853A- A A 60090201 OSREDNJA KNJlžN3LCA P p„132 66001 KOPER Št. 4 (14.400) leto XLIX. PRIMORSKI DNEVNIK je začej izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do L maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggip 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190___________ 1200 UR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1 /70 TOREK, 5. JANUARJA 1993 BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA ŽENEVA / POGAJANJA O BIH Mirovna prizadevanja so zašla v slepo ulico Vanče in Owen še nista izgubila vsega upanja ŽENEVA - Konferenca o prihodnji ureditvi Bosne in Hercegovine se bo nadaljevala v nedeljo. Pred tem bosta Cyrus Vanče in lord Owen ponovno odpotovala v porušeno Sarajevo in skušala odpraviti nesoglasja med Muslimani in Srbi, zaradi katerih so se zahodna mirovna prizadevanja resno zataknila, sta na tiskovni konferenci povedala znana diplomata. Predstavniki muslimanske in srbske strani so se menda najbolj razhajati pri vprašanjih prihodnje ustavne ureditve države in nadzora nad srbsko težko oborožitvijo, Pogajanja se zato da- nes ne bodo nadaljevala, kot so prvotno napovedovali. Po tem načrtu naj bi danes poganja uspešno zaključiti, če pa to ne bi bilo mogoče, bi se pogajalci ponovno sestali po pravoslavnem božiču, ki ga praznujejo sedmega januarja. Sprte strani pa tudi ne bodo podpisale nobenega novega sporazuma. Delovna skupina za vojaška vprašanja je še pred popoldanskim zasedanjem pripravila načrt sporazuma o prekinitvi sovražnosti in vzpostavitvi miru v sedmih točkah. Prva točka načrta zadeva ukrepe o brezpogojni prekinitvi spopadov, druga ukrepe' za ponovno vzpostavitev osnovne infrastrukture v državi, tretja pa odprtje cest. Četrta točka predloga se dotika sporazuma o ločitvi vojsk, peta predvideva demilitarizacijo Sarajeva in bližnje okolice, šesta govori o nadzoru državnih meja in sedma o umiku oboroženih enot. Predsednik tako imenovane ZRJ Dobriča Cosič je pred odhodom v Beograd dejal, da so pogovori težavni, da pa kljub temu upa na ugoden razplet. Bosanski predsednik Atija Izetbe-govič pa je na tiskovni konferenci novinarjem dejal, da so pogajanja zašla v sle- Tiskovna konferenca Alije Izetbegoviča (Telefoto AP) po ulico, ker srbska stran nasprotuje sprejetju najpomembnejših odločitev o političnem in vojaškem razpletu konflikta. Po besedah tiskovnega predstavnika mirovne konference Freda Eckharda so prekinitev pogajanj sprožila nesoglasja srbske in muslimanske strani o razdelitvi pristojnosti med osrednjo oblastjo in upravnimi območji, kot jih predvideva mirovni načrt Vancea in Owna. Srbskih in muslimanskih pogledov na omenjeno vprašanje ni mogoče uskladiti, je dejal Fred Eck-hard. Srbski predstavniki zahtevajo za upravna območja visoko stopnjo avtonomije, kar so na konferenci tudi jasno zahtevali. V desetih upravnih območjih, na kolikor bi Bosno razdelili po predlaganem mirovnem načrtu, bi imeti Srbi večinski nadzor na treh območjih, prav tako tudi Hrvati in Muslimani, deseto območje, Sarajevo, pa bi imelo po tem načrtu poseben upravni položaj. Alija Izetbegovič je izjavil, da se ne namerava vrniti na pogajanja, če srbska stran ne bo pristala na mednarodni nadzor njihove težke oborožitve. O morebitnem vojaškem posredovanju v BiH pa je bosanski predsednik dejal, da se ne zavzema za to, da bi Zahod v Bosno pošiljal pehoto. »Svojih vojakov imamo dovolj, in čeprav so slabo oboroženi, bomo v tem boju zmagali, ker se bo-. rimo za preživetje,« je dejal Izetbegovič. »Od Zahoda pa pričakujemo, da bo z napadi iz zraka uničil srbsko vojaško premoč v težki oborožitvi, predvsem njihovo letalstvo, tanke in težko topništvo.« (Reuter) VREME / MRZLA FRONTA NE POJENJA Gradeška laguna v ledu L.- ii&f •, SmV v,‘" *•, • ■ -' -v«. ‘ f? i ;.•* Zamrznjena gradeška laguna je verjetno najzgovornejši dokaz, da val slabega mena, ki je zajel naše kraje, še ni pojenjal (Foto S. Ferrari) vre- Romune bo še dolgo zeblo BUKAREŠTA -Prebivalci romunskega glavnega mesta v teh dneh izrednega mraza, ko se živosrebmi stolpec dvigne največ na minus 2 stopinji, ponoči pa zdrkne tudi do 20 stopinj pod ničlo, dobesedno zmrzujejo v slabo ogrevanih stanovanjih. Novi demokratični oblasti še ni uspelo prenoviti zastarelih toplarn, tako da je dobava tople •vode za ogrevanje racionirana. Srečneži imajo vsaj nekaj toplote od 5-30 do 8. ure zjutraj in od 17. do 22. ure zvečer, do velike večine voda sploh ne pride. Težave so tudi z oskrbo pitne vode, saj so preplitvo zakopane in slabo zavarovane cevi zmrznile, tako da sedaj v omrežje črpajo vrelo vodo. FRANCIJA / ZARADI PRAVEGA SIBIRSKEGA MRAZA Ves Pariz se je mobiliziral da bi rešil svoje klošarje V zasilno bivališče spremenjena telefonska govorilnica (AP) PARIZ - V zasilne spalnice spremenjene postaje podzemske železnice, tovornjaki, ki delijo tople obroke v ključnih točkah mesta, pozivi ravnateljem, naj v nočnih urah odprejo vrata klošarjem in klatežem. Val sibirskega mraza, ki je v štirih dneh povzročil pet žrtev »med ljudmi brez stalnega bivališča«, je sprožil splošno mobilizacijo francoskih človekoljubnih organizacij in oblasti. Z njo pa so razgalili tudi neprimerne socialne strukture in nepredvidljivo rast klošarjev. V samem Parizu, naj bi jih bilo kar 12 tisoč, mesto pa jim v tem izjemnem mrazu lahko zagotovi le 6 tisoč ležišč. Tudi če bi izrabili vse razpoložljive strukture, bi brez strehe nad glavo ostalo vsaj tisoč klošarjev, ki jih lahko le njihova iznajdljivost reši smrti zaradi ohladitve. Pariške oblasti so se do sedaj še kar zadovoljivo odzvale na to iz- redno stanje. Osebje železniških postaj je dobilo nalogo, naj pod noč ne izžene morebitnih brezdomcev, prav tako so v zasilni bivak spremenili neko zapuščeno postajo podzemske železnice. Občinska uprava je na ključnih mestih razobesila svetlobne napise, ki klošarje seznanja z razpoložljivimi prenočišči v socialnih strukturah. Pred postajami podzemske železnice s tovornjakov delijo obroke tople hrane, po mestu pa krožijo avtobusi, ki brezplačno peljejo brezdomce v bolnišnico Nanterre, ki je dala za noč svoje strukture na razpolago klošarjem. Ta mobilizacija bo vsekakor omilila žrtve med brezdomci, a jih ne bo odpravila, dokler ne bodo oblasti poskrbele za taka zasilna bivališča, ki bodo sprejemljiva za pariške klošarje in potepuhe, ki jih najbolj moti utesnjenost in prisilni red v dosedanjih socialnih strukturah. Za papirnatim denarjem je Slovenija dobila še kovance Taki so novi tolarski kovanci (Foto,: TRiO) ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Silovit požar v predmestju Trsta Silovit požar Je včeraj popoldne opustošil z grmičevjem poraščeno območje med Katinaro in Lonjerjem. Naravna Skoda je velika. Gasilci so morali z predvidnosti evakvirati stanovalce dveh tamkajšnjih hiš. stran 4.. Polemike o javnem finansiranju strank Ožji odbor senatne ustavne komisije bo v četrtek začel s preučevanjem zakonskih osnutkov za reformo zakona o finansiranju strank. O tem vprašanju se je vnela ostra polemika, ker se marsikdo boji, da gre za poskus oprostitve politikov, ki so izsiljevali podkupnine. ................................................ stran 4. Osimo in priprave na deželne volitve Nedavna skupna tiskovna konferenca poslanca Camberja, nekdanjega predsednika Dežele Biasuttija in vidnega socialističnega predstavnika Sara je še vedno v središču pozornosti in polemik. Govori se spet o reviziji Osima in o odnosih z nekdanjo jugoslovansko stvarnostjo. ..........................stran 4.... Zakoni proti rasizmu V italijanski zakonodaji je že vrsta ustreznih predpisov proti rasizmu, žal pa je večina teh predpison neuveljavljenih. stran 5. Gorica: po požaru Ville Frommer Goriška občina bo lahko le za kratek čas poskrbela za sedemnajst družin, ki so ostale brez strehe po sobotnem požaru Vlile Frommer. Stavbo naj bi sicer popravili, pri tem pa se postavlja problem časa in denarja. O kočljivi zadevi bo danes razpravljal na izredni seji občinski odbor, v soboto pa odbor Skalda Coronini, ki je lastnih poslopja.. stran 8. Lady Diana med počitnicami in katoliško vero Medtem ko se soproga angleškega prestolonaslednika Charlesa Diana sonči na Karibih, se v Londonu vije polemika o tem, ali bo princesa res prestopila v katoliško vero. stran 16. Danes na Pohorju za Zlato lisico Danes in Jutri bo na Pohorju že 30. tekmovanje alpskih smučark za Zlato lisico, tradicionalna preizkušnja za svetovni pokal. Danes bo na sporedu veleslalom, jutri pa slalom. Medtem ko slovenska reprezentanca, ob odsotnosti Nataše Bokal, nima večjih možnosti za višja mesta, pa v italijanskem taboru precej pričakujejo od Deborah Compagnoni. stran 10 2 Torek, 5. januarja 1993 MNENJA KOMENTAR Konferenca zamujenih priložnosti Miloš Ekar Komentatorji so ženevska pogajanja o BIH označili kot »zadnjo priložnost« za diplomatski razplet krvave vojne, ki je zahtevala že na tisoCe življenj, uničila deZelo in po svetu pognala na stotisoče ljudi, ki se verjetno nikoli več ne bodo vrnili. Zadnja priložnost zato, ker bodo ZDA in njeni zavezniki sicer prisiljeni izpeljati zamisel o vojaškem posredovanju. Ta stežka, a vendarle dobiva domovinsko pravico tudi v vladnih palačah Londona in Pariza, ki sta se doslej na vse kriplje trudila, da bi se izmaknila še enemu »puščavskemu viharju«. Toda, dgava zadnja priložnost je to? Zadnja priložnost Bošnjakov prav gotovo ni. Njihova zadnja priložnost za mir in sožitje se je sesula v prah in pepel, ko so na Sarajevo padle prve granate, dejansko pa ze mnogo pred tem. Prave priložnosti za vrnitev zgubljenega pa še niso dobili. Morda je to zadnja priložnost za Srbe, da se »Častno« umaknejo iz spopada, v katerem so že tako ali tako dosegli precejšen del zastavljenih ciljev (nadzor najmanj nad polovico bosanskega ozemlja, na katerem so pred vojno predstavljah le tretjino prebivalstva. Tako razdelitev BIH jim zagotavlja tudi najnovejši Ownov in Vančo v načrt o regionalni ureditvi države, zato ni Čudno, da je Karadič s predlogom razmeroma zadovoljen). Morda pa je to zadnja priložnost za Zahodno Evropo, ki se krčevito, a tudi brezuspešno brani prodirajočega ameriškega vpliva. Zadnja priložnost, da svetu in sebi dokaže, kako je njena diplomacija morda res počasna in vCasih negotova, a zato vztrajna in na koncu tudi uspešna. Zato je še ne gre metati v staro šaro in se zanašati le še na tehnološko visoko razvito ameriško vojaško moč. Nenazadnje je to verjetno tudi zadnja priložnost za ZDA, da se ognejo neljubemu in predvsem dragemu vojaškemu posredovanju brez jasnih političnih ciljev. Kot je videti, bo tudi »zadnja priložnost« ostala neizkoriščena. Le malo je možnosti, da bi na vsiljene rešitve bodoče ureditve BiH, kot jih je imenoval sam pristal Atija Izetbegovič in prav tako je težko verjeti da se bodo Srbi, ki so se doslej uspešno izviti vsem diplomatskim pritiskom Zahoda, ustaviti prej, preden bodo ameriške bombe začele padati tudi po njihovih glavah. »Ne moremo si privoščiti selekcije« Vinko Marolt, direktor Kompas Hotel Bled Dopustovanje vojakov Unproforja ne pomeni nobenega problema za Bled in ne bo niti koristilo niti škodovalo njegovemu ugledu. Gre za običajen segment gostov, ki prihajajo k nam, in so dobri plačniki. Zal jih pa ni veliko. Zavedamo se, da so nemški gostje za Bled pomembni. Vse ostalo je obrobna stvar. Bled od domačih gostov nikoli ni in tudi ne bo živel. Narejen je za tujce in brez tega enostavno ne gre. Zavzemamo se za komercialni turizem, da bomo imeli zasedene hotele. Selekcijo se začne delati tedaj, ko se rentabilnost doseže prej; vzeti moraš to, kar dobiš. Nekaj drugega je, Ce upravljaš zasebni penzion, kot pa Ce moraš gledati na ljudi, ki živijo od turizma. Dokler ne bomo imeli zasedenih vsaj petdeset odstotkov kapacitet, si ne moremo privoščiti selekcije. Ta problem se ustvarja umetno. Organiziranih prihodov vojakov Unproforja še ni. Nekateri prihajajo s kombiji, nekateri s civilnimi vozili. To je ista kategorija gostov kot oficirji pakta Nato, ki smo jih pri nas v preteklosti že gostili. Vsakdo je gost, dokler se tako _____SLOVENIJA / TURIZEM Slovenija, moja dežela Mija Gačnik Vojakom Unproforja je Slovenija gostoljubje odrekla Se pred njihovim prihodom na krizna območja nekdanje Jugoslavije. Tedaj so prvaki Narodno-demokratske stranke izdali sporočilo za javnost, v katerem so opozarjali na posledice njihove prisotnosti. Prostitucija, aids, narkomanija, spolne bolezni. Sedaj, ko se je v javnosti začelo govoriti, da se vojaki Unproforja odločajo za dopust na Bledu in Bohinju, je udarilo drugič. 'Krepost vaških deklet naj bi bila resno ogrožena. Prav tako ugled Bleda in Bohinja, ki bi jim tovrstni gostje odgnali težko pričakovane tuje turiste. obnaša. Do sedaj nismo pri teh gostih opazili nobenega pretiranega pijančevanja, žensk ali kakršnih koli drugih problemov. In gotovo je, da Bled ni in ne bo zaradi tovrstnih gostov postal javna hiša. v razvoj turizma, ki v največji meri ohranja naravno in kulturno dediščino tega območja, to pa je razvoj, ki temelji na domačih gostih in na gradnji manjših turističnih objektov, turizmu na kmetijah ter doseganju vi- zano športno-rekreativno letno in zimsko turistično ponudbo. Drugi vidik pa je v tesni povezanosti turizma z domačim prebivalstvom ter v ohranjanju kulturne podobe in identitete bohinjskih vasi in »Vojaki niso naša ciljna skupina turistov« Jože Cvetek, član IS občine Radovljica, odgovoren za turizem 1. Občina Radovljica je lani septembra sprejela »Programska izhodišča in smernice razvoja turizma« za posamezna območja občine. Za Bohinj ta dokument predvideva usmeritev šoke kakovosti storitev v obstoječih hotelih. To je t.i. humani ali mehki turizem -okolju prijazen turizem, ki je namenjen individualnim gostom in družinam, in katerega velika vrednost je osebnfodnos med gosti in gostitelji. 2. Koncept omenjenega turizma vahi goste, ki cenijo ohranjeno naravno dediščino in s tem pove- načina življenja. Gostov, ki cenijo tako ponudbo, je v Sloveniji, v Evropi pa tudi v svetu vedno več. To je novi - alternativni turizem. 3. Glede na povedano je razumljivo, da moramo skrbno izbirati turistično ponudbo, namenjeno gostom, ki cenijo omenjene vrednote. Zato turistična ponudba, ki jo namerava pripeljati gospod Hausman z Bleda ali njemu podobni, ni skladna s konceptom razvoja turizma v Triglavskem narodnem parku in je ne sprejemamo. 4. Ciljna skupina turistov, ki jo vabimo z geslom »Bohinj - oaza Alp« niso vojaki, ampak individualni gostje in družine s posebnim odnosom do naravne in kulturne dediščine. Ti dve ciljni skupini gostov se med seboj izključujeta. Specifična turistična ponudba Bohinja v TNP naj privablja tiste turiste, ki so ljubitelji alternativnega, humanega, novega turizma, ne pa obratno, da bi določena skupina turistov narekovala vrsto ponudbe Bohinja. 5. TNP je neke vrste naravna svetinja slovenskega naroda. Zato moramo razvoj turizma v TNP voditi še z večjo skrbnostjo in ob-čutjivostjo. Dobro ime in podoba turističnega kraja se gradita postopno in dolgotrajno. Zato pa se ju lahko hitro izgubi. 6. Menim, da se v nobenem primeru dobiček ali komercialni uspeh take kratkoročne poteze kakega hotelirja ne bi splačal, če upoštevamo odmik od razvojnega koncepta turizma v Bohinju in številne, dolgoročno negativne posledice, ki bi sledile iz take odločitve. LETI ’92 IN ’93 / SE DVA POGLEDA Tomaž Simčič Tomaž Simčič Med dogodke iz leta 1992, ki v meni vzbujajo veselje, prištevam mednarodno priznanje Slovenije in obisk papeža Janeza Pavla II. v mojem mestu: v prvem primeru uveljavitev demokratično izražene volje majhnega naroda, v drugem sporočilo duhovnega velikana našega časa. Lepi občutki v obeh primerih izrinjajo iz zavesti gren-kejši pelin, ki ga sicer niti ob tem dogajanju ni manjkalo. V mislih imam nečedne igre proti vladi, ki je slovensko osamosvojitev izpeljala, in obujanje protislovenske mržnje ob pripravah na papežev obisk v Trstu. V prihodnost pa gledam z zaskrbljenostjo. Ne gre le za grozo, ki jo vnaša bližina vojne na Balkanu, ali za krik milijonov sestradanih ljudi v Afriki in Aziji ali za pošastno oživljanje demonov preteklosti v »ci- vilizirani« Evropi. Gre za občutek, da so korenine nestrpnosti žive tudi med nami. Pri nas v zamejstvu v zadnjih nekaj letih - na ravni ustanov - sodelujemo kakor že dolgo ne. Toda vprašanje je, koliko je med nami kot ljudmi resnične odprtosti za resnico, pripravljenosti na' sprejemanje drugega kot drugega. Dejstvo, da utegne biti na kaki slovenski šoli v Trstu že samo ime »božičnica« za koga problematično, se mi v tem pogledu ne zdi ravno spodbudno. Želel bi, da bi letos Slovenci v Sloveniji nadaljevali svojo pot v Evropo, toda ne v Evropo krivih prerokov 20. stoletja, pa tudi ne v Evropo nebrzdanega potrošništva, ampak v Evropo, ki jo je izoblikovalo - danes sicer zasmehovano - geslo »ora et labora«. Kaj pa Trst? Bil bi fantast, ko bi si domišljal, da bodo v njem prenehali vedriti demagogi in nestrpneži. Upam le, da se bomo v zaostrenem ozračju Slovenci znali postaviti ne le z odločnejšimi zunanjimi akcijami, ampak tudi z oživljeno notranjo samozavestjo in z ustva-rjalnejšim zanosom. Še vedno divja jaga Miha Naglic V naslovu zajeto starodavno nasprotje se novodobnemu bralcu verjetno ne sliši prav poznano. Zato ne bo odveč, če ga nekoliko pojasnimo. Gre za tisto, kar se oziroma se je dogajalo v nočeh (in dneh) od 25. decembra do 6. januarja. To je obdobje, ko se zdi, da je vse obstalo, tudi sonce; dan se ne krajša veC, noč ne daljša. Do treh kraljev pa se, tako vsaj pravijo na kmetih, dan že toliko podaljša, kolikor petelin zazeva (ali poskoči) in dejansko se začne novo leto. Danes se nam vse to ne zdi nič posebnega, starim, ki so bili veliko bolj odvisni od narave, pa je dejstvo, da se je elan nehal krajšati in je sonce začelo znova pridobivati moč, pomenilo toliko kot življenje. Odtod zimski kres in vse, kar je (bilo) z njim povezano. Tokrat nas torej posebej zanima tistih dvanajst noči med božičem in svetimi tremi kralji. Naši predniki so verovali, da se v njih dogaja vse mogoče. »To je čas, ko je svet odprt - mundus patet - vsemu dobremu in hudemu. Oni svet, ki je človeškim očem in ušesom sicer zaprt, se odstre za kratke hipe: mogoče je pogledati v prihodnost, dognati svojo usodo, jo s čarom, magijo, celo spremeniti - hudemu se izogniti, dobro si pridobiti... Ne samo predniki, tudi v raznih demonih utelešene naravne sile se zdaj svobodno gibljejo med živimi ali pa s truščem prepeljavajo pod nebom.« S temi besedami je dr. Niko Kuret v svojem delu Praznično leto Slovencev pokomentiral opis tistega, kar se je v onih nočeh svoj Cas dogajalo na Slovenskem. Rekli so jim »volčje noči«, dogajanju v njih pa »divja jaga«. Navedimo en primer. Po gorenjski pripovedki »je divja jaga velika tropa psov, ki v eno smer teko. Za njimi pa teče mož s sekiro v roki. On pse vlada in jim zaukaže, kam morajo teči ah koga raztrgati. Kdor se psom ubrani, tistega mož s sekiro poseka. Kdor divjo jago sreča, se mora prekrižati in na stran stopiti ter se ne geni-ti, dokler ne odhrumijo mimo, pa se mu nič ne zgodi. Pa joj njemu, ki bi začel kričati ah hotel celo pot zabraniti psom! Raztrgali bi ga na drobne kosce.« Problem je v tem, da danes tej pripovedi ne moremo več povsem verjeti. Prepričan pa sem, da so še kako mogoča občutja, kakršna je imel tisti, ki je srečal divjo jago. Skušajte se vživeti v kožo nekoga, ki je v večernem mraku preteklih dni stopal po ozkem pločniku hladne ulice, po kateri so drveli avtomobili, vmes pa so padale petarde. In če mu je nasproti prikolovratila še pijana in hrupna novoletna druščina, kaj mu je tedaj preostalo drugega, kot da stopi na stran in se pokriža v upanju, da ga puste pri miru... Druga možnost: verjetno ste slišali, da se v ameriškem oporišču Avi-an pri Pordenonu zbirajo letala za polete nad Bosno. Predstavljajte si, da se zadeto letalo vrača z bojne naloge in s hrupom zgori na slovenskem nočnem nebu. Spet neke vrste divja jaga, mar ne? Smo Slovenci že stopili na stran in se pokrižali pred takšno možnostjo? Vse je torej mogoče. Divja jaga se še vedno dogaja, le pojavne oblike so drugačne. Cerkev je svoj čas tako kot vse druge poganske običaje in verovanja tudi volčje noči pokristjanila. Sinoda v Torusru (567) jih je preimenovala v »sveto dvanajsterodne-vje«. Poganski praznik V božični noči se je Jezus rodil, na novega leta dan je bil obrezan, na praznik vsakoletnega novega rojstva boga Dioniza, zavetnika rodovitnosti in vina, pa so se mu prišli poklonit modri z vzhoda. Divjim poganiskim nočem je bila tako dana svetla in blaga krščanska vsebina, ki jo praznujemo še danes. Ostane nam še zadnja od starodavnih možnosti -da pogledamo v prihodnost in jo začaramo sebi v prid. Zdi se, da to že počno slovenski politiki, ki tudi v teh dneh in nočeh stikajo glave. Le kaj nam bodo pričarali? Upajmo, da kaj takega, kar do dobro za vse. Zase mora slej ko prej poskrbeti vsak sam. Ce pa bo komu pomagal še kateri od svetih ali poganskih duhov, se mu že vnaprej zahvaljuje- mo. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 e 12 13 e 14 15 • 16 17 18 19 • 20 21 22 23 24 25 26 27 28 • 29 30 • 31 32 • 33 34 35 36 37 Vodoravno: 1. kraj pri Bledu (anagram ROBIN), 6. podzemni žužkojed, 9. sumerski bog, ki je podarjal moč vladarjem in določal usodo, 10. drama Karla Capka, 11. tekmovanje pri starih Grkih (anagram NOGA), 12. staroslovanska boginja lepote in ljubezni, 13. del krivulje, 14. predsednik skupščine občine ali mesta, 15. začetnici že umrlega slovenskega igralca Levarja, 16. dvodelna minimalna ženska kopalna obleka, 17. desni pritok Labe na Češkem (anagram REZIJA), 19. kraj v Banatu (anagram ČEKA), 20. večanje, 24. država v Indokini, Siam, 26. spoštljiv nagovor v turškem okolju, gospod, 29. začetnici sodobnega slovenskega sociologa Rusa, 30. reka v srednji Italiji, ki se južno od Ravene izliva v Jadransko morje, 31. tvorba v panju, 32. prevara, ukana, 33. nekdanji iranski politik (Bani), 34. ime slovenske pevke Prodnik, 35. italijanska pevka in televizijska voditeljica (Raffaella), 36. gospodarica morja v nordijski mitologiji, 37. grški katolik. Navpično: 1. skupni naziv za šolske predmete zemljepis, biologija in zgodovina, 2. slovenski realistični pisatelj, rojen na današnji dan leta 1907 (Anton, »Gimnazijka«), 3. veliko, večstanovanjsko poslopje, 4. kraj pri Zadru, 5. pijaCa starih Slovanov, 6. drama pisatelja pod 2. navpično, 7. slovenski pevec pop glasbe (Miran), 8. pristanišče v južni Italiji severno od Barija, 12. roman pisatelja pod 2. navpično, 14. plod bukve, 16. pripadnik mlajše, uporniške generacije v šestdesetih letih, 18. začetnici pisateljice Kvedrove, 21. vrhunski športnik, 22. organizirana oborožena fašistična skupina v nekdanji Italiji, 23. sol ali ester vinske kisline, 25. ime opernega pevca Dariana, 26. spojina alkohola z organsko kislino, 27. veliko kmetijsko posestvo v ameriškem okolju, 28. francosko letovišče ob Ženevskem jezeru, 31. indijsko žensko oblačilo, 33. desni pritok Visle, 35. kemijski znak za baker. Simon Bizjak ____ DOBILI SO SE V RIU_ Drobna želja Borut Brumen Borut Brumen j—r~yukaj ne mislim govoriti o tistih ose-JL bnih, dobrih in slabih dogodkih, spoznanjih, srečanjih in izkušnjah, ki so se zvrstili v letu 1992. Pri tem ima vsak človek svoj izbor zase, ali jih pa deli s tistimi ljudmi, s katerimi in za katere v veliki meri tudi živi. So pa ljudje, stvari in dogodki tega leta, o katerih je potrebno spregovoriti tudi zato, da ne bi svoja, v laži preživeta življenja potem reševali z novimi lažmi. eto 1992 je bilo leto vojne v Bosni. In v I ivnj-m' pobijajo, posi-ljujejo, kradejo in rušijo moSki verniki. Zenske, otroci in ostareli pa trpijo. Zato sem se tega leta prvič sramoval biološkega dejstva, da sem moški. Ker moški streljajo, moški posiljujejo, moSki vodijo - vojne in brbljajo o miru. Ne nazadnje moški v imenu boga odpuščajo drugim moškim. Saj se spomnite, kako je papež rehabilitiral Galileo Gali-lea z enim samim stavkom: ”Cerkev se je pač zmotilaAh, ne! Skoda, da bo vse skupaj prej propadlo, drugače bi naši zanamci čez tisoč let iz ust papeža lahko tudi za aids, kontracepcijo in podobne stvari slišali kakšno “iskreno” opravičilo. -|—> rez opravičila pa se I—C izteka leto perver-J-J znega spektakla 500-letnice inkvizicijskega kolonializma, ki naj bi sitemu delu človeštva prinesel novo civilizacijsko vrednoto, imenovano združena Evropa. Priznati moramo, da so lepe in prazne besede o Evropi regij, kultur in enotnosti v različnosti dobro dele našim postsocialističnim potrošniškim dušam. Cisto zavestno smo pozabili, da so bogovi ločili Evropo od Azije zato, da bi se lahko ena v drugi videli. Moderni bogovi, starci močnih nacionalnih strank,. ki sedijo v Svetu Evrope, so se prestrašili kulture, ki se je razvila iz semena kolonializma. Predolgo so zastonj pobirali dobiček kot nekaj samoumevnega, gnojili t.i. tretji svet z lastnimi odpadki, uveljavljali svoj ”pravični“ sistem in si istočasno zatiskali oči pred v nebo vpijočo resnico vedno večjega razkola. Rabili so Evropo, ki bi bila obdana z novim zidom zakonskih normativov, ki bi, če bo njihova znanost zmogla, deloval tudi kot čistilec zraka. Kajti zunaj, v kolonijah je pričelo zaudarjati. t akote, aids, vojne in I pa množice, ki so -l—JAfovi svetovni red razumele kot pravičen, so prišle pred duri Evrope. Ker pa je sv. Petra zamenjal sv. Kapital, so se ”rajska'' vrata za večino vrste Sapiens zaprla v imenu nacionalnih interesov. Zaradi krščanske etike, tega temelja zahodne civi- lizacije, je bilo potrebno hitro najti razloge za to grešno dejanje in ponovno se je izkazal pravični racio ter vzroke pripisal živalski potentnosti divjakov, ki se odraža v populacijski prenaseljenosti in ekološki preobremenjenosti planeta. -rz vsega tega se je izci-I mila nova priložnost JLza srečanje pravih moških, izvoljenih očetov narodov, da med moškimi poklepetajo o tem, kaj storiti. Dobili so se v Riu, 40.000 jih je prišlo, dvanajst dni so se gostili in si dvorili, rezultat pa je bil veličasten. V teh dvanajstih dneh je izumrlo 750 živalskih in rastlinskih vrst, posekanih je bilo 534.000 ha gogda, siti so kupili 140.000 novih avtomobilov, lačnih je bilo za 3, 3 milijona več, od katerih, roko na srce, moramo odšteti 660.000 umrlih zaradi lakote. Zmenili se niso nič, ostaja pa dejstvo, da teh nekaj tisoč ”zategnjencev“, kot rezultat samorepro-duktivnega sistema "parlamentarne demokracije“ na isti način odloča o ozonski luknji, vojnah in pogojih v bosanskih koncentracijskih taboriščih, kot da bi bile vse to javno sprejemljive in dovoljene vrednote. j—wdi se mi, da jim to / uspeva tudi zato, £—Xker so agresija, okupacija in oblast, kot je dejal Benjamin Tucker, zamenljivi termini. Osnova oblasti je namreč kontrola posameznika in tisti, ki poskušajo druge kontrolirati so oblastniki in agresorji hkrati. Zavest o tem je zame prvi pogoj za iskanje resnice, na kateri se gradi osebno prepričanje. Ce ne zaradi drugega, pa zato da bomo vedeli, zakaj svet propada in zakaj človek pozablja, da je izgubil vojno, da jo je vodil in da s tem ne bo prenehal. j—j ato želim, da bi jih / vse skupaj z njiho-£ 1 v im blebetanjem o demokraciji in človekovih pravicah vred čimprej pobral hudič. Pogovor s Simonom Robinsonom, dirigentom mariborske La Boheme V naslovu: Simon Robinson (Foto: Mišo Hochstčtter) in užitek Britanski glasbenik Simon Robinson s svojim delom in osebnostjo že poldrugo desetletje bogati glasbeno življenje v Sloveniji. Kot stalni dirigent Opere in baleta SNG Maribor je dirigiral in korepetiral večino opernih in baletnih del, ki so bila na sporedu te umetniške ustanove. Dirigira tudi simfonične koncerte in matineje ter s številnimi orkestri gostuje po vsej Evropi. V njegovem ustvarjanju je pomembno izvajanje slovenskih in drugih novitet, ki so jih posnele različne radijske in televizijske postaje. Simon Robinson je tudi skladatelj, predvsem scenske glasbe za radijske in gledališke igre, korepetitor, instrumentalist in pedagog. Zgodba o glasbeniku Simonu Robinsonu se je začela v Veliki Britaniji, nadaljuje pa se v Sloveniji. Kaj vas je pritegnilo, da ste se odločili priti v ta del Evrope? Doma sem iz Liverpoola, mesta, v katerem so začeli svojo glasbeno kariero Beatlesi in ki slovi po izvrstnem angleškem nogometu. 2e kot deček sem vzljubil glasbo, ki je postala moja prva ljubezen. Učil šem se igrati klavir, trobento in violino, igral sem tudi v orkestru. Želel sem postati vsestranski glasbenik, ki dirigira, igra, komponira, poučuje. Vse to počnem tudi danes, zato pravim: Nisem dirigent, sem glasbenik, ki dirigira. Po končanem študiju kompozicije in dirigiranja na Univerzi v Surreyu in Royal Academy of Musič v Londonu so me leta 1978 povabili na mesto korepetitorja in dirigenta v SNG Maribor. Zame je bil izziv priti v popolnoma novo deželo, o kateri nisem veliko vedel. No, ko sem si opomogel od prvega šoka zaradi tedanjih drugačnih razmer, sem začel iskati človeške stike z ljudmi. Na začetku mi res ni bilo lahko, vendar so me ljudje kmalu toplo sprejeli. V gledališču sem najprej korepetiral opere in balete, nato sem dirigentom asistiral, v tretji sezoni pa sem dobil pravi naziv dirigent, ko sem tudi na premieri dirigiral balet Peter Klepec Daneta Škerla. V naslednjih sezonah so sledile premiere baletov Hrestač (P. I. Čajkovskega, op. p.) in Pepelka (S. Prokofjeva, op. p.) in moja prva operna premiera Humperdinckovega dela Janko in Metka. V tem času sem dirigiral tudi veliko novitet, npr. Božičevi operi Lizistrata 75 in Kralj Lear, ter si pridobil veliko glasbenih in življenjskih izkušenj. Tjaša Krajnc Svojo petnajsto sezono v mariborski Operi ste zelo uspešno zaceli s premiero Puccinijeve opere La Boheme. Kakšno je bilo vaše izhodišče pri izvajanju tega dela? Predvsem je pomembno spoštovanje skladateljevega dela. Do vsake skladbe, ki jo nameravam dirigirati, čutim odgovornost. Imeti moram oseben odnos do glasbenega dela in glasbo najprej vzljubiti. Vendar poskušam k vsaki skla- Z D A J IN NIKOLI Okužbe in priznanja Kdorkoli se je kdaj proti svoji volji (in nemara le malo ljudi počne take reči po lastni volji!) poglobil med računalniške viruse, je opazil, da je med njihovimi domiselnimi nazivi vrsta takšnih, ki proslavljajo (najverjetneje) kre-atorjevo domovino. Samo v ponazoritev velja omeniti viruse Argentina, Hungarian, Icelan-dic, Israeli, Korea, Mal-tese, Polish, Taiwan in vrsto različic USSR, pa celo Macedonia (virusom pa je posodila ime še vrsta ameriških zveznih in drugih zahodnih držav; za unioniste obstaja Europe 92). Pretiraval bi, če bi rekel, da hočem s tem zapisom predlagati tistemu, ki bo podedoval sredstva iz nekdaj Kacinovega sklada za promocijo Slovenije, naj razmisli o podpori domačim hackerjem, ki naj na tak način ponesejo ime Slovenije v svet. Takšnemu uveljavljanju Slovenije v svetu je težko pritrditi že zato, ker gre za nedvomno učinkovito, vendar ne ravno pozitivno propagando. (Sploh pa je Slovenija v svetu virusov že posredno predstavljena prek Slovakie, ki od računalniškega uporabnika zahteva, naj vtipka to besedo, in ga opomni, naj Slovaške ne zamenjuje s Slovenijo). Ambivalentni odnos do računalniških virusov (čeprav njihovim stvarnikom ne moremo oporekati poznavanja medija, domiselnosti in velikokrat tudi tehnične Perfekcije izvedbe, vsi ti Andrej Blatnik pozitivni epiteli ne premagujejo nelagodnega občutja, ki nas navdaja ob misli, da bi se dokazali ravno v našem računalniku) spominja na neko širšo situacijo umetnostne recepcije. Tudi pri njej se arhetipska situacija razpetosti med načelno stališče in mučne okoliščine njegove konkretne uresničitve (Slovenci jo v zadnjem času spoznavamo prek odnosa do beguncev, v lokalni razsežnosti pa še prek iskanja prostora za terapevtske skupnosti narkomanov) izteka v blokado: vsi se recimo strinjamo, da bi bilo potrebno prenehati kulturne programe financirati iz socialnih razlogov, zaenkrat pa se še ni našel nihče, ki bi imel kaj besede in bi jo zastavil zato, da bi poslal obnemogle igralce in oglušele glasbenike na borzo dela. A pravzaprav niti ni potrebno, da segamo po utemeljitve v tako eksistencialno kočljive primere, dovolj je, da se ogledamo po načinu delitve kulturniških nagrad (zdaj je pač čas, da se prično tovrstna natolcevanja) in videli bomo, da je osnovna želja vsakokratne podelitve čim večja benigno st, skorajda neopaznost, zanesljivo pa spoštovanje ustaljenega reda stvari. Ve se, da mora na vrsto priti skoraj vsakdo, ve se, kdaj je čas, da se pride na vrsto, in ve se, da tega časa ne gre prehitevati niti pri izjemnih dosežkih. Pisec pri (recimo) štiridesetih lahko napiše še tako nesporno odlično knjigo, če je malo nagrado že dobil, bo na veliko pač še kakšnih dvajset let počakal. Drugačno ravnanje bi pomenilo odstop od uveljavljenega vzorca in nihče si ne upa prevzeti odgovornosti za posledice. Tu se spet vrnimo k virusom: ko nam računalnik nemoteno deluje, se nam to zdi nekaj najbolj samoumevnega na svetu, in z njim živimo kakor z vsakim priročnim strojčkom: vemo, kaj lahko pričakujemo od njega, kako nam lahko olajša življenje in kako to doseči. Sele ko pride do okvare (v tem primeru okužbe), stroj opozori nase, šele tedaj ga res opazimo, vzamemo v obzir. Analogije s kulturo se ponujajo same po sebi; nič čudnega, da se veliko ali celo večina novih kulturnih praks konstituira (in s tem uspešno promovira) kot eksces, kot motnja. Ko ta zamenja neopazno sopotni-štvo kulture, ki je sicer nezanimivo, a tudi nemoteče, smo jo pač prisiljeni opaziti. Iz teh zgodovinskih izkušenj razberljivo sporočilo podeljevalcem kulturnih nagrad je jasno, zato je tem manj razumljjivo njegovo neupoštevanje. Izogibanje ekscesu je v času, ko vsi ponavljajo utrudljivi refren o kulturi na stranskem tiru, strateška napaka: s spoštovanjem ustaljenega reda stvari je priložnost, da bi kultura opozorila nase, izgubljena. dbi pristopiti trezno in ne pustim, da me glasba omami. Puccinijevo glasbo podajate po jasnem konceptu, natančno in spretno. Vaše izvajanje La Boheme prikazuje življenje takšno, leot je, brez olepševanj. La Boheme zame ni tragedija. Je realističen prikaz življenja mladih in revnih umetnikov v Parizu od koncu prejšnjega stoletja. Odnosi med njimi so bili velikokrat neprijazni in kruti. To je seveda žalostno, ni pa tragično. Puccinijeva glasba tudi ni sentimentalna, ,-3t mnogi mislijo. Nasprotno! V partituri La Boheme je vsak ton na svojem mestu. Ničesar ni preveč, nič ne manjka. Vsak takt je pomemben! Vse oznake v partituri so jasno zapisane, kar je treba upoštevati. Puccini je izredno natančno označil artikulacijo in dinamiko, ki je zelo diferencirana. Zato mislim, da je pri vsaki skladbi, posebej pa še pri glasbi iz obdobja romantike, dobrodošel razumski pristop. Drugače obstaja nevarnost, da izvajalce čustva preveč zanesejo in glasbenega dogajanja ne nadzorujejo več. V operi dogajanje na odru seveda narekuje tempo izvajanja. Vendar se kot dirigent prav s tem, da čustvom ne pustim pljusniti čez rob, ampak jih nadzorujem, izognem kupu nelogičnosti in z glasbeniki ustvarjam večja stopnjevanja in napetosti v glasbi. Pri naši predstavi imam dober občutek, da smo dosegli nekaj novega, ne le v reprodukjti-vnem smislu, marveč lahko govorimo o stvaritvi. Kot vsestranski dirigent izvajate tako starejša kot sodobna dela - od Purcellovih, Handlovih skladb do Sivičevih, Petričevih, Skerlovih in Božičevih novitet. Kako se razlikuje vaš pristop do izvajanja stare in nove glasbe? V nasprotju s staro glasba je mogoče največ podatkov o načinu izvajanja dobiti prav pri novih skladbah, kjer skladatelji običajno natančno predpišejo, kako je treba skladbo izvajati. Velikokrat pa se zgodi, da to zame kot dirigenta ni najbolj hvaležno, saj mi ne dopušča svobode. Včasih se zgodi, da predstavljajo skladbe starejših obdobij zame nekaj povsem novega. Skladbe, ki še niso bila izvajane in jih občinstvu podajam prvič, so zame nova glasba. Na 40. Mednarodnem poletnem festivalu v Ljubljani smo s pevci in orkestrom prvič predstavili in posneli vokalno-instrumentalne skladbe Tarsie, Zupana in Lechnerja, ki so zapuščene predolgo ležale v slovenskih arhivih. Interpretacijo teh del sem moral posebej preštudirati in njihove izvajalske značilnosti glasbenikom dodatno pojasniti. Občutki ob prvih izvedbah starejših skladb pa so enaki kot takrat, ko dirigiram komaj napisane skladbe. Kakšni so ti občutki in kako vpliva na izvedbo stik s skladateljem, katerega skladbo izvajate? Veliko ljudi se boji vsega, kar je novo, tudi nove glasbe. Zame je izvajanje novih skladb velik izziv in užitek. Sprva neznano glasbo vzljubim, ko se pripravljam na izvedbo. Odnos s skladateljem je seveda nekaj posebnega, včasih lahko tudi obremenjuje, velikokrat pa me dodta-no spodbudi. Krasni so občutki, ko lahko s sodelujočimi glasbeniki prvič izvedem neko skladbo. Gre za dejanje, ki ga lah- ko primerjamo samo z rojstvom otroka. Skladba se rodi. Prva izvedba pomeni zame veliko odgovornost, hkrati pa pri tem uživam! Svojo bogato operno in koncertno dejavnost ste v zadnjem letu nadgradili z magisterijem iz glasbe. Kako je potekal ta študij? Letos poleti sem se vrnil z Univerze v Surreyu, kjer sem bil tri semestre na podiplomskem študiju in ob koncu izvedel praktični dirigentski nastop. V tem času sem tudi napisal magistrsko delo Priprava na predstavo (Preparing for Perfor-mance), v kateri opisujem, kakšne naj bi bile pfiprave dirigenta na izvajanje, in razvijam različne načine interpretacije skladb. Kako slovenski kulturni prostor in glasbeno okolje vplivata na vaš glasbeni in umetniški razvoj? Tukaj je vznemirljivo živeti in delati, saj je Slovenija pomembno križišče, na katerem so se že od renesanse pa vse do danes srečevale mnoge glasbene poti, šole in stili različnih obdobij. Ni moj cilj, da bi dirigiral v milanski Scali, izvajal le velika in znana dela ali postal milijonar. Vesel sem, da sem ostal v Sloveniji, zadovoljen sem z doseženimi koraki. Veliko dirigiram, korepetiram, igram v ansamblu Pro mušica Tibi-ciniai Napisal sem veliko scenske glasbe, zdaj bi rad pisal še zase glasbo, ki jo slišim. Ves čas si želim in se trudim, da bi bil boljši in boljši. Glasbi sem lahko zvest tudi v Sloveniji, kajti življenje tukaj lahko primerjam s pestrim dogajanjem v »majhni kozmopolitski operi«. IZŠLO JE... / REVIJE ivtzin (M’zin pri Skuc-Forum, 64 str., 350 Sit) Trinajsta številka dvomesečne revije za kulturo prinaša informacije, tako o domačih kot tujih dogodkih , zapise in komentarje o nekoliko manj konvencionalnih dogodkih s področja gledališča , filma, glasbe, literature, likovnih umetnosti in arhitekture ter kar tri intervjuje: z Janezom Justinom o trženju kulture na temo revizije volilnega polit-prop paketa, Borutom Kržišnikom, ki pripravlja svojo drugo ploščo, Cisom Bierinckxom, ki je lansko leto prišel v Ljubljano in sodeluje s PTL ter Georgom Sorosom, ustanoviteljem Open Society Found Slovenia. S knjižnega področja predstavljajo krajši odlomek iz romana, prvenca Vladimira P. Ste-faneca in pa nedavno izšlo knjigo NSK. Revija, ki postaja v oblikovnem smislu popolnejša, opremljena s kvalitetnimi fotografijami za konec dodaja še komentar ob retrospektivi H.C. Bressona. (M.T.) ar s vivertdi ARS VIVENDI (Domus, 96 str. 420 Sit) Številne nove revije, med njimi tudi Pepita, so uredništvo A.V,- ja spodbudile k resnejšemu izhajanju. Tako je pred nami decemberska številka revije, ki se vse bolj »odpira ostali Evropi, predvsem tistim njenim vzhodnim deželam, v katerih umetnost najbolj prizadeto izraža duha tega temnega časa«. Poleg obsežnega slikovnega gradiva prinaša obširen portret mariborske igralke Ksenije Mišič, intervju z Gal j o Kuri-erovo »teoretičarko dizajna, ki sovraži dizajn« in poznavalko ruske avantgarde ter krajši zapis o Vadimu Fiški-nu, ruskem umetniku, ki se je mudil v Ljubljani kot scenograf baletne predstave Molitveni stroj Noordung. S krajšo prozo »Nage in bose« se predstavlja Svetlana Makarovič, ki razmišlja o ženskah in njihovem oblačenju. Vrhunsko oblikovana revija za dizajn in modo, ki jo je vredno kupiti. (M.T.) REVOLVER (Roza klub, 48 str., 350 Sit) Tromesečnik za kulturna in politična vprašanja (revija s homoerotičnim nabojem) tokrat poleg krajših novic s področja gledališča, filma, glasbe in novic s svetovne gay scene, objavlja vrsto daljših zapisov pretežno ubranih na žensko tematiko: obsežen pogovor s publicistko in prevajalko Mojco Dobnikar o položaju žensk in feminizma v našem in evropskem prostoru, zapis o Diamandi Galas in razmišljanja o ženski seksualni fantaziji kot odgovor na letos izšlo delo Nancy Fri-dayeve Moj skrivni vrtiček. Izmed prevodov tujih del velja omeniti odlomek iz knjige Skrb zase Michaela Foucaulta, ki bo izšla pri založbi S KUG in kratko zgodbo ameriškega pisca novejše generacije Dennisa Coop-erja. Fotografski delež v tej številki so prispevali Alen Kos, Della Grace in Aqua-rius. (M.T.) KLOBUK DOL! / LITERATURA Glas za humanizem Dragan Velikič: Glas iz razpoke, Založba VVieser, Celovec 1992 Ignacija Fridl Založba VVieser iz Celovca v zadnjem letu nedvomno najhitreje in najtemeljiteje spremlja literarna razmišljanja, sodbe, obsodbe in analize »jugoslovanskega vprašanja«. Se z letnico ’91 je izdala Sanjacevo slovo od devete dežele Petra Handkeja in Jančarjev odgovor nanj, letos pa sta jima sledila Velikičev esej Glas iz razpoke in Jančarjeva zbirka esejističnih zapisov Razbiti vrč. Prevajalec in prozaist Dragan Velikih, cigar bibliografijo začenjata zbirki kratke proze ter končujeta romana Via Pula in Astragan, se je rodil v Pulju, živi in pisateljuje pa v Beogradu. Tako razpet med Sredozemljem in Balkanom je tudi sam zdrsnil v globoko razpoko nacionalnih interesov, skoraj pet desetletij zamaskirano z ideološko matriko: enotna Jugoslavija, bratje Jugoslovani. A iz nje se noče reševati bodisi na breg nacionalizmov in mahati s srbsko ali hrvaško bandero bodisi na breg, kjer so zbrani zagovorniki ideje o revitalizaciji južnoslovanske državne združbe. Kot kozmopolit ne išče identifikacije v državi ali narodu, pač pa v človeštvu, v zavesti, ki čuti sobivanje dragega in drugačnega. »Moje knjige so moj potni list,« je dejal v nekem pogovora in tako poudaril, da svojo identiteto najdeva v svoji literaturi. Njegova govorica torej ni nikakršen obračun z lastno nacionalno vestjo niti manifestacija ideolo-gemov, napisanih protj nekomu v imenu drugega. Z njo poskuša le »samemu sebi pojasniti nekatere stvari«. Tovrstne pojasnitve prinaša tudi njegov esejistični zapis Glas iz razpoke, ki je nastal v Beogradu novembra 1991. Tedaj, ko se ob srbsko-hrvaških spopadih na obzorju naših pričakovanj še niso kazale moreče podobe iz bosanske vojne, je pesimistično, za današnji čas pa realistično ugotovil, da »bodo vsi jugoslovanski narodi še dolgo bolehali za virusom primitivizma, ki so ga štirideset let gojili kot najbolj dragoceno rastlino socialistične Jugoslavije.« Njegova govorica ni retorika odresenj-skih projektov, ampak razkriva krivce za zdajšnje stanje »primera Jugoslavija«, ki ga tako pri Jančarju kot Velikiču označuje metafora razbitosti, razpoke, razkroja, ki rojeva smrt. Krivec pa je en sam - komunistična »vladajoča kasta, ki je razpadla po vertikali«, komunistični zeloti (jančarjevsko rečeno), izvrševalci Titovih idej, represivni utrjevalci gesla »en um v eni državi«, skratka tisti, zoper katere je v 70. in 80. letih številne pisatelje, živeče na ozemlju Jugoslavije, v homogeno celoto namesto uradnega socializma povezalo oporečništvo. Kljub porazu komunizma pa se tudi v 90. letih Jančarjeva zelja, da se »literatura vrne na svoje mesto«, zaradi krvavih razpok na Balkanu, ki so jih povzročili v zastopnike nacionalnih interesov preoblečeni zeloti, ne more uresničiti. Literarna beseda ne more premagati vojaških sil, lahko pa s svojim spoštovanjem individualnosti in osebne integritete zbližuje. Samo en pogoj je - kot poudarja Jančar - treba jo je brati. NOVICA Marika Danč, tapiserija, 1991 V murskosoboški galeriji so na ogled dela članov Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije. Gre za prvo obsežnejšo predstavitev društva, ki so ga ustvra-jalci ustanovili tudi zato, da bi učinkoviteje in organizirano skrbeli za promocijo in trženje svojih del. Tokrat razstavljajo Nikolaj Beer, Ivo Bošnjakovih, Sandi Cervek, Marinka Danč, Jože Denko, Stefan Galič, E n dre Go-nter, Stefan Hauko, Zdenko Huzjan, Ferenc Kiršly, Suzanne Kiraly Moss, Ignac Meden, Franc Mesarič, Vlado Potočnik in Mirko Rajnar. Razstavo sta pripravila Franc Obal in Janez Balažič, ki sta tudi avtorja spremnih tekstov v katalogu. Prvi objavlja strnjeni avtorski pogled na tradicijo likovnih dogajanj v tem koncu Slovenije, Janez Balažič pa je pripravil temeljitejšo umetnostnozgodovinsko študijo o večstoletnem razvoju likovne ustvarjalnosti na obeh straneh Mure.(F.L.) Torek, 5. januarja 1993 ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA NOVICE Time: Bossi kot Mussolini RIM - Bossi je politik, ki se ga Italijani najbolj bojijo, a je istočasno tudi najbolj ljudski od italijanskih politikov, od duCejevih Časov sem. Tako je ugledni ameriški tednik Time označil vodjo Severne lige Umberta Bossija v zadnji številki svoje evropske izdaje. V Članku z naslovom »Vzpon demagoga«, ki obsega dve polni strani, rimski dopisnik Timea piše, da se je Bossi iz levičarskega idealista prelevil v demagoga, ki je znal izkoristiti negodovanje ljudi do sedanjega italijanskega strankarskega sistema, njegovo stranko pa označuje kot stranko z najvišjo volilno rastjo. Clankar vzporeja Bossija z Mussolinijem prav zato, ker sta znala oba spretno izkoristiti malodušje in protest ljudstva, podobno, kot je to nedavno storil tudi ameriški predsedniški kandidat Ross Perot. Požar v Galeriji moderne umetnosti v Rimu RIM - »2al, imam občutek, da se rimska Galerija modeme umetnosti razkraja.« Ob uri, ko je tiskarna Unita v noči na ponedeljek tiskala stavek, ki ga je v intervjuju izrekla dolgoletna ravnateljica galerije Palma Bucarelli, je moCan požar zajel prostore nekoC znamenitega rimskega muzeja. Ognjeni zublji so se razplamteli v kletnih prostorih Galerije modeme umetnosti malo po polnoči. Zajeli so skladišče, laboratorij in se kmalu razširili na dolgi kletni hodnik. Na srečo v teh prostorih ni bilo dragocenih slik, ki jih hranijo v galeriji, tako da je bila škoda dokaj omejena. Na mesto požara je prispelo šest ekip gasilcev, ki so po dobrih štirih urah dela ogenj pogasili. Po vsej verjetnosti je plamenom botroval kratek stik. Ravnateljica galerije Augusta Monferini Calvesi bo danes poslala ministru za spomeniško varstvo podrobno poročilo o škodi, ki jo je prizadejal požar. Galerija modeme umetnosti v Rimu je bila pred kratkim v središču polemik, ker je iz njenih prostorov izginil Cezanov akvarel, pa tudi zato, ker se je zaradi nepazljivosti raztreščil dragocen kip. Septembra v Benetkah razstava 430 slik Amedea Midiglianija RIM - Septembra bodo v PalaCi Grassi v Benetkah prvič dali na ogled občinstvu 430 risb, ki jih je italijanski umetnik Amedeo Modigliani narisal v Parizu v letih od 1907 do 1914. Dela so odkrili šele pred kratkim in so menda izjemne vrednosti. Po Benetkah jih bodo razstavili še v Londonu, Madridu, v ZDA, Kanadi, Nemčiji, na Japonskem in v Franciji. POLITIKA / ZDRAHE PRED DEŽELNIMI VOLITVAMI Osimo spet tarča polemik Nova prosibska politika? Listo za Trst je zelo zadovoljno z novo »osimsko usmeritvijo« Sandor Tence TRST - Z novim letom se je v Furlaniji-Julijski krajini zaCela dolga volilna kampanja (trajala bo šest mesecev) v pričakovanju deželnih volitev, ki bodo 13. junija, ponekod (kot npr. v Trstu) pa bodo tudi upravne volitve. Za prvo potezo v tej kampanji so poskrbeli poslanec Liste za Trst in podminister Giu-lio Camber, nekdanji predsednik Dežele in sedaj poslanec KD Adriano Biasutti in podpredsednik deželne vlade, socialist Ferrucio Saro. Na skupni tiskovni konferenci so napovedali politično vojno »barbarom« Severne lige, v »platformo« pa so vključili tudi revizijo Osimskih sporazumov. Glede Osima je bilo na Tržaškem izrečenih mnogo besed, konec oktobra pa je desnica uprizorila znano nacionalistično kampanjo, ki se je končala tako, kot se je zaCela: s praznimi gesli in s še bolj praznimi obljubami, saj sta se Rim in Ljubljana še pred tržaško »vstajo« sporazumela za revizijo dosedanjih dogovorov in potrdila nedotakljivost meje. Novost je sedaj v tem, da sta Saro in predvsem Biasutti - vsaj na skupni tiskovni konferenci - osvojila znano stališče Liste za Trst, po katerem Slovenija in Hrvaška nista in ne smeta biti edina sogovornika Italije za nove meddržavne sporazume. Ce bi prevladala ta usmeritev, bi se že napovedana pogajanja med Rimom in Ljubljano ne samo zavlekla v nedogled, ampak tudi vsebinsko razvodenela, saj tragični položaj v nekdanji Jugoslaviji vsaj za sedaj izključuje skupno pogajalsko mizo in podobno. Lista in njeni voditelji, ki so do zadnjega nasprotovali italijanskemu priznanju Slovenije in Hrvaške, so bili vedno prosrbsko usmerjeni. Prav vprašanje Osima v luči stališč Camberja, Biasuttija in Sara, je sprožilo ostre polemike v tržaški Krščanski demokraciji. Notranja desnica je predvsem Bia-suttijevo potezo izkoristila za napad na pokrajinskega tajnika Tripa-nija, ki se oktobra ni hotel na noben naCin pridružiti nacionalistični gonji proti Osimu in je nasprotno izrazil željo za vsestransko izboljšanje odnosov s Slovenijo. »Zame velja samo to, kar je Biasutti glede Osimskih dogovorov podčrtal med razpravo v Adriano Biasutti rimskem parlamentu, kjer je se odkrito in jasno zavzel za vsestransko sodelovanje s Slovenijo in Hrvaško,« je rezko izjavil Tripani. Biasutti, ki so ga zaradi »snubljenja« Liste za Trst napadle mnoge videmske stranke, skuša omiliti polemike: »V Trstu sem sodeloval samo na javnem soočanju, na katerem nismo oblikovali nobenega volilnega zavezništva in še manj novega političnega sodelovanja za deželne volitve. To so le fantazije nekaterih, ki noCejo na noben način razumeti tržaške tiskovne konference,« je v izjavi za dnevnik Mes-saggero Veneto povedal Sergio Tripani nekdanji predsednik deželne vlade. S Sarom in Camberjem, je še rekel Biasutti, so le obravnavali nekatere aktualne probleme in nič veC. Glede možnosti odložitve junijskih volitev, na katero je namignil socialistični predstavnik, pa je Biasutti rekel, da bi bilo to tudi formalno gledano povsem nemogoče. Za morebitno odložitev že sklicanih volitev bi bilo namreč treba spremeniti ne samo volilni zakon, ampak hkrati tudi deželni statut. Kot reCeno, so Biasuttija zaradi tržaške novinarske konference javno kritizirali mnogi furlanski politični predstav- niki, negodovanje pa je bilo slišati tudi med tamkajšnjimi krščanskimi demokrati. S potezo Camberja, Biasuttija in Sara pa je po pričakovanju zelo zadovoljna Lista za Trst. V uradnem sporočilu izreka veliko zadovoljstvo, da je konCno prevladalo stališče za revizijo Osimskih dogovorov z vsemi dejavniki oziroma državami nekdanje Jugoslavije. Listarji upajo, da bo tudi rimska vlada ubrala to pot in da torej ne bo »privilegirala« Slovenije in Hrvaške. Camber -piše v tiskovni noti Liste - ni z nikomer podpisal nobenih politicih in še manj volilnih sporazumov. »Lista bo tudi vnaprej ohranila svojo popolno neodvisnost od strank in bo z njimi sodelovala le za dobrobit Trsta. Samo za zaščito teh interesov se bo lahko gibanje v bodoče na deželni ravni povezalo s kako stranko, seveda brez vsakršnih kompromisov in volilnih paktov.« Do tod tiskovna nota melonarjev, ki na koncu, kot je razvidno, jasno namiguje na deželne volitve, na katerih bo skoraj gotovo sodelovala z liberalno stranko. Uradnega sporazuma sicer še ni, skupna politična in volilna platforma pa je dejansko že oblikovana. RIM / LIRA POD PRITISKOM Inflacija lani na isti ravni kot pred štirimi leti RIM - V dokaj porazni sliki italijanskega gospodarstva je ob bolj živahni borzni dejavnosti padanje inflacije eno od redkih pozitivnih dejstev. Po podatkih statističnega zavoda Istat je decembra 1992 inflacijska stopnja zdrknila na 4,8 odstotka proti 6 odstotkom iz leta prej. Za spoznanje se je znižala tudi v primerjavi z novembrom, ko je po dolgem Času prvič zdrknila pod 5 odstotkov in pristala pri 4,9 odstotka. V letnem poprečju je lani inflacijska stopnja dosegla 5,4 odstotka, kar je za točko manj kot leta 1991, ko je poprečna letna stopnja znašala 6, 4 odstotka. Inflacijska stopnja' se je tako v Italiji spet približala ravni iz leta 1988. Po podatkih statističnega zavoda sta se v decembru v primerjavi z novembrom za spoznanje pocenili prehrana in obleka, podražili pa so se izdratki za storitve, za zdravstvo, za prevoze in za prireditve. V celoletnem poprečju pa se je v primerjavi z letom 1991 prehrana podražila za 2,3 odstotka, obleka za 4,5, stroški za stanovanje za 5,2, stroški za zdravje za 12,3, stroški za prevoze za 3,7 in izdatki za rekreacijo in kulturo za 7,3 odstotka. Če je postopno upadanje inflacijske stopnje nedvomno pozitiven podatek, pa izpostavljenost lire na valutnih trgih opozarja na strukturno šibkost italijanske ekonomije. Italijanska deviza še vedno svobodno niha in ni vezana na omejitve Evropskega denarnega sistema, kljub temu pa občuti posledice špekulativnih posegov zoper druge valute. Spekulacija je vCeraj usmerila svoj pritisk predvsem ,na francoski frank, ki pa je za seboj potegnil tudi italijansko liro. Italijanska deviza je tako znatno izgubila v odnosu do dolarja in do nemške marke, nazadovala pa je tudi v primerjavi s francoskim frankom. Dolar je včeraj kotiral 1.512 lir, kar je podobna vrednost kot leta 1988, marka pa dosegla vrednost 924 lir. Po oceni izvedencev za pritisk na liro ni bilo posebnih razlogov. Padec vrednosti italijanske devize je predvsem posledica njene šibkosti, v tej pa se zrcalijo tudi težave ita-liajnskega gospodarstva nasploh. POŽAR / VČERAJ POD VEČER Plameni opustošili gozd pod Katinaro V požaru zgorelo več desetin hektarov Včeraj pod veCer je požar opustoSil veC desetin hektarov goznih površin med Katinaro, Sv. Alojzijem, Lonjerjem in Podlonjerjem nad Trstom. Zaradi moCne bur-je so se plameni razširili izredno hitro in oplazili tudi nekatere hiše, toda učinkovit poseg gasilcev, gozdnih čuvajev in prostovoljcev je preprečil, da bi prišlo do hujšega. Požar je izbruhnil nekaj po 16. uri v bližini stanovanjskega kompleksa pri Melari, okrog 19. ure pa je bilo stanje že pod kontrolo. »Nekaj po 16. uri se je nebo nad nami potemnilo in preplavil naš je oster vonj po dimu,« nam je povedal inž. Giorgio Verri, deželni ravnatelj civilne zaščite, ki stanuje prav pod Katinaro. »Takoj sem razumel, za kaj gre, ter poklical naš operativni center v Palmanovi, od koder so potem koordinirali gasilsko akcijo. V kratkem Času je na kraj po- žara prihitelo kakih 100 gasilcev, gozdnih Čuvajev in prostovoljcev z desetino avtocistern in drugih sredstev.« Ognjena fronta je dosegla do 2 kilometra dolžine. Najbolj kritični so bili trenutki okrog 17.30, ko so plameni oplazili dve hiši ter se močno približali domu za ostarele Časa serena. Stanovalci ogroženih hiš so zapustili svoje domove, za Caso sereno pa so že imeli pripravljen evakuacijski načrt. Kot nam je povedal inž. Verri, so nameravali pri tem uporabiti avtobuse prevoznega podjetja ACT. Nastopili so tudi tržaški občinski redarji, ki so za krajši Cas zaprli Vrdel-sko cesto v Podlonjerju, a to predvsem zato, da bi omogočili dostop gasilskim avtocisternam. Škodo, ki jo je prizadel požar, bo mogoče natančneje oceniti šele danes. Inšpektor tržaških gozdnih Čuvajev arh. Roberto Barocchi nam je povedal, da so plameni vsekakor opustošili veC desetin goznih površin in da gre za veliko večji požar, kot so običajni zimski požari v Bošketu. Glede možnih vzrokov požara smo ujeli glas, po katerem naj bi ga zanetile petarde. Nekateri krajani so namreč slišali pokanje pod stanovanjskim kompleksom pri Melari tik preden so se dvignili plameni. Arh. Barocchi nam teh domnev ni potrdil, pač pa ni imel nobenega dvoma, da je požar zakrivil človek, pa naj bo namerno ali ne. Kot rečeno, so gasilci premagali plamene že okrog 19. ure. Seveda pa ni bilo mogoCe izključiti nevarnosti, da bi ogenj spet kje zagorel, saj so sunki burje dosegali do 60 kilometrov na uro. Zato so organizirali nočno stražo. Ce bo potrebno, bodo prišli pomagat tudi gasilci z Goriškega. V pripravnem stanju je tudi helikopter civilne zaščite. RIM / VSE OSTREJŠA POLEMIKA O ZAKONU ZA JAVNO FINANSIRANJE STRANK Bojazen, da bi z zakonom oprostili politike ki so od podjetnikov izsiljevali podkupnine Andreotti: Treba je razlikovati med tistimi, ki so sprejemali denar za stranke, in tistimi, ki so skrbeli predvsem za svoj žep - Napolitano o nevarnosti preveč razvpitih in protislovnih stališč RIM - Ožji odbor senatne komisije za ustavna vprašanja bo zaCel s četrtkom razpravo o reformi zakona za finansiranje strank. O tem vprašanju so vložile svoje predloge vse stranke, ki so si v nekaterih pogledih zelo blizu, v drugih pa krepko narazen. Ožji odbor Čaka zato težko delo usklajevanja, ki ga bo pozornost, s katero sredstva množičnega obveščanja in ljudje spremljajo ta zakon, še zaostrila. Kot so pokazale polemike zadnjih dni, obstaja namreč bojazen, da bi stranke na nek način zbrisale dosedanje prekrške in tako oprostile tiste politike, o katerih dejavnosti vodijo preiskavo milanski sodniki. Proti vsakršnemu poskusu, da Vojmir Tavčar bi retroaktivno zbrisali vse kršitve zakona, je v svojem novoletnem govoru ostro nastopil tudi predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro, o tej nevarnosti je spregovoril koordinator milanskih preiskovalcev Gerar-do D’Ambrosio, na to nevarnost opozarja voditelj radikalcev Marco Pan-nella. Zakonski predlogi, ki so jih vložile stranke, nakazujejo tri možne oblike finansiranja političnih strank: oblikovanje posebnih fondacij, mehanizem po katerem bi državljani, podobno kot za cerkve, oddvojili del davkov za stranke, javnost seznama vpisa- nih. Okoli teh kriterijev so stranke dokaj soglasne, medtem ko so si narazen glede možnosti prispevkov s strani podjetij. Odpravljeno je finansiranje države, ki bi morala nuditi strankam samo nekaj storitev in olajšav, predvideno je oblikovanje posebnega telesa, ki naj bi nadzorovalo proračune strank, predlogi pa so si narazen glede kazni. Pri vseh kritikih obstaja bojazen, da bi na nek način v zakon prišla kaka oprostilna norma. Proti tej možnosti je nastopil načelnik senatorske skupine DSL Chiarante, še ostrejši pa je bil Marco Pannella, ki se odločno zavzema, da bi se o sedanjem zakonu za finansiranje strank izrekli državljani na referendumu. Pannella namreč meni, da sedanje stranke niso vredne niti beliča iz javnih proračunov. In v tem je bil voditelj radikalcev v znatnem sozvočju z misovcem Pontonejem. Polemika je že tolikšna, da je o tem javno spregovoril tudi predsednik poslanske zbornice Giorgio Napolitano, ki je poudaril, da so si stališča preveč protislovna in tudi zaostrena. V tej polemiki Napolitano vidi samo poskus, da sedanjega zakona ne bi spremenili. O tem vprašanju je spregovoril tudi bivši pre- mier Giulio Andreotti, ki je dejal, da je treba hitro spremeniti pravila in preprečiti podtalno finansiranje strank. Ce pa parlamentu to ne bo uspelo, tudi referendum ne bo imel tolikšne moči kot atomska eksplozija, je hladnokrvno dodal Andreotti, ki je vsekakor menil, da je treba razlikovati med tistimi, ki so sprejeli podkupnine za finansiranje strank, in tistimi, ki so skrbeli v prvi vrsti za svoj žep. Medtem ko stranke razpravljajo, milanski sodniki nadaljujejo z delom in bodo do prihodnjega tedna pripravili gradivo, s katerim bodo podkrepili zahtevo za odvzem parlamentarne imunitete socialističnemu tajniku Craxiju. Giulio Andreotti _______RIM / PREMALO PLUGOV IN REZKAČEV, PRIMANJKUJE PA CELO SOLI______ Sneg razgalil vse pomanjkljivosti srednje in južne Italije Zaprte številne življenjsko pomembne avtoceste, sneg pa je ohromil celo letalski promet in upočasnil železniškega Sneg grozi, da bo pod svojo težo strl počitniške prikolice v Cosenzi (Telefoto AR) RIM - Neurje, ki s snegom in z izredno nizkimi temperaturami pesti skoraj vso srednjo in južno Italijo, je ponovno razgalilo vse pomanjkljivosti državnih in krajevnih struktur, ker je nedopustno, da nekaj centimetrov snega povzroči zaprtje avtocest samo zato, ker prometna policija ni pravočasno izločila iz prometa vseh tovornjakov, ki niso imeli s seboj snežnih verig. Brez zimske opreme pa so se znašla tudi vozila Številnih krajevnih uprav, da ne omenimo soli za posipavanje cest, ki jo se- daj na vrat na nos naročajo. Tako so vCeraj po več urah napornega dela konCno odprli avtocesto A 14 na območju Taran-ta, pri Catanzaru pa je še vedno zaprta avtocesta A 3. Ista usoda je doletela tudi avtocesto A 24 Aquila-Teramo. Vsak Cas bi lahko zaprli avtocesto Salerno-Reggio Calabria, saj redki plugi snežnemu metežu niso veC kos. Zaradi snega so zaprta letališča v Bariju, Lame-zii Terme, v Anconi in v Pescari, kjer so zaprli tudi pristanišče. Vlaki na jadranski progi vozijo tudi z veC kot eno urno zamudo, Se težje pa je na progi Rim-Ancona. Pomanjkljivosti krajevnih uprav in državnih ustanov so nekako nadoknadili gasilci in karabinjerji, ki so z nadčloveško požrtvovalnostjo skušali ublažiti nevšečnosti. Desetinam ljudi so s helikopterji nudili pr-vo pomoč, bolnike odvažali v bolnišnice, poskrbeli celo za krmo živine v odrezanih vaseh. Štabi civilne zaščite so že zaceli premeščati pluge in turbinske rez-kaCe s svera države proti nemočnemu jugu. ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJ IN A Torek, 5. januarja 1993 RIM / MANCINOVO POROČILO Mafija je ranjena, a ni uničena RIM - V mafijski organizaciji Cosa nostra trenutno prevladuje prevratniška komponenta. To je posledica dejstva, da so v zadnjem Času nekoliko popustili odnosi med mafijskimi družinami in tistimi sektorji političnih, gospodarskih in sodnih krogov, ki so imeli skupaj z mafijo kriminalne interese. Tako trdi v svojem poročilu o delovanju novoustanovljene Preiskovalne protimafijske direkcije Dia notranji minister Nicola Manci-no. V 27 strani dolgem poročilu Mancino navaja doslej že sprejete ukrepe za boj prod mafiji in tiste, ki bi jih po njegovem mnenju morah še sprejeti, da bi bil boj učinkovitejši. Med temi velja omeniti finančno neodvisnost Die in drugačno definicijo pripadnikov direkcije. Najbolj zanimiv del poročila zadeva analizo mafijskega pojava v Italiji. Po oceni notranjega ministra sta nekoliko popustila zidova molčečnosti in strahu, na katerih je slonela moč in oblast mafije. Kot dokaz Mancino navaja pojave »novega odporništva« na Siciliji s pouličnimi manifestacijami in z znatno večjim številom prijav zoper izsiljevalce (število je naraslo za 31 odstotkov na vsedržavni ravni, za 45 odstotkov na Sililiji, za 40 odstotkov v Kalabrii in za 200 odstotkov v Bazilikati). Toda težave, s katerimi se spoprijema mafija, niso še dokončna kriza mafijske organizacije, ker so preiskave sodnikov dokazale, da skuša mafijska organizacija navezati stike z novimi zločinskimi lobbyji in da se skuša »cosa nostra« infiltirati ter nadzorovati kriminalne organizacije, ki so bile doslej avtonomne. Poleg tega pa raziskave nakazujejo, kako tesne vezi je doslej mafija znala navezati s po- ■ litiki, upravitelji, javnimi funkcionarji in pripadniki tajnih frama-zonskih lož. Eden od dokazov teh vezi je aretacija policijskega funkcionarja in elana obveščevalne službe Sisde Bruna Contrade, ki je osumljen povezave z mafijo. O tej zadevi bo moral Mancino v prihodnjih dneh poročati parlamentarnemu nadzornemu odboru, preiskavo pa načrtuje tudi parlamentarna komisija za boj proti mafiji. FURLANIJA / "EFEKT" MART1NAZZOL1 KD pripravlja notranjo čistko Kmalu pokrajinski kongresi stranke Načelnik KD v deželnem svetu Roberto Dominicli VIDEM - Tudi za deželno Krščansko demokracijo bosta januar in februar meseca pokrajinskih kongresov in predvsem uvajanja novih pravil notranjega strankarskega življenja. Po nalogu vsedržavnega tajnika Mina Martinazzolija so z novim letom med drugim izničili vse članske izkaznice, ki so bile v povojnem Času samo krepile notranje struje in lobije ter zlasti njihovo klientelarno politiko. Včlanjevanje se bo od sedaj naprej - tako vsaj upa Martinazzoli - odvijalo takorekoč ob belem dnevu, elani bodo morali biti "razpoznavni" in sodelovati pri vseh strankinih zbirah in odločitvah. Novi statut in nova pravila igre bodo prizadela predvsem tako imenovane "lastnike izkaznic", ki so prosto razpolagali s Članstvom in prav na izkaznicah gradili moč in predvsem oblast. Martinazzoli upa, da bo z novimi pravili razbil začarani krog struj in približal KD civilni družbi oziroma volil-cem, ki niso imeli v stranki doslej nobene besede. Ponekod so prenovitelji že zaceli korenite Čistke, kot npr. v sosednjem Venetu, kjer je deželno vodstvo stranke pred nekaj dnevi javno pozvalo nekdanjega zelo vplivnega ministra Ber-ninija, ki je osumljen korupcije, naj se takoj umakne iz političnega življenja. Po Venetu bo morda sedaj na vrsti Furlani j a-Julijska krajina. V vrtincu polemik (in sodne obravnave) se je tukaj znašel nekdanji minister za prevoze Giorgio San-tuz. Sodniki ga obtožujejo, da se je posluževal ilegalnih finansiranj in so od pristojne poslanske komsije že zahtevah dovoljenje za sodno preiskavo. O potrebi po globoki prenovi KD in tudi vseh tradicionanih strank je na včerajšnjem srečanju upraviteljev KD sregovo- ril načelnik deželne svetovalske skupine Roberto Dominici. KD, kot sicer skoraj vse ostale stranke, se močno boji junijskih deželnih volitev in tolikokrat napovedanega "vdora” Severne lige. Po njegovem se morajo stranke takoj "umakniti" z inštitucij in javnih uprav ter prepustiti le-tem upravljanje splošnih koristi. Dominici soglaša s predsednikom republike Scalfarom, ki je v novoletni poslanici rekel, da so stranke bistveni sestavni del pluralističnega sistema, Ce hočejo ohraniti to važno vlogo pa se morajo takoj korenito obnoviti. TRGOVINA / 90 LET DELOVANJA Delavske zadnige v razcvetu Drago Gašperlin TRST - Tretjega decembra 1903 so odprli v Istrski ulici prvo skladišče Delavskih zadrug, ki bodo tako letos praznovale 90-letnico obstoja. V vsem tem dolgem obdobju so se močno okrepile in raztegnile svoj delokrog: najprej v sami tržaški pokrajini (v mestu imajo 23 prodajnih enot, na Opčinah in Proseku ter v Miljah pa po eno), zatem na Goriškem (trgovine so v Krminu, Gradišču, Gradežu, Tržiču in, dve, v Gorici), dalje v videmski pokrajini (San Giorgio di Nogaro in Cervigna-no), nedavno pa so prodrle še v pordenonsko pokrajino - sprva v Pordenon, nato pa v Aviano in Roveredo, tako da so zdaj prisotne na vsem deželnem ozemlju. Ne samo, v okviru zastavljene strategije načrtujejo Delavske zadruge tudi nastop na slovenskem tržišču: s koprskim trgovskim podjetjem Soča so podpisale sporazum o skupnem upravljanju supermarketov, ki jih bodo odprli letos v raznih krajih Slovenije, začenši prav s Koprom. Vzporedno z razpredanjem prodajne mreže zunaj pokrajine so Delavske zadruge v pravkar minulem letu povečale in posodobile oziroma preustrojile tri obrate na Tržaškem. Pred nedavnim so preuredili Su-percoop na Trgu Stare mitnice in uvedli kosovno pro- dajo svežih mesnih delikates in sira; to pa še ni vse, kajti obrat bodo še povečali z odkupom prostorov, kjer je sedaj trgovina Calza San Giusto, s Čimer bo to postala največja prodajalna Delavskih zadrug v mestnem središču. Openski DSCoop, ki so ga odprli leta 1984, je bil popolnoma prenovljen, opremljen z najmodernejšimi hladilnimi napravami in obogaten z novimi servisi, tako na primer tudi z usmerjeno prodaja sadja in zelenjave. ‘Na ta naCin so postregli krajevnemu in okoliškemu prebivalstvu s storitvami v slogu supermarketa. Podobno so naredili v go-riškem Discountu, kjer so med drugim uvedli kosovno prodajo sladic, pomnožili izbor mesnih delikates in tudi sicer razširiti prodajne prostore. Vse to seveda ne bi bilo mogoče brez zaslombe več tisočev elanov oziroma družabnikov, ki so obenem potrošniki. To izrecno poudarja sam predsednik DZ Olinto Parma v decembrski številki zadružnega glasila II Cooperatore. Ob nastanku Delavskih zadrug je bila upravna in politična ureditev teh krajev in zaledja povsem drugačna od današnje, toda uradni naziv zadrug se medtem ni spremenil: Cooperative ope-raie di Trieste, Istria e Friuli. ZAKONI / KAKO LAHKO ITALIJANSKA DRU2BA REAGIRA PROTI NACISKINOM Z zakoni proti rasizmu V italijanski zakonodaji je že vrsta ustreznih a žal ne uveljavljenih predpisov proti rasistom Andrej Berdon TRST - Kazensko preganjanje rasističnih zločincev v Evropi postaja vse aktualnejše. Skoraj ne mine dan, da ne bi razoglavi naciski-ni zagrešili hujši zločin zoper pripadnike drugih ras ali držav. Neonacistični bes se sprošča tako nad prišleki iz Azije ali Afrike kakor tudi nad Evropejci različne nacionalne pripadnosti. Rasizmu sta očitno prirojeni ignoranca in topoumnost: »Nacionalno poslanstvo« veleva temeljito čiščenje lastne heimat od vsakršnega tujerod-ca. Iracionalna slast iztrebljenja zatorej ne pozna meja, manjka ji celo evropske razsežnosti: sovražnik, parasit, odjedalec narodnega bogastva more biti kdorkoli, tudi Evropejec iz bližnje države, Italijan v Frankfurtu ah Spanec v Milanu. Da Zidov sploh ne omenjamo. Nacijun-gerska jedra so zaključene, vase zazrte enote. Neki italijanski neofaši-st je tako dejal: »Mi nismo naciskini, mi smo fašisti. Jaz bi vse naci-skine pobil«. Črno pogromašto je kričeča kršitev številnih kazenskih določil. Najprej norm, ki obravnavajo obče zločine, kakor so umor, telesne poškodbe, žalitve, poškodovanje dobrin, nedovoljena posest in uporaba orožja ipd. Vendar so ti kazenski okviri pretesni, saj gre za dejanja posebne narave, ki imajo širšo etiCno-pravno razsežnost ter politično-ideološko poreklo. Italijanska zakonodajna oblast se ta čas ubada z zakonskimi predlogi za uspešnejše preganjanje in kaznovanje razoglav-cev. Vendar je slednje možno in obvezno že na podlagi sedanjih zelo jasnih in natančnih kazenskih predpisov. Sicer ne bi bila možna nedavna obtožnica zoper mladega rimskega pre-napeteža zaradi kršitve zakona 654 iz leta 1975, ki je ratificiral nevvjor-ško konvencijo iz leta 1966 o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije. Čudno je, da gre za prvo izvajanje tega zakona. Je pa le dokaz, da je že danes, pred morebitnim sprejetjem novih zakonov, mogoče uspešno zatirati v Evropi in v svetu zaskrbljujoče pojave. Mimo znatnega sklopa protifašističnih zakonov izpred leta 1945 je vredno obravnavati Zakon iz dne 3.12.1947 št. 1546, ki prepoveduje fašistično delovanje. Slednje je takole opisano v 1. členu: kaznuje se kdorkoli da pobudo za ustanovitev stranke ali gibanja, ki z vojaško organizacijo ter z poveličevanjem ah uporabo nasilja zasleduje fašistični stranki lastne cilje. Kaznujejo se tudi organizatorji, voditelji in podporniki takih gibanj (cl. 4) ter njihovi javni razpihovale! in zagovorniki (cl. 6-7). Nekateri sodobni podvigi naciskinov se gladko uvrščajo v te postavke. 1. januarja 1948, je stopila v veljavo italijanska Ustava, ki sloni na načelih odporniškega gibanja. Njen XII. prehod-no-zakljuCni člen postavlja za obstoj demokracije temeljno načelo, s tem da izrecno prepoveduje ponovno organiziranje fašistične stranke v kakršnikoli obliki. Ustavno določilo je z znanim Zakonom Scel-ba iz dne 20.6,1952 št. 645 dobilo izvršilni okvir. 1. člen: zločin reorganizirala razpuščene fašistične stranke zagreši vsakršno gibanje, ki zasleduje protidemokratične, fašizmu lastne namene z raspiho-vanjem ah uporabo nasilja kot sredstva političnega boja, oz. ki zagovarja zatrtje ustavnih svoboščin ali zaničuje demokracijo, njene u-stanove ter vrednote Rezistence, ki opravlja rasistično propagando, ter (...) počenja očitna dejanja, ki so značilna za fašizem. Kot običajno so kazni ostrejše za organizatorje in voditelje, kakor tudi v primeru organizacije z vojaškimi značilnostmi (čl.2). U-stanovitelji in voditelji avtomatično izgubijo aktivno in pasivno volilno pravico ter vse politične pravice za dobo petih let. Zakon Scelba nadalje zapoveduje zaplembo vse imovine takih organizacij ter nalaga Ministrstvu za notranje zadeve naj v sodelovanju z Ministrskim Svetom razpusti organizacijo (čl. 3). Najpomembnejši sodni pre-cedens v izvajanju tega Zakona je Ministrski Odlok z dne 23.11. 1973, ki je odredil razpustitev političnega gibanja »Ordine nuovo« ter zaplembo njegovega imetja, potem ko je rimsko Kazensko SodišCe ugotovilo fašistični značaj te organizacije. Primer zgovorno dokazuje, da ne gre za daljne, v preteklost zazrte in odmaknjene probleme. Cl. 4 Zakona Scelba nadalje kaznuje apologijo fašizma oz. katerokoli osebo, ki javno povzdiguje rasistične ideje ali metode. Cl. 5 obravnava fašistične manifestacije in vsakršno zborovanje, na katerem bi kdorkoli počenjal dejanja, ki so očitna ter običajna za fašistično in nacistično organizacijo. Pomembno je dejstvo, da so bile v Zakonu Scelba predpisane kazni zaostrene z Zakonom št. 152 iz dne 22.5.75, ki je uvedel tudi cl. 5-bis, s katerim je postalo izdajanje kazenskega naloga obvezno. Denarne kazni je ponovno povišal zakon št. 689 iz dne 24.11.81. Zanimivo je tudi, da je bil še pred nedavnim zakon deležen številnih ugovorov o protiustavnosti, Ceš da krši ustavna naCela o svobodi mišljenja in izražanja, o svobodi javnega združevanja, o nerektroaktiv-nosti kazenskih norm, o enakosti vseh državljanov ne glede na politična prepričanja ipd. U-stavno SodišCe je sistematično odbijalo take teze ter tako dokazalo, da je prepoved fašistične ali rasistične dejavnosti temeljni del današnjega ustavnega u-stroja. Parlament in U-stavno Sodišče sta torej še pred kratkim menila, da so politični fašistični zločini živ problem italijanske družbe in današnje dogajanje je žal potrdilo to prepričanje. Doslejšnje početje obri-togolavcev je očitno nepretrgana kršitev Zakona Scelbe, saj ima izrazito rasistični naboj, ki gre od vzklikanja fašističnih gesel in sloganov do ustrahovanja, pretepanja in vsakovrstnega preganjanja neita-lijanskega življa. Skupine razoglavcev so med seboj tesno organizirane in povezane, zato pride v poštev tudi predpis o ponovni ustanovitvi fašistične stranke, ali vsaj gibanja. Jasno pa je, da se pojav popolnoma uokvirja v normo, ki preganja javno povzdigovanje rasizma. Italijanski pravni sistem pozna tudi zakon št. 962 iz dne 9.10.1967, ki zatira genocidne zločine. Morda bi se dalo osporavati obtožbi o genocidu, a vendar Člen 6 tega Zakona kaznuje kogarkoli prisili pripadnike nacionalnih, etničnih, rasnih in verskih skupnosti nositi svoje razpoznavne znake. V tem smislu je brez dvoma kazensko relevantno lepljenje davidovih zvezd na trgovine in zgradbe, ki so last židovske skupnosti, kar se dogaja v Italiji. * Naposled gre povzeti nekatera načela iz omenjene new-jorske konvencije iz leta 1968 o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije. Ta mednarodni dogovor zelo jasno definira izraz rasna diskriminacija: gre za kakršnokoli razlikovanje, izključevanje, omejevanje ali dajanje prednosti na temelju rase, narodnega ah etničnega porekla, za onemogočanje uživanja človekovih pravic nasploh. Države stranke te konvencije se obvezujejo, da bodo sprejele ustrezne zakonske akte v ta namen in obsojajo sleherno propagando in vse organizacije, ki temeljijo na pojmu superiornosti kake rase ali etnične skupnosti ah ki skušajo upravičevati ah veCati rasno sovraštvo in diskriminacijo v kateri koli obliki. Države podpisnice se obvezujejo tudi uveljaviti takojšnje in učinkovite ukrepe zoper šču-vanje k diskriminaciji. Zato morajo razglasiti za kaznivo dejanje sleherno širjenje idej o rasni superiornosti ali sovraštvu in razglasiti za protizakonite ter prepovedati vse organizacije, ki delujejo v ta namen. Ze iz teh postavk je razvidno, da je bil nedavni ukrep rimskega sodnika, ki je na podlagi te Konvencije obtožil mladega naciskina, povsem utemeljen. Vsakršen nov zakon zoper val neofašizma bo dobrodošel. Dotlej pa bo treba izvajati sedaj veljavne predpise, ki so povsem ustrezni in odgovarjajo potrebam sodnih oblasti NOVICE Claudia Raza razstavlja v Čedadu mestu Langobardov ČEDAD - Claudia Raza, umetnica, ki živi in dela v Nabrežini, je v dvorani kavarne San Marco v Čedadu razstavila enajst serigrafij, ki jih je združila pod naslovom »La Sugestione dell’an-tico - Omaggio a Cividale« (Sugestija starinskega - Poklon Čedadu). Claudia Raza je ljubitelje likovne umetnosti doslej navadila na svoje motive kraške pokrajine in na abstraktne podobe, raztegnjene med med prostorom in Časom. Sedaj pa umetnica - kot je na otvoritvi razstave podčrtal kritik Carlo Milic - odkriva svoje poslanstvo ponovnega odkrivanja, še zlasti ko želi odkriti že doživljeno in analizirano stvarnost. Gre torej za zelo specifično raziskovanje, za željo po reviziji argumentov, tem in tradicij, ki se prav gotovo nanaša na bi-nom Cedad-Langobardi. Le-ta je kot vemo že bil protagonist razstave, ki je imela pred letom v Čedadu izreden uspeh. Raza, ki je po rodu Cedajka, sodi po mnenju Carla Mihca v tisto atmosfero, ki ni nikoli ugasnila, saj se v svojih delih sklicuje na jezdece, ščite, podobe ljudstva, ki je na tej zemlji zapustilo neizbrisne sledi. Otvoritve razstave se je včeraj v Čedadu udeležilo veliko število ljudi, saj je bil tudi to eden od načinov za izmenjavo novoletnih voščil, z mnogimi željami predvsem ria umetničin naslov. (Michele Obit) Zasedanje o enotnem tržišču TRST - Prvo srečanje, ki ga v letošnjem letu prireja Trgovinska zbornica, bo namenjeno prihodnosti Evrope. V sredo, 13. t.m. bo predsednik Giorgio Tombesi skupno s predsednikom tržaških industrijcev Pierom Toresello, ki je sodeloval pri pobudi, odprl zasedanje, ki se bo odvijalo na temo “Od enotnega tržišča do ekonomske in monetarne zveze". Glavno poročilo bo imel Flavio Mondello, ki je predsednik male in srednje industrije v okviru UNICE (evropske zveze podjetnikov) ter bivši načelnik urada Confindustrie v Bruslju. Ob tej priložnosti je predsednik TZ Giorgio Tombesi podčrtal zahteve krajevnih podjetnikov po Cim bolj učinkovitih strukturah. Program Centra za teoretsko fiziko TRST - Govor bo o oceanih, o atmosferi, o fiziki nekonvencionalnih energetskih dobrin: to namreč predvideva letošnji program Centra za teoretsko fiziko pri Miramaru. Letošnji program ustanove, ki jo vodi Nobelov nagrajenec Abdus Salam, je zelo razčlenjen, posebna pozornost pa bo v tem okviru posvečena vprašanjem, ki so povezana z okoljem. Letošnji niz predavanj se bo začel v ponedeljek, 11. t.m., ko bo na sporedu seminar o zgoščeni fiziki. Od 11. t.m. do 5. februarja bo govor o zadnjih novostih na področjih fizike in tehnologije lazerjev optičnih tkiv. V marcu bo tekla beseda o znanstvenih aspektih rurarlnih komunikacij v državah v razvoju, v maju pa o perspektivah nuklearne fizike. Poleg tega bodo v miramarskem centru na sporedu tudi že tradicionalni seminarji. Deželna uprava opozarja na nevarnost gozdnih požarov VIDEM - V sedanjem sušnem razdobju je velika nevarnost goznih požarov: na to opozarja deželno ravnateljstvo za gozdarstvo, ki je okrepilo nadzorno operativno službo. Obenem poziva vsakogar, ki bi na gozdnatih področjih opazil dim, ah tudi manjši požar, da takoj obvesti ravnateljstvo na (brezplačno) telefonsko številko 1678-43044. S tem v zvezi se je deželni odbornik za gozdarstvo Adino Cisilino obrnil na širšo javnost s pozivom, naj sodeluje pri akciji in pomaga pri gašenju požarov. Poleg tega poziva prebivalstvo, naj se v naravi obnaša previdno, posebno pa še na tistih območjih, kjer je nevarnost požarov velika. V zadnjem obdobju je namreč na deželnem teritoriju izbruhnilo precej požarov, ki so povzročili veliko gmotno škodo. Povzročili so jih neprevidno odvrženi cigaretni ogorki (največkrat iz avtomobilov), povzročile pa so jih tudi petarde, s katerimi je marsikdo pozdravil nastop novega leta. Vse požare so sicer gozdni Čuvaji s trdnim delom pogasili, v vseh teh akcij ali pa je bilo zaposlenih okrog 250 oseb, med katerimi so bili tudi prostovoljci. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax: 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-533382, fax: 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax: 0432-730462 Ljubljana, NI A, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax: 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel: 0463-318510, fax: 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel: 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-535725 fax: 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel: 040-7796611, fax: 040-768697 Italija: podružnice SPI Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina-1 stolpec višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.200 LIT - 40 SIT Naročnina za Italijo: lema 300.000 LIT plačljiva do 31.1.93. za Slovenijo: mesečna 1.200 SIT Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.-12-1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG NOVICE Dejavnost Železniškega muzeja V prostorih Železniškega muzeja so odprli fotografsko razstavo “Nepoznane železniške proge v Trstu". Uprava muzeja poleg tega sporoča, da bo danes, ob 9.45 priredila posebno vožnjo z vlakom. Obenem sporoča, da je obnovila vodstvo, ki je sedaj tako sestavljeno: predsednik Giuseppe Ranieri, podpredsednik Leandro Steffe, tajnik Giorgio Grisilla, svetovalca Fulvio Forti in Franco Hirsch, blagajnik pa Paolo Mayer. Miljska uprava za kmetijstvo Miljska občinska uprava prireja v sodelovanju s permanentnim formacijskim kmetijskim centrom deželne uprave F-JK dva natečaja (biološko kmetijstvo in vinogradništvo), ki bosta med februarjem in junijem letošnjega leta. Pobuda se uokvirja v prizadevanja za ohranitev in valorizacijo kmečke kulture ter z namenom, da bi tako nudili mladim nove možnosti za zaposlitev. Kdor se bo udeležil tečajev, bo deležen olajšav, ki jih nudita deželna zakona 19/88 in 59/90, ki predvidevata promocijo biološkega kmetijstva v naši deželi. “Betona11 v jami v Briščkih Tudi letos se bo priljubljena priletna starka Be-fana srečala z otroci in sicer v jami v BrišCikih, v katero se bo spustila ob vrvi s svojo nepogrešljivo metlo. V jamo se bo spustila danes, ob 15.30, tokrat izjemoma ob spremljavi godbe na pihala. Pri spustu jo bodo spremljali tudi Trije kralji, ki bodo idealno prevzeli mesta onih v majhnih jaslicah na dnu jame. Manifestacija se bo nato nadaljevala na prostem, kjer bodo jamarji gostom ponudili skrivnostno pripravljeno pijaCo Gran Pampel, da bi se v tem hudem mrazu lahko malo ogreli. Tega dne bo vstop v jamo za otroke do 12. leta starosti brezplačen, odrasli pa bodo morali odšteti 8.000 lir. Jama bo za to priložnost odprta ves dan. Črno vandalstvo v Devinu Neznani Črni mazači so se v preteklih dneh znesli nad dvojezično hišno številko pri Brecljevih v Devinu. Pod okriljem noči so se prikradli po zasebni poti, ki vodi do domačije s St. 78/S, in s črnim pršilcem pomazali napis »Devin« na dvojezični tabli, kakor tudi ime na hišnem zvoncu. Očitno gre za grozilno akcijo proti podžupanu in pokrajinskemu tajniku SSk Martinu Breclju, ki tam stanuje. Prizadeti so zadevo prijavili devinskim karabinjerjem. PRISTANIŠČE / PO FUSAROLIJEVI POTRDITVI ZA KOMISARJA CGIL Tesinijev odlok vsebinsko nezakonit Sindikat vložil ponoven priziv no upravno sodišče Tržaška Nova delavska zbornica-CGIL oziroma njeni zastopniki An-tongiulio Bua (ki je hkrati glavni pokrajinski tajnik tega sindikata), Dino Fonda in Roberto Treu (ki sta bila člana upravnega sveta pristaniške ustanove) so te dni na Deželno upravno sodišče vložili priziv proti ponovni potrditvi prof. Paola Fusarolija za komisarja Avtonomne ustanove za tržaško pristanišče (EAPT), ki je bil včeraj formalno posredovan prizadetim stranem. Preko pravnega zastopnika odv. Giovannija Venture so namreč vložili prijavo proti ministru za trgovsko mornarico in proti pristaniški ustanovi zaradi kršitve oziroma napačnega izvajanja 5. člena zakona št. 26/87 (o reformi pristaniškega, sistema) in posledične prekomerne rabe pooblastil, kot tudi zaradi popačene in prirejene utemeljitve, s katero je bil Fusaroli imenovan za komisarja in torej posledičnega kršenja zakona. V prizivu sindikalni predstavniki zahtevajo razveljavitev ministrskega odloka z dne 18. decembra 1992, s katerim bil je minister Tesini -po razveljavitvi upravnega sodišča - potrdil imenovanje Fusarolija za komisarja pristaniške ustanove, in vseh ostalih ak- Komisar pristaniške ustanove Paolo Fusaroli tov, ki zadevajo uvedbo komisarske uprave v pristanišču, še posebej pa ministrskega odloka z dne 23. septembra lani, s katerim je minister za trgovsko mornarico sprejel Fusarolijev odstop z mesta predsednika EAPT. V utemeljitvi priziva se CGIL kot rečeno sklicuje na 5. člen zakona o pristaniški reformi, po katerem se lahko upravnim organom nekega pristanišča zaradi bilančnega primanjkljaja prekliče mandat in celo onemogoči ponovno imenovanje za naslednjih pet let. Na osnovi tega splošnega normativa je torej minister za trgovsko mornarico spričo pri- manjkljaja tržaške pristaniške ustanove - in nesposobnosti, da bi si zagotovila sanacijska posojila - razveljavil mandat predsednika in upravnega sveta EAPT, v isti sapi pa je tega predsednika imenoval za komisarja ustanove za dobo šestih mesecev in torej namesto »kaznovanja«, ki ga kontempli-ra zakon, izbral »nagraditev«. Kot znano, se je ministrovemu ravnanju - ki je v Trstu sprožilo vrsto negativnih reakcij - postavil po robu krajevni sindikat CGIL s prizivom na Deželno upravno sodišče, ki ga je le-to 18. decembra lani tudi sprejelo in torej suspendiralo ministrski ukrep. Tesini je v odgovor še istega dne potrdil Fusa-rolijevo imenovanje in s tem uveljavil najbolj restriktivno tolmačenje omenjenega 5. člena, ki je v Trstu ponovno sprožilo - milo rečeno -veliko začudenje. Marsikdo si je Tesinijevo obnašanje razlagal s Cam-berjevim »svetovanjem«, medtem ko si je podtajnik v Trstu umil roke, Ceš da je o zadevi odločal minister sam in da tudi sicer ni bilo nobenega vsebinskega razloga za razveljavitev imenovanja, ampak zgolj formalna napaka, ki da jo je Tesini z odlokom o potrditvi Fusarolija za komisarja odpravil. Sindikatu CGIL pa zadeva očitno nikakor ne gre v račun, zato se je odločil za ponoven apel na pravico. Kot nam je povedal sekretar Bua, razveljavitev Tesinijevega odloka namreč ni temeljila na formalni napaki ministrskega posega, pač pa na vsebinski, ki je Tesini s ponovnim Fusarolijevim imenovanjem ni odpravil. S tem pa ministrov odlok o imenovanju Fusarolija za komisarja Avtonomne pristaniške u-stanove ostaja nezakonit, prva razsodba Deželnega upravnega sodišča pa veljavna. (V.B.) DRUŽBENI PROBLEMI / PRIMER MLADE NARKOMANKE S ŠENTJAKOBSKEGA TRGA Žalostna zgodba iz našega vsakdana v temeljit razmislek Mnogi od nas, ki smo preživeli praznike v veselem in prijetnem razpoloženju, se najedli in napili raznih dobrot, ter si voščili vse dobro, smo verjetno pozabili na vse tiste, ki vsega tega veselja, zadovoljstva in prijetnega razpoloženja niso okusili. Naj opišem en sam primer, ki pa prav gotovo ni edini. Na šentjakobskem trgu, pod oboki, ki ta trg že zaključuje in kjer je kar nekaj trgovin, je enega od teh prazničnih, a mrzlih in še s burjo podkrepljenih dnevov ležalo na tleh mlalo dekle. Po obleki sodeč ni bila revna, ob vzglavju je imela tudi torbo. Ustavila sem se in čakala, da se bo še kdo ustavil in dekletu pomagal. Pa se ni ustavil nihče. Vsi so jo pogledali, nekateri s pikro pripombo - saj gre samo za narkomanko, ali pijanko - drugi niso rekli nič in šli dalje. Meni vest ni dala miru. Približala sem se ji in jo skušala zbuditi. Res je bila pod vplivom mamil. Toliko sem jo je zbudila in spravila na noge, da sva prišli do bližnjega bara, kjer sem ji ponudila toplo mleko, pa tudi dobro besedo. Petra, da se imenuje, mi je povedala. In ko sem ji povedala, da sodelujem pri Primorskem dnevniku, mi je dejala, da so tudi njeni starši Slovenci. Ni pa hotela povedati, iz katerga kraja so. Potem mi je opisala svojo žalostno zgodbo. Bila je študentka, doma so se še kar razumeli. Neva Lukes Ima še dva brata, ki pa imata že svoji družini. Sama je zašla v družbo, ki jo je najprej popeljala v razne diskoteke in tu se je tudi začela njena pot narkomanke. »Sama si ne morem več pomagati - nimam moči. Starši so se prestrašili tega problema, brata pa sta dejala - sama si si izbrala to pot, sedaj pa imej toliko moči, da se rešiš« Tako se je začelo njeno trpljenje. Vsak danj je morala na tak ali drugačen način najti denar za nove doze mamila, poleg tega je bilo vsak večer vprašanje, kjer in kako bo preživela noC. »Staršev si nisem upa- la nadlegovati, saj so mi v stiski večkrat pomagali. Prijateljev nimam; če so, so prav takšni reveži kot jaz. Vi menite, da potrebujem sedaj lepe besede in tolažbe? Jaz pa mislim samo na to, kako bi dobila denar za novo dozo heroina.« Nisem vedela, kaj bi storila. Dekle je bilo zares v težkem stanju in ni bilo zmožno samo odločati, kaj bi bilo zanjo prav in kaj ne. Tako sem se odločila in poklicala prvo pomoč. Kmalu je prišel rešilec in jo odpeljal v bolnišnico. Danes ne vem, kaj je s Petro. Vem samo to, da sem ji le trenutno poma- gala in da jo bom morda na žalost zopet srečala nekega dne ležečo na kakšnem pločniku, če ne bo srečala koga, ki se bo zanjo resnično zavzel in ji pomagal. Seveda bo vse odvisno od Petre, če bo imela dovolj volje in moči, da si pomaga in da prebrodi težko krizo. Na vseh nas pa je, da si ne zakrivamo oci pred tem problemom, da priskočimo, po svojih močeh tem ljudem na pomoč, da se ne ustavimo z mislijo, da nas to ne more doleteti in da med nami ni tudi takšnih ljudi, ki so zašli na stranpot, kot mlada Petra, ki se je znašla v središču mesta, brez pomoči in brez dobre besede. VREME / MRAZ VČERAJ NEKOLIKO MILEJŠI Burja še vztraja Kmalu na bolje Vremenoslovci: Od danes izboljšanje! Marjan Kemperle , ia"- * ' ' - Razburkano morje se je poigralo z barkami (zgoraj); ljudi je premamil led (spodaj) Mraz ne pojenja. Tudi včeraj je bilo na Tržaškem mrzlo, da je bil mraz še bolj, nadležen pa je že spet poskrbela burja. Temperatura je bila sicer za spoznanje milejša od prejšnjih dveh dni, kar pa ni opogumilo ljudi, da bi zapustili svoje domove. Tudi včeraj so se - če so le mogli in Ce so jim delovne obveznosti to dopuščale - greli doma za pečko, ali moderne} e - za radiatorjem centralne kurjave. Na kraški planoti je v nočnih urah živosrebrni stolpec spet zdrknil močno pod ničlo, tja do -7 ali -8, to je nekaj stopinj manj kot noč prej. V mestu se je okrog poldne nekoliko‘»ogrelo«, do stopinje, dveh nad ničlo. Burja je v noči na ponedeljek s svojim zavijanjem burila spanje Tržačanov. Popoldne se je nekoliko polegla, medtem ko je v dopoldanskih urah še pihala je s sunki do 90 km na uro. Proti večeru se je njena moč - kot dan prej - ponovno okrepila. Tržaški gasilci so imeli včeraj bistveno manj dela kot v nedeljo, ko so opravili rekordnih 180 posegov. Včeraj so gasilci iz Trsta, Milj, OpCin in iz tržaškega pristanišča opravili kakih 40 do 50 posegov, kar je zanje ob takem vremenu »povsem normalno«. Njihovi posegi so bili spet tipični za vetrovno vreme: odstranili so strešnike, ki so s streh grozili, da bodo zdaj pa zdaj zgrmeli na ceste in ulice; odžagali so nalomljene veje; na Narodni ulici pri Obelisku so odstranili drevo, ki ga je sila vetra nevarno nagnila na cestišče; s cest so »pospravili« odlomljene cestne znake in smerokaze. Osebje Rdečega križa tudi včeraj ni imelo mnogo dela zaradi vremena. Huje bi bilo, Ce bi mraz in burjo »spremljal« tudi led... Ob suhem in vetrovnem vremenu se gasilci najbolj bojijo požarov, saj sta suha trava in grmičevje močno vnetljivi, veter pa lahko kmalu razpiha požar, da ga je nato sila težko pogasiti. Prav Kras spada v takih primerih med najbolj »nevarna območja«. Včeraj se je do poznih popoldanskih ur razplamtel na Tržaškem le manjši požar nad Cesto za Lonjer. Vnelo se je grmičevje. Na kraju so posegli gozdni stražniki, ki so plamene kmalu pogasili. Slabo vreme je včeraj dopoldan ohromilo delo v tržaškem pristanišču. Dopoldansko delovno izmeno so morali ukiniti zaradi premočnega vetra. Veliki žerjavi za prenašanje zabojnikov na Sedmem pomolu lahko namreč delujejo nemoteno, a le dokler veter ne preseže 70 km na uro. Ko zapiha močneje, se na žerjavu sproži varnostni mehanizem, ki ustavi težka vozila, da bi se tako izognila morebitnim nevarnostim. Popoldne se je delo - kljub burji -nadaljevalo. Po napovedih vremenoslovcev bi se moralo vreme danes vendarle nekoliko izbojšati. Burja naj bi se postopoma polegla, sredi tedna pa naj bi popolnoma utihnila. Od jutri dalje napovedujejo zvišanje temperature. Sodeč po napovedih, naj bi se sedanji val slabega vremena v prihodnjih dveh dneh umiril: najhujše je že mimo (vsaj tako zagotavljajo vremenoslovci...) PROMET / KLJUB »UVIDEVNEMU« RAVNANJU POLICISTOV, KARABINJERJEV IN REDARJEV V PRVIH DNEH VELJAVE NOVEGA ZAKONIKA Prve žrtve novih (in predvsem strožjih) prometnih predpisov v tržaški pokrajini Dvema voznikoma so odvzeli vozniško dovoljenje, enemu avtomobilistu pa so naložili globo zaradi nedovoljenega telefoniranja med vožnjo Novi prometni zakonik je tudi na Tržaškem že zahteval prve žrtve. Kot je znano, so novi prometni predpisi začeli veljati z novim letom. Prinesli so marsikatero korenito novost, tako da nekateri govorijo o pravi »prometni revoluciji«. Tako bodo npr. morale občine z več kot 30 tisoč prebivalci v teku enega leta izdelati svoje prometne naCrte, sicer jih bo država, a na občinske stroške. Druga posebno pomembna novost pa so tako imenovane »dodatne sankcije«, med temi zlasti odvzem vozniške- ga dovoljenja in zaplemba vozila, ki bodo veliko bolj pogoste kot v preteklosti in ki seveda praviloma predstavljajo veliko hujšo kazen, kot je lahko globa. Skoraj vsi italijanski vozniki bi najbrž raje odšteli kak desettisočak ali celo stoti-soCak več, kot pa da ne bi mogli tedne ali celo mesece razpolagati s svojim vozilom. »Novi prometni zakonik še prej kot za voznike predstavlja veliko novost in napor za nas, ki moramo skrbeti za njegovo pravilno izvajanje,« so nam pove- dali na poveljstvu tržaške prometne policije. »Z usposobljenostnimi tečaji smo pričeli že lanskega julija in še jih nismo povsem končali,« so pristavili. Podobno so nam povedali tudi na poveljstvih tržaških karabinjerjev in tržaških občinskih redarjev. Po splošni oceni zadevajo največje spremembe ne toliko prometnih predpisov kot takih, kolikor postopke, povezane z njihovim izvrševanjem oziroma s kaznovanjem tistih, ki se jih ne držijo, a vse to pomeni za prometno policijo, kara- binjerje in občinske redarje dokaj šen oraniza-cijski napor. Kot rečeno, pa so strogost novih predpisov že bridko izkusili tudi nekateri tržaški vozniki. Karabinjerji so v nedeljo odvzeli vozniško dovoljenje vozniku, ki je bil vpleten v prometno nesrečo z ranjenci. Tržaški občinski redarji pa so takoj ob novem letu odvzeli vozniško dovoljenje šoferju, ki je zavozil na izstop s hitre ceste v bližini novega stadiona. Karabinjerji so poleg tega naložili 50 tisoč lir globe avtomobili- stu, ki je med vožnjo uporabljal prenosni telefon. Odslej je namreč to izrecno prepovedano. Sicer pa bo novi prometni zakonik doživel svoj pravi ognjeni krst šele po sv. treh kraljih. Prometni policaji, karabinjerji in redarji so namreč dobili navodilo, naj bodo v prvih dneh veljave novih predpisov kolikor mogoče »uvidevni«. Drugače pa bo v naslednjih dneh. Vozniki bodo verjetno dvakrat pomislili, že preden se bodo odločili za tak sorazmerno »nedolžen« prekršek, ko je nedo- voljeno parkiranje, saj bo za zadevno globo odslej treba odšteti od 50 do 100 tisoč lir - mimo morebitnega stroška za pajka. Tako v javnih ustanovah in upravah kot med zasebniki pa je v teh dneh močno občutiti potrebo po Cim bolj natančni informaciji. Da bi tej potrebi zadostila, se je Državna tiskarna odločila, da ponatisne prilogo Uradnega lista z dne 28. decembra 1992 z novimi predpisi. En izvod stane 36.400 lir, naročiti pa ga je mogoče tudi po tel. 1678-64035. GLASBA / ABONMAJSKI KONCERT GLASBENE MATICE Enkrotnost Kogojeve violinske glasbe Odlična interpretacija dua Lorenz-Šček Violinist Tomaž Lorenz in pianistka Alenka Sček-Lorenz (foto Ferrari) PREVAJALSKA SLUŽBA Trije Slovenci med člani Združenja tolmačev FJK Darja Frelih Četrti abonmajski koncert tržaške Glasbene matice v decembru v gledališču Miela z naslovom Violina pri Kogoju in sodobnikih sta izvedla violinist Tomaž Lorenz in pianistka Alenka Scek-Lorenz. Program se je tudi tokrat skladal z načeli, po katerih je oblikovan celoten ciklus koncertov. Kogojevo 100-letnico so zaznamovale domala skoraj vse violinske skladbe, ki jih je komponist namenil temu solističnemu glasbilu ob spremljavi klavirja: Se neobjavljeni oziroma iz rokopisnega prepisa izvajani Preludij, pet skladb iz zbirke Sedmih skladb za vilolino in klavir (leta 1960 v celoti izdane pri Društvu slovenskih skladateljev in istega leta prvič izvedene na Radiu Trst A) in znani Andan-te (prvi ga je izvedel avtor v Gorici 1. 1923, natisnjeni 1929, morda bolj poznan v orkestraciji A. Srebotnjaka). Usmerjenost v glasbo 20. stoletja sta potrdila dva zanimiva v program uvrščena Kogojeva sodobnika: v Istri rojeni italijanski komponist Luigi Dallapiccola z Dvema etudama iz let 1945-47 (Sarabanda, Fanfara in fuga) ter An- ANSA: izšel je prevod I »Šibile« Italijanska tiskovna agencija ANSA je objavila včeraj vest o izidu italijanskega prevoda romana Alojza Rebule V Sibilinem vetru -Nel vento della Si-billa. Vest je vključila v svojo tedensko rubriko o knjižnih novostih, v kateri seznanja italijanska sredstva javnega obveščanja o zadnjih izidih knjig na italijanskem knjižnem trgu. Agencija ANSA piše, da spada roman med najboljša dela Alojza Rebule, ki je po mnenju literarne kritike med naj-vecjimi slovenskimi sodobnimi pripovedniki. Prevod je izšel pri Založništvu tržaškega tiska-EST, »založbi, ki od vedno ponuja priložnosti za srečanje in plodno izmenjavo med italijansko in slovensko književnostjo«, je Se zapisano v poročilu italijanske tiskovne agencije. Agencijska vest ponuja kratek povzetek zgodbe o barbaru Marbo-du, navezuje se na razmišljanje o kulturi in religiji, ob koncu pa omenja aktualnost romana, saj so teme istovetnosti in obmejnega prostora tacaš dramatično žive na Balkanu. glež Benjamin Britten s Suito op. 6. Poudarek na »domačih« je tokrat veljal izvajalcema, zlasti pianistki, ki je primorska rojakinja. Vsem trem komponistom je skupen »stik« s Schonbergovim dodeka-fonim načinom skladanja, le da v izvajanih skladbah ni prišel povsem do izraza: Kogoja se zaradi njegove samorasle umetniške narave ni nikoli docela »prijel«, Dallapiccola ga je v omenjenih skladbah uporabljal že bolj nedosledno, mladi Britten pa ga je ob Suiti, ki je nastala 1. 1935 na Dunaju, šele začel spoznavati. Ko so izzvenele vse Prehod iz leta 1992 v leto 1993 je bil na gledališkem področju v Trstu nedvomno v znamenju velikega švedskega dramatika Augusta Strindberga. V soboto je bila namreč v Cristallu premiera Smrtnega plesa v postavitvi skupine Tea-tro d’arte z Anno Procle-mer in Gabrielem Ferzet-tijem, medtem ko je bila do pred kratkim v Gledališču Rossetti na sporedu Gospodična Julija v interpretaciji Gabriela Lavije. Pravzaprav je to res posrečeno naključje, saj gledalcem omogoča skoraj šolsko poglobljeno Studijo Strindergovih najizrazitejsih naturalističnih stvaritev in to iz različnih zornih kotov. Lavijevo postavitev Gospodične Julije bi namreč lahko označili kot bolj osebno in inovativno, pa čeprav izredno spoštljivo do izvrinika, Smrtni ples v režiji Antonia Calende pa bi lahko uvrstili med tradicionalne uprizoritve, pa čeprav v njej nikakor ne manjka osebno in izvirno tolmačenje. Spopadi med zakoncema, kapetanom Edgarjem in bivšo igralko Aliče, ki poosebljata osrednji konflikt Strinbergove dramatike, boj med moškim in ženskim kot počeloma sveta, so prikazani nadvse realistično z rahlo primesjo črnega humorja, ki zapusti v gledalcu neizbrisno sled grenkobe. Tradicionalni so tudi kostumi in sugestivna scena Ambre Danon. skladbe večera, vključno z dodano Faurejevo U-spavanko, ob soočenju Kogoja z Dallapiccolo in Brittnom, je postalo še bolj jasno, kdo je pravzaprav Marij Kogoj. Njegovo glasbo je treba doživeti«v živo«, da bi mogli zaslutiti njeno enkratnost in veličino. Skladbice z razpoloženjskimi naslovi na primer, (Počasi-zmerno, Počasi, Nekoliko odločno, Nežno, Navdušeno), ki v svoji zapleteni »ne-lo-giki« gradnje in oblikovanja lahko zazvenijo le izpod prstov izkušenih interpretov, naredijo vtis na poslušalca s svojo enovitostjo in preprosto lepoto. Dallapic- Predstava zakonskega pekla je postavljena v mračno, sivo in turobno sobo, ki je skoraj simetrično razdeljena na dvoje: dve mizi, dve svetilki, dvoje vrat, tako da odraža sličnost in soodvisnost Edgarja in Aliče. Temna sivina zidov in obzidje, ki ga vidimo skozi okna, nazorno prikazuje vojaško trdnjavo, v kateri je bila nekoč ječa, na otoku nedaleč od kopnega. Edgar, poveljnik vojaške postojanke, in njegova žena Aliče živita v njej odrezana od ostalih prebivalcev otoka, saj za njiju obstaja le medsebojno sovraštvo. Druge ljudi potrebujeta le zato, da jih izrabita v neispro-snem medsebojnem boju in jih nato izločita, kot se dogodi Alicinemu bratrancu in Edgarjeve-mu prijatelju iz mladih let Kurtu, ki pride na otok kot načelnik karantenske postojanke. Anna Proclemer je trda, neisprosna, maščevalna Aliče, ki z odkrito neučakanostjo preži na moževo smrt. Gabriele Ferzetti je samovšečni in ošabni vojaški častnik, ki noče priznati, da je star in bolan, na koncu pa se zruši v strahu pred smrtjo. V vlogi šibkega in neodločnega Kurta, ki ga Aliče Zapelje v svoji sli po maščevanju, nastopa Se Giampiero Fortebrac-cio. Za skupino Teatro d’Arte je Strindbergovo dramo prevedel italijanski drmatik Franco Bru-sati. cola je učinkoval nekoliko odmaknjen in tuje, Britten pa z zasukom v »objektivno« obravnavanje glasbenega gradiva, kljub vsej svoji kompozicijski domišljiji in spretnosti (zlasti v zaključnem Valčku - prefinjeni parodiji na salonsko glasbo), ni »odtehtal« Kogoja. Po zaslugi uigranega dua Scek-Lorenz so bile vse skladbe izvedene avtentično in prepričljivo. Skoda je, da se koncerti, v katere je vložena primerna programsko organizacijska in izvajalska energija, ne ponovijo Se v kakšnem Kulturnem centru tam ali in tostran meje. V gledališču Rossetti se bo novo leto začelo v znamenju Drakule, krvoločnega transilvanskega grofa, in vampirstva, ki je v preteklem stoletju strašilo po vsej Evropi. S predstavo »II Vampiro« bo namreč od 5. do 10. januarja v Trstu nadaljeval svojo turnejo po naši deželi sardinski teater z Giustinom Duranom, ki se je bil 17. decembra prvič predstavil v Gorici. Avtor odrskega dela je piemontski književnik Angelo Brofferio, uradni dramaturg sardinske Compagnie Reale, postavitev pa je zrežiral Bep- Njihovo delo je največkrat anonimno, a so kljub temu protagonisti sodobnega sveta, ki s težavo najde skupen jezik, a kljub vsemu vse bolj potrebuje komunikacije. V mislih imamo tolmače in prevajal-, ce, ki so eno od»sred-stev«komuniciranja na najrazličnejših ravneh: od vrhunskih državniških in dimplomat-skih simpozijev, do medijsko manj odmevnih, a zato s strokovnega vidika nic manj zahtevnih simpozijev, srečanj, seminarjev itd. Njihova vloga je zelo pomembna tudi v deželi, kot je Furlanija-Julij-ska krajina, ki je aktivno vključena v delovno skupnost Alpe Jadran in ki meji na vzhodu s slovanskim, na severu pa z germanskim svetom. Odločitev za tako vlogo dežele je bila politična izbira, praktično pa so jo omogočili in olajšali prevajalci in tolmači, resnični povezovalci med politiki, poslovneži, kulturnimi dejavniki tega prostora. V FJK, kjer na univerzitetni ravni deluje tržaška Sola za prevajalce in tolmače, so se poleg tistih, ki so z vlogo prevajalcev zaposleni v uradnih institucijah, prevajalci in tolmači združili v Zvezo pe Navello. Krstno premiero je komedija dalj-njega leta 1827 doživela na odru turinskega Teatro Carignano, njena značilnost pa je ironično in subtilno posmehovanje literarni zvrsti »grozljivk«, ki je v tisti dobi žela velik uspeh. Brofferio je bil novinar, odvetnik in politik, nasprotnik Cavourja, Vampirja pa je napisal pri 24 letih kot aktualno literarno parodijo. Zgodba temelji na dogodivščinah barona di VVansfielda in njegove nesrečne hčere Amalie, katere mrliška bledica naj bi bila posle- tomaCev FJK. Ta organizacija najbrž ne združuje vseh, ki se ukvarjajo s tem poklicem, vendar je to organizacija, ki nudi v prevajanju in tolmačenju strokovne storitve po fiksnih tarifah. V zvezo tolmačev FJK je za letošnje leto včlanjenih 21 prevajalcev in tolmačev, dva pa sta na seznamu kandidatov za članstvo. Skoraj vsi elani so po maternem jeziku Italijani, obvladajo in prevajajo iz skoraj vseh evropskih jezikov. Med elani so tudi trije Slovenci in sicer po abecednem vrstnem redu Ravel Kodrič, Fe-dra Paclich in Marinka Pockay. Med njimi Kodrič prevaja iz vrste slovanskih jezikov, Pa-clicheva in Pockayeva pa sta edini v združenju, ki jamčita tudi neposredno prevajanje iz slovenščine v angleščino in obratno. Storitve, ki jih nudijo elani združenja gredo od simultanega prevajanja, do konse-kutivnega prevajanja in do tihega simltutanega prevajanja za ožji krog (chuchotage), tarife pa se sučejo med 550 in 620 tisoC lirami za prevajalca na dan, k Čemur je treba dodati še davek IVA. dica obiskov vampirja, ki ga prežene nepričakovana vrnitev skrivno poročenega moža, za katerega je Amalia mislila, da je bil umrl v nekem dvoboju. Režiser Navello je postavitev zasnoval na obešenjaškem humorju, ki ga je od Časa do Časa zacinil z vložki tipa Družina Addams, Fran-kenstein junior in Rocky Horror. Rezervacije in predprodaja vstopnic za predstavo št. 2B v abonmaju Teatra Stabile so že v teku pri blagajni gledališča Rossetti in v galeriji Protti. GLEDALIŠČE / ČETRTA PREMIERA LETOŠNJE SEZONE LA CONTRADA Kruta slika zakonskega pekla v Strindbergovem Smrtnem plesu Neizprosna A. Proclemer kot Aliče in samovšečni G. Ferzetti kot Edgar Bojana Vatovec Gabriele Ferzetti in Anna Preoclemer v glavnih vlogah ROSSETTI / SEZONA STALNEGA GLEDALIŠČA FJK Sardinski gledališčniki od danes v Trstu z obešenjaško komedijo »II Vampiro« SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Gostuje SLG CELJE Friedrich Schiller RAZBOJNIKI Režija Robert Raponja V soboto, 9. januarja, ob 20.30 v nedeljo, 10. januarja, ob 16. uri % IzSla je ENCIKLOPEDIJA SLOVENIJE ....6. knjiga. Tržaška knjigarna KINO ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Puerto Escondido«, r. G. Salvato-res, i. Diego Abatantuono. EXCELSIOR - 15.30, 17.00 ,18.45, 20.30, 22.15 »La bella e la bestia«, prod. Walt Disney. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »La morte ti fa bella«, r. Robert Zemeckis, i. Meryl Streep. NAZIONALE 1-15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »Guar-dia del corpo«, i. Kevin Co-stner, Whitney Houston. NAZIONALE II - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »L’ulti-mo dei Mohicani«, i. Daniel Day Levvis. NAZIONALE IU - 15.30, 17.05, 18.50, 20.30, 22.15 »Ricky e Barabba«, i. Renato Pozzetto, Christian De Sica. NAZIONALE IV - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Al lupo, al lupo«, r.-i. Carlo Ver-done, i. Francesca Neri. GRATTACIELO - 17.20, 19.40, 22.00 »Codice d’onore«, i. Tom Cruise, Jack Nicholson, Demi Moore. MIGNON - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »La storia di Qui Ju«, r. Zhang Vimou, i. Gang Li. EDEN - 15.30, 22.10 »Graziosith anale«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.00, 18.00, 20.00, 22.10. »Mamma ho riperso l'aereo«, i. Macau-lay Culkin. LUMIERE - 17.30, 19.45, 22.00 »Pomodori verdi ffitti alla fermata del treno«, i. Kathy Bates, Mary Stuart Masterson, Mary Louise Parker. ALCIONE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Mariti e mogli«, r.-i. Woody Allen, i. Mia Farrovv. RADIO - 15.30, 21.30 »II buchetto e 1'estasi«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. VCERAJ-DANES Danes, TOREK, 5. januarja 1993 MILENA Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.36 - Dolžina dneva 8.48 - Luna vzide ob 13.40 in zatone ob 4.38. Jutri, SREDA, 6. januarja 1993 TRIJE KRALJI VREME VČERAJ: temperatura zraka -1 stopinja, zračni tlak 1031,8 mb rahlo raste, veter 36 km na uro se-vero-vzhodnik, burja s sunki do 82 km na uro, vlaga 47-odstotna, nebo jasno, morje močno razgibano, temperatura morja 7,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Elisa Tessarotto, Giulia Ciancio-lo, Deborah elementi, Davide Sanna, Leonardo Manta, Fabrizio Popolla, Luca Lic-cardi, Mamo Ciacchi, Martina Deiuri, Federica Becca-risi, Susanna Požar, Lorenze Nemenz, Pierfrancesco Carlevaris, Nicolo Bellis, Michael Teghini. UMRLI SO: 52-letna Anna Maria Lanzara, 74-letni Mario Cok, 59-letni Korab Meidani, 85-letna Maria Pe-tronio, 83-letna Rosalia Zacchigna, 87-letna Gio-vanna Leitner, 65-letni Marcello Ritossa, 80-letna Anna Zei, 83-letna Maria Petropoli, 81-letni Marcello S amer, 74-letna Rachele Fe-roce, 82-letni Umberto Pa-gotto, 72-letna Anna Ronce- vic, 80-letna Maria Balzer, 91-letna Antonia Giurici, 71-letni Nazario Gavinel, 78-letna Elvira Cavrini, 43-letni Dalibor Barič, 82-letni Daniele Bisiacchi. H LEKARNE Od ponedeljka, 4., do nedelje, 10. januarja 1993 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 44 (tel. 764943), Ul. Commerciale 21 (tel. 421121). OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 44, Ul. Commerciale 21, Trg Sv. jakoba 1. OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Sv. Jakoba 1 (tel. 727057). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE-VITA Urad za informacije KZ E Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. ^ PRIREDITVE ZDRUŽENJE LUPUSIN-FABULA vabi otroke in vse, ki radi igrajo na tombolo, v Ludoteko (Skedenjska ulica 124) na veliko, zabavno LUPOTOMBOLO oz. »tombolo po nase«, danes, 5. januarja 1993, ob 15. mi. AO »JAKA STOKA« PROSEK-KONTOVEL« vabi v soboto, 9. januarja, ob 20. uri v Kulturni dom na Proseku na ponovitev humoreske A Cjaka »Nasi grajo ne radio«. Režija D. Gorup, glasba A. Starc. □ OBVESTILA STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -KROŽEK KRAS vabi vse Člane in simpatizerje na PRAZNIKE VČLANJEVANJA: danes, 5. januarja, ob 19.30 v gostilni v Saležu; v petek, 8. januarja, ob 19.30 v gostilni Klop v Nabrežini in v ponedeljek, 11. januarja, ob 19. mi v Društveni gostilni na Kontovelu. SEKCIJA VZPI - ANPI BORŠT - ZABREZEC priredi v soboto, 9. 1. 93, ob 20. mi SPOMINSKO PROSLAVO ob 43. obletnici tragičnih vojnih dogodkov 10. januarja 1945. Sodelujeta OS iz Boršta in Združeni meSa-ni pevski zbor Slovenec -Slavec. Vljudno vabljeni. SKLAD MITJA CUK obvešča, da se šiviljska popravila spet pričnejo od 13. januarja dalje ob sredah od 8.30 do 12.30. Edija in Gabriello je osrečilo rojstvo male Mie Z njima se veselijo Marko, Martina, Ivana, Rosanda in Robi H ČESTITKE SZ Jadran Čestita svojemu dolgoletnemu predsedniku in odborniku Ediju Kravosu ter ženi Gabrielli ob rojstvu hčerke MIE, kateri želi mnogo sreče in za-dovnljstva. Gabrijeli in Ediju iskrene Čestitke, mali MII pa vso sreCo ter da bi tudi ona Cimprej spoznala lepote vsega sveta želijo sodelavke iz Aurore. NADJA in NATAŠA KRALJIC vabita vse prijatelje in znance na odprtje NOVE KAVARNE v ESoljuncu danes, 5. januarja, po 18. uri MALI OGLASI OSMICO je odprl Radovan Semec iz Prečnika. OSMICO ima v Borštu Danilo Glavina. PRODAM pse dalmatin-ce, s pedigreejem, stare 2 meseca. Dostava na domu ali po dogovoru. Tel. na št. 003851 224049. PRODAJAMO dovoljenje za prodajo cvetlic in lonCnic s stojnico in stalnim prostorom na RdeCem mostu. Tel. na št. 225578 ali 225148. TRISOBNO stanovanje na Opčinah dajemo v najem za urad. Tel. na št. 420604 po 21. mi. PRODAM lado nivo 1600, letnik 90, 39.000 km, v dobrem stanju. Tel. na st. 228932. PRODAM avto fiat regata 100 vveekend 1600, letnik 1986 po ugodni ceni. Tel. na St. (0481) 21771. DIPLOMIRANA v agronomiji, z dokončanim trgovskim zavodom išCe ustrezno zaposlitev. Tel. na St. 231946. PRISPEVKI Namesto cvetja na grob Gabrijele Trobec Bole daruje družina Sedmak 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk Namesto cvetja na grob Angela Zuzka daruje Marica Budin 20.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. V spomin na dragega brata Angela Žužka darujejo sestre Berta, Viola in Elda 100.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. Ob 2. obletnici smrti (5.1.) pok. Milkota Milica se ga spominjata žena Valerija in hci Mariza z družino in darujeta 100.000 lir za prosesko cerkev. V spomin na Slavko Le-giša daruje Bruno Peric 50.000 lir za zbor Fantje izpod Grmade. V spomin na učiteljico Ba-zilijo Stanta daruje Mario Su-ban 150.000 lir za zbor Fantje izpod Grmade. V spomin na Marijo Puntar roj. Ban darujeta Anica in Drago Stoka 20.000 lir za SD Primorje. V spomin na Josipa Štoko (Kontovel) darujeta Anica in Drago Stoka 30.000 lir za SD Kontovel. V spomin na Josipa Cernjava (Gabrovec) darujeta Anica in Drago Stoka 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V počastitev spomina gospe Gabrijele Bole daruje Igor Merku s starši 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Dolgi mesec je minil odkar te ni veC, draga mama Marija Ban vd. Puntal'. V tvoj spomin daruje hci Vardka 50.000 lir za popravilo cerkve na Proseku. V spomin na Marijo Ban vd. Puntar daruje Angela 30.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na Marijo Ban vd. Puntar daruje Irma 20.000 lir za Skupnost Družina OpCine. V isti namen daruje Dušanka 20.000 lir za Skupnost Družina OpCine. V spomin na Jožefa Pečarja daruje Adalbert Tau-ceri 50.000 lir za pomoč beguncem iz BiH. Namesto cvetja na grob drage Antonije Zeriali darujeta Sandro in Danica 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Boljuncu. t V 43. letu starosti nas je zapustil Dalibor Barič Pogreb bo danes, 5. januarja, ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Mavhinje. Žalostno vest sporočajo mama Ida, žena Marisa, hčerki Tosca in Katja, tast in drugi sorodniki ter sosedje Trst, 5. 1. 1993 (Pogrebno podjetje -Ul. Zonta 3) ^ ' GORICA Torek, 5. januarja 1993 NOVICE VILLA FROMMER / SREČANJE NA OBČINI Z BREZDOMCI GRADEŽ / ZARADI MRAZA V Števerjanu jutri božičnica z zborom Ars Musiča V Števerjanu je že večletna tradicija, da prirejajo božičnico prav na koncu obdobja božičnih in novoletnih praznikov. Tako bo tudi letos. Društvo Frančišek B. Sedej prireja božično prireditev jutri popoldne ob 16. uri v župnijski cerkvi v Števerjanu. Nastopil bo mešani pevski zbor Ars Musiča iz Gorice pod vodstvom dirigenta Franca Valentinčiča s programom božičnih pesmi. Po koncertu bo v Sedejevem domu tradicionalna novoletna tombola in nagrajevanje zmagovalcev na natečaju Moje jaslice. Betona bo obiskala otroke policistov Policijski avtonomni sindikat SAP bo jutri ob praznovanju Befane priredil veselo otroško rajanje. Med udeleženci bodo z žrebom razdelili praktična darila, za otroke in njihove starše pa bodo poskrbeli Paolo Zippo, čarodej, ansambel Balemo insieme itd. Prireditev bo ob 15.30 v dvorani Goriškega telovadnega društva (UGG). Tatovi odnesli tri torbice iz parkiranih avtomobilov pred pokopališčem Po seriji tatvin v stanovanjih v Gorici in drugih krajih na Goriškem v prejšnjih tednih so se tatovi te dni spravili nad avtomobile. V nedeljo popoldne so kar pri belem dnevu, po vsej verjetnosti med 16. uro in 16.30, bili na delu na parkirišču pred mestnim glavnim pokopališčem. Zmikavti so izkoristili čas, ko so bile lastnice na pokopališču, da so iz dveh avtomobilov izmaknili tri ženske torbice, ki so jih lastnice neprevidno pustile kar na sedežih. Skupna vrednost plena sicer ni velika, dogodek je pa kljub temu precej nevšečen, ker si morajo okradene ženske sedaj na novo priskrbeti vse dokumente, ki so bili v torbicah. Voznik iz Tržiča ranjen v trčenju V Tržiču se je včeraj ob 11. uri pripetila prometna nesreča na križišču med ulicama Duca D’ Aosta in Mazzini. V nesreči se je poškodoval 30-letni Massimo Martini iz Tržiča, ki je vozil svoj renault 5 GT turbo in se z njim zaletel v fiat regato, ki jo je upravljal 50-letni Aleš Komjanc iz Steverjana. V nesreči je bilo poškodovano še tretje, parkirano vozilo, ki je last Guida Marsija iz Tržiča. Martinija so odpeljali v tržiško bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju v ortopedskem oddelku. Ima namreč poškodovana vratna vretenca. Dinamiko nesreče še raziskujejo. Občina nima trajne rešitve za sfanovalce pogorele hiše Poslopje bi bilo mogoče popraviti, problem po je denar Na slikah (foto Studio Reportage): zgoraj skupina stanovalcev med srečanjem z odgovornimi na občini; spodaj polsedice požara in gašenja v enem od stanovanj Vlado Klemse Goriška občina bo vsaj še do četrtka poskrbela za namestitev in prehrano stanovalcev, ki so ostali brez strehe po požaru v Vili Frommer. Nameščeni bodo v hotelu Transalpina, tople obroke pa jim bodo poskrbeli v menzi večnamenskega socialnega centra v ulici Baiamonti. Tako so sklenili na srečanju, včeraj dopoldne na županstvu, kjer so se med drugim dogovorili, da bodo da bodo prizadete družine pohištvo in drugo opremo stanovanj začasno shranile v hali COM v ulici Velo-dromo. Gre za prve nuj-nostne ukrepe, da se omeji nadalnja škoda, je na srečanju dejal dr. Ascari, občinski funkcionar, pristojen za področje socialnega skrbstva in nujnih posegov. Medtem ko je občina poskrbela za najbolj nujne ukrepe, ostaja odprto vprašanje, kako sedemnajstim družinam poskrbeti stanovanje. Dr. Ascari je na včerajšnjem srečanju zelo jasno povedal, da občina stanovanj nima in da po tej strani ne gre gojiti upov, ki se ne morejo uresničiti. Vsakdo naj si zato skuša pomagati predvsem sam. Občina bo skušala pri tem pomagati. O hitrem posegu za popravilo poškdovane stavbe zgleda, da za zdaj nihče ne razmišlja. Prva ovira je, kje dobiti denar za tak poseg. Stavba je bila sicer zavarovana, vendar je znano, da so odškodninski postopki, posebej v primeru večje škode, precej dolgotrajni. Vprašljivo pa je, če bi odškodnina zadostovala za nujno potrebna dela. Zupan dr. Tuzzi, ki je tudi predsednik Sklada Coronini je že včeraj podpisal prijavo o nastali škodi, včeraj so opravili tudi tehnični pregled, danes pa naj bi posebna komisija na podlagi ugotovitev osebja tehničnega urada in poročila gasilcev sklenila, da je poslopje neprimerno za bivanje. Taka ugotovitev velja za osrednji del, medtem ko bi se morda rešil manjši del, v ozadju palače, ki je ločen in ki ga požar ni poškodoval. Glede vzrokov požara, velja navesti ugotovitve gasilcev: zaradi pregretega dimnika naj bi se vnel lesen tram v leseni strešni konstrukciji. Danes popoldne bo o nadalnjih ukrepih razpravljal občinski odbor, v soboto pa se sestane upravni svet Coroninije-vega sklada. Tudi laguna v jeklenem objemu ledu Tfm » ; V AHp Gradeška laguna včeraj (foto Ferrari) Mraz v teh dneh pošteno pritiska in prinaša s seboj led. Temperatura je na Goriškem padla do šest stopinj pod ničlo, strupenemu mrazu pa moramo dodati še mrzlo burjo, ki se je šele včeraj čez dan nekoliko polegla. Velike preglavice pa dela slabo vreme v Gradežu, kjer je ponekod celo morska voda v laguni zmrznila in tako ustvarila pravljično zimsko pokrajino, ki jo le redko vidimo. Ribiči ne hodijo lovit na odprto morje zaradi mraza, poledenela so nekatera gojišča rib, velike težave z ledom pa imajo predvsem ptice in vse živali v favnistični oazi Val Cavanata. SILVESTROVANJE / DRUŠTVO UPOKOJENCEV Pred slovesom od 1992 nagradili člane-jubilante Na slovesnosti v slovenski restovrociji v Goglionu pri Čedadu jih je novemu letu nazdravilo kor 138 Člani Slovenskega društva upokojencev z Gorišjkega so novo leto praznovali že prejšnjo nedeljo v znani restavraciji v Gaglianu pri Čedadu. Zbralo se jih je kar 138 pri obilni pojedini, zabavi in plesu ob domačih in drugih vižah ansambla Biljard. Z vrtnico so nagradili 11 lanskih jubilantov (na sliki -trije so 80-letniki), še osmim članom ki so v letu 1992 praznovali 80. ali 90. rojstni dan pa so ponesli čestitke in voščilo domov. Michele Sala umrl zaradi slabosti? Točen vzrok še vedno ni znon Včerajšnja obdukcija še ni dala točnega odgovora o vzroku smrti 24-let-nega Micheleja Šale, ki so ga našli mrtvega na Silvestrovo popoldne v stranišču avtobusne postaje APT. Patolog prof. Bancheri je izključil nasilno smrt in potrdil prvo domnevo policije, da ne gre za umor. Sala je najbrž umrl zaradi slabosti ali kvečjemu zaradi mamil. Policiji sicer ni bil znan kot uživalec, zadnjo besedo o vzrokih smrti naj bi v prihodnjih dneh dali izsledki analize o prisotnosti sledov mamil v truplu. KONCERT / NOCOJ V VERDIJU Igra orkester hrvatske RTV Poklon slovenskih bank Slovenski denarni zavodi v Italiji vabijo svoje stranke in nasploh vse ljubitelje dobre glasbe na novoletni koncert 93, ki bo v Gorici nocoj ob 20.30 v gledališču Verdi. Koncert je v zadnjih letih postal že priljubljena tradicija za goriško občinstvo. Vabila so do zasedbe mest na voljo v tajništvih slovenskih denarnih zavodov na Goriškem tj. na Kmečki banki v Gorici, ter na posojilnicah v So-vodnjah in v Doberdobu. Letošnji novoletni koncert bo izvajal Simfonični orkester Hrvatske radiotelevizije pod vodstvom dirigenta Alana Bjelinskega, na klavirju pa bo igrala Pavica Gvozdič. Simfoniki iz Zagreba bodo izvajali glasbo Rossinija, Beethovna in Schuberta. Simfonični orkester Hrvatske radiotelevizije obstaja že tri desetletja in je eden najboljših na Hrvaškem. Dirigirali so ga že slavni dirigenti, kot so Zubin Mehta, Claudio Abbado, Taka-shi Asahine, Carlo Zec-chi in drugi. Z njim so sodelovali skorajda vsi veliki vokalni in instrumentalni solisti, med njimi Pogorelič, Ferer, Ciccollini, Rostropovič idr. Dirigent Bjelinski je Zagrebčan, ki se je šolal po glasbeni akademiji v Zagrebu v Salzburgu na Mozarteumu. Pianistka Gvozdič spada med vrhunske hrvaške pianiste in sedaj poučuje na Glasbeni akademiji v Zagrebu. GORICA / POGREB DANES Umil je Cvetko Kocjancic Dolgo let je upravljal prevozno podjetje La Goriziona v Gorici Naša skupnost je z odhodom dr. Cvetka Kocjančiča izgubila uglednega soustvarjalca povojne kulturne in gospodarske obnove. Od njega se bomo poslovili danes zjutraj na goriškem pokopališču. Cvetko Kocjančič se je rodil 12.2.1917 v goriški družini, se izšolal za geometra ter nadaljeval študij ekonomskih ved na univerzi. Bil je v službi pri katastrskem uradu v Gorici, zatem pa skoraj dve desetletji upravitelj znanega podjetja La Gori-ziana. V letih po vojni je bil med tistimi, ki so postavljali temelje Slovenskemu planinskemu društvu v Gorici. Društvu je ostal zvest in prijateljsko naklonjen do zadnjega. Pomagal je tudi drugim društvom in ustanovam. Največkrat brezplačno. Tako je pripravil načrt za obnovo kulturnega doma in prvi načrt za telovadnico v Sovodnjah. Dolgo let je v Sovodnjah opravljal odgovorno nalogo občinskega tehnika. Pa še marsikaj. Za vse iskrena hvala. PROSTA CONA / VČERAJ ZACELI Z RAZDELJEVANJEM Že prvi dan naval na bencinske bone Čeprav je časa še do 27. februarja si jih mnogi skušajo priskrbeti že takoj Na sedežu avtomobilskega kluba ACI v Tržaški ulici se je včeraj že od prvih dopoldanskih ur ustvarila dolga vrsta pred pultom, kjer razdeljujejo bone za nabavo bencina in drugega goriva proste cone. Čeprav je časa za prevzem letošnjega prvega kontingenta še precej (rok za prevzem zapade 27. februarja), so si mnogi goriški avtomobilisti skušali že prvi dan priskrbeti nove bone, brez katerih bi morali bencin plačevati po redni tržni ceni ali pa tankati čez mejo. Zaradi navala več sto ljudi je bilo v najbolj kritičnem časovnem pasu treba čakati skoraj celo uro. Uslužbenci ACI predvidevajo, da bo tako še nekaj dni, nakar naj bi se naval “bencina žejnih” nekoliko zmanjšal. Urad za razdeljevanje bonov je odprt vsak delavnik od 8. do 12. ure. Upravičenci morajo pri prevzemu bonov predložiti vozniško dovoljenje, avtomobilsko knjižico in potrdilo o plačanem zavarovanju. Na sliki (foto Studio Reportage): v vrsti za prevzem bonov v poslovalnici ACI. DOBERDOB / IZ DELOVANJA OBČINE Delna sprememba gradbenih predpisov in zahteva po mednarodnem prehodu Na zadnji seji občinskega sveta v Doberdobu, o kateri smo že poročali, so odobrili še nekaj za javnost zanimivih točk. Pomembna je bila zlasti delna sprememba sedanjega gradbenega načrta, da bi lahko zgradili na Palkišču cerkvico. Vendar je župan Lavrenčič pri tem podčrtal, da je to le izjema, ki je bila izrecno storjena, da bi lahko prišli naproti željam prebivalstva. Za občane je gotovo zanimiva tudi odločitev občinskega sveta, da se lahko gradi ob hišah tudi manjše stavbe za splošne potrebe. Nekaj novega je tudi glede zaščite kraške-ga videza vasi, kar se tiče ograj itd. Podrobnejša pojasnila lahko vsakdo dobi na občini. Občinski svet je tudi razpravljal o mejnem prehodu Klariči. Ze pred slovensko osamosvojitvijo se je brestoviška skupnost obrnila do do-berdobskega župana, da bi podprl zahtevo po zvišanju kategorije mejnega prehoda pri Jamljah. Za to se sedaj zanimajo vse občine tržiškega okrožja in občina Sežana. Občinski svet je soglasno odločil, da je treba brestoviške zahteve podpreti, tudi ker ni nobenega mednarodnega prehoda med Fernetiči in Vrtojbo, kar brez dvoma ovira razvoj tesnejših stikov med sosednjimi občinami obeh strani meje. Svetovalci so tudi soglasno odobrili predlog o včlanjenju v avtobusni konzorcij tržiškega območja CISP. Zupan je povedal, da je v tem smislu položaj težak in da bi občina izstopila iz konzorcija, če bi prišlo do zapletov in bi bila jamstva s strani APT sprejemljiva. (MJ) _____________KINO GORICA VITTORIA 18.00-20.00 -22.00 »Puerto Escondi-do«. R. G. Salvatores. I. D. Abatantuono. CORSO 17.30-19.45-22.00 »Sognando la Ca-lifomia«. VERDI 20.30 Koncert orkestra hrvatske RTV. TRŽIČ COMUNALE 18.00-22.00 »Un cuore in inver-no«. U LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI - Korzo Ita-lia, 89 - tel. 531443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU AL REDENTORE - ul. Rosselli 23 - tel. 410340. 13 OBVESTILA SPD - SMUČARSKI ODSEK obvešča, da se bo tečaj smučanja začel v nedeljo, 10. t.m. Prvi avtobus bo odpeljal ob 7.45 s Koma in ob 7.uri iz Stan-dreža, drugi pa ob 7. uri iz Sovodenj. KNJIŽNICA D. FEIGEL je zaprta do 7. januarja, nato bo spet poslovala ob delavnikih od 10. do 17. ure. (ob četrtkih dopoldne je knjižnica zaprta). POGREBI Danes ob 8. uri Cvetko Kocjančič iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 11. uri Bruno Favero iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Ane in na glavno pokopališče, ob 12.30 Vida Kozlin (sestra Dolores) iz ul. Don Bosco 66 na glavno pokopališče, ob 14. uri Gioia Vituccia iz bolnišnice Janeza od Boga v stolnico in na glavno pokopališče. t Dne 3. januarja nas je zapustil v 76. letu starosti naš dragi Florjan Kocjančič (Cvetko) Pogreb bo danes, 5. januarja, ob 8. uri iz mrliške veže goriške splošne bolnišnice. Toplo se zahvaljujemo vsem, ki bodo dragega pokojnika spremili na zadnji poti. Žalostno vest sporočajo sin Niko in sestra Marija ter drugi sorodniki Gorica, 5. 1. 1993 Ob nenadni smrti svojega bivšega upravitelja dr. Florjana Kocjančiča se vodstvo, uslužbenci in sodelavci transportnega podjetja La Gori-ziana Srl klanjajo njegovemu spominu ter izrekajo sinu Niku in sestri Mariji občutke najglobljega sožalja. ______SVETA GORA PRI GORICI / PESIMIZEM (JE - NI) UPRAVIČEN_ Med duhovno zbranostjo in vero ter posvetnim življenjem Denarni mogotci iz Nove Gorice hočejo, noj božjepotno postojanko treh narodov (Slovencev, Italijanov in Nemcev) služi zo turistično vabo Sveta gora nad Novo Gorico že nad 450 let vabi k molitvi, vendar spodbuja tudi razmišljanja Cisto laične in posvetne narave. Takšno vlogo znamenite božje poti in Marijinega svetišča je povzel tudi papež Janez Pavel II, ko je v brzojavki, s katero je čestital k 450-letnici, zapisal,»da ima Sveta gora svojevrsten pomen tudi kot podoba in živ spomin na vrednote miru in bratstva«. Milostno Marijino podobo v baziliki opevajo mnoge pesmi in veliko misli, hrepenenj in želja se obrača k njej, vendar pa za vernike kljub temu ostaja skrivnostna. Podobo so s Svete gore trikrat odnesli, tako da je bila potem za daljše ali kra-jše obdobje v fae-gunstvu(prvic med leti 1786 do 1793, drugič v letih 1915 do 1922 in tretjič med drugo vojno v letih 1943 do 1951). Koprski škof dr. Metod Pirih je dejal,»da bomo celotno zgodovinsko resnico o usodi Svetogor-ske kraljice v burnem obdobju po drugi svetovni vojni zvedeli šele tedaj, ko bodo odprli vatikanske arhive«. Podoba Svetogorske Marije oziroma Matere Božje je najveCji verski simbol na Sveti Gori, a tudi neprecenljiva vrednota kot del narodove naravne in kulturne dediščine. Zaradi tega se verniki in tudi laiki, občudovalci in obiskovalci Svete gore zanimajo, kakšno je njeno stanje. Skupina strokovnjakov je 27. aprila lani ugotovila,»da sta očitni dve sicer nepomembni odrgnini na površini laka. Stanje ostalega dela (površine) slike pa je povsem normalno«. Na Sveti gori se prepletajo verska vloga Marijinega svetišča in božje poti ter njene posvetne potrebe in delovanje. Malo je znano, da so na Sveti gori v Času po drugi svetovni vojni popravili oziroma obnovili naprave, ki omogočajo svetlobo, glasbo in okras. Slavnostno podobo dajejo luči in barvna okna, glasbo oživljajo orgle in zvonovi, slika pa rabijo za okras.Vse našteto omogoča doživljanje svetogorskega slavja. Kot meni pater Pavel Krajnik»je Sveta gora vedno služila slovesnostim, slavjem in proslavam, saj Človek živi in dela zato, da bi Cim veC dobrega dosegel in se sreCen veselil«. V ta široki okvir delovanja sve- togorskega svetišča in znamenite božje poti spada tudi veC prireditev, ki so vCasih zgolj verske vsebine, pogosto pa tvorijo svojevrstno kombinacijo cerkvenih in posvetnih prvin. O-menimo naj, da so pred štirimi leti na Sveti gori pričeli strokovna srečanja, ki so namenjena širokim kulturno-politi-nim in nacionalnim temam, ki se nanašajo na Goriško in tudi širše. Takšna srečanja bodo nadaljevali, pri njih pa z roko v roki delajo Frančiškanski samostan na Sveti gori, Zgodovinsko društvo za Severno Primorsko, Goriški muzej in druge takšne organizacije in ustanove. Nedavno je izšla zbirka s pesmimi, ki so jih slovenski pesniki namenili Sveti gori. Izdala jo je zasebna založba Jutro, v njej pa je natisnjenih skoraj sto pesmi o Marijinem zavetišču. Uvod v.zbirko je napisala profesorica na videmski univerzi Lojzka Bratuž, ki sicer živi v Gorici. Poudarila je,»da ima Sveta gora toliko zborovskih pesmi, kakor nobena druga božja pot v Sloveniji in v bližnjem zamejstvu v Italiji. To velja tudi za Sveto goro v slovenski poeziji. Ta primorska božja pot je že v davnih Časih navdihovala neznane ljudske pevce, katerih pesmi so kmalu postale last vernega ljudstva. Prehajale so iz roda v rod, se glede na Cas in kraj tudi spreminjale, vendar so v glavnem ohranile svojo prvotno podobo. Nekaj teh' pesmi, ki so bile v prejšnjem stoletju med ljudstvom še žive, je Karel Strekelj objavil v prvi od štirih pesniških zbirk Slovenskih narodnih pesmi (1895-1898). Svetogorske pesmi se med seboj razlikujejo, njihovo številčnost pa gre pripisati dejstvu, da je Sveta gora v stoletjih doživljala hude pretrese in da je ljudstvo, ki je živelo tod, prestajalo mnoge preizkušnje, zato je svojo usodo povezovalo z usodo Svete gore«. Frančiškanskemu samostanu na Sveti gori so nedavno vrnili skoraj 48 hektarov polj, travnikov, gozdov in drugih nepremičnin, ki so bile po letu 1945 podržavljene. Sporen ostaja status gostišča in stavba vrhnje postaje nekdanje žičnice. Obe poslopji naj bi bili last samostana. Zlasti stavbo, v katerem je gostinski obrat, si lasti tudi novogoriško podjetje Okus. Najelo je tri Maruan Drobež odvetnike (enega iz Gorice, dva iz Nove Gorice), ki naj bi v sporu zastopali njegove interese. Zadeva je sedaj v pristojnosti ministrstva za kulturo republike Slovenije. Medtem pa o Sveti gori pripravljajo novo monografijo, ki naj bi bila oblikovana tako, da naj bi se potegovala tudi za nagrado, ki jo za najlepšo in najbolj moderno obliko podeljujejo na mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu. Življenje se torej nadaljuje in glede Svete gore prihaja tudi do Črnogledih mnenj in napovedi. Pater Pavel Krajnik je v nekem dokumentu zapisal, da»Sveti. gori grozi duhovno razdejanje. Potem ko se je med drugo svetovno vojno izognila hujšemu zunanjemu uničenju, sedaj grozi temu romarskemu kraju, da bo razkosan in razdeljen na cerkev in gostilno. Denarni mogotci v Novi Gorici hoCejo, naj Sveta gora služi za vabo turističnemu podjetju. To bedno poslanstvo še dopuščajo Sveti gori, ker njene prave vloge, verske in duhovne ne razumejo ali nočejo razumeti«. Pesimizem patra Krajnika morda ni povsem utemeljen, Čeprav se v javnosti sliši vedno veC glasov, ki opozarjajo, da »mora Sveta gora ostati kraj miru, zbranosti in molitve«. K temu smotru vodijo razne pobude in dela. Letos bodo na primer obnovili streho na baziliki (zelo zahtevno delo bo opravila neka zasebna družba iz Nove Gorice) in morda dokončali obnovo romarskega doma. »Stojim na gori kakor prej«pravi napis nad vrati svetogorske bazilike (Foto: 0'Hara) KOPER / KDO KOGA SC1TI Obrtniki kot medvedje Resnice o tem kaj se in kaj se ne dogaja v Mokri mački Franc Orešnik »Obrtnik, ki pri nas krši predpise in dobre poslovne navade, je zaščiten kot kočevski medved, «je na zadnji seji koprske skupščine ugotavljal predstojnik občinskega sekretariata Ivan Lozej. Po njegovem imamo pri nas izjemno liberalne predpise o gospodarskih dejavnostih, tako da obrtnikom praktično ni mogoče odvzeti obrtnega dovoljenja.Tem se bolj splaCa kršiti predpise in plačevati kazni kot poslovati, kot je treba. Tako menda delajo številni koprski gostinci, posebno Marko Puh v lokalu Mokra mačka, ki jim ni mogoCe priti do živega z nikakršnimi represivnimi ukrepi.»Treba je spremeniti predpise, «predlaga Lozej. Zadevo Mokra mačka je z dramatičnimi ocenami in pozivi sprožil predstavnik koprske policije Mitja Batul. Lokal v koprskem kopališču je po njegovem mnenju žarišče kriminala in zbirališče ljudi, ki sicer nimajo kaj poCeti. V zadnjem mesecu je tam policija ukrepala nekaj manj kot petdesetkrat in gostinca tridesetkrat denarno kaznovala. Pri CišCenju okolice lokala, najdejo vsakič najmanj po pet injekcijskih igel. Nasproti lokala stoji italijanski konzulat... Zato je Mitja Batul predlagal zaprtje lokala in prekinitev pogodbe z gostincem. Skupščinski sklep je bil bolj previden: odločitev so prestavili na naslednjo sejo, na kateri bosta policija in inšpekcija celovito poročali o ugotovitvah. Po seji smo se pogovarjali v Mokri mački s 24-let-nim Markom Puhom. V pritožbi zoper ravnanje policije 11., 12. in 13. decembra je zapisal, da so tedaj, Čeprav je bil lokal zaprt, policaji splezali Cez ograjo, vstopili v lokal, upravitelju naložili denarno kazen in ob odhodu (11. decembra) v lokal vrgli solzivec. Dan pred skupščinsko obravnavo, ko naj bi mu občina dala soglasje za podaljšanje obratovanja, pa so menda z do tedaj mirnimi gosti uprizorili pretep, da so tako upravičili svoj poseg. Ker so se ti in podobni ukrepi nakopičili potem, ko je od krajevne skupnosti dobil soglasje za podaljšano obratovanje in ko je sklenil novo najemno pogodbo za pet let, začenja Puh verjeti tistim poznavalcem koprskih razmer, ki zagotavljajo, da ga iz lokala skuša izriniti konkurent, ki se zelo dobro razume s policijo. Bo že treba počakati šde nekaj dni, ko bodo prišli na dan s prej omenjenimi raziskavami policije in inšpektorjev. VIPAVSKA DOLINA / BURJA $ SUNKI DO 200 KM Ko pravijo Vipavci da piha, piha zares Takšna je bila včeraj podoba policijske postaje v Ajdovščini (Foto: O' Fiara) Ge pravijo ljudje na Vipavskem, da res piha potem je burja prav močna. In takšna se nam je predstavila v letošnjih prvih dneh novega leta. Pihala je tako moCno, da je odkrivala strehe, podirala telefonske in električne drogove po Vipavskem, Trnovski planoti, Bajnšicah, Goriških Brdih in na Krasu. Ne le stavba, v kateri je doma ajdovska policija, tudi druge hiše je odkrivalo in metalo daleč naokrog strešno kritino in leseno ostrešje. Burja je prebrni-la tudi kakšen avtomobil in prikolico, na morju pa, kjer je bila manj huda, pa je dvigovala visoke ”bele“ valove.Zraven je pritisnil še hud mraz. Skoda sicer še ni ocenjena, bo pa velika. Dragica Prosen ILIRSKA BISTRICA / KMEČKI PUNT Kmetje zahtevajo uresničitev svojih zahtev do 10. januarja ■ če ne: blokada Poročali smo že, da je kupšcina občine Ilirska listrica na svojem zasedanju konec decembra ;Prejela sklep, da bodo vnetje dobili plačilo za iddano mleko, ki so ga oddajali bistriški Kmetij-;ki zadrugi, in sicer iz Proračunskih sredtev za ato 1993, torej tistih, ki i0 tudi sicer namenjena :a kmetijstvo, sicer ne v akšen namen, in od prodaje kmetijskih zemljišč 2 občinskega sklada. 3laCilo naj bi prejeli v dveh delih: prvo polovico januarja ali februarja, drugo polovico pa poz- Od sprejetega sklepa ni zaekkrat še nic, zato so kmetje so na predsednika občinske skup-šCi-ne konec decembra naslovili pismo, s katerim ga opominjajo na ponovitev stavke, s katero so od novembra zahtevali plačilo za svoje pridelke.V opominu pi-šejo:»Na pogajanjih smo postavili štiri zahteve, za katere smo dobili obljubo, da bodo predložene skupščini občine v roku desetih dni. Od danih obljub je potekel že sko- raj mesec dni, kmetje pa se kljub temu vrtimo v negotovosti. Po dveh zasedanjih skupščine nismo dobili še nobenega sporočila, ki nam bi napovedovalo realizacijo zahtev...« Stavkovni odbor na predsednika ponovno apelira, naj se angažira okoli njihovih zahtev. Ge do 10. januarja ne bodo dobili pisnih zagotovil, da bodo njihove zahteve realizirane, napovedujejo totalno blokado Ilirske Bistrice, ki bo trajala vse do takrat, dokler kmečke zahteve ne bodo uresničene. IDRIJA / ZDRAVSTVO Ljudje ne vprašajo, kako imate to in ono v zdravstvu: zahtevajo zdravje Po besedah dr. Uroša Cergola, novega direktorja idrijskega zdravstvenega doma, se jim problemi kopičijo predvsem zaradi prevelikih stroškov vzdrževanja zdravstvenih objektov, saj zaradi nedokončane nove stavbe v starih še vedno delujejo zobozdravstvena služba, uprava in psihiatrični dispanzer. Po dokončni preselitvi, bi dve zgradbi lahko oddali drugim interesentom in si s tem občutno zmanjšali stroške. Drug problem je reševalna služba, ki ima zaradi težavnih terenskih po- Roman Bric gojev v pretežno hribovitem idrijsko cerkljanskem območju moCno iztrošen vozni park. Zavod za zdravstveno varstvo teh specifičnosti in dodatnih storitev ne priznava. Zaradi navedenih težav so v letošnjih devetih mesecih zabeležili 3, 5 milijona tolarjev primanjkljaja. Kljub temu so s pomočjo gospodarstva v letošnjem letu nabavili dragocen rentgenski aparat in rešilni avto, s čimer so rešili del svojih problemov. Drugi del pa naj bi po njihovem mnenju rešila ustanoviteljica -občinska skupščina, pri Čemer pa niso naleteli na povsem uglašen posluh, saj obcinarji menijo, da je del teh problemov vendarle odvisen tudi od njih in notranje ekonomike. Po besedah načelnika za gospodarstvo, Mirana Vončine so nadaljni koraki reševanja idrijskega zdravstvadobro zastavljeni in vodijo k pravim rešitvam tudi ob upoštevanju pričakovane zasebne zdravstvene prakse, ki pa se v Idriji še ni razmahnila. N. GORICA Volkodlak bo druga premiera v sezoni Valter Pregelj PDG iz Nove Gorice pripravlja kot drugo premiero v tekoči sezoni slovensko praizvedbo nadrealistične komedije Volkodlak francoskega avtorja Rogerja Vitraca in v režiji Dušana Jovanoviča. Poleg domačih igralcev bosta kot gosta nastopila tudi Rade Ser-bedžija (v naslovni vlogi) in Veronika Drolc. Premiera bi sicer morala biti sredi decembra, pa so jo zaradi objektivnih okoliščin prestavili na začetek letošnjega leta (7. januarja). Kot je na pred vsako premiero običajni tiskovni konferenci povedal umetniški vodja PDG Marko Sosič gre pri Volkodlaku za "posebno šarmantno predstavo" in velik izziv za novogoriške gledališčnike ter širši slovenski kulturni prostor, segajoč v Evropo. Režiser Dušan Jovanovič, ki je prvi na slovenskem režiral kako Vitra-covo delo (Viktor ali otroci na oblasti), pravi, da je Volkodlak mešanica (cocktail) različnih gledaliških principov: od antidrame (drame absurda) do vodvila, ki ga je vpeljal Feydeau. "Volkodlak je zabavna tema za razbijanje klišejev, " pravi Jovanovič, "to je pravzaprav Don Juan v norišnici, kjer nastopa glavni junak z obrazom zapeljivca in trpečega človeka hkrati. To ni samo zabavna zgodba, temveč so v njej prisotne tudi demonične, žalostne in rušilne težnje." NOVICE Dvajset tisoč tolarjev pomoči za novoletna srečanja SEŽANA - Na zadnji seji izvršnega odbora društva invalidov občine Sežana so pregledali, kaj je bilo storjeno v drugi polovici lanskega leta in bili z opravljenim zadovoljni. Zlasti so veliko dosegli, da so jim podjetja poslale podatke za evidenco invalidov, ki jim bo društvo pomagalo pri premagovanju raznih težav. Podobno akcijo bodo v letošnjem letu izvedli po krajevnih skupnostih. Iz sredstev društva so prispevali 20 tisoč tolarjev za organizacijo.novoletnih srečanj v domovih upokojencev v Sežani in Dutovljah. Vse svoje elane obveščajo, da ima društvo sedež v novi stavbi sežanske občinske skupščine in da je odprt za stranke vsako sredo in petek od 9.30 do 11.30 (OKS) Skupen idrijsko-cerkljanski orientacijski klub Azimut CERKNO - Na pobudo vodstev cerkljanskega orientacijskega kluba in idrijskih orientacistov je bil konec lanskega leta ustanovljen skupen klub, ki so mu dali značilno ime Azimut. Za prvega predsednika je bil izvoljen Milan Cvelbar. Ustanovitev kluba, ki združuje skoraj sto aktivnih tekmovalcev v orienaciji vseh starostnih kategorij, so narekovali skupni interesi pri vodenju, udeležbi na tekmovanjih, pridobivanju denarja in ustvarjanju boljših razmer za delovanje mladih orientacistov. Z dosedanjimi rezultati na tekmovanjih, ki zlasti cerkljanske orientaciste uvršča med vodilne na Slovenskem, so zadovoljni, saj so tako na domačih kot tudi na mednarodnih tekmovanjih dosegli vidne rezultate. Kot elani državne reprezentance so se udeleževali tudi svetovnih prvenstev in drugih mednarodnih tekmovanj. V slovenski klubski ligi so v minuli sezoni zasedli prvo mesto. V prihodnji sezoni pa si novoustanovljeni idrijsko-cerkljanski klub Azimut poleg visokih tekmovalnih rezulatov zastavlja tudi druge cilje. V prihodni sezoni bodo organizirali tri pomembna orientacijska tekmovanja, med drugim tudi zaključno tekmo slovenske orientacijske lige, novembra letos. Ob vsem tem pa bodo organizirali tudi stalne orientacijske treninge in vreed-nevne orientacijske kampe za udeležence izven idrij sko-cerklj anske regije. (RB) Drugo državno tekmovanje rejcev ptic ILIRSKA BISTRICA - V soboto, 2. januarja, se je s podelitvijo priznanj in odličij končalo drugo državno tekmovanje ptic. Na njem je sodelovalo 23 slovenskih društev za varstvo in vzgojo ptic ter pet društev iz Italije, Avstrije in Hrvaške. Ocenjenih je bilo 1.208 ptic, največ barvastih kanarčkov, papig, križancev, eksotičnih ptic itd. Podelili so 90 zlatih, 73 srebrnih in 65 bronastih medalj. Največ so jih prejeli Celjani - 31, le medaljo manj pa domačini, ki so tudi uspešno organizirali letošnje prvenstvo. Društvo Snežnik iz II. Bistrice je izdalo tudi poseben katalog -adresar, v katerem so navedeni vsi tekmujoči rejci ptic, rezultati tekmovanja in naslovi vseh slovenskih društev. Predsednik organizacijskega odbora Ivan Šuštar je tekmovanje ocenil kot zelo uspešno, za nekoliko slabši obisk pa je okrivil burjo in zelo mrzlo vreme, ki je vladalo med prazničnimi dnevi. (DP) Slovenski turistični minister Širše je optimist PORTOROŽ - Med gosti, ki so v našem najbolj mondenem turističnem morskem središču pričakali novo leto, je bil tudi slovenski minister za turizem Janez Širše. Seveda ga je Republika prosila za novoletno izjavo. Stanje in možnosti slovenskega turizma ocenjuje precej optimistično. »Že letošnja sezona je bila bolj uspešna, kot smo smeli pričakovati. Fizični obseg je dosegel dve tretjini tistega izpred let pred začetkom balkanske krize. Finančni uspeh v minulem letu je bil še ugodnejši. Za leto 1993 pa lahko pričakujemo, da bo število gostov normalno. FinanCni rezultati bodo zagotovo še boljši, saj so turistični delavci spoznali, da je treba z novimi programi izvenpenzionske ponudbe pritegniti drugačno strukturo gostov od tiste, ki je prevladovala prej. «Ker je turizem ena od perspektivnejših gospodarskih vej, se Siršetu ne zdi na mestu, da se v predvidenem krčenju ministrskih stolčkov nahaja tudi stolček turističnega ministra. (B V) Obmejno sodelovanje “belih halj11 ŠEMPETER PRI GORICI - Delavci splošne bolnišnice Franca Derganca so konec decembra lani pripravili tradicionalno novoletno srečanje z osebjem splošne bolnišnice v Gorici. Obe ustanovi sta med seboj oddaljeni le nekaj sto metrov, vsaka na svoji strani meje. Na tokratnem novoletnem srečanju so predvsem poudarili dolgoletno prijateljstvo in sodelovanje. Poleg novoletnih sreCanj prirejajo tudi skupne športne prireditve in družabnosti. Vnovič so opozorili na potrebo po institucionalni ureditvi sodelovanja, ki vse od začetka sloni na prizadevanjih nekaterih posameznikov. Tako je na primer ekipa za mikrokirurgijo iz šempetr-ske bolnišnice uspešno pomagala številnim pacientom iz Italije, v goriški bolnišnici pa so pacientom iz Slovenije na razpolago posebne apa-ratute, ki jih v Šempetru nimajo. Z instituciona-lizacijo sodelovanja bi lahko odprli še nove možnosti, kar bi bilo predvsem v inetersu pacientov. Tako bi na primer lahko dosegli dogovor o možni skupni uporabi helikopterja in še kaj. (VK) GOSPODARSTVO Torek, 5. januarja 1993 MEDBANČNI TRG Spet brez občutnih sprememb Janez Saje V zadnjih dneh preteklega leta se na medbančnem denarnem trgu ni zgodilo nič pretresljivega, saj so se poslovne aktivnosti bank in tudi centralne banke med tednom postopoma omejile le na najnujnejša opravila. Obrestne mere za likvidnostna posojila so se gibale med R + 16 in R + 17 odstotki letno, 30. 12. pa so, predvsem na račun sklenjenih poslov na večernem trgu, začele skokovito padati, dokler niso»pristale« pri R + 15.4 odstotkih letno. V razmerah, ko so pred bankami praznični dnevi, ki ne štejejo v izpolnjevanje predpisane obvezne rezerve, so podobna nihanja seveda nekaj povsem običajnega. Banke, ki imajo presežke likvidnih sredstev, skušajo namreč te na vsak način naložiti, saj jim sicer (neo-brestovani) ostanejo na žiro računu. Večina bank je v taksnih razmerah tako pripravljena pristati tudi na nižjo obrestno mero. Banka Slovenije na trgu ni posredovala, tako da se devizni tečaji bank za odkup in prodajo deviz niso spremenili. Zaradi večjega povpraševanja po devizni efektivi pa so zadnje dni nekoliko zrasli tečaji v menjalnicah. Ob koncu leta bo za vse udeležence slovenskega finačnega trga zanimiva »zaključna« primerjava rasti deviznega tečaja Banke Slovenije za nemško marko in rasti revalorizacije, ki jo banke uporabljajo pri »tolarskih« obrestnih merah. Medtem ko se je tako imenovani uradni tečaj BS za marko v letu 1992 povečal za 63, 8 odstotka, je znašal skupni letni revalorizacijski faktor (R) 120, 2 odstotka. Z drugimi besedami to pomeni, da bi moral tečaj nemške marke ob koncu leta znašati 82, 20 SIT/-DEM, če bi želeli pri naložbi z devizno klavzulo (nominacija v nemških markah) doseči podoben donos kot pri enako obrestovani (realna obrestna mera »r«) naložbi z revalorizacijsko klavzulo. Tolar v letu 1992 tako še zdaleč ni bil »nezanimiva« valuta; GOSPODARSKA RAST V RAZVITIH DRŽAVAH Padec proizvodnje in brezposelnost Preteklo leto ocenjujejo v zahodnih državah kot leto recesije Davor Savin Leto, ki se je pravkar končalo, ocenjujejo v zahodnih državah kot leto recesije. Recesija sicer ni bila globoka, zato pa je bila »široka«; zajela je večino držav.Njena glavna razpoznavna znaka sta padec proizvodnje in povečanje števila brezposelnih delavcev. Brezposelnost je dosegla eno najvišjih ravni po drugi svetovni vojni: v Franciji je brez dela 10 odstotkov aktivne delovne sile, v Kanadi 11, v ZDA 7, 5, enako v Nemčiji. Stopnja rasti realnega družbenega proizvoda pa je bila nizka: v Franciji 1, 8 odstotka, Japonski 1, 8, ZDA 1, 7, Veliki Britaniji 0, 8, v Nemčiji pa je bila približno enoodstotna . Tako bo po vsej verjetnosti tudi v letu 1993. Napovedi so zadržane, vendar vse po vrsti govorijo o skromni rasti družbenega proizvoda v državah zahodne Evrope, ta naj v povprečju ne bi bila več kot dvoodstotna. Japonska in ZDA bi lahko imeli za eno odstotno točko višjo rast celotne proizvodnje kot Evropa, tako da bi se v celotni OECD družbeni proizvod v tem letu lahko povečal od 1, 9 do 2, 5 odstotka. Očitno bo ritem oživljanja gospodarstva miren in počasen. V recesijah preteklih obdobij je bilo gospodar- stvo v nekaterih velikih državah v ugodnejšem položaju od gospodarstev drugih držav in je zato lahko ta gospodarstva potegnilo za seboj. To je znana teorija »lokomotive«. Težava pa je v tem, ker danes države - lokomotive ni. Padec kazalcev zahodnih gospodarstev je sinhroniziran. Nemčiji, na katero pritiskajo težki proračunski' primankljaj in visoke obrestne mere, je v letu 1992 komajda uspelo ustvariti rast družbenega proizvoda. Japonsko gospodarstvo bo po sedanjih ocenah potrebovalo najmanj tri leta, da si bo opomoglo po šoku, razpočili so se namreč špekulativni baloni, ki so jih tako močno napihovali v prejšnjih letih. Vse informacije govorijo o tem, da ameriško gospodarstvo počasi in mirno. Nova ameriška administracija je v predvolilni kampanji napovedala, da bo investirala v infrastrukturo: ceste, mostove, komunikacije, zgradbe, pa tudi financirala program reform zdravstvenega zavarovanja ter programe dodatnega šolanja in usposabljanja delavcev. To so ambiciozni načrti, vendar mislim, da bi lahko nevarno ogrozili oživljanje tako ameriškega gospodarstva kot tudi gospodarstev na drugi strani oceana. Zaradi gigantskega proračunskega primanjkljaja, ki znaša približno 290 milijard dolarjev na leto, in 4 trilijonov dolarjev nacionalnega dolga se ZDA ne smejo več še naprej zadolževati. V 80. letih se je njihov proračunski primanjkljaj napajal tako, da se je v ZDA vlival kapital iz Japonske in zahodne Evrope, zlasti iz Nemčije. Vendar tega kapitala ne bo več. Nemčija in Japonska namreč nimata finančnih presežkov, s katerimi bi lahko kupovali obveznice ameriškega finančnega ministrstva. Povečevanje svojega primanjkljaja bodo morali Američani v glavnem pokrivati na domačem finančnem trgu. Povečano povpraševanje za dodatnimi finančnimi viri bo vplivalo na povišanje obrestnih mer. Ce pa ZDA povečajo svoje obrestne mere, se bodo temu morale takoj prilagoditi tudi obrestne mere po Evropi. Zaradi tega pa bi se konjuktura v evropskem gospodarskem prostoru začela ohlajati. Zato bo zdravje gospodarstva evropskih držav odvisno od tega, kako bodo svojo ekonomijo zdravili Američani. NOVICE V ZDA dobri obeti NEW YORK - Leto 1993 bo za ZDA zelo ugodno. Tako vsaj napoveduje »Wall Street joumal«, ki je za mnenje vprašal 44 ameriških gospodarstvenikov. Vsi so prepričani, da je velike stagnacije sedaj konec in da bo rast gospodarstva znatno večja, kot je bila v zadnjih štirih letih. Po teh napovedih naj bi v prvih šestih mesecih letošnjega leta rast proizvodnje dosegla 2,8 odstotka, v drugem polletju pa 3,2 odstotka. Nekateri pa optimistično napovedujejo več kot 4-odstotno rast proizvodnje. Prvi kitajski menedžerji SLOVENIJA / POSOJILO NEMŠKE VLADE Nepovratna sredstva za pomoč obrtništvu Razvoj poslovno - informacijske mreže Irena Pirman PEKING - Na ljudski univerzi v Pekingu je iz poslovnega upravljanja magistrirala prva skupina 39 študentov (MBA). Študentje, vsi so stari približno 30 let, so prišli iz velikih državnih podjetij, po poltretjem letu študija pa se bodo vrnili na svoja delovna mesta. (Reuter) Nemška zvezna vlada je pred slabim mesecem sprejela sklep o odobritvi finančne pomoči Obrtni zbornici Slovenije v višini dveh milijonov nem- SKB BANKA Obrestne mere deviznega varčevanja za: - devizna sredstva občanov, - devizne depozite na vpogled, - nenamensko vezane devizne depozite in - nenamensko vezane devizne depozite z odpovednim rokom Veljavnost od 1.1.1993 do spremembe Valuta Letne obrestne mere na devizna sredstva v % na vezana vezana vezana vezana vpogled nad 1 nad 3 nad 6 nad 1 mesec mesece mesecev leto Avstralski dolar 036 AUD 3,50 3,56 3,63 3,69 4,00 Avstrijski šiling 040 ATS 5,00 6,75 7,00 7,25 7,50 Belgijski frank 056 BEF 6,00 8,12 8,19 8,25 8,35 Kanadski dolar 124 CAD 3,25 3,31 3,37 3,44 4,00 Danska krona 208 DKK 9,00 9,75 9,85 10,10 10,10 Francoski frank 250 ERE 7,50 8,00 8,20 8,40 8,90 Nemška marka 280 DEM 5,00 7,00 7,20 7,35 7,70 Italijanska lira 380 ITL 6,50 8,25 8,50 8,75 9,50 Švedska krona 752 SEK 9,00 9,75 9,85 10,10 10,10 Švicarski frank 756 CHF 4,00 5,85 6,05 6,15 6,25 Angleški funt 826 GBP 4,00 5,75 6,00 6,25 6,50 Ameriški dolar 840 USD 2,00 2,50 2,60 2,70 2,90 Ostale valute 3,00 3,25 3,50 3,75 3,85 Najmanjši znesek vezave je DEM 500,00 ali protivrednosti druge valute. Pri vezavi deviznih sredstev: - nad 20.000 DEM do 50.000 DEM se obrestna mera poveča za 0,13 odstotnih točk, - nad 50.000 DEM do 100.000 DEM se obrestna mera poveča za 0,25 odstotnih točk, - nad 100.000 DEM se obrestna mera poveča za 0,50 odstotnih točk. Obrestna mera za depozite, vezane nad 1 letom, je gibljiva; za vezave nad 1, 3 in 6 mesecev pa fiksna. Navedene obrestne mere se uporabljajo tudi za tuje fizične osebe. ških mark. Miha Grah, predsednik skupščine Obrtne zbornice Slovenije, je ob tem povedal: »Odločitev nemške strani je po eni strani izraz zaupanja našega najpomembnejšega gospodarskega partnerja, po drugi strani pa potrjuje pravilnost več kot petnajstletnega sodelovanja takratne Zveze obrtnih združenj Slovenije in nemške zbornice, predvsem pa intenzivnega sodelovanja med Obrtno zbornico za Muenc-hen in Zgornjo Bavarsko ter našo zbornico v zadnjih treh letih.« Dva milijona nemških mark velika vsota ni posojilo, ampak finančna pomoč, gre za nepovratna sredstva, za razvoj slovenske obrti in podjetništva. Namenili jih bodo za gradnjo poslovno - informacisjkega sistema Obrtne zbornice Slovenije Info - Handy s hardversko, softversko in strokovno podporo ter za izobraževanje strokovnih delavcev Obrtne zbornice Slovenije v iz vseh dvainšestdesetih zbornic po Sloveniji. Zeljo po finančni pomoči je Obrtna zbornica Slovenije izrazila že pred dvema letoma, saj je nemška zvezna vlada takrat na podoben način pomagala nekaterim vzhodnim državam. Ker pa je bila Slovenija v tistem času še jugoslovanska republika, te pomoči ni dobila. »Takoj po priznanju Slovenije smo se začeli intenzivno pogovarjati z nemško stranjo in ponovno izrazih željo, da bi nemška zvezna vla- da del sredstev namenila tudi slovenskim obrtnikom,« je dejal Miha Grah. Program, ki ga je Obrtna zbornica Slovenije pripravila v skladu z nemškimi normami in zahtevami, so nemški obrtniki in njihova vlada ugodno ocenili, saj so upoštevali vse zahteve slovenske strani. Pri obrtni zbornici si bodo tudi prizadevali, da bi nemški kapital uporabili še za Miha Grah kreditiranje svojih lastnih projektov. »Pogovarjamo se že tudi s slovenskimi bankami, ki bi bile pripravljene to kreditno maso razdeljevati na osnovi projektov. Od sklada pri vladi pa pričakujemo določeno garancijo za te kredite ter nižjo obrestno mero, kot jo imajo komercialne banke,« je še povedal Miha Grah. SLOVENIJA / REORGANIZACIJA 2ELEZARN Usodno leto za jeklarje Blagajniški zapisi za kritje izgub Mile Čuk Začetek letošnjega leta bo pokazal, ali bo slovensko jeklarstvo, ki je na usodnem razpotju, uspešno nadaljevalo že v minulem letu zastavljeno reorganizacijo, ali pa trem slovenskim železarnam grozi razpad z vsemi posledicami, ki bi prizadele okrog 12 tisoč jeklarjev in še približno 50 tisoč delavcev v spremljevalni industriji. Slovenski železarski velikan je pravzaprav že 1. januarja letos razpadel na manjša podjetja, družbe in proizvodne programe, kar je bil tudi pogoj, ki ga je pred dvema mesecema postavil slovenski parlament, ko je za sanacijo železarn odrinil kar 450 milijonov omogočala enoten in organiziran nastop doma in v tujini ter iskanje novih trgov. Povsem jasno je, da je usoda slovenske meta-lugije odvisna predvsem od prodaje. Zato načrtujejo proizvodnjo le rentabilnih in kakovostnih izdelkov, ki bi dosegli razmeroma visoke cene, a vendarle še ostali konkurenčni. Do leta 1995 naj bi v Sloveniji prodali od 200 do 250 tisoč ton metalurških izdelkov, preostalih 70 odstotkov proizvodnje pa naj bi izvozili, predvsem v države Evropske skupnosti in države Efte. Poslej bodo imeli ploščati oziroma ravni program zgolj na Jesenicah; oganiziran bo v ro jeklarno. V slovenskih železarnah bo letos približno 1700 presežnih delavcev, zdaj pa jih je zaposlenih 12 tisoč. Sanacijski program je bil očiitno preoptimistično zastavljen, saj naj bi v minulem letu v vseh jeklarnah izdelali 639 tisoč ton jekla, naredili pa so jih le 340 tisoč. Letošnja izguba bo znašala 57 milijonov mark, čeprav je v sanacijskem programu predvidena izguba precej manjša. Znašala naj bi le 33 milijonov mark. Čeprav je povsem razumljiv strah delavcev, ki jim grozi izguba delovnega mesta, pa tudi med zaposlenimi vse bolj prevladuje spoznanje, da je reorganiza- Kakšna bo njihova prihodnost? (Foto: Srdaan ZivuloviO/TRIO) nemških mark. Velikih Raven, Štor in Jesenic torej ni več, oblikovali pa so koncern, družbo z omejeno odgovornostjo, ki vsebuje trženje, finance, razvoj in splošne kadrovske zadeve. Koncem so po proizvodnih programih razdelili na več dražb, vse pa so ohranile ime in blagovno znamko. Proizvodni del je razdeljen na dva dela: v prvem delu so metaluške družbe, strojegradnja in livarstvo pa sta organizirana posebej. Metalurška prodaja in trženje, kjer bo treba narediti naj večje premike, bo združena v Slovenskih železarnah. Takšna reorganizacija bo dražbi Acroni, zanj pa bo pristojen dosedanji direktor jeseniške železane Boris Bergant. Tako imenovani dolgi program bodo razvijali v vseh treh dosedanjih železarnah: na Jesenicah družba Fi-prom, na Ravnah dražba Metalurgija Ravne in v Štorah družba Jeklo Store. Zanj je odgovoren dosedanji direktor ravenske železarne Andrej Kokalj. Za nemetalurški del, torej za strojegradnjo in livarstvo pa je pristojen dosedanji direktor štorske železarne Boris Marolt. Zaprtju nedonosnih objektov se vsekakor ne bo mogoče izogniti, na Jesenicah pa so že zaprti sta- cija železarn neizogibna tudi zato, ker je država za sanacijo železarn odštela zelo veliko denarja. V zadnjem Uradnem listu je že objavljena odreba o izdaji blagajniških zapisov RS za kritje izgube slovenskih železarn v skupni vrednosti skoraj 4, 4 milijarde tolarjev ali več kot 71, 7 milijona DEM. Zapisi se izdajo na ime podjetij v sistemu slovenskih železarn, ki so izkazala izgubo v bilanci za leto 1991. Skupno število izdanih blagajniških zapisov je 5875, in sicer 150 zapisov po 100.000 DEM, 5667 zapisov po 10.000 DEM in 54 zapisov po 1000 DEM. Davek po 53. členu zakona LJUBLJANA - Odbor združenja za trgovino pri Gospodarski zbornici Slovenije je na svoji zadnji seji v preteklem letu podpredsednika vlade Hermana Rigelnika seznanil s stališči združenja o izvajanju 53. člena zakona o prometnem davku, ki določa, da mora od 1. januarja 1993 naprej davčni zavezanec (pravna oseba ali zasebnik), ki po prodajalnah ali drugih poslovnih enotah daje v promet proizvode, posebej prikazati prodajno ceno proizvodov s prometnim davkom in znesek obračunanega davka. Združenje v pismu opozarja, da je bila razlaga ministrstva za finance (ki je tudi zahtevalo, da se omenjeni člen začne izvajati) neživljenjska. Se posebno veliko težav bo v trgovini z živili in mešanim blagom, zaradi izvajanja tega člena pa bi se povečale tudi drobnoprodajne cene. Odbor meni, da bi pravilno obračunavanje prometnega davka lahko nadzorovali tako, da bi pregledovali poslovne knjige, zato predlaga, da naj bi ta problem sporazumno razrešili na pogovoru med trgovci in ministroma za finance in trgovino. Finančni minister Mitja Gaspari pa v sporočilu za javnost ugotavlja, da v postopku sprejemanja zakona o prometnem davku združenje za trgovino ni imelo nobenih pripomb na sporni 53. člen. Finančno ministrstvo je že pred veljavnostjo člena pojasnilo, da pri proizvodih, ki po svoji naravi ne morejo biti označeni s ceno oziroma za katere to ni običajno, zadostuje, da je podatek o znesku prometnega davka razviden iz cenika. O moratoriju izvajanja 53. člena, kot ga predlaga združenje za trgovino pri GZS, bo moral odločati parlament, ker zakon o prometnem davku ne daje takšnih pooblastil pristojnim ministrstvom oziroma vladi Republike Slovenije. (STA) SLOVENIJA / TEŽAVE AJDOVSKEGA PODJETJA KOVINSKO Zdaj skoraj polovica delavcev izdeluje pohištvo, opremo za bolnišnice in namakalno tehniko Ajdovsko podjetje Kovinsko plačuje davek za to, ker je bilo v preteklosti preveč poslovno povezano z jugom nekdanje države. V Makedonijo, s katero so največ sodelovati, so se pretiti tudi pri banki najeti krediti, sami pa so zdaj zelo zadolženi. Podjetje je dobilo novega vršilca dolžnosti direktorja, pod okrilje ga je vzel Sklad za razvoj, te dni pa so občinsko vlado obvestiti, da bodo morati odpustiti kar 131 od 194 delavcev. Trenutno skoraj polovica delavcev izdeluje kovinsko pohištvo oziroma opremo za bolnišnice, vinarsko opremo ter namakalno te- Artur Lipovž hniko, ki so jo razvili v sodelovanju z italijanskim partnerjem. Do zdaj se je podjetje reševalo tako, da so pospešeno prodajali prevelike zaloge, tako da so uspeti celo zmanjšati obveznosti do dobaviteljev. Ta mesec so denar za plače izplačati s pomočjo Sklada in Ministrstva za delo. Razlogov za optimizem kljub temu ni: v proizvodnem programu, ki ga načrtujejo za prihodnost, ne bo dela za več kot dobro tretjino sedaj zaposlenih. V glavnem (60-70 odstotkov proizvodnje) naj bi podjetje izdelovalo lastne serijske izdelke na industrijski način, z ostalim delom proizvodnje pa naj bi se »obrtniško« oziroma naroCilniško prilagajati trgu. Doslej je bila vsa proizvodnja, razen bolniške opreme, »unikatna«. Banke imajo pri sanaciji tega podjetja v rokah vse argumente, ko pred sklenitvijo novih poslov od njega zahtevajo, da se najprej reši starih zadolžitev. Banke postavljajo še dodatne zahteve, zaradi česar so morati prekiniti tudi nova pogajanja, ta trenutek na primer z italijanskim partnerjem, ki bi jim omogočila hitrejšo preusmeritev na zahodne trge. »V tem je tragika slovenskega gospodarstva,« meni Darko Skvarča, »saj banke rešujejo sebe, ne pa gospodarstva.« Vodstvo podjetja Kovinsko od Sklada ne pričakuje finančnih injekcij, moti pa ga, da se je Sklad znašel v vlogi lastnika premoženja pod hipoteko (ali drugače: že angažiranega premoženja), ne more pa narediti nič več kot lahko naredijo sami, lahko se le začne pogajati z močnejšo banko. Sklad tako le zmanjšuje stroške, torej odslavlja delavce, kar pa še ni sanacija. MENJALNIŠKI TEČAJI 4. januar 1993 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni Abanka HHHHHH 61,40 62,45 8,69 8,84 6,51 6,78 Avtohiša Ljubljana* 61,80 62,40 8,67 8,83 6,68 6,95 : $11111- _____ HHH Banka Vipa Nova Gorica 61,70 62,13 8,57 8,74 6,45 6,75 ■■Hi HHHHH Bela vrtnica 61,80 62,50 8,70 8,90 6,50 7,00 IMKlfMtMTOT HHH HHHM Brdar Koper 61,40 62,30 8,45 8,75 6,55 6,90 BTC terminal Sežana Bobr Fužine Bobr Trzin 61,50 62,15 8,65 8,80 6,55 6,75 61,70 62,80 8,70 8,88 6,70 7,00 61,70 62,80 8,70 8,88 6,70 7,00 Burln Moste 62,10 62,80 8,60 8,85 6,58 6,95 Burin Center 62,10 62,70 8,60 8,85 6,60 6,95 ■■Hi Come 2 Us* 61,50 62,60 8,60 8,80 6,60 7,00 B . -; Creditanstalt - Nova banka 61,40 62,50 8,65 8,90 6,60 7,00 * Dom Kaffe* 62,00 62,60 8,77 8,89 6,60 6,90 62,00 62,60 8,85 6,75 6,95 Emona globtour Euroservis Sežana Eurotours International 61,50 62,40 8,66 8,85 6,59 6,80 61,70 61,60 62,13 62,50 8,70 8,70 8,80 8,90 6,70 6,50 Feniks Portorož* Golfturist p. Hida* r • L , * Hipotekarna banka Koper HHHHHHHHHHI Hram rožice Hranilno kreditna služba liirika Ilirska Bistrica Ulrika Slovenj Gradec 61,30 62,10 8,60 8,76 6,62 61,50 62,30 8,68 8,90 6,65 HHHHHHHHHHHI - - 8,72 8,80 6,60 61,40 62,20 8,60 8,80 6,60 : ■ - 62,30 62,50 8,70 8,90 6,60 HHHI 61,65 62,60 8,65 8,82 6,50 61,10 62,30 8,54 8,72 6,52 61,52 62,17 8,68 8,76 6,52 6.77 7,00 6,80 6,99 6,90 7,05 7,10 6,90 6.78 6,75 liirika Postojna 61,42 62,20 8,66 8,75 6,58 6,78 Ulrika Sežana* 61,75 62,14 8,67 8,78 6,52 6,75 Italdesign Nova Gorica* 61,55 62,40 8,66 1 8,77 6,60 6,79 Komercialna banka Triglav d.d. 61,53 62,41 8,60 8,81 6,65 6,96 Kompas Hertz Celje* 61,50 62,00 8,70 8,80 6,60 7,00 Kompas Hertz Velenje* 61,00 62,00 8,70 8,80 6,60 7,00 Kompas Hertz Idrija* 61,60 62,50 8,70 8,80 6,60 7,00 Kompas Hertz Tolmin* Kompas Hertz Novo Mesto* 61,60 62,50 8,70 8,80 6,60 7,00 61,40 61,90 8,70 8,80 6,60 7,00 Kompas Hertz Krško*- 61,40 61,90 8,70 8,80 6,60 7,00 Kompas Hertz Bled* 61,60 62,00 8,70 8,80 6,60 7,00 hhhh Hifli msmmmm -ii H H 62,10 62,59 8,72 6,89 Kompas Holidays 61,80 62,60 8,65 8,80 6,65 7,00 Ljubljanska banka d.d. 61,20 62,50 8,65 8,88 6,59 6,84 LB Dolenjska banka Novo Mesto 61,20 62,30 LB Komercialna banka N.G. 61,06 62,55 LB Kreditna banka Maribor d.d.* 61,10 62,15 LB Splošna banka Celje LB Splošna banka Koper* Ubertas ’ lilllTOIIiilHiB MA-VIR Media* Mercator Turist otok Bied HHHHH* Petrol jfHHHHHH Poštna banka Slovenije* Probanka d.d. Maribor Publikum Ljubljana Publikum Celje Publikum Dobova Publikum Kranj Publikum Krško Publikum Maribor Publikum Metlika 61,40 62,20 60,97 62,31 8,70 8,57 8,68 8,69 8,53 8,80 8,69 8,80 8,84 8,72 6,70 6,85 6,50 6,78 6,50 7,00 6,70 6,83 6,57 6,79 61,55 62,05 8,62 8,76 6,60 6,80 61,80 62,60 62,00 62,50 61,30 62,00 8.65 8,70 8.66 8,90 8,80 8,80 6,50 7,00 6,70 6,90 6,59 7,03 61,90 62,52 8,68 8,80 6,60 6,82 62.00 62,40 61.00 61,99 61,10 62,20 62.00 62,40 61,60 61,99 61,50 62,30 61,60 62,29 61,50 62,30 61,65 62,15 61,60 62,50 8,65 8,80 8,40 8,74 8,65 8,80 6,60 6,80 6,20 6,70 6,60 6,90 8,65 8,68 8,52 8,68 8,52 8,68 8,60 8.84 8,80 8.85 8,82 8,85 8,80 8,80 6,65 6,60 6,69 6,60 6,69 6,60 6,75 6,88 6,89 6,95 6,85 6,95 7,09 7,00 Publikum Novo Mesto 61,50 62,50 8,55 8,80 6,80 7,10 Publikum Piran 61,20 62,00 8,55 8,71 6,60 6,80 Publikum Šentilj 61,65 62,15 8,68 8,80 6,60 6,85 Publikum Šentjur pri Celju 61,60 61,99 8,65 8,80 6,75 7,19 Publikum Trebnje 61,30 62,10 8,55 8,85 6,85 7,10 Publikum Žalec 61,60 62,09 8,65 8,79 6,60 6,89 Publikum Sevnica 61,50 62,50 8,55 8,85 6,85 7,19 Roja Simotisk* SKB banka d.d. Ljubljana** Sonce Sl.hranilnica in posojilnica SZKB d.d. Ljubljana Tentours Domžale Tori* Tourist service Portorož Trias* Upimo ValutaIHHHHHHHHHH Woif mmmmmmmm 62,20 62,60 8,74 8,85 6,60 6,95 61,70 61,70 62,00 61,70 61,65 61,90 61,90 61,38 62,00 62,10 62,00 61,90 62,50 61,72 62,60 62,10 62,60 62,60 62,50 62,10 62,80 8,65 8,76 8,72 8,65 8,65 8,60 8,60 8,60 8,70 62,45 8,70 62,50 8,60 62,30 8,75 8,80 8,77 8,85 8,80 8,82 8,82 8,85 8,75 8,83 8,80 8,90 8,85 6,65 6,75 6,65 6,60 6,50 6,60 6,60 6,60 6,60 7,00 6,88 6,90 6,90 6,90 7,00 7,20 6,95 6,90 6,70 6,80 6,60 6,98 6,70 6,85 Tečaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo: ’ menjalnica hida Pokrita tržnica Ljubljana IŠČEMO NOVE SODELAVCE Pisne prijave z življenjepisom pošljite na naslov: HIDA TRAPE FINANCE, Koželjeva 6, Ljubljana BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 2 z dne 4. januarja 1993 — Tečaji veljajo od 5.1.1993 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija 036 avstr, dolar 1 68,2871 68,4926 68,6981 Avstrija 040 šiling 100 867,0079 869,6168 872,2257 Belgija 056 frank 100 296,6064 297,4989 298,3914 Kanada 124 dolar 1 78,1741 78,4093 78,6445 Danska 208 krona 100 1571,7760 1576,5055 1581,2350 Finska 246 marka 100 1851,1215 1856,6916 1862,2617 Francija 250 frank 100 1784,9447 1790,3156 1795,6865 Nemčija 280 marka 100 6099,2472 6117,6000 6135,9528 Grčija 300 drahma 100 — 46,0594 46,1976 Irska 372 funt 1 — 160,7094 161,1915 Italija 380 lira 100 6,6329 6,6529 6,6729 Rep. Hrvaška 385 hrv. dinar 100 — 13,0000 — Japonska 392 jen 100 79,6866 79,9264 80,1662 Nizozemska 528 gulden 100 5425,2804 5441,6052 5457,9300 Norveška 578 krona 100 1427,2238 1431,5184 1435,8130 Portugalska 620 escudo 100 67,8236 68,0277 68,2318 švedska 752 krona 100 1394,8978 1399,0951 1403,2924 Švica 756 frank 100 6757,9659 6778,3008 6798,6357 Velika Britanija 826 funt šterling 1 149,8585 150,3094 150,7603 ZDA 840 dolar 1 99,6495 99,9493 100,2491 Evropska Skupnost 955 ECU 1 118,9475 119,3054 119,6633 Španija 995 peseta 100 85,8164 86,0746 86,3328 Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 5. JANUARJA 1993 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)______________ (A) tolarski del (B) devizni skupaj del APOEN tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 15.MARCA. 1993: 1,000,000 587,119 602,924 1,190,044 61,1760 117,4239% 120,5848 119,0044% 100,000 58,712 60,292 119,004 Od 31.12.1992 Banka Slovenije ne bo več objavljala podatkov za blagajniške zapise z dospelostjo 10,12.1992.Znesek za izplačilo teh zapisov je do 10.12.1995 enak znesku na dan 31.12.1992. MENJALNI TEČAJ ZA HRD 4. JANUARJA 1993 v SLT za 100 HRD menjalnica nakupni prodajni Banka Zasavje 10,00 16,00 Burln Moste* 11,00 15,00 Burin Center* 11,00 15,00 Dolenjska banka 10,00 16,00 Hida* Hipotekama banka Koper 9.00 10.00 13.00 15.00 Kompas Holidays* 11,00 18,00 Kreditna banka Maribor 10,00 14,00 Libertas* 9,00 15,00 Otok 8,50 13,00 Tentours Domžale Tečaj velja danes: 10,00 19,00 TRŽAŠKA KREDITNA BANKA 4. JANUARJA 1993 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1460,00 1505,00 nemška marka 900,00 925,00 francoski frank 264,50 272,50 holandski gulden 804,00 828,00 belgijski frank 43,90 45,25 funt šterling 2220,00 2286,00 irski šterling 2375,00 2445,00 danska krona 233,00 240,00 grška drahma 6,25 7,10 kanadski dolar 1160,00 1195,00 japonski jen 11,80 12,20 švicarski frank 1000,00 1027,00 avstrijski šiling 128,50 132,50 norveška krona 211,50 217,50 švedska krona 207,00 213,15 portugalski escudo 9,00 10,35 španska pezeta 12,25 13,20 avstralski dolar 1010,00 1044,00 madžarski florint 11,00 15,50 slovenski tolar 14,50 14,90 hrvaški dinar 1,20 2,00 4. JANUARJA 1993 v ŠILINGIH valuta nakupni prodajnii ameriški dolar 11,2500 11,7500 kanadski dolar 8,8000 9,2000 funt šterling 16,8500 17,6500 švicarski frank 762,0000 792,0000 belgijski frank 33,4000 34,7000 francoski frank 202,0000 210,0000 holandski gulden nemška marka 613,0000 690,5000 637,0000 714,5000 Italijanska lira 0,7450 0,7850 danska krona 177,0000 184,0000 norveška krona 159,0000 166,0000 švedska krona 154,5000 161,5000 finska marka 206,4000 216,0000 portugalski escudo 7,6000 8,0000 španska peseta 9,7000 10,2000 japonski jen 8,9500 9,3500 slovenski tolar * V 10,7000 11,7000 hrvaški dinar Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu pa za 1 enoto v alute. 4. JANUARJA 1993 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1470,00 1515,00 nemška marka 907,00 922,00 francoski frank 264,00 270,00 holandski gulden 803,00 818,00 belgijski frank 44,00 45,00 funt šterling 2213,00 2263,00 Irski šterling 2365,00 2415,00 danska krona 232,00 242,00 grška drahma 6,50 7,50 kanadski dolar 1155,00 1185,00 švicarski frank 1004,00 1024,00 avstrijski šiling 128,00 132,50 slovenski tolar 14,50 14,90 I Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 5. januarja 1993 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država • valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija Nemčija šiling frank marka 100 100 100 871,6638 1794,5298 6132,0000 874,5068 1800,3828 6152,0000 Italija lira 100 6,6686 6,6903 V.Britanija funt 1 150,6632 151,1546 ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne dolar i okvirni. Pri tečaje na 1 konkre trgu de 100,1846 stnih poslih je mol iviz oz. poseben c 100,5114 !no odstopanje j ogovor, banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor DEM 61,10 61,45 SKB Banka d.d. DEM 61,32 61,52 Tečaii so okvirni. Pri konkretnih poslih ie možno odstopanje. Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 5, januarja 1993 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Creditanstalt - Nova banka DEM — - Bank Austria DEM 61,20 61,45 UBK banka DEM 61,20 61,45 SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu. * Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda DEM JF so dolo niči Banke lije poveč Ijajo za o i večjih pr zavezujen aju in v s e. Ceni na pod Slovenije, p ano oziroma dkup prilivov livih in nakuf no kupovati Pil K s. TEL AVIV - Palestinski izgnanci zatrjujejo, da nedavni uboj izraelskega policista dokazuje, da se Izrael moti, ko trdi, da bo izgon preprečil nova nasilja nad Izraelci. Vodja izgnancev pravi, da izraelski premier Jicak Rabin samo škodi izraelskemu prebivalstvu. Po njegovem izgon samo kaže, da ne ubijajo le Palestinci, saj so izgnanci na robu preživetja. Libanonski premier Hariri vztraja pri tem, da meja za izgnance ostane zaprta, čepav sočustvuje z njimi. (Reuter) Do pravih mirovnih pogajanj je še daleč Butros Gali sklical srečanje sprtih somalskih voditeljev NEMČIJA / ODSTOP JURGENA MOLLEMANNA Minister, njegovi nečaki in korupcija Afera v nemški vladi odpira vprašanje dvomljive vloge majhnih vplivnih strank 1 H j§§ ADIS ABEBA - V etiopskem glavnem mestu so se na pobudo generalnega sekretarja ZN Butrosa Galija zbrali voditelji vseh štirinajstih sprtih somalskih skupin, da bi se dogovorih o času, kraju in besedilu sporazuma, ki bi omogočil začetek pravih mirovnih pogajanj in sčasoma tudi ustanovitev vlade narodne rešitve. Že na začetku omenjenega neuradnega srečanja - tako oznako je zahteval Butros Gali, da bi se ognil morebitnim proceduralnim zapletom - je prišlo do spora, ker se štiri od povabljenih skupin niso želele udeležiti otvoritvenega srečanja, češ da se generalnemu sekretarju ni posrečilo povabiti še treh drugih skupin. V izjavi za omenjeno srečanje, ki so jo podpisali predstavniki devetih skupin, je najzgodnejši datum, ko bi lahko prišlo do zasedanja prave mirovne konference, sredina februarja. Nekateri predstavniki na srečanju so od Butrosa Galija tudi zahtevah, da bi ZN v državi uvedh nekakšno začasno vlado, ki bi delovala do oživitve domačega gospodarstva, vendar pa se Gali in predstavniki nekaterih zahodnih držav, ki so tudi navzoči na konferenci, s predlogom niso strinjali. Butros Gali je konferenco sklical tudi zato, da bi iz prve roke dobil podatke o tem, kaj lahko enote ZN v Somaliji pričakujejo potem, ko bodo državo zapustili ameriški vojaki. Kaj čaka njegove oborožene može, je med triurnim obiskom Mogadiša lahko občutil na lastni koži, saj so ga prebivalci somalske prestolnice dočakali s točo kamenja in zmerjavka-mi, da je hlapec kolonialistov, tako da si ni mogel ogledati sedeža enot ZN v mestu. Edini vidnejši uspeh omenjenega srečanja je dejstvo, da so se prvič po strmoglavljenju predsednika Mohameda Siada Barreja pred dvema letoma srečah najbolj zagrizeni nasprotniki v državi. Po vsem sodeč, pa je do pravih pogajanj še daleč, saj povabljenci drug drugega obtožujejo za smrt približno 300.000 Somalcev, kolikor jih je bilo ubitih v dosedanjih spopadih. Le sreči se kaže zahvaliti, da ni v Mogadišu padla že druga žrtev med pripadniki mednarodnih sil, ki so v državo prišli, da bi zagotovili mimo razdeljevanje človekoljubne pomoči. Neznani Somalec je v nedeljo ponoči v južnem predmestju Mogadiša hotel ustreliti enega od oficirjev ZN, pa mu je na srečo odpovedala pištola. Neznanec je po incidentu pobegnil. (Reuter) Drago Flis ‘ ' ,.n SO**’ Somalska voditelja Aidid in Ahmed Ali na včerajšnjem zasedanju (Telefoto: AR) Ko je nemški gospodarski minister in podkancler Jii-rgen Mollemann prišel z dopusta na Karibih, je spoznal, da je politika zaposlitev z dnevnim odpovednim rokom. V demokraciji imajo ministri, vsaj na področju civilnih odnosov med ljudmi, izredno velika polnomočja, čeprav niso več klasični vladarji človeških usod. Mollemann je očitno dovolil uporabo ovojnic z glavo ministrstva za zasebne poslovne interese nečaka svoje žene. Ta je trgovinskim mrežam ponujal sistem nakupovalnih vozičkov na kovance, ki je v nemških samopostrežnih trgovinah utečen, zato konkurenčnih dobaviteljev ne manjka. Ovojnice z ministrsko glavo so seveda pomenile bistveno poslovno prednost. Mollemannova velikodušna pomoč poslovnim interesom sorodstva je opozorila na stalno nevarnost zlorabe oblasti, bodisi finančno, kadrovsko ah medijsko. Mediji so Mohemanna popadli, ker je nemška FDP pomanjkljive stike z volilno bazo nenehno poskušala izravnavati z večjo navzočnostjo v medijih. Prav Molleman-nov primer kaže, da je FDP z mediji celo nekoliko manipulirala. Tako so nekdanjega učitelja že vse od leta 1982 prikazovali kot primer mladega nemškega povzpetnika, katerega kariera ne bo imela meja. Zdaj so se isti mediji spravili na Mdllemannovo truplo: »Kancler bi ga moral že zdavnaj odsloviti!« »Za delo ni imel prav nobenih kvalifikacij, razen goreče ambicije.« Ah: »Edino, kar zna, je govoriti neresnico, ne da bi govoril laži.« Mollemannov politični konec odseva krizo nemškega političnega delovanja znotraj strank, predvsem pa kadrovskega monopola nekaterih strank. Sistem, kjer ima jeziček na tehtnici majhna stranka, hkrati pa že vnaprej zagotovljene zelo pomembne ministrske stolčke, ne more de- lovati brez škodljivih škandalov, kakršna je zadeva Mollemann. Taki stranki mora zmanjkati kadrov, ki bi bili obenem kvalificirani in še pošteni, tudi potem, ko so prišli na oblast. Širše politično gledano, pa je zadeva Mollemann še en dokaz več, da se je deset let star okvir krščanskohberalne koalicije v Nemčiji izčrpal. Kriza zaradi ogromnih stroškov nemške združitve narekuje korenitejše spremembe, najbrž tudi v smeri velike koalicije med krščanskimi in socialnimi demokrati. 2e nekdanji minister Mollemann (Foto: FaH) S, 11 ■ ■ .... II KENIJA / PO VOLITVAH Prisegel novi ■ stari predsednik Opozicija še vedno ne verjame v poštenost volilnih izidov NAIROBI - Daniel Arap Moi je v ponedeljek slavnostno prisegel kot novi predsednik Republike Kenije s petletnim mandatom. Opozicija pa medtem še vedno spodbija veljavnost rezultatov prvih večstrankarskih volitev po 26 letih. Oseminšestdesetletni predsednik je v intervjuju za BBC obsodil opozicijo, da skuša z nasprotno propagando in sumničenji zanetiti državljansko vojno. V politične kroge je Daniel Arap Moi stopil po naključju leta 1955, ko so mu ponudili službo v kenijskem zakonodajnem svetu. Leta 1962 je napredoval v ministra za izobraževanje, med vladavino Jo-ma Kenyatta je bil minister za notranje zadeve. Ko je januarja 1967 odstopil podpredsednik Joseph Murubi, je Moi postal Kenyattov namestnik, kot predsednik države se je proslavil leta 1970, ko je dežela zašla v globoko gospodarsko krizo. Obljubljal je, da bo odpravil spore med plemeni in korupcijo. Osvobodil je tudi vse dotedanje politične zapornike. Leta 1982, ko je v državi prišlo do velikega nezadovoljstva s političnimi in gospodarskimi razmerami, je Moi uvedel »diktaturo«, sledile so aretacije in obsodbe brez sodnih procesov. Nekaj njegovih nasprotnikov je umrlo v zaporih. Pod velikim pritiskom lokalnih političnih oblasti in zahodnih zaveznikov je Moi decembra 1991 organiziral volitve, toda opozicija ga je že obtožila ponarejanja volilnih rezultatov. (Reuter) Daniel Arap Moi (Telefoto: FaFi) PISMO I Z LONDONA Londončani so razmeroma mimo pričakali novo leto. Med množico 80.000 ljudi, ki je na Trafalgar Squaru tako kot vsako leto odštevala sekunde do polnoči, ni bilo nobenih večjih izgredov. 90 ljudi so sicer aretirali, predvsem zaradi pijanosti. Pri tem morda ni odveč dodati, da londonska policija ne dovoh igranja s petardami na ulicah in cestah, kar se je po pripovedovanju tistih, ki so praznovali novo leto v Sloveniji, dogajalo zlasti v Ljubljani. Ne gre le za problem nadlegovanja ljudi, ampak predvsem za nevarnost poškodb. Po britanskih izkušnjah se Britanci le enkrat na leto s pirotehniko spominjajo Guya Favvkesa, ki je v začetku 17. stoletja poskušal razstreliti parlament. Tudi majhna petarda lahko poškoduje zlasti otroka. Najmanjša iskra lahko huje rani oči ali vname vnetljivo zimsko obleko. Zato je praznovanje s pirotehniko vedno omejeno na posebej določene in nadzorovane prostore, razposajeno in neodgovorno metanje petard med množico na cestah pa seveda ni dovoljeno. Seveda to ne pomeni, da je London nedolžno, mimo mesto, kajti alkohol, mamila in različna kriminalna nagnjenja »skrbijo«, da novoletna praznovanja niti v Londonu niti drugod po Britaniji niso spokojna in le vesela. Letos je v Britaniji v različnih nesrečah in izgredih na Silvestrovo izgubilo življenje kar 11 ljudi in policija pravi, da je bila silvestrska noč letos ena najbolj divjih v zadnjih letih. Tudi prometne nesreče so se vrstile med prazniki, in to predvsem zaradi poledice in megle. Britanski vo- Trafalgar Sguare, odprta Evropa in veseli britanski pijančki zniki ne glede na vremenske razmere vozijo prehitro in vsa policijska opozorila ne zaležejo dosti. Tako so se v kroniko britanskih resnejših prometnih nesreč že 1. januarja zapisali vozniki v Kentu, ki jih je na poti v London presenetila megla. Zaletelo se je štiriinštiride-set vozil in bilanca te nesreče je bila ena smrtna žrtev in 30 ranjenih. Toda za bolj vesela poročila v britanskem tisku je poskrbela princesa Diana. Ko ji je soprog princ Charles po božičnih praznikih prepustil sinova VVilliama in Harryja, ju je princesa Diana na očeh fotografov z vsega sveta odpeljala na počitnice na Karibske otoke. Fotografom je vsak dan odobrila določen čas za fotografiranje in tako so njene slike s sinovoma obšle ves svet. V treh dneh je iz svoje zimske garderobe pokazala tri kopalne obleke (od tega dva bikinija), britanski tisk pa je pri tem še z zadovoljstvom ugotavljal, da so njene slike na prvih straneh večine svetovnih časopisov. Imenitna poteza za odnose z javnostjo in dokaz, da je princesa Diana, ki je fotografe izrabila sebi v prid, spretnejša od buckinghamske palače, komentirajo britanski časopisi. Za resnejši zapis v zgodovinske kronike so poskrbele bakle in grmade, ki so Aua Košak na Silvestrovo ob polnoči naznanjale, da je Evropska skupnost odprla svoje notranje meje. Temu dogodku na čast je prvo baklo v Londonu prižgal sam premier Major, dogodek pa pomeni, da je med državami dvanajsterice zdaj načeloma prosta prodaja blaga iri uslug, kar naj bi s povečano konkurenčnostjo zagotovilo tudi večjo izbiro za potrošnika. Odstranitev mejnih trgovskih pregrad naj bi zmanjšala proizvodne in prevozne stroške in prispevala k večji rasti gospodarstva. S tem bodo nekatera podjetja nedvomno pridobila, draga pa izgubila, toda enotni evropski trg naj bi zagotovil, da bodo pridobitve na splošno večje od izgub. Ob tem dogodku pa so bili, kot je zapisal londonski tednik The Sunday Times, najsrečnejši novi Evropejci prav britanski kupci v Calai- Z odstranitvijo carin lahko zdaj Britanci pripeljejo iz Francije za »lastno potrošnjo« alkoholne pijače in cigarete s pogojem, da so v Franciji ob nakupu plačali prometni davek. Za »lastno potrošnjo« pa britanska carina priznava 90 litrov vina, 8.120 steklenic, 9.110 litrov piva, 10 litrov žganih pijač in 800 cigaret. Vse to je v Franciji veliko cenejše kot v Britaniji. Ze pri prometnem davku so precejšnje razlike. Na steklenico vina v Britaniji zaračunajo več kot za 90 penijev prometnega davka, v Franciji pa le za 70 centimov ali devet penijev. Tako na primer steklenica najcenejšega belega vina v Franciji stane 0, 81 funta, v Britaniji pa 3, 65 funta. Na splošno so alkoholne pijače v Franciji za več kot dve tretjini cenejše kot v Britaniji in zlasti za tiste, ki živijo na jugu Anglije, potni stroški skoraj niso omembe vredni. Razumljivo je, da je to izzvalo naval britanskih kupcev na trgovine v severnih francoskih pristaniščih. Trajekti so imeli v prvih dneh novega leta za 50 odstotkov večji promet. Se londonski dnevnik The Daily Mirror skuša s tem povečati svojo naklado in ob nakupu časopisa ta teden obljublja brezplačno vozovnico za prevoz čez Rokavski preliv Toda med navdušenimi se oglašajo tudi treznejši s pomisleki, da ta naval britanskih kupcev v Franciji lahko prizadene domačo trgovino z alkoholnimi pijačami in promet v domačih pivnicah. Bojijo se namreč, da angleške pivnice (pubs), ki so del angleške družbene kulture, ne bi postale prve žrtve odrtih meja Evropske skupnosti. SVET Torek, 5. januarja 1993 SRBIJA / VOJAKI IN VOHUNI BALKAN / ZGODOVINA SE PONAVLJA NOVICE Komu so napoti odsluženi generali? Afero »Opero« oli koko zobrisofi sledove svojego delovonjo Dragan Perkovič Turčija je močna po volji Zahoda Mnogi še kar obnavljajo sanje o novem otomanskem imperiju, ki pa niso uresničljive Marjan Kos BEOGRAD - Skrivnostna smrt podpolkovnika Rado-sava Mitroviča, nekdanjega namestnika načelnika varnostne uprave jugoslovanske vojske, o kateri smo že poročali, je v tukajšnji javnosti ponovno odprla vprašanja v zvezi s tako imenovano afero Opera, ki se vleče pred vojaškim sodiščem v Beogradu že devet mesecev. Podpolkovnik Mitrovič je bil namreč eden glavnih preiskovalcev v komisiji, ki rešuje ta primer. Kaj je Opera? To je bila enota za informativno in psihološko propagandno delovanje pri poveljstvu vojaškega letalstva in protiletalske obrambe jugoslovanske vojske. Ustanovili so jo po koncu vojne v Sloveniji in na začetku vojne na Hrvaškem, da bi se »postavili po robu propagandni dejavnosti nasprotnikov«. Ze avgusta in septembra 1991. leta so začeli ustanavljati tiskovna središča na letališčih. V vojaških šolah in akademijah, ki so imele potrebno tehnologijo, pa so ustanovili tudi televizijske ekipe. Z radijskim signalom so oficirji, rezervisti in nekateri prostovoljci, ki so delovali pri tem projektu, pokrili Hrvaško. V hrvaških enotah in med ljudmi so skušah izzvati zmedo, vtis, da je povsod navzoča protiobveščevalna služba takratne JLA. Opera pa ni bila skrivnost samo za Hrvaško, ampak celo za večji del vojaškega vrha v Be- ogradu. Ce je verjeti nekaterim članom te enote, za Opero ni vedel skoraj nihče v vojaškem vrhu. Po velikih čistkah, ko so februarja in maja lani upokojili kar 70 generalov in neznano število nižjih oficirjev, je bilo mogoče ugotoviti, da je med njimi večina nesrbškega porekla ali pa so tesno sodelovali s pripadniki drugih narodov. Tedanji poveljnik letalstva general Zvonko Jurjevič, sicer Hrvat, je moral oditi v pokoj, na njegovo mesto pa je prišel general Božidar Stevanovič, ponovno aktivirani upokojeni polkovnik Nedeljko Boškovič, ki je postal načelnik varnostnega oddelka pri poveljstvu vojaškega letalstva in proti- letalske obrambe. Tri dni po zasedbi delovnega mesta so ga povišali v generala, čeprav ni imel potrebne izobrazbe. Boškovič je najprej zaprl prostore, v katerih je delala enota Opere, in aretiral Radenka Radoj-čiča, človeka, ki je bil zaposlen v arhivu CK ZK Hrvaške. Arhiv je potem preslikal na mikrofilm in ga prenesel v Beograd, del arhiva pa celo uničil. Zdaj so prav ti ljudje obsojeni, da so bili hrvaški vohuni. Gre torej za etnično čiščenje, pogosto tudi za ideološko, največkrat pa zgolj za odstranjevanje ljudi, ki so predobro seznanjeni z umazanimi podvigi jugoslovanske vojske; podatki, za katere vedo, bi lahko v obdobju ugotavljanja vojnih zločinov prišli prav »nasprotnikom«. Sodelavci Opere so se ukvarjali predvsem s pisanjem in objavljanjem propagande, ki tukaj očitno že leta zavaja ljudi. Samo po sebi to v vojski nikogar ne moti, verjetno pa jih skrbi, da ti ljudje poznajo tudi vsa ozadja delovanja, ki so ga lažno predstavljali kot »službeno dolžnost in patriotizem«. Ce se na koncu ponovno spomnimo skrivnostne smrti podpolkovnika Miloviča, ki so ga našli ustreljenega na Avali, potem ugotavljamo, da zadeva Opera prerašča v zapleteno kriminalko. Vzporedno z najavo balkanske turneje turškega predsednika Turguta Oza-la, ki je pred časom obiskal Sofijo, Skopje in Tirano, so makedonski mediji priobčili tudi članek iz vplivnega turškega časnika Milijet z ambicioznim naslovom Osmanski načrt Ozala. Gre za Ozalov pogovor s člani nekdanje Domovinske stranke. Po njegovem mnenju bi morala biti Turčija »pripravljena na neootomani-zem, ker ji gredo dogodki na roko. Ce želi biti močna v 21. stoletju, mora imeti to pred očmi.« Turški predsednik meni, da se v Evropi »bojuje hegemonistiCna bitka kot nekdaj med otomanskim imperijem, Av-stro-Ogrsko in Rusijo«. Ocenjuje, da bo »naslednjih 10 let zelo pomembnih za Turčijo, kajti če želi biti močna, potem mora biti tudi previdna.« Ozal opozarja, da »Turčijo med kitajskim zidom in Jadranom čakajo dogodki, na katere mora biti pripravljena, ker se zgodovina ponavlja«. Teza o »Turčiji od Jadrana do kitajskega zidu« ni nikakršna novost v turški zunanji politiki. Idejo je že pred pol leta uveljavil turški ministrski predsednik Demirel. Tovrstne izjave je treba razlagati v duhu londonskega Timesa, ki ocenjuje, da se po združitvi Nemčije na evropskem jugu pojavlja nova sila Turčija, ki je močno vpletena v jugoslovansko krizo. Njen parlament podpira pošiljanje turških čet v BiH, seveda samo v primeru, če bo tako odločil VS OZN. Čeprav ni več neposrednega strahu pred vojaškim turškim posegom na Balkanu, ostaja nespremenjeno dejstvo, da bo turška diplomacija zagotovo še naprej močno podpirala vojaško posredovanje mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini. Njeno prihodnje vedenje bo vplivalo tudi na morebitno razširitev vojnega požara na območje balkanskega juga - na Kosovo in v Makedonijo. Turški interesi bi lahko prišli navzkriž z interesi zaveznika v zvezi Nato Grčijo, ki ji je Turčija posebno po ciprski krizi že dolgo trn v peti. Čeprav Ozalove besede napovedujejo ponovno uveljavitev »vzhodnega vprašanja, ki je od začetka 20. stoletja označeval boj nekdanjih velikih sil: Av-stro-Ogrske, Rusije, Francije, Velike Britanije in Nemčije za prevlado v deželah na Balkanu in na Srednjem vzhodu, ki so bile takrat pod turško nadvlado, pa je v dolgoročnih ocenah bolje ostati previden. Tudi formule »Turčija od Jadrana do kitajskega zidu« ne gre jemati dobesedno, ampak jo je treba razumeti predvsem kot »področje vpliva«. Turčija, ki nadzoruje vrata Evrope in Azije, bi lahko igrala precej drugačno vlogo kot v preteklosti. Gre predvsem za njeno vlogo na področju razpla-dle Sovjetske zveze in seveda tudi na Balkanu. Kot nedvomno spoštovanja vredna država s 70 milijoni prebivalci, ki ima hkrati eno od najvišjih stopenj gospodarske rasti na svetu in močno vojsko tudi v okviru zveze Nato, pomeni dejavnik stabilnosti tudi na širšem območju. Lahko bi bila nosilec pozitivnega vpliva v številnih nekdanjih sovjetskih islamskih republikah, katerih prebivalstvo govori turško: Azerbajdžan, Uzbekistan, Turkmenija, Tadžikistan, Kirgistan, Kazahstan, se pravi predvsem na področju, ki sega do kitajskega zidu. Hkrati se Turčija poskuša zelo opazno vrniti na Balkan po diplomatski poti. Tudi če zanemarimo, da je s kar nekaj balkanskimi državami (z Bolgarijo, Albanijo in Romunijo) podpisala sporazume o vojaškem sodelovanju, je očitno, da se skozi glavna vrata vrača na področje, na katerem je nekoč suvereno gospodovala Pred poldrugim letom so nacionalni park Plitvice prepustili srnam in medvedom. V pričakovanju nove vojne voda počasi podira vse, kar je zgradila človeška roka. Vojna med Hrvati in Srbi se je začela 31. marca 1991 na najlepšem koncu Balkana. Prva priča merjenja moči med nepomirljivimi nacionalizmi je bil nacionalni park Plitvice, ki hrvaško ozemlje pri Karlovcu razmejuje od srbskega ozemlja pri Korenici. Le kateri kraj bi bil lahko primernej- ši? Dva avtobusa hrvaških policajev sta ob novem letu zapeljala proti hotelskim kompleksom, kjer bi morala stati policijska postaja. Ustavili so jih streli vojske kninskega župana Milana Babiča, ki je slišal za dogovore med Tudjma-nom in Miloševičem o prerazporeditvi meja. »Hotel sem, da park Plitvice ostane na srbski strani meje in tako je bilo. Tako bo ostalo za zmeraj!« pravi danes s samozavestjo človeka, ki je sprožil spopad. Med obe strani je naj- S POTI PO KRAJINI Na Plitviška jezera zaide le še divjad in kak radoveden novinar jene, le tu pa tam se je odvalil kakšen kamen ali udrla podpora iz brun. Most med Kozjakom in Dinjimi jezeri je še cel, brvi za pešce pa so se že na pol porušile. Ob Spodnjih jezerih je uprava nacionalnega parka zgradila zapleten sistem poti, mostičkov in brvi, ki so množice turistov vozile od enega slapa do drugega, čez mehke nasipe sadre v skalnate votline. Na vso moč so se trudili, da bi vse, kar so zgradili, čimbolj prilagodili naravi in da ne bi porušili občutljivega ravnotežja med turizmom in okoljem. Naravo, ki smo si jo hodili ogledovat, je skrbno uredila uprava parka, ki je speljala poti tako, da se je okoli jezer hkrati sprehajalo tudi dvajset tisoč ljudi. Toda prej stopila JLA, ki je pred glavni vhod postavila dva tanka in v hotele nastanila vojake. To so bili zadnji navdušeni obiskovalci plitviških jezer. Ko so na vojaška področja Hrvaške prišle zaščitne enote Združenih narodov, so se tanki in tovornjaki umaknili in nacionalni park dokončno prepustili živalim. Sneg je prekril sledove gosenic in škornjev in danes je mogoče ob tablah, ki zaznamujejo poti proti Proščanske-mu jezeru, Golovacu, Klokočevi dragi in Spodnjim jezerom, opaziti le še stopinje srnjadi, zajcev in divjih prašičev. Prebivalci okoliških vasi pravijo, da so se na Plitvice vrnili celo medvedje. Hotelske zgradbe glasno pričajo o tem, da so se ljudje za zmeraj odselili odtod. Okna in vrata so zabita z deskami, ker so šipe razbite, skozi špranje pa zeva opustošenost, ki so jo za seboj pustile gostujoče vojske. Kot bi se norčevali iz samih sebe, ob kamnitih robovih sprehajalnih poti še vedno stojijo koši za smeti in opozorilne table, ki prepovedujejo odmetavanje odpadkov in priporočajo prijazno vede- Ervin Hladnik-Mrharcic nje do okolja. Združeni narodi so splužili cesto, ki pelje od pošte proti mostičku na koncu Kozjaka in naprej proti vasi Plitvice, kjer ima svojo postojanko češki bataljon. To je zadnje znamenje, ki spominja na čase, ko so bile Plitvice fanatično urejen industrijski turistični kompleks. Po rebri, ki vodi k jezeru Kozjak, se približa postava, odeta v nenavadno kombinacijo voja- ■■hhHBHHI ške, lovske in ribiške uniforme. V eni roki drži ribiško palico, v drugi avtomatsko puško. Sezona ribolova se menda še ni začela, ampak sulce se v tem prednovoletnem času menda sme loviti, pravi z zarotniškim nasmehom. »Drži se uhojenih gazi, če hočeš do jezer, ker je mogoče kje še kakšna mina,« prijazno svetuje in pokaže najkrajšo pot do vode. Ob večjih jezerih so turistične poti še vedno ure- voda je goljufiv element, narava pa nima nobenega namena biti prijazna do človeškega okolja. Ob Gavanovcu je potka le tu pa tam udrta, pri Kaludjerovcu pa slap že teče čez lesen mostiček. Ograja je padla v vodo, ledeni objem pa obljublja, da pot ne bo vzdržala do pomladi. Pri Novakovičem brodu se reber neha. Voda je zalila pot, ki pelje proti Velikemu slapu, nasipi so popustili in vsi mostovi so po Korani odplavali proti Hrvaški. Ce se bodo enote Združenih narodov prihodnjega aprila res umaknile s Hrvaške in bo hrvaška vojska poskusila s silo vrniti Kninsko krajino, bodo Plitvice samo še naravna ovira na njeni poti. Mirovne enote Unproforja v Makedoniji SKOPJE - Na prvi tiskovni konferenci predhodnice mirovnih enot OZN je bilo rečeno, da bo 6. januarja v Makedonijo iz Hrvaške prispela četa s 150 kanadskimi vojaki iz sestave Unproforja. Tam naj bi jih v času od šestih do osmih tednov zamenjal skandinavski bataljon. Dokon-I Cno pa naj bi makedonsko mejo nadziralo 700 vojakov, 35 vojnih opazovalcev, 26 varnostnikov in približno 50 uradnikov. Prvi poslanci mirovnih sil so izjavili, da je zaradi kratkotrajnega bivanja nemogoče dati kakršenkoli komentar o razmerah na makedonski meji. (M. K.) KARLOVAC - Svojci 652 hrvaških zapornikov taborišča Manjača, ki bi morali biti izpuščeni že 12. decembra, so na mednarodne človekoljubne ustanove poslali poziv, ker so zaskrbljeni za njihovo usodo. Za nekdanjimi ujetniki tega taborišča, med katerimi je bilo tudi približno 3000 Muslimanov, je izginila vsaka sled. Srbi pravijo, da so pogrešano skupino izpustili, medtem ko na Mednarodnem rdečem križu zatrjujejo na-sprotno. Tam so sporočili, da so v srbskem taborišču Batkoviči ob Bijelini našli 400 nekdanjih zapornikov iz Manjače. Po hrvaških virih so je bilo taborišče Manjača po odpustitvi vseh zaprtih ponovno odprto. Predstavniki Mednarodnega rdečega križa so že prišli v stik z zaporniki v Batkovičih. (G. M.) Hurd proti posredovanju v BiH LONDON - Britanski zunanji minister Douglas Hurd je za BBC izjavil, da nasprotuje reševanju problema BiH s silo. Meni, da je ob morebitnih neuspešnih pogajanjih v Ženevi potrebno le povečati pritisk na Srbijo. Po njem bodo sprte stra-I; ni prej ali slej morale skleniti premirje, zato ni razloga, da ga ne sklenejo že zdaj. Hurd ne vidi nevarnosti, da bi se vojna v BiH lahko razširila. Večja nevarnost po njegovem preti z morebitnimi novimi srbskimi akcijami, ki bi vključevale tudi druge države. (STA) Crvena Zastava pričakuje odpravo sankcij KRAGUJEVAC - Proizvodnja v tovarni avtomobilov Zastava je v celoti zaustavljena. Delavcem grozi prisilni dopust, Zastava pa bi morala kupcem izročiti še 4.000 vozil. Srbska vlada je odobrila denarno podporo 3, 2 milijarde dinarjev, s čimer naj bi odpuščenim omogočili iskanje nove zaposlitve. V Zastavi so prepričani, da bodo junija, ko naj bi v Srbiji prenehale sankcije, lahko obnovili pogodbo z italijansko tovarno Fiat o ustanovitvi mešanega podjetja. (STA) V BiH naj posreduje nemška zvezna vojska HAMBURG - Vojaški strokovnjak in hamburški zvezni senator Peter Zumkley se je v časopisu Bild zavzel za posredovanje nemške zvezne vojske na Balkanu. Trdi, da lahko Nemčija vsaj sodeluje, če v Evropi menijo, da premisleki iz preteklosti ne veljajo več. Zavzel se je tudi za sodelovanje v človekoljubnih akcijah v Somaliji. (STA) Boji v Bosni se nadaljujejo SARAJEVO - Hudi spopadi so se z nezmanjšano močjo nadaljevali tudi minulo noč. Celo nepretrgano sneženje ni dopustilo predaha, je poročal radio BiH. Temperature v višjih predelih so se spustile pod - 20 stopinj. Srbske enote so s tanki in topovi napadale muslimansko-hrvaške položaje v bližini Gradačca in Brčkega. Zgodaj zjutraj naj bi bilo ubitih najmanj 20 srbskih vojakov. O težkih bojih poročajo tudi iz Doboja in Maglaja, kjer prihajajo nove srbske enote in pri-čakujejo novo srbsko ofenzivo. Resni boji so bili tudi na področju Olova, kjer so branilci te občine uničili tri srbske bunkerje. V Sarajevu je bilo sinoči mimo, prebivalci pa čakajo na izide pogajanj v Ženevi. (STA) Prekinjen humanitarni koridor SPLIT - Na glavni cesti Mostar-Konjic so na zasilnem mostu čez akumulacijsko jezero Sokolo-vac izvedli diverzijo in povsem prekinili prevoz pomoči v Sarajevo na tem pomembnem odseku. Uradnih izjav, kdo je storilec, še ni. Ni pa izključeno, da gre za posledice napetosti med Hrvati in Muslimani. Človekoljubna pomoč bo odslej potekala skozi Posušje in Vran. (STAJ NOVICE STRANKE / KOALICIJE Ugotavljanje zavarovalne dobe nekdanjih oficirjev JA Obrambno ministrstvo je izdalo uredbo o ugotavljanju in vpisovanju zavarovalne dobe osebam, ki so pristopile iz nekdanje jugoslovanske armade v teritorialno obrambo. Po tej uredbi bo ministrstvo ugotavljalo zavarovalno dobo, doseženo do izstopa iz JLA, tistim aktivnim vojaškim osebam in civilnim osebam v službi v JLA, ki so skladno z določbami ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti ter odločitvami pristojnih organov prestopile v TO in te dobe nimajo vpisane v delovno knjižico. Zavarovalno dobo bo ministrstvo ugotavljalo na podlagi uradnih listin, izjave prizadetega in drugih dokazov. Kot zavarovalna doba se po tej uredbi šteje dejanska delovna doba ter zavarovalna doba s povečanjem. Uredba bo zaCela veljati 15. januarja. Stranke desnice nadaljujejo pogovore o združitvi LJUBLJANA- VCeraj popoldne so se na veC ur trajajočem pogovoru o programskih razlikah in podobnostih srečale štiri desnosredinske stranke, ki naj bi se na pobudo SKD združile v eno stranko - torej krščanski demokrati, Ljudska stranka, narodni demokrati in Gospodarska stranka. Predstavniki krščanskih demokratov so po sestanku povedali, da so pogovori pokazali, da se programi štirih strank v gospodarstvu in kmetijstvu bistveno ne razlikujejo. Po mnenju krščanskih demokratov je to zelo pomembno, saj dokazuje, da je obstoj štirih strank z enakim programom nesmiseln. Takojšnji združitvi, kot je znano, nasprotuje samo Ljudska stranka. SKD, SLS, NDS in GS bodo pogovore nadaljevali Cez dva dni. Spet se bodo pogovarjali o vlogi države, politiki plaC in odnosu med mestom in vasjo v svojih programih.(T.S.) Bo SKD za pogodbo? Drnovšek bo predvidoma v petek izvoljen za novega mandatarja Tanja Starič Janez Drnovšek je petim strankam, ki jih je že pred Časom pozval k sodelovanju v prihodnji vladi, včeraj poslal osnutek nove koalicijske pogodbe. Liberalni demokrati bodo s krščanskimi demokrati, Združeno listo, demokrati, zelenimi in socialdemokrati sklenili koalicijski sporazum, ko bo skupno število njihovih poslanskih mest doseglo potrebno večino. Drnovšek meni, da bi bilo potrebno izvolitev mandatarja in oblikovanje nove vlade pospešiti, tako da bi državni zbor v najkrajšem možnem času imenoval mandatarja in sprejel nov zakon o vladi. Mandatar bi nato lahko takoj predložil sestavo nove vlade. Izvedeli smo, da bo Milan KuCan, ki se je včeraj še enkrat pogovarjal z Janezom Drnovškom, že danes predlagal parlamentu novega mandatarja. To pomeni, da bo danes končal drugi krog pogovorov s predstavniki poslanskih klubov parlamentarnih strank. Državni zbor lahko odloča o predsedniku vlade Cez dva dni, najkasneje pa v sedmih dneh. Naši viri navajajo, da bo parlament izvolil mandatarja že v petek, sprejel pa naj bi tudi zakon o vladi. Ce državni svet na omenjeni zakon v sedmih dneh ne bo dal veta, bo osmi dan (torej v petek 15.1. ali v ponedeljek 18.1. ) mandatar lahko objavil imena dvanajstih (ali štirinajstih?) elanov novega kabineta. Potem bodo pristojne začasne parlamentarne komisije opravile »zaslišanja« vseh ministrskih kandidatov, kar bo zagotovo končano v nekaj dneh. Parlament bo torej novo vlado imenoval v dneh okrog 20. januarja. Seveda pa bodo pred tem stranke podpisale koalicijsko pogodbo. Jasno je, da je Drnovšek s svojim pozivom zavrnil pobudo, naj bo vlada desnosredinska - naj bo torej v koaliciji tudi Ljudska stranka - čeprav je včeraj dopdldne Marjan Podobnik povedal, da bi bila SLS pripravljena sodelovati v koaliciji z liberalnimi demokrati. Drnovšek je tistim, ki še oklevajo, tudi sporočil, da bo vlado pac sestavil s tistimi, ki to hočejo. Tudi s strankami leve sredine namreč lahko sestavi koalicijo, ki bi jo podpiralo 51 poslancev. Stališča levosredinskih strank so bolj ali manj znana - ZL, DS in SDSS so za sodelovanje v Drnovškovi vladi. Zeleni so sicer sklenili, da ne bodo v nobeni vladi, vendar pa ni izključeno, da ne bodo sklepa še spremenili. Zlasti Ce bodo zares dobili, kot trdijo naši viri, eno ministrsko mesto. Vse je še vedno odvisno od krščanskih demokratov, ki bodo o pogodbi uradno govorili danes. Lojze Peterle je sinoči za Republiko izjavil, da jih Čudi, ker med pozvanimi strankami ni SLS. Povedal je še, da je »površen pregled programa pokazal, da v njem ni ekologije, sociale, družine, zunanje in notranje politike in še vrste drugih pomembnih področij«. Program je presplošen, pravi Peterle, kajti, »kdo pa ni za zdravo gospodarstvo in podjetništvo?«. Danes in jutri bodo tudi druge stranke odgovorile na osnutek koalicijske pogodbe, ki v uvodu doloCa, da bo mandatar predložil imenovanje ministrov »po načelu strokovnosti in kompetentnosti ob načelnem upoštevanju proporcionalne zastopanosti strank« glede na njihovo moC v parlamentu. To pomeni, da bodo večje stranke (LDS, SKD in Združena lista) dobile več ministrov - od tri do štiri, slišati pa je celo zahteve po petih ministrskih sedežih: Manjše stranke (ZS, DS in SDSS) pa bodo dobili po eno ali dve mesti v vladi. V drugem poglavju je določen naCin dela koalicije - stranke bodo ob upoštevanju svobode parlamentarne kritike »podpirale vlado in spoštovale medsebojne dogovore«. Pred vsako sejo državnega zbora se bodo usklajevale, koordinacijo strank pa bo vodili presedniki poslanskih klubov, ki se bodo menjavali vsake tri mesece. Vrstni red bo določala velikost stranke v državnem zboru. Stranke vladne koalicije se bodo s podpisom pogodbe odpovedale poskusom javnega nasprotovanja vladni politiki in njenim ukrepom. Prav tako, piše v osnutku, stranke ne bodo javno dajale izjav o umiku svoje podpore vladi, preden ne bodo predsedniku predložili sklepa o izstopu iz koalicije. Nadalje je v osnutku dokaj natančno opredeljeno razmerje med predsednikom in elani vlade, ki naj ne bi - kot se je dogajalo v obeh vladah -»solirali« in se javno prepirali z drugimi ministri in predsednikom. Tretje poglavje določa temelje programa. Vladne stranke naj bi spremenile zakon o volitvah, ki je posredno povzročil toliko težav pri sestavljanju vlade. Potem sledi racionali-zacja državne uprave in ključne gospodarske točke - priprava sistemske gospodarske zakonodaje, privatizacija, prestrukturiranje podjetij in sanacija bank, trdni in konvertibilni tolar, razvoj po- djetništva, ureditev davčnega sistema, liberalizacija ekonomskih odnosov in odprava administriranja, preprečevanje monopolov in zapiranja tržišč, vključevanje v evropske trge in zagotavljanje osnovne socialne varnosti državljanov. Janez Drnovšek in Lojze Peterle (foto: Srdan Živulovid/TRIO) DRŽAVNI ZBOR h Rok za ustanovitev poslanskih skupin se počasi izteka Vsem poslovniškim formalnostim je za zdaj zadostila le Združena lista Ivanka Mihelčič V teh dneh se počasi izteka rok za ustanovitev poslanskih skupin (nekdanjih klubov) parlamentarnih strank. Po začasnem poslovniku je namreč treba te skupine ustanoviti najpozneje petnajst dni po konstituiranju državnega zbora, kar pomeni, da bo tudi ta procedura končana najkasneje do 7. januarja. Nekatere stranke so to že storile, druge pa to počnejo ravno v teh dneh. Kot smo izvedeli, so vse zahteve začasnega poslovnika prvi izpolnili dani Zdužene liste, ki so uradno konstituirali poslansko skupino na dan konstitutivne seje državnega zbora, 23. decembra lani, vodstvo skupine pa so zaupali prenovitelju Miranu Potrču. Hkrati so zbrali tudi pristopne izjave vseh štirinajstih poslancev in vse skupaj oddali predsedniku državnega zbora Hermanu Rigelniku. Istega dne so poslansko skupino ustanovili tudi Zeleni Slovenije ter za vodjo izvolili Lea Šešerka, drugim poslovniškim formalnostim pa do včeraj še niso zadostili. Enako velja tudi za poslansko skupino Slovenske nacionalne stranke. Ta je z ustanovitvijo skupine pravzaprav pohitela, saj je to opravila že pred sejo zbora, 21. decembra lani, za vodjo skupine pa izvolila svojega siceršnjega predsednika Zmaga Jelinčiča. Druge parlamentarne stranke se z ustanovitvijo poslanskih skupin ubadajo šele v teh dneh. VCeraj so to storili tudi demokrati, ki so vodenje skupine zaupali Dimitriju Ruplu. Socialdemokrati so ustanovitev skupine preložili do Četrtka, kot vodjo svojih parlamentarcev pa za zdaj omenjajo Jožeta PuCnika in Vitodraga Pukla, pri tem pa je Pukl se vedno na seznamu možnih kandidatov za tretjega podpredsednika državnega zbora. Na ustanovitev poslanske skupine čakajo tudi krščanski demokrati, njihov kandidat za vodjo skupine je za zdaj dosedanji vodja poslanskega kluba Nace Polajnar. O Slovenski ljudski stranki pa smo izvedeli, da bo danes seja njenega izvršilnega odbora, na kateri bodo opravili tudi formalnost v zvezi z ustanovitvijo poslanske skupine. Vodja dosedanjega poslanskega kluba in siceršnji predsednik stranke Marjan Podobnik nam je dejal, da ne namerava več biti vodja poslanske skupine, predlagal pa bo, da naj to funkcijo v parlamentu prevzame Franc Zagožen. Liberalno demokratska stranka bo kot najmočnejša parlamentarna stranka svojo poslansko skupino ustanovila med zadnjimi. Včeraj smo izvedeli, da bodo to storili predvidoma v četrtek ali petek, za vodenje skupine pa se, kot se sliši, poteguje kar nekaj kandidatov. Najresnejši med njimi je dosedanji vodja poslanskega kluba Jožef Školč, Čeprav sta na seznamu med drugimi še Vika Potočnik pa tudi Tone Anderlič. VLADA / NOV ZAKON Namesto 27 članov vlade le predsednik in 12 ministrov Stranke se bodo do novega predloga izrekale v teh dneh Majda Vukelič Ali je ministrstvu za kmetijstvo odzvonilo? (Foto:TRIO) Eden izmed prvih zakonov, s katerim naj bi se na prihodnji seji ukvarjali poslanci državnega zbora, je tisti, ki zadeva vlado. Poslanske skupine so že dobile delovno besedilo predloga zakona o vladi, ki ima datum 29. december 1992 in ki naj bi ga sprejeli po hitrem postopku, saj bo šele po njegovem sprejetju mogoče sestaviti novo vlado. Predlog je napisala skupina vladnih strokovnjakov, da pa bi se izognili proceduralnim zapletom, naj bi ga v postopek dala skupina poslancev. V nekaterih točkah - predvsem glede števila in sestave ministrstev - se razlikuje od tistega, s katerim se je ukvarjala še stara skupščina, ki pa ga takrat ni sprejela. Po zdaj pripravljenem zakonu je vlada še vedno organ izvršilne oblasti in najvišji organ državne uprave. Zadnjo usmerjajo in vodijo ministrstva. Vlada mora voditi izvajanje politike države, zagotavljati izvrševanje zakonov in drugih aktov parlamenta in skrbeti za usklajeno delo ministrstev. Sestavljajo jo predsednik in ministri, ki naj bi jih po novem bilo dvanajst. Sedanjo 27-elansko vlado naj bi torej nadomestila 13-elanska.V njej naj bi bili ministri za delo in socialne zadeve, za finance, za gospodarske dejavnosti in prestrukturiranje, za trgovino in razvoj, za notranje zadeve, za obrambo, za okolje in prostor, za pravosodje, za promet in zveze, za šol- stvo, kulturo in šport, za zdravstvo in za zunanje zadeve. Nova vlada naj ne bi imela podpredsednika; to funkcijo naj bi opravljal eden od ministrov, ki bi ga določil predsednik vlade. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti in infrastrukturo naj bi po novem združevalo pet dosedanjih ministrstev, in sicer: za industrijo in gradbeništvo, za malo gospodarstvo, za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, za energetiko ter za turizem in gostinstvo. Ministrstva za trgovino, za znanost in tehnologijo ter za planiranje naj bi bila po novemm združena v ministrstvu za trgovino in razvoj. Sedanji ministrstvi za šolstvo in šport ter kulturo naj bi bili združeni v enotnem ministrstvu za šolstvo, kulturo in šport, ministrstvo za zdravstvo, družino in socialno varstvo pa naj bi bilo le ministrstvo za zdravstvo. Novo ministrstvo za delo in socialne zadeve naj bi vključevalo sedanje ministrstvo za delo ter ministrstvo za borce in vojaške invalide. Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora naj bi bilo po novem ministrstvo za okolje in prostor. Druga ministrstva naj bi ostala takšna kot do zdaj, razen ministrstva za pravosodje in upravo, ki naj bi bilo po novem le ministrstvo za pravosodje. Tako kot večina prejšnjih predlogov zakona o vladi tudi ta ukinja dve ministrstvi, in sicer ministr- stvi za zakonodajo in informiranje, ki naj bi bili po novem vladni službi. Ko smo včeraj spraševali stranke, kakšna so njihova stališča do predloženega zakona, smo izvedeli, da se še nobena ni dokončno opredelila. SKD, SDSS, SLS in DS o zakonu še niso rekle nobene in bodo to storile v teh dneh, saj se bodo vodje poslanskih skupin o tej temi v četrtek pogovarjali s predsednikom državnega zbora Hermanom Rigelnikom. 2e zdaj pa je jasno, da je za večino strank sporno vsaj število ministrstev, na kar sta med drugim opozorila Miran Potre (Združena lista) in Jože Skolc (LDS). Prvi je dodal, da je sporna rešitev, po kateri je lahko mandatar le posla- nec državnega zbor, drugi pa, da je vprašljivo ministrstvo za trgovino in razvoj in da bodo vztrajali pri tem, da bomo imeli samostojni ministrstvi za kulturo in kmetijstvo. Pri tem pa bo vztrajala tudi, kot nam je povedal Zmago Jelinčič, Slovenska nacionalna stranka, od ministrov pa bo zahtevala, da sodelujejo na sejah državnega zbora in odgovarjajo na poslanska vprašanja. Zeleni se do predloga zakona prav tako še niso opredelili, Leo Šešerko pa je rekel, da med ministrstvi pogrešajo tisto za znanost in da jih moti tako obsežno krčenje gospodarskih ministrstev, zaradi katerega bo še manj Čistih računov kot doslej. KULTURA / GOSTOVANJE IZSELJENCEV V MATICI Eden najbolj množičnih obiskov v domovini Po izredno uspelih nastopih v Sloveniji bodo nastopali še po avstrijski Koroški Lela B. Njatin LJUBLJANA - Mladinski pevski zbor in plesna skupina Naš dom San Justo iz Buenos Airesa v Argentini, enega najmočnejših slovenskih domov, nocoj zaključuje svoje zelo uspešno gostovanje v Sloveniji z nastopom v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Danes dopoldne so v pregledu svojega obiska v matični domovini na sprejemu pri ministru za kulturo Borutu Sukljetu s ponosom našteli svoje nastope na Bledu, v Šentjoštu, Kranju, Šentvidu, Dravljah, Postojni, Mariboru, Ptuju, na Fužinah, v Idriji in Meng- šu, ko so peli slovenske in argentinske božične in ljudske pesmi, nastope pa so zaključevali z argentinskimi in tam nastalimi slovenskimi plesi. Vedno polne dvorane in navzočnost imenitnih gostov so bile najlepša potrditev njihovih pričakovanj. Zadovoljen je bil tudi Suklje, saj je to gostovanje prvo »povračilo« obiska slovenskih umetnikov v Argentini, prepričan pa je, da se bo kulturno sodelovanje med Slovenci v Argentini in matico odslej nadaljevalo, ne da bi nanj vplivale politične spremembe. Ce je bila slo- venska izseljenska kultura doslej zamolčana zaradi vladajoče ideologije in politike, je zdaj zmagalo spoznanje, da to dvoje s kulturo nima kaj početi -nasprotno pa prav kultura lahko spodbudi gospodarske stike. Naš dom San Justo nastopa pri nas v organizaciji Katoliškega središča Slovencev po svetu, nekaj sredstev za gostovanje pa so prispevali tudi' sami. Vodja folklorne skupine Tone Oblak je namreč tudi industrialec in prav podpora slovenskega gospodarstva pomaga v Argentini ohranjati slovenstvo. (Foto: Aleš Pavletič/TRIO) AVSTRIJA, KOROŠKA Torek, 5. januarja 1993 KOROŠKA / NAPOVEDI MATEVŽA GRILCA IN MARIJANA STURMA ZA LETO 1993 NOVICE Narodni svet koroškoh Slovencev za etnično zbornico in priznovolni princip, Zvezo slovenskih organizacij po zo pot politične integracije in interetničnego sodelovanja Ivan Lukan CELOVEC - Predsednika obeh osrednjih političnih organizacij koroških Slovencev sta ob vstopu v novo leto napovedala, da bo leto 1993 leto pomembnih odločitev za slovensko narodnostno skupnost na Koroškem. Za Narodni svet koroških Slovencev je Matevž Grilc kot glavni cilj navedel rešitev vprašanja novega zastopstva, Marjan Sturm pa je za Zvezo slovenskih organizacij poudaril poglobitev procesa odpiranja svoje organizacije v smer interetnicnosti oz. integracije. Rešitev vprašanja skupnega zastopstva koroških Slovecev je po mnenju predsednika NSKS tudi predpogoj za rešitev vprašanja zastopnika koroških Slovencev v deželnem zboru. Grilc je s tem v zvezi poudaril, da je NSKS v zadevi slovenskega parlamenta v preteklem letu že izvedel potrebne predpriprave na pravnem področju, da pa je uresničitev takega zastopstva v prvi vrsti politično. Dejal je, da bosta morali tako država kor dežela spremeniti ustavo oz. zakone, ter tako slovenski narodnostni skupnosti omogočiti sa- moodloCanje v slovenskem parlamentu in soodločanje v javnopravnih zastopstvih kot je to na primer koroški deželni zbor. Glavne zahteve slovenske narodnostne skupnosti za leto 1993 pa so deželni zakon za dvojezične otroške vrtce na narodnostno mešanem ozemlju, vprašanje slovenske glasbene šole, vprašanje ravnateljskih mest na dvojezičnih osnovnih šolah, katera je treba zasesti z ravnatelji z dvojezično kvalifikacijo, ter spremembo zakona o narodnostnih skupnostih. Poseben poudarek je Grilc dal tudi razširitvi slovenskega radijskega in televizijskega sporeda. Glede nove programske usmeritve Zveze slovenskih organizacij pa je predsednik NSKS dejal, »da se organizacija razkraja, ker je pogoj za integracijo narodnostna skupnost, ki je močno organizirana, kar slovenska trenutno ni.« »Osebno sem prepričan, da ta usmeritev in ta pot ne bo uspela,« je dejal predsednik Grilc. Predsednik Zveze slovenskih organizacij, Marjan Sturm, ki je januarja preteklega leta nasledil bivšega pred- Predsednik NSKS Matevž Grilc Predsednik ZSO Marijan Sturm sednika Feliksa Wie-serja, je poudaril, da je lanskoletni občni zbor brez dvoma pomenil cenzuro za organizacijo, predvsem v vsebinskem smislu. Izoblikovala da se je koncepcija interet-nicnega in interkultur-nega sodelovanja v prostoru, v katerem živi slovenska narodnostna sku- pnost. Sturm je razvoj znotraj slovenske narodnostne skupnosti iz tega vidika ocenil kot pozitivnega, saj sta oba tabora koroških Slovencev izdelala jasna profila njunih stališč, tako da Slovenci na Koroškem vidijo, kjer so stališča skupna in pri Cern se razlikujeta. Pri ZSO bo leta 1993 prišlo do operacionalizacije te nove politične vsebinske usmeritve, je dejal Sturm. Predsednik ZSO je tudi naznanil, da je v tem letu pričakovati odločitev ustavnega sodišča v vprašanju dvojezičnega pouka na Četrti stopnji na ljudskih šolah, kate- rega je sprožila ZSO. »Ce bo ta pozitivna, bo imela pozitivne posledice tudi pri zasedbi ravnateljskih mest na dvojezičnih ljudskih šolah.« Sturm je še izpostavil, da sta obe osrednji organizaciji v bistvenih praktičnih vprašanjih narodnostne politike v preteklem letu oblikovali usk- lajena stališča in pri tem navedel vprašanja dvojezičnih otroških vrtcev, uradni jezik, dvojezične topografske napise ter razširitev radijskih in televizijskih oddaj. Prav tako pa je opozoril na dejstvo, da obstajajo dejanske razlike pri etnični zbornici in zastopstvu v deželnem zboru. V zadevi zastopstva v deželnem zboru je Sturm izrazil prepričanje, da je pot politične integracije bolj obetavna in glede njegove uresničitve bolj realistična, saj pričakuje, da bo že pri naslednjih deželnoz-borskih volitvah ena predstavnica eli en predstavnik slovenske narodnostne skupnosti izvoljen v koroški deželni zbor. Koncept etnične zbornice po mnenju Sturma gradi na jedru slovenske narodnostne skupnosti in na prizna-valnem principu in »ni kaj novega, je pa legitimen«. »Tudi koncept ZSO je legitimen,« je poudaril predsednik ZSO in izrazil željo, naj se Cimprej sestanejo vsi pomembni dejavniki narodnostne skupnosti, kot so to NSKS, KKZ, ZSO, SPZ, slovenski socialdemokrati, Zeleni itd., da v enakopravnem dialogu obravnavajo odprta vprašanja. AVSTRIJA / 2E SURI SMRTNE 2RTVE OB ZAČETKU SEZONE TINJE / SREČANJE Gostovanje argentinskih Slovencev na Koroškem SENTPRIMOZ - Slovenska mladina iz Buenos Airesa že prispela v Slovenijo in bo med svojo turnejo pod geslom »Na obisku svojih korenin« obiskala tudi avstrijsko Koroško. Ljubezen do domovine so starši prenesli na svoje otroke in tako okoli 90 mladih, rojenih že v Argentini, nadaljuje s slovensko pesmijo, slovenskimi plesi in slovensko besedo. Njihova želja je, da še bolj spoznajo kraje, odkoder izvirajo njihove korenine. V zameno pa želijo prikazati Sloveniji in Koroški tudi način, kako doživljajo sami slovenstvo v Argentini, pa tudi slovensko kulturo, v kateri poteka del njihovega življenja. Slovenci iz Argentine gostujejo v petek, 8. januarja ob 19.30 uri v kulturnem domu »Danica« v Sentprimožu v Podjuni, spored sooblikujejo še mešana pevska zbora »Danica« iz Sentpri-moža in »Gallus« iz Celovca ter ansambel »Drava« iz Borovelj. Dunajski novoletni dojenček je iz Bosne! DUNAJ - Tina Tonic z Bosne je dunajski novoletni dojenček. Tina (50 cm velika, 3, 06 kg težka) se je rodila pet minut po začetku leta 1993 v bolnišnici, imenovani po zadnjem avstrijskem cesarju Franzu Jožefu. Medtem je pred stolnico sv. Stefana pričakalo novo leto približno 250.000 ljudi. 16 oseb je bilo lažje ranjenih. 300 milijonov šilingov za varstvo okolja ' CELOVEC - Dežela Koroška je v preteklem letu 1992 za varstvo okolja izdala približno 300 milijonov šilingov. To je sporočil na tiskovni konferenci pristojni referent, deželni svetnik Herbert Schiller. NajveCje investicije so bile izvedene na področju zaščite oz. sanacije tekočih voda (predvsem industrijskih) s skoraj 100 milijonov šilingov, drugo težišče pa so bili ukrepi za zaščito zraka. Tako so v lanskem letu znatno razširili mrežo za merjenje kakovosti zraka, postavili pa so tudi štiri naprave za merjenje ozona. Pozitivna bilanca Ruta DUNAJ/ZELEZNO - »Put«, poleg »Hrvatskih novin« drugi največji Časopis gradiščanskih Hrvatov je uspešno zaključil leto 1992. Uredništvo je uspešno opravilo prehod na računalniški sistem ter na novo zunanjo obliko Časopisa, prav tako je Časopisu uspelo razširiti krog bralk in bralcev. Trenutna naklada znaša 2800 izvodov, skoraj 85 odsotkov pa prodajajo med gradiščanskimi Hrvati na Dunaju. V letu 1993 želi uredništvo okrepiti sodelovanje z uredništvi drugih publikacij gradiščanskih Hrvatov. Kristjani pred novimi izzivi našega časa Nace Jankovič Kako bolje zavarovati smučišča pred »divjaki«? Ivan Lukan »S* $ CELOVEC - Smučarska sezona se je komaj začela in že se je v Avstriji vnela razprava, kako je mogoCe učinkoviteje zavarovati smučišča pred divjaki na smučini. Povod za to je krvava bilanca božičnih in novoletnih praznikov, saj so na avstrijskih smučiščih umrl štirje smučarji, ranjenih pa je bilo veC kot 100. Glavni vzrok za hude nesreče niso slabo zavarovana smučišča, marveč dejstvo, da so med smučarji slej ko prej divjaki, ki s svojim neodgovornim ravnanjem spravljajo v nevarnost ne samo sebe, marveč tudi ostale smučarje. Najbolj ogroženi so po vseh Statističnih nnH a tiri h sredno ob smučini. »Prav alkoholizirani smučarji predstavljajo najveCjo nevarnost za druge smučarje,« je poudaril Kaiser. V razpravi za večjo varnost na avstrijskih smučiščih se postavlja tudi vprašanje, kjer je meja masovnega zimskega turizma. Nekateri menijo, da je ta meja že prekoračena in da bo prej ko slej treba tako na smučiščih kot tudi v smučarskih centrih uvesti kvantitativno omejitev. Zagovorniki takih ukrepov pri tem naštevajo primere iz Švice, kjer se taki koncepti že začenjajo pozitivno uveljavljati. Otroci so najpogostejše žrtve divjakov na smučiščih DUNAJ / ODLOČEN POSEG PREDSEDNIKA KLESTILA Konec debate o Mocku! otroci in žene. Na Koroškem je zaradi stalnega , naraščanja nesreč na smučiščih vse glasnejša zahteva po »vrhunskem pogovoru« vseh prizadetih strani, da bi izdelali katalog učinkovitejših protiukrepov. Prav ti naj bi bili namejeni za boljšo zaščito otrok, žensk ter začetnikov. Deželni poslanec Peter Kaiser je v razgovoru za »Republiko« dejal, da bo na eni strani treba bolj natančno nadzorovati upoštevanje smuCišCnih pravil, na drugi strani pa resno preveriti, ali naj bi bilo tudi v bodočnosti dovoljeno točenje alkoholnih pijač nepo- DUNAJ - V že nekaj dni trajajočo debato o zdravstvenem stanju avstrijskega zunanjega ministra Aloisa Mocka je vCeraj odloCno posegel zvezni predsednik Thomas Klestil. Le-ta je nedvoumno zahteval tekojšnji »konec debate!«. Zvezni predsednik je pri tem poudaril, da bi bilo nadaljevanje debate o Mocku v škodo Avstriji, predvsem zdaj, ko se začnejo pogajanja o vstopu države v Evropsko skupnost. Isto velja tudi za mednarodno vlogo, ki jo Avstrija igra pri iskanju rešitve za bivšo Jugoslavijo, je poudaril Klestil. Glede v Združenih državah Amerike obveznega zdravniškega spričevala za politike pa je dodal, da je to odločitev vsakega posameznega politika v Avstriji. Erhard Busek, namestnik zveznega kanclerja in predsednik Ljudske stranke, je izjavil, da mu je Mock zagotovil, da je v stanju neobremenjeno opraviti funkcijo zunanjega ministra. »To mi zadošča,« je zaključil Busek. Razprava o zdravstvenem stanju avstrijskega zunanjega ministra se ja na novo vnela ob obisku Mocka v ZDA. Predvsem pri razgovoru z avstrijsko radiotelevizijo v živo je nastal vtis, da ima minister večje zdravstvene probleme. Govori se, da ima Mock tako imenovano Parkinsonovo bolezen. Na sliki (arhivski posnetek) avstzrijski zunanji minister Alois Mock. CELOVEC - »Ali nas krščanstvo še navdihuje?« Okrog tega vprašanja se je sukalo letošnje novoletno srečanje, ki ga že tradicionalno prireja referat za izobražence Katoliške prosvete iz Celovca na prvo soboto in nedeljo v letu v Domu prosvete v Tinjah.Gre za srečanja katoliških izobražencev iz vseh treh Slovenij -matične, zamejske in zdomske, ki se običajno septembra udeležujejo tudi študijskih dnevov Draga na Tržaškem, tako da jih je že marsikdo označil za »zimske Drage«. Naslovne tematike so se predavatelji in razpravljale! letošnjega dvodnevnega srečanja lotili z zelo različnimi pristopi, od načelno-teo-retiCnih do izkustveno-prakticnih. Filozof p. Edi Kovač je v uvodnem sobotnem referatu prikazal, kateri »duhovi« (še) govore današnjemu človeku. S suverenostjo globokega poznavalca sodobne filozofske misli je orisal glavne značilnosti nihilizma, New Agea, liberalizma in raznih fundamentalizmov, kakor se uveljavljajo na svetovnem in še posebej slovenskem kulturnem prizorišču, ob tem pa je opozoril tudi na večno svežino krščanskega oznanila. Pozornost poslušalcev sta moCno pritegnila tudi tržaška psihologinja in kulturna delavka Alenka Rebula Tuta, ki je na izviren in prizadet način povedala, kako bi kristja- ni morali vselej izhajati z vidika vstalega, in ne toliko križanega Kristusa, pa tudi ravnatelj Celjske Mohorjeve družbe Janko Jeromen, ki je razmiljal o mejah, ki jih postavlja etika gospodarstvenikom oziroma podjetnikom. Ob teh bolj teoretično naravnanih izvajanjih pa je bilo veC takšnih, ki so neposredno posegla v sedanjo politično aktualnost. To velja za okroglo mizo, pri kateri so sodelovali Janko MerkaC, LuCka in Andrej Poznič, Ivo Jevnikar, Tomaž Merše in Marija Perne, predvsem pa za predavanje predsednika SKD Lojzeta Peterleta, ki je govoril na temo »Družbena in socialna vizija kristjanov v slovenski politiki«. Peterle je podčrtal bistven doprinos slovenskih kristjanov v procesu demokratizacije in osamosvajanja Slovenije, obrazložil pa je tudi pogoje, pod katerimi bi SKD stopili v novo vladno koalicijo. Omenimo naj še, da je Vinko Ošlak na srečanju predstavil projekt za ustanovitev oziroma obnovitev Academie Ope-rosorom na območju Al-pe-Jadran. M PRIREDITVE Četrtek, 7. januarja 1993 TINJE Dom prosvete: ob 10.00 - Kulturno zgodovinski spomeniki in umetniški zakladi Koroške in Slovenije; pripravljalni teCaj za turistične spremljevalce iz Slovenije in Koroške. Nad 100.000 mladincev na srečanju Taize DUNAJ - S pozivom za mir se je v nedeljo končalo srečanje verskega gibanja Taize, katerega se je udeležilo nad 100.000 mladih ljudi in celega sveta. Srečanje je bilo najvecja mladinska prireditev v dunajski povojni zgodovini, zaključno slavno bogoslužje v Votiv-cerkvi pa je televizija neposredno prenašala v Avstriji in v Franciji. Srečanju Taize na Dunaju je prisostvovalo nad 2000 udeležencev iz Slovenije. Za skoraj 10 % manj mrtvih na avstrijskih cestah! DUNAJ - Na avstrijskih cestaj je v preteklem letu umrlo 9, 7 odstotka manj ljudi kot leta 1991. To je razveseljiva bilanca, katero je vCerajj objavil statistični urad notranjega ministrstva. Absolutno število mrtvih v letu 1992 znaša 1250 oseb, to je hkrati najnižje število mrtvih od leta 1955 naprej! Avstrijski notranji minister Loschnak je v zvezi z najnovejšo statistiko poudaril, da je znatno padanje števila smrtnih žrtev v prometu sad povečanih varnostnih pobud ter tudi boljše tehnične opremljenosti policije oz. žandarma-rije. Arktični mraz v vzhodni Avstriji DUNAJ - V vzhodni in južni Avstriji so temperature v zadnjih dneh padle do pod minus 20 stopinj ter povzročile težave predvsem v prometu. Najnižjo jutranjo temperaturo so izmerili v Retzu v Nižji Avstriji z 22 stopinjami pod ničlo, tudi na Koroškem je živo srebro padlo do minus 18 stopinj. Umrl je Hellmuth Bock DUNAJ - Prvi glavni urednik reformiranega avstrijskega radia, dr. Hellmut Bock, se je pri jahanju smrtno ponesrečil. Bock je leta 1967 postal vodja aktualnega informativnega oddelka ORF, v njegovi dobi so uvedli vsakouma poročila ter priljubljene »Joumal«-oddaje. Kneginja Schvvaizenberg ohromela po smučarski nesreči CELOVEC - Tragično se je konCal novoletni smučarski dopust kneginje Therezije Schwarzenberg na Koroškem. 5 2-letna zdravnica iz Dunaja in soproga kneza Karla Schwarzenberga, vodja prezidialnega urada nekdanjega predsednika ČSFR Vaclava Havla v Pragi, je pri smučanju na Turracher Hohe hudo padla, tako da so jo morali z helikopterjem pripeljati v celovško bolnišnico. Tam so ugotovili paralizo zaradi težkih poškodb hrbtenice. NOVICE Morje ne bo preplavilo koralnih otokov SYDNEY - Pojav tople grede, ki naj bi dvignil zemeljsko temperaturo in stalil večni sneg in led, tako da bi se za nekaj metrov dvignila morska gladina, ne bo potopil mikrodržav na koralnih otokih Tihega in Indijskega oceana. Po mnenju direktorja znanstvenega centra za tropska morja na univerzi v avstralskem Tovvnsvil-leju Davida Hopleyja bi morebitni pojav tople grede povzročil izredno rast koralnih grebenov, tako da bi se k obstoječim pridružili Se drugi koralni otoki. Preuranjene in emotivne so torej trditve »zelenih katastrofistov«, da bomo priCa nepopisnemu eksodusu otoškega prebivalstva. Prof. David Hopley trdi, da vse dosedanje klimatske študije ne upoštevajo prilagodljivosti koral. Po vsemu sodec, pa avstralskemu profesorju ne bo uspelo dokazati s vej e teorije iz enostavnega razloga, ker napovedanega zvišanja zemeljske temperature ne bo. Zadnje študije klimatologov navajajo, da bo pojav tople grede po vsej verjetnosti le omilil prihajajočo malo ledeno dobo. Financial Times v »beli« izdaji slavi stoletnico LONDON - Financial Times je včeraj izšel v »beli« izdaji, da bi z večjim poudarkom proslavil svojo prvo stoletnico »roza« izdaj. Od 4. januarja 1893 tiskajo namreč Financial Times na roza papirju, kar je postala glavna zunanja značilnost tega uglednega britanskega gospodarskega Časopisa, ki ga zaradi svoje karateristiCne barve vsakdo v kioskih takoj prepozna. Včerajšnji Financial Times ima v prilogi ponatis svoje prve »roza« številke in reportažo o življenju v Cityju. Svetopisemska nadloga pesti Savdsko Arabijo ABU DABI - Ze od druge polovice novembra se je začela prava invazija afriških puščavskih kobilic na Savdsko Arabijo. V prihodnjih dveh mesecih pričakujejo še številnejše in gostejše roje. Po besedah Jakuba Ašurja, odgovornega pri savdskem centru za boj proti kobilicam, se je prvi val kobilic pojavil 17. novembra. Sledilo mu je še 21. ogromnih rojev, pravih oblakov, po tri kvadratne kilometre velikih, ki so prekrilo ogromno območje od južnih predmestij Džide do 220 kilometrov oddaljenega mesta Laith. Do druge invazije je prišlo 27. decembra s štirimi roji velikosti od dveh do štirih kvadratnih kilometrov, ki so preplavili območja pri Džizanu, Kunfudahu in Kasimu. Kobilice so v Savdski Arabiji že legle jajčeca, iz katerih so se izvalile nove kobilice. Prvi val so po besedah Jakuba Ašurja uspešno lividirali, sedaj se borijo proti novorojenim in proti drugemu valu. Ta svetopisemska nadloga ni do sedaj povzročila večje škode, saj so oblasti takojh ukrepale. Bojijo pa se, da prihodnjim valovom zaradi izredne množičnosti ne bodo kos, saj računajo, da bodo kobilice preplavile vso rdeComor-sko savdsko obalo. Ognjenik Pinatubo kriv za sedanje slabo vreme NEW YORK - Za mraz in slabo vreme, ki pestita severno poluto, je kriv izbruh filipinskega ognjenika Pinatubo, ki je v ozračje poslal na tisoče ton pepela in drugega materiala. To trdijo znanstveniki inštituta Goddard ameriške vesoljske ustanove NASA. Po mnenju znanstvenice Helen VVilson je pepel iz Pinatuba preprečil stopnjevanje pojava tople grede in je severno poluto »nagradil« s padavinami in izrednim mrazom. Helen VVilson je skupaj z Jamesom Hanse-nem utemeljiteljica teorije o pojavu tople grede. Zadnji dve zimi sta to teorijo popolnoma izpodbili, krivec pa naj bi bil Pinatubo. Inštitu Goddard napoveduje, da papel iz Pinatuba ne bo veC vplival na podnebje že Cez nekaj mesecev, tako da se moramo ponovno bati tople grede. Ce bo prihodnja zima ponovno hladna, bo bržkone kak drug ognjenik poskrbel, da ne bodo dokončno pokopali teorije o topli gredi. Nesreča v Peruju: že dvajset mrtvih LIMA - Nedeljska prometna nesreča, ko je v Peruju med Limo in Trujillom v prepad zgrmel avtobus nekega neprijavljenega prevoznega podjetja, je po zadnjem obračunu terjala 20 mrtvih in 40 ranjenih. V teh prazničnih dneh so bile v Peruju tri nesreče, v katerih so avtobusi zgrmeli v prepad. V vseh treh primerih so bili avtobusi dobesedno natrpani s potniki, tako da je življenje izgubilo veC kot 120 potnikov. Nizozemska v sponah organiziranega kriminala DEN HAAG - Leto 1992 je dokončno potrdilo napovedi, da Nizozemska dobesedno jeCi v sponah organiziranega kriminala, saj so zabeležili kar 250 umorov na bornih 15 milijonov ljudi, kar uvršča nizozemsko v sam vrh »najbolj nevarnih držav«. NiC Čudnega torej, da je popred-sednik vlade Wim Kok pomenljivo poudaril, da je »Palermo precej bližje, kot si mislimo«. Ceste Amsterdama, Rotterdama, Utrechta in Haaga niso še tako nevarne kot newyorške, a ofenziva organiziranega kriminala jih postopoma spreminja v pravi Bronx. Ze sam podatek, da je od treh Nizozemcev vsaj eden lani bil žrtev kakega zločinskega dejanja, nam zgovorno pove, da se je nizozemski model omikane, socialne in strpne demokracije izjalovil. Ob vsem tem oblasti skrbi morebien izbruh rasizma in ksenofobije, saj v Amsterdamu skoraj 80% zločinov zagrešijo temnopolti priseljenci. H LONDON / ANGLEŽE RAZBURJA NOVA AFERA KRALJEVSKE DRUŽINE Lady Diana, fotografi in katoliška vera KARIBI, LONDON -Soproga angleškega prestolonaslednika Charlesa Diana buri duhove kar na dveh celinah istočasno. V karibskem leto-višCarskem kopališču Nevisu so morali poostriti varnostne ukrepe, da princeso ubranijo pred množico fotografov, ki so morali tako iz razdalje uperiti svoje objektive proti kopališču, ki je bilo rezervirano za princeso in jo konCno »ujeli«. Nekoliko manj počitniško pa je vsdušje v Londonu, pa ne zaradi mraza, ki je zajel tudi britanske otoke, ampak zaradi vesti, ki jo je objavil tednik »The People«, ki je namigoval na mož- nost prestopa Diane v katoliško cerkev in to novico zabelil z informacijo, da bi se v tem primeru Diana lahko ponovno omožila, ceveda s cerkvenim blagoslovom. Ob tej informaciji je »The People« pripisal »uglednemu vatikanskemu pravniku« informacijo o možnosti ponovne po- roke, vendar londonski tednik imena tega izvedenca v cerkvenem pravu ni navedel. Seveda pa vse ne bi bilo tako lahko, kajti Diana bi morala posredovati »zadostne dokaze«, da bi dosegla razveljavitev poroke. Vendar s tem zgodba še ni končana. »The People« namreč v svoji drugi izdaji članka ni ponatisnil; isti prostor so zapolnili s fotografijami Diane na Karibskih otokih, vodstvo Časopisa pa je pojasnilo, da so paC bralcem želeli posredovati nove fotografije in zato članka niso ponatisnili. Zadeva je postala očitno tako resna, da se je včeraj oglasil celo Vatikan. Italijanska tiskovna agencija ANSA je namreC iz »dobro obveščenih vatikanskih krogov« izvedela, da v njenem primeru ne velja naCelo, po katerem bi lahko dosegla razvezo zakona, ker sta tako ona kot princ Charles kristjana in sta bila kršCena. Diana bi morala torej dokazati, da je bila njena zakonska zveza od vsega začetka neveljavna, to je, da je bila v poroko prisiljena in de je imela že v tistem trenutku pomisleke nad to zvezo. Vse to, menijo v Vatikanu, pa je zelo težko dokazljivo. Glede na govorice, po katerih naj bi se Diana morala obrniti na papeža, Ce bi hotela postati katoličanka, pa v Vatikanu trdijo, da to ni potrebno in da bi za prestop v katoliško vero lahko zaprosila »kateregakoli katoliškega župnika v Angliji«. Ob tem pa bi se morala obvezati, da bo v katoliški veri vzgojila otroke. Ko je v Londonu zima, je kopanje na Karibih prijetno JAPONSKA / DANES PRIPLUJE V TOKIO LADJA AKATSUK1 Bojijo se plutonija Naravovarstveniki nasprotujejo japonskemu jedrskemu programu TOKIO - Pred današnjim prihodom tovorne ladje Akatsuki z 1, 7 tone obogatenega francoskega plutonija napetost v Tokiu vidno narašča. VeC sto japonskih naravovarstvenikov je včeraj manifestiralo pred ministrstvom za znanost in tehnologijo. Višek protijedrskih manifestacij pa naj bi bil danes, ko bo v pristanišče priplula Akatsuki. Udeležili se jih bodo tudi vidni predstavniki Greenpeacea z direktorjem za protijedrske pohude Ulirchom Jurgensen na Čelu. Po napovedih naravovarstvenikov se bo današnjih manifestacij udeležilo veC kot 2.000 nasprotnikov japonskega jedrskega programa. Varnostne sile so že mobilizi- rale kakih 2.600 agentov, ki bodo ob pomoči 90 patrolnih Čolnov v toki-skem pristanišču zagotovili varen in nemoten privez ladji Akatsuki. Ladja je pred dvema mesecema izplula iz Francije s tovorom obogatenega plutonija. Po vsej dolgi poti so ladjo Akatsuki spremljale protijedrske manifestacije, ki pa je niso zaustavile, prav tako japonska vlada nima nobenega namena, da bi pod pritiskom pešCice izredno militantnih naravovarstvenikov spremenila svoj jedrski naCrt. Sedanja je le prva v nizu pošiljk, ki naj bi Japonski zagotovile prepotrebne zaloge za obratovanje svojih jedrskih elektrarn do leta 2.010. Japonski primanjkuje je država skrajno odvi- pred jedrsko energijo naravnih energetskih vi- sna od tujine, tako da je občuten in realen, rov, saj so v glavnem bila jedrska opcija skoraj Na slikah (Telefoto izkoristili ves svoj hi- neizbežna. V državi, ki AP); levo protest naravo- droenergetski potencial, je doživela Hirošimo in varstvenikov, spodaj s termoelektrarnami pa Nagasaki, pa je strah ladja Akatsuki. KALIFORNIJA / KONEC SPEKULACIJ IN KATASTROFALNIH NAPOVEDI Asteroid Toutotis ne grozi našemu planetu NEW YORK - Radarski posnetki asteroida Toutatisa, ki se je 8. decembra nahajal 2, 2 milijona milj od Zemlje. NASA je za uresničitev teh posnetkov uporabila paraboliCno anteno kalifornijskega astronomskega centra v puščavi Mojave. V prejšnjih tednih se je pojavila vest, da bi lahko asteroid Touta-tis trčil v Zemljo. Ponovno se je pojavila tudi teorija, da je za zagonetno izginotje dinozavrov in drugih orjaških plazilcev pred 65 milijoni let krivo trčenje asteroida v Zemljo (AP). ZNANJE Torek, 5. januarja 1993 RAČUNALNIŠTVO Več informacij na manjšem prostoru Dušan Mernik Tako kot smo še pred Časom kopičili fascikle in redoljubno polnili mape, da bi nam bila rastoča količina podatkov kar najhitreje dosegljiva in varno shranjena, so tudi v času računalnikov težave s shranjevanjem in hitrim dostopom do-podatkov enako pereče, in to kljub temu, da se je povečala gostota zapisov in skrajšal čas njihove dosegljivosti.Potrebe po shranjevanju podatkov skokovito rastejo in celo neprestane izboljšave tehnologije komajda sledijo večjim zahtevam in potrebam uporabnikov, ki »niso nikoli dovolj bogati in vitki ter nimajo nikoli dovolj velikih trdih diskov«.Prenosni računalniki so potrebo po zgostitvi podatkov in majhnosti še zaostrili, saj je od tega odvisna njihova prenosljivost in uporabnost ter seveda zadovoljstvo kupcev. Zato je manjšanje dimenzij in teže trdih diskov ter porabe električne energije stalna naloga izdelovalcev tovrstnih masovnih medijev, ki srdito tekmujejo, kdo bo pri tem uspešnejši.Primer podjetja Seagate nam daje boljšo predstavo o opisanih težnjah in doseženih rezultatih. Trdi disk na sliki ima pri velikosti petih centimetrov zmogljivost 209, 7 MB (formatirano), čas dosega podatkov je 16 milisekund. Za branje in pisanje rabi 1, 7 vata v »standby« in »sleep« načinu pa le 0, 16 vata.Izdelali so celo trdi disk s premerom 3, 6 centimetra, ki trenutno še ne dosega takšnih pomnilniških zmogljivosti, vendar tudi to ni posebno daleč... Slabovidnost pri starostnikih Meta Pentek "X jrotnje vida so v starosti zelo pogoste; po-/I navadi se začnejo s stegovanjem rok -L V JLmed branjem časopisa in raznimi drobnimi opravili. Ko postanejo roke prekratke, se je vendarle treba odločiti za pregled pri okulistu, da ugotovi vzrok slabega vida. Najpogosteje gre za običajno starostno slabovidnost, in okulist predpiše očala. Možna vzroka slabega vida v starosti sta še tako imenovana siva mrena (katarakta senilis), ki jo zdravijo operativno, ter zelena mrena (glavkom), ki se zdravi s kapljicami in so potrebne redne kontrole v okulistični ambulanti. Najpogostejša rešitev za motnje vida so torej očala. Zal je njihov nakup kar velik izdatek za starostnika. Velikokrat si starejši zakonci med seboj izposojajo očala. To ni prav, saj so spremembe na očeh pri različnih ljudeh različne, natikanje nepravih očal pa izzove glavobol, morda celo hitrejše slabšanje vida. Nobenemu možu ali ženi ne pride na misel, da se bi odpravil v mesto s partnerjevimi čevlji, pri uporabi partnerjevih očal pa nima zadržkov. Pa vendar so očesne strukture veliko nežnejše in občutljivejše kot podplati, zato je nošenje tujih očal za oči večje nasilje kot uporaba tujih čevljev za noge. Zato je kljub precejšnjemu denarnemu izdatku prav, da si vsakdo priskrbi zanj predpisana očala. Popolna izguba vida je za vsakega posameznika hud udarec in obstaja možnost, da zaradi slepote vse manj sodeluje z okolico in se začne zapirati vase. Razumevajoča okolica lahko s pravilnim načinom obravnave pomaga slepemu, da premaguje svoje težave. Pomembno je, da damo slepi osebi vedno vedeti, da se ji približujemo. Nikar se ne približajmo povsem, preden kaj spregovorimo. Precej stresno je nenadoma zaslišati glas tesno ob sebi, če misliš, da si v prostoru sam. Ce s slepo osebo nismo pogosto v stikih, se vsakič predstavimo, da ne bo ugibala, kdo smo. Priporočljivo je, da slepega primemo za roko. Tako mu pomagamo, da lokalizira naš obraz, da ve, kam se mora obrniti. Če se pogovarjamo v skupini, slepo osebo poimensko povabimo k pogovoru. Slep človek namreč ne vidi nebesedne komunikacije, ki jo med pogovorom v skupinah pogosto uporabljamo. Ko slepemu pomagate pri gibanju, mu ponudite roko tako, da se nanjo lahko nasloni in da lahko hodi za vami, na primer pol koraka. Večja razdalja bi bila že prevelika, slepega bi vlekli za sabo in to bi mu jemalo potrebno samozavest. V času, ki ga preživimo skupaj, lahko preberemo kaj, kar slepega posebno zanima, postorimo, česar sam ne zmore, ali le poklepetamo. Ko odhajamo, moramo to dati jasno vedeti in hitro oditi. Maruan Erjavec f t i resk tovornega letala družbe El AL v _L stanovanjsko četrt Amsterdama pred nekaj meseci je v analih letalskih nezgod zelo nenavaden dogodek. Povzročila ga je mehanična napaka, pravzaprav preutrujenost materiala. Večina drugih nezgod ima drugačno ozadje, pravimo mu človeški dejavnik. Katastrofa na letališču Faro pred nekaj dnevi bo skoraj gotovo povsem pojasnjena, vendar je vsaj za zdaj upravičena domneva, da je bilo krivo izjemno slabo vreme. Slabemu vremenu pa se letala lahko izognejo, saj so piloti o tem natančno poučeni. DC-10 je bil res star 15 let, vendar je treščil ob tla, preden se je preklal na dvoje. Tehnologija, naj bo stara alli nova, je nepomembna. Prav tako dolgoletna izkušenost pilota, relativni višinomer ali. zanesljivost te ali one letalske družbe. Katmandu, pa tudi »naš« Ajac-cio in vrsta drugih dokazujejo, da lahko pilot trešči v goro, ali v brezdušnem letalskem jeziku »kontrolirano zavozi v zemljišče«. V zadnjem desetletju je bilo najmanj 50 dogodkov te vrste ali tričetrt vseh nesreč. Dogajajo se v prsene-tljivo podobnih okoliščinah: vreme je slabo, zemljišče gorato, v zadnjem hipu pa posadka ne ve več, kje leti. Tako se je zgodilo z airbusom A320 v gorah vzhodne Francije, s 737 Air Indie v Imphaleu, na Teneri-fomv Madridu in še pri vrsti drugih katastrof. Poslušanje trakov iz črnih skrinjic s pogovori posadke tik pred nesrečo navadno kaze, pod kakšnim strahotnim pritiskom so piloti, ko ugoto-ve, da v nevarnih okoliščinah ne obvladujejo več poožaja. Zakaj? Poskušajmo se vživeti v vlogo pilota, ki končuje večurni strašansko dologčasen polet. Pred pristankom se je treba hitro zbrati, opraviti celo vrsto postopkov in varno pristati. Morda pa tedaj zemljišče in verne nista naklonjena poletu. V oblaku med gorami morda pilot ni povsem prepirčan, kje spoloh leti. Tedaj ga zgrabi nekaj novega, strah! Taje nalezljiv in se bliskoma razleze po vsej pilotski kabini. PomeSan je s poklicnim ponosom, ki prepreči edino smotrno in potrebno potezo: klic na pomoč med poletom in spemembo načrta, dokler pilot spet ne bo ob-valdoval poleta. Letalo pa leti naprej in pilot upa, da je le na pravi poti. Navadno je to res, če ni, umre na stotine ljudi. Izdelovalci letal trdijo, da so njihovi izdelki dandanes zgrajeni po takšnih standardih, da tehničnih napak skorajda ni več. Krivi so piloti. Vedno so bili; čeprav imajo pri rokah prav vse, da bi bil polet popolnoma varen. V letalih, ki so strmoglavila v zadnjem času, je bilo vse, od navigacijskih pripomočkov in računalniškega pilota pa do programatorja poleta in relativnega višinomera. Odpovedal je le pilot. No, tehnologija le ni povsem brez krivde. V zadnjih petnajstih letih je večina potniških letal opremljena z »relativnim« višinomerom (-GPWS), ki pove, koliko nad zemljo je letalo. Naprava pa je žal slepa za goro, proti kateri drvi letalo. Relativni višinomer je usmerjen navzdol in izmeri čas, v katerem se radijski signali odbijejo od zemljišča. Ce račun pokaže, da je letalo nižje kot denimo 50 metrov, se oglasi dolgočasni kovinski »Puli up, ground proximity« (Dvigni se, prenizko letiš). Pilotom gre glas na živce, zato ga med spuščanjem najraje izključijo. Proizvajalci letal se ukvarjajo s sistemi, ki bi opozarjali na ovire pred letalom, vendar bi morali izpolniti dvoje hudih zahtev. Odkrivati bi morali ovire več sto metrov pred letalom, da bi imel pilot vsaj nekaj sekund časa za manever. Razen tega pa med spuščanjem letalo navadno zakroži in taka naprava bi morala imeti pregled nad celim prostorom pred seboj. Razvoj take naprave bi stal milijone dolarjev. Tudi radar ne more reSiti tega vprašanja, saj bi travno tam, kjer je najpotrebnejši, prožil lažne alarme. Številna letala že imajo vremenske radarje, ki pa so občutljivi za vodna kapljice in »spregledajo« ovire. Radarji bojnih letal so temu sicer kos, vendar so tako dragi, da civilno letalstvo nanje niti pomisliti ne more. Družba Honeywell je razvila napravo, ki opozarja na drugo letalo, s katerim bi utegnilo priti do trčenja. To drugo letalo pa mora imeti vgrajen transponder, to je odzivnik, tega pa gora, ovita z oblakom, seveda nima. Najboljši varnostmi sistem je seveda dober pilot; izurjeni obvladajo najbolj nenavadne okoliščine, ki si jih je mogoče zamisliti in v resnici včasih delajo prave čudeže. Julija 1989 je na DC-10, namenjenem v Denver, razneslo zadnji motor in pri tem je letalu odletel coloten krmilni sistem. Delovala je le še naprava v krilih, ki je uravnavala potisk stranskih motorjev. Kljub temu je pilot obdržal letalo v zraku Se celo uro in zasilno pristal v Iowi ter rešil življenje več kot polovici potnikov. V pilotski kabini vlada stroga disciplina in vsak član posadke ima jasno vlogo, ki jo pozna že pred vzeltom. Eden vodi polet sam, drugi skrbi za povezavo s kontrolo poletov, vpisuje navigacijske podatke v računalnik in nadzira instrumente. Spisek operacij preverjanja berejo na glas, da ne bi česa prezrli; pilota sta dolžna nadzorovati drug drugega. Ogromna večina milijonov potniških poletov se vsako leto konča v »normalnih okoliščinah«, vendar postaja vse očitneje, da tudi najbolje izurjen človek celo v okolju, ki ga je vajen, lahko izgubi orientacijo in ni kos okoliščinam. To se sicer lahko pripeti vsakomur, vendar je pri pilotu to smrtno nevarno za desetine potnikov. Po vrsti letalsiih katastrof v Šestdesetih letih so pospešili proučevanje odzivnosti pilotov in odnosa med človekom in zapletenimi stroji nasploh. Veliko je vzrokov, da človek odpove. S tem se ukvarjajo študije, ki proučujejo človeški dejavnik, letalsko ergonomi-ko in tehniko boja proti takim pojavom. Sprva je kazalo, da je določene probleme lažje prepoznati, kot rešiti. Vrsta nesreč se je na primer zgodila zaradi molčečnosti v pilotskih kabinah. Na nekem tridentu je kopilot opazil, da je den od motorjev pokvarjen, pilotu pa tega ni omenil, misleč, da bi kršil subordi-nacijo. Letalo se je zrušilo takoj po vzletu s Heathrowa. Izboljšani načini urejanja so povsem odpravili težave te vrste. Eden od takih prijemov je olajšano prijavljanje. Ce pilot pri sebi ali pri kolegu opazi kako napako, jo lahko prijavi družbi povsem anonimno. To je mnogo pripomoglo k razumevanju dogajanja za krmili letal, žal pa neka-trere družbe ne izrabljajo te možnosti. Tudi simulatorji poletov so opravili svoje. Dandanes lahko oponašajo kakršnokoli situacijo med poletom in verjetno so rešili že na tisoče življenj. Pilot, ki je reSil prej omenjeni DC-10, se je na simulatorju naučil letenja brez enega motorja. Evropski konzorcij Airbus in ameriška družba Boeing se močno trudita, da bi bolje razumeli človeško vedenje za krmili velikega letala in načrtovali naslednjo generacijo zračnih ladij, ki bi bila Se varnejša od sedanje. Vendar ne morejo zagotoviti, da se ne bo zgodilo, kar je skrajno neverjetno, toda grozljivo - da bi pilot popolnoma odpovedal. Airbus A320 ima vgrajeno revolucionarno tehnologijo računalniško vodenega poleta in ergonomike, vendar so se že tri letala te vrste zrušila zaradi povsem človeških napak. Tudi najsodobnejša letala niso varna pred nesrečami. Velike skrbi vzbuja tudi vse hujSa gneča na nebu. Kljub trenutnemu zastoju v letalskem prometu napovedujejo, da se bo v prihodnjem desetletju podvojilo število poletov. To vnaša skrajno napetost v celoten sistem letalskega prevozništva, najbolj pa seveda prizde-va pilote in kontrolorje poletov. Sistem bo verjetno prinesel predvidene obremenitve, ne bo pa mogel preprečiti nesreč, kakršne so se pripetile v Katmanduju ali nad Zagrebom. Število katastrof je najbrž doseglo svoj minimum in ves izziv je v tem, da ta minimum ohranimo kljub gostejšemu prometu. Vsiljuje se tudi vprašanje, ali so piloti spoh Se potebni? V sodobnih letalih lahko vse, razen vzleta, opravi dobro programiran računalnik z avtomatskim pilotom. Vprašanje pa je občutljivo in letalska industrija se ga skrbno izogiba. Kljub temu so na mizah že načrti o poletih, kjer bodo člani letalske posadke bolj uravnavali sistem, kot pa pilotirali letalo. Postali bi del celotne zračno-transportne ekipe, v tem času bi letalo samo letelo pod nadzorom kontrolorjev na zemlji in s posredovanjem digitaliziranih radijskih podatkov in ukazov, ki bi neposredno usmerjali in krmilili polet. Celotni sistem bi lahko nadzorovali pozicijski sateliti, piloti pa bi ostali le še priče dogajanja. Te sanje pa so še oddaljene in dokler ne bodo resničnost, se bodo dogajale letalske nesreče. POSPEŠEVALNIKI Elettra pri Trstu in trkalnik SSC k ri Trstu, v nepo-l-J sredni bližini Ba-zovice in italijan-sko-slovenske meje, poteka gradnja sinhro-trona Elettra, ki bo namenjen samo raziskavam s sinhrotronskim sevanjem. Sinhrotron-sko sevanje je elektromagnetno valovanje, ki ga sevajo nabiti delci, običajno elektroni ali pozitroni, ko se s skoraj svetlobno hitrostjo gibljejo po zaključenih tirih v magnetnem polju. Gradnja Elettre, ki bo v celoti veljala približno 200 milijonov dolarjev, je največji italijanski, pa tudi eden izmed pomembnejših evropskih znanstvenih projektov v minulih nekaj letih. Začetek delovanja je načrtovan za jesen 1993, prve eksperimentalne podatke pa pričakujejo že pred koncem prihodnjega leta. Energija elektronov bo 1.5 GeV, načrtovano pa je kasnejše zvišanje na 2 GeV. Premer obroča je približno 260 metrov, odklonskih magnetov je 12, gostota magnetnega polja pa 0.91 T. Spekter sinhro-tronskega sevanja je zvezen in sega od infrardečega preko vidnega in ultravijoličnega v rentgensko področje. Odlikuje ga velika intenziteta, izrazita koli-miranost in polariziranost. Za številne eksperimente je pomembna predvsem svetlost izvora, to je tok enobarvnih fotonov, ki ga v enoto prostorskega kota izseva enota površine izvora. Površina izvora je tu presek elektronskega curka. Elettra je prilagojena doseganju maksimalne svetlosti v področju od ultravijolične svetlobe do mehkih rentgenskih žarkov. V območju od ultravijolične svetlobe do mehkih rentgenskih žarkov bo svetlost undulatorjev Elettre za 100 do 1000 krat večja od najsvetlejših obstoječih izvorov na svetu. V to kategorijo bo sodil le še Advanced Light Source v Berkeleyu, ki bo predvidoma začel obratovati naslednje leto. Sinhrotronsko sevanje uporabljajo za osnovne raziskave v fiziki, biologiji, medicini in drugod, ter pri številnih industrijskih raziskavah. Skupno različnim uporabam pa j je, da gre za študij elektronske strukture snovi, razporeditve atomov in njihovih po- Igor Remec in Janez Strnad vezav v molekule, tekočine, v amorfno ali kristalno trdno snov. Za Elettro sedaj gradijo osem žarkovnih linij, ki so namenjene po vrsti za: kemijsko analizo s spektroskopijo fotoelektronov, spek-tro-mikroskopijo (2 liniji), UV fotoemisijo, površinsko difrakcijo, kristalografijo, sipanje žarkov X pod majhnimi koti in fotoemisijo na plinastih vzorcih. Prve od teh linij bodo nared jeseni 1993. S tem, ko se približuje pričetek obratovanja, se krepijo težnje, da bi Elettra presegla nacionalni okvir in prerasla v mednarodni center. Februarja letos je bilo na zasedanju znanstvenih delegacij dežel Srednjeevropske pobude sprejeto, naj Elettra postane eden od znanstvenih centrov »par excellence«. Takrat je bil tudi v Sloveniji osnovan Iniciativni odbor za sodelovanje z Elettro. Do sedaj je evidentiranih 18 skupin, večinoma z Inštituta Jožef Stefan, Kemijskega inštituta in Univerze v Ljubljani, ki se zanimajo za sodelovanje z Elettro. Večini bi za njihovo raziskovalno delo ustrezalo področje energij fotonov med 1 in 6 keV. V tem energijskem območju še ni predlogov za samostojno linijo, zato ga poskušajo pokriti s slovenskim predlogom. Linija bo za izvir sevanja uporabila odklonski magnet. Vbokla zrcala bodo zbrala žarek na površino približno 1 mm/2, izbiro energije pa bo omogočal monokroma-tor z dvojnim kristalom z ločljivostjo približno 5 x 10/4. Stalna eksperimentalna oprema bo vključevala vi-sokoločljiva spektome-tra za žarke X in za elektrone ter absorpcijske celice za plinske, tekoče in trdne tarče. Linija bo omogočala osnovne raziskave kolektivnih pojavov v atomih in uporabne raziskave na področju biologije, kemije in materialov. Prof. G. Margariton-do, predsednik Programskega komiteja Elettre, ki je sredi lanskega septembra obiskal Slovenijo, je podprl zamisel o postavitvi tovrstne neodvisne žarkovne linije. Tedaj je Iniciativni odbor tudi obvestil Programski komite Elettre o nameravani kandidaturi za žarkovno linijo. Preliminarni predlog linije je bil nato predstavljen na sestanku »Sincro-trone Trieste - First Annual Users Mee-ting« proti koncu novembra lani: pokazalo se je, da je predlog zanimiv tudi za uporabnike izven Slovenije. Za letos je odbor predlagal Ministrstvu za znanost in tehnologijo Slovenije v finansiranje študijo izvedljivosti in projektiranje žarkovne linije. Z idealnim projektom in podrobnimi predlogi (kvalitetnih) eksperimentov bo mogoče kandidirati za izgradnjo slovenske linije na Elettri. Sredstva za to, približno milijon dolarjev, pa bo potrebno prej ali slej zagotoviti pretežno iz tujih virov, kot je na primer fond, osnovan z italijanskim zakonom o sodelovanju z deželami srednje in vzhodne Evrope. (Novice IJS) Pospeševalniki - dopolnilo (Republika, 24. dec. 1992, str. 13) Kot je bilo pričakovati, sta se predstavniški dom in senat ZDA septembra minulega leta zedinila in za tekoče proračunsko leto namenila za finansiranje trkalnika SSC 517 milijonov dolarjev. Začeli so že s prvimi deli. Na gradbišče so pripeljali vrtalni stroj, ki bo to zimo izvrtal prvi, 13 kilometrov dolgi odsek rova. Stroj s premerom skoraj 5 metrov imenujejo »centimetrski črv«, ker se bo počasi, po centimetrih prebijal skozi zemljo. Na začetku in na koncu odseka bodo izvrtali jašek. Kmalu se bosta temu vrtalnemu stroju pridružila še nova, ki ju zdaj še gradijo. Ob tem so začeli sestavljati in preskušati nekatere sestavne dele začetnih stopenj trkalnika. Preden namreč vbrizgajo v trkalnik gruče protonov in antiprotonov več manjših pospeševalnih stopenj postopno pospeši protone. V posebnih napravah nastanejo antiprotoni in se izoblikujejo v gruče. Nekatere sestavne dele gradijo v dveh inačicah. Uporabili bodo tisto, ki se bo najbolje obnesla. Pri izvajanju načrta sodelujejo ameriške industrijske družbe in laboratoriji, pa tudi laboratoriji od drugod, na primer ruska iz Novosibirska in Moskve ter francoski iz Saclaya. 18 Torek, 5. januarja 1993 ŠPORT Z domači šport DANES Torek, 5:1.1993 ODBOJKA MLADINKE 19.30 v Trstu, Stadion 1. maj: Bor Friulexport -CUS JUTRI Sreda, 6.1.1993 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA . 14.30 v Poggiu: Poggio - Breg (zaostala tekma) MLADINCI 14.30 na Proseku: Primorje - tlnion 91; 14.30 v Gorici, Ul Baiamonti: Juventina - Trivignano ODBOJKA MOŠKA C-l LIGA 20.30 v Standrežu: Valprapor Imsa - Copat PN ŽENSKA C-l LIGA 17.30 v Martignaccu: Martignacco - Koimpex; 20.30 v Trstu, šola Suvich: Bro Tombolini Drinks - Battisti Sipar MOŠKA C-2 LIGA 18.00 v Tržiču: Cremcaffe - 01ympia CDR; 18.00 na Opčinah, šola De Tommasini: Sloga - Mossa; 18.00 v Trstu, Altura: Bor - Flebus ZENSKA C-2 LIGA 20.00 v Sovodnjah: Kmečka banka - Carrozzeria Emiliana Porcia; 20.30 v Martignaccu: Libertas -Sokol Indules MOŠKA D LIGA 18.00 v Trstu, šola Rossetti: Volley Club TS -Soča Sobema ZENSKA D LIGA 16.30 v Tržiču, dvorana v Ul. Rossini 1: Villa-cher - Bor Friulexport; 20.30 San Giovanni al Nat.: Pav Natisoma - Koimpex NARASCAJNICE 17.30 v Trstu, osn. šola Rossetti: Ricreatori Co-munali - Sloga KOŠARKA BLIGA 17.30 v Trstu, Športna palača: Jadran TKB - Ar-genta D LIGA 11.00 v Trstu, šola Suvich: Bor Radenska - Vir-tus Friuli; 20.30 pri Briščikih, tel. Ervatti: Kon-tovel - SGT Obvestilo ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI obvešča, da bo od 4. do 9. januarja urad v Trstu odprt od 9. do 13. ure. ŠPORTNO DRUŠTVO POLET obvešča, da bo 25. redni letni občni zbor v četrtek, 14. januarja 1993, v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Devni red: 1. poročila, 2. razprava, 3. razno. Po občnem zboru bo skromna zakuska? Vabljeni! SMUČARSKI ODSEK SPDT sporoča, da se nadaljuje vpisovanje za smučarski tečaj, ki se bo začel 10. januarja. Prijave sprejema načelnica smučarskega odseka Valentina Fachin na tel. št. 634648 ob urah obedov. Na razpolago je še nekaj prostih mest. ŠPORTNO DRUŠTVO BREG SMUČARSKA SEKCIJA organizira 10., 17., 24., in 31. januarja 1993 smučarske izlete z možnostjo tečajev, katere bodo vodili društveni kvalificirani vaditelji. Prvi izlet bo v avstrijski Gerlitzen (Kanzel) blizu Beljaka. Vpisovanje za prvi izlet bo 4. in 5. januarja v prostorih dolinske občinske telovadnice od 20.30 do 22.00. Potreben je veljaven dokument za tujino. SMUČARSKI KLUB BRDINA organizira v nedeljo, 10. januarja 93, avtobusni izlet v Fomi di Sopra. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ulica 131 na Opčinah, samo še danes od 19.30 do 20.30. SMUČARSKI KLUB DEVIN organizira 10., 17. in 24. januarja prevoz in tečaj na snegu v Podkloštru (Amoldstein). Za informacije in vpisovanje lahko telefonirate Skerku -200236 ali Sosiču 220423. Po daljšem odmoru bodo jutri igrišča spet oživela Po božičnih in novoletnih počitnicah, ko so bila vsa pokrajinska in deželna (in tudi nekatera državna) prvenstva za dobra dva tedna prekinjena, bodo telovadnice in igrišča jutri spet oživeli. Praznični dan bodo za igranje rednih kol izkoristili odbojkarji in košarkarji, nogometaši v amaterskih ligah pa bodo jutrišnji praznik izkoristili za odigranje zaostalih tekem. Obnovitev prvenstvenih bojev bo za mnoge priložnost, da pokažejo, kaj so v odmoru pridobili in da popravijo zamujeno, za druge, ki so s svojimi dosežki zadovoljni pa, da svoj položaj utrdijo ali pa ga še izboljšajo. Najbolj živahno bo jutri na odbojkarskih igriščih, kjer bodo nastopile vse slovenske še-sterke. Valprapor Imsa bo v moški C-l ligi na domačih tleh gostil tretjeuvrščeni Copat Pordenone, v isti kategoriji pri ženskah pa bodo slo-gašice igrale proti skromnemu Martignaccu v gosteh, borovke pa doma z dosti bolj neugodnim Battistijem iz Trenta. V Martignacco gredo tudi igralke Sokola Indules v ženski C-2 ligi, medtem ko bo Kmečka banka doma skušala iztržiti prve točke v novem letu in obrniti stran v knjigi letošnjega prvenstva, ki Sovodenjkam doslej ni prineslo preveč veselja. Zanimivi boji se obetajo tudi v moški in ženski D ligi, kjer še posebe j važno srečanje v boju za obstanek čaka mlado postavo Bora Friulexport. Pri košarkarjih bodo igrali je jadranovci in pa oba slovenska predstavnika v D ligi, medtem ko se bodo boji v promocijski ligi nadaljevali šele v soboto. Nedvomno vlada največje zanimanje za jutrišnji domači nastop Jadrana TKB, ki ga čaka hud boj za obstanek v B ligi. Prvi nasprotnik v letošnjem letu je Argenta, ki ima na lestvici sicer štiri točke več od jadranovcev, vendar pa bi tokrat točki morali ostati doma. Za konec se zaustavimo še pri nogometu. Od naših ekip bo jutri Breg v 2. amaterski ligi igral zaostalo tekmo s Poggiom v gosteh. Brežani z dosedanjim potekom prvenstva prav gotovo niso zadovoljni, čeprav je treba povedati, da so po katastrofalnem startu le začeli nabirati točke, ki naj bi jih popeljale na bolj varno mesto na lestvici. KOŠARKA / 13. KOLO D LIGE Bor proti Virtusu iz Vidma Že tretji derbi za Kontovel Borovci igrajo že zjutraj - SGT trd oreh v mestnih dvobojih Vanja Jogan ***!# l|f * jr«; ^ yC k*« Robi Paulina pri metu na koš (foto Ferrari) -bo tokrat lahko odšel iz kasarne? INTERVJU S TRENERJEM CICIBANOV BORA FARGO RAJKOM ŽEŽLJEM »Brez združevanja moči ni mogoče računali na uspeh R. Zeželj (f. Križmančič) Rajko Zeželj trenira letos Borove cicibane, nasploh pa zelo dobro pozna zamejski nogomet. V daljšem pogovoru nam je razkril kratkoročne programe pri Boru, marsikaj zanimivega pa smo zvedeli predvsem o trenutnem stanju nogometa pri nas. »Ambicije moje ekipe segajo letos kar precej visoko. Trenutno smo v naši skupini na 2. mestu. Ta položaj odraža našo pravo vrednost, saj mislim, da je Fortitudo objektivno boljši. Cilj je vsekakor uvrstitev v »play-off«, kar bi bil za fante velik uspeh. Pri Boru Farco vadi trenutno dvanajst igralcev, od katerih se dobra polovica šele prvo leto ukvarja z nogometom. V sorazmer- Dmtru Križman OBČNI ZBOR / SKD MAVHINJE - CEROVLJE V enoletnem obdobju društvo postalo član ZSŠDI in v tem času tudi podvojilo število članstva Pred koncem prejšnjega let je v okviru določil statuta potekal v osnovni šoli v Cerovljah drugi redni občni zbor Sport-no-kuturnega društva Cerovlje-Mavhinje. Na občnem zboru je bilo prisotnih precej članov, nekaj predstavnikov društev ter vaščanov, ki z zanimanjem sledijo delovanju mladega društva. Po kratkem pozdravu je predsednik Paolo Antonič podal okvirni pregled delovanja v pretekli sezoni. Med drugim je najbolj poudaril dejstvo, da je to društvo z ozirom na prvi redni občni zbor skoraj podvojilo število članov. Pomembno je bilo tudi včlanjenje v Združenje slovenskih športnih društev v Italiji. Po podrobnem opisu delovanja v pravkar konča? nem letu, ki ga je posredovala prisotnim tajnica Katja Antonič, pa je bilo na vrsti tudi poročilu blagajničarke Darje Gher-lani, ki je seznanila prisotne člane s prejemki oz. izdatki društva. Predsednik Tržaškega pokrajinskega odbora ZSSDI Livio Valenčič je v imenu krovne športne organizacije pozdravil občni zbor in spodbudil člane k nadaljnjemu ohranjevanju običajev. Obenem je izrazil tudi prijetno presenečenje nad tolikšnim številom mladih, ki se redno združujejo po domačih šolah. O perečem problemu prostorov je spregovorila devinsko-na-brežinska občinska odbornica za šolstvo, šport in kulturo, prof. Vera Tuta Ban, ki je društvu že večkrat priskočila na pomoč. Zal tokrat ni vzbudila velikega upanja v možnost odobritve prošenj, ki jih je društvo predhodno predložilo županstvu. Od prisotnih gostov sta predsednika SK Devin Bruno Škrk ter SD Grmada Igor Gabrovec sta izrazila željo po globljem sodelovanju med tremi društvi, saj vsa delujejo na istem področju. Razrešnici občnega zbora so sledile volitve novega odbora, kateremu bo ponovno predsedoval Paolo Antonie, ravno tako bo Aleksander Antonič zopet podpresed-nik. Ob domači kapljici in prigrizku so vsi prisotni nazdravili društvu obilo sreče in uspehov v novem letu. (Ant) no kratkem obdobju delovanja smo dosegli kar dobro stopnjo kvalitete, o kaki selekciji pri najmlajših pa sploh ne moremo govoriti. Fantov je malo in iz teh je treba doseči maksimum. Glede tega tudi obeti za bodočnost niso najboljši, saj je mladih potencialnih športnikov vse manj.« Kakšni pa so pogoji za delo? »Nasploh pri slovenskih društvih so pogoji zelo dobri. Moja skupina vadi recimo dvakrat tedensko: enkrat na travnati površini v Bazovici, drugič pa v Dolini, kjer imamo v primeru slabega vremena na razpolago telovadnico. Zlasti pri najmlajših je to izredno . važno. Seveda to ne bi bilo dovolj, če ne bi bilo primernega odziva direktnih interesentov. Cicibani res redno trenirajo, zato so vsi brez izjeme močno napredovali. Posebno pohvalo zaslužijo tudi odborniki s predsednikom Borisom Krapežem na čelu in starši. Verjetno si besedo zasluži kak posebno dober posameznik... »Nerad sicer govorim o posameznikih, tudi ker slonijo moji nogometni nazori na izrazito kolektivni igri. Razen tega je vsaka prognoza izredno nehvaležna. Ne morem mimo dejstva, da so nekateri še prav posebno napredovali. V skupini je še obetavni Strajn. Martin ima izreden občutek za, žogo in prostor, tudi tehnično je dober. Osnovne prvine obvlada, pri osem- letniku pa je seveda nemogoče napovedati, če bo poleg talenta prisotna tista volja do dela, na kateri temelji vsak večji uspeh.« Kako je pravzaprav prišlo do ustanovitve nogometne sekcije pri našem mestnem društvu, ki na tem področju praktično ni imelo nobene tradicije? »Nogometna sekcija Bora je med drugim sad prizadevanj ZSSDI. Na območju samega mesta ni bilo slovenskih ekip, zato so se že osnovnošolci odločali za italijanska društva ali so se posvetili drugim športnim panogam. Nastanek NK Bor je to vrzel zapolnil, po programu pa vzgajamo tu le cicibane. Začetniki igrajo letos pod Zarjinim imenom, najmlajši pa pri Primorju.« Torej je sodelovanje vsaj na mladinskem področju vsestransko? »Seveda. Omenjena društva so skupaj z ZSSDI začela uresničevati dolgoročni program. Navsezadnje ni niti pomembno pod katerim nazivom nastopajo ekipe. Po mojem mnenju bi bilo še najbolje, če bi ta moštva igrala kot ZSSDI, to pa po pravilniku Zveze ni predvideno. Pobuda združevanja je namreč v javnosti premalo reklamizirana, zato ljudje ne vidijo v našem gibanju nič novega. V resnici pa smo zadnja leta iz organizacijskega vidika precej napredovali.« Samo iz organizacijskega? »Tudi kvalitativno je bil dosežen določen napredek. Z združevanjem je že prišlo do majhne selekcije, predvsem pa se je povečala strokovnost dela. Pedagoški pristop je izredno važen, začenjši z jasnostjo pri izražanju, ki je pri trenerjevem delu zlasti z mlajšimi odločilna. Menim, da so za ta premik najzaslužnejša prav sama društva, katerih odborniki so v veliki meri preživeli nekdanji zagrizeni kampanilizem. S tem rivalstva še ne obsojam, nasprotno, včasih je dobra spodbuda za na-daljno rast.« Kako pa ocenjujete razvoj nogometa, ki ima prav v Italiji vidne zastopnike? »Pri mladinskih kategorijah je zame igra važnejša od samega rezultata, v članski konkurenci pa se stvari seveda sukajo drugače. Osebno sem prepričan pristaš cone. Mož -moža igra ni več primerna za moderen nogomet, v katerem nastopa atlet, ki je vedno bolje fizično pripravljen. Trenutno dosegajo najvidnejše dosežke tisti trenerji, ki so se odločili za smotrnejši način igre. Cona ima marsikatero prednost, čeprav je v očeh večine zahtevna zadeva. V Italiji je zaradi uspehov predvsem znan Sacchi, učenec Capello pa ga v nekaterih pogledih prekaša. On ni ustvaril nič novega, je pa imenitno znal ohraniti in izpiliti uveljavljen sistem. Sam visoko cenim Eriks-sona, Maifredija in še posebno Zemana. Trapatto-ni bi na krmilu Foggie gotovo kaj kmalu strmoglavil med amaterske lige...« Košarkarska federacija je pri sestavi letošnjih sporedov B, C in D lige izbrala dokaj nenavaden kriterij, saj bodo protagonisti teh kategorij zaposleni tako v sredo kot tudi konec tedna, medtem ko so ekipam v Promocijskem prvenstvu prizanesli in imajo le ti prosto še do konca tega tedna.. V D ligi bosta naša predstavnika jutri zaposlena na domačem parketu ob običajnih prvenstvenih terminih, in sicer bo Kontovel igral ob 20.30 proti ekipi Sgt, Bor Radenska pa že zjutraj ob 11.00 proti videmski peterki Virtus Friuli. Borovci, ki so med novoletnimi počitnicami vadili bolj na snegu kot pa v telovadnici, se bodo na tekmo predstavili v nepopolni postavi, saj je še vedno v hribih Ivan Bajc, Robi Smotlak pa še ni nared po poškodbi na tekmi s Sgt - jem. Trener Sancin bo skušal na vsak način čim boljše motivirati svoje fante, saj spada tekma med tiste dvoboje, ki veljajo tako rekoč dvojno. Videmčani namreč zasedajo deveto mesto na lestvici in imajo samo dve točki manj od naših, kar predpostavlja, da bi se z morebitno zmago Barini in ostali odločno oddaljili od spodnjega dela razpredelnice. V podobni, vendar nevarnejši situaciji se nahaja Kontovel, ki bo imel v novem mestnem derbiju opravka s tržaško Ginnastico. V tem primeru so naši predstavniki zasledovalci, saj je doslej Kontovel zbral osem točk, dve več pa ima ekipa Sgt, ki je doslej igrala izredno spremenljivo. Varovanci trenerja Goine so nekaj tekem odigrali izredno slabo, brez vsake volje do zmage, tako da so točki prepustili tudi očitno slabšim peterkam, v zameno pa so občasno postavili na glavo vsako napoved in tudi v zadnji tekmi proti Don Boscu so dalj časa bili enakovredni tekmec Salezijancev. Nekaj vprašanj in napovedi smo postavili borovemu beku Mauru Simoniču. V pripravljalnem obdobju na letošnje prvenstvo si bil med tistimi, ki so najbolj resno trenirali, trener Sancin pa te je že uvrstil med potencialne ase. V otvoritveni tekmi v Jesolu si res zaigral v slogu protagonista, zatem pa nisi več znal ponoviti učinkovite igre in si nekaj tekem celo presedel na klopi. Kako si to razlagaš? Sam si tega ne znam razložiti, saj sem redno treniral in tudi fizično se dobro počutim. Najbrž gre zastoj pripisati zgolj psihološkemu aspektu, saj sem v prejšnjih letih zaradi poškodb igral le občasno na višjih nivojih in nimam večjih izkušenj za sabo. Vsekakor sem glede nadaljevanja optimist in že na zadnjih tekmah sem bil s svojo prikazano igro kolikor toliko zadovoljen. Se zadnje leto nastopaš v mladinskem prvenstvu. Ob tebi in De-beljuhu so vsi ostali tvoji soigralci kar dve leti mlajši, kljub temu pa večkrat igrajo v velikem slogu. Kaj meniš o njih? Martinijeva ekipa ima v svojih vrstah nekaj res talentiranih posameznikov, zlasti Samec in Grbec pa imata predpogoje, da dosežeta precej. Mnogo bo odvisno od zagnanosti in njihove volje do dela. Stefan ima dobre fizične sposobnosti, ki se usklajujejo s hitrimi gibi v neposredni bližini koša, večkrat pa pride le delno do izraza zaradi nekaterih odvečnih naivnih napak. Michelu bi svetoval, da bi na igrišču pokazal več zagrizenosti, kar je zlasti za mladega košarkarja neobhodno potrebno. Nekateri Borovi posamezniki (Arena, Ažman, Pertot, Possega) so v zadnjih letih iz raznih razlogov poskusili srečo izven Trsta. Si kdaj pomislil, da bi se lahko tudi sam opredelil za tako rešitev? Na to nisem še nikoli pomislil, v primeru zanimivih pogojev pa se temu načelno ne bi odrekel. Edini predpogoj bi bil ta, da bi imel obenem možnost dokončati višjo šolo. NAPOVEDI - Mauro Simonič Jadran Tkb - Argenta + 5 Matchwinner: D. Oberdan (2.zbran); top scorer: U. Merlin (2.); nad pričakovanjem: K. Rebula (5.). Bor Radenska - Virtus Videm + 3 Matchvvinner: M. De-beljuh (2.); top scorer: A. Monticolo (1.); nad pričakovanjem: S. Persi (3.). Kontovel - Sgt - 8 Matchvvinner: I. Civar-di (4.); top scorer: R. Paulina (1.); nad pričakovanjem: D. Gulič (3.). Šesterka Doma Imsa med »deklicami« lidno na vrtni les Dom Imsa - Mossa 3:1 (11:15, 15:12, 15:3, 15:8) DOM IMSA: Černič, Lovisoni, Lutman, Za-vadlal, Cocina, Pavio, Koršič. V anticipirani tekmi 9. kola kvalifikacijskega dela prvenstva »deklic« na Goriškem je Dom Imsa premagal še Mosso in še bolj utrdil svoj položaj v boju za uvrstitev v play-off. Zanimivo je, da so Goricanke štartale v tem prvenstvu z edinim namenom, da si naberejo čimveč izkušenj, saj so še vse »naraščajnice«, a so ze od vsega začetka povzpele na prvo mesto v B skupini in je zdal logično, da želijo to mesto, pet kol pred koncem, tudi ohraniti ter se tako skupaj z drugim na lestvici uvrstiti v nadaljnjo fazo. Proti Mossi trener Prinčič ni mogel računati na vse igralke, vrh tega pa se je že v prvem setu poškodovala Paviova (letnik 1979), ki pa je vseeno vztrajala na igrišču do konca, za kar jo je treba izrecno pohvaliti. Po prvem setu tudi zmaga ni bila več vprašljiva. ŠPORT Torek, 5. januarja 1993 SMUČANJE / PRIREDITELJEM ZLATE LISICE LETOS RES NI TREBA SKRBETI Slovenke brez večjih možnosti - Compagnonijeva adut Italije MARIBOR - Skoraj ni razloga, da letošnje, že 30. tekmovanje alpskih smučark za zlato lisico ne bi bilo najprivlačnejše do zdaj. Proti je morda le dejstvo, da bo tokrat zlati kožušček le stežka krasil vrat domače tekmovalke, kot se je to primerilo Mateji Svet v letih 1988 in 1990. Največji slovenski up, Skofjeločanka Nataša Bokal, ki je na Pohorju zmagala v slalomu pred dvema letoma, bo danes in jutri stala oziroma zaradi poškodovanega kolena raje sedela med gledalci. Tako bodo pod slovenskimi zastavami stisnjene pesti za Urško Andrej Dekleva Hrovat, Spelo Pretnar, Mojco Suhadolc, Nives Sitar in Leo Ribarič. Domačinka Katja Koren bo nastopila samo v veleslalomu, Alenka Dovžan pa v slalomu. Napovedovati uvrstitve Urške in njenih kolegic v vrh je nehvaležno. Italijani v Sloveniji največ pričakujejo, med drugim tudi tolažbo za “neuspehe” Alberta Tombe. Na naj višji stopnički bi v Mariboru prav radi videli svojo Deborah Compagnoni, v njihovih očeh žensko različico karabinjerja iz Bologne, ki je s svojimi uspehi spomnila Italijo, da na smučeh tekmujejo tudi ženske. Na odlično pripravljeno progo je včeraj padlo še 30 centimetrov novega snega. Mariborski smučarski delavci, ki se radi pohvalijo, da njihova “Lisica" v tridesetih letih še ni odpadla, čeprav so jo morali nekajkrat prestaviti na druga smučišča, so bojda prvič v vseh letih res lahko brez skrbi. Vreme je z njimi tokrat sodelovalo tako z nizkimi temperaturami kot z naravnim sneženjem. Prva letošnja tekma ženskega svetovnega pokala in prva v tej sezoni na evropskih tleh je obsojena na uspeh. Dosedanje zmagovalke zlate lisice 1964 - vsi, sl in skupaj: Marielle Goitsc-hel (Fra); 1965 - vsi, sl in skupno: Florence Steurer (Fra); 1966 - sl: Femande Bochatay (Fra), vsi: Traudl Hecher (-Avs), skupaj: Grete Digruber (Avs); 1967 - vsi in skupno: Marie-France Je-angeorges (Fra), sl: Hiltrud Rohrbach; 1968 - vsi: Olga Pall (Avs), sl in skupno: Gertrud Gabi (Avs); 1969 - vsi in skupno: Michele jacot (Fra), sl: Rosie Fortna (ZDA); 1970 - vsi: Annemarie Proll (Avs), sl in skupno: Barbara Coc-hran (ZDA); 1971 - vsi: Francoise Mačehi (Fra), sl in skupno: Annemarie Proll (Avs); 1972 - vsi in skupno: Francoise Mačehi (Fra); 1973 - sl in skupno: Patricia Emonet (Fra); 1974 - vsi in skupno: Fabienne Serat (Fra); 1975 - vsi in skupno: Annemarie Moser-Proll (Avs); 1976 - vsi, sl in skupno: Lise-Marie Mo-rerod (Svi); 1977 - vsi: Lise-Marie Mo- rerod (Svi), sl: Claudia Giordani (Ita), skupno: Monika Kaserer (Avs); 1978 -sl in skupno: Hanni VVenzel (Lich); 1979 - sl in skupno: Hanni VVenzel (-Lich); 1980 - sl in skupno: Hanni VVenzel (Lich); 1981 - sl in skupno: Marie Therese Nadig (Svi); 1982 - vsi in skupno: Erika Hess (Svi); 1983 - sl in skupno: Erika Hess (Svi); 1985 - vsi: Michaela Figini (Svi), sl: Tamara McKinney (ZDA), skupno: Erika Hess (-Svi); 1986 - vsi in skupno: Vreni Schne-ider (Svi), sl: Rosvvitna Steiner (Avs); 1987 - sl in skupno: Camilla Nilsson (-Sve); 1988 - vsi, sl in skupno: Mateja Svet (Jug); 1989 - sl in skupno: Vreni Schneider (Svi); 1990 - vsi in skupno: Mateja Svet (Slo), sl: Vreni Schneider (-Svi); 1991 - vsi in skupno: Vreni Schneider (Svi), sl: Nataša Bokal (Slo); 1992 -sl in skupno: Vreni Schneider (Svi). raiiopharm m, . *: Nataša Bokal lani na zmagovalnem odru (levo), letos pa, žal, le med gledalci Evropski pokal: Smelt Olimpija danes v Moskvi MOSKVA - 2e včeraj zjutraj so košarkarji Smelta Olimpije odpotovali v Moskvo, kjer bodo danes ob 17. uri po našem času, po ruskem pa ob 19. uri, igrali tekmo 5. kola za pokal pokalnih zmagovalcev proti tamkajšnjemu CSKA. Ljubljanski košarkarji so včeraj zvečer v veliki olimpijski dvorani opravili še lažji trening, saj se v tekmi proti nekdanji vojaški ekipi, ki jo je vodil sloviti trener Go-meljski, nikakor ne mislijo vnaprej predati. V Rusijo je odpotoval tudi prvi center tivolskega (zdaj že letošnjega) pokalnega prvaka Slavko Kotnik, ki naj bi po hujši poškodbi zapestja in več kot dveh mesecih prisilnega počitka igral s posebno plastično opornico na roki. Vprašanje pa je, ali mu bodo »strogi« mednarodni sodniki dovolili nastop. Smelt Olimpija je kot generalko za današnjo tekmo odigrala tekmo proti Heliosu iz Domžal. Po besedah trenerja Sagadina so košarkarji CSKA veliko boljši, kot pa to kažejo njihovi rezultati iz prvih tekem evropske lige. Gostitelji imajo zelo do- JURE ZORCIC bro mlado ekipo, vsi so stari med 20 in 22 leti, najbolj izkušen pa je nekdanji reprezentant Sovjetske zveze, branilec Bazarevič. Rusi igrajo izredno hitro in preprosto, bržčas pa bodo šele v drugem delu pokala pokalnih zmagovalcev pokazali svojo pravo vrednost. V Moskvi so jih v 2. kolu, sicer res bolj po naključju, premagali že igralci Zaragoze, vendar je bil ta poraz bolj posledica turneje po ZDA kot pa (zelo) slabe igre. Ruski košarkarji so v zadnjem, četrtem kolu v gosteh tesno izgubili proti Efes Pilsnu (85:82) in so tako pred današnjo tekmo s štirimi točkami na zadnjem mestu v skupini A. Proti Smeltu Olimpiji bodo nastopili v naslednji postavi: Antipov (185 cm, branilec), Ivanov (195, branilec), Astanin (205, krilni center), Kudelin (198, visoki branilec), Kornev (207, center), Bazarevič (188, branilec), Kurasov (212, center), Olbrecht (198, visoki branilec), Spirido-nov (200, krilo) in Kon-dratov (204, krilo). Smelt Olimpija je po štirih kolih na drugem mestu. Skupaj z Zaragozo, Hapoelom iz Tel Aviva in Brocenijem (Riga) imajo po 6 točk (dve zmagi doma in dva poraza v gosteh), če pa bi hoteli napredovati, bi morali, ob popolnem izkupičku v Tivoliju, enkrat zmagati tudi v gosteh. Ljubljančani bodo to poskusili napraviti že danes, na tekmi proti nepredvidljivemu moštvu CSKA, zdi pa se, da imajo kljub vsemu več možnosti v 8. kolu, ko igrajo proti v Rigi. V Moskvi bo potrebno igrati preudarno, z dolgimi napadi, predvsem pa z agresivno in okretno igro v obrambi, ki je vse močnejše orožje ekipe. V vsakem primeru se še lahko enakovredno potegujejo za drugo ali celo, ob »padcu« Turkov, za prvo mesto v skupini, ki vodi(ta) v tako želeni finale. Tudi če zmagajo v domačem pokalnem tekmovanju in osvojijo naslov prvaka, njihov uspeh ne bo imel takšnega odmeva, kot bi ga imela ponovitev uspeha v mednarodni konkurenci. Ostali pari 5. kola -skupina A: Hapoel - Pil-sen, Broceni - Zaragoza, skupina B: Slobodna Dalmacija - Cholet, Aris - Budivelnik, Hapoel Galil - Benfica. n KOSARKA n SMUČARSKI TEKI / NA 30 KM SMUČARSKI SKOKI / PO INNSBRUCKU Italija v skupini C, Slovenija kot favorit v Zagrebu MUENCHEN -Včeraj so v Munch-nu izžrebali skupine za evropsko košarkarsko prenst-vo, ki bo od 23. junija do 4. julija letos v Nemčiji. Italija bo nastopila v C skupini (Karlsruhe) skupno z Grčijo in Izraelom ter eno kvalificirano reprezentanco. Kvalifikacije pa bodo od 30. maja do 6. junija v Zagrebu, kjer so Hr-vatska, Litva in Slovenija veliki favoriti. Italija gotovo ni imela sreče pri včerajšnjem žrebu, saj je naletela 'na tradicionalno neugodna nasprotnika v skupini, kot sta Grčija in Izrael, ki sta že nekajkrat azzurrom prekrižala račune. Ostale skupine EP. Skupina A (Karlsruhe): Španija, Rusija, Švedska, kvalificirana reprezentanca. Skupina B (Berlin): Francija, Bolgarija, Turčija, kvalif. reprez. Skupina D (Berlin): Jugoslavija, Grčija, I Belgija, kvalif. reprez. Mednarodna košarkarska zveza bo morala Se določiti, če bo lahko Jugoslavija nastopila na EP. Ce se bo enbar-go OZN še nadaljeval, bodo Jugoslaviji prepovedali nastop in iz kvalifikacij se bo uvrstilo pet in ne Štiri reprezentance. Jegorova in Dahlie KAVGOLOVA - Zmagovalca smučarskega teka na 30 km v klasični tehniki v ruskem Kavgo-lovu sta Rusinja Ljubov Jegorova pri ženskah in Norvežan Bjorn Dahlie (na sliki) pri moških. Rezultati: ženske: 1. Jegorova (Rus) 1; 39:49, 4, 2. Valbe (Rus) + 36, 9, 3. Dybendahl (Nor) + 44, 9, 4. Wold (Nor) + 52, 7, 5. Nagejkina + 1:05, 0, 6. Lasutina (Rus) + 1:09, 0; moški: 1. Dahlie (Nor) 1; 24:39, 4, 2. Botvinov (Rus) + 50, 3, 3. Mogren (Sve) + 1:16, 2, 4. Ul-vang (Nor) + 1:34, 3, 5. Badamšin (Rus) + 1:36, 7, 6. Majback (Sve) + 1:39, 3. (STA) Japonci ponovno najboljši OBERVVIESENTHAL -V Obervviesenthalu je bila moštvena preizkušnja za svetovni pokal v nordijski kombinaciji. Znova so veliko premoč v tej disciplini potrdili olimpijski prvaki Japonci, ki so letos osvojili prav vse preizkušnje. Na drugo mesto se je z zaostankom 10 minut, 11 sekund in 5 desetink uvrstila ekipa Nemčije, tretji pa so bili Cehi z zaostankom 11:11, 9. (STA) Zupan poškodovan! Že danes operacija Jasna Milinkovic BISCHOFSHOFEN -2e pred tekmo v Innsbrucku je Matjaž Zupan čutil čudno bolečino v levem kolenu, v nedeljo zvečer, ko so se skakalci preselili iz Innsbrucka v Bischofshofen, pa je postala bolečina neznosna. Vodja ekipe Danilo Pudgar ga je odpeljal v bolnišnico v Schvvarzach, kjer so Kranjčanu slikali koleno. Rentgenski posnetki so pokazali, da poškodba ni nedolžna in Boris Pušnik ga je takoj odpeljal domov. Po včerajšnjem temeljitem pregledu v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani so se zdravniki odločili, da je operacija nujna, in Zupana bodo operirali že danes. Na turneji so imeli skakalci včeraj prost dan, danes pa bodo trenirali na skakalnici Paul Aus-serleiter, ki ima kritično točko pri 120 metrih. Vodstvo slovenske reprezentance je za tekmovanje v Bischofshofnu Matjaža Zupana seveda prijavilo že prej, zato namesto njega ne bo mogel nastopiti Dejan Jekovec. Ursich pri Japoncih Serviser pri japonskih skakalcih je Ljubljančan Igor Ursich, ki je v prejšnjih sezonah treniral slovenske alpske smučarke. Boris Pušnik pomaga Pomočnik trenerja reprezentance A Luke Koprivška in maser na turneji je Boris Pušnik, ki dela s skakalci od poletja dalje. Dvaindvajsetletni Velenjčan, študent tretjega letnika Fakultete za šport v Ljubljani, je v prejšnji sezoni treniral kombinatorce. Štirinajst let je bil tudi sam skakalec, od aktivne športne poti pa se je poslovil na tekmovanju za svetovni pokal v smučarskih poletih v Planici leta 1991 z osebnim rekordom 150 metrov, kar je še zmeraj klubski rekord SSK Velenje. V mladinski državni reprezentanci je nastopal štiri leta, v mladi A eno leto in prav toliko v članski reprezentanci B. Največji uspeh je dosegel na mladinskem svetovnem prvenstvu v Saal-feldnu 1. 1988, ko je zase- del 16. mesto. Gostiša prinaša srečo Samo Gostiša se še ni izkopal iz težav, očitno pa je prinesel srečo kolegom v reprezentanci. Vsak novinec v ekipi je bil njegov sostanovalec in vsi so osvojili svoje prve točke za svetovni pokal, medtem ko so se Logatča-nu v letošnji sezoni že nekajkrat za las izmuznile. Knlm in Planica sta se predstavila Na sobotnem sprejemu za vodje ekip, častne goste in novinarje so se v Innsbrucku predstavili tudi prireditelji tekem za svetovni pokal v poletih v Kulmu (od 29. do 31. 1.), in organizacijski komite Planica, ki bo od 26. do 28. marca prireditelj finala svetovnega pokala. ______NOGOMET / PO STARI NAVADI V ITALIJI_ Gigi Radiče letos že tretji odstavljeni trener v A ligi Fiorentina snubi »TV komentatorja« Alda Agroppija FIRENCE - »Po tem, kar se je pripetilo po nedeljski tekmi z Atalanto, sem prepričan, da so igralci začeli bolje spoznati določene osebe,« tako je dejal včeraj že bivši trener Fiorentine Gigi Radiče, ki je imel po porazu z Atalanto v slačilnici s podpredsednikom Vittoriom Cecchi Gorijem kar precej »živahno »diskusij o. Radiče ni več trener Fiorentine in včeraj je prišel še zadnjič pozdravit svoje bivše varovance pred treningom. Bil je umirjen, a zelo potrt. Potožil je, da noben odbor- nik ga ni seznanil z odpustom in da je precej žalostno, da je izvedel, da ni več trener Fiorentine od nekega časnikarja. Trening Fiorentine je včeraj vodil Chiarugi, trener mladinske postave, nekdanji nanapada-lec moštva. Kdo bo zamenjal Ra-diceja? Kaže, da bo to Aldo Agroppi, ki se je v zadnjih sezonah ukvarjal s TV komentatorstvom. Z njim se je sinoči vodstvo Fiorentine sestalo in sestanek je še trajal ob zaključku naše redakcije. Kandidat je bil tudi De Sisti. Veteran trenerskih klopi Radiče ostal brez dela (AP) NOVICE Katarina Witt si želi tekem BONN - Katarina Witt, olimpijska prvakinja v umetnostnem drsanju v Sarajevu in Calgaryju z NDR, si želi povratka na tekmovalne scene. Ljubka Katarina bi hotela nastopiti z nemško reprezentanco že prihodnje leto na ZOI v Lillehammerju na Norveškem. Mednarodna zveza v umetnostnem drsanju je sporočila, da je že prejela prošnjo nemške zveze, da bi VVittovi spet dali amaterski status. Kot je znano, se je VVittova odločila za profesionalno kariero po ZOI v Calgaryju. Cruiyff ostaja pri Barceloni BARCELONA - »Skoraj zanesljivo bom ostal pri Barceloni naslednji dve sezoni,« je dejal včeraj časnikarjem Johan Cruiyff, trener Barcelone. Zadnje čase so se odnosi med njim in predsednikom »Barce« Josejem Luisom Nunezomzelo poslabšali. Bivši nizozemski nogometni as in sedaj trener zahteva od predsednika večjo svobodo pri tehničnih izibrah v ekipi. Nekateri pa menijo, da se je predsednik Nunez zelo razburil, ker naj bi Cmyff vprašal samo za premije na sezono skoraj 600 milijonov lir. Tomba ne razmišlja o 1. mestu v »pokalu« VIGO Dl FASSA (TRENTO) - Italijanski smučar Alberto Tomba se te dni v Vigu di Fassa pripravlja na nadaljevanje smučarskega svetovnega pokala. Italijanski as je v tej sezoni še brez zmage in upa, da bo v slalomu v Garmisch-Partenkirchnu le stopil na najvišjo stopničko. »Glavni letošnji cilj Alberta Tombe je osvojitev kolajn na svetovnem prvenstvu februarja na Japonskem in zmage na posameznih tekmovanjih svetovnega pokala,« meni manadžer italijanskega asa Paolo Comellini. Za osvojitev svetovnega pokala pa si Tomba ne dela iluzij, čeprav je letos Paul Accola zaradi poškodbe že izločen iz boja za kristalni globus. Ta mesec pa je na sporedu več kombinacij, tako da bo • Marc Girardelli bržkone osvojil veliko število točk in si nabral veliko prednost pred Tombo. Deset italijanskih ekip v košarkarskih pokalih MILAN - Ta teden bo v raznih evropskih košarkarskih pokalih zaposleno kar precej italijanskih ekip. Koračev pokal (jutri): Fenerbahce Istanbul - Clear Cantii, Barcelona - Phonola Caserta, Antibes - Virtus Rim, Leon - Philips Milan. Evropsko klubsko prvenstvo (četrtek): Knorr Bologna - Joventut Badalona, Be-netton Treviso - Orthez, Scavolini prost. Prvi Boniekov trening SAN BENDETTO DEL TRONTO (ASCOLI PIČENO) -Zbignievv Boniek je včeraj opravil prvi trening s svojo novo ekipo Sambenedettesejem. »Opustil sem vlogo Tv komentatorja, ker mislim, da je moja bodočnost v nogometnem okolju. Zakaj sem prišel k Sambenedet-teseju v C-l ligo? Enostavno, ker sem v San Benedettu dobil ljudi, ki mi zaupajo,« je dejal Boniek, ki v Italiji kot trener doslej ni imel dosti sreče. Totip Zaradi zmrznjenih konjskih dirkališč je v nedeljo odpadlo več tekem, tako da so nagraditi le dobitnike z 8 točkami. Le-teh je 5.785 in bodo prejeli 413.000 lir. yXyXyXy.y '.v.viv.v.vlv.*.' mm® :•&<<<■ pllllllllll liiiiii« , ■ .•••• I V1 X;:: D vašim pragom, navsezgodaj zjutraj, v dežju ali snegu, najdete lahko le najzvestejše prijatelje. Primorski dnevnik je prav gotovo eden od teh. Ce se naročite, bo brez vsakega dodatnega stroška, skozi vse leto prihajal k vam domov, vsak dan v tednu. Se naprej bo zvesto beležil življenje naše zamejske stvarnosti, s sodobnim, kvalitetnim in popolnim informativnim pristopom. Cena celoletne naročnine za 360 številk je 300.000 lir. Se naprej vam bomo brezplačno nudili male oglase in čestitke. Naročnino lahko poravnate do 31. januarja 1993 na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici, pri raznašalcih časopisa ter pri slovenskih denarnih zavodih na sledičih tekočih računih: Kmečka Banka Gorica, t.r. 67696 • Kmečko-delavska hranilnica in posojilnica v Sovodnjah, t.r. 504/6 • Kmečko obrtna hranilnica Doberdob, t.r. 1910/2 Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica v Nabrežini, t.r. 800141/9 • Hranilnica in posojilnica Opčine, t.t. 10730 • Tržaška kreditna banka, t.r. 6986/92 Poravnate jo lahko tudi v treh štirimesečnih obrokih po 105.000 lir. /.Primorski l Naš veliki dnevnik. PRIREDITVE Sreda, 5. januarja 1993 21 Gledališče Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM DANES: ob 21. uri (Ovalna dvorana) prva premiera Gregor Strniša: Žabe, v produkciji Koreo-drame Ljubljana in CD. Cena vstopnice 1000 SIT. JUTRI: ob 21.usi (Ovalna dvorana) druga premiera Gregor Strniša: Žabe. Vstopnice 1000 SIT. V PRIHODNJIH DNEH: 7., 8. in 9. januarja ob 21. uri Gregor Strniša: Žabe. 10. januarja ob 18. uri W.Shakespeare: Kralj Lear. Za abonente MGL. 17., 18., 19., 20. in 21. januarja ob 19.00 in 21.30 uri Molitveni stroj Noordung. Balet Opere in baleta SNG Ljubljana. Informacije na tel. 061/222-815. DRAMA SNG LJUBLJANA DANES: ob 19.30 uri Strniša: Samorog (za Gimnazijo Poljane, Sr. elektrotehniško šolo in izven). JUTRI: ob 18. uri Gregor Strniša: Samorog (abonma Dijaški 2 popoldanski). » V PRIHODNJIH DNEH: 7. januarja ob 20. uri (Mala drama) Woody Allen: Zaigraj še enkrat Sam (izven in konto). 8. januarja ob 19.30 uri J. B. P. Moliere: Svatba po sili (abonma Petek in izven). Informacije in rezervacije vsak delavnik od 11. do 12. ure ter od 18. ure do začetka predstave na tel. 061/221-511. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO NAPOVEDUJEMO: 8. januarja ob 19.30 uri premiera drame A.P.Cehova in T.Brascha: Platonov, režija Janez Pipan. V vlogi Platonova nastopa Jernej Šugman. Informacije in rezervacije vsak dan od 10. do 12. ure in od 18.30 do 19.30 ure na tel. 061/ 210-852. MARIBOR SNG OPERA DANES: ob 19.30 G.Puccini: La Boheme ( red Zeleni). JUTRI: ob 19.30 uri balet Luna nad Mississip-pijem. V PRIHODNJIH DNEH: 7., in 8. januarja ob 19.30 balet Luna nad Mississippijem, po motivih baleta Sedem smrtnih grehov B. Brechta. Informacije in rezervacije vsak dan, razen nedelje, od 11. do 16. ure, ob sobotah do 13. ure, ter uro pred predstavo na tel. 062/211-461. CELJE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE DANES: ob 17.00 uri Roger Vitrac: Victor ali otroci na oblasti, režija Franci Križa (abonma 3. šolski in izven). JUTRI: ob 10. uri R. Vitrac: Viktor ali otroci na oblasti (abonma 2. šolski in izven). V PRIHODNJIH DNEH: 8. januarja ob 10.45 Molifere: Namišljeni bolnik (Gimnazija Center Celje). SLG Celje razpisuje abonma za Dneve komedije, ki bodo potekali vsak petek in soboto od 12. 2. do 6. 3. 1993, redni abonenti SLG Celje imajo 10 odstotkov popusta. Informacije in rezervacije vsak dan med 9. in 11. uro ter uro pred predstavo na tel. 063/25-332. ROGAŠKA SLATINA KRISTALNA DVORANA V PRIHODNJIH DNEH: 7. januarja ob 20.uri Kabaret 20. stoletja - As Time Goes By. Darja Švajger, vokal in Peter VVegele, klavir, gostovanje SNG Maribor. SOLKAN PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALISE JUTRI: ob 20. uri predpremiera (za red Sreda in izven) Roger Vitrac: Volkodlak- Don Juan v norišnici. V PRIHODNJIH DNEH: 7. janurja ob 20. uri premiera. Režija: Dušan Jovanovič. Nastopa ansambel PDG z gostoma Radetom Serbedžijo in Veroniko Drolc. Informacije in rezevacije vsak dan od 10. do 16. ure na tel. 065/25-326. Furlanija-Julijska krajina TRST SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE KULTURNI DOM NAPOVEDUJEMO: v četrtek, 7., v ponedeljek, 11. in v torek, 12. januarja 1993 ob 16.00 ter v torek, 19. januarja 1993 ob 20.00: Češnjev vrt A.P. Čehova v režiji B. Kobala. V soboto, 9. januarja 1993, in v nedeljo, 10. januarja ob 16.00 gostuje SLG iz Celja s predstavo F. Schillerja »Razbojniki«. Od 13. do 19. januarja 1993 ob 10.00 bo SSG uprizoril Andersenovo pravljico »Cesarjeva nova oblačila« v režiji V. Jurca. GLEDALIŠČE ROSSETTI DANES: ob 20.30 gostovanje gledališke skupine Teatro di Sardegna z delom A. Brofferia II Vampiro. Režija Beppe Navello. V glavni vlogi Giustino Durano. Predstava v abonmaju: odrezek 2B (50-odstotni popust za abonente reda A - alternativna). Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti (tel.630063, od 9.00-12.30 in od 15.30-19.00) in v gledališču Rossetti (tel. 54331 od 14.00-19.15). DVORANA TRIPCOVICH V PRIHODNJIH DNEH: od 12. do 24. januarja 1993 Čajkovski - balet Hrestač (Lo schiacciano-ci). Balet in orkester gledališča Verdi, dirigent Guerrino Gruber. Koreografija Giuliana Baraba-schi. GLEDALIŠČE CRISTALLO DANES: ob 16.30 gostovanje gledališke skupine Teatro d’arte iz Rima z delom Augusta Strindberga Danza di morte. Režija Antonio Calenda. V glavnih vlogah Anna Proclemer in Gabriele Fer-zetti. Premiera. TRŽIČ V PRIHODNJIH DNEH: v Četrtek, 7. in v petek, 8. januarja 1993 gostovanje gledališke skupine Teatridithalia Elfo Portaromana Associati Com-pagnia Teatro delVElfo z delom R. W. Fassbinderja po Goldoniju La bottega del caffe. Režija Ferdinande Bruni in Elio De Capitani. ČEDAD GLEDALIŠČE RISTORI NAPOVEDUJEMO: v ponedeljek, 18. januarja 1993 bo ZadrugA Gruppo Gitiesse predstavila J. Keseringovo delo »Arsenik in stare Čipke« z G. Gieijesenom, Iso Barzizzo, Marino Suma in Regino Bianchi. Režija Mario Monicelli. VIDEM GLEDALIŠČE LUIGI BON - COLUGNA DANES: ob 21. uri La finta ammalata Carla Goldonija, v izvedbi gledališke skupine La Log-gia. NAPOVEDUJEMO: 15. in 16. januarja 1993 gostovanje gledališča Teatro delle Briciole z delom II grande racconto. Koroška CELOVEC DANES: ob 19.30 Zemlju (J. Offenbach). ŠENTPRIMOŽ ponovitev - Orfej v pod- KULTURNI DOM DANICA V PRIHODNJIH DNEH: v petek, 8. t. m., ob 19.30 Večer s pesmijo in folkloro argentisnkih Slovencev. Gostovanje 90-Clanskega mladinskega zbora in folklorne skupine iz San Justa (Buenos Aires). Na veCersodelovali tudi MePZ Danica, MePZ Gallus in ansambel »Drava«. Glasba Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM JUTRI: ob 19.30 (Gallusova dvorana) gostovanje mladinskega pevskega zbora in plesne skupine Naš dom - San Justo, Argentina (slovenske in argentinske pesmi in plesi). Vstopnina je 500 SIT. V PRIHODNJH DNEH: 7. in 8. januar koncert orkestra Slovenske filharmonij (modri abonma). Dirigent: Tadeuscz VVojciechovvski. Solistka: Elizabeth Leonskaja, klavir. Program: Lipovšek, Schumann, Brahms. Informacije na tel. 061/222-815. TIVOLSKI GRAD JUTRI: ob 18.uri Muza pri muzi - Koncert duo violonCel: Eva Julija ReCnik in Igor Mitrovič. V organizaciji Glasbene mladine ljubljanske. Tel. 061/322-367. BIUANA V GORIŠKIH BRDIH ŽUPNIJSKA CERKEV DANES: ob 19. uri božični koncert moškega pevskega zbora Provox iz Nove Gorice, pod vodstvom Tanje Kuštrin. Furlanija-Julijska krajina TRST GLEDALIŠČE ROSSETTI NAPOVEDUJEMO: v ponedeljek, 11. januarja 1993 ob 20.30 koncert Tržaškega koncertnega društva. Nastopil bo Michele Campanella. 25. januarja 1993 koncert Francesca De Gregorija; 26. in 28. marca musical My fair lady s San-drom Massiminijem; 29. in 30. aprila koncert Giorgia Gaberja. STIVAN STIVANSKA CERKEV V PRIHODNJIH DNEH: v nedeljo, 10. januarja 1993, ob 20.30 bo v štivanski cerkvi nastopil orkester Opera giocosa pod vodstvom Severina Zannerinija in zbor Citta di Trieste pod vodstvom prof. Marie Susovski-Semeraro. Na programu Haendel in C. Saint-Saens. Koncert organizira Glasbena šola Punto musicale iz Sesljana s podporo Dežele FJK, izkupiček veCera pa je namenjen Združenju AGMEN. Vstop prost. TRŽIČ OBČINSKO GLEDALIŠČE NAPOVEDUJEMO: v sredo, 13. januarja 1993, ob 20.30 koncert orkestra Radiotelevizije Slovenije pod vodstvom Antona Nanuta, pianist Fran-cois Joel Thiollier. Na programu Rimskij-Kor-sakov, Prokofiev, Snitke, Skrjabin. Koroška CELOVEC DOM GLASBE (Velika dvorana) V PRIHODNJIH DNEH: v Četrtek, 7. t. m., ob 19.30 - Koncertni veCer Elena Denisove (violina) in Alekseja Kornienka (klavir). Na sporedu F. Schubert, S. Prokofjev, I. Strawinsky, J. Brahms. Razne prireditve LJUBLJANA CANKARJEV DOM V PRIHODNJIH DNEH: od 6. do 13. januarja ob 20.uri (Kosovelova dvorana) Boemsko življenje, film režiserja Akija Kaurismakija. Vstopnina je 300 SIT. Od 7. do 11. januarja Dnevi plesa ’93 v organizaciji Zveze kulturnih organizacij Slovenije in CD. Informacije vsak delovnik od 13. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 14. ure na tel. 061/222-815. KLUB K 4 V PRIHODNJIH DNEH: 7. januarja ob 20. uri Srečanje prostovoljcev iz begunskih centrov. Vroči telefon Kluba K4 061/113-282. FILOZOFSKA FAKULTETA Obveščamo vas, da napovedano predavanje, v okviru Humanističnega simpozija za danes,5. januarja, prof. Gellnerja, odpade. POSTOJNA POSTONJSKA JAMA DANES IN V PRIHODNJIH DNEH: Žive jaslice 5. januarja ob 16., 17. in 18. uri. 6. januarja ob 16. in 17. uri. Gena vstopnice za otroke 250 SIT oz. 11 DM, za odrasle 500 SIT oz. 22 DM. Informacije na tel. 067/23-041. Razstave Za najmlajše LJUBLJANA LUTKOVNO GLEDALIŠČE JUTRI: ob 16.30 in 18. uri Jan Malik: Žogica Marogica (izven). V PRIHODNJIH DNEH: 7. januarja ob 16.30 in 18.00 uri Jan Malik: Žogica Marogica (izven). 8. januarja ob 17. uri Jan Malik: Žogica Marogica (izven). 10. januarja ob 11. uri gostovanje LG Maribor s predstavo Jane Kolarič: Vesele cicibanove lutke (izven). Informacije in rezervacije v sredo, četrtek, petek in soboto od 11. do 12. ure in uro pred pred-stav'o na tel. 061/314-789, 314-962. STORE OSNOVNA SOLA STORE V PRIHODNJIH DNEH: 7. januarja ob 10. uri gostovanje SLG Celje s predstavo G. A. Burger: Lažnivi Kljukec, režija Eka Vogelnik. MARIBOR LUTKOVNO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: 10. januarja ob 11. uri Jana Kolarič: Medved, zajček in psiček SpiCek, režija Bojan Čebulj. Cena vstopnice je 100 SIT. Rezervacije in informacije ob delavnikih od 10. do 12. ure, ob nedeljah od 10. do 11. ure na tel. 062/26-748. SEMPAS VRTEC DANES: ob 10. uri gostovanje Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice s predstavo H. C. Andersena: Slavček. ČRNIČE OSNOVNA SOLA JUTRI: ob 9.30 in 11. uri gostovanje Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice s predstavo H. C. Andersena: Slavček. Furlanija-Julijska krajina TRST GLEDALIŠČE CRISTALLO V PRIHODNJIH DNEH: v nedeljo, 10. januarja 1993, ob 11. uri »Povem ti pravljico«. Na sporedu bo Andersenova pravljica Kraljična na zrnu graha v izvedbi gledališke skupine La Contrada. VIDEM FELETTO UMBERTO OBČINSKI AVDITORIUM V PRIHODNJIH DNEH: v soboto, 9. januarja 1993, ob 15.30 predstava ciklusa L’Accordeon. Na sporedu bo pravljica Ostržek v izvedbi Paola Valentija. Koroška SKOCIJAN KULTURNA DVORANA KASSL V PRIHODNJIH DNEH: v soboto, 9. t. m., ob 16.30 ekološka pravljica »Do tiste stezice, tam je moje« Vike Grobovšek v izvedbi gledališke mladinske sakupine Skocijan. Razstava poljskih lepakov v tržaškem muzeju Revoltella LJUBLJANA CANKARJEV DOM Do 31. januarja si lahko v Galeriji CD ogledate razstavo Arnulfa Reinerja: Carinzia/ Venpzia- Topografia supe-riore. Cena vstopnice 100 SIT, za dijake in študente 50 SIT. MESTNA GALERIJA Se danes in jutri je na ogled pregledna študijska razstava slušateljev ljubljanske Akademije za Likovne) umetnost v Stud. letu 1991/92. Galerija je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 18. ure, v nedeljo od 10. do 13. ure. Tel. 061/212-896. MEDNARODNI GRAFIČNI LIKOVNI CENTER Do 17. januarja je na ogled pregledne razstave grafik Andreja Jemca (veC kot 100 grafik, ki jih je umetnik ustvaril v letih 1961 -1992). Tel. 061/319-752. GALERIJA EQURNA Na ogled je razstava elanov ob 10. obletnici. Galerija je odprta med 10. in 13.00 ter med 17. in 19. uro, ob sobotah med 10. in 13. uro, ob nedeljah in praznikih zaprto. MODERNA GALERIJA Do 31. januarja razstavlja Gojmir Anton Kos.Galerija je odprta vsak dan, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure. Cena vstopnice za odrasle 100, za študente 50 SIT. KULTURNI DOM spanski borci Se danes in jutri je na ogled razstava slik Stefana Horvata. Informacije na tel. 061/448-920. GALERIJA STOPNIŠČE Do 13. januarja je na ogled razstava fotografij Nade Zgank »Katar o Rom«, in veCer ciganske glasbe. Galerija je odprta vsak delovnik od 8. do 4. zjutraj. Informacije na tel. 061/313-926. JAKOPIČEVA GALERIJA Se danes je na ogled razstava Mesto v topografskem kontekstu. Galerija je odprta od 10. do 18. ure, v nedeljo od 10. do 13. ure, v ponedeljkih in praznikih zaprto. Informacije na tel. 061/223-340. GALERIJA KRKA Se danes je na ogled razstava slik akademskega slikarja Mireta Cetina. Galerija je odprta vsak dan, razen sobote in nedelje, od 8. do 18. ure. Vstopnine ni. Tel.: 061/114-333. ARHITEKTURNA GALERIJA DESSA Do 13. januarja je na ogled razstava Ingrid in Yor-ga Mayrja (poslovilna dvorana na židovskem pokopališču v Gradcu). Galerija je odprta med 10. in 15. uro, ob sobotah in nedeljah je zaprta. Tel.: 061/216-010. GALERIJA KAPELICA Na ogled je razstava skupine 63/70 - risbe: Andrej Brumen-Cop, Milan Golob, Maja Licul, Robert Lozar, Katarina Toman, Mojca Zalokar. Tel. 061/113-282. SKUC Do 8. januarja je na ogled razstava slik Zmaga Lenardiča. Galerija je odprta od 12. do 20.00 ure. KULTURNO INFORMACIJSKI CENTER KRIŽANKE Odprta je razstava Tam v Ljubljan’ci so pa take, ki imajo rinCke zlate...- 6000 let nakita v arheoloških obdobjih Ljubljane. Razstavo je pripravil Mestni muzej Ljubljana. MARIBOR UNIVERZITETNA KNJIŽNICA Na ogled je razstava z naslovom 500 let kasneje, ki jo je ob Svetovnem dnevu človekovih pravic pripravila mariborska skupina Amne-sty International. RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ (Trg Borisa Kraigherja) Na ogled je razstava del mariborskega grafika Simona Grajfonerja, nagrajenca raznih razstav, med drugim tudi letošnjega grafičnega bienala na OtoCcu. GALERIJA ROTOVŽ (Rotovški trg) Na ogled je razstava mariborske slikardske vedute Ota Rimeleja: Slike - instalacije. PROSTORI KREDITNE BANKE MARIBOR Na ogled je razstava grafik akadenskega slikarja Ja- neza Boljke. GALERIJA MAK Na ogled je razstava olj in grafik akademskega slikarja Jožeta Denka. FOTOSALON (Trg Borisa Kraigherja) Na ogled je razstava fotografij Jasmine Vidmar. NOVINARSKI KLUB Na ogled je razstava skulptur Gorana Jerkoviča, edinega sprejetega slovenskega predstavnika na kiparskem bienalu v Osaki na Japonskem in po potrebi elana mariborske likovne skupine MI. GALERIJA media NOX Svoje izdelke razstavljajo gojenci in gojenke zavoda v Dornavi in uCenci oddelka OKMO v Mariboru. CELJE STARA GROFIJA Do 30. januarja je na ogled je razstava Staro steklo in keramika s celjskega področja, ki sta jo pripravila Štajerski center za umetniško steklo in Muzej stekla Bambach. LIKOVNI SALON CELJE Do 10. januarja bo na ogled razstava Sledi narave in izročila v sodobnem Oblikovanju. Prispevek oblikovalca Oskarja Kogoja. Razstava je bila slovenski prispevek na XVIII. milanskem trienalu, spomladi 1992. PTUJ GRAD Na ogled je razstava z naslovom Nakit - magična moc oblike, ki jo prirejata Pokrajinski muzej Ptuj in Arheološki muzej iz Zadra. RAZTAVISCE MESTNE HIŠE Na ogled je razstava likovnih del ptujkega likovnika Maksa Menonija. KOPER GALERIJA LOŽA Do 10. januarja bo na ogled razstava grafičnih del Alberta Burrija z naslovom Dvojni trompe-Voeil. Galerija je odprta od torka do sobote med 10. in 12. ter med 17. in 19. uro, v nedeljo od 10. do 12. ure, v ponedeljek zaprto. Tel. 066/73-573. MEDUZA H Na ogled je prodajna razstava slik, grafik in male plastike priznanih slovenskih umetnikov: F. Miheliča, V. Makuca, R. Debenjaka, H. Pečariča, Z. Apollonia, J. Spacala, K. Meška, J. Ciuhe, R. Spenzla, K. Tutte, B. Za-platila, A. Karima, L. Logarja, D. Birse, E. Lovka, M. Smerdu in Z. Posega. Odprta je od torka do petka med 10. in 14. uro in v soboto med 10. in 12. uro. Tel.: 066/74-035. IZOLA GALERIJA ALGA Na ogled je prodajna razstava drobnih okrasnih predmetov skupine umetnikov iz Grožnjana. POSTOJNA POD GALERIJA KLANCEM Na ogled je razstava akvarelov Mire Ličen Krampotič. NOVA GORIČA SLIKARSKA HIŠA ŠMARTNO Na ogled je prodajna razstava slikarja Franca Goloba iz cikla Hvalnica Goriškim Brdom. POKRAJINSKI ARHIV Do 10. januarja je na ogled razstava slik Milovana Valiča. Arhiv je odprt od 10. do 19. ure. KANAL GALERIJA RIKA DEBENJAKA Do 9. januarja je na ogled razstava slik Dušice Stendler. SOLKAN VILA BARTOLOMEI Na ogled je etnološka razstava Skedenj ska krusarica. ŠEMPETER GALERIJA BAZATO Do 20. januarja je na ogled razstava Grafika evropskega modernizma. SEŽANA KD SREČKO KOSOVEL Na ogled je razstava slik Jožeta Tisnikarja. AJDOVŠČINA PILONOVA GALERIJA Do 17. januarja je na ogled razstava kipov Staneta Jarma. ŠKOFJA LOKA GALERIJA IVANA GROHARJA Na ogled je letna razstava Združenja umetnikov Škofja Loka. CAFE GALERIJA PUNGERT Na ogled je razstava fotografij z naslovom Pikova dama, fotografa Petra Kozjeka. LITIJA GALERIJA MIRE PREGELJ Do 16. januarja bo na ogled razstava Portreti Litija-nov slikarke Mire Pregelj. Galerija je odprta ob delavnikih od 16. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah pa med 9. in 12. uro. Ge si želijo skupine ogledati razstavo ob delavnikih v dopoldanskem Času, naj predhodno najavijo svoj prihod. Vstopnine ni. Tel. 061/881-718 (Zavod za izobraževanje in kulturo Litija). MURSKA SOBOTA GALERIJA Do 18. januarja ’93 bo na ogled 1. razstava del elanov Društva likovnih umetnikov Pomurja in Prlekija.. TRST TK GALERIJA Ul. sv. Frančiška 20 Do 13. januarja 1993 je odprta razstava Rada Jagodica. Razstavo si lahko ogledate od torka do sobote od 8.30 do 13.00 in od 15.30 do 19.00. GALERIJA ART LI-GHTHALL Trg S. Giovanni 3 (I. nad.) Do 15. januarja 1993 je odprta razstava »Arte in Stamperia« na kateri razstavljajo umetniki Ciussi, Santomaso, Vedova in Zigai-na. Razstavo si lahko ogledate od 18. do 20. ure (zaprto ob praznikih in ob ponedeljkih). JULIET Ul. Madonna del Mare 6 Odprta je razstava Anto-nelle Mazzoni in Antonia Sofianopula. MIRAMARSKI GRAD Zgodovinski muzej Na ogled je razstava »Načrti za Miramar*. MUZEJ REVOLTELLA- AVDITORIJ Odprta je razstava Andr-zej Pagovvski - poljski gledališki in kinematografski letaki. Razstavo prireja tržaška občina v sodelovanju z Od-borništvom za kulturo Muzeja Revoltella, Združenjem Alpe Adria Cinema in La Cappella Underground. GLEDALIŠČE MIELA V razstavnih prostorih gledališča razstavlja mlad tržaški slikar Daniele Auber. GALERIJA STUDIO TOMMASEO Ul. del Monte 2/1 Do 10. januarja 1993 je odprta je razstava v poklon Zoranu Kržišniku. Razstavljali bodo Mirsad Berber, Janez Bernik, Jagoda Buic, Jože Ciuha, Andrej Jemec, Adriana Maraž, Vladimir VeliCkoviC in Lojze Spacal. Razstavo si lahko ogledate od torka do sobote od 17. do 20. ure. Koroška CELOVEC DEŽELNA GALERIJA Burggasse 8 Do 31. januarja 1993 razstavlja Markuš Pernhart. GALERIJA SLAMA Benediktiner Platz Do 14. januarja 1993 je na ogled božična razstava. Razstavljajo Tschachler, Plesch-berger, Dirnhofer, Haas, Re-grubenar in Fabaner. BELJAK DELAVSKA ZBORNICA Odprta je razstava Ludvvi-ga VVallnerja. GALERIJA OB MESTNEM ZIDU VVidmanngasse 30 Na ogled je razstava skulptur in plastik Franza VVavera dlzanta. TINJE GALERIJA TINJE Na ogled je razstava del Franca VViegeleja. Alpe-Jadran MESTRE GALLERIA D’ARTE MODERNA S. GIORGIO Via Ca’ Savorgnan 12 Do 6. januarja 1993 so na ogled slike Lojzeta Spacala. Razstavo si lahko ogledate ob delavnikih od 10. do 12.30 in od 16. do 19.30, ob praznikih pa od 11. do 13. ure ter od 17. do 19.30. Ob ponedeljkih zaprto. PADOVA KONTOVEL GO- DRUSTVENA STILNA Do 10. januarja 1993 bo na ogled skupinska razstava 18 umetnikov. MILJE OBČINSKA RAZSTAVNA DVORANA Na ogled je razstava Daniele Frausin z naslovom Blues. ČEDAD FILIALA BCTKB Ul. C. Alberto 17 Do 31. januarja 1993 razstavlja Zora Koren Skerk. KAVARNA S. MAR-CO Na ogled je razstava slikarke Claudie Raza. SPETER BENEŠKA GALERIJA Na ogled je razstava risb za otroške knjige mlade beneške ilustratorke Luise To-masetig. Razstava je odprta vsak dan, razen nedelje od 17. do 19. ure. VIDEM ARTESEGNO Ul. D’Aronco 12 Odprta je razstava Luče Alinarija. Razstavo si lahko ogledate od petka do ponedeljka od 17. do 20. ure. SALA DEGLI SPEC-CHI - STORICO CAFFE’ PEDROCCHI Na ogled je razstava I Caffe di Remo Squillantini. ZAGREB GALERIJA NOVA Na ogled je razstava Ad-hoc Dream Team - dela mladih hrvaških slikarjev in kiparjev: Petra Barišiča, Zlatarn Vrkljana, Zoltana Novaka, Dorda Jan driča, Vatroslava Kulisa, Peruška Bogdaniča in Hrvoja Sercara. DUNAJ STADTHALLE VVIEN Do 10. januarja bo na ogled razstava Svetovi stripa. Odprto med 9. in 18. uro. Tel. 98-100-98 50 205. GALERIE THEURETZ-BACHER Do 16. januarja 1993 bo na ogled razstava Against the Grain - newyorško konceptualno abstraktno slikarstvo devetdesetih. Odprto od torka do petka med 10. in 17. uro, v soboto med 10. in 13. uro. VVIENER SECESSION Na ogled je razstava Mou-linex, instalacija Eva Afuhs, VValter Bohatsch, Jochen Traar. Razstava bo odprta vsak delovnik, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 16.ure. GALERIE CHOBOT Do 16. 1. 1993 je odprta razstava jedkanic A.R. Pencka in skulptur Andreasa Urteila. GR APHISCHE SAMM-LUNG ALBERTINA Do 31. januarja 1993 bosta na ogled razstavi del (1948 -1992) Johannesa Wanke-ja in del (1945 - 1992) Zorana Mušica. Galerija je odprta v ponedeljek, torek in Četrtek od 10. do 16. ure, v sredo od 10. do 18. ure ter v soboto in nedeljo od 10. do 13. ure. GALERIE ULVSSES Na ogled je razstava risb in akvarelov Marie Lassnig. Galerija je odprta od torka do petka od 10. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Tel. 587 12 26. ZGODOVINSKI MUZEJ MESTA DUNAJ Do 10. januarja bosta na ogled dve razstavi: razstava del Kubina, Kokoschke, Schiela, Nietscha, Rainerja in VVolzla ter Razstava ob 200-letnici prostozidarstva v Avstriji. Do 2. februarja bo na ogled razstava 50 let Stalingrada. Odprto od 10. do 18. ure. MUZEJ MODE HET-ZENDORF Do 11. aprila bo odprta razstava Cas krinolin. Odprto med 9. in 12.15 uro in od 13. do 16.30 ure. MUSEUM DES 20. JAHRHUNDERTS Do 31. januarja je na ogled razstava o Rudolfu Schvvarzkoglerju. GALERIJA MAK Na ogled je razstava akvarelov Italijana, živečega v New Yorku, Lauretta Vincia-rellia. RUBRIKE Torek, 5. januarja 1993 Jure Sterk V naročju veta m Dirko pomožnih ladijskih čolnov v Las Palmasu so tekmovalci v glavnem končali prevrnjeni in potopljeni Dirka pomožnih čolnov Zjutraj, tako kot se po jadranju na odprtem morju spodobi, spim do enajstih. Ko se dobro pretegnem, začnem »delovati« po barki. Anglež z velike sosednje jadrnice me vpraša: »Lahko kaj pomagam?« »Ne. No, pravzaprav da,« mu odgovorim. »Naložite mojo barčico na vašo ladjo in me prepeljite na Karibe!« Tukajšja marina je polna velikih jadrnic. Večina jih bo štartala na vsakoletni regati čez Atlantik (ARC rally). Tisti, ki niso v regati, so se morali umakniti s pomola in zasidrati sredi luke. Regato spremlja vrsta prireditev. Danes je znamenita dirka din-gijev, pomožnih ladijskih čolnov. Sodeluje lahko kdor koli, ne le udeleženci regate. Nekaj časa premišljujem, če bi pri tem sodeloval s svojo »banano« tudi sam, potem pa se le odločim, da bom raje samo snemal z brega. Naj tudi gledalci naše televizije prisostvujejo temu »veledogodku«. No, nekateri so to »dirčico« vzeli za šalo, drugi pa zelo zares. Vse pa se je končalo s splošnim prevračanjem v umazani pristaniški vodi. Smešno je bilo videti Nemce in Švede, ki so prišli v paradnih uniformah, veslali na povelje, potem pa končali kot večina ostalih. Prevrnjeni in potopljeni. Prav videti jim je bilo, da ne vedo, ali bi se smejali ali jokali. No, z jokom se zadeva seveda ni končala, smejali pa smo se tudi mi na bregu. In to do solz. Po »dirki« je bila na pomolu velika požrtija. Vsak udeleženec je dobil pokal, kdo je zmagal, pa tako in tako ni bilo pomembno. Sam sem najbolj užival v prepevanju »kanarčkov«. Tukajšnje pesmi Fotografija: Jure Sterk so res lepe, ob polni mizi in nalitih kozarcih pa zvenijo še lepše. Španski »pirati« Srečal sem tudi enega od Argentincev, ki sem jih spoznal še v Gibraltarju. Bil je nesrečen, čeprav se je smejal. Pred Kanarskimi otoki je njegovi barki odpadlo krmilo. Prišel je velik vlačilec in ga potegnil v luko Arrecife na otoku Lanzarote. Sledil je račun: 12.000 dolarjev. Ge proda barko, sebe in še kaj, ne bo zadosti. Barka je sedaj v Arreci-fu, on pa je tu, spi in hrani se pri tukajšnjem Rdečem križu. Kot brodolomec ... »Ti z vlačilca so hujši od piratov!« je na koncu pribil sivolasi Roberto Chela. 18.11., ponedeljek Včeraj sem po tisti pojedini in popivanju nekoliko »nažehtan« padel v morje skupaj z videokamero! Kamera je že v popravilu, dobim jo v četrtek. Imam pa tudi dobro novico. Spoznal sem se z Dunajčani z velikega katamarana. Pri njih ostanem na večerji, povabljen pa sem še na jutrišnje kosilo. Naslednjega dne vzpostavljam zveze z domačini. Gre pa težko. Oglasna deska s sporočili za jadralce . Las Palmas - beton in jadrnice Na črpalki Texaco, kjer je edini telefon v bližnji in daljni okolici, niso posebno gostoljubni. Tudi senjor Pedro, šef oziroma cabalero de muele deportivo, kot si pravi sam, se ne izkaže. Najbrž sem poleg vseh teh velikih jadrnic premajhna »riba«. Tako kot so mi rekli že takoj po pristanku, sem se moral od pomola odvezati. Imel pa sem srečo in sredi luke našel k boji privezano ribiško barko, ki jo prodajajo in trenutno ne pluje. Privezal sem se ji ob bok in ni mi bilo treba metati sidra v umazano pristaniško morje. Iz izkušenj namreč vem, da se sidro v pristanišču rado zatakne. Potem je ponavadi treba v umazano morje in ga sprostiti. Tega pa ne privoščim nikomur. Tako kopanje sem ravno v tej luki že opazoval. Krmar je padel v morje Kakor koli že, upam, da bom sedaj imel mir. Na breg veslam v »banani«, mojem pomožnem čolničku, žal pa je v morju polno mazuta in je vse umazano. Danes sem tudi izvedel, da je na otok Fuerteventura priplula jadrnica Affir-matif, ki je tekmovala v regati Transat 6,50. Ker je ta jadrnica pred dvema letoma, ko sva na tej regati sodelovala tudi s sinom, zmagala, sem napel ušesa. Barka je priplula do otoka sama, na njej ni bilo nikogar. Krmar je bržkone padel v morje in utonil. Bil je že druga žrtev letošnjega Transata 6,50. V Biskaju je izginila še ena jadrnica skupaj s krmarko. Po vsem tem bi bilo najbrž pametno predpisati, da morajo jadrnice za seboj vleči 20 metrov vrvi z zanko na koncu. Tisti, ki bi padel v morje, bi se za to vrv lahko prijel. Jadralci se, kot kaže, ne bomo nikoli privezovali na vsaki vožnji. Tudi sam, moram priznati, tega pravila nism vedno upošteval. Sem pa za barko vedno vlekel vrv! 6.12., še vedno Las Palmas Prekleto vreme! Jadrnica je na bregu, v vrveh pa tuli in žvižga viharni južni veter. Vreme je za plovbo proti jugozahodu, kamor sem namenjen, popolnoma neprimerno. Fotografija: Jure Sterk No, medtem ko vihar razsaja, nisem počival. Barko smo dvignili na breg, potem pa sem s tesnilno maso zatesnil stik kobilice in trupa še od zunaj, vse skupaj pa oblekel v stekleno volno, ki sem jo prepojil z epoksijem. Mislim, da je bilo delo dobro opravje-no. Nisem pa popolnoma prepričan, da bo zaleglo. Pri tem se je zgodilo še nekaj. Ko smo barko dvigali, nam je padla s podstavkov! Imel sem prav neznansko srečo, da se je to zgodilo, ko dvigala še niso odstranili in se je jadrnica nanj naslonila. Kar zmrazi me, če pomislim, kaj se bi lahko zgodilo. Tako pa se je pretrgala le ena jeklena vrv. (Nadaljevanje jutri) 6. januarja Če bi površno sprejemali trditve o zapostavljenosti žensk ali pa bi nas zmedla različna gibanja za njihovo enakopravnost in pravice, bi bile naše predstave o vlogi ženske napačne. V zgodovini človeštva so ženske igrale še kako pomembno vlogo. Lahko začnemo pri kraljici iz Sabe in nadaljujemo s Kleopatro, Marijo, Jezusovo materjo, slovensko grofico Emo, tu so še Marija Terezija, Katarina Velika, mati am Curie in še bi lahko naštevali. Ni obdobja in področja, kjer ne bi srečali pomembne ženske, ki je odločilno posegla v tok dogajanja. Jutri se bomo spomnili ene od njih, Device Orleanske, ki se je od preprostega kmečkega dekleta povzpela do najpomembnejše osebnosti v francoski zgodovini. Francijo je vzdignila iz pepela stoletne vojne, Francoze popeljala do zmage pri Orleansu in Kralja VEL do krone v Reimsu. Rojena je bila 6. januarja leta 1412 v kraju Domremy ob reki Meuse. Kot kmečko dekle je bila vajena trdo delati, potem pa je v sebi začutila klic usode, ki mu je sledila do herojskih dejanj in tragičnega konca, ko so jo ujeli Angleži in jo obsodili na smrt na grmadi. 16. maja 1920 je bila razglašena za svetnico. RECEPT Zarebrnice s parmezanom SESTAVINE: svinjske zarebrnice, sol, poper, maslo za pekač, naribani parmezan, kisla smetana ČAS PRIPRAVE : približno 30 minut Srednje velike svinjske zarebrnice, najraje z zaplecja, kjer je zraven tudi nekaj slanine, potolčemo, solimo in popramo. Položimo jih v nizko nepregorno posodo, ki smo jo dobro namazali z maslom, in jih na debelo potresemo z naribanim parmezanom ter prelijemo z gosto kislo smetano (ne smemo jih popolnoma prekriti). Zarebrnice pečemo v pečici 20 - 30 minut, tako da svetlo porjavijo. Na mizo jih postavimo v posodi, v kateri so se pekle. Zraven ponudimo krompir s kostanjem. (Slavko Adamlje) ZELENI RECEPT Palačinke chapati SESTAVINE: 1 skodelica cele moke za pecivo ali nebeljene bele moke, 1 žlica kuhanega masla, 1 skodelica vode Moko zamesimo z maslom v drobljivo testo, prav tako kakor za puri. Postopoma dodajamo vodo. Mesimo 10 minut, da postane testo gladko. Oblikujemo ga v hlebček, pomažemo s kuhanim maslom in ga pustimo za pol ure v pokriti skledi. V dlaneh iz testa zvaljamo za oreh velike kroglice, ki jih potem sploščimo, damo na pomokano leseno desko ali marmorno ploščo in razvaljamo z valjarjem na tenke pravilne kroge. Odvečno moko odstranimo s čopičem, da so chapatiji mehkejši. Segrejemo ponev iz litega železa. Vanjo kanemo nekaj kapljic vode. Ko zacvrči, je ponev dovolj vroča. Prvi chapati damo v ponev. Cez 20 sekund ga s čopičem premažemo s kuhanim maslom, ga obrnemo in pečemo se 20 sekund. Z lopatico ga večkrat pritisnemo. Na površini se bodo pokazale rjave pike. Pečen je v dveh minutah, ko ga nekajkrat obrnemo. Chapatije nalagamo enega vrh drugega v ogreto posodo. Pokrijemo jih še s frotirko, da ostanejo topli. Ponudimo tople z zelenjavnimi prilogami, omakami in zeleno solato. Testu lahko primešamo tudi različne začimbe, na primer mleti bel poper. (Neva Miklavčič Predan) FILATELIJA VINOTEKA Vino za zbiratelje Dušan Brejc ■w- ySloveniji je kar \/ nekaj športnih V prireditev z dolgo tradicijo. Postale so narodni ponos. Na prvem mestu je vsekakor Planica, prav nič pa ne zaostaja mariborska Zlata lisica. Filatelistično društvo Maribor je že leta 1960 pripravilo poštni in priložnostni žig. To navado so ohranili do danes, tako da imamo Slovenci zdaj že lepo tematsko zbirko. Z veseljem ugotavljam, da so se žigi z leti spreminjali, vendar so sledili isti niti, tako da tvorijo celoto. Tematska filatelija je v zadnjih letih čedalje bolj priljubljena, saj ponuja veliko možnosti pri ustvarjanju zbirke, seveda v okviru strogih pravil. Tega se zaveda tudi FIP, mednarodna filatelistična zveza, ki podpira ustanavljanje posameznih tematskih združenj, tako na nacionalni kot na mednarodni ravni. Eno takih je združenje zbiralcev športne tematike, ki se je vključilo ne samo v filatelistične zveze, temveč tudi v posamezne nacionalne odbore in v Mednarodni olimpijski odbor. Mimogrede, tudi naši sosedje Hrvatje so ustanovili takšno združenje. Vse filateliste, ki se ukvarjajo s športno tematiko, vabim, da mi pošljejo svojo prijavo na naslov Mitja Jančar, Pot pomorščakov 12, Portorož, da bi tudi pri nas združili moči. Program izhajanja slovenskih priložnostnih poštnih znamk v letu 1993 (Možne so spremembe programa!) Januar Znamenite osebnosti: Jožef Stefan, Rihard Jakopič, Prežihov Vo- ranc (1. st. DP, 1. st. std, MP, 1. st. MP) Februar 100. obletnica ustanovitve Planinskega društva; 100. obletnica rojstva Jožeta Čopa (1. st. DP, 1. st. MP) Marec 75-letnica prve slovenske poštne uprave (1. st. DP) April 500-letnica Kapiteljske cerkve v Novem mestu (1. st. DP); Evro-pa-CEPT - moderna umetnost (1. st. std. MP, 1. st. MP) Maj Minerali - fosili (1. st. MP); 1. obletnica sprejema Slovenije v OZN (1. st. MLP Junij Sredozemske igre v Franciji (1. st. MP); 400. obletnica bitke pri Sisku (1. st. MP) Julij Flora - favna (1. st. DP, 1. st. MP) September Evropsko prvenstvo v dresurnem jahanju, Lipica (1. st. MP) Oktober 300. obletnica smrti J. V. Valvasorja; 300. obletnica ustanovitve Academiae Operoso-rum (1. st. DP, 1. st. MP) November Božični znamki (1. st. DP, 1. st. MP), ena od njiju posvečena 25-letnici samostojnosti slovenske cerkvene uprave. Legenda okrajšav opisnih nominalnih vrednostni znamk: 1. st. DP: 1. stopnja domači promet 1. st. MP: 1. stopnja mednarodni promet 1. st. std. MP: 1. stopnja, standardizirano, mednarodni promet 1. st. LMP: letalska zalepka. Levo je letošnji priložnostni žig z mariborske Zlate lisice, desno pa so štirje starejši primerki podeljevanje vin-I-J s kih kolajn je svo--L j e vrstna rabota, ki ji mnogi oporekajo, posebno tisti, ki so po lastnem mnenju za svoje vino dobili prenizko oceno. Da so okusi pač različni, smo slišali že ničkoliko-krat; ko je mednarodna komisija vinu prisodila zveneč naziv Velika zlata medalja, pa je nedvomno vedela, kaj počne. Strokovnjaki iz raznih dežel, ki poznajo mnoga različna vina iz vsega sveta in ki imajo različne osebne kriterije, pa so se vendarle odločili le za eno vino med vsemi. Sem ter tja se zgodi, da kdo od kandidatov za medaljo zamahne z roko, češ, kaj pa ti vedo! In vendar mora- mo na koncu priznati, da je oholost odveč in bi se moral vsakdo zavedati, da je za vsako medaljo potrebno imeti tudi kanček sreče. V znani ljubljanski Vinoteki nudijo vino, ki je osvojilo Veliko zlato medaljo na lanskem vinskem sejmu. To je sauvignon 1991-pozna trgatev, ki ga je pridelal Ivo Trstenjak iz Stročje vasi pri Ljutomeru. Vsaka steklenica je označena s posebno nalepko, na kateri je med drugim tudi številka posamezne steklenice od skupnega števila 2000. Tista, ki sem jo kupil, je imela številko 1030, kar pa žal ne pomeni, da jih imajo še 970 za Vas. Zbiratelji naj torej pohitijo. In kaj naj bi bilo tisto, kar je očaralo degustatorje? Vino je bistro in lepe, slamnato rumene barve. Glede na vonj deluje še mlado in polno ter spominja na svežo skorjo kruha ali morda na zrelo, od sonca zapečeno grozdje, ki ga nudijo le pozne trgatve. Zato sortnost ni agresivno izražena, kar nekateri poznavalci posebej cenijo. Po drugi strani pa vonj obeta, da se bo še izgradil. Tudi s tem je to vino pridobilo točke. V okusu je sortnost elegantno izražena, opazen j tudi je neprevreti sladkor, ki ga prekriva krepka kislost. Vse skupaj je vredno medalje. RADIO TV Torek, 5. januarja 1993 ODDAJE V SLOVENŠČINI 6 r SLOVENIJA 1 Video strani V službi Rock’n’Rolla, ponovitev Zlati srček '91, ponovitev Znanost: Rak, 5. del izobraževalne oddaje, ponovitev Avtizem-svet zase, 1. del izobraževalne oddaje, ponov. Poročila Svet v letu 1992, ponovitev SOVA, ponovitev TV Dnevnik 1 Otroški program: Zlata ribica, 4/7 del nadaljevanke J. Strzinar: Povodnjak in Makov škrat, 1/3 del lutkovne igrice Risanka Regionalni program - Koper Pari, TV igrica Risanka TV dnevnik 2, vreme, Šport Žarišče Glasba, show in cirkus: Julio Iglesias in kraljevi variete, 3. del Mačke, 1/5 del angleške poljudnoznanstvene serije, VPS 2130 TV dnevnik 3, vreme, VPS 2205 Šport Poslovna borza Omizje 6 r* SLOVENIJA 2 MB: SP v alpskem smučanju, VSL (Z), 1. vožnja, prenos Univerzitetni razgledi, svetovalno namenski program . M, Stoniš: Dojenček, češka drama, ponovitev MB: SP v alpskem smučanju, VSL (2), 2. vožnja, prenos Svetovni festival Rock’n’Rolla, ponovitev The Doors v Evropi, ponovitev SP v alpskem smučanju, VSL (Z), posnetek iz Maribora Resnična legenda in legendama resničnost Da ne bi bolelo: Moj otrok ima vročino TV dnevnik 2, vreme, šport Sestre, 5/7 del ameriške nadaljevanke Osmi dan Novosti založb Svet poroča SOVA Fina gospa, 4/6 del angleške nanizanke Zdaj si sam, Bill, ameriški film Zgodba z naslovnice: Tom Jones, 2, epizoda am.naniz. A KANALA Astrološka napoved RIS, risanke in spoti Drugačen svet, ponovitev 66. dela ameriške nadaljevanke Teden na borzi Ninja želve, 22. del risanke MCM Risanka Dnevnoinformativni program, Vreme Dokumentarec tedna: Indija, 5/6 del Rumeni lasje in zlata trdnjava, ameriški film Drugačen svet, 67. del ameriške nadaljevanke Dnevnoinformativni program Poročila v angleščini: Deutsche VVelle Astrološka napoved MCM B KOPER 18.00 Slovenska kronika ® RAI T 6.50 10.15 11.40 11.55 12.00 13.30 14.00 14.35 14.50 15.20 16.20 18.00 18.10 18.45 19.50 20.40 22.30 24.00 0.30 1.10 Aktualno: Unomatti-na, vmes dnevnik Film: Baby, il segreto della leggenda perdu-ta, vmes dnevnik 1 Dok.: En sam svet Vremenska napoved Variete: Servizio a do-micilio, vmes vesti Dnevnik in Tri minute Dok.: Zevs Oddaja za avtomobiliste TG Uno Auto Otroška oddaja Dok. o W. Disneyu Mladinski variete: Big Dnevnik 1 Aktualno: Italija, navodila za uporabo Variete: Ci siamo? Vreme in dnevnik Variete: Partita doppia Aktualno: Caffe italia-no, vmes dnevnik Dnevnik in vreme Rubrika opolnoči Film: Francis contro la camorra (kom., ZDA 1953, i. D. 0’Connor) RAI 2 Cuore e batticuore Otroški variete Rubrika o vrtnarstvu Film: 11 marito (kom., ’58, r. N. Loy) Nan.: Lassie Kratke vesti Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo, Diogenes in vreme Sto ključev za Evropo Nad.: Quando si ama, 14.40 Santa Barbara Kronika v živo Dnevnik 2 iz Milana Aktualno: II coraggio di vivere, nato šport Nan.: Hunter, vreme Nad.: Beautiful Dnevnik TV film: Una prova d’innocenza (dram., It. ’90, i. E. Montesano) Film: PT 109 pošto di combattimento (vojni) Dnevnik in vreme A i RAI 3 Dok: L’altrarete, vmes (9.55) SP v smučanju Kratke vesti iz Milana Dok.: San Michele SP v smučanju Znanstveni dnevnik Deželne vesti Popoldanski dnevnik Dok.: Oblika zemlje Samo za šport Športna rubrika Derby Dok. oddaja: Geo Nan.: Lassie Vreme in dnevnik Deželne vesti Telegiornale Zero Variete: Blob Variete: Cirkus Dnevnik ob 22.30 Film: Ju Dou (Kit. 90) Dnevnik in vreme §5 RETE 4 Aktualno: Telesveglia, vmes od 7.00 dalje vsakih 30 min. vesti Nan.: Amore in soffit-ta, vmes (10.25) vesti Nad.: Anche i ricchi piangono, Celeste Variete: A časa nostra TG 4vesti Variete: Buon pome-riggio Nad.: Sentieri, 15.00 Maria, 16.00 La storia di Amanda, 16.50 Feb-bre d’amore Rubrika o lepoti TG 4vesti Aktualno: C’ eravamo tanto amati Nad.: La signora in rosa TG 4 vesti Kviz: La cena e servita Variete: L’amore co-mincia a... (vodi Marta Flavi) Variete, variete, vmes (23.15) TG 4vesti B CANALE5 Na prvi strani Nan.:Družina Addams Film: Avventura a Vallechiara (kom., ’38) Nan.: La časa nella prateria Variete: ore 12 Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Variete: Non e la RAI Aktualno: Forum, 15.15 Agenzia matri-moniale, 15.45 Ti amo parliamone Otroški variete Kviz: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Film: Il ragazzo di campagna (kom., It. ’84, i. R. Pozzetto) Nan.: Pappa e ciccia Maurizio Costanžo Show, vmes vesti < > ITALIAl Otroški variete Nanizanke Odprti studio Nan.: Lepotica in zver Otroški variete Variete: Unomania Nan.: Ultraman Variete: Twin Clips Nan.: Gli acchiappa-mostri Variete: Mitico Natale Film: Vacanze sulla neve (kom., Nem. 1985, i. John Eaves), vmes šport Variete: Karaoke Film: Toccato! (kom., ZDA ’85, i. Linda Fio-rentino, A. Edvvards) Šport: Torkov priziv Odprti studio, pregled tiska in šport ®MC Euronevvs Nad.: Doppio imbro- glio SP v smučanju: ženski veleslalom, 1. tek Nan.: Ai confini delLArizona, 12.00 Autostop per il cielo SP v smučanju, 2. tek TMC News - Šport Film: Luna senza mie-le (kom., ZDA 1947) Risanke: Snack Variete: Arniči mostri Dok.: Prijateljska narava Šale, pepe e fantasia Variete: T’amo TV Vreme in TMC News Pravljica Nan.: Maguy Film: Ernesto, guai in campeggio (kom., ZDA 1987, r. John Cherry, i. J. Vernon) I popoli che scom-paiono Nočne vesti in vreme Šport: Košarka NBA Variete: T’amo TV Aktualno: CNN Nevvs (J?] ITAUA7 Risanke Kino in (12.00)nad. Čara čara USA Today Nevvs Nad.: Aspettando il domani, II tempo della nostra vita Nanizanka 7 in allegria Nevvs Line Nan.: L’uomo di Atlantide Il sasso nella scarpa Film: L’urlo di Chen terrorizza tutti i conti-nenti (pust., Hong Kong 1972) Nevvs Line - Vesti Film: Sulle strade della California (krim.) Kino in Nevvs Line Nan.: Paradise club £$ TELEFRIULI Telefriuli non stop Kratke vesti Starlandia Nan.: Riuscira la nostra carovana... Nad.rDestini Večerne vesti Rubrika: Belo in črno Nan.: I giomi di Brian Šport in šport Nočne vesti # TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi B Koper Harry O., ameriška nadaljevanka Evropa in drugo jabolko, ponovitev nemškega filma Novice Čarobna svetilka, otroški program Tečaj italijanščine Ovire, 11. del angleške nadaljevanke Vohuna, ameriška nanizanka Studio 2 magazin Primorska kronika TV dnevnik Harry O., ameriška nanizanka Dragnet, ameriška nanizanka Vidiš, kakšen si?, italijanska komedija TV Dnevnik' Mario Botta, arhitekt, švicarski dokumentarni film Out, 1/6 del angleške barvne nadaljevanke Vohuna, ameriška barvna nanizanka ifllfiiF Avstrija 1 Ponovitve oddaj Časovni stroj, am.film Risanke Peter Pan in gusarji Najboljše zgodbe Jima Hensona Oddaja z miško Daktari: Tatovi slonov Trije dnevi s sodnikom, 2. del Evropska dvanajsterica: Portugalska Strup ali zdravilo Cas v sliki, vreme Šport V kraljestvu ruskih medvedov, 2. del ■* Naredi si sam Veliki Bellheim, 1. del nemške nadalj. Cas v sliki Umor na Karibih, ameriški film Pismo, amer. film Poročila raMF Avstrija 2 Avstralska divjina, 3. del Šport Baskervillski pes, angleška kriminalka Salzburški božič,1.del Ljudje in mesta: Maastricht Družina Leitner, serija Skrivnost amfore,3.del Da ali ne Regionalni programi Cas v sliki, vreme Kultura Joly Joker Naredi si sam Habsburžani, 5. del Purple Rain, am. film Eurythmics: We two are one too, portret Poročila OtO Hrvaška 1 Dobro jutro, Hrvaška Poročila, TV koledar Zgodbe in Monticella, 35. del Poročila Zimski šolski program Boj za nasmeh, mlad-• inska dok. oddaja Poročila Svet se vrti naprej, 34. del nanizanke Monofon RTm Poročila Slika na sliko “Lonsome Dove“, 1/8 del nanizanke The Big Blue Poročila Učimo se o Hrvaški Malavizija Hrvaška in ljudje Poročila Govorimo o zdravju Santa Barbara, 292. del amer. naniz. Risanka Dnevnik 1 “Confession", dokumentarni film V velikem planu, kontaktna oddaja Dnevnik 2 Slika na sliko Poročila v angleščini Poročila Sen brez meja [kU Hrvaška 2 Loto Dnevnik 1 Dragi John, 10/22 del amer. naniz. Radar “Lonsome Dove“, 2/8 del nanizanke Tri ljubezni, 15/16 del nanizanke Novoletna poezija Horoskop @ Madžarska Dobro jutro,Madžarska Alternativna medicina Cez dan Viliem Tell,franc. ser. Friderikusov nepolitični talk show, pon. Igra Poročila Popoldanski saldo Ameriške kronike Igra Kupil bom to Zensko Cez dan Svet denarja Sola za podjetnike Večerna pravljica Kolo sreče, kviz Katoliška kronika Dnevnik Dinastija Strauss Aktualno Car športa Dnevnik BBC TV SLOVENIJA 1 / NOCOJ OB 21.30 Mačke in njihovi simbolni pomeni Angleška poljudnoznanstvena serija v petih delih Le koga ne stisne pri L' srcu, ko mu pred vra-* ti zamijavka mladi njucek in že mu hiti odpirat vrata, nato pa po skodelico mleka in mali mucek se pri tem prav hinavsko obdrgne ob dobrotnikove noge in še bolj predirljivo zamijavka. Pravijo, da se pes naveže na človeka, mačka pa na dom. In mnogo je ljubiteljev domačih živali, ki so si za svojo hišno ljubljenko izbrali prav mačko. In zakaj ne. Zna biti priljubljena, zna biti prevzetna, je ljubeče hinavska in je naduto samosvoja. Kakorkoli, prav prijetna domača žival. Včasih pa so mačke častili kot bogove, jim gradili templje in se jim priklanjali do tal. Drugi pa so v njih videli hudiča, jih preganjali in uničevali. Tako ali drugače zgodovina mačk sega vsaj 3 500 let v preteklost. Biolog in naravoslovec Roger Tabor jih je preučeval šestnajst let. Leto dni je snemal v štirinajstih različnih državah in ustvaril nadaljevanko, ki je prva popolna zgodovina mačk na televiziji. Mačke bomo spoznali tako po njihovi mitološko zgodovinski vlogi, kakor tudi biološko bogato raznolikost vrst. Avtor nam pripoveduje o mačkah, ki živijo na Arktiki v sožitju s pingvini, o mačkah v Avstraliji, ki so pravi lovci in o samotarskih mačkah na He-bridih. Spoznali bomo plavajočo mačko, mačko z očmi različne barve, mačko, ki naj bi bila v tesni zvezi s čarovnicami in egipčansko mačko, ki so jo balzamirali skupaj z njenim lastnikom. Na enem samem pokopališču so odkrili 300 000 mačjih mumij. V Ameriki imajo mačke celo svoje psihiatre. Nekateri pa so dali svoje domače mačje ljubljence zamrzniti, da bi se nekoč znova prebudili v življenje. Vse mačje skrivnosti v nadaljevanki Mačke! RADIO K A Slovenija 1 (UKV 88,5; 90,0; 91,8;. 92,9; 94,1; 96,4; MHz, od 16.00 SV 918 kHz) 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8,05 Radio plus, 8.40 Minute za .smeh; 9.05 Klub uspešnih; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12,30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Ekološki kotiček; 17.00 Studio ob 17.00-lh; 18.10 Adventna premišljevanja; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za,,,; 21.05 Radijska igra; 22.30 Večerna podoknica; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30. 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19,00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Strokovnjak svetuje; 8.40 Koledar prireditev; 10.35 SP v veleslalomu; 10.40 Primorski val; 11.00 Novosti založb; 12.00 Točno opoldne; 12.10 Kuharski recept; 12.40 Štajerski val; 13.00 Danes do 13- ih; 14.00 Drobtinice;15.10 Menjalniški tečaj; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Tema popoldneva: Šolstvo; 17.50 Šport; 19,30 Štos; 21.00 Od dejanj k besedam; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Jazz klub. Slovenija 3 (UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz) 9.00, 10.00, 11.00/12.00, 13.00, 14.00. 18.00.22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Sodobna umetnost; 10.25 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Enajsta šola; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTS; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 Esej; 17,45 Kulturni globus; 18.00 Koncerti; 19,35 Arije; 20.00 Literarni večer; 22.05 Pretok idej; 22.25 Glasba 20 st.. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 -100,3-100,6-104,3- 107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 Dnevnik; 6.00 Glasba in koledar; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.15 Na rešetu; 8.45 Servisne informacije; 9.00 Pesem tedna; 10.30 Primorski val; 11.00 Hladno...toplo... vroče; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi, prenos RS; 16.00 Glasbeni desert; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Iz kuturnega sveta; 18.45 Laser jazz; 19.00 Dnevnik -Prenos RS. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10'.30, 13.30, 14.30.16.30.17.30.18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.07 Almanah; 6,30 Zgodovinski utrinki; 6.45 Kulturni koledarček; 7.50 Astrološki kotiček; 8.20 Block notes; 8,25 Pesem tedna; 8.45 Uganka; 9.00 Glasbene turneje; 9.20 Glasbene želje; 9.45 Edig Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 Turistična oddaja; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 14.00 Želja po glasbi; iti.45 Remember; 16.00 Ob štirih; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Kulturni koledarček; 16.35 Boutigue Gallus; 16,50 Rock slovar; 17.20 Single tedna; 17.35 Zgodovina rocka; 18.00 Souvenir d'ltaly; 18.45 Klasika; 20.00 Nočni program Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 8.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.10 Zvočna ropotarnica; 9.30 Pesmi New Age; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga: Lačni kamni (R. Tagore); 11.40 Kantavtorji; 12.00 Nepoznani planet Zemlja; 12.20 It. lahka glasba; 12.40 MPZ Vasilij Mirk; 12.50 Orkestri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Obalni komorni orkester; 18.00 Radijska igra; Noč v Korintu (A. Rebula, r. M. Sosič; 18.45 Glasba; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 17.45 Paf boom; 18.30 Cest la vie; 20.30 Smeh in glasba. Radio Koroška 18.10 - 19.00 Dr. Pavle Zablat-nik: Trikraljevsko koledovanje. SATELIT SUPER 5.30 Victory; 6.00 Super Shop; 6.30 Poslovni tednik; 7.00 Financial; 7.30 Europa Report; 8.00 Novice; 9.00 Channel E; 9.30 Super Shop; 11.00 Travel magazine; 11.30 Poslovni dnevnik, Financial, Reportaže; 13.00 Poslovne novice z Japonske; 13.30 Novice; 14.00 Inside Eition; 14.30 Serie Noire; 15.00 The Mix; 16.00 Ali Mixed Up; 17.00 On the Air; 18.30 Bonanza; 19,30 Serie Noire; 20.00 The Rogues; 21.00 Inside Edition; 21.30 Media Europe; 22.00 Novice; 22.30 Financial; 22.45 US Market WRAP; 23.00 Knife in the Water (krim., 1963); 0.40 Media Europe; 1.15 The Mix; 2.00 China News Europe. SKY ONE 7.00 DJ Kat show; 9.40 Lamb Chop's Play-Along; 10.10 Risanke; 10.30 The pyramid game; 11.00 Strike It Rich; 11.30 Drzni in lepi; 12.00 Mladi in nemirni; 13.00 Sokolov greben; 14,00 E Street; 14.30 Drugačen svet; 15.20 Santa Barbara; 15.45 Maude; 16.15 The New Leave It To The Beaver; 18.00 Star Trek; The Next Genera-tion; 19.00 Rescue; 19.30 E Street; 20.00 Alf; 20.30 Družinske vezi; 21.00 Senfield; 21.30 Anything But Love; 22.00 Murphy Brovvn; 22.30 GabrieLs Fire; 23.30 Studs; 24.00 Star Trek;: The Next Gene-ration. EUROSPORT 9.00 Aerobika: 9.30 Odbojka; 111.30 Aerobika; 12.00 Biljard; 13.00 Evrogoli; 14.00 Flokej na ledu; 16.00 Jadranje; 17,00 SP v smučarskih skokih; 18.00 Evrogoli; 19.00 Motošport; 21.00 Eurofun; 21.30 Športne novice; 22.00 Kick-boks; 23.00 Boks; 0.30 Športne novice. SCREENSPORT 8.00 Odbojka na plaži; 9.00 Aerobika; 10.00 Nogomet; 10.30 SP v smučanju; 12.00 Motošport: Rally Pariz-Dakar; 12,30 Motošport; 13.45 SP v smučanju; 15.00 Nogomet; 16.30 Raliy Pariz-Dakar; 17.00 SurfAnje; 17,30 Odbojka na plaži; 18,30 SP v smučanju; 19.30 Ameriški nogomet; 21.30 Rally Pariz-Dakar; 22.00 Boks; 24.00 Motošport; 0.30 Snooker. MTV 8.00 Awake On The Wild Side; 10.00 Video; 13.00 Video; 16.00 Greatest Hits; 17.00 Coca Cola Report; 17.15 MTV v kinu; 17.30 Poročila; 17.45 Trije od enega; 18.00 MTV Sports; 18.30 MTV Prime; 20.00 Dial MTV, 20.30 Most vvamted; 21.30 Madonna's Eroti-ca ; 22.00 Greatest Hits; 23.00 Coca Cola Report; 23.15 MTV v kinu; 23.30 Poročila; 23,45 Trije od enega; 24,00 Hit List Uk; 3.00 Vol; 3.30 Nočni video, SKY MOVIES 7.00 Pregled programa; 11.00 An American Summer; 13.00 Tom brown's Schooldays: 15.00 How To Beat The High Costs Of Living (kom.. ZDA 1980); 17.00 The Inva-sion OF Johnson County; 19.00 An American Summer; 20.40 En-tertainment Tonight; 21.00 Be-trayal Of Silence; 23.00 VVanted: dead Or Alive; 0.50 Pray For Death; 2.25 Higher Education; 3.50 Garvvood: Prisoner Of War; 5.30 The Rift. MO VIE CHANNEL 6.00 Champagne Charlie; 8.00 Hillbillys In A Haunted House; 10.00 Ali My Sons; 12.00 The belle Of The Nineties; 13,20 The Big Ni-ght; 14.40 Return To Paradise; 16.15 Hillbillys In A Haunted House; 18.00 The Adventures Of Nel-lie Bly; 20.00 Columbo Goes To College; 22.00 Crazy People; 24.00 Texasville (ZDA 1990); 2.10 Blue Collar; 4.05 Blind Vengean-ce. PRO 7 5,40 Serije: Fant z druge zvezde, 6.30 Vicki, 6.50 Risanke, 8.40 Neizprosna, a prisrčna, 9.30 Agencija Maxwell; 10.25 Port Afrigue; 12.00 Ulice San Francisca; 12.55 Show Billa Cosbyja; 13.30 Primeri Harryja Foxa; 14.15 Pogrešana (pon.); 16.00 Neizprosna, a prisrčna; 16.50 Risanke; 18,35 Show Billa Cosbyja; 19,05 Ulice San Francisca; 20.00 Poročila; 20,15 Vse stavim na zmago! (kom., ZDA 1989); 21.55 Tekmeca; 22.50 Melodija smrti (vestern, It, 1970, i. Rod Steiger) 1.20 Poročila; od 1.30 do 5.05: Vohlač; 2.15 Poročila, 2.25 pon. filma, 4,05 Poročila; 4.15 Tisoč milj prahu. RTL 6.00 Jutranji magazin; 9.00 Serije In razvedrilne oddaje; 12.00 Opoldanski magazin; 12.30 Mladi in strastni; 13.20 Kalifornijski klan; 14.15 Springfieldova zgodba; 15.00 Umor je napisala; 16.00 Hans Meiser; 17.00 Kdo je šef?; 17.30 Strašno prijazna družina; 18.00 Enajst 99; 18.45 Poročila; 19.15 Eksplozivno; 19.45 Dobri časi, slabi časi; 20.15 Nerazjasnjene skrivnosti; 21.15 Oprosti mi; 22.15 Eksplozivno; 23.15 Krvava počitniška kolonija (srh., ZDA 1987); 1.00 Nočni program. SATI 5.30 Regionalna poročila; 6.00 Dobro jutro; 8.50 Ponovitve: Colbyjevi, Sence strasti; 10.30 Tenis: Hopmanov pokal; 15.05 Colbyjevi; 15.55 NLP; 16.55 5 krat 5; 17,25 Pojdi na vse; 18.00 Regionalna poročila; 18.30 Šport; 18.45 Poročila; 19.00 Šport; 19.20 Klip Klap; 19.30 Kolo sreče; 20.15 Zlata lestvica domače glasbe; 21.15 Reševalci; 22.00 Ugovarjam!; 23.00 TV Spiegel, trepor-taže; 23.35 Electric Blue; 0.15 Ohoho moški; 1.05 NLP; 1.55 Pregled programa, Videotext. PREMIERE 7.00 Žabec Flip; 9.10 Jatsonovi; 10.30 Otto - Vesoljec; 12.45 Šport; 14.15 Smeh v gosji hiši (ris.); 15.30 Ameriški nogomet; 16.30 Živali in njihov šesti čut; 17.25 Pikov kralj - Njegov zadnji podvig (kk-rim„ Fr.-Kan. 1991); 19.00 Show-biz; 19.25 Šport; 20.15 Buddy's Song (glas., VB 1991, i. Chesney Hawkes); 22.00 Prevaran (krim., kom., ZDA 1990, i. Jeff Gold-blum); 23.35 Predator 2 (fant,, ZDA 1990); 1.20 Ladies Night. 24 Torek, 5. januarja 1993 VREME EVROPA / VEČ SONCA IN TUDI TOPLEJE VREMENSKE NAPOVEDI HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE VČERAJ pod -20 C‘Lj-20/-10 C° □-10/0 C" GHo/lO C" dl 10/20 C° 20/30C° nad 30 C° O jasno '<> poloblačno O oblačno f nevihta A dež sneg megla DANES l,G*SL O topla fronta hladna fronta okluzija VREMENSKA SLIKA Nad Evropo je obsežno območje visokega zračnega pritiska, ci-klonsko območje nad Sredozemljem se po- časi polni. Ob šibkih severovzhodnih vetrovih bo pritekal nad naše kraje topel in suh zrak. TEMPERATURE PO SVETU HELSINKI.... 0/1 OSLO.......... 1/1 STOCKHOLM... -5/-2 K0BENHAVN... -4/-2 MOSKVA......-18/-N BERLIN..... -14/-7 VARŠAVA.....-17/-11 LONDON...... -5/1 AMSTERDAM... -8/-1 BRUSELJ..... -10/-3 BONN........ -11/0 FRANKFURT... -13/-4 PARIZ........ -8/0 DUNAJ....... -14/-8 MUNCHEN..... -13/7 ZURICH...... -10/-3 ŽENEVA...... -7/0 RIM.......... -2/5 MILAN....... -6/0 BEOGRAD..... -8/-6 NICA......... -1/8 BARCELONA... 0/10 BUKAREŠTA... -11/-6 CARIGRAD.... 4/4 MADRID...... -6/8 LIZBONA..... 4/11 ATENE........ 6/10 LARNAKA..... 11/14 TUNIS........ 5/10 AL2IR........ 5/14 MALTA....... 6/12 JERUZALEM... 4/12 KAIRO........ 9/18 C A središče središče ciklona anticiklona DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 07.44 in zašlo ob 16.32. Dan bo dolg 8 ur in 48 minut. Luna bo vzšla ob 13. uri 35 minut in zašla ob 04. uri 36 minut. Danes: ob 0.40 najniže -4 cm, ob 6,44 najvišje 42 cn ob 14.01 najnižje -54 cm,ob 20.44 najvišje 23 cm. Jutri: ob 1.38 najnižje -8 cm, ob 7,28 najvišje 46 cm, ob 14.33 najnižje -62 cm, ob 21.14 najvišje 30 cm. PLIMOVANJE cm, ALPE-JADRAN / SONČNO IN TOPLEJE, BURJA BO PONEHALA TEMPERATURE VČERAJ OB 7. IN OB 13. URI LJUBLJANA.... -6/-4 TRST........ -1/-1 CELOVEC.... -10/-6 BRNIK........ -6/-4 MARIBOR.... -6/-5 CELJE....... -6/-4 NOVO MESTO -7/-5 NOVA GORICA -/-MUR. SOBOTA -7/-4 PORTOROŽ... -2/1 POSTOJNA... -8/-7 IL. BISTRICA. -6/-3 KOČEVJE...... -9/-7 . ČRNOMELJ.. -9/-7 SL. GRADEC... -8/-6 BOVEC...... -5/-3 RATEČE..... -10/-8 VOGEL...... -15/-12 KREDARICA.... -19/-14 VIDEM...... -1/3 GRADEC....... -6/-4 MONOŠTER... -8/-5 ZAGREB..... -6/-4 REKA......... -4/2 DANES O SALZBURG [<3 ra CD GORNJI SENIK O o GRAZ iQ BELJAK O TRBIŽ O q KRANJSKA GORA o CELOVEC GORICA --.N. GORICA '~u — O POSTOJNA . ČEDAD ( ) VIDEM O O *§ o PORDENONE ru"" B [1 trst o / ,— _ /—\ O KOPER o reka o MURSKA SOBOTA (Šr o ' O ff? /-X VARAŽDIN O 1 ' O KRANJ v O CELJE .... O NOVO MESTO O ZAGREB / o UMAG PAZIN O ■ra De O KARLOVAC | puu o OBLAČNOST) DEŽ/SNEG mm na dan V SLOVENIJI: Pretežno jasno bo, burja SOSEDNJE POKRAJINE: Pretežno jasno bo proti večeru ponehala. Nekoliko se bo in nekoliko topleje. Burja ob Jadranu bo tudi otoplilo. Najvišje dnevne tempe- bo ponehala, rature bodo od -4 do 1, na Primorskem do 7 °C. pod 10% nad 80% t 5-10 m/s t nad 10 m/s 10-30% 4 * pod 5 44 ** 5-10 *** *** 30-50% 10-30 lili 50-80% 30-60 *** **# *** *** nad 60 VETER 1 NEVIHTE JUTRI O SALZBURG BELJAK O TRBIŽ O q KRANJSKA GORA O ; o CELOVEC O ČEDAD ! VIDEM O o O O LJUBLJANA < N. GORICA O PORDENONE UU GORICA / \ ' TRST O . ^ O KOPER O UMAG PAZIN O PUU o O POSTOJNA iv O GRAZ O :. O Q GORNJI SENIK O ' o MURSKA SOBOTA MARIBOR O KRANJ j O WA O o CELJE NOVO MESTO O. O VARAŽDIN O O ZAGREB .o. O KARLOVAC O REKA O SEKshI : V SLOVENIJI: V sredo se bo nadalje- OBETI: V četrtek se bo prehodno po-valo pretežno jasno in nekoliko top- oblačilo. Ponekod v notranjosti Slove-lejše vreme. nije lahko pričakujemo tudi manjše padavine. ONESNAŽENOST ZRAKA Povprečne 24-urne koncentracije SO2 v-mikrogramih na m3 zraka: Ljubljana Maribor Celje Trbovlje Hrastnik Zagorje Šoštanj 80 97 117 113 96 20 Kritična 24 uma koncentracija S02 je 375 mikrogramov na m3 zraka. STANJE VODA Višina vode v cm ob 7. uri: Mura, G. Radgona: 106, Drava HE Dravograd: —, Sava Radovljica: 62, Sava Šentjakob: —, Sava Radeče: 124, Sora Suha: 104, Ljubljanica Moste: 82, Savinja Laško: 103, Krka Podbočje: 86, Kolpa Radenci: 84, Soča Solkan: 195. rf e$E M 65 J? Utz HOROSKOP • Piše: Aleksandra Zorc Berce OVEN 21-3/20-4 : Imeli boste probleme z drugimi ljudmi. Odgovor na vaše pobude, tudi s strani partnerja, bo v glavnem negativen. Lahko pa danes spravite z delovne mize zastarele stvari. BIK 21-4/20-5 : V zvezi z denarnimi zadevami ne boste danes dosegli nic pozitivnega, zato bodo vaši napori izzveneli v prazno. ZveCer boste še najbolj produktivni. DVOJČKA 2141/21-6 : Možno je, da boste danes precenili svoje sposobnosti in podcenili tekmeca. Bodite pozorni na to, da se ne zapletete v zelo dvomljivo denarno situacijo. RAK 22-6/22-7 : Začenši z današnjim dnevom bodo vaše zveze in odnosi kar nekaj naslednjih dni na preizkušnji, ko jih boste bodisi poglobili bodisi poslabšali. LEV 23-7/23-8 : Obet po družabnem udejstvovanju bo mnogo bolj privlačen od same resničnosti. Tudi najmanjši naCrti se vam bodo danes skazili. Pazite na zdravje. DEVICA 24-8/22-9 : Poslovnih priložnosti danes ne bo. Zaposleni boste s čustvenimi problemi, ki jih nikakor ne morete razrešiti. TEHTNICA 23-9/22-10 : Ugotavljate, da ponovno oblikujete svoja stališča v zvezi z načrtom za prihodnost, toda tokrat brez večjega napredka. Poslovne zadeve ostajajo zamegljene. ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Eden tistih dni, ko boste brez lastnega vpliva komaj opazno prehajali od ene stvari k drugi. Hoteli boste razmišljati o računih, ki prihajajo, pa boste tudi to opustili. STRELEC 23-11/21-12 : Številni zoprni problemčki bodo razlog, da boste morali spremeniti ali prestaviti na večer načrte s svojim partnerjem. Pojavljati se začenjajo denarni problemi. KOZOROG 22-12/20-1 : Današnji dan bo kot majhna bombica: sledila si bodo običajna poslabšanja eno za drugim, ki bodo pove: zana s službo in z vašim zdravjem. VODNAR 21-1/19-2 : Za najnovejšo simpatijo ali že obstoječo zvezo se bo zdelo, da usiha. Ves popoldan boste načrtovali in zvečer tudi naredili nekaj bistvenih korakov naprej. RIBI 20-2/20-3 : V tej fazi vaš dom ni kraj, kjer bi bilo tudi vaše srce. Zal nimate veliko izbire, zato vam ostajajo drobne nevšečnosti, ki vas spravljajo ob živce. CESTE / SPOLZKE, PONEKOD ŠE ZASNEŽENE ZASTOJI y ZAPRTA CESTA > POPRAVILA NA CESTIŠČU POLEDICA SAMO Z ZIMSKO OPREMO QOO ŠPORTNA XXr PRIREDITEV GOSTA MEGLA BENCINSKE ČRPALKE 24 UR Ceste po Sloveniji so ponekod še zasnežene in spolzke. Verige so obvezne za mejna prehoda čez Ljubelj in Jezersko, za tovorna vozila pa tudi na cesti čez Trojane, medtem ko je mejni prehod Jezersko zaprt za vsa tovorna vozila. Na Primorskem še vedno piha močna burja, na cesti Podnanos — Ajdovščina je še ngprej zaprt promet za tovorna vozila, avtobuse in kombije, za druga vozila pa je obvezna zimska oprema. SNEŽNE RAZMERE (v cm) SLOVENIJA FURLANIJA-JK KOROŠKA Kope..............60/60 Cimolais...........-/- Podklošter.........30/65 Vrhe..............30/30 Claut..............5/5 Bad Kleinkirchheim ...30/80 Golte.............25/25 Piancavallo......40/80 Pliberk/Peca...30/50 Stari vrh.........10/30 Žabnice/Ovčja vas ...25/30 Sloveniji Plajberk.... 15/60 Rogla.............45/45 Raibl..............-/- Dobrač.............30/70 Kanin............20/140 Forni Avoltri......0/0 Nassfeld/Mokrine .40/90 Cerkno............35/35 Forni di Sopra..40/100 Spittal/Goldeck....15/70 Soriška planina ..40/40 Paluzza-Timau....30/40 Heiligenblut......25/140 Vogel.............25/25 Paularo............0/0 Katschberg ...80/120 Kabla.............20/30 Pontebba..........60/80 Koralpe/Golica...15/40 Mariborsko Pohorje.60/100 Pradibosco.......50/90 Kotschach/Mauthen..30/70 Kranjska gora ....20/20 Prato Carnico.......-/- Mallnitz........30/150 Pokljuka..........20/20 Zoncolan..........20/60 AVSTRIJA Rog - Črmošnjice .45/45 Sauris............30/45 Arlberg.........45/155 Polževo...........30/30 Sella Chianzutan ...30/60 Seefeld..........20/40 Jezersko..........20/20 Nevejsko sedlo'..20/40 Kitzbuhel..........10/60 Ulovka............30/30 Višarje...........35/60 Obertauern......110/210 Straža pri Bledu .30/30 VEN ETO Zeli am See.......15/80 Črni vrh..........20/20 Sappada.........40/100 Schladming/Planai... 15/80 V VEDNOST Predpisi o varstvu zraka V parlamentarni proceduri je leta 1992 obtičal zakon o varstvu okolja. Zato za področje varstva zraka še vedno velja zakon o varstvu zraka iz leta 1975 (U. L. SRS 13/75). Ta zakon je bil dopolnjen leta 1979 (U. L. SRS 35/79). To je splošni zakon, ki definira pojem onesnaženega zraka, določa smernice delovanja na tem področju, odreja naloge upravnim organom in ureja financiranje tega področja na republiški ravni. Na podlagi zakona o varstvu zraka so bili sprejeti nekateri podzakonski predpisi. Na državni ravni se uporabljajo predvsem naslednji trije odloki. - odlok o mejnih količinah oziroma koncentracijah škodljivih snovi, ki se smejo spuSčati v zrak (emisija) (U. L. SRS 19/88) - odlok o razvrstitvi območij onesnaženosti zraka za potrebe varstva zraka (U. L. SRS 19/88) - odlok o mejnih in kritičnih koncentracijah škodljivih snovi v zraku (imisija-on esnaževanje) (U. L. SRS 30/90 in 40/90) Na podlagi zakona o varstvu zraka in naštetih treh odlokov so skupščine občin oziroma mest na področjih, kjer je zrak Čezmerno onesnažen, sprejele občinske ali mestne odloke o varstvu zraka. ■ Ti predpisi določajo konretne ukrepe v primerih, ko je zrak onesnažen Cez dopustno mero. O vsakem pravnem aktu s področja varstva zraka in o posledicah v praksi bi bilo mogoče napisati obširna pojasnila. To bomo naredili v naslednjih prispevkih. Opisali bomo vsak podzakonski akt posebej, v zvezi s tem pa tudi ukrepe, ki so bili že izvedeni, in učinke teh ukrepov. dipl. ing. meteorologije Tone Planinšek