunciant in provokator delavcev zn časa fašizma. Visoko pojmovanje «razredne zavesti» najbolje o-predelfuje njegova trditev, da «predstavlja federacija šolnikov (ki Jo vodi četnik Pahor) avantgardo sindikalne borbe». Boljšega izpričevala novi organizaciji titovskih «razrednih» sindikatov pač ni mogel dati. Stare in slavne tradicije tržaškega proletariata segajo izven meja tržaške občine Stavka nabrežinskih kamnarjev od 24. novembra 1904 do 10. aprila 1905 Udba izsiljuje od pripornikov informacije o španskih borcih „Jazbinci“ nimajo niti minute miru pred svojimi preganjalci - V svojo zabavo si zverine v človeški podobi izmišljajo z "jazbinciu razne “igre,, ■ Provokatorski izrodki delajo po navodilih uprave ■ Izsiljevanje priznanj o razgovorih med “jazbinci,, Stare in slavne razredne tradicije tržaškega proletariata, ki segajo še preko prve velike stavke 1902. leta, niso zajele samo delavstva, ki je bilo zaposleno v mestu samem, marveč so se te zdrave korenine razprostrle tudi izven rneja tržaške občine. Enega izmed najbolj značilnih primerov razredne zavesti in proletarskega internacionalizma brez dvoma nudijo nabrežinski kamnoseški delavci, ki že takrat niso izostajali za svojimi sotrpini iz mestnih tovarn in delavnic. je bila njihova plača res krvavo zaslužena. Dve dobri uri peš hoje zjutraj in isto zvečer. Delavci, ki so stanovali v oddaljenih vaseh so prišli domov seveda šele okrog 10. ure in se sploh niso utegnili pošteno odpočiti, pa so že morali v prvih jutranjih urah zopet na delo. To je bila dnevna kalvarija, ki se je vlekla od tedna do tedna, od meseca do meseca in še dalje. Ne smemo seveda pozabiti, da takrat niso obstajale, razen vlaka, nikake prometne zveze, da o kakih kolesih sploh ne govorimo. leta 1904-1905, ki je trajala 135 dni. Do proglasitve te stavke je prišlo, ker niso hoteli lastniki kamnolomov pristati na upravičene zahteve delavcev za znižanje delovnih ur, zboljšanje mezdnih pogojev in drugih osnovnih delavskih pravic. Stavka se je začela 24. novembra 1904 in je trajala do 10. aprila 1905. leta. Kljub vztrajni in odločni borbi pretežne večine kamnoseških delavcev, pa ni ta stavka obrodila zaželenega sadu in temu so bili predvsem krivi številni stavkokazi, ki so bili potom takratnega nabrežinske- za župnika organizirani v Marijini družbi. Kakor vidimo se je duhovščina torej že takrat vmešavala v zadeve izven svojega verskega delokroga in konkretno podpirala izkoriščevalske delodajalce. Prav ta primer je pač dovolj zgovoren. Saj so bili prav pripadniki te verske organizacije najboljše orožje v rokah delodajalcev in kot taki, razbijači delavske enotnosti in borbenosti. Po drugi strani pa je prišla prav v tej veliki stavki razredna inter-nacionalistična delavska zavest v Odveč bi bilo sploh še posebej omenjati, da je bilo že v dobi pred prvo svetovno vojno delovno ljudstvo podvrženo nečloveškemu izkoriščanju, ki je zavzemalo pogostemu prave fevdalne metode. To izkoriščanje so brez dvoma še tembolj občutili delavci v kamnolomih, ki so se stekali ne samo iz Nabrežine, Križa in bljižnih vasi, marveč so iskali v kamnoseških pod-jetj.h zaslužka tudi iz oddaljenejših vasi in celo iz Furlanije. Pred prvo svetovno vojno je bila nabrežinska kamnoseška industrija poznana in priznana po vsem svetu. Dejstvo je, da je bilo takrat zaposlenih v nabrežinskih kamnolomih nad 3000 in včasih celo do 5000 delavcev. Toda pod kakšnimi pogoji so si služili svoj boren kos kruha! Delovni urnik je bil takrat od 5. ure zjutraj pa do 8. ure zvečer. O kakih lestvicah mezd in plač seveda sploh ni bilo govora. Delavec je dejansko garal ves teden kot črna živina in ni sploh vedel koliko mu bo gospodar izplačal v soboto. Ker niso imeli kamnoseški delavci še svoje strokovne organizacije, je bilo izkoriščanje tem lažje. Saj je segala delodajalska nesramnost celo tako daleč, da so delavce in še posebno vajence klofutali. Ce pomislimo, da so prihajali na delo v nabrežinske kamnolome iz Komna, Brestovice, Sela na Krasu in drugih, tudi nad dve uri oddaljenih vasi, ter, da se je delo začelo že ob 5. uri, si lahko predstavljamo, da Tov. Justo Košuta recitira na proslavi 30-ietnice ustanovitve tržaškega komunističnega gibanja. Razumljivo je torej, da so taki, pravcati srednjeveški delovni pogoji vzbudili v trpinčenem, delavstvu novo zavest in ga privedli na neizbežno pot borbe za zboljšanje svojih delovnih pogojev, iz tega je zrasla torej tudi med nabrežinskimi kamnoseškimi delavci nujna potreba, da si ustavijo svojo strokovno organizacijo, ki naj bi ščitila njihove interese. Tako je prišlo do ustanovitve strokovne organizacije kamnoseških delavcev, ki je že v začetku zajela veliko število delavstva. Prvo zborovanje, ki je bilo dobro obiskano je imel v Nabrežini Edvin Kristan. Kmalu nato je bil v Trstu kongres, kjer je bilo sklenjeno, da se ta organizacija poveže s svojo centralo na Dunaju, v mednarodnem merilu pa z osrednjo organizacijo, ki je imela takrat sedež v mestu Zuerich v Svici. 2e iz tega torej vidimo, da so bile že v letih 1904 in pozneje, nekatere delovne stroke povezane celo v svetovnem merilu. To nam dokazuje, da je bila razredna zavest tlačenega delovnega ljudstva, že takrat dobro razvita. Ta zavest in borbenost pa je prišla do še vidnejšega izraza v veliki stavki kamnoseških delavcev, Nacističnima generaloma von Kleistu levo), komandantu zlo .lasnega oklepnega korpusa, ki 'je pustošil Sovjetsko zvezo, in Guderianu (desno), načelniku Hitlerjevega vrhovnega poveljstva po 20. juliju 1944, je Eisenhotver vrnil «vojaško čast». Pravijo tudi, da predstavlja Gude-rian «up» Amerikancev za obnovo nacistične vojske, k ibi ponovno morala moriti po Evropi. Ustaviti moramo te zločince, ki hočejo oborožiti blazno roko Kleista in Guderiana, ustaviti jih moramo, dokler ni prepozno! KOMUNISTIČNE ŽENE in množična organizacija Komunistične žene, ki delujejo in e borijo v demokratičnih organiza-ijah, si danes pred kongresom Par-.ije postavljajo naslednja vprašanja: Ali smo komunistke napravile te-com leta vse, ker se je dalo in moralo napraviti za izboljšanje, stanja naših otrok, žena delavk, ki se n hajajo v največji krizi in bedi, za dosego izboljšanja v šolah in jreditev nacionalnega vprašanja slovenskih žena z neprenehno borbo na čelu ženskih demokratičnih množic? Ali smo se neprenehno borile za kar nam je najdražje: za mir, za rešitev našega mesta, za rešitev last. nih otrok in otrok vsega sveta? Na vsa ta vprašanja lahko odgovorimo pozitivno. Zaradi tega je predvsem treba ob lej priliki kritično analizirati delo komunističnih žena med ženskimi množicami in posebno pa njihovo aktivnost v organizaciji Zveze de mokratičnih žena. Za odstranitev pomanjkljivosti, ki ovirajo razvoj in razširitev te organizacije. Zveza demokratičnih žena je prav v zadnjem času pridobila veliko vpliva in zaupanja med ženskimi množicami, in še posebno po izvršenem aktivnem delovanju ob priliki generalne stavke meseca februarja, z nabiranjem podpisov proti atomski bombi, z delovanjem in solidarnostjo v obrambi detinstva ter z neštetimi iniciativami, katerim so se pridružili tisoči žena..Priznati pa moramo, da nismo znale še boljše usmerjati Zvezo demokratičnih žena ter držati trdno povezavo in enotnost teh žena. Potrebno je bilo podrobneje preučiti njih težnje in potrebe, ki se z razvojem političnih dogodkov, slabšanja gospodarskega in socialnega stanja delovnih množic spreminjajo in naraščajo. Opaža se, da je delovanje komunistk še vedno mehanično. Linija Partije, pa se med-ženami konkretno ne izvaja, kljub temu, da so jo žene pripravljene sprejeti, ker je pravilna in odgovarja njihovim zahtevam. Naša drobna propaganda, s katero bi se lahko še bolj mobiliziralo javno mnenje za velike cilje, za mir, svobodo in delo, je še vedno prešibka. Večkrat se sliši od komunističnih žena ponavljanje fraz, ka- tere naši nasprotniki prav radi slišijo: «Zastonj je diskutirati z nekaterimi ženami, ker ne bodo nikdar nič razumele». To nerazumevanje in vztrajanje na tem izhaja iz tega, ker se ne pravilno upoštevajo različne skrbi, ki danes tarejo veliko večino žena vseh socialnih slojev. Aktivne komunistične žene Zveze demokratičnih žena iz mesta in na podeželju, naj gledajo, da ta organizacija postane središče za usmeritev in konkretiziranje vseh problemov, ki tarejo žene. Da dosežemo ta cilj pa moramo polagati največjo požnjo ustvaritvi in razvoju novih kadrov. Gledati moramo, da Zveza demokratičnih žena dobi izraz enotne ženske organizacije s posebnim pogledom v socialnem in političnem življenju na našem ozemlju. Da to dosežemo, je treba, da aktivne komunistične žene v tej organizaciji usmerjajo ostale žene za socialne in politične pridobitve, za obrambo miru, kar čutijo vse žene in za kar so pripravljene voditi enotno borbo. VERA HUSU vsej veličini do svojega izraza. Osrednja strokovna organizacija v Zueriehu je stavkajočim pošiljala stalno denarno podporo in takoj povzela široko akcijo solidarnosti po vsem svetu. Stavkajoči so prejemali podpore iz številnih dežel in celo iz Amerike. Čeprav se je stavka končala z neuspehom, je pa ustvarila v delavstvu še odločnejšo voljo za nadaljne borbe. Omeniti moramo še hvalevredno pobudo za postavitev lastne potrošne zadruge ,ki je bila dana meseca marca 1904, ko je bil iz vrst prvih 35 ustanovnih članov sestavljen ožji pripravlja’ni odbor. 8. sepitèmbra je sledil ustanovni občni zbor. Na tem občnem zboru so bile dane smernice za otvoritev zadružne prodajalne v najetih prostorih, za katere so plačevali letno najemnino 600 kron. Nabavljena je bila obenem vsa potrebna oprema tako, da je bila zadružna prodajalna ot-vorjena 20. novembra istega leta in sicer štiri dni pred veliko stavko kamnoseških delavcev. Konkretno pomoč za otvoritev te zadruge pa je V svojo zabavo so si te zverine v človeiki podobi izmislile še drugo eigro». Kadar gre mimo njih kak «jaz-binec», ga zagrabijo za nos in gorje, Ce «jazbinec» ne začne takoj oponašati glas avtomobilskega trobila; ves čas, dokler ga kak sadist drži za nos, mora ubogi «jazbinec» trobiti v zabavo | prisotnih. Toda to še ni dovolj. Prisilijo jih tudi, da morajo plesati v krogu ter kričati kakor divjaki starih pri-i mitivnih plemen ter hoditi in poskako-i vati kakor kenguruji ali pa oponašati j vsakovrstne živali. Kdor bi se temu uprl, bi ga titovski izrojenci pretepli do krv<. l «Jazbinci» nimajo niti minute miru pred svojimi preganjalci, ki jih stalno pretepajo, brcajo ter ponižujejo. Nekega Furlana po imenu S. S. so vtaknili v «jazbino» po navodilih, ki so prišla z Reke. Zaradi tega so ga prisilili, da se je podvrgel «reviziji» glede svojih izjav v teku sodne preiskave. Zahtevali so od njega, da do podrob nosti poroča o svojem življenju v francoskih koncentracijskih taboriščih, kjet nudil tudi eden izmed voditeljev so-,50 bdi internirani španski prostovolj-cialistične stranke tov. Pittoni, ki je c!- Hoteli so vedeti od njega, kdo je bil obenem med ustanovitelji Delav-1 bodil v Španiji mednarodne brigade skih zadrug v Trstu. | kako so se ti komandanti obnašali bo- Razen zadruge so zavedni kamnoseški delavci postavili na noge tudi svojo čitalnico in knjižnico, politično organizacijo ter pozneje celo lastno bolniško blagajno. Pozneje so kupili tudi konja ni voz, ki so ga uporabljali za prevažanje blaga. Ta delavska zadruga se je naglo in uspešno razvijala in štela že 1906. leta 134 članov s 1.996 deleži, leta 1912. pa 193 članov s 3.719 deleži. 20. novembra je bila otvorjena zadružna pekarna, ki se je tudi dobro razvijala. Zgrajena je bilo nato stavba, kjer je imela svoj sedež razen drugih delavskih organizacij tudi bolniška blagajna, kjer je bilo za časa razpusta po fašističnem režimu včlanjenih prilično 5000 delavcev. Kakor povsod, tako ni prva svetovna vojna prizanesla niti nabre-žinskim delavskim organizacijam. Po končani vojni je ostala zadruga brez finančnih sredstev in blaga. Vedeti moramo namreč, da je bila vas v vojnem času izpraznjena. Zaradi tega je utrpela skoro vsa zasebna imovina občutno škodo. Leta 1918 je bil končno sklenjen dogovor med zadružnim odborom in Delavskimi zadrugami v Trstu in sta bili obe zadrugi spojeni v ene zadružno organizacijo. Nabrežinska zadružna prodajalna pa je postala dejansko podružnica Delavskih zadrug, z vsemi zadružnimi pravicami za takratne nabrežinske člane. Poslenje udarce pa so zadale fašistične horde, k iso leta 1922 zažgale in uničile vso imovino tamkajšnje bolniške blagajne in ostalih delavskih organizacij. V svoji zverinski podivjanosti niso seveda prizanesli niti odbornikom, ki so morali pod grožnjo z bikovkami in samokresi, popiti poln kozarec ricinovega olja. Toda tudi s takimi zločini in na-silstvi ni fašizem zatrl borbenosti in razredne zavesti delovnega ljudstva, ki je prišla prav v najtežjih letih brezmejnega socialnega in narodnega zatiranja, do še vidnejšega izraza. disi v vojnih akcijah, bodisi v francoskih taboriščih. Zelo jih je zanimalo j med drugim tudi, kako se je tovarišu I Luiglju Longu posrečilo zbežati iz koncentracijskega taborišča v Franciji. Ta tovariš je vse te stvari napisal toda izpustil je pa po zatrdilu taboriščne uprave mnogo drugih, za katere je rekel, da se Jih več ne spominja, ker je preteklo od tedaj že preveč časa Toda uprava mu ni verjela in zaradi tega je ostal vedno izven «kolektiva» to je v «jazbini». Isto je doletelo tudi tovariša M. S. tn C. iz Vidma, ki sta se obnašala prav tako kot S. Vse tri so pretepli do krvi. Zelo dobro osvetljuje dejansko stanje v taborišču v Stari Gradiški sle deči prizor. Imenovana tovariša C. in M. S. je poleg tovarištva vezalo med seboj tudi staro prijateljstvo. Skupaj sta bila sojena, a tudi v taborišču sta bila vedno skupaj tn oba sta bila «jaz-binca». Kadar sta mogla, sta si izmenjala med seboj nekaj besed, seveda potihoma, ker je bilo «Jazbincem» prepovedano govoriti s komet koli. Toda vedno sta bila strogo nadzorovana. Ce se Je titovskim glavarjem zazdelo, da sta govorila med seboj kaj «nedovoljenega», so zahtevali od vsakega posebej, naj pove, kaj sta govorila. Oba sta tajila, da bi govorila med seboj kar kolt. Zato so ju oba surovo pretepli. M. S. se je večkrat vrgel na tla in simuliral nezavest, da mu ne bi bilo treba govoriti. Toda niso mu verjeli, temveč so ga še huje pretepli Nasprotno pa je C. po prvih udarcih popustil ter priznal. Nekoč je izpovedal: «Rekla sva, da Je Sovjetska zveza blizu jugoslovanske meje in Rdeča armada bo v primeru vojne hitro tu.» V taborišču je bil kot pleskar v mizarski delavnici zaposlen neki R. R. iz Turjaka v Furlaniji. Delavnico je vo-dii neki ustaški inženir F. iz Zagreba, ki Je bil tudi pripornik v taborišču. R. R. je nekoč pel neko italijansko popevčico, ki je bila inženirju tako všeč, da ga je prosil, naj mu napiše besedilo, kar mu je R. tudi ustregel. Toda stvar Je prišla na dan in so R-a vrgli v «jazbino», potem ko so mu naložili zvrhano mero klofut in brc. Ustaške-mu inženirju pa se ni zgodilo nič. Kakor smo že povedali, nimajo «jaz btnel» nobenih pravic, čeprav imajo vse in še več ter težje — dolžnosti. Tako UREDNIŠTVO IN UPRAVA GORIŠKE IZDAJE «DELA»: GORICA, ULICA XXIV. MAGGIO ŠTEV. 18, PRVO NADSTROPJE, TELEFONSKA ŠTEV. 666. Tragedija beguncev Velika razprodaja časopisov ob priliki 30. obletnice KPI Izmed razprodajalcev «Dela» so se najbolj odlikovali tovariši iz Sovodenj, Pevme in Jamelj Razprodano je bilo podvojeno število časopisov «Frimorski dnevnik» in «Soča» že ctalj časa sipljeta š svojih strani strup proti ezulom in proti naši Partiji. Zalo se nam zdi potrebno, da jasneje sp'egovonmo o vprašanju ezulov ter ■ s tem spodbijamo klevete, ki jih neprestano trosita omenjena titofašistt-cna usta. ntofašisti nam očitajo, da branimo ezule. Res je. Mi branimo demokratične ezule. Podčrtujemo besedo «demokratične», zato ker nočemo imeti nič skupnega z banditi, ki še niso poravnali računov z jugoslovanskimi narodi, kakor tudi ne z demokrati naše pokrajine. Res je torej, da branimo ezule, demokratične in poštene ljudi, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove v Jugoslaviji in ki so sedaj deležni neštetih ovir in zapostavljanja s strani De Gasperijeve vlade, t. j. tiste vlade, ki se vedno bolj brati s krvnikom jugoslovanskih narodov, Titom. Mi branimo torej delavce in kmete, ki so epurali za ohranitev italijanskega državljanstva in ki so bili ogoljufani od Tita in De Gasperija. Naša Partija se ne zavzema za vprašanja ezulov le danes, temveč se je zanje zavzemala od vselej. Ko so btli izključeni iz slovenskih šol v Gorici otroci slovenskih optantov, se je zanje zavzel poslanec tov. Beltrame tudi v rimskem parlamentu. Vedeti pa moramo, da so bili omenjeni otroci, otroci slovenskih optantov, ki so se naselili v Gorici šele ob priliki nove razmejitve med Italijo in Jugoslavijo tn jih torej po vsej pravici imenujemo ezule. Takrat sta tudi «Primorski» tn «Soča», dasiravno na demagoški način zavzela stališče naklonjeno tem ezulom. Zakaj torej vse podtikanje? Res je torej, da smo branili, da branimo in do. bomo tudi v bodoče in vedno branili tiste ezule, ki želijo pošiljati svoje otroke v slovenske šole, kakor tudi tiste, ki jih pošiljajo v italijanske šole. Med ezuli je mnogo takih, ki so bili v preteklosti ogoljufani od Degaspe njeve vladne politike tn ki danes vodijo borbo proti isti vladi ter zahtevajo od nje rešitev vprašanja brezposelnosti-. Ti ljudje vodijo danes prav isto politično borbo proti vladi kot ostale delavske in kmečke množice nase pokrajine. To pa ni po volji demokristjanom in niti titovcem. Da ni to po volji titovcem nam dovolj zgovorno potrjuje pisanje «Primorskega dnevnika». Ta list namreč napada skupine ezulov, ki sprejemajo oorbo proti Degasperijevi vladi in njenim političnim tn vojaškim zaveznikom. Medtem ko napada te skupine niti ne omeni elementov okrog API, k\ podpirajo Degasperijevo vladno politiko in ki sikajo strup proti naši Partiji. Končno je za «Primorski dnevnik» vseeno, ali so delavci goriške pokrait-ne ezuli ali ne. Napada jih zato, ker DOBERDOB — 2e od konca vojne se govori o obnovitvi otroškega vrtca v Doberdobu. Vendar pa je do danes vse ostalo le pri govoricah. Se vedno so prostori otroškega vrtca zasedeni od karabinerjev. Doberdobski vaščani so se naveličali potrpežljivega čakanja in obljub. Cas je, da merodajne oblasti poskrbijo drugje prostore za kara-binerje in da prostore otroškega Vrtca prepuste pravemu namenu. Tako nam poroča dopisnik iz Doberdoba. Popolnoma se strinjamo s prebivalci Doberdoba in podpiramo njihove težnje. Zato pozivamo me-dodajne oblasti, naj vzamejo v poštev zahteve prebivalstva. Uverjeni smo, da, če je dovolj sredstev za brani Titovega zaveznika De Gasperija in njegovo vlado. Povsem jasno pa Je, da gortšktm Slovencem ni po volji nesramno zavezništvo med Titom in De Gasparijem. Jasno jim je, da pomeni sklepanje zavezništva z Degasperijem, kt tepta pravice Slovencev v Italiji, ponovno izdajo narodnostnih interesov Slovencev. Ce danes skupine ezulov vodijo borbo proti Degaspijevi vladi in proti njeni politiki ,ki je politika bede tn vojne, pomeni, da so se pridružile borbi sil, ki se borijo za iste cilje. Zato pa je naša dolžnost, da to borbo vsestransko podpremo. Naša Partija se bori za zaščito narodnostnih pravic Slovencev tn Italijanov, bori se proti fitovi in De Gaspe-rtjevi vladi, proti njunemu zavezništvu pod okriljem ameriških gospodarjev. S tem dokazuje svoj internacionalisti-čni značaj in svojo povezavo z delavskimi množicami. S tem izpričuje, svojo odločno borbo pnftl ameriškemu imperializmu in njegovim hlapcem, kt pripravljajo novo vojno. nepotrebno oboroževanje, jih bo tudi dovolj za postavitev nove orožniške postaje. Vsekakor pa je treba prepustiti poslopje otroškega vrtca v Doberdobu svojemu pravemu namenu in poskrbeti, da se tam ponovno uvede redni pouk. GORICA — V zvezi z govoricami o uvedbi dvojezičnosti v goriški pokrajini je tukajšnja podružnica monarhistične stranke izdala nekako re solucijo, s katero se zoperstavi tako zaželeni dvojezičnosti. Za propalice, ki se zbirajo okrog omenjene stranke je slovenska manjšina na Goriškem še vedno «sparuta minoranza slava». Naj se napravi konec poniževanju delavcev v «delavnicah - šolah» ! DOBERDOB — V bližini Doberdoba deluje že nekaj tednov takoi-menovani «cantiere-scuola» v katerem je «zaposlenih» okrog 50 delavcev. V resnici ni to nikaka zaposlitev, temveč slepilo za nesrečne brezposelne. Ti delavci zaslužijo na omenjenem delovišču 500 lir na dan. Tisti, ki imajo tudi družino prejemajo 600 lir. Kot je znano prejemajo navadno delavci zaposleni pri tovrstnih «podjetjih» tudi kosilo. Tega pa vsaj tako kaže, bi se vodstvo omenjene «šole» verjetno rado iznebilo. Zato je delavcem obljubilo nakazilo za hrano. Pred nekaj dnevi je obljubilo, da bodo delavci dvignili hrano šele, ko bo polovico dela izvršenega, kar je vsekakor zelo absurdno, zlasti če pomislimo, da prizadeti nimajo ni-kakih «rezerv», s katerimi bi se preživljali do polovice delovnega obdobja. Toda to še ni vse. Pretekli teden bi morali prejeti plačo. A te ni bilo od nikoder. Vodstvo jim je enostavno naročilo, naj počakajo še nekaj časa. To so torej metode, s katerimi ravna vodstvo omenjene «šole» in s katerimi ponižuje prizadete delavce. Zato je popolnoma opravičljiv protest, ki so ga prizadeti vložili. Oblasti so dolžne, da zadevo preiščejo in napravijo konec podobnim dogodkom. Delavci morajo prejemati redno vse, kar jim pripada! GORICA — V teku je razdeljevanje popra na nakaznice proste cone. Vsak potrošnik ima pravico, da na odrezek št. 43 prejme 25 gr. popra za dobo januar-maj 1951. TRZIC — V Tržiču bodo zgradili novo mestno pokopališče, ki bo stalo 34 milijonov lir. Na njem bo pro-ttora za 5.000 grobov. GORICA — Ob praznovanju 30. obletnice ustanovitve Komunistične par-tje Italije je bila izvedena izredna razprodaja komunističnih in drugih demokratičnih časopisov po vseh krajih goriške pokrajine. Iz poročil, ki smo jih do sedaj prejeli s terena povzemamo naslednje: Izredna razprodaja je rodila zaželeni uspeh. Povsod je bilo razprodanih mnogo časopisov. «Delo» je zmanjkalo povsod. Komunisti so mnenja, da naloga o razprodaji podvojnene količine časopisja ni bila dovotjna tn da bi se bilo lahko prodalo mnogo več. To je vsekakor važna «lekcija» za goriške komuniste in za razprodajalce časopisov. Posebno važna je «lekcija» za tiste, ki razprodajajo «Delo». S tem pa je ponovno razkrinkana laž ti-tofašisttčmh listov, ki so svojčas pisali, da se na Goriškem razproda le 10 izvodov «Dela». Pohvale vredni, zlasti v kolikor se tiče, «Dela», so tovariši iz Sovodenj, Pevme tn Jamelj. Z uspešno razprodajo komunističnega in demokratičnega časopisja so goriški, tržiški in sploh posoškl komunisti tn demokrati dostojno proslavili 30. obletnico ustanovitve KPI. Poživili so duh bratske vzajemnosti, ki je vladala v vsej deželi v času, ko se je ustanavljala KPI in ko so slovenski in italijanski komunisti, socialisti in demokrati širili med ljudstvo i «Delo» i «Unità». Brezposelni v Ronkah zahtevajo delo RONKE — Pretekli teden je 700 b,rezposelr)ih delavcev zahtevalo od župana, naj napravi potrebne korake za rešitev nevzdržnega stanja. Kot je znano, bi bili morali že pred časom pričeti z gradnjo vodovoda, klavnice in dirugih važnih objekov, ki bi zaposlili znatno število brezposelnih. Zakaj se ta dela niso pričela ni znano. Morda je tudi tu krivo nesrečno oboroževanje, za katero potrosi toliko milijard Dega-sperijeva vlada . . . Dejstvo pa je„ da brezposelni ne morejo na tak način životariti. Vodstvo ladjedelnic se ne drži uvedbe sporazuma TRZIC — Kot je znano so tržiški delavci svojčas zahtevali od vodstva ladjedelnic, naj uvede 48 urni tedenski delovni urnik. Zaradi odločne zahteve vsega delavstva je vodstvo klonilo in podpisalo sporazum s sindikalnimi zastopstvi v pogledu omenjene zahteve. Sporazum je namreč kompromisno določil, da bo v ladjedelnici uveden 44 urni tedenski delovni urnik. Kot kaže pa vodstvo ladjedelnic se ne mara držati sklenjenega sporazuma. Zato so predstavniki sindikata FIOM ta teden ponovno intervenirali in zahtevali uvedbo sporazuma. TRZIC — V sredo 24. t. m. so v •tukajšnji ladjedelnici splovili novo 11.000 tonsko ladjo «Africa». Merodajne oblasti bi morale takoj poskrbeti ?a novo delo. Doberdobcani zahtevajo obnovitev otroškega vrtea na primer ne dobivajo paketov, ki jih pošiljajo njihove družine, temveč jih uprava vse zavrne. To je obenem tudi najboljši dokaz, da uprava prav dobro ve, kaj se dogaja med priporniki v barakah (za kar dajejo tudi potrebna navodila). Drug tak dokaz o sodelovanju Udbe pri teh nečloveških mučenjih je sledeči prizorček. Neki pripornik, ki so ga hoteli pretepsti, je poskušal ubežati iz sobe. Toda nared-nik-vodnik v vojaški uniformi, ki je bil odgovoren za tisto sobo, ga je na vratih prestregel ter ga vrgel nazaj v roke pobesnelim izrodkom. Nekoč so se med neko «revizijsko razpravo» provokatorji pritoževali, da so Italijani premalo «aktivni» proti svojim rojakom «jazbincem». Kmalu za tem je tovariš M. srečal italijanskega «jazbinca» R-a ter mu povedal, da njemu in ostalim groze z represalijami, če ne bodo pretepali zares italijanskih tovarišev. R. mu je odgovoril: «Tolcite tudi vi, je pač tako. Nam so se že itak napravili žulji po vsem telesu; udarec več ali udarec manj pri tem že ni več važno. Bolje je Izogniti se, da tudi vi ne padete v «jazbino». Toda M. ni hotel o tem nič slišati ter mu je zagotovil, da ne bo nikdar napravil kaj podobnega. Po nekaj dneh pa je prišlo na dl vse, kar sta M. in R. med seboj govi rila. Nastal je velik «škandal», češ k ko more nekdo iz «kolektiva» govori z jazbincem in povrh vsega še tat «grozovite» stvari. Toda, kako neki . prišlo do razkritja tega tajnega ra govora? Do tega je prišlo na slede način: R. je zaupal to skrivnost svi jemu tovarišu v «jazbini» M. S-u i ta «jazbincu» C-u. Pri tem zadnje razgovoru med M. S.-om in C-om I so ju zalotili zločinski tzvržki ter '■ ju začeli zopet pretepati: Pod udaicl . C. zopet odnehal ter povedal o vsebil razgovora; toda pri tem je zamolt ime tovariša M-a, temveč je rekel, ( mu je to povedal R. Slednji je stvt spretno obrnil ter zatrjeval, da M. ni mu ni nikdar govoril o tem, pač I je M. to pravil R. D-u, kar je on sl čajno ujel na uho. Zaslišan je bil t tako tudi R. D., ki je popolnoma rei kočljivo situacijo s tem, da je prt vsemi ozmerjal R-a z besedami: «St muj se! Ti kot «jazbinec» nimaš pri nobene pravice, da prisluškuješ naši razgovorom». In R. je skesano potrdi «Prav imaš. Sem pač pogrešil. Kaznuj me, če se vam zdi, da sem zaslužil». (Nadaljevanje sledi) PRISPEVEK K PREDKONGRESNI DISKUSIJI Male a važne slvari v delu komunistov Naša Partija je po resoluciji L U. napravila velike korake naprej. Toda nimam namena govoriti o teh uspehih, pač pa o onih stvareh, ki po mojem mnenju predstavljajo še pomanjkljivosti v naši Partiji. Ne bom povedal nič novega, toda pravilne reči je treba ponoviti, da si utrejo pot. L - Vsaktero delo, tudi najmajše, najskromnejše in najenostavnejše, je treba vzeti resno in s prizadevnostjo. Vztrajam pri tem mišljenju, ker bi mogel prinesti na desetin^ primerov, s katerimi bi dokazal, da je bilo Partiji prizadete mnogo škode zaradi zanemarjenja teh malih Stvari. 2 - Opažam tudi precejšnje pomanjkanje resnosti pri prevzetih nalogah. Cesto kak tovariš obljubi, da bo izvršil neko delo, šel na določeno mesto, nesel kakšno sporočilo ali pa bo izvršil neko obvestilo. Toda, ko ga kontroliramo, če je to napravil, dobimo nedolžen odgovor: «Nisem, imel časa». Ta beseda je plašč, pod katerim pokrijemo vse svoje pomanjkljivosti. Ce ni mogoče izvesti neko delo, je treba vedno javiti, zakaj ni bilo dokončano, in ne smemo pustiti, da poteka brezplodno čas in se dela škoda Partiji. Smatram za nepravilno, poveriti naloge tovarišem, ki rečejo, da jih iz kakršnih koli razlogov ne bodo mogli izpolniti. 3. - Komunist mora imeti vedno pogum, povedati svoje mnenje, bodisi da se nahaja v celici ali pa v katerem koli partijskem forumu. Da, čim: višji je forum, v katerem se nahaja, več poguma mora imeti. Predvsem, da doprinese svoj prispevek, če ima prav, ali da ga drugi popravijo, če pove zgrešeno mnenje. Pri tem pa je še druga stvar važna, da namreč z govorjenjem, razpravljanjem: in razgovorom pridobi trdnost in jasnost svojih idej ter se nauči, razlagati jih. Iz te gotovosti mu vedno bolj raste borbena sposobnost. Lenin je dejal: «Treba je pustiti tovarišem, da govore; morajo govoriti, razpravljati in misliti». Cesto se pripeti, da dva tovariša modrujeta med seboj, iznašata kon-struktive kritike ter izražata pravilna stališča. Koliko bi mogla ta dva koristiti, če bi te kritike in mišljenja iznesla v partijskih forumih, v katere ima vsak član dostop. Včasih se zgodi, da kak voditelj pove terenski organizaciji dolečeno stališče. Eden ali več članov pa se ne strinja z njegovim stališčem ali misli, da bi se mogla ta stvar boli izvesti, ali bi imeli, skratka, kaj pt pomniti. Toda odločijo se: «Nič < bom rekel; saj on je vendar vòd telj in ve mnogo več od mene i nas vseh. Zato je bolje, da molčim To mišljenje pa je popolnoma zgf šeno iz raznih razlogov: predVseJ ker se voditelj lahko zmoti; drugi ker določena vprašanja drugi Čl* ni s terena lahko bolje poznajo; i tretjič,, ker ne gredo tovariši s Sl Stanka zadovoljeni. 4. - Odnosi med komunisti. Ti oi nosi morajo biti kar najprisrčnej' ter mora iz njih odsevati medseba no spoštovanje. Ne morem si misi ti, da bi srečal poznanega mi kom1 nista, pa mu ne bi voščil «dob* dan». Iz teh prisrčnih odnosov. Z1 upnosti in spoštovanja ima Parti! velike koristi. Reševanje določen1 ga problema, posebno še velike?1 bo dalo najboljšo rešitev, če t bomo obravnavali v duhu prisfi nosti. Vzagajati komuniste v te* duhu pomeni, razumeti, da oni, t se bori in trpi za isto stvar, ne m1 re čutiti in misliti drugače,, čeprs lahko pride kdaj do nerazumevanj1 nesporazuma ali do različnosti mn1 nj. Trdno sem prepričan, da se ! med komunisti vedno mogoče sp razumeti o katerih koli, tudi o na težjih in najbolj zamotanih vpn' šamjih. Dosego tega sporazuma z1 virajo meščanska vzgoja, predsob ter zastareli pojmi, ki še vedC vplivajo na našo miselnost ter na1 ovirajo, da bi jasno videli resnico. 5. - Mi komunisti smo malo p znani kot to, kar smo v resni* posebno še v določenih krogih. V1 loma smo sami temu krivi, ker ; branimo obiskovati nekatere krof in osebe, o katerih že vnaprej v* mo, da mislijo drugače kakor i" Mnenja semi, da se je treba pribl žati na splošno vsem osebam raz« propalicam, preizkušenim in od k* tim fašistom ter pravim idioto»1 treba je priti z njimi v stik, gov* riti in rapravljati. V nasprotne* primeru bomo pomagali razredni* sovražnikom, ki hočejo izolirati k* muniste, čeprav komunisti poznaj globoke probleme, ki v naši do* tarejo človeštvo, in poznajo tu vzhodnih deželah Evrope, se je odcepil od rimske cerkve ter se pridružil reformirani cerkvi, ki jo je vodil Martin Luter. Vedeti moramo, da je bila cerkev v srednjem veku zelo bogata. Posedovala je velike fevde. Kakor posvetni fevdalci, tako je tudi ona nečloveško izkoriščala tlačane. To izkoriščanje so zlasti povečale križarske vojne in vojne proti Turkom. Zaradi tega je prišlo v več krajih do zgodovinskih kmečkih uporov. Novo versko gibanje je spočetka obe- je bil tudi Primož Trubar. In po vsej pravici smemo trditi, da je prav po zaslugi svoje vztrajnosti postavil temelje slovenski književnosti. Primož Trubar je bil kmečki sin. Študiral je na Reki, nato v Salzburgu, Trstu in na Dunaju. Nekaj časa si je služil kruh s petjem. Se kot študent je postal tajnik tržaškega škofa Bonoma, talo znatno izboljšanje vernikom. Toda ki je bil tudi pripadnik novega verske- naj- usi- kega dela. Izdelal je načrt, da iz popolnejšega slovenskega narečja vari nov književni jezik. Z velikim pogumom je premostil vse težave, ki so se mu stavile na pot pri postavljanju temeljev novemu pravopisu in pri izbiri črkopisa. kaj kmalu se je odtujilo od prvotnega cilja. Mesto da bi podprlo tlačane je stopilo na stran tlačiteljev. S tem pa je zgubilo mnogo vpliva pri tlačanih. Zato so se pozneje novega verskega gibanja v glavnem oklepali plemiči 'it višji stanovi. Istotako so se novemu gibanju pridružili nekateri duhovniki. Povsem jasno Je, da Je proti njim višja cerkvena oblast naperila vse sile in da jih Je prej ali slej «odvrnila od zmote». Le redki niso klonili pod pritiskom. Eden izmed takih, ki niso klonili ga gibanja. Ta škof je mlademu Trubarju, še pred posvetitvijo za duhovnika dodelil bogato župnijo Loko pri Rade-1 čah, komaj posvečenemu pa še vikari-jat Laško. Ker pa Je bil zelo nadarjen in dober govornik so ga, verjetno na prigovarjanje Škota Bonoma kmalu poklicali v Ljubljano, kier je postal stolni pridigar. Toda kmalu za tem so cerkvene oblasti uvedle proti njemu preiskavo, zaradi oznanjevanja «krieiii naukov». Zato se je zatekel v Tisi, kjer je bil imenovan tudi za pridigarja IPridigoval je v slovenskem jeziku v stolnici sv. Justa). Cez nekaj let pa ga srečamo kot stolnega kanonika v Ljubljani. Leta 1547 je avstrijski cesar izdal ukaz naj se vse voditelje novega verskega gibanja zap-e. Ko je Trubar izvedel za ta ukaz je zbežal v Nemčijo in sicer Nuermberg, kjer je bila verska svoboda. Pozneje pa je dobil mesto pridigarja v Rotterdamu, kjer se je tudi poročil In kjer je postavil temelje slovenski književnosti. Po izgonu dohovnth voditeljev prote-stantstva iz slovenskjh dežel, je nastalo vprašanje, kako širiti započeto delo med zaostalimi in zatiranimi Slovenci. Časopisov takrat še ni bilo. Zato je bila knjiga najpriročnejše sredstvo za širjenje nove vere. Toda tu je nastalo novo vprašanje. Slovenci takrat še niso imeli lastnega knjižnega jezika. Ce I bi Izdajali nemške ali latinske knjige. , bi jih priprosto ljudstvo ne moglo čl tati in bi bil vsak polskus brezuspešen Zato se je pogumni Trubar lotil tež- _ ji I "«Skl a* ^ „ ■ ** f* PHpif&K.Gt) ami*. -, % IV WP'craftUvrd,,. t- I, >•‘!W «iii*«*'.. &OÙ Ikigut coafu&fatfrtK ■ .., Naslovna stran prve slovenske tukane knjige. Prve Trubarjeve knjige so bile tiskane v nemškem črkopisu, v gotici. To je razvidno tudi iz gornje slike. Naslov knjige se glasi: Abece-darium t. j. abecednik. Prve tri vrste pod naslovom abecedarija so bbe pisane v nemškem jeziku, nadaljnjih devet vrst pa v slovenskem jeziku. Oblina Devln-Nabrežina Ima nad lOOO brezposelnih Propast kamnoseške industrije kljub injekcijam ameriške «pomoči» Proti koncu leta 1550 so bile vse ovi re premagane. Dovršen je bit rokopi prve slovenske knjige «CatecmsmusuJ Bistroumni Trubar pa se Je zavedat da bo le s težavo prodrla ta knjiga med priprosto ljudstvo zlasti zato, ker je neuko. Zato je sklenil, da nemudoJ ma sestavi in izda istočasno kot «CateJ chismus» tudi «Abecedar». Ube pubii-J kaciji sta bili natiskani januarja 1551 — torej točno pred 400 leti In sirerj v Tuebingenu na Nemškem. ‘l udi po izidu prvih knjig je Ti ubar delal še nadalje neumorno. Prevajal je druge knjige verske vsebine, predvsem sveto pismo. Istočasno pa je po-1 pravljal in izpopolnjeval že izdani pu-I blikaciji, ki sta izšli v ponatisu letal 1555. Medtem se je seznanil z bivšim 9 koprskim Skolom Vergerijem, kt se jel zavzel za njegova dela. Ta je posgrueil za potreben denar za tiskanje doe'tl novih knjig in sicer knjige «Ta prnl dejl naviga Testamenta» s koledarjem! ter knjige «Postila». Kmalu za tem pai I je izšel še «Ta drugi dejl liga nombal Testamenta». Vse te knjige, dasi so bile izključno | verske vsebine, so vzbudile na Slovenskem veliko zanimanja. Trubar je z njimi dosegel zaželeni uspeh predvsem za'o, ker so bile tiskane v jeziku, kt je bil dostopen vsem Slovencem. Se več s temi knjigami je dosegel to, kar ni pred njim dosegel nihče izmed Slovencev. Z njimi je postavil temelj novemu književnemu jeziku Slovencev Na tem temelju je zgrajena vsa slovenska književnost in kultura sploh. Zato je Trubar deležen častnega mesta v naši književnosti. MILIVOJ DOLANC Ce smo se v prejšnjih člankih, ki so obravnavali vprašanje posameznih občinskih uprav, omejili le na delovanje slednjih, se moramo pač v današnjem-, ki ima namen obravnavati občino Devin-Nabrežina, vsekakor dotakniti vsaj bežno tudi širših problemov, ki segajo izven območja občinske uprave kot take. Sedaj so češkoslovaške toplice končno popolnoma in vsestranko uporabljane, ker skozi vse leto slu- Občina Devin-Nabrežina bi imela namreč lahko široke možnosti gospodarskega razvoja m to v prvi vrsti zaradi svojih kamnolomov, katerih proizvodi so bili pred prvo svetovno vojno poznani širom sveta. Saj se je nabrežinski kamen in marmor izvažal v velikih količinah v inozemstvo. Takrat so dajati sami kamnolomi stalnega zaslužka več tisočem delavcem tako, da je dejansko skoro vedno primanjkovalo krajevne delovne sile in so prihajali na delo celo iz Furlanije. Prva svetovna vojna in v odločilni meri fašizem, sta privedla nekoč bujrto razvito kamnoseško industrijo do popolne propasti. Toda stanje, ki ga je zapustil v kamno- Na Moravskem se nahajajo znane toplice za zdravljenje bolnih na dihalnih organih Luhačoviee ter naj-starejše jodske toplice Evrope Darkov. Na Moravskem so tudi znane toplice Dolni Lipova in Jesenik, Prejšnji Grafenberg. To kratko nadevanje svetovno znanih toplic moremo z-eto lahko dopolniti z deseti-nami imen manjših toplic, ki so zelo dobro opremljene in katerih zdra-viinè vode in učinkovitost niso prav nič slabše od vseh ostalih večjih in znamenitejših toplic. v številnih toplicah so prej iz po-dovnih vzrokov trgovali z bolezni-toi in sprejemali bolnike, čeprav do iiéne toplice niso odgovarjale zdravljenju bolnika, ki se je prišel zdravit. Sedaj pa se je začelo spre-jemanje v posamezne toplice razlikovati in specializirati. Bolniki iste bolezni so končno sprejeti tam, kjer obstajajo najbolj ugodni izgledi za èim hitrejše zdravljenje. ^ Karlovyh Varyh se na primer sprejemajo le ljudje, ki imajo bo-ezni presnavljanja. V tem letu so ‘z Prage selili tja tri bolnice za zdravljenje bolnikov, ki imajo na-ezljivo vnetje jeter. Število postelj klinih se bo v najbližjih letih višalo na 1200. Poleg tega je v s artovyh Varyh tudi bolnica za btojemanje bolnikov s trebušnim Ivor, niče otb (ulcera). So tudi druge bol- d . 'P klinike. Na ta način se po-aiajo v Karlove Vare, kakor tudi v drug- §e toplice bolniki iz vseh kra- podpirajte «DELO širite seski industriji prosluli režim se žal do danes v bistvu ni spremenilo. Kamnoseška industrija namreč še vedno hira in ni izgledov, da bi se sedanje stanje zboljšalo, kljub inek cijam ERP-a in slavospevom o njegovih «dobrotah». ? Ko govorimo o «dobrotah» tako zvane ameriške pomoči ne smemo pozabiti, da ima v nabrežinski občini svojo večino v občinskem svetu prav tista stranka, ki je danes ena izmed najzvestejših petoliznic za padne «demokracije». Dejstvo je, da imajo belčki še posebno v občinski upravi te občine najbolj jasne primere o žalostnih posledicah vojno-hujskaške politike njihovih prekooceanskih «bogov». Te posledice se ne odražajo samo v Trstu, Miljah in drugje, marveč neposredno prav v življenju cele nabrežinske občine. Kljub temu, da vidijo belčki žalostni pojav naraščajoče brezposelnosti tik pred domačimi durmi, se «Demokracija» ni še nikdar niti najmanj vprašala kje tičijo razlogi in kdo je danes kriv hiranja nabrežinske kamnoseške industrije. Se nikoli se niso belčki vprašali ali je ERP v resnici pripomogel k izboljšanju žalostnega stanja nabrežinskih delavcev in kmetov. Marianske Lažne Poglejmo vsaj nekoliko kakšne «čudeže» je napravil ERP v nabrežinski občini. V kolikor je znano sta to pomoč prejeli baje le dve večji podjetji in sicer Sonzogno in Radovič. Prvi je prejel 35 milijonov, drugi pa 15 milijonov. Ostala manjša podjetja pa so zapadni «dobrotniki» popolnoma prezrli. Dejstvo je torej, da ERP ni bil'ustanovljen z nikakim namenom, da pomaga razvoju mate industrije, marveč le večjim objektom, ki so pač v rokah kapitalistov. Kljub temu, da je nabrežinska kamnoseška industrija prejela od ERP-a prilično 50 miljonov lir, imamo danes v vsej občini nad 1.000 brezposelnih ,dočim je zaposlenih le prilično 400 delavcev in še ti ne vsi v kamnolomih. Drugo dejstvo pa je, da podjetje Sonzogno, kljub 35 milijonom posojila ne plačuje redno svojih delavcev. Znano je, da so morali delavci preteklo poletje celo stavkati in so šele na ta način lahko dosegli izplačilo vseh zastan-kov. Isti primer zavlačevanja izplačevanja tedenskih mezd, je zopet na dnevnem redu že od decembra meseca tako, da so bili delavci prav ta teden prisiljeni napovedati novo stavko. Občinski odbor je sicer svoj čas tudj interveniral pri VU, ki je baje postavila podjetju neko komisijo z nalogo, da nadzira kako se ta denar dejansko uporablja. Kakor iz-gleda pa ni niti ta komisija ničesar opravila. Z druge strani vidimo, da je podjetje Radovič, kljub 15 milijonom posojila ustavilo vsa dela še pred mesecem dni. Kje so torej «blagodati» ERP-a, ki jih belčki na splošno tako navdušeno opevajo? Svoječasno je gen. Eddleman, ki se je mudil na uradnem obisku te občine obljubil, da bo poskrbel za večje naročilo del nabrežinskim kamnolomom. Slo je namreč za izdelavo Ii6 tisoč križev za grobove ameriških padlih vojakov. S tem naročilom bi lahko zaposlili vsaj za šest mesecev vso krajevno strokovno delovno silo. Toda tudi to je ostalo le sama obljuba. Pred par meseci so se zglasili občinski odborniki pri gen. Ayreju. V razgovoru o perečih občinskih problemih mu je tov! Ado Slavec predočil kritično stanje kamnoseške industrije ter »a obenem spomnil na obljube gen. Eddlemana. Gen. Ayrej je sicer zagotovil svoje posredovanje, a naročil še do danes ni videti od nobene strani. Občina Devin-Nabrežina ima razen kamnoseške industrije obenem precejšnje možnosti, da izkoristi svojo ugodno turistično lego. Se posebno Sesljan ima najugodnejše pogoje krepkega razvoja turizma, ki bi prinesel nekaj dela in zaslužka občanom ter dvignil občinske dohodke. Vsi turistični objekti so sicer v rokah zasebne inicijative. Pri tem pa se postavlja vprašanje ,ali je sedanja občinska uprava dobro preučila vse eventuelne možnosti postavitve kakega občinskega gostinske- ga ali drugega podjetja, ki bi nedvomno dobro uspevalo. Čeprav ima turizem posebno v poletnem času vse možnosti razvoja, vendar pa naletimo tudi na tem področju na znatno oviro, ki jo predstavljajo priv ameriške idiniee z vojaško rekvizicijo enega izmed največjih in najudobnejših hotelov v Sesljanu. Razen tega je vojaška oblast rekvirirafa precejšen del tamkajšnjega kopališča. Naravno je, da bodeče ograje in vojaške rekri-zicije ne bodo v spodbudo za razvoj turizma. Zgleda sicer, da je občinska uprava intervenirala za odstranitev teh zaprek, vendar brez uspeha. Okupacijska vojaška oblast pač noče upoštevati koristi in potreb tu živečega prebivalstva. Pereče vprašanje, ki ga ne smemo prezreti, je tudi stanovanjska kriza. Tudi v občini Devin-Nabrežina je pomanjkanje ljudskih stanovanj precej občuteno. Sicer se je v tem času gradilo nekaj hiš, ki pa nikakor ne zadoščajo sedanjim potrebam, posebno še z ozirom na skoro stalna priseljevanja v občino. Glede gradnje stanovanjskih hiš so svetovalci SIAU postavili v občinskem svetu že več predlogov, ki so bili tudi sprejeti in deloma izvedeni. Pričakovati je torej, da se bodo dela, ki so že v načrtu tudi čimprej udejstvila. Posebno še, ker je tudi v tej občini večje število družin, ki se stiskajo v ozkih in preobljudenih prostorih, vlažnih kleteh itd. patti* fa>em ; j* f* jb&mf > tu rt &?***&* wfa# > friiit (forhi .......... 1 ■ v ohraz V sončnem blesku je bil rumenkasti plamen ognja klavrn in medel. Modri in prosojni kolobarji dima so se vlekli od njega proti morju penastim valovom naproti. Vasilij jih je zasledoval, premišljajoč o sinu, o Malvi in o tem, da se bo njegovo življenje poslabšalo zaradi Jakobovega prihoda, da ne bo več tako prost, kot je bil doslej. . . Jakob je gotovo že uganil, kdo je Malva. . . Malva pa je sedela v kolibi in vznemirjala fanta s svojimi vabljivimi .izzivalnimi, nenehno smehljajočimi se očmi. — Gotovo si pustil nevesto v vasi? — je rekla nenadoma in se zagledala Jakobu v obraz. — Morda sem jo, — je nerad odgovoril fant in sam pri sebi grajal Malvo. — Je lepa, kaj? — je vprašala malomarno. Jakob je molčal. — Čemu molčiš?. . . je lepša od mene, ali ne? Proti svoji volji jo je pogledal v obraz. Imela je lica polna, zagorela, sočne ustne, zdaj na pol odprte in podrhtevajoče z zapeljivim smehljajem. Rožnata katunasta bluza se ji je lepo podajala, da so se videli obrisi okroglih ramen in polnih, napetih prsi. Všeč pa mu niso bile lokavo priprte, zelene, smejoče se oči. — Čemu tako govoriš? je rekel s pr isečim glasom in vzdihnil kdo ve zakaj, čeprav je nameraval govoriti z njo strogo in resno. — Kako pa naj govorim? — se je zasmejala. — Zakaj pa se celo smeješ... čemu? 3. — Tebi se smejem. . . — Kaj pa sem jaz tebi? — je rekel v zadregi in užaljeno ter znova povesil oči pred njenim pogledom. Ni mu odgovorila. Jakobu se je dozdevalo, kaj je ma očetu, in to ga je oviralo, da se ni mogel prosto pogovarjali z njo. Ta domneva ga ni presenetila. Slišal je. da so zavoljo obrti od doma odstotni moški silno ra zuzdani, in je razumel, da bi tako zdrav mož, kot je bil oče, težko prebil toliko časa brez ženske. Kljub temu pa mu je bilo nerodno vpričo nje in vpričo očeta. Potem pa se je spomnil na mater, izčrpano, godrnjavo žensko, ki se je pehala z neprestanim delom na vasi. . . — Juhica je skuhana! — je sporočil Vasilij pri vhodu v kolibo. — Prinesi žlice, Malva!' Jakob je pogledal očeta in pomislil: < — Očividno je pogosto pri njem, ker ve, kje so žlice. Ko je našla žlice, Je rekla, da jih mora oprati v morju in da ima v krmi čolna shranjeno žganje. Oče in sin sta gledala za njo in ostala sama. Nekaj časa sta molčala. — Kako si je seznanil z njo? — je vprašal Vasilij. — V pisarni sem vprašal po tebi in ona je bila tam. . . Pa mi pravi: — ni treba, da bi šel peš po pesku, s čolnom se popeljeva, pravi, tudi jaz sem: namenjena k njemu. In tako Sva prišla. Da-a. . . Jaz pa sem včasih razmišljal: — kakšen neki je zdaj moj Jakob? Sin se je dobrodušno nasmehnil očetu in ta nasmešek je ohrabril Vasilija. — Kako ti je všeč ta ženska? Bo že. . . je rekel nedoločno Jakob in trenil z očmi. — Kaj moreš za to, bratec! — je vzkliknil Vasilij in zamahnil z rokami. — Prenašal sem sprva, pa nisem vzdržal! Navada___________ Sem pač oženjen človek. Obleko mi tudi zakrpa in še drugo. . . In sploh. . . eh - ma! Ženskam nikjer ne ubežiš, kakor smrti! — je odkritosrčno zaključil svoje pouasnilo. — Kaj me to briga? — je rekel Jakob. — To je tvoja stvar, nisem tvoj sodnik. Sam pri sebi pa je pomislil: — Taka ti bo hlače krpala. . . — In potem imam šele pet in štirideset let. . . Stroškov nimam veliko z njo, ni mi žena. odgovoril Vasilij. Seveda. . . mu je pritrdil Jakob in pomislil: — A gotovo ti vedno puli denarce! Prišla je Malva s steklenicp žganja in nizom kolačev v rokah in sedli so k juhi. Jedli so molče, kosti so glasno obirali in jih pljuvali iz ust na pesek pri vhodu. Jakob je jedel veliko in poželjivo: to je bilo Malvi bržčas všeč ■— prijazna se ie smehljala in ga gledala, kako se mu napenjajo zagorela lica in se vlažne, velike ustne nagla premikajo. Vasilij je malo jedel, prizadeva) si je pokazati, da je zelo zaposlen z jedjo. To mu je bilo potrebno, da bi ga sin in Malva ne motila pri razmišljanju o svojih odnosih do njiju. Veselo in božajočo glasbo valov so prekinjali grabežljivi in zmagoviti kriki galebov. Vročina ni bila več tako žgoča, in v kolibo je že zavel včasih tok hladnega zraka, prepojenega z oživljaječim vonjem morja. ISe nadaljuje) — je Ric- Nadaljne Prešernove proslave bodo še: v Dolini, v četrtek, 8. febr. ob 2». uri in na Kolonkovcu, v soboto. K), febr. ob 20. uri v gostilni «Al soci» Predavanje v okviru SHPZ: v Skedenju, 9. iebr. ob 20.30 v Ljudskem domu. Predaval bo tov. Ber-netič o Ljudski demokraciji in kulturi na Madžarskem. Občni zbori naših društev: PD ««Višava» na Konkonelu, 1. febr. v četriek ob 20. uri. PD «Fr. Prešeren» v Boljuncu, v petek 2. febr. ob 20 uri. PD «Fr. Marušič» v Rocolu v saboto 10. febr. ob 20. uri pri «Zajcu». Občni zbor PD «Slavec» iz manj je preložen na pozneje. Uspešna predavanja v Zgoniku, v Malem Repnu in v Prosv. domu «Vojka Smuč» 18. t. m. so bila v gori omenjenih krajih predavanja, ki jih je organizirala SHPZ. V Zgoniku je govoril lov. Košuta o ljudski prosveti, v Majem Repnu tov. Gombač o škodljivosti alkohola, v PD «Vojka Smuč» pa tov. Karlo Bernetič o ljudski prosveti na Madžarskem. Prešernova proslava v PD «Haas» V četrtek 18. t. m. je bila kuiluma prireditev ter obenem Prešernova proslava v PD «Haas». Na prireditvi je govoril tov. Gerlanc, domači pionirji pa so recitirali nekaj recitacij. Urnik društvenih knjižnlc: pri «Fr. Marušiču» v Rocolu: vsako soboto od 20. do 22. ure; pri «Tomažiču», ul. Leo 7: v ponedeljek in petek od 20. do 22. ure; pri «V. Smuč» (VOM): vsak četrtek od 20. do 22. ure; pri «A. Cebuiec» - Magdalena: vsako soboto od 20. do 22. ure; v Skednju - Ljudski dom: vsak torek in pe>ek od 20. do 22. ure. SHPZ poziva tudi ostala prosvetna društva, naj objavijo urnike svojih knjižnic ter pospešujejo či-tanje dobre slovenske knjige. SPOVEDALI SO SE — «Demokra-ija» piše o Tnimanoi-em poročilu o lotranjem položaju ZDA: «Predsed-tik jih je pozval (Hooverja in Ta/ta,