GLASNIK
OKRAJNEGA
LJUDSKEGA
ODBORA
LJUBLJANA
Celjana, g. oktobra 19gi
LETO VIII., ŠTEV. 76
OKRAJ MI LJUDSKI ODBOR
37. SEJA OKRAJNEGA ZBORA IN ZBORA PROIZVAJALCEV OLO
Poročilo o polletni realizaciji proizvodnje
formiral tri komisije, ki bodo obiskale vsa ta podjetja. Delno bodo o rezultatih vseh teli pregledov lahko poročali na seji ljudskega odbora.
Produktivnost, izražena v porastu družbenega proizvoda na zaposlenega, se je po posameznih panogah v primerjavi z istim obdobjem 1. 1060 (po stalnih cenah) gibala takole:
lt. 37, seji obeli zborov je za y v razpravo podal podpred-™“,k- OLO STANE JELC nasled-6 Poročilo:
JjUub temu, da so potekli že trijc meseci od zaključka 1.
razprava o gibanju go-ig j-puva v tem obdobju posebno Letošnje leto zelo pomembna.
za to analizo
ljY"-y nismo uspeli popreje zbra-Miai*i večina podatkov izvira iz
'Dir i—	ieio ze
Cbnih podatkov
^	nannli
Mil. obračunov 1960, ki pa smo ji N-Oruli §eie v teku meseca juli-iigJ?,Rledc na to, pa ti podatki ne litli0|Jajo na pomembnosti, ker Ig i ,v analizi ne gre toliko za to, k vršili neke operativne pose-i-jJ^Pnsredno tam, kjer plan ni li ž<Cn v absolutnih iznosih, kot l l»vcaida damo oceno delovanja h "a gospodarskega sistema in ° a®i cone pod vzamemo Pe dalekosežnejšega pomena.
nihajo gospodarstva v I. polili lltttneravam v izvajanju osve-Predvscm skozi tri poglede:
lih; a Prikazom absolutnega dose-
Ja Plana,
‘v’ 8 gibanjem notranjih propor-
le,'8 oceno delovanja gospodar-»istema in
"It/ ,nckatcrimi značilnostmi po-n,h gospodarskih panog.
Absolutno doseganje plana Vj? leto 1961 je bilo predvideno, -V^ružbeni proizvod celotnega ars|Va povečan na|iram letu 'Si/,v družbenem sektorju za ! liot e*lizacija prvega polletja ' l|firr/‘ */* Ql‘ zaokroženo 120 %> t ,iavi z istim obdobjem pre-4™ leta. To izgleda na prvi poli i)tii(.jls°ko prekoračenje plana. V e i! žn»xSe skriva v tem dvig cen, ' ;NrHn'1 v tem obdobju ca 7 %>. jX|art,Povečan je družbenega pro-\ znašalo torej po cenah Mjpn Po katerih je bil tudi po->n.ri. Plan, HI »/o in ne 120°/» !'V#;_dvSn po sedanjih cenah. Upo-cen je bil plan druž-
dvig VCIl ,j	.......
A « proizvoda v I. polletju do-Atl/i 44 % jn ne z 47 kot kažejo V« j’ “orašt družbenega proiz-C* Fi, ,torej manjši, kot pa po-H Pa :ienega obsege proizvodnje, lN JI' "temeljcno tudi s pora-'» t„,°S finalnih izdelkov. Rav-!> ^dejstvu pa tiči ključ ve-4 gr,.a problemov o katerih ^ VOr'l pozneje.
b^^ameznih panogah izgleda |JG Plana družbenega pro-‘Cjle. r° planiranih cenah 1961) Zaokroženo)
	lanski indeks 1961/1960 oseženi indeks poli. 1961	1 1	S! § t- d .2 S
	Q »I		
Industrija	116	lil		44
Gozdarstvo	107	121		52
Gradbeništvo	115	IH		39
V romet	108 100		52
Trgovina	113	111		42
Gostinstvo	109	104		39
Obrt	118	lii		38
Komunala	110	13t		53
Gospodarstvo	113	11		43
Vsi ti pokazatelji so le približni zaradi tega, ker jv vzet porast cen po panogah iz republiških podatkov, ker se za okraj še ne zbira ločeno.
Iz gornje primerjave je razvidno, da doseženi rezultati v nekaterih panogah bistveno odstopajo od planiranih. Medtem ko odstopanje pri gozdarstvu in komunali zaradi nizke udeležbe v strukturi družbenega proizvoda ni bistvenega pomena, ima zaostajanje v industriji na skupni rezultat gospodarstva znaten vpliv, In je vprašanje, če bo mogoče to zaostajanje do konca letu nadoknaditi.
Ta odstopanja je treba presojati z dveh gledišč. Rrvo je vprašanje realnosti planiranja, drugo pu vprašanje stvarnih premikov v posameznih panogah kot posledica delovanja gospodarskega sistema. Ne da se v številkah izrazili, koliko odpade na en ali drug vpliv. Vsekakor pa nam mora biti jasno, da 15 %> letno povečanje v naslednjih letih, kot to predvideva perspektivni plan, ne bo ustvarljivo brez posebnih naporov, vloženih za skladno funkcioniranje objektivnih in subjektivnih faktorjev. Ta skladnost bi morala biti tudi letos zagotovljena, če bi hoteli realizirati predvideni porast.
V industrijski proizvodnji, ki se je skupno s 112 °/o prekoračitvijo lanskega polletja bolj približala planiranemu porastu kot pa realiziran dohodek, pa se opažajo znotraj posameznih strok znatna ikI-stopunja od planiranih količin. Tako jo n. pr. v proizvodnji električne energije, kjer je bilo planirano 31 °/e povečanje fizičnega obsega, doseženo le 99 °/o lanskega. Se slabšo kaže elektroindustrija. Zanjo jo bilo planirano 21 Vo povečanje finančnega obsega, doseženo pa je bilo le 92 6/o lanskega. Prav tako pri kemični (planirano 118, doseženo 109) pri industriji gradbenega materiala (planirano 126, doseženo 109), pri tekstilni industriji (planirano 110, doseženo 99), pri usnjarski (planirano 110 in doseženo 101).
Nasprotno pa je bilo pri nekaterih strokah doseženo znatno večje povečanje finančnega obsega, kot pa je predvideval plan. Tako n. pr.: v	kovinski	industriji	plan	113,
doseženo povečanje 121;
v	papirni	industriji	plan	122,
doseženo povečanje 134;
v živilski industriji plan 114, doseženo povečanje 138;
v	grafični	industriji	plan	lil,
doseženo povečanje 129;
v	tobačni	industriji	plan	143,
doseženo povečanje 114.
Ta pozitivna in negativna odstopanja se medsebojno sicer kompenzirajo in dajejo za celotno industrijo razmeroma ugoden rezultat, ki pa zamegljuje vpogled v resnično notranjo problematiko.
Odstopanja izvirajo delno iz nepravilnega planiranja, ki ni predvidevalo nekaterih sprememb, ki so nastale med letom. V veliki meri pa izvirajo iz objektivnih in subjektivnih vzrokov, ki nastajajo v gospodarskih organizacijah. Končno je del teh odstopanj pripisati tudi razmeroma velikim spremembam v proizvodnih asortimentih, katere so narekovali novi pogoji na tržišču. Tako velike spremembe v asortimentih pa sedanji sistem fizičnega obsega proizvodnje ni sposoben realno zajemati. Tu nastane vprašanje, če je pri Sproščanju tržišča in pri prehodu na blagovno proizvodnjo sistem zajemanja fizičnega obsega sploh še primeren vsaj za občinske in okrajne plane. Pri stabilizaciji tržišča bi za spremljanje notranjih procesov v lokalnem gospodarstvu dajali dosti realnejšo oceno vrednotni pokazatelji, ki so v urejenih razmerah že tako odraz finančnih. Fizični pokazatelji bodo v bodoče služili le za ugotavljanje potreb pri investicijah za širjenje kapacitet. 7,a ta planiranja pa tako ne morejo služiti količinski pokazatelji, posplošeni bodisi s ponderacijskim sistemom, bodisi z enotnimi cenami na skupni imenovalec, marveč je treba potrebe ugotavljati individualno po artiklih.
Ne glede na zgoraj omenjen dvom o verodostojnosti fizičnih pokazateljev pa ne smemo iti mimo ugotovitve, da je od 134 podjetij kar 49 takih, ki imajo nižji finančni obseg proizvodnje kot v istem obdobju preteklega leta, in da je med njimi kar 36 takih podjetij, ki imajo istočasno tudi nižji dohodek. Od teh pa jih je 29 takih, ki imajo nižji dohodek na zaposlenega in tako tudi nižjo produktivnost v finančnem pogledu kot v istem razdobju minulega leta.
Zn ugotovitev globljih vzrokov takega stanja je Svet arafndustrijo
industrija 108, promet 93, trgovina 107, gradbeništvo 98.
7,a investicije v osnovna sredstva je predvideval plan za leto 1961 kakih 50 milijard dinarjev. V prvem polletju je bilo investiranih 22 milijard ali 44 °/o. Od tega so bila vlaganja v negospodarske investicije nekoliko intenzivnejša in jo bil letni plan dosežen s 46*/o, pri negospodarskih investicijah pa s 43 °/o. Celotne investicije so bile planirane za 23% nad lanskimi in bi bile ostvarljive, kar tudi kažo dinamika I. polletja. Naknadni zvezni ukrepi za omejitev investiranja, ki so začeli delovati šele pozneje, pa so izvršitev letnega plana vsekakor preprečili.
2.	Gibanje notranjih proporcev Kljub temu, da obstoječa metodologija planiranju še ni prilagojena novim procesom v gospodarstvu in se še vedno opira bolj na direktne pokazatelje, je mnogo važnejšo od absolutnih rezultatov izpolnjevanja plana doseganje notranjih proporcev, ki zagotavljajo skladnost razvoja gospodarstva in celotno družbene dejavnosti nasploh. Ta skladnost pa so predvsem lahko doseže v proporcih med ustvarjenim dohodkom in osebnimi dohodki za uranovešenje kupnih in blagovnih fondov. Nadalje se ta skladnost odraža v pravilnem razvoju proporcev med osebno potrošnjo in splošno potrošnjo glede pravilnega delovanja komunalnega sistema, kakor tudi ekonomizacije komunalnih služb, nadalje proporcev med osebno in investicijsko potrošnjo, kakor tudi med investicijami v gospodarstvu in družbeni standard Itd.
Naš letni plan je predvideval le nekatere izmed navedenih proporcev, več pa jih je v osnutku perspektivnega programa, s katerim lahko iščemo vzporedbo. Ta predvideva naslednjo razdelitev
družbenega proizvoda:
družbeni proizvod	100
osebni dohodki	39
splošno, potrošnja	5
gospodarske investicije
v osnovna sredstva	16
negospodarske investicije 11 Nadalje predvideva razmerje med gospodarskimi in negospodarskimi investicijami 59:41.
V letošnjem 1. polletju je bilo od celotnega družbenega proizvoda potrošeno za osebne dohodke 37 %, za negospodarske investicije 13%, za gospodarsko investicije v osnovna sredstva pa 17°/». Tz primerjavo vidimo, da v globalnih proporcih ni velikih bistvenih odstopanj od perspektivnega programa. Tudi
STKAN 354
Gl-ASNlK
skupne investicije v osnovna sredstvu so zelo blizu predvidenih. Nekoliko drugačna pa je slika, če primerjamo letošnje strukture porazdelitve dohodka z lansko, oziroma če primerjamo porast njenih posameznih elementov.
Celotni dohodek, ki je nasproti
I.	polletju 1960 porustel v gospodarstvu za 24°/o, je minulo leto Vseboval 53 % materialnih stroškov, letos pa 54%, kar kaže na veliko večji porast cen surovinam kot pa finalnim izdelkom. Nadalje se iz razdelitve družbenega proizvoda vidi, da so v minulem letu znašali vsi zvezni prispevki s prometnim davkom 21 %, letos pa 24 % družbenega proizvoda. Ta podatek pove, da so se kljub zvišanju linearnih prispevkov iz dohodka celotne dajatve povečale. To gre predvsem na račun povečanja stopenj prometnega davka in zaradi uvedbe prispevka na izredni dohodek (t. j. 25 % na dohodek, ki presega določen nivo osebnih dohodkov in vrednosti osnovnih sredstev).
Osebni dohodki so v minulem letu predstavljali bruto 53% družbenega proizvoda, letos pa 37 %, medtem pa so neto plače porastle v tej strukturi od 22 na 24% družbenega proizvoda. Nižji porast neto plač od bruto osebnih dohodkov gre na račun povečanih prispevkov iz osebnih dohodkov. Ne glede na to pa je tudi v neto osebnih dohodkih opaziti možno prebijanje. Skladen gospodarski razvoj bi zahteval skladno rast družbenega proizvoda Z drugimi elementi in predvsem z Osebnimi dohodki. Tu pa beležimo nasproti istemu obdobju minulega letu porast družbenega proizvoda za 20 %, porast neto plač za 28 %, porast bruto osebnih dohodkov pa za 35%. V tej primerjavi porast ecn ne igra vloge, ker je zajet tako v družbenem proizvodu kakor v osebnih dohodkih. Hitrejši porast osebnih dohodkov od družbenega proizvoda ima neposreden vpliv na dvig cen. To sc najbolj odraža v tistih panogah, kjer je vladala zaradi prenizkih kapacitet izredna konjunktura v tem obdobju. To so predvsem gradbeništvo, gostinstvo in obrt, ki so imele največji porast cen in zaradi tega tudi največji porast družbenega proizvoda, a v primerjavi s tem le majhen porast skladov, v obrti pa celo padec.
Ob tej priložnosti moram opozoriti, da se številko, ki prikazujejo sklade gospodarskih organizacij, nanašajo na bruto sklade, v kateri!« pa so že zajeti prispevki, ki se odvedejo republiki, občini in okraju. Ker so kriteriji za izračun teh prispevkov letos drugačni od lanskih, jc bruto primerjava neuporabna.
V naslednjem obdobju bo potrebno podvzeti vrsto odločnih ukrepov ekonomskega in tudi političnega značaja, da se omenjeni proporci obdržijo v skladu, kajti edino po lej poti je mogočo priti do normalizacije razmer na tržišču, v proizvodnji in v komunalnem življenju.
3.	Delovanje gospodarskega sistema
Kljub temu, da je novi sistem
delitve- dohodka, novi bančni ka-
kor tudi devizni sistem v veljavi
ži- od začetka leta. je šn preuranje-
no dajati neko kompletnejro ana-
lizo njihovega delovanja Medtem
ko je nova delitev dohodka izven
gospodarskih organizacij pričela
delovati najhitreje, s'1 njen efekf,
zaradi počasnega uvajanja stimu-
lativne iših metod notranje delitve,
b' počasi uveljavlja. Naknadni ukrepi restrikcije na raznih pod-
ročjih, ki so nujno sledili za odpravo določenili anomalij, izvirajočih iz prejšnjih let, so zameglili delovanje novega sistema. Danes jo pravzaprav težko preceniti, kateri pojavi v gospodarstvu so že posledica novih progresivnih sproščenih elementov stimulativne delitve do-dohodka in kateri pojavi so posledica progresivnih sproščenih elementov stimulativne delitve dohodku in kateri pojavi so posledica nasilnih ukrepov za sanacijo gospodarstva. Ne da bi skušali analizirati te jpojave kot posledico prvega ali drugega, pa lahko že ugotovimo nekaj zelo pozitivnih simptomov, ki duiejo dovolj ohrabrujoče upanje. Med drugimi so najpomembnejši naslednji:
1.	Subjektivni činitelji v skoraj vsaki gospodarski organizaciji iščejo in mnogi so žc našli tak ali drugačen koncept notranjega reševanja problemov, ne čakajoč na spremembe ali popuščanje od zunaj.
2.	Kljub izredno težkemu stanju v nekaterih gospodarskih organizacijah v minulih mesecih nismo beležili nobene ustavitve dela, kar se je letos pravzaprav v našem okraju v preteklih letih večkrat pojavljalo. To se pravi, da so organi upravljanja že dobili primerno avtoriteto pri reševanju raznih nepravilnosti.
3.	Kljub izredni zaostristvi problemov na področju obratnih sredstev nivo proizvodnje, gledano globalno na celotno gospodarstvo, ni padel, marveč je celo porastel. No glede na to, da je bil porast višji od planiranega, je ob tako zaostrenih pogojih tudi tu porast smatrati za uspeh.
In končno:
4.	Kljub popuščanju administrativnega omejevanja cen pri dolgi vrsti proizvodov že opažamo na tržišču določeno pojave stabilizacije ali celo padanje cen tistim artiklom, ki se proizvajajo masovno in v konkurenčnih pogojih.
Vsi ti pojavi kažejo, da je začel vpliv novega gospodarskega sistema prebijati skozi ostale administrativne mere trenutnega značaja in da je začel ustvarjati pogoje za njih odpravo.
Ne glede na te pozitivne ugotovitve, pa vendar ne smemo mimo nekaterih problemov, ki zahtevajo dovolj pozornosti ih tudi določeno ukrepe. Eden od glavnih je problem angažiranosti obratnih sredstev. Tu govorim namenoma o problemu angažiranosti in ne o pomanjkanju. Vsi izračuni namreč kažejo, da imamo obratnih sredstev dovolj. V celotnem gospodarstvu okraja je bilo v uporabi iz vseh virov 126 milijard. Stanje kupov je znašalo 78 milijard, stanje dobaviteljev pa 52 milijard. Torej je bilo 26 milijard obratnih sredstev angažiranih za nakup izven okraja. Preostalih 100 milijard pa je bilo angažiranih za zaloge surovin polizdelkov in finalnih izdelkov. Na podlagi analize, ki jo je izdelal oddelek za gospodarstvo skupno z banko in na podlagi podatkov gospodarskih organizacij, pa hi tahili v letošnjem letu povečanje obratnih sredstev za kakih 15 milijard, f e hi se torej pokrile medsebojno obveznosti kupcev in dobaviteljev na bazi kompenzacije in na bazi kreditov, ki jih obeta NR na koncu leto v ta namen, bi sc nivo razpoložljivih obratnih sredstev na območju okraja povečal zn 26 milijard. kar pa je vsekakor zadosti za ta nivo gospodarske dejavnosti.
Odprt ostane še vedno problem angažiranosti preostalega dela
obratnih sredstev. Industrija ima v celoti kakih 59 milijard obratnih sredstev. Na razliki med kupci in dobavitelji ima angažiranih 15 milijard, na zalogah surovin 22 milijard, na nedovršeni proizvodnji 13 milijard, na finalnih izdelkih pa 9 milijard. Medtem ko so ostale zaloge surovin v 1. polletju na istem nivoju kot v začetku leta, se je nedovršena proizvodnja povečala za 14% in zaloge izdelkov za 27%. Nasproti istemu obdobju minulega leta pa so zaloge izdelkov porasle za 42%. Nasprotno pu so se v trgovini na debelo, ki odkupuje pri industriji, obratna sredstva znižala od 32 na 31 milijard ali za 4% ia zaloge so padle od 22 na 21 milijard ali za 5%. Višina zalog v industriji je porasla torej za 3 milijarde, v trgovini pa padla za 1 milijardo. To se sicer na tako ozkem teritoriju, kot je okraj, ne dn primerjali v obsolutnih številkah. Na splošno pa drži, če bi dobila trgovina več obratnih sredstev, s čimer bi pokrila vsaj njihov padec nasproti lanskemu letu in pa normalno povečanje sedanjega prometa, bi na prvi pogled lahko odkupila višek zalog od industrije. Upoštevati moramo seveda, da v okrajnem merilu trgovina ni vezana samo na našo pioizvodnjo in tudi ne nasprotno. Tu mislim trgovino na splošno. Postavi pa sc osnovno vprašanje. Ali so zaloge v industriji takšne, da jih trgovina lahko plasira, torej kurantne ali ne? To danes ne moremo ugotoviti, kar bi se pa ugotovilo, če bi imela trgovina ta sredstva razpoložljiva, toliko manj bi seveda rabila teh sredstev industrija. To usposabljanje trgovine žn odkup bi bilo izrednega pomena in bi imelo daljnosežne posledice na širokem ekonomskem področju, in sicer:
1.	Vloženo delo bi dobilo svojo mero na tržišču, ki jc edino merodajno zn ocenjevanje produktivnosti.
2.	Izkazalo bi se, če so zaloge kurantne nli nekurantne.
3.	Proizvodne organizacije bi dobivale orientacijo, kaj in po kakšni ceni lahko proizvajajo, kar jc zaradi sedanje situacije glavna ovira pri planiranju proizvodnje znotraj gospodarskih organizacij in pri naročanju surovin.
4.	Večje zaloge na tržišču vodijo stabilizacijo cen. zaloge pri proizvajalcih pa zaradi pomanjkanja na tržišču vodijo njihovo dviganje.
5.	Npgrajevanje in delitev dohodka v gospodarskih organizacijah bi dobila stvarna merila, medtem ko so vsa druga navidezna, kar se odraža na prebijanju osebnih dohodkov preko realizacije.
Mislim, da so ta vprašanja osnovna pri utrjevanju našega gospodarskega sistema in jih bo treba začeti reševati ravno s tem prelivanjem obratnih sredstev iz proizvodnje na trgovino.
Obstoječi restrikriiski ukrepi, ki sc prepletajo skoz! delovanje novega gospodarskega sistema in ga zrmoe-liujejo, bodo vsekakor morali obstati tam. kier služijo osnovnemu namenu in to je. da sc nivo investiranja ometiije, dokler ne bo dosežena skladnost programiranih proporcev. Na niz konkretnih primerov pa bo potrebno posegali ravno v tem, dn ti ukreni ne bodo zgrešili osnovnem namen ’ in začeli delovati nasprotno v smeri zmanjševanja gospodarskega potenciala.
Tz tena se tore] vidi. kako ogromna in odgovorna naloga ho ležala na upravnih organih komunalnih bank, ki so poklicani zn individualno reše-
vanje te problematike. V teh oti nih bi morali delovati najsposobn J ši gospodarstveniki.	. h
Končno bi dal še nekaj pnP° , na nekatere konkretne rezultate, jih je prinesel ta sistem.	., ,
V začetku leta, ko se je P1' uveljavljati, smo naleteli na vrsti gospodarstvenikov v P°6’ ocenjevanja sistema. Nekateri so e ocenjevali skozi suho izračunava • ali jim prinese večji ali manjši hodek. Drugi pa so ga ocenjevani njegovi stimulativnosti za Pr*d0 nje večjih dohodkov. Ce ga 3 * * * * 8	’
po že doseženih rezultatih ocC gy, nazaj, moramo ugotoviti, da je mulativnejši kot katerikoli o® y nji, da pa na drugi strani ,is,irn’je. so samo čakali boljši efekt ra ] litve dohodka, nikakor ni U8 Lahko bi bilo celo nasprotno. *%!/, datkov je razvidno, da je Prl jar. porastu celotnega dohodka 6cst?<*% stva, porastel dohodek gospod” organizacij le za 15 %. Torej. ^ ker se je povečal prometni 0 ker so bile uvedene obresti na slovni sklad in, ker je bil uv izreden prispevek. Vse te zvezo jatve do sem -'so porasle naT6i/(.
I.	polletju lanskega leta za ^ V nadaljnji razdelitvi pa v*®‘ znašajo prispevki iz dohodka Ie a. lanskih (torej padec). Tako <*a ša po tem porast čistega dol 40 %. Nadaljnja razdelitev je n< stvar gospodarskih organizacij, ^ štejemo seveda prispevkov lz ' ^ nih dohodkov in skladov. Netto o ^ ni dohodki so porasli za 28 /•	j,,
skladi pa za 2G %. Prispevki J.
nih dohodkov so porasli za ^^'/'prispevki iz skladov pa za 360 • ^ to računamo primerjalno za 1S . nC-dobje leto 1960). Prispevki iz ose ^
ga dohodka so znašali v lansk^ar-tu povprečno za celotno 6°sV!hnd-stvo 60 % od bruto osebni kov, 'letos pa znašajo 55%. skladov pa so znašali v lanske*?. 9 %, letos pa 22 % od bruto $,c Vsi tl podatki kažejo:	hojjti
1.	da ta sistem delitve do ,,a
stimulira gospodarsko or£0n
izac’i *
da da iz čistega dohodka
čimvečj
sklade (pa to vseeno ne delaje
n sp1-'
ker plačuje s tem manj p:
kot iz osebnih dohodkov, ven. je bila ta stimulacija v P*-0 letu mnogo močnejša,
2.	da je gospodarska org-1, š de-
stimulirana, da ustvari čim v . hodek na zaposlenega.	0odrt'
3.	da rastejo dohodki
skih organizacij znatno počas^ -dat1' pa celotni dohodek in je 6° p da ■ ka organizacija zninteresir® .jjn« ima čim višje neblagovne to** izdatke,	rii^j
4.	da je gospodarska org<*
bolj stimulirana, da dela s ^ d®" kooperanti in s čim manj la’ lovne sile.
4.	Nekatere značilnosti P° pa',>]1g|<8'
Končno so se dotaknili p*' torih značilnosti pri posuto® • rjjj s nogah gospodarstva. V indl/,et (,a ne bi zadrževal, ker bo ustrezno poročilo.	.	-ezuli"1-'
Pri rudarstvu so slab* .^(IV8' za kar pa ni vzrok samo S * * **K r temveč ie vplivalo tudi izrvL;o At0], manjšo potroši ^
pa
no vreme na
nih vrst premoga Za <nik % premoga je bila glavni P*' vgja*P leznica, ki pa ima zara/ ‘ xnjo 1% Diesel strojev manjšo ,P° r'<Dekt’',
moe. Treba ^ najti rešitev in čim bo pri-1* uf® tonlarna v obrat, bo ti< ' tako. da bo riavi prernn‘-	}
la toplarno, ki ga 1'=hkot.,di vC‘ 50%. S tem bo doseženo rentabilnost za zasavske r
GLASNIK
STRAN 355
V kovinski Industriji je nekaj Problematičnih podjetij, vsaj po podatkih polletne bilance. Koliko so stvari res problematične, bodo ugotovili člani komisije, ki bodo podjetja obiskali. Podjetji »INDOS« in ‘‘TOPS- izkazujeta nižji dohodek kot lani, saj je »TOPS« pokazal nizko Produktivnost in to 54 ll/o dohodka lanskega prvega polletja. Vprašanje Ps ie, ali so vzroki objektivni ali Pa subjektivni.
Tudi v elektroindustriji imamo slabe rezultate. Pri podjetjih, ki so 66 vključila v novo »Iskro« se kaže ^tajanje, čemur pa je vzrok reorganizacija. Podjetje »Jambor«' jo doseglo le 50 °/o lanskega dohodka, Prav tako pa je nižji dohodek v »El-Na področju elektroindustrijo ?6 Pojavljata dva problema: in to koncepcija industrije, ki še ni našla cementov za avtomatizacijo in no-tranja organizacija.
. Poseben problem je pri induslri-1. Sradbenega materiala, ki je dosegi® slabe rezultate, slabo zalogo su-°vin in slab 'rezultat fizičnega obse-™ v I. polletju. Vse to se je sicer ”6koliko ublažilo, vendar nastaja Problem prodaje teh materialov. Tre-utno povpraševanje po gradbenem . 7,terialu ni odraz stalnih potreb /ži^ča. Prišlo bo do nekaterih spre-‘jjemb, vendar je vprašanje ali je se-anjo zniževanje cen v Industriji ^dbenega materiala smotrno, kar JTko vpliva nn njihove sklade. frav bi bilo, da hi prišlo do stebill-aci.1e cen, ker to povzroča nenor-®!no stanje v podjetjih.
Lesna industrija se je znašla v a)težjih pogojih. Podjetje »Brest« Junica in »Stol« Duplica sta ustva-« a sklade, vendar je obstajala bo-,^en, da bosta letos podjetji zaklju-J1 } Izgubo. Ti dve podjetji delata t'zvozi' drugo pa je pri ostalih tiJetjih, ki delajo za domači-trg.
n. Gradbeništvo je zatekla v letoš-,	1 letu posebna situacija v zvezi
^spremembo pogojev kreditiranja jjT°srod,-irskih Investicij, kakor tu-s v pogledu kreditiranja obratnih rtvtcv. Zaradi tega je gradbeništvo cr/',lr> storiti vrsto reorganizacij na je». ’štih, kakor tudi znotraj pod-0)8- ,^azen nadurnega deta ni.Cm o rJTjGi bistvenega znižanja kapacitet ne<il)8nih podjetij, kar jc bilo itak It^rnVclno za redno poslovanje. Sli-g0s v gradbeništvu na področju ne-^PPdarskih in gospodarskih inve-orrIJ nam ne more biti baza za *J»taetio. Na podlagi temeljitih nZ lz in ocene v industriji gradbe-iL.1 materiala in- gradbeništva pa R° do te slike lahko prišli.
,,0brt se je odrezala najslabše In 6rr,r Vsled novih instrumentov in obrtnih organizacij iz pnv-redni obračun. Vse to je po-°’ da beležimo v obrti in pro-i|j0 '__nižjc sklade kot lani. Vpraša-
%
k ali
moramo za vsako ceno sa-
tstr^-°brt. ali pa je treba napraviti Ig - J ° diference med uslužnostno ,ZV°dno °brtjo, ki mora dobiti-Prej potrebne pogoje kot indu-S politiko pavšaliranja smo doseči zvišanje dohodka v t>5 "n°stnl obrti, v proizvodni obrti k;jj . rnm° iti nn združevanje pod-ii „'n jih nasloniti na industrijo ter •tfijj Varlti enake pogoje kot irtdu-Za nadaljnje gospodarjenje.
^Lbstvo je beležilo največji po-' bi)°ilwi*<a *n ccn’ zeJ° malo pa ^ j. 0 skladov. Nastane vprašanje Wna*» Politika pavšaliranja bila °dbor;na, .in so občinski ljudski • ki so puščali pavšale gostin-’Vtv a bi sc ti mobilizirali za go-°, dosegli svoj namen in ali
se niso prelivali v osebni dohodek. V naslednjih letih je treba zavzeti ostrejši kurz, da se bodo sredstva prelivala v modernizacijo gostinstva.
POPRAVEK
Odločbe o ustanovitvi Zavoda za statistiko okraja Ljubljana. •
V	objavi Odločbe o ustanovitvi Zavoda zn statistiko okraja Ljubljana (Objavljena v »Glasniku« št. 75 — 74/61 z dne 5. oktobra 1961) jc nastala v tč. 11 napaka.
V	tej točki so nepravilne besede: *in Zavoda LRS za statistiko«.
Tč. It se pravilno glasi:
11.
Za zadeve in naloge zavoda jc pristojen okrajni ljudski odbor.
Iz Oddelka za občo upravo OLO
RAZREŠITVE, IZVOLITVE IN IMENOVANJA NA 37. SEJI OLO DNE 29. 9. 1961.
Jože Jager je bil razrešen dolžnosti podpredsednika OLO in dolžnosti predsednika upravnega odbora Zavoda za stanovanjsko izgradnjo v Ljubljani.
Lojze Capuder je bil razrešen kot član Sveta zu tržišče.
Danilo Jančič je bil izvoljen za člana Sveta za tržišče.
Razrešeni so bili dolžnosti vsi člani Svetu za komunalne zadeve in vsi člani Sveta za stanovanjske zadeve.
V Svet za komunalne in stanovanjske zadeve so bili izvoljeni: ing. Marijan Prezelj za predsedniku, Franc Pipan za podpredsedniku in elani: Mihu Berčič, Tone Bleje, Mihaela Gostiša, Hinko Kamnikar, Stane Koman, dr. Marijan Mehle, Miloš Pire. ing. Beno Svetina, Tone Stajdnhar, Marko Raj-nor. ing. Jože Uršič in Franc Zabukovec.
Janko Alfred in Mava Štrukelj sta bila razrešena kot člana Sveta zn turizem in gostinstvo.
Franc Vidervol in Iztok Škulj
V
sta bila izvoljena za člana Sveta za turizem in gostinstvo.
Jože Poje je bil izvoljen za sodnika okrajnega sodišča v Kočevju.
Miha Ribarič je bil razrešen kot sodnik Okrajnega sodišča v Trbovljah.
Janez Pctrovec jc bil razrešen kot sodnik Okrajnega sodišča v Ljubljani.
V	Svet samostojnega Zavoda za
slalistiko okraja Ljubljana so bili imenovani: Franc Vidervol za predsedniku, in člani:	Olga Grošelj
Marko. Kumenšek, Peter Pečnik in Murija Plevnik.
Janez Dovjuk in Janez Habič slu bila razrešena kot člana Komisije za revizijo investicijskih programov s področja Sveta za tržišče.
Mirko Pregelj in Pavel Šefic sta bila imenovana za člana te komisije.
Konrad Grilc je bil imenovan za predsednika upravnega odboru Zavoda zu stanovanjsko izgradnjo v Ljubljani.
V	komisijo zn likvidacijo okrajnega gozdnega skladu so bili imenovani: Franc Pipan za predsedniku in člani: ing. Gregor Kersnik, ing. Franjo Oblak, ing. Maks Primožič, Strine Sovine in Viktor Senicu.
V	Komisijo zn prenos poslov nn Komunalno banko ter žn zaključek poslovanja Okrajne zadružne hranilnice in posojilnice so bili imenovani: Karel Parcer, Ema Kunej, Metod Brajer in Stanc Sovine.
Kot zastopniki Okrajnega ljudskega odbora so bili imenovani v naslednje šolske odbore oziroma upravne odbore:
Jožko Gorjanc v upravni odbor Zavoda za slepo mladino; Kati Kušar v upravni odbor Zavoda za gluho mladino; Ervin Rotman v upravni odbor Dekliškega vzgajulišča Višnja gora; Rudolf Sušnik in Nada Majcen v upravni odbor Dekliškega vzga tališča Gornji Logatec; Zdravko Rakušček v upravni odbor šolskih delavnic tehničnih šol v,Ljub-
OBČINA CERKNICA
584.
Na podlagi 106. Člena Zakona o proračunih in finansiranju samostojnih zavodov (Ur. 1. FLRJ št. 52/9) v zvezi s 4. členom Zakona o prispevku za pospeševanje gozdov v državljanski lastnini (Ur. 1. LRS št. 18/61) je Občinski ljudski odbor Cerknica na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev, dne 31/8-1961 sprejel
ODLOK
o ustanovitvi gozdnega sklada občine ‘Cerknica.
1.	člen
Ustanovi se gozdui sklad občine Cerknica (v nadaljnjem besedilu »gozdni sklad«),
2.	člen
Sredstva gozdnega sklada sc smejo uporabiti samo za pospeševanje gozdov v državljanski lastnini.
Za pospeševanje gozdov se šteje zlasti: gojitev, varstvo ter vzdrževanje gozdov in gozdnih tal, obnova in rekonstrukcija "gozdov, urejanje gozdov, nova pogozdovanja
ekstenzivne in intenzivne oblike (intenzivni nasadi), gradnja in vzdrževanje gozdnih poli, naprav in drugih objektov ter raziskovalno delo v zvezi s temi nalogami.
Sredstva gozdnega sklada se lahko dajejo praviloma kot krediti za nova pogozdovanja, vštevši melioracijo ustreznih zemljišč, za nabavo mehanizacije ter gradnjo gozdnih poti, naprav in drugih objektov kot dotacija za gojitev, varstvo in vzdrževanje gozdov in gozdnih tal, zu obnovo in rekonstrukcijo gozdov, za urejanje gozdov, za vzdrževanje gozdnih poti, naprav in drugih objektov ter za raziskovalno delo v zvezi s temi nalogami.
3.	člen
Gozdni sklad je pravna oseba.
Za obveznosti gozdnega sklada jamči ustanovitelj.
4.	člen
Gozdni sklad ima pravila. S pravili se določita organizacija in način poslovanju gozdnega skladu.
Pravila potrdi Svet občinskega ljudskega odbora, pristojen zu gozdarstvo.
ljanf; Ing. Ciril Lukman in Adolf Galu! v šolski odbor tehnične šole zif strojno stroko; ing. Lojze Skok ib ing. Zdenko Rogelj v šolski odbor Tehnične šole zu elektro stroko; Stanka Sagadin v šolski odbor Tehnične šole za kemijsko, metalurško, rudarsko in lesno industrijsko stroko; ing. Julij Stamač in ing. Neda Dobovišek v šolski odbor Gradbene srednje šole: Miljutin Mužič v šolski odbor Administrativne šole.
V upravni odbor Zavoda za prosvetno pedagoško službo v Ljubljani so bili imenovani: Venčeslav \Vinkler, Stane Bernik, ing. Janez Beravs, Danilo Golob, Zora Kolar, Anica Šušteršič, Štefan Trobiš, Milan Valenčič. Vern Vošnjak in Mirko Zupančič.'
Peter Dular je bil imenovan za v. d. direktorja Zavoda za statistiko okraja Ljubljana.
Bogdan Javor je bil razrešen kot načelnik oddelka za narodno obrambo, Rudi Lampret pa je bil imenovan za načelnika tega oddelku.
fone Zupančič je bil imenovan za direktorju Zavoda za upravljanje zelenega pasu.
Peter. Petrovčič je bil imenovun za direktorja Tehnične šole za elek-tro-teliniško stroko.
Mirna Zupančič je bila imenovana zn direktorja Učiteljišča v Ljubljani.
Stane Roglič je bil imenovan za upravnika Domu »Ivana Cankarja«.
Ing. arh. Marija Vogelnik je bila imenovana zn direktorja Šole za oblikovanje v Ljubljani.
Ing. Josip Černivec ie bil raz-tešen kot v. d. načelnik Oddelka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, ing. Ostoj Stare pa je Lil imenovan za načelnika tega oddelku.
Ing. Josip Černivec in ing. Branko Simčič sta bila imenovana zn urbanistična inšpektorja OLO.
Franček Bohancc je bil imenovan za v. d. direktorja Zavoda za prosvetno pedagoško službo v Ljubljani.
Otti
5.	člen
Gozdni sklad upravlja upravni odbor, ki ima predsednika in 8 članov. Predsednika iu člane upravnega odbora imenuje za dobo 2 let občinski ljudski odbor izmed zastopnikov občinskega ljudskega odbora, zastopnikov prizadetih gospodarskih in zadružnih organizacij ter organov, ki se neposredno ali posredno ukvarjajo z vprašanji s področja gozdarstva.
Šef odseka za gozdarstvo (referent) občinskega ljudskega odbora je po svojejn položaju član upravnega odbora.
6.	člen
V gozdni sklad sc stekajo naslednja sredstva:
1.	predpisani prispevki od posekanega lesa za pospeševanje gozdov v državljanski lastnini v smislu določil uredbe o prispevku za pospeševanje gozdov v državljanski lastnini (Ur. 1. LRS št. 20-189/61).
2.	odškodnina za gozdne škode,
3.	proračunske dotacije in sredstva, ki jih dajejo gospodarske organizacije,
4.	anuitete in obresti od posojil,
5.	ruzni drugi dohodki.
STktAN 356
7.	člen
Upravno in računovodsko službo za gozdni sklad opravlja upravni organ občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za gozdarstvo.
8.	člen
Odredbodajalec za izvršitev finančnega načrta gozdnega sklada je predsednik upravnega odbora gozdnega sklada oz. šef odseka za gozdarstvo (referent) občinskega ljudskega odbora.
9.	člen
Sredstva gozdnega sklada se razporejajo z letnim finančnim načrtom.
Finančni načrt in zaključni račun gozdnega skladu sprejme upravni odbor gozdnega sklada.
10.	člen
Upravni odbor gozdnega sklada poroča o svojem delu Svetu občinskega ljudskega odbora pristojnemu za gozdarstvo.
11.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pu se od 1. julija 1961 dalje.
Številka: 03/1-01-32/1
Datum: 6/9-1961
Predsednik ObLO:
Jože Telič 1. r.
OBČINA DOMŽALE
585.
Na podlagi 7. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Ur. 1. FLRJ, št. 24/57) je občinski ljudski odbor Domžale na 21. seji občinskega zboru in na seji zbora proizvajalcev, dne 21. 9. 1961 sprejel
ODLOK
o povračilu potnih stroškov in izdatkov za hrano ter nadomestilu za izgubljeni zaslužek odbornikom ter članom svetov in upravnih komisij Občinskega ljudskega odbora
Domžale
1.	člen
Odboroma ter člani svetov in upravnih komisij občinskega ljudskega odbora imajo pravico do povračila potnih stroškov in izdatkov za hrano, ki jih imajo zaradi opravljanju dolžnosti odbornika, oz. člana sveta upravne komisije ter do nadomestila za dejansko izgubljeni zaslužek v času, ko opravlja to dolžnost.
2.	člen
Odbornikom ter članom svetov ali upravnih komisij občinskega ljudskega odbora se povrnejo stroški za osebni prevoz po železnici ali z avtobusi.
Če do kraja stalnega bivališča oz. od kraju zaposlitve odborniku, člana sveta ali člana upravne komisije do zgradbe občinskega ljudskega odboru ne vozijo javna prevozna sredstva z določeno tarifo, se potni stroški povrnejo v obliki ki-lometrinc, ki znaša 25 din za vsak prevoženi kilomter v obe smeri, vendar le na razdalji čez 3 km.
Potni stroški sc obračunavajo na podlagi predložene vozovnice oziroma izkaza o kilometrini.
3.	člen
Odborniki, člani svetov ter člani upravnih komisij imajo pravico do povračila izdatkov za hrano za vsako sejo ali sestanek,ki so sc ga udeležili. Pravica do povračilu iz-
GLASN1K
dutkov za hrano v znesku 600 din gre odbornikom ter članom svetov in članov upravnih komisij iz vseh naselij, razen članom iz naselij: Domžale, Dob, Vir, Področje, Depala vas, Trzin, Rodica, Jarše, Količevo, Zaboršt in Prelog.
Odbornikom ter članom svetov in članom upravnih komisij iz krajev in naselij, ki so navedeni v prejšnjem odstavku tega člena, pa gre pravica do povračila izdatkov za hrano v znesku 300 din.
4.	člen
Nadomestilo za izgubljeni zaslužek se prizna le tistim odbornikom ter članom svetov in članom upravnih komisij, ki z ustreznim potrdilom izkažejo dejansko izgubo zaslužka v času, ko so opravljali dolžnost odbornika oz. člana sveta ali članu upravne komisije občinskega ljudskega odbora.
5.	člen
Predsednikom svetov in upravnih komisij, ki v prostem času opravljajo dolžnosti v svetih in upravnih komisijah, sc lahko prizna mesečna nagrada v pavšalnem znesku, pri čemer se upošteva delo posameznega predsednika sveta ali upravne komisije.
Višino mesečne nagrade določi predsednik občinskega ljudskega odbora.
6.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku « uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Štev.: 01/1-00-5/1-61
Domžale, dne 21. 9. 1961
Predsednik ObLO Franc Habjan 1. r.
586.
Na podlagi t. odst. 15. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. 1. LRS, št. 19-88/52) in 26. člena Statuta občine Domžale ter 3. in 8. člena Temeljnega zakona o prekrških (Ur. 1. FLRJ. št. 2-22/59) je Občinski ljudski odbor Domžale na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 21. 9. 1961 sprejel:
ODLOK
o obveznem fluorografiranju prebivalstva v občini Domžale
1.	člen
Zaradi preprečevanja in zatiranja tuberkuloze se izvede obvezno fluorografiranje vseh prebivalcev v občini Domžale, ki so rojeni v letu 1941, ali pred tem časom (ali, ki so do dneva fluorografiranja dopolnili 19. leto starosti).
2.	člen
Fluoiogrrifiran je je brezplačno. Stroški fluorografiranja gredo v breme občinskega proračuna.
3.	člen
C as fluorografiran ja določi Svet zn zdravstvo Občinskega ljudskega odbora.
4.	člen
Po izvršenem fl uormrr.i firan i u se morajo na individualen poziv upravnega organa, pristojnega za zdravstvo ali pooblaščenega zdravstvenega zavoda odzvati na kontrolni pregled pozvane osebe.
5.	člen
Svet za zdravstvo Občinskega ljudskega odbora Domžale je pooblaščen, da izda za izvajanje tega
odloka natančnejše predpise in ukrepe.
6.	člen
Z denarno kaznijo 10.000 din se kaznuje za prekršek, kdor se uo udeleži fluorografiranja ali kontrolnega pregleda, ali ki ovira izvršitev tega odloka ali na njegovi podlagi izdanih predpisov in ukrepov.
7.	člen
Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Štev.: 02/1-4-51/1-61.
Domžale, dne 21. 9. 1961
Predsednik ObLO
Franc Habjan l. r.
587.	I
Na podlagi 22. člena in 16. točke 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19/52) in na podlagi 10. člena statuta občine Domžale, je Občinski ljudski odbor Domžale na 20. seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 6. 7. 1961 sprejel naslednjo
ODLOČBO
1.	Zaradi reorganizacije vajenskega šolstva v občini Domžale se z 31. 8. 1961 ukine
a)	Vajenska šola Domžale
b)	Vajenska šola Mengeš
2.	S 1. 9. 1961 se ustanovi Strokovni izobraževalni center s sedežem v Domžalah.
3.	Celotno preftioženje Vajenske šole Domžale in Vajenske šolo Mengeš so prenese na novoustanovljeni Strokovno izobraževalni center v Domžalah.
4.	Organi tega centra so: šolski odbor, predavateljski zbor in upravitelj.
5.	Proračunska sredstva obeh dosedanjih šol sc združijo in uporabljajo za vzdrževanje novoustanovljenega centra v letu 1961.
6.	Organi izobraževalnega centra izvršujejo svojo pravice in dolžnosti na podlagi In v okviru Splošnega zakona o šolstvu in drugih predpisov ter pravil izobraževalnega centra.
7.	Ta odločba se objavi v »Glasniku« uradnem vestniku okraja Ljubjana.
Štev.: 02/2-VA-24/3
dne 28/8-1961
Predsednik ObLO Franc Habjan I. r.
OBJAVE
POROČILO
o izidu nadomestnih volitev v občinski zbor 20. volilne enote občinskega ljudskega odbora Litija.
Občinska volilna komisija v Litiji podaja po 92. členu zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov poročilo o ugotovljenem volilnem izidu pri nndo-moslnili volitvah odbornika v občinski zbor občinskega ljudskega odbora Litija, ki so bile dne 9, julija 1961 in sicer:
V volilni enoti št. 20., v kateri se voli en odbornik, sla bila dva kandidata in sicer:
1.	KEPA (Karlo) Drago, ki je dobil 167 glasov.
2.	GRADIŠEK (Antona) Franc,
ki je dobil 181 glasov.
Neveljavnih glasovnic je bilo 12.
Za odbornika je bil izvoljen kandidat GRADIŠEK (Antona) Franc, rojen 3. oktobra 1909., stanujoč v Smaitnem št. 87. pri Litija
Številka: Ob v k 21/3-61
Datum 9/7-1961
Namestnik predsednika občinske volilne komisije Lilij® Albin Ankon 1. r.
POROČILO
o izidu nadomestilih volitev v zb°r proizvajalcev — kmetijska skupin11 v volilni enoti št. 2 občinskega ljudskega odbora Litija.
Občinska komisija v Litiji podaja po 92. členu zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov lj® . skih odborov poročilo o ugotovit'!1 izidov pri nadomestnih volltva® odbornika v zbor proizvajalcev " kmetijska skupina, ki so bile dne 25. junija 1961 in sicer:
V	volilni enoti št. 2 v kateri 8® voli en odbornik je bil en kand'; dat in sicer SIRK (Antona) JO . iz Velike Kostrevnice št. 25., ki Jc dobil 635 glasov.
Neveljavnih glasovnic jc bilo t®-
Skupno vpisanih volivcev v volilni enoti je 784.
Za odbornika je bil izvoljc® SIRK (Antona) JOŽE rojen 10. n*®*' ca 1923 iz Velike Kostrevnice Št. 2*
Številka: Obvk-20/4-(96t
Datum: 26/6-1961
Namestnik predsednika občinske volilne komisije Litij® Albin Ankon 1. r.
POROČILO
o izidn nadomestnih volitev v z bo proizvajalcev občinskega ljudskeg odbora Litija — skupine industrij* v volilni enoti št. 4.
Občinska volilna komisija v IJ*' liji podaja po 92. členu zakona volitvaii in odpoklicu odbornico ljudskih odborov poročilo o ug tovljenili volilnih izidih na nad mestnih volitvah odbornika v zbo proizvajalcev skupine industrija ?. ' činskega ljudskega odbora LihJ 1 ki so bile dno 4. maja 1961.	..
V	volilni enoti št. 4. (Rudni* svinca — obrat Sitarjcvec), v ka ri sc voli en odbornik, je bil kandidat in sicer VELIKANJE (V1* dislav) CVETO iz Litije, Sitarjev ška 17., ki je dobil 41 glasov. ,
Neveljavne glasovnice so bil®
Za odbornika je bil izvoli®, kandidat VELIKANJE (Vladki®’ CVETO iz Litije, Siritarjevška 1
Številka 02/19-6-61
Datumi 5/5-1961
Namestnik predsednika ... občinske volilne komisije L,l,J Albin Ankon 1. r.
oV
VSEBINA
Poročilo o polletni realizacij* ® vodn,jo okraja Ljubljana.	0d»
78. Popravek odločbe o UHtanovtvi 'ti za statistiko okraja Ljubljana- n* Razrešitve, izvolitve in imenovt*
skU‘1®
37. ne ji 01.0.
'584. Odlok o ustanotvi gozdnega
čjno Cerknica.	v it1
58r>. Odlok o povračilu polnili S,,°s('iu izdatkov za brano ter nndonte tc izgubljeni zaslužek 0(^!,or!; ,jsij članom svetov in upravnih kou čine1 Domžale.	, r(1niu
586.	Odlok o obveznem fluorogra
občine Domžale.	^ . pp‘,r
587.	Odločim o ukinitvi Vajenske So ‘.
Žule in Mengeš ter o us la no kovnega centra v Domžalah	v v
Poročila o izidu nadomestnih '.° v til’ občinski zbor in zbor proizvnh činskega ljudskega odbora L'