Pred koncertom ženskega UPZ Na ljubljanskih reklamnih deskah so nalepljeni sveži lepaki: — »Jugoslovensko učiteljsko udruženje — sekcija za dravsko banovino — Ženski zbor UPZ priredi v ponedeIjek 8. maja t. 1. ob 20. uri v Unionu koncert.« To je menda prvič, da se naše tovarišicepevke, ki so združene v samostojnem ženskem zboru UPZ, predstavljajo Ijubljanski publiki. Do tega koraka jih je privedla gotovo tudi lanskoletna koncertna turneja: v Karlovec, Petrinje, Črnomelj in v Novo mesto. Na tej poti so bile svetal zgled skromnosti, saj so v treh pičlih dnevih priredile sedem koncertnih nastopov. Ob tej rekordni turneji so žele vso pohvalo kritike, ki jih je postavila na čelo najboljših ženskih zborov vse države. Tako laskavo oceno so si zaslužile po mnenju najraznovrstnejših kritikov, ki ,so jih ocenjevali tako na domačih koncertnih odrih v Ljubljani, kakor tudi na raznih drugih, kjer so nastopile skupno z moškim zborom UPZ, in to po naši državi: v Beogradu, Zagrebu i. dr. Žele pa so tudi vse priznanje stroge inozemske kritike, na »vročih« tleh za vsakega glasbenika, — v ČSR. V ponedeljek pa bodo nastopile naše tovarišice s celovečernim koncertnim programom končno pred domačo publiko, da s tem zadoste pravilniku UPZ, ki predvideva samostojne nastope ženskega korpusa. Program koncerta: Adamič Emil: Pesem beračev. (Oskar Hudales.) Na zelenem travniku leži mrtev vojak. (Narodna pesem.) Tomc Matija: Čakala bom Jezusa. Adamič Emil: Sonce sije, dežek gre. (Narodno besedilo.) Svatovska. (Belokranjska narodna.) Svančiče — dančiče. (Belokranjska nar.) Tiri, tiri, tinje. (Narodno besedilo.) Ljadov A.: Ti rjeka li; Oj, nji zarja li; Snegi belije; Na ulici došč. (Staroruske narodne.) Papandopulo Boris: Djevojačke popijevke — samospevi za sopran solo in klavir; Može li biti, što bit ne može; Sunce žarko ne sijaš jednako; Andjelija vodu lila; Sinoč mi je dragi dolazio Slavuj, pile, ne poj rano. (Poje ga. Maja Strozzi-Pečič, — spremlja jo njen sin Papandopulo.) Bravničar Matija: Polžek davkov ne plačuje. (Karel Širok.) Polžek — lipov bog. {Karel Širok.) Osterc Slavko: Kvartet. (Krilov-Vdovič.) Švara Danilo: Zima. (I. Albreht.) O d m o r. Papandopulo Boris: Dodolice. (Narodni obred v 4 stavkih za sopran solo, ženski zbor in klavir.) — Poje ga. Maja Strozzi-Pečič, spremlja jo Danilo Švara.) Pevovodja ženske pevske čete tov. Srečko Kumar, profesor zagrebškega konservatorija, nam bo serviral šarene glasbene poslastice, saj nam bo predvajal po večini program, ki ga doslej še nismo čuli. In to je gotovo pohvalno dejstvo, da bo doberšni del programa predvajan sploh iz svežega rokopisa. Podroben pogled v tekst posameznih pesmi pa pokaže, kako naši skladatelji segajo po narodnem besedilu. K vrsti naših domačih skladateljev se je to pot pridružil mladi zagrebški glasbenik Boris Papandopolo, sicer že star znanec našega UPZ, s čigar skladbami je žel zmagovite uspehe. Boris Papandopolo je v najtesnejši zvezi z zagrebško bratsko pevsko organizacijo. Zagrebški in okoliški tovariši, organizirani v JUU, imajo namreč krepko pevsko četo, ki ji je duhovni voditelj mladi skladatelj. Lansko leto smo imeli ta njegov pevski zbor »Filipovič« — imenovan po velikem hrvatskem rodoljubu in odličnem učitelju — v Ljubljani, pred tedni pa je pohitel »Filipovič« na daljšo koncertno turnejo v južne predele naše domovine. Zanimivo je, da bo pela Papandopolove skladbe njegova gospa mati Maja Strozzi Pečideva, odlična operna in koncertna sopranistinja. Pestrost programa povečavajo še štiri Ljadove skladbe, komponirane na staroruske narodne tekste. * Čknstvo našega UPZ je, kakor znano, uslužbeno tudi v najoddaljenejših kotičkih naše banovine. Iz ljubljanskih in okoliških pevk in pevcev je možno sestaviti zbor le z največjo težavo, zato je razumljivo, da morajo za tako prireditev, kakor je unionski koncert, napeti vse svoje sile. Že skoro mesec dni pred koncertom se je utaboril odbor v sobi odsekov JUU. — Zadnjič sem jih obiskal in sem našel dično predsednioo ženske- ga zbora tov. Pepco Miheličevo s skromnim, a zato tembolj žilavim pomočniškim štabom: tajnico tov. Minko Selanovo, blagajnikom tovarišem Vinkom Rupnikom ter drugimi, ki so se zabarikadirali za skladovnico not in do- pisov... * Po završenem delu pa smo se zapredli v kramljanje in je dejala predsednica zgledne ženske pevske čete tov. Miheličeva, hvaleč svoje sočlanice: — »Ej, niso naša dekleta kar tako ... Saj so po svojih zmožnostih, pridnosti, vestnosti in požrtvovalnosti zgledne kakor junaški fantje. Upravičeno jim lahko rečem, da so to: naša dekleta od — fare!... Vse so med najbolj vestnimi v svojih razredih. Za vaje in koncerte pri UPZ žrtvujejo denar in prosti čas, pa še vedno najdejo dovolj prilike, da se posvečajo glasbi še posebej. Mnoge naše članice vodijo na podeželju najraznovrstnejše zbore: mladinske, ženske, cerkvene, da, celo — moške zbore. Nekaj takih, ki so kaj blizu železniške proge, pa obiskujejo ljubljanski konservatorij ali pa se tudi drugod vežbajo v solo petju. Ko bi navajala imenoma vse te naše pridne tovarišice, pa bi izpustila iz seznama menda le redke članice UPZ. Pa še te bi bile opravičene zaradi raznih krajevnih ali drugačnih razmer.« Tako nekako mi je pripovedovala tov. predsednica vsa navdušena nad svojo vrlo pevsko družino. Svoji k svojim! Dokažimo našim požrtvovalnim tovarišicam pevkam na ponedeljkovem koncertu s številno udeležbo priznanje, ki ga zaslužijo kot odlične delavke na glasbenem polju, učiteljstvo pa še posebej kot člani JUU in kot njih stanovski tovariši. Na dober uspeh! —nč—