—   408   —
Novičar iz mnogih krajev.
17. dan t. m. je došel presvitli cesar Franc Jožef I. v Berolin, kjer so ga tolikanj bolj slovesno sprejeli, ker je to pervikrat, da pride austriansk cesar v poplavno mesto Pruskega kraljestva; rajnki cesar Jožef II. je scer v letu 1768 kralja FriderikaII. v taboru pri Neisu obiskal, pa je prišel le pod imenam grofa Fal-kensteinskiga in ne v Berolin. Sploh je mnenje, da prihod cesarja v Berolin je znamje prihodnje edinosti med austriansko in prusko vlado, ktero dosihmal še ovirajo čolne zadeve. — Te dni ste prišle spet dve novi postavi, ktere, razun vojne granice, ste veljavni za celo cesarstvo; ena zadeva osnovo družtev, druga kra-marstvo po hišah (hausiranje). Važniši določila družtvine postave so: k napravi vsake družbe je treba vradnijniga privoljenja; družbe, ki se pečajo z rečmi, ki spadajo v postavodajavstvo in javno oskerbstvo, so prepovedane ; po važnosti družbe jih dovoli ali le cesar sam, ali ministerstvo, ali deželno poglavarstvo; tudi i& obstoječe družbe zadeva ta nova postava. — Od kra-marstva po hišah bomo drugupot vec povedali. — Ministerstvo denarstva je naznanilo: stan cesarskih bankovcov mesca oktobra in novembra, iz kteriga se razvidi, da jih je bilo mesca novembra 2 mil. in84.699 fl* manj med ljudstvam kot mesca oktobra. — Ministerstvo poduka je dovolilo , da se v Peštu sme za kmetovavce živinozdravnisk nauk razlagati, ker se zares vedno očitniši kaže, da so kmetovavcu nektere živino-zdravniške vednosti potreba. — V Svajci cvete rež na nekterih njivah. — Cesar Napoleon ni nič kaj vesel, ker vidi, da ne gre vse po njegovi volji; pa tudi drugod vse ne dopade, kar se v novim cesarstvu godi; strica njegoviga Jeronima, ki je nekdaj kralj Vestfaienški bil, kličejo spet J?kralja"; stric Murat se ozira preveč na Napolitansko; stričnik Napoleon Bonaparte gre za kralja-namestnika v Algier; nek prevelik prijatel cesarstva je izdal bukve pod imenam „meje Francoskiga", v kterih Francoskimu prilastuje Rajnove dežele, Belgio in Savojo! Karnot, eden izmed glavarjev ljudovladne stranke, je bil k cesarju v pomen poklican itd. Vse to se svetu čudno zdi. Dosihmal austrianska, pruska in ruska vlada še Napoleona niso očitno za cesarja spoznale, kar se pa vsak dan pričakuje, tode pod pogodbami. — Ker deržavni zbor v Londonu ni poterdil ministerskiffa davkovskiga predloga (286 glasov je bilo za predlog, 305 pa zoper), so po telegrafnim naznanilu odstopili vsi od vladne oblasti.