MP 02 Lenart–Cogetinci Lormanjske njive pri Lenartu . . Maja Janežič, Ivan Žižek Lormanjske njive pri Lenartu Matej Dolenec, Sabina Kramar, Bojan Djurić . Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 34 Lormanjske njive pri Lenartu Uredniški odbor Avtorja Sodelavci Recenzent Bojan Djurić, glavni in odgovorni urednik Maja Janežič Matej Dolenec dr. Jana Horvat Vanja Celin, tehnična urednica Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Oddelek za geologijo, Naravoslovnotehniška Inštitut za arheologijo, Znanstveno raziskovalni Robert Žvokelj, likovni urednik Center za preventivno arheologijo fakulteta, Univerza v Ljubljani center SAZU Boris Vičič, član Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana Aškerčeva 12, SI-1000 Ljubljana Novi trg 2, SI–1000 Ljubljana Biserka Ribnikar, članica maja.janezic@cpa-rs.si smudut@siol.net Lektorica Izdajatelj Ivan Žižek Sabina Kramar Martina Rotar Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož Zavod za gradbeništvo Slovenije Metelkova 6, SI-1000 Ljubljana Muzejski trg 1, SI-2250 Ptuj Dimičeva 12, SI-1000 Ljubljana Tehnična priprava publikacije ivan.zizek@pok-muzej-ptuj.si sabina.kramar@zag.si Nives Spudić Zanj Jelka Pirkovič, generalna direktorica Bojan Djurić Računalniška obdelava in priprava slik Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Nataša Svenšek Aškrčeva 2, SI-1000 Ljubljana bojan.djuric@ff.uni-lj.si Fotografije Danilo Goričan Načrt najdišča Janez Lovenjak, Merilo, d.o.o. Geodetske izmere Janez Lovenjak, Merilo, d.o.o. Risbe predmetov Maja Janežič, Majda Gojkovič, Jožica Hrustel Fotografije predmetov Boris Farič, Valentin Benedik Tisk Design Studio, d.o.o., Maribor Naklada 50 izvodov Ljubljana, april 2013 Vse edicije zbirke Arheologija na avtocestah Slovenije so brezplačne. http://www.zvkds.si/saas Vse raziskave je omogočil DARS, d.d. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 903/904(497.4Lormanje) JANEŽIČ, Maja, 1981- Lormanjske njive pri Lenartu / Maja Janežič, Ivan Žižek ; [sodelavci] Matej Dolenec, Sabina Kramar, Bojan Djurić ; [načrt najdišča Janez Lovenjak ; risbe predmetov Maja Janežič, Majda Gojkovič, Jožica Hrustel ; fotografije Danilo Goričan, fotografije predmetov Boris Farič, Valentin Benedik]. - Ljubljana : Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2013. - (Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije ; 34) ISBN 978-961-6902-23-6 ISBN 978-961-6902-24-3 (pdf) 1. Žižek, Ivan 266369280 . Kazalo Uvod 5 Katalog stratigrafskih enot 25 Rimska doba  26 Novi vek  40 Geografski in arheološki opis prostora 6 Neopredeljene strukture  40 Intenzivni površinski pregled Bojan Djurić 8 Katalog gradiva 50 Izkopavanje  50 Gradivo s površinskega pregleda  Bojan Djurić  70 Izkopavanje 11 Prazgodovina  15 Rimska doba  15 Mineraloško-petrografske značilnosti žrmelj Sabina Novi vek  24 Kramar, Matej Dolenec 74 Sklep 78 Literatura 79 Indeks stratigrafskih enot 81 . . Uvod Trasa predvidene ceste je bila po projektu speljana južno od že znane lokacije rimskodobne vile. Tam je leta 1961 sondiral Stanko Pahič. Odkril je zidane temelje in tlak rimskih stavb (Pahič 1990, 4). Ker se je pri načrtovanju trase avtoceste Maribor–Murska Sobota poseg v prostor približal znanim arhitekturnim ostalinam, zašči- tenim pod EŠD 1479, je bil predpisan terenski pregled. Vodil ga je Bojan Djurić. Odkrili so leseno arhitekturo ter lončenino iz praz- godovinske in rimske dobe (Djurič 2004). Zaradi pozitivnih rezul- tatov terenskega pregleda smo izvedli arheološka izkopavanja. Izkopavanje na lokaciji Lormanjske njive 1 je izpeljal Pokrajin- ski muzej Ptuj v času med 18. 4. in 31. 5. 2006 pod vodstvom Iva- na Žižka. Sodelovali so še zunanji sodelavci: Iva Ciglar, Branko Kerman, Željko Stamatovič, študentje arheologije Filozofske fa- kultete iz Ljubljane, sodelavci iz Pokrajinskega muzeja Ptuj in študentje različnih profilov kot fizična delovna sila. RZVKDS OE Maribor je za nadzornika imenoval konservatorja Ivana Tuška, v komisijo za izkopavanja je uprava za kulturno dediščino imeno- vala Ireno Šavel Horvat, SAAS pa Bojana Djurića, Ivana Tuška in Borisa Vičiča. Arheologija na avtocestah Slovenije Lormanjske njive pri Lenartu 5 Geografski in arheološki opis prostora Najdišče Lormanjske njive (sl. 1–3) se nahaja severno od kraja 3 Položaj najdišča na trasi AC Lenart–Cogetinci, M 1:10 000; podlaga TTN5, list I270900; ©GURS, ©DARS. Lormanje in jugozahodno od kraja Lenart. Naselje Lormanje ima gručasto jedro, ki leži na nizki terasi v dnu Pesniške doline (sl. 2). Pred posegom v prostor so bile na zahodni strani njivske, na vzhodni strani pa travnate površine (sl. 4). Arheološka izkopavanja so se izvajala na naslednjih parcelnih številkah: 52, 57, M60/2, 62, 63, 64, vse k. o. Zamarkova. Na vzho- dni strani izkopnega polja je raven plato, ki pri kvadrantu 10 pre- ide v blago pobočje, padajoče proti severozahodu, in se zaključi ob manjšem jarku s tekočo vodo, ki se izliva v potok Globovnico. V zahodnem delu je območje močvirnato, tam se zadržuje mete- orna voda in počasi izliva v melioracijski zbirni jarek. Najdišče se na jugovzhodni strani konča na obdelovalni površini pri cestnem profilu 555, proti severozahodu pa sega do cestne- ga profila 549. 1 Geografski položaj najdišča Lormanjske njive na DMR 100; ©GURS. 4 Pogled na izkopno polje v Lormanjskih njivah. najdišče Lormanjske njive 2 Lokacija izkopavanja arheološkega najdišča na geografski karti, M 5 Najdišče in zavarovano območje rimske vile (EŠD 1479), M 1:10 000; Lormanje - Villa rustica 1:100 000; vir: Atlas Slovenije, ©Mladinska knjiga, d.o.o. podlaga DOF, lista I270861B in I270961B; ©GURS, ©DARS. EŠD 1479 Arheologija na avtocestah Slovenije Lormanjske njive pri Lenartu 6 Območje današnje občine Lenart ima v primerjavi z znanimi rim- da gre za rimsko stavbo (Pahič 1962, 246; Pahič 1965, 147, 148) in ne skodobnimi arheološkimi spomeniki bore malo prazgodovinskih. cerkev. Že takrat, leta 1961, je bilo na območju parc. št. 69/1 in 70/2, Naključne najdbe iz mlajše kamene in bronaste dobe so najdene k. o. Zamarkova, mnogo uničenega zaradi oranja. Našli so ostan- v Cenkovi, Cerkvenjaku, Cogetincih, Čagoni, Gradišču, Jurovskem ke rimske vile, pet metrov dolg temelj zidu, izdelan iz lomljenca in dolu, Sp. Voličini, Stanetincih, Strmi gori, Zavrhu, Zg. Ščavnici, Zg. malte. Poleg tega so našli še odlomke rimskodobne lončenine in Voličini, Zg. Verjanah, Ženjaku in Župetincih. To so kamnite seki- gradbenega materiala. Zanimiva najdba je zidak z žigom izdelo- re, dleta, kladiva ipd. V Andrencih so našli odlomke lončenine, valca (O)PATUS, ki je deloval v približno 39 kilometrov oddaljenem ki sodijo v lengyelsko kulturo (Pahič 1976, 44; Velušček 2006, 33), mestu Flavia Solva (Pahič 1990, 1–3, 6). v Sp. Porčiču pa najdbe lasinjske kulture (Pahič 1976, 62; Velušček V bližini te vile so bila ugotovljena številna rimskodobna gomil- 2006, 33). Iz bronaste dobe sta znani le dve bronasti sekiri v Cer- na grobišča. Najbližje, s štirimi gomilami, se nahaja v južnem delu kvenjaku in Oseku ter odlomki lončenine v Zgornji Voličini. Iz ob- lormanjskega gozda, imenovanega Črni les. Leta 2006 so bile zara- dobja starejše železne dobe so znane gomile v Benediktu, iz časa di poteka bodoče avtoceste tudi tam predpisane arheološke raz- med 450 in 350 pr. n. št. pa izvira negovska čelada iz Ženjaka. iskave. Raziskali so dve gomili in med drugim našli tudi odlomek Kelti so se na širšem območju pojavili v 3. stoletju pr. n. št., ven- bronaste fibule ter odlomke stekla in lončenine (Tica 2011, 25). dar njihovih ostalin v bližini Lormanj doslej ni bilo zaznanih (Pa- Druga gomilna grobišča in posamezne gomile so na območju Le- hič 1996, 16–19). V zadnjih letih se je poznavanje poselitve v bro- narta zabeležene na najmanj 51 krajih (Tušek 1996, 21). nasti dobi v Slovenskih goricah dopolnilo z novimi arheološkimi Kot prvo srednjeveško strnjeno naselje na obravnavanem obmo- raziskavami: Malečnik pri Mariboru (Strmčnik Gulič 2003, 181, 182), čju se omenja Radehova (Radech). To ime se v listinah pojavlja Sodolek (Kavur/Tomaž/Mileusnić 2006, 121) in Gomile pri Lenartu v prej kot Sv. Lenart. Zaradi boljše vodne oskrbe in ugodnejše lege Slovenskih goricah (Tomaž 2010). se je naselje preselilo k cerkvi sv. Lenarta, ki je tam stala že pred Na območju Lenarta so sicer znane številne rimskodobne ostali-letom 1196. V srednjem veku se je Sv. Lenart predvsem po zaslu- ne. Lormanje so bile eno izmed območij, ki jih je topografsko pre- gi plemiške rodbine Herbersteinov razvil v pomembno gospo- učil Stanko Pahič. Ostanke rimskih temeljev in zidov je zabeležil v darsko, upravno, cerkveno in kulturno središče za velik del Slo- Drvanji, Ihovi, Obratu, Oseku, Spodnji Senarski, Spodnjem Porči- venskih goric. Zgodovina lenarške okolice je bila tesno povezana ču, Močni in seveda v Lormanju (sl. 5). Večino so arheologi odkrili v tudi z bližnjim gradom Hrastovec, ki je kot obmejna trdnjava povojnem času, ko so pregledovali območje Slovenskih goric. Na te verjetno deloval že v 10. stoletju. Gradu so vladale številne pre- ostanke so jih največkrat opozorili domačini. Prav takšna je zgod- možne rodbine, med njimi gospodje Hrastovški pa Holleneški in ba z najdišča pri Lormanju. Pri potoku Globovnica se nahajajo Lor- ponovno Herbersteini (Slana 1996, 29). manjske njive in domačini so bili prepričani, da je tam stala cerkev Območje Lormanjskih njiv so od srednjega veka in do izgradnje sv. Jakoba (na parc. št. 66, 70/1 in 70/2, vse k. o. Zamarkova). Ko so avtoceste uporabljali v kmetijske namene. si arheologi ogledali to mesto in izkopali devet sond, so ugotovili, 6 Ostanki rimskih temeljev in zidov v Obratu (1), Oseku (2), Spodnji Senarski (3), Spodnjem Porčiču (4), Močni (5) in Lormanju (6); M 1:75000; vir: http://www.geopedia.si 1 4 2 5 6 3 Arheologija na avtocestah Slovenije Lormanjske njive pri Lenartu 7 Intenzivni površinski pregled Bojan Djurić Intenzivni površinski pregled je na najdišču, zaznanem pri eks- pogodba DARS 41/2005). Opravljen je bil v mreži 10 × 10 m na par- tenzivnem arheološkem pregledu v marcu leta 2003 (Djurić 2003; celah št. 52, 57 in 60/2, k. o. Zamarkova (sl. 7–8). V celoti so bile to pogodba DARS 1139/2005), v okviru projekta varovanja arheološke njivske površine, ki ležijo na zahodnem pobočju hrbta, na kate- dediščine pri izgradnji avtocest v novembru in decembru leta rem stoji vas Lormanje, nad dolino potoka Globovica. Stopnja vi- 2004 opravila ekipa pod vodstvom B. Djurića (Djurić 2004; dljivosti je na celotni pregledani površini dosegala na lestvici od 1 do 5 stopnjo 5. 7 Območje intenzivnega pregleda na območju najdišča na Franci-Na območju raziskave so bili pobrani 2203 artefakti (sl. 9–13). scejskem katastru, M 1:20 000; AS 3000/M308: m308a01; AS 3000/ Med njimi močno prevladujejo odlomki (predvsem novoveške in M514: m514a02, AS 3000/M562: m562a03, m562a06, AS 3000/M709: m709a02; ©Arhiv Slovenije; georeferenciran. moderne) keramike (skupaj 1588 kosov oz. 72,08 % vseh artefak- tov), fragmenti gradbenega materiala, predvsem opeke (skupaj 587 kosov oz. 26,65 %), tem pa sledijo v nekaj večjem številu kosi železa (16 kosov oz. 0,73 %) ter nekaj kosov pečnic (5 kosov oz. 0,23 %) in stekla (4 kosi oz. 0,18 %), medtem ko sicer običajnih plastičnih smeti ni. Majhna količina modernih smeti kaže na zelo čiste njivske površine (skupno le 0,54 % modernih nekeramičnih artefaktov). Med fragmenti keramike je bil odkrit 1 kos prazgo- dovinske in 20 kosov (1,26 %) antične keramike. Določitev kera- mike je opravil B. Djurić. Na pregledanem območju so bili izkopani štirje (4) testni jarki (TJ) velikosti 1 × 1 m (sl. 11). TJ 1 SE 1 (0–0,42 m) - temnorjava ilovnata zemlja z nekaj odlomki ke- ramike – ornica; SE 2 (od 0,42 m naprej) - svetlorjava ilovnata zemlja, geološka osnova; SE 3 - vkop v geološko osnovo (jama za kol?), zapolnjen s temno- sivo ilovnato zemljo. 8 Območje intenzivnega pregleda na območju najdišča na digitalnem TJ 2 ortofoto posnetku; M 1:20 000; lista I270861B in I270961B; ©GURS. SE 1 (0–0,34 m) - temnorjava ilovnata zemlja z nekaj fragmenti keramike – ornica; SE 2 (od 0,34 m naprej) - svetlorjava ilovnata zemlja, SE 3 - vkop v geološko osnovo, zapolnjen s temnosivo zemljo. TJ 3 SE 1 (0–0,32 m) - rjava ilovnata zemlja – ornica; SE 2 (0,32–0,56 m) - temnorjava ilovnata zemlja z drobci oglja in odlomki keramike; SE 3 (od 0,56 m naprej) - svetlorjava ilovica, geološka osnova. TJ 4 SE 1 (0–0,30 m) - rjava ilovnata zemlja – ornica; SE 2 (0,30–0,52 m) - temnorjava ilovnata zemlja z drobci oglja in odlomki keramike; SE 3 (od 0,52 m naprej) - svetlorjava ilovica, geološka osnova. Arheologija na avtocestah Slovenije Lormanjske njive pri Lenartu 8 9 Razprostranjenost prazgodovinske in antične keramike; M 1:2000. 11 Razprostranjenost srednjeveškega, novoveškega in modernega gradbenega materiala; M 1:2000. prazgodovinska keramika antična keramika 1 1 1–30 2 2 31–40 3 3 41–50 4 4 51–60 4 in več 4 in več 61 in več 10m 10m 10 Razprostranjenost novoveške in moderne keramike ter lokacija test-12 Diagram površinskih najdb keramike v %. nih jarkov; M 1:2000. prazgodovinska keramika, antična keramika (1,32 %) 1–10 novodobna in moderna keramika (98,68 %) 11–20 21–30 31–40 41 in več testni jarek TJ 4 TJ 3 TJ 2 TJ 1 10m Arheologija na avtocestah Slovenije Lormanjske njive pri Lenartu 9 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. rad Žlin . št. 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 d 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. s Bru . št. 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 d 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Steklo . št. 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 4 d 1 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 0 1 1 2 2 0 1 1 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 1 0 0 1 0 1 0 0 0 i. št. Fe . št. 1 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 0 1 1 2 2 0 1 1 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 1 0 0 1 0 1 0 0 0 16 d 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. ica Pečn . št. 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 d at. . 33 35 47 11 28 41 57 13 16 22 35 9 12 10 25 9 8 19 5 7 4 9 6 3 2 15 9 4 7 13 7 6 2 0 6 10 d i. št. 18 14 11 i menb laj. ob rad m G . št. 18 33 35 47 11 28 41 57 13 16 22 35 9 12 10 25 14 9 8 19 5 7 4 9 6 3 2 15 9 4 7 13 7 6 2 11 0 5 10 d 587 0 6 . 4 8 47 51 37 45 47 4 57 50 45 50 73 30 6 47 53 79 29 32 47 37 20 0 41 45 16 d i. št. 50 4 4 4 41 35 6 59 36 21 21 36 20 29 21 laj. obm 4 8 0 6 6 . št. 50 47 51 4 4 37 45 4 47 4 57 50 45 50 73 30 41 35 6 59 47 36 53 79 29 32 47 37 20 0 41 45 16 21 21 36 2 23 21 d 1567 . 0 0 0 1 0 2 0 4 0 0 0 1 1 0 6 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 i. št. ika d t. ob Keram an . št. 0 0 0 1 0 2 0 4 0 0 0 1 1 0 6 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 20 d . 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. razg. obp . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 a. d r o t k a F 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 regled 10 d r a d n a t S 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 o število skega p m v n ršin a n i ž l o D 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 1 8 10 ov sko število retira t s o v i j l d i V 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 ejan terp ltati p d in a A B C D A B C D A B C D A B C D A B C D A B C D A B C D A B C D A B C D B C D Rezu ota aj 4 8 9 p . št. Zbiraln en 1 2 3 5 6 7 10 d i. št. 13 Sku Arheologija na avtocestah Slovenije Lormanjske njive pri Lenartu 10 Izkopavanje Celotna površina, namenjena arheološkemu raziskovanju, je bila 15 Pogled na sondo 9. razdeljena v mrežo kvadrantov, velikih 10 × 10 m (od A do F in razširitev -A) (sl. 14). Na severni strani trase bodoče avtoceste je bilo narejenih še 12 strojnih sond (sl. 15), širokih 1,5 m in dolgih 2 m. Na podla- gi pridobljenih rezultatov se je izkopno polje na severovzhodu razširilo. Strojno sta bili odstranjeni ornica in humusna ilovica. Sledilo je strganje površine in prepoznavanje vkopov in preostalih struk- tur. Ugotovljeno je bilo, da je njivska površina meliorirana in prepredena z drenažnimi jarki. Kmetijski posegi so obravnavano površino poškodovali do globine 0,42 m. 14 Tloris izkopnega polja s sondami in traso bodoče ceste; M 1:1000. raziskano območje presek sonda 10m Arheologija na avtocestah Slovenije Lormanjske njive pri Lenartu 11 C 12 12 D C 12 12 E 12 D C 12 ova oksidov - geološka osn F 12 246,24 i železovih z = krecijam e ilovice usn 1:50. um us ata plast s kon u; M um od 12 zh E 12 D C 12 SE 1 - h SE 2 - plast h SE 4 - ilovn i a roti jugov ov p ogled ice krecijam e ilov geološka osn reseka, p sn – u last s kon m ov u ega p su ata pn žn m oksid u last h ih h p ilov sek judO SE 1 – SE 2 – SE 4 – železov 16 Arheologija na avtocestah Slovenije Lormanjske njive pri Lenartu 12 ova oksidov - geološka osn F 12 246,24 i železovih z = krecijam e ilovice usn um us ata plast s kon um 12 E 12 D SE 1 - h SE 2 - plast h SE 4 - ilovn ova oksidov - geološka osn F 12 246,24 i železovih z = krecijam e ilovice usn um us ata plast s kon um E 12 SE 1 - h SE 2 - plast h SE 4 - ilovn ova oksidov - geološka osn F 12 246,24 i železovih z = krecijam e ilovice usn um us ata plast s kon um SE 1 - h SE 2 - plast h SE 4 - ilovn Vse prepoznane stratigrafske enote so dobile svojo številko. Bile enotna in na vrhu poškodovana zaradi oranja. Plasti SE 2, SE 3, so z geodetsko izmero vpete v absolutni koordinatni sistem, fo- SE 5 in SE 6 so nastale kot posledica oranja. Plasti SE 7 (samo red- tografirane in posebej izrisane v klasični risbi. ki odlomki gradbenega materiala) in SE 10 (brez najdb) bi utegnili biti posledica zastajanje vode na njivskih površinah. Hodna po- Rezultati vršina ni bila opažena. Prepoznane stratigrafske enote predstavljajo različne plasti (sl. Zabeležene stratigrafske enote je možno opredeliti v rimsko ob- 16), jame, stojke, kurišča in jarki (sl. 17). Večina jih je bilo vkopa-dobje in novi vek. Precejšnje število je brez najdb in jih časovno nih v geološko osnovo (SE 4). Polnila vkopov so bila večinoma ni možno opredeliti. 17 Kompozitni načrt vseh definiranih arheoloških struktur; M 1:700. raziskano območje rimska doba novi vek neopredeljeno a b d c e 10m Arheologija na avtocestah Slovenije Lormanjske njive pri Lenartu 13 18 Detajlni kompozitni načrt najdišča; M 1:400. raziskano območje rimska doba rimskodobno kurišče novi vek neopredeljeno 234 233 166 180 82 97 98 b a 99 95 96 93 92 85 80 94 86 87 222 176 9188 113a 84 89 114 221 75 126 b 227 226 77 102113 a 137 111 139 74 132 149 138 73 136 131 133 c 165 110 72 189 130 76 163 168 121 220 181 a 150 135 104 124 123 145 b 134 188 105 103 154 a 184 90 185 109 107 106 b 115 187 108 156 153 160 209 212 200 208 76A 151 186 201 81 155 152 214 211 205 206 199 69 122 144 213 161 158 157 198 202 67 68 230 125 191 228 203 53 146 219 63 229 120 a 192 204 64 61 147 195 60 a 216 112 a 118 62 197 119 59 215 b 193 196 b 117 178 194 56 3 116 66 170 171 55 174 173 58 50 2 175 232 49 172 51 52 83 11 42 57 54 12 40 39 38 37 34 13 35 36 33 27 45 48 32 28 26 47 44 31 29 25 15 14 30 24 16 23 231 19 22 20 21 43 10m Arheologija na avtocestah Slovenije Lormanjske njive pri Lenartu 14 Prazgodovina eb omop Iz prazgodovinskega obdobja je bil na obravnavanem območju najden samo en odlomek lončenine. Vendar pa gre za plast SE 2 je tin ra (humusna ilovica), ki je bila premešana. Nobena izmed odkritih ab elu etličen stratigrafskih enot ni bila datirana v prazgodovinsko obdobje. okras arbob gu kan m Možno je tudi, da je bil odlomek lončenine prinešen od drugod, predvsem zaradi bližine tekoče vode in njenega poplavljanja ob eča obilnih padavinah. o rd Gre za odlomek ostenja posode (G1), ki je okrašen s kaneliranim enm barbotinom. Odlomek je iz prazgodovinskega obdobja. Zaradi slabe ohranjenosti natančnejša časovna opredelitev ni bila mo- /6 - ru goča. Odlomek je bil tehnološko (sl. 19) obdelan po kriterijih, ki az/lošč YR 4 so zabeleženi v poglavju Rimska doba. Narejen je iz finozrnate remp r: 5p kremenove lončarske mase. Luknjičavost je nastala zaradi izgo- a relih organskih primesi med procesom žganja (glej poglavje Lu- ršin a a ka ka a a a a a ov knjičavost lončarskih mas na str. 21). p grob grob glad glad grob grob grob grob grob Rimska doba o a n enm /2 - tem YR 5/2 - sivo eče ru YR 4 /4 - svetlo YR 6 Sledi poselitve so bile zapažene samo v rimskem obdobju. Re- YR 7/6 - rd o rjava; zp: 10en konstrukcije tlorisov objektov so vprašljive zaradi manjšega šte- sellu a o siva; zp: 10 m o rjava n en n en vila stratigrafskih enot z rimskodobnimi najdbami in uničene u m o rjava o sivan o siva; zp: 10 m o M n led oziroma neopažene hodne površine (sl. 20: domnevni objekti). e p ečo ru Najverjetneje je, da so bile uničene z oranjem. Posledično so za- ršin /3 - rjava; zp: 7.5 /1 -tem /4 - svetlo ru radi oranja delno ali povsem uničene tudi ostale definirane rim- ov /6 - rd p YR 4 Y 3/1 - zelo tem YR 4 o rjava YR 6 /4 - svetlo ru skodobne stratigrafske enote. YR 6 Y 3/1 - zelo tem rjava YR 5/4 - rjava en arva p: 10 YR 7/4 - zelo b p: 2.5 p: 10 m p: 10 YR 6 Med jamami in jamami za stojke so v dimenzijah minimalne raz- b n 7.5 10 2.5 n sivo 7.5 n ru n rjava 10 a t o d r t like. Gre za interpretacijo izkopavalca in njegovih sodelavcev: 3 5 2 6 3 3 3 3 5 e j n a g ž jame za stojke so poimenovali tiste stratigrafske enote, ki bi lah- 7 1 8 2 7 8 7 7 1 ko bile del objekta, jame pa tiste, ki v tlorise objektov niso smi- e j n ova k i l b o 1 3 3 3 3 3 3 3 selno sodile, ali pa po obliki tlorisa same jame. t s o v a č i j n k u l 2 0 0 0 3 2 3 2 0 Rimskodobnih najdb iz posameznih stratigrafskih enot ni mo- t s o v a n r z 2 2 1 1 2 2 2 2 3 goče vezati na posamezne definirane objekte. Najdbe je mogo- če vezati na objekte samo posredno, če so v jamah za stojke ali t v jamah zaradi neohranjenosti hodnih površin v objektih in zu- orva naj njih. o H Številne jame za stojke, jame in kurišča so v poizkopavalnem ase p procesu čim bolj smiselno povezane in tvorijo najmanj šest a m 1;A22;A13;C22 objektov (sl. 20). Vprašanje rekonstrukcije teh objektov še osta- ega zbira. kod 1999, 159 A22;A13;C21;D22 A21;A13;C23 A13;C22 A13;C22 A22;A13,C22 A21;A13;C23 A22;A13,C22 A22;A13;C31;C22 A3 ja odprto. ičn a ik/ a ik a a ožn ec ec ec Domnevni objekti lika sod aj vrča ob po čaša/ skled krožn skled trin skled roč lon lon lon alize keram Objekte so, kot že omenjeno, smiselno interpretirali v poizkopa- valnem procesu, pri tem je seveda bila upoštevana bližina po- SE 2 1, 2 1, 2 1, 2 1, 2 1, 2 1, 2 1, 2 1, 2 sameznih kurišč. Podobno kot ostale stratigrafske enote so tudi ološke ann a 8 a 9 d d kurišča poškodovana zaradi oranja. Tako je od njih ostalo bore t n a r d va k teh 12 6 son 10 12-8 10 son 12-8 4 malo. Kurišči SE 11 in SE 12 (sl. 20) sta od objektov bolj oddaljeni r o t k e s F C D E D E C kakor ostala kurišča in nista vključeni k nobenemu tlorisu objek- ltatov v e t či o l o d a n ov s a č ta. Glede na tloris stratigrafskih enot se nista smiselno priključili PZ R R R R R R R R a k l i v e t š 8 4 nobenemu tlorisu objekta. Natančna interpretacija v sklop pose- ela rezu a n r a t n e v n i 60 028 027 052 05 015 053 055 025 Tab 9 9 9 9 9 9 9 9 9 litve obeh kurišč ni možna. a k l i v e t š a k š o l a t a k 1 2 3 4 5 6 7 8 9 19 Arheologija na avtocestah Slovenije Lormanjske njive pri Lenartu 15 n režga o p e arn b dn omop seku re re re ra ra rsta ra re ra ra ra elu elu elu elu elu tis p elu elu elu elu elu okras kan kan kan kan kan od kan kan kan kan kan o rjava eča zivn o rdn ten jen /6 - tem en n az/lošč YR 5/6 - in ra YR 4 vid rem i oh r: 5 r: 7.5 p n p p slabo a ata ata ata ršin a a a a a a a a a a a a a a a a šn a ka ka šn ka ka šn a a a a a ov ra ra ra p grob grob grob grob grob grob grob grob grob grob p grob glad glad p glad glad p grob grob grob grob grob grob grob grob grob grob grob aen o n o rjava /2 - o rjava o siva en n YR 4 Y 3/1 - zelo /4 - svetlo /2 - svetlo YR 6 /4 - svetlo YR 6 YR 3/2 - tem YR 5/3 - rjava YR 3/2 - zelo YR 5/3 - rjava YR 6 o rjava; zp: 10 o rjava; zp: 2.5 YR 3/1 - zelo tem o rjava; zp: 10YR 4/3 - rjava a; zp: 10 en en rjava; zp: 10 sellu m m a en a a o rjava o rjava en o rjava o siva; zp: 10 n o siva; zp: 10YR 6/3 - bled m n u o rjava; zp: 10 en en en en en n en o siva; zp: 10YR 6/6 - rjavo rum o siva; zp: 10YR 5/4 - rum o sivo eča en n m o rjava m m m o siva; zp: 10 o rjava o rjava m o rjava ru m o M n n n m o siva m etlo rum led o siva o rd led led led e p n n ečo ru ečo ru ečo ru enm ršin /4 - svetlo ru rjava /4 - svetlo rjava; zp: 10 /4 - svetlo rjava; zp: 10 /1 - te /4 - svetlo ru /2 - tem /1 -tem /6 - rjavo rjava ov /6 - rd /6 - rd /6 - rd p YR 6 Y 4 /1 - tem o rjava YR 5/4 - rjava; zp: 10 /3 - zelo b /1 - tem /4 - svetlo ru o rjava /4 - svetlo ru YR 6 Y 3/1 - zelo tem YR 6 /4 - svetlo ru o sivo YR 6 o siva YR 5/4 - ru YR 4 YR 4 YR 6 o sivo YR 3/1 - zelo tem n siva YR 5/4 - rjava Y 7/1 - svetlo siva n rjava en YR 6 YR 6 YR 6 en n arva p: 10 p: 2.5 YR 4 p: 10 p: 10 p: 10 m p: 7.5 p: 10YR 6/4 - sv YR 8 YR 4 YR 6 YR 5/6 - ru p: 10 m YR 7/4 - zelo b YR 7/4 - zelo b YR 6 p: 7.5 YR 7/4 - zelo b p: 10 p: 7.5 YR 6 p: 10 b p: 10YR 4/1 - tem p: 2.5 n tem n n 7.5 10 2.5 n tem n sivo n ru n 7.5 n 10 7.5 7.5 10 10 5 n ru 10 10 10 n 10 n n tem n 10 n rjavo a t o d r t 4 2 2 5 2 6 2 3 5 2 2 2 3 3 2 3 4 3 2 5 6 4 2 6 6 2 2 4 6 e j n a g ž 7 7 7 1 2 1 7 7 7 7 1 7 1 1 1 2 8 8 7 1 1 8 7 1 7 7 7 1 7 e j n ova k i l b o 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 t s o v a č i j n k u l 3 3 3 0 0 0 2 2 0 3 0 3 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 3 0 0 0 3 0 0 t s o v a n r z 2 2 2 3 2 3 2 2 3 2 1 2 1 2 1 1 1 1 2 2 2 3 2 4 2 4 2 3 3 t orva o H ase p 2;A22;A13;C22 2;A22;A13;C22 a m 1;A22;A13;C22;E31 1;A22;A13;C22 1;A22;A13;C22 1;A22;A13;C22 1;A22;A13;C22 2;A22;A13;C22 kod 1999, 159 A22;A13,C22 A22;A13;C22 A22;A13;C22 A3 A22;A13;C22 A3 A22;A13;C22 A22;A13;C22 A3 A22;A13;C22 A13;C23;E21 A22;A13;C22 A13;C22 A13;C22 A13;C23;E21 A13;C22 A13;C22 A13;C23;E21 A22;A13;C22 A22;A13;C22 A22;A13;C31;C22 A3 A22;A13;C22 A41;A3 A22;A13;C22 A41;A3 A22;A13;C22 A3 A3 ik ik? ik a/ ik ik a a lika ec ec ožn ožn ec/vrč ec ec ec ožn ec ec ec ec ec ec ec ec ec ec ec ec ob lon lon trin trin vrč? lon lon lon lon trin skled krožn lon čaša čaša? vrč krožn skled skled lon lon lon lon lon lon lon lon lon lon lon SE 1, 2 1, 2 1, 2 1, 2 2 2 2 2 2 2 3 3 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 t n a r d va k 4 12-8 8 12-8 8 11 11 9 12 9 12 12 5 5 6 5 5 5 6 6 3 5 6 5 5 6 5 3 5 r o t k e s C E F E B F D F D F C C C B C C C C C C C C C C C C C C C v e t či o l o d a n ov s a č R R R R R R R R R R R R R R R R R R R R R R R R R R R R R a k l i v e t š 8 4 8 6 0 a n r a t n e v n i 41 42 47 45 05 0 023 056 032 057 050 035 036 03 037 03 016 033 039 026 013 0 0 4 059 017 0 029 051 4 012 024 030 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 09 9 9 9 9 9 09 9 9 9 a k l i v e t š a k š o l a t a k 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 4 8 3 35 36 37 3 Arheologija na avtocestah Slovenije Lormanjske njive pri Lenartu 16 n n n n n ju n režga režga režga režga režga režga o p o p o p o p o p a osten o p a e arn arn arn arn arn ja n arn ka b d d d d d d n n n n n kn n eh a om lu op seku seku seku seku seku seku su: oh ja - m ja - trd ja - zelo trd n n n je ega o M ra ra eta elu elu ljen m 2. stop 4. stop tis ota p 6. stop etličen red okras m kan kan od zaob p trd 1. in 3. in 5. in eča eča eča osferi o rd osfere, v en o rd o rd n n ju osfera m jski atm arve javan e b osferi aci jske atm osferi /6 - tem /6 - tem en jen jen kci jska atm n n m u az/lošč aci ra ra YR 5/8 - ru YR 4 YR 4 o oksid em jski atm red rem i oh i oh r: 5 r: 5 r: 5 jski atm ln n p n n p lošč zelen p p aci kci po red u jske in a epo a a a a a a a a a a a a a a a a a a je: aci i fazi oksid ršin ka ka ka ka ka čn ovp grob grob grob grob grob glad grob grob glad grob grob grob grob grob glad glad grob grob grob grob glad grob grob žgan 1 - v oksid 2 - v red 7 - v n 8 - v zapo oksid kon o en o o siva o siva n nm o /4 - svetlo /1 - te Y 4/1 - tem YR 6 Y 4 YR 3/1 - zelo o čarsko vreten /4 - svetlo rjava čarsko vreten je: o lon a; zp: 2.5 YR 6 an asn p o siva; zp: 10 en rostoročn itro lon sellu o siva; zp: 10YR 5/4 - rum a a a o rjava a n n likov nu m en en en en en o rjava; zp: 10 m m m m m eča o rjava o rjava ob 1 - p 2 - poč 3 - h 4 - kalu en o M ečo rum m etlo rjavo siva; zp: 2.5 o rd o rjava led led e p ečo ru ečo ru ečo ru ečo ru enm led ršin /2 -rjava; zp: 7.5 a a ov /6 - rd Y 6/2 - sv /6 - rd YR 3/1 - zelo tem o rjava /8 - rd /4 - svetlo ru /6 - rd YR 6/6 - rd YR 4 YR 5/4 - ru /4 - svetlo rjava /3 - b /4 - svetlo rjava /4 - svetlo rjava /4 - svetlo rjava ern iln p o siva jičavost: YR 6 YR 6 en n m YR 6 YR 6 YR 5/3 - rjava YR 6 Y 5/1 - siva YR 7/4 - roza YR 7/4 - roza YR 6 YR 6 YR 7/4 - zelo b YR 6 YR 7/3 - zelo b YR 6 YR 6 kn arva p: 10 p: 7.5 p: 7.5 p: 10 YR 5/6 - ru b p: 10YR 3/1 - zelo te p: 2.5 n rjava 7.5 n 7.5 n ru 7.5 10 10 7.5 n n 2.5 n tem 5 7.5 7.5 7.5 10 10 7.5 10 7.5 7.5 lu 2 - zm 3 - ob a t o d r t -168). 2 5 2 2 2 2 2 2 2 3 5 5 2 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 e j n a g ž ata LM 7 8 7 1 7 1 1 1 1 7 7 2 7 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 ata LM ata LM e j n ova k i l b o a zrn ata LM 3 2 3 2 3 3 3 3 3 2 2 3 3 4 3 3 3 3 3 3 3 3 3 a zrn t (1999, 159 n a zrn t s o v a č i j n k u l a zrn 3 0 3 3 3 0 0 3 0 2 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 rob orva avost: t s o v a n r z 2 3 2 2 2 1 1 2 1 2 3 3 2 2 1 1 2 3 2 2 1 2 3 o H zrn 1 - zelo fin 2 - fin 3 - d 4 - grob i p t arejen orva c oz. o H je so n ost 1-3). ase p iran ase sestavljajo: ost 1-5) in n n a m kod 1;A22;A13;C31;C22;E31 2;A22;A13;C22 1;A22;A13;C22 1;A22;A13;C22 1;A22;A13;C22;E31 e, velikost zrn a vred kod 1999, 159 A22;A13;C22 A3 A22;A13;C22 A22;A13;C22 A22;A13;C22 A13;C22;E21 A21;A13;C23 A22;A13;C22 A13;C22 A22;A13;C22 A3 A3 A22;A13;C22 A21;A13;C22;E21 A13;C22;E21 A13;C22;E21 A22;A13;C22 A3 A22;A13;C22 A22;A13;C22 A13;C22;E21 A22;A13;C22 A3 čarske m a vred ike in i eričn o lon eričn m ik ik ik a m u ik ica a a u lika ec ec ožn ožn krov ec ožn krov ec ec ec ec ec ec ec ec sod ske sestavin ečn azi keram o kod en a n ost (n ob lon lon trin trin po čaša krožn lon čaša trin po lon lon p skled skled lon lon lon lon lon lon po d ov (nčk 0 gostn SE 5 5 5 5 5 6 76 76 76 76 76 82 18 1, 2 1, 2 1, 2 1, 2 2 2 2 3 3 5 ološki b razširjen A - krem - orga n C - slju E - železovi oksid D vklju po ri teh t n a r d va k i p 5 5 6 5 5 9 8 8 8 8 8 7 8 8 6 3 9 12 7 11 12 12 5 r o t k e s ljen ota. C C C C C E C C C C C C E D C B C E C E D D C a v e t či o l o d a n ov s a č V V V V V V V V V V orab R R R R R R R R R R R R R N N N N N N N N N N p ovin fska en e okrajšave: a k l i v e t š 4 8 4 6 a n r a t n e v n i 43 4 4 49 62 6 65 6 67 63 ljen zgod tigra 0 010 031 011 018 020 022 021 019 0 014 0 0 071 0 072 0 070 9 9 0 9 9 9 9 9 9 0 9 9 9 9 0 0 9 9 9 9 9 9 9 9 ra ovi vek 9 9 a k l i v e t š a k š o l a t a k orab 0 4 6 8 4 8 0 p V - n 39 4 41 42 43 4 45 4 47 4 49 50 51 5 55 56 57 5 59 6 61 62 63 Vsi kriteriji u u PZ - p R - rim N SE - stra Arheologija na avtocestah Slovenije Lormanjske njive pri Lenartu 17 20 Tloris rimskodobnih struktur; M 1:400. raziskano območje jama, jama za stojko, plast kurišče 234 233 180 82 98 b a 99 95 Domnevni objekt 1 96 93 92 85 80 94 86 87 91 222 88 84 89 Domnevni objekt 2 221 126 113A b a 77 113 132 149 114 131 c 75 133 165 72 Objekt 6 130 220 135 121 181 150 76 145 154 184 156 153 209 212 200 208 76A 151 155 152 211 206 199 69 144 158 198 202 191 203 53 146 219 Domnevni objekt 5 192 204 216 215 66 55 83 49 12 52 11 42 57 54 40 39 Domnevni objekt 3 38 37 34 13 33 32 28 26 31 29 25 15 14 30 24 16 23 19 Domnevni objekt 4 22 20 21 43 10m Arheologija na avtocestah Slovenije Lormanjske njive pri Lenartu 18 Dva objekta (objekt 1 in 2) sta se nahajala v kvadrantih C7, C8, B7 22 Kurišče SE 66. in B8, ob jami SE 76 in kurišču SE 76A (sl. 21). Prvi je velik približno 9 × 6 m. Drugi, ki je bliže jami SE 76, pa je velik približno 8 × 4,5 m. V jami SE 76 (G45–49, G52) je bilo najdenih 94 odlomkov rim- skodobne lončenine, 75 odlomkov rimskodobnega gradbenega materiala in odlomek žrmelj. Tretji in četrti objekt sta se nahajala v kvadrantih A10, A11, A12, B10, B11, B12, -A11 in -A12, ob jami SE 49 in kurišču SE 66 (sl. 22). Kvadratni objekt 3 meri približno 8 × 8 m in je najverjetneje imel dva prostora. Četrti objekt je zaradi posledice uničenja rekon- strukcijsko manj verjeten. Velik je približno 9 × 9,5 m. Jama SE 49 in kurišče SE 66 vsebujeta 4 odlomke rimskodobne lončenine. Peti objekt se je nahajal v kvadrantih D10 in D11. V njegovi bližini je kurišče SE 222, oddaljeno približno 6 m. Objekt je pravokotne oblike, velik približno 11 × 7,5 m. Jami SE 144 in SE 146 vsebujeta 7 odlomkov rimskodobne lončenine. Šesti objekt se je nahajal v kvadrantih E 11, E12, F11 in F12. Zara- 23 Kurišče SE 149. di uničenja ni možno natančno rekonstruirati tlorisne površine. Najverjetneje je pravokotne oblike in v širino meri približno 6 m. V njegovi bližini so bila odkrita tri kurišča: SE 149 (sl. 23), SE 150 in SE 221. V kuriščih in jami SE 165 je bilo najdeno 29 odlomkov rimskodobnega gradbenega materiala. Način lesene gradnje vseh šestih objektov je podoben. Vsi le- seni deli konstrukcije so bili vkopani v zemljo in ne samo zabi- ti. Zbitost ilovnatega polnila v jamah je najverjetneje posledi- ca tega, da je bilo polnilo nabito potem, ko je bil kol postavljen v jamo. Sledi o tem, kakšna je bila nadzemna konstrukcija, niso bile odkrite. 21 Pogled na del objekta 1. Arheologija na avtocestah Slovenije Lormanjske njive pri Lenartu 19 Namembnost omenjenih struktur in najdenih predmetov je naj- datiranih najdb z drugih najdišč v Sloveniji in drugod. Primer- verjetneje gospodarska. Objekti bi lahko bili del pristave oziro- jalna metoda pa ni vedno učinkovita. Nekatere oblike posod se ma vile rustike. Znano je, da se raziskana površina nahaja južno skozi čas minimalno oziroma se ne spreminjajo (npr. lonci, ki so (približno 100 m) od že prej znane rimskodobne vile rustike (Pa- najpogostejši na obravnavanem najdišču), zato zgolj primerjava hič 1990, 2). Zahodno od nje pa so ohranjene rimskodobne gomi- oblike ne omogoča natančnega in zanesljivega datiranja. Zaradi le (Pahič 1990, 2). regionalne lončarske produkcije je primerjave najbolje iskati čim bliže obravnavanemu območju. Ostale stratigrafske enote iz rimskega obdobja Vsi obravnavani odlomki posod so lokalne proizvodnje. Neka- Preostale arheološke strukture, ki so bile poleg omenjenih teri odlomki posod so skoraj zagotovo izdelki petovionskih lon- objektov odkrite, so jame in struktura iz kamnov peščenjaka, SE čarskih delavnic (npr. G4, G14, G22…). Na to kažejo podobnosti 180 (G51) (sl. 20). Teh ni bilo možno smiselno povezati v objekt. Na s fabrikatoma F7 in F8, ki sta značilna za keramiko petovionske podlagi najdb in njihovih podobnih globin so opredeljene v rim- proizvodnje (Istenič 1999, 88). Uvoženega posodja med celotnim sko obdobje. Zaradi oranja je bila SE 180 (sl. 24) precej uničena. najdenim keramičnim zbirom ni bilo. Med kamni, ki so se nahajali na površini 7,73 x 5,19 m, je bila ilo- Obravnavani zbir lončenine je razdeljen po namembnosti posa- vica s kosi oglja. Najdeno pa je bilo tudi 27 rimskodobnih odlom- meznega posodja na namizno in kuhinjsko. Med namizno in ku- kov lončenine in 38 odlomkov rimskodobnega gradbenega ma- hinjsko keramiko je posoda razdeljena na tipe. teriala ter ostankov živalskih kosti. Med obravnavano keramiko ni nobena posoda ohranjena v celo- ti, vse so risarsko rekonstruirane. Gradivo Makroskopska analiza keramičnega zbira Novci Makroskopska analiza je zajela celoten rimskodobni keramič- Na najdišču Lormanjske njive so bili najdeni trije novci1 iz rim-ni zbir, ki je predstavljen v katalogu najdb. Analizirani so bili vsi skega obdobja. Ker so bili najdeni v premešanih zgornjih plasteh, keramični odlomki, ki imajo nepoškodovano zunanjo in notra- nam ne datirajo posameznih plasti znotraj najdišča, nam pa dajo njo površino. Tem kriterijem ustreza 50 odlomkov rimskodobnih časovni okvir celotnega najdišča. V SE 2 je bil najden novec iz 1. posod (sl. 19). Prepoznavanje tehnoloških lastnosti keramike te- ali 2. stoletja, v SE 3 novec iz prve pol. 3. stoletja (l. 242) in v SE 5 melji na delih Keramika: tehnologija keramike, tipologija lonče- novec iz prve polovice oziroma sredine 3. stoletja (l. 244–249). nine, keramični arhiv (Horvat 1999), The National Roman Fabric Colletion (Tomber/Dore 1998) in Pottery Analysis (Rice 1987). Pri Obdelava keramičnega gradiva makroskopski analizi keramičnega zbira je potekala raziskava na Med najdeno rimskodobno keramiko z najdišča Lormanjske nji- odlomkih posode, zato da bi bile zabeležene osnovne značilno- ve je večina manjših odlomkov ostenj. Za obdelavo so bili izbra- sti lončarske produkcije, ter na ravni keramičnega zbira kot ce- ni izpovedni odlomki: ustja, ročaji, držaji pokrovov in dna v sku- lote, da bi bile ugotovljene osnovne lastnosti spektra lončenine pnem številu 50 odlomkov različnih posod. Večina obravnavanih na najdišču. odlomkov je bila najdena v premešanih stratigrafskih plasteh, Opazovane in beležene so bile naslednje spremenljivke tehno- zato je določanje starosti najdb možno s primerjavo objavljenih loških lastnosti posameznega keramičnega odlomka: lončarska masa (določitev osnovnih sestavin lončarske mase, njihova po- 1 Novce je določil Andrej Šemrov iz numizmatičnega kabineta Narodnega gostnost, zrnavost in luknjičavost), način oblikovanja, določitev muzeja Slovenije v Ljubljani. Za to se mu najlepše zahvaljujem. barve površine po Munsellovem standardu, način žganja, trdota 24 Struktura iz kamnov peščenjaka SE 180. Arheologija na avtocestah Slovenije Lormanjske njive pri Lenartu 20 (določitev trdote po Mohsu), površina odlomka in tehnika okra- 3 - zrnca velikosti od 0,51 do 2 mm, ševanja. Rezultat makroskopske analize je kodiran opis lončarske 4 - zrnca velikosti od 2,01 do 3 mm, mase. Vsaka posamezna sestavina dobi ustrezno kodo, veliko ti- 5 - zrnca velikosti nad 3,01 mm. skano črko: kremen (koda A), kalcijev karbonat2 (koda B), sljuda (koda C), organske sestavne (koda D), železovi oksidi (koda E), gli-Pogostnost vključkov je kategorija, s katero se opisuje gostota nena jedra (koda F) itd. (Horvat 1999, 159). vseh vrst vključkov, ki so bili prepoznani. Pogostnost je oprede- Izdelana sta keramični arhiv najdišča in računalniška baza teh- ljena v tri kategorije (Horvat 1999, 16): noloških podatkov v programu Excell. Podatki keramičnega zbi- 1 - redka (do 5 zrnc na 1 cm2), ra, pridobljeni pri makroskopski analizi, so prikazani v tabelarni 2 - zmerna (od 5 do 10 zrnc na 1 cm2), obliki (sl. 19). 3 - obilna (nad 10 zrnc na 1 cm2). Lončarske mase Zrnavost razvrščamo v 5 različnih skupin: Ko lončar glino izkoplje, je ponavadi preveč plastična in zato ne- 1 - zelo fina zrnata lončarska masa, primerna za izdelavo keramičnih izdelkov. Zato jo različno obde- 2 - fina zrnata lončarska masa, la. Glino čisti, ji dodaja razne dodatke – pustila in topitelje. Go- 3 - drobna zrnata lončarska masa, vorimo o plemenitenju gline. S pustili lahko zmanjša posledice 4 - groba zrnata lončarska masa, prevelike plastičnosti, zato doda glini kremen, šamot in grog. S 5 - zelo groba zrnata lončarska masa. topitelji (glinenec, kalcijev karbonat) povečuje čvrstost in trdo- to. Razlikovati moramo torej med naravno glino (komaj izkopa- Za prehod iz nižje v višjo skupino zrnavosti upoštevamo po- no glino) in oplemeniteno glino (lončarsko maso). Zato govorimo leg velikosti zrnc tudi njihovo pogostnost, npr. lončarska masa odslej o lončarskih masah (oz. obdelani glini) in ne več o glinah z razširjeno kodo A21;A13;C22 sodi v skupino 1, torej je zelo fino- (Horvat/Mlekuž 2010, 136). zrnata in ne finozrnata. V višjo skupino bi recimo sodila lončar- Ugotovljene lončarske mase se uvrščajo v tri osnovne skupine, ska masa, ki ima razširjeno kodo npr. A22;A13;C22, ki jo označuje- pri čemer se upošteva prisotnost oz. odsotnost kremena in kal- ta višja zrnavost in večja pogostnost kremena, v našem primeru cijevega karbonata. In sicer v lončarske mase s kremenom (koda A22, zato uvrstimo lončarsko maso v 2. skupino, torej finozrnato. A), lončarske mase s kremenom in kalcijevim karbonatom (koda V obravnavanem zbiru prevladujejo finozrnate lončarske AB) in lončarske mase s kalcijevim karbonatom (koda B). mase (sl. 25). Če upoštevamo to, sodijo lončarske mase z obravnavanega naj- dišča v osnovno skupino kremenovih lončarskih mas (sl. 25). Površina odlomka posode Površina odlomka posode je določena po otipu in se praviloma Zrnavostne skupine lončarskih mas ujema z zrnavostjo lončarske mase. Največ je grobe površine od- Pri zrnavosti se upoštevata velikost in pogostnost vključkov lomka, manj je gladke, najmanj pa prašnate (sl. 19). (opazujemo kremen in kalcijev karbonat) v lončarski masi. Z zr- navostjo lončarske mase so namreč povezane različne lastnosti Luknjičavost lončarskih mas mas: linearni skrček, občutljivost pri sušenju, trdnost, odpornost Luknjičavost keramike je določljiva po kriterijih velikosti in po- proti zmrzovanju itd. (Horvat 1999, 17). gostnosti zrn. Namesto zrn gledamo luknjice. Primer: razširjena koda LM je A22;A13;C22, s stopnjo luknjičavosti 2 pomeni, da imajo Velikost vključkov je razdeljena v naslednje kategorije (Horvat luknjice velikost od 0,26 do 0,50 mm in se pojavljajo zmerno (od 1999, 16): 5 do 10 luknjic na 1 cm2). 1 - zrnca velikosti do 0,25 mm, Vsa keramika vsebuje pore oziroma praznine (Rice 1987, 350). Na 2 - zrnca velikosti od 0,26 do 0,50 mm, nivoju makroskopske analize keramike lahko izključno določa- mo le luknjičavost mase, se pravi praznine znotraj in na površini 2 Prisotnost kalcijevega karbonata sem ugotavljala s pomočjo 10-odstotne odlomka. Luknjičavost nastane kot posledica izgorevanja organ-raztopine žveplene kisline (HCl). skih sestavin med žganjem ali pa izluženja oziroma razpadanja 25 Lončarske mase keramičnega zbira iz rimskega obdobja. kataloška številka koda LM opis lončarske mase osnovna skupina 3, 4, 22, 23, 25, 26, 47 A13;C22 zelo fino zrnata, s sestavinami kremena in sljude 44, 27, 24 A13;C23;E21 zelo fino zrnata, s sestavinami kremena, sljude in železovih oksidov 2, 6, 45 A21;A13;C23 zelo fino zrnata, s sestavinami kremena in sljude 5, 7, 10, 11, 12, 14, 29, 16, 17, A22;A13;C22 fino zrnata, s sestavinami kremena in sljude 19, 21, 28, 32, 34, 36, 39, 41, 42, 43, 46, 48, 51 8, 30 A22;A13;C31;C22 fino zrnata, s sestavinami kremena in sljude kremenova lončarska masa 9, 15, 18, 31, 37, 50 A31;A22;A13;C22 fino zrnata, s sestavinami kremena in sljude 13 A31;A22;A13;C22;E31 fino zrnata, s sestavinami kremena, sljude in železovih oksidov 40 A31;A22;A13;C31;C22;E31 fino zrnata, s sestavinami kremena, sljude in železovih oksidov 38, 49 A32;A22;A13;C22 drobno zrnata, s sestavinami kremena in sljude 33, 35 A41;A32;A22;A13;C22 drobno zrnata, s sestavinami kremena in sljude Arheologija na avtocestah Slovenije Lormanjske njive pri Lenartu 21 karbonatov v lončarski masi. Oblika luknjic je vezana na osnovno (sl. 19). Žgani (G4, G25) v redukcijski atmosferi sta v odtenkih sive obliko materiala, ki se je izlužil ali izgorel (Rice 1987, 350, 351). Na barve. Po tehnoloških lastnostih se ujemajo s fabrikatoma F7 in makroskopski ravni analize ne moremo dokazati prisotnosti or- F8 (Istenič 1999, 88). Ta dva fabrikata sta pri Isteničevi (1999, 88) ganskih snovi in karbonatov (Rice 1987, 350, 351). navedena kot najpogostejša in značilna za lokalno proizvodnjo Pri 21 odlomkih posod (sl. 19) je bila ugotovljena luknjičavost 2. petovionske keramike. (zmerna) in 3. (obilna) stopnje. Med obravnavanim gradivom je veliko luknjičave keramike. Kaj natančno se je izlužilo oziroma izgorelo, da je nastala luknjiča- Osnovne tehnike oblikovanja vost, z makroskopsko analizo ni možno ugotoviti. Luknjičava ke- Večina obravnavanih odlomkov posod je narejena na hitrem ramika je zastopana samo med finozrnato lončarsko maso. Iz le- lončarskem vretenu (koda 3), redki so izdelani na počasnem lon- te so narejeni izključno lonci, pokrovi in trinožniki. čarskem vretenu (koda 2). Redko zastopana finozrnata lončarska masa, ki ni luknjičava, je po sestavi izredno podobna drobno- in grobozrnati lončarski Načini žganja v keramičnem zbiru masi. Ker odlomki posod iz te mase predstavljajo majhen odsto- Največ odlomkov posod je žganih nepopolno oksidacijsko (koda tek celotne posode, je možno, da gre za enako lončarsko maso. 7), najmanj pa redukcijsko (koda 2). Preostali odlomki so bili žga- ni (sl. 14) še v oksidacijski atmosferi (koda 1) in v zaporednem Tipologija lončenine menjavanju oksidacijske in redukcijske atmosfere, v končni fazi Keramika je razdeljena glede na namembnost posameznega po- oksidacijska atmosfera (koda 8). sodja na namizno in kuhinjsko posodje. Med namizno in kuhinj- sko keramiko je posoda razdeljena po tipu posode. Med namizno Barva površine keramike keramiko sodijo sklede, krožniki, vrči in čaše. Med kuhinjsko ke- Odlomki posod iz keramičnega zbira so zastopani v več barvnih ramiko pa sklede, trinožniki, lonci in pokrovi. odtenkih. Prevladujeta rdeče rumena in temno siva barva. Pra- viloma se barve, ki so enake na notranji in zunanji površini kera- Namizna lončenina mike, ujemajo z oksidacijskim in redukcijskim žganjem. Barve, ki Med namizno lončenino so uvrščeni odlomki posodja z zelo fino so na notranji in zunanji površini keramike različne, se praviloma lončarsko maso in izjemoma tudi s fino lončarsko maso (sl. 25). ujemajo s preostalima načinoma žganja (zaporednim menjava- Veliko odlomkov posod iz zelo fine lončarske mase je izdelanih njem oksidacijske in redukcijske atmosfere, v končni fazi oksida- v petovionskih delavnicah. Kot že omenjeno v poglavju Makro- cijska atmosfera) ter nepopolnim oksidacijskim žganjem. skopska analiza keramičnega zbira, se jih nekaj ujema s fabrika- toma F7 in F8, ki sta značilna za lokalno proizvodnjo petovion- Trdotne skupine keramičnega zbira (sl. 19) skih lončarskih delavnic (Istenič 1999, 88). Največ je mehke keramike (1. in 2. stopnja po Mohsu), najmanj pa zelo trde keramike (5. in 6. stopnja po Mohsu). Preostala kerami- Sklede ka je trda (3. in 4. stopnja po Mohsu). Sklede so med obravnavanim gradivom zastopane samo s šti- rimi odlomki in še ti so slabo ohranjeni. Ponavadi so oblikovno Premazi bolj ali manj natančen posnetek ene izmed sigilatnih oblik (npr. Na nekaterih odlomkih posod je prisoten tudi glineni premaz v G4 in G27). rumeno rdeči, temno rdeči ali intenzivno rjavi barvi (sl. 19). Vsi Vse (G4, G20, G26, G27) so narejene iz zelo finozrnate kremenove odlomki s premazom praviloma sodijo med namizno posodje in lončarske mase in so najverjetneje izdelane v petovionskih lon- so narejeni iz zelo fine kremenove lončarske mase. čarskih delavnicah. Na to kažejo enake lastnosti s fabrikatoma F7 in F8 (Istenič 1999, 88). Zanimiv je odlomek dna z ostenjem G20. Okras Okrašen je z odtisom prsta na notranji strani ostenja. Takšne Od 50 odlomkov rimskodobnih posod jih je samo 16 okraše- oblike posod so iz Petovione že znane in so najdene na obmo- nih. Najpogosteje so okrašeni s kaneluro, redkeje z metličenjem, čju današnje Gimnazije v naselbinskih plasteh (Janežič 2007, 179, samo ena posoda pa ima odtis prsta (G20). 425). Najdene so bile tudi na območju rimskodobne vile v dana- šnjih Pavlovcih (Tušek 2009, 73). Praviloma so premazane z lo- Rezultati makroskopske analize ščem zelene ali zlate barve. Na obravnavanem odlomku lošč na Makroskopska analiza je pokazala, da je med obravnavano rim- žalost ni ohranjen. Iz obeh navedenih območij so takšne posode skodobno lončenino zastopana samo ena osnovna lončarska datirane v drugo polovico 2. stoletja in v 3. stoletje (Tušek 2009, masa, in sicer lončarska masa s kremenom. 74; Janežič 2007, 57). Med namizno keramiko se pojavlja tudi keramika, narejena v pe- Preostale tri sklede zaradi slabše ohranjenosti nimajo navede- tovionskih delavnicah. Krožniki (G3, G25, G45 ), sklede (G4, G20, nih analogij. G26, G27), čaše (G22, G44, G47) in vrč (G24) so narejeni iz zelo fi- nozrnate kremenove lončarske mase, na hitrem lončarskem vre- Krožniki tenu in so žgani oksidacijsko, redukcijsko ali v zaporednem me- Krožniki so praviloma pogosta najdba med rimskodobno lonče- njavanju oksidacijske in redukcijske atmosfere, v končni fazi nino. Med obravnavanim gradivom pa so samo trije odlomki (G3, oksidacijska atmosfera. Tiste, žgane v oksidacijski atmosferi ali v G25, G45). zaporednem menjavanju oksidacijske in redukcijske atmosfere, Krožniki z ravnim dnom so pogosto imenovani Soldatenteller v končni fazi oksidacijska atmosfera, se pogosto pojavljajo v od- (vojaški krožniki), čeprav se pojavljajo tudi v grobovih in civilnih tenkih rdeče rumene, svetlo rumeno rjave in bledo rjave barve naselbinah (Miglbauer 1990, 20). Krožniki z ravnim dnom, nare- Arheologija na avtocestah Slovenije Lormanjske njive pri Lenartu 22 jeni v lokalnih delavnicah, so pogosta najdba že v 1. stoletju in sodila med čaše ali sklede in je narejena iz finozrnate kremenove jih zasledimo vse do 4. stoletja (Vidrih Perko 2006, 91). lončarske mase. Praviloma so krožniki uvrščeni med namizno posodje, čeprav so v nekaterih tudi kuhali oziroma pekli. Na to kažejo sledovi ognja Kuhinjska lončenina na njih. Med kuhinjsko lončenino so uvrščeni odlomki trinožnikov, lon- Nobeden od treh krožnikov nima ohranjenega dna. G3 in G25 sta cev in pokrovov. Narejeni so iz fino-, drobno- in grobozrnate kroglaste oblike in imata uvihano ustje, ki je zaobljeno obliko- kremenove lončarske mase (sl. 19), ki je večinoma luknjičava. vano. Krožnik G45 pa je najverjetneje kroglaste oblike in ima po- končno ustje, ki je na zunanji strani poševno zaobljeno oblikova- Trinožniki no. Krožnika G3 in G25 sta narejena iz zelo finozrnate kremenove Med trinožnike je dodeljenih 7 odlomkov (G5, G12, G13, G19, G41, lončarske mase, G2 ima še ohranjen premaz rumeno rdeče bar- G42, G48). Posode nimajo ohranjenega spodnjega dela in bi jih ve. Krožnik G45 pa je narejen iz finozrnate kremenove lončarske načeloma lahko dodelili tudi med sklede. Vse so narejene iz fi- mase. Skoraj zagotovo so vsi izdelki petovionskih (enake lastnosti nozrnate kremenove lončarske mase, samo posoda G13 je nare- s F7 in F8 po Isteničevi (1999, 88)) lončarskih delavnic. jena iz drobnozrnate. Veliko primerjav najdemo v bližnji Petovioni, kjer so jih tudi izde- Te oblike posod zasledimo v Noriku in Panoniji, kjer se je poleg lovali (Lubšina Tušek 2007, sl. 30). lečaste oziroma kroglaste oblike zelo zgodaj razvila tudi bikonič- Tudi na območju nekdanje Flavie Solve zasledimo krožnike kro- na oblika (Vidrih Perko 2006, 93). glaste oblike s pokončnim in zaobljeno oblikovanim ustjem ter Odlomek posode G13 ima ustje mandljasto oblikovano, spominja ravnim dnom. Datirani so v obdobje po letu 278 in do sredine 4. na tako imenovano auerberg ustje. Posoda G12 ima ustje ravno stoletja (Groh 1996, T. 38: K114–K122). odrezano oblikovano in je okrašena s kanelurami. Podobno za- sledimo na območju današnje Gimnazije na Ptuju (Janežič 2007, Vrči 298). Posoda G5 ima ustje izvihano in zaobljeno oblikovano, na Med vrče sta dodeljena dva odlomka posod (G14, G24) ter en od- ostenju pa je okrašena s kaneluro. Posoda G41 ima ohranjeno lomek ročaja (G6). Oba odlomka imata ohranjeno samo ustje in samo ostenje, okrašeno s kanelurami. Preostale tri posode (G19, majhen del ostenja. Zaradi tega je iskanje primerjav zelo oteže- G42, G48) imajo ohranjen samo del noge z ostenjem. no oziroma ni smiselno. Ker obstaja velika verjetnost, da primer- jave, ki so navedene za obravnavana vrča, niso vedno ustrezne Lonci celotni obliki posode. Obravnavana odlomka prav tako nimata Med obravnavanim gradivom prevladujejo odlomki loncev, in si- ohranjenega izliva in ročaja, zato opredelitev med eno- ali dvo- cer jih je 25 (G7–11, G16–18, G21, G28–42, G51). Narejeni so iz fino-, ročajne vrče ni možna. Narejeni so iz zelo finozrnate kremeno-drobno- in grobozrnate kremenove lončarske mase. Nobeden ni ve lončarske mase (G24) in finozrnate kremenove lončarske mase ohranjen v celoti, zato so primerjave navedene samo na podlagi (G6, G14). ustij in pripadajočih ostenij. Vrč G14 ima odebeljeno ustje, vrč G24 pa kanelirano ustje in je Vsi lonci imajo izvihano ustje, ki je različno oblikovano. Večina jih najverjetneje izdelek petovionskih delavnic. Tehnološko ima po-ima zaobljeno oblikovano (npr. G21, G28, G30, G31) ali pa ravno dobne lastnosti kot fabrikat F7 (Istenič 1999, 88). Vrči s podobno oziroma poševno odrezano ustje (npr. G7, G8, G18, G35, G36, G37). oblikovanim ustjem so bili najdeni na območju današnje bolni- Nekateri z odrezano oblikovanim ustjem so okrašeni s kaneluro šnice na Ptuju (Žižek 2004, št. 15). (npr. G9, G17, G29). Lonec, podoben G33, je bil najden na območju rimskodobne vile Čaše v Lormanju (Pahič 1990, 7). Med čaše so dodeljeni trije odlomki (G22, G44, G47). Narejene so Med lonce sta dodeljena še dva odlomka dna (G39, G40). Odlo- iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase in so skoraj za- mek G39 je okrašen z metličenjem. gotovo izdelek petovionskih delavnic. Tehnološke podobno- sti kažejo s fabrikatom F7 (Istenič 1999, 88). Čaši G22 in G47 imata Pokrovi ohranjen še temno rdeč in rumeno rdeč premaz. Pokrovi so dokaj pogosta najdba v naselbinskih kontekstih. Zato Čaša G22 sodi med gubanke. Tudi te oblike posod so izdelova- je presenetljivo, da sta med obravnavanim gradivom samo dva li v petovionskih lončarskih delavnicah (Plesničar Gec/Strmčnik odlomka (G43, G49) dodeljena med pokrove. G49 je odlomek Gulič/Tušek 1990, Fig. 1) v 2. in 3. stoletju (Plesničar Gec/Strmčnik gumbastega držaja z ostenjem, G43 pa je odlomek ustja in oste-Gulič/Tušek 1990, 153). nja koničnega pokrova z zaobljeno oblikovanim ustjem. Čaša G44 je konične oblike, čaša G47 pa najverjetneje trebušaste oblike in je podobna čašam, najdenim na območju današnje Gi- Kamniti predmeti mnazije (Janežič 2007, 317, 318). Žrmlje Med kamnitimi predmeti je bil najden odlomek žrmelj (G52). Na- Varia rejene so bile mineraloške in petrografske analize. Rezultati Nekaterih odlomkov (G2, G15, G23) zaradi slabe ohranjenosti ni analiz so pokazali, da so žrmlje najverjetneje narejene iz kamni- bilo mogoče uvrstiti v določen tip posodja. Posoda G2 je nareje- ne, uvrščene med trahiandezite oziroma med trahiate. Te zaen- na iz finozrnate kremenove lončarske mase. Lahko bi sodila med krat v Sloveniji niso znane, kar pomeni, da so žrmlje uvozili od čaše gubanke ali pa manjše sklede. drugod (glej poglavje na str. 74). Posoda G15 je narejena iz drobnozrnate kremenove lončarske mase in bi lahko sodila med vrče ali lonce. Posoda G23 bi lahko Arheologija na avtocestah Slovenije Lormanjske njive pri Lenartu 23 Povzetek Lončenina Po skromnih rimskodobnih najdbah, ki so datacijsko izpovedne, Pri novoveški lončenini so bili za nadaljnjo obdelavo izločeni vsi iz-je obravnavana naselbina najverjetneje okvirno živela že v 2. in povedni kosi, ki se jih je dalo risarsko rekonstruirati. Največ odlom-3. stoletju. kov (G6–13, G53–57) je najdenih v stratigrafsko ležečih prvih dveh Med obravnavanim gradivom ni nobenih odlomkov od daleč plasteh (SE 1 in SE 2) in ne presegajo velikosti 4 × 4 cm. Daleč največ je uvoženega posodja. Večina gradiva sodi med običajno kuhinjsko odlomkov ostenj, bore malo je ustij in ostalih izpovednih odlomkov. in namizno posodje. Največ posod sodi med lonce. Zanimivo je, Makroskopska analiza je bila narejena na vseh (sl. 19) v katalo- da so krožniki in pokrovi, ki so praviloma med najštevilčnejšimi gu predstavljenih odlomkih, po kriterijih, navedenih v poglavju oblikami posod v naselbinskih kontekstih, izredno redko zasto- Rimska doba. Vsa obravnavana lončenina sodi v osnovno skupi- pani. Prav tako so redko zastopani tudi sklede in vrči. no kremenovih lončarskih mas (sl. 26). Večina namiznega posodja (vrča, čaše, krožniki, sklede) skoraj Poleg posod je bil najden odlomek pečnice (G54). Ima ohranjen zagotovo izvira iz bližnjega petovionskega lončarskega centra, del rastlinskega okrasa in je prevlečena z loščem zelene barve. kar pričajo tudi navedene analogije iz tega lončarskega centra Narejena je iz finozrnate kremenove lončarske mase (sl. 26). ter tehnološko ujemanje s fabrikatoma F7 in F8 (Istenič 1999, 88). Posodje je razdeljeno po namembnosti na namizno in kuhinj- Glede na maloštevilne rimskodobne najdbe nam bo marsikatera sko. Med namizno posodje sta dodeljeni dve skledi (G55 in G56) zgodba iz življenja tega naselbinskega kompleksa zaenkrat osta- z izvihanim in odebeljenim ustjem, narejeni sta iz zelo finozr- la neznana. nate kremenove lončarske mase (sl. 26). Obe imata na notranji strani premaz temno rdeče barve. Sklede podobne oblike so bile Novi vek najdene v Celju na Muzejskem trgu (Guštin/Jezeršek/Prošek 2001, kat. št. 137–146). Te so datirane v 16. in 17. stoletje (Lazar 2001, 42). Med namizno posodje sodi še lonec (G61), ki je prav tako narejen iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase (sl. 26) in ima na ostenju luknjo s premerom pribl. 0,8 cm. Najverjetneje je luknja Vse najdbe, datirane v novi vek, so bile najdene v zgornjih pre- rabila za obešanje posode. mešanih plasteh. Veliko jih je bilo najdenih v SE 1 in SE 2. Redko Med kuhinjsko posodje sodijo lonci (G57–60 in G62) in odlomek v stratigrafsko nižje ležečih plasteh, SE 3 in SE 5. Zanimivo je, da okrašenega ostenja (G63). Lonci (G57, G59 in G60) imajo izvihano in nobena izmed jam ali drugih zabeleženih struktur ni vsebovala odebeljeno ustje in so narejeni iz finozrnate kremenove lončarske novoveških najdb. To bi lahko povezovali tudi z globino oranja. mase (sl. 26). Lonec G62 ima izvihano in poševno oblikovano ustje. Na to kaže tudi dejstvo, da je v vseh omenjenih premešanih pla- Narejen je prav tako iz finozrnate kremenove lončarske mase. Lo- steh prisotna tudi rimskodobna lončenina. Edina definirana no- nec G58 ima izvihano oblikovano ustje, ki je okrašeno s kaneluro. voveška struktura je drenažni jarek SE 81, ki je brez najdb. Narejen je iz drobnozrnate kremenove lončarske mase. Odlomek ostenja posode G63 je okrašen z odtisi zaobljenega predmeta. Po- Železni predmeti soda je narejena iz drobnozrnate kremenove mase. Med železnimi predmeti je bilo najdeno samo eno orodje. Naj- Povzetek verjetneje gre za otko (G53) oziroma orodje, uporabljeno pri kmetijskih dejavnostih. Ena od možnosti je, da jo je oseba med Najdbe iz novega veka so najdene v premešanih plasteh, skupaj z delom na njivah izgubila. rimskodobnimi najdbami in odlomkom prazgodovinske posode. Najverjetneje gre za odpad, ki so ga vaščani vozili na njive. Edina definirana novoveška struktura je drenažni jarek SE 81. 26 Lončarske mase keramičnega zbira iz novoveškega obdobja. kataloška številka koda LM opis lončarske mase osnovna skupina 55, 56, 61 A13;C22;E21 zelo fino zrnata, s sestavinami kremena, sljude in železovih oksidov 54 A21;A13;C22;E21 zelo fino zrnata, s sestavinami kremena, sljude in železovih oksidov 57, 59, 60, 62 A22;A13;C22 fino zrnata, s sestavinami kremena in sljude kremenova lončarska masa 58 A31;A22;A13;C22 fino zrnata, s sestavinami kremena in sljude 63 A31;A22;A13;C22;E31 fino zrnata, s sestavinami kremena, sljude in železovih oksidov Arheologija na avtocestah Slovenije Lormanjske njive pri Lenartu 24 Katalog stratigrafskih enot Na obravnavanem najdišču je bilo prepoznanih, izkopanih in do- Legenda kumentiranih 242 stratigrafskih enot (SE). V katalogu so opisane vse dokumentirane stratigrafske enote, s katerimi so bile ozna- keramika čene plasti, sledi rimskodobne poselitve in novoveški posegi v ta lep prostor. Najprej so predstavljene plasti. Sledijo strukture, ki so opeka zagotovo sledi rimskodobne poselitve. Potem stratigrafska eno- kost ta novoveških dejavnosti in stratigrafske enote, ki časovno niso kamen opredeljive, so pa antropogenega nastanka in prikazane samo oglje na načrtu najdišča z vsemi stratigrafskimi enotami (sl. 17) žrmlje Vse risbe struktur so v merilu 1:20, razen kjer je navedeno drugače. Plasti SE 1 – humus, ki je prisoten na SE 2 – plast humusne ilovice s SE 3 – plast rjave ilovice SE 4 – ilovnata plast s celotnem izkopnem polju številnimi organskimi ostanki Prisotna je v kvadrantih C in D11–12. konkrecijami železovih Debeline od 5 do 15 cm. Je nad SE 2 Prisotna je v kvadrantih A, B, C1–12. Je pod SE 2 in nad SE 4. Verjetno gre oksidov in prisotna na celotnem izkopnem Debeline do 35 cm. Gre za premeša- za plast, ki se je odlagala na podro- Prisotna je na celotnem izkopnem polju. Vsebuje veliko rimskodobne no plast humusa in geološke osnove, čju, kjer je stala voda. Vsebuje veliko polju in je brez najdb. Je geološka (G2–4) in novoveške lončenine ter ki je nastala z oranjem. Je nad SE 3, rimskodobne (G20, G21) in novove- osnova in ni izkopana. gradbenega materiala. SE 5 in SE 6. Vsebuje veliko rimsko- ške (G61, G62) lončenine ter grad- dobne (G14–19) in novoveške (G58– benega materiala in ostanke žival- 60) lončenine ter gradbenega mate- skih kosti. riala in ostanke živalskih kosti. SE 5 – plast sive ilovice SE 6 - plast svetlo sivo rjave SE 7 - plast temno sive ilovice SE 10 - plast svetlo sive ilovice Prisotna je v kvadrantih B in C. Je ilovice Prisotna je v kv. F12. Je pod SE 2 in Prisotna je v kvadrantih A5 in A6. Je pod SE 2 in nad SE 4. Najverjetne- Prisotna je v kv. E10–12. Je pod SE 2 nad SE 4. Najverjetneje gre za napla- pod SE 2 in nad SE 4. Najverjetne- je gre za naplavljeno plast. Vsebuje in nad SE 4. Najverjetneje gre za na- vljeno plast. Vsebuje redke odlomke je gre za naplavljeno plast. Je brez veliko rimskodobne (G22–G43) in plavljeno plast. Vsebuje veliko rim- gradbenega materiala. najdb. novoveške (G63) lončenine ter grad- skodobne (G6) lončenine ter gradbe- benega materiala in ostanke žival- nega materiala. Novoveške najdbe so skih kosti. že redkeje zastopane. Arheologija na avtocestah Slovenije Lormanjske njive pri Lenartu 25 Rimska doba 82 Domnevni objekt 1 98 b (M 1:400) a 99 95 96 93 92 80 94 91 126 b 77 a c B B SE 77 – jama SE 80 - jama Ovalne oblike, velikosti 46 × 32 cm Ovalne oblike, velikosti 77 × 39 cm in globine 19 cm. Prisotna je v kv. in globine 9–13 cm. Prisotna je v B7. Polnilo je temno sivo rjava ilovica kv. B7. Polnilo je sivo rjava ilovica s konkrecijami železovih oksidov in s konkrecijami železovih oksidov in drobci oglja. Vkopana je v SE 4. Vse- drobci oglja. Vkopana je v SE 4. Je A buje en odlomek rimskodobne lon- brez najdb. A čenine in več odlomkov rimskodob- A B nega gradbenega materiala. A B B SE 82 - jama (M 1:50) B SE 91 - jama za stojko Ovalne oblike, velikosti 155 × 87 cm Ovalne oblike, velikosti 33 × 32 cm in in globine 36 cm. Prisotna je v kv. globine 4–6 cm. Prisotna je v kv. C7. C7. Polnilo je sivo rjava ilovica s kon- b Polnilo je sivo rjava ilovica s konkre- krecijami železovih oksidov in drobci cijami železovih oksidov. Vkopana je A gradbenega materiala. Vkopana je v a v SE 4. Vsebuje en odlomek rimsko- A B SE 4. Vsebuje 16 odlomkov rimsko- dobnega gradbenega materiala. dobne lončenine (G50) in 10 od- lomkov rimskodobnega gradbenega A A B materiala. Znotraj jame sta vidni dve jami za stojke: A – 26 × 23 cm in B – 38 × 37 cm. D B B a SE 92 - jama SE 126 - jama (M 1:50) b Nepravilne oblike, velikosti 44 × 27 Ovalne oblike, velikosti 189 × 127 c A cm in globine 10–12 cm. Prisotna je A cm in globine 18 cm. Prisotna je v d v kv. C7. Polnilo je sivo rjava ilovi- kv. B7. Polnilo je siva ilovica s kon- C ca s konkrecijami železovih oksidov krecijami železovih oksidov in drob- A B in drobci oglja. Vkopana je v SE 4. Je A B ci oglja. Vkopana je v SE 4. Je brez brez najdb. najdb. Znotraj jame so tri jame za stojke: A – 46 × 28 cm; B – 30 × 30 C D cm; C – 30 × 26 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Lormanjske njive pri Lenartu 26 93 B SE 93 - jama (M 1:50) SE 94 - jama za stojko (M 1:50) Ovalne oblike, velikosti 43 × 27 cm Ovalne oblike, velikosti 39 × 36 cm in globine 6–9 cm. Prisotna je v kv. in globine 4–10 cm. Prisotna je v kv. 94 C7. Polnilo je sivo rjava ilovica s kon- C7. Polnilo je sivo rjava ilovica s kon- A krecijami železovih oksidov in drob- krecijami železovih oksidov in drob- ci oglja. Vkopana je v SE 4. Je brez ci oglja. Vkopana je v SE 4. Je brez A B najdb. najdb. 96 B 95 SE 95 - jama (M 1:50) SE 96 - jama (M 1:50) Ovalne oblike, velikosti 49 × 25 cm Ovalne oblike, velikosti 42 × 19 cm in globine 10 cm. Prisotna je v kv. in globine 10 cm. Prisotna je v kv. C7. Polnilo je sivo rjava ilovica s kon- C7. Polnilo je sivo rjava ilovica s kon- krecijami železovih oksidov in drob- krecijami železovih oksidov in drob- A ci oglja. Vkopana je v SE 4. Je brez ci oglja. Vkopana je v SE 4. Je brez A B najdb. najdb. B 98 SE 98 - jama (M 1:50) SE 99 - jama (M 1:50) Ovalne oblike, velikosti 99 × 45 cm Ovalne oblike, velikosti 58 × 43 cm in in globine 10–14 cm. Prisotna je globine 13–16 cm. Prisotna je v kv. v kv. C7. Polnilo je sivo rjava ilovi- C7. Polnilo je sivo rjava ilovica s kon- 99 ca s konkrecijami železovih oksidov krecijami železovih oksidov. Vkopana in drobci oglja. Vkopana je v SE 4. Je je v SE 4. Je brez najdb. A brez najdb. A B Domnevni objekt 2 86 85 (M 1:400) 87 88 84 89 113a 113 132 114 135 75 131 72 133 130 76 A 76A 81 114 B SE 72 - jama SE 75 - jama Ovalne oblike, velikosti 88 × 37 cm Ovalne oblike, velikosti 39 × 36 cm in globine 6–12 cm. Prisotna je v kv. in globine 13 cm. Prisotna je v kv. 75 C8. Polnilo je sivo rjava ilovica s kon- C8. Polnilo je sivo rjava ilovica s kon- krecijami železovih oksidov in drobci A krecijami železovih oksidov in drobci oglja. Vkopana je v SE 4. Vsebuje en oglja. Vkopana je v SE 4. Vsebuje dva A B odlomek rimskodobne lončenine. odlomka rimskodobne lončenine. B A B Arheologija na avtocestah Slovenije Lormanjske njive pri Lenartu 27 76 SE 76 - jama (M 1:100) SE 76a - kurišče 3 (M 1:100) B Ovalne oblike, velikosti 438 × 414 cm Okrogle oblike, velikosti 43 × 42 cm in globine 6 cm. Prisotna je v kva- in globine 6 cm. Prisotno je v kv. C8. drantih B8 ter C8. Polnilo je temno Sestavljeno je iz sivo rjave ilovice, ki sivo rjava ilovica s konkrecijami žele- je prežgana, in oglja. Je nad SE 76. zovih oksidov in peščenjaki. Vkopana Vsebuje dva odlomka rimskodobne je v SE 4 in presekana z drenažnim lončenine. A jarkom (SE 81). Vsebuje 94 odlomkov 76a rimskodobne lončenine (G45–49), 81 dva odlomka žlindre, 75 odlomkov A B rimskodobnega gradbenega materia- la in ostanke živalskih kosti. 76 81 B SE 84 - jama SE 87 - jama za stojko B Ovalne oblike, velikosti 56 × 47 cm in Ovalne oblike, velikosti 29 × 24 cm globine 23 cm. Prisotna je v kv. C8. in globine 12 cm. Prisotna je v kv. A Polnilo je temno siva ilovica s kon- A C7. Polnilo je sivo rjava ilovica s kon- krecijami železovih oksidov in drob- krecijami železovih oksidov in drob- ci oglja. Vkopana je v SE 4. Je brez ci oglja. Vkopana je v SE 4. Je brez A B najdb. Znotraj jame je vidna jama za najdb. A B stojko 18 × 13 cm. 85 SE 85 - jama za stojko SE 86 - jama za stojko A 86 Ovalne oblike, velikosti 41 × 31 cm Ovalne oblike, velikosti 35 × 19 cm B in globine 9 cm. Prisotna je v kv. C7. in globine 8 cm. Prisotna je v kv. C7. Polnilo je sivo rjava ilovica s konkre- Polnilo je sivo rjava ilovica s kon- cijami železovih oksidov in drobci krecijami železovih oksidov in drob- oglja. Vkopana je v SE 4. Vsebuje 1 ci oglja. Vkopana je v SE 4. Je brez A B odlomek rimskodobne lončenine. najdb. B B SE 88 - jama SE 89 - jama Oglate oblike, velikosti 44 × 42 cm in Ovalne oblike, velikosti 62 × 56 cm globine 11–13 cm. Prisotna je v kv. A in globine 15–18 cm. Prisotna je C7. Polnilo je sivo rjava ilovica s kon- v kv. C7. Polnilo je sivo rjava ilovi- A krecijami železovih oksidov, drobci ca s konkrecijami železovih oksidov oglja ter lepa. Vkopana je v SE 4. in drobci oglja. Vkopana je v SE 4. Je A B brez najdb. A B Arheologija na avtocestah Slovenije Lormanjske njive pri Lenartu 28 A SE 113 - kurišče A SE 113a - jama (M 1:50) 113a Ovalne oblike, velikosti 80 × 77 cm Ovalne oblike, velikosti 54 × 42 cm in globine 14 cm. Prisotno je v kv. in globine 7–12 cm. Prisotna je v 113 C8. Sestavljeno je iz sivo rjave prež- kv. C8. Polnilo je sivo rjava ilovica s gane ilovice s konkrecijami železovih B konkrecijami železovih oksidov in oksidov in drobci oglja. Je nad SE 4. drobci oglja. Vkopana je v SE 4. Je B Vsebuje dva odlomka rimskodobne brez najdb. A B A B lončenine in en odlomek rimskodob- nega gradbenega materiala. A 114 B SE 114 - jama za stojko SE 130 - jama za stojko Ovalne oblike, velikosti 34 × 32 cm Ovalne oblike, velikosti 36 × 24 cm in globine 10 cm. Prisotna je v kv. in globine 5 cm. Prisotna je v kv. A C8. Polnilo je sivo rjava ilovica s kon- 75 C8. Polnilo je temno sivo rjava ilovi- krecijami železovih oksidov in drob- ca s konkrecijami železovih oksidov A B ci oglja. Vkopana je v SE 4. Je brez in drobci oglja. Vkopana je v SE 4. Je najdb. brez najdb. B A B B B SE 131 - jama SE 132 - jama A Ovalne oblike, velikosti 80 × 41 cm Ovalne oblike, velikosti 60 × 42 cm in globine 7–9 cm. Prisotna je v kv. in globine 10 cm. Prisotna je v kv. A C8. Polnilo je temno sivo rjava ilovi- C8. Polnilo je temno sivo rjava ilovi- ca s konkrecijami železovih oksidov ca s konkrecijami železovih oksidov in drobci oglja. Vkopana je v SE 4. Je in drobci oglja. Vkopana je v SE 4. Je A B A B brez najdb. brez najdb. A SE 133 - jama B SE 135 - jama (M 1:50) Ovalne oblike, velikosti 38 × 32 cm Nepravilne oblike, velikosti 230 × 54 in globine 5–9 cm. Prisotna je v kv. cm in globine 5–11 cm. Prisotna je C8. Polnilo je temno sivo rjava ilovi- A v kv. B8. Polnilo je temno sivo rjava ca s konkrecijami železovih oksidov ilovica s konkrecijami železovih oksi- in drobci oglja. Vkopana je v SE 4. Je A B dov in drobci oglja. Vkopana je v SE brez najdb. 4. Vsebuje tri odlomke rimskodobne lončenine in tri odlomke rimskodob- nega gradbenega materiala. A B B Arheologija na avtocestah Slovenije Lormanjske njive pri Lenartu 29 49 Domnevni objekt 3 (M 1:400) 42 57 54 40 39 38 13 37 34 33 32 28 25 26 31 29 A B SE 13 - jama (M 1:50) SE 33 - jama Ovalne oblike, velikosti 166 × 90 cm D Ovalne oblike, velikosti 46 × 29 cm in globine 16–25 cm. Prisotna je v in globine 8 cm. Prisotna je v kv. kv. B11/12. Polnilo je svetlo siva ilo- A11. Polnilo je temno sivo rjava ilo- vica s konkrecijami železovih oksidov vica s konkrecijami železovih oksidov a in drobci oglja. Vkopana je v SE 4. b C in drobci oglja. Vkopana je v SE 4. Je A A B Je brez najdb. Znotraj jame sta vidni brez najdb. B dve jami za stojke: A – 16 × 13 cm in A B B – 14 × 14 cm. C D b a 25 26 SE 25 - jama SE 26 - jama za stojko B A Ovalne oblike, velikosti 32 × 29 cm in Okrogle oblike, velikosti 31 × 30 cm globine 3 cm. Prisotna je v kv. A11. in globine 5 cm. Prisotna je v kv. Polnilo je sivo rjava ilovica s kon- A11. Polnilo je sivo rjava ilovica s krecijami železovih oksidov in drob- konkrecijami železovih oksidov in ci oglja. Vkopana je v SE 4. Je brez drobci oglja. Vkopana je v SE 4. Je najdb. Znotraj jame vidna stojka: 13 brez najdb. A B × 13 cm. B 28 SE 28 - jama za stojko SE 29 - jama za stojko Okrogle oblike, velikosti 31 × 31 cm Okrogle oblike, velikosti 29 × 29 cm in globine 6 cm. Prisotna je v kv. in globine 5 cm. Prisotna je v kv. A11. Polnilo je sivo rjava ilovica s A11. Polnilo je sivo rjava ilovica s 29 konkrecijami železovih oksidov in konkrecijami železovih oksidov in drobci oglja. Vkopana je v SE 4. Je drobci oglja. Vkopana je v SE 4. Je brez najdb. brez najdb. A A B Arheologija na avtocestah Slovenije Lormanjske njive pri Lenartu 30 B 32 SE 31 - jama za stojko SE 32 - jama za stojko Ovalne oblike, velikosti 35 × 21 cm Okrogle oblike, velikosti 18 × 16 cm 31 in globine 9 cm. Prisotna je v kv. in globine 6 cm. Prisotna je v kv. A11. Polnilo je temno sivo rjava ilo- A11. Polnilo je temno sivo rjava ilo- vica s konkrecijami železovih oksidov vica s konkrecijami železovih oksidov in drobci oglja. Vkopana je v SE 4. Je in drobci oglja. Vkopana je v SE 4. Je A brez najdb. brez najdb. A B B SE 34 - jama SE 37 - jama za stojko B Ovalne oblike, velikosti 55 × 38 cm Okrogle oblike, velikosti 33 × 32 cm in globine 10 cm. Prisotna je v kv. in globine 4 cm. Prisotna je v kv. A11. Polnilo je temno sivo rjava ilo- A11. Polnilo je sivo rjava ilovica s vica s konkrecijami železovih oksidov konkrecijami železovih oksidov in A in drobci oglja. Vkopana je v SE 4. Je drobci oglja. Vkopana je v SE 4. Je A A B brez najdb. A B brez najdb. B SE 38 - jama SE 39 - jama za stojko B Ovalne oblike, velikosti 41 × 27 cm Okrogle oblike, velikosti 33 × 31 cm in globine 5 cm. Prisotna je v kv. in globine 6 cm. Prisotna je v kv. A A11. Polnilo je temno sivo rjava ilo- A11. Polnilo je temno sivo rjava ilo- vica s konkrecijami železovih oksidov vica s konkrecijami železovih oksidov A A B in drobci oglja. Vkopana je v SE 4. Je in drobci oglja. Vkopana je v SE 4. Je A B brez najdb. brez najdb. A SE 40 - jama za stojko B SE 42 - jama Okrogle oblike, velikosti 38 × 37 cm A Ovalne oblike, velikosti 73 × 48 cm in in globine 9 cm. Prisotna je v kv. globine 17 cm. Prisotna je v kv. B10. B A11. Polnilo je temno sivo rjava ilo- Polnilo je sivo rjava ilovica s konkre- A B vica s konkrecijami železovih oksidov cijami železovih oksidov. Vkopana je A B in drobci oglja. Vkopana je v SE 4. Je v SE 4. Je brez najdb. brez najdb. A B SE 49 - jama (M 1:100) SE 54 - jama (M 1:50) Nepravilne oblike, velikosti 902 × Nepravilne oblike, velikosti 172 × 188 cm in globine 4–13 cm. Prisotna 110 cm in globine 29 cm. Prisotna je v kvadrantih A10, B10, A11. Polni- je v kv. B11. Polnilo je sivo rjava ilo- lo je temno sivo rjava ilovica s kon- vica s konkrecijami železovih oksi- krecijami železovih oksidov. Vkopana dov. Vkopana je v SE 4. Je brez najdb. je v SE 4. Vsebuje dva odlomka rim- Znotraj jame sta vidni dve jami za B skodobne lončenine. stojke: A – 17 × 13 cm in B – 20 × A B A B A 14 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Lormanjske njive pri Lenartu 31 A SE 57 - jama (M 1:50) SE 66 - kurišče (M 1:50) Ovalne oblike, velikosti 89 × 54 cm Ovalne oblike, velikosti 107 × 75 cm A in globine 17–22 cm. Prisotna je v in globine 8–10 cm. Prisotno je v kv. B10. Polnilo je sivo rjava ilovi- B kvadrantu B9/10. Sestavljeno je iz ca s konkrecijami železovih oksidov temno sive rjave ilovice, ki je na ne- in ogljem. Vkopana je v SE 4. Je brez katerih mestih prežgana, s konkreci- B A B najdb. jami železovih oksidov in ogljem. Je nad SE 4. Vsebuje dva odlomka rim- A B skodobnega gradbenega materiala. Domnevni objekt 4 15 14 30 24 (M 1:400) 16 23 19 22 20 21 43 15 14 SE 14 – jama za stojko SE 15 - jama za stojko A B Ovalne oblike, velikosti 31 × 28 cm in Okrogle oblike, velikosti 28 × 26 cm globine 8 cm. Prisotna je v kv. A12. in globine 5 cm. Prisotna je v kv. Polnilo je sivo rjava ilovica s kon- A12. Polnilo je sivo rjava ilovica s krecijami železovih oksidov in drob- konkrecijami železovih oksidov in ci oglja. Vkopana je v SE 4. Je brez drobci oglja. Vkopana je v SE 4. Je A B najdb. brez najdb. B SE 16 - jama za stojko SE 19 - jama Ovalne oblike, velikosti 35 × 29 cm in Ovalne oblike, velikosti 47 × 33 cm A B globine 5 cm. Prisotna je v kv. A12. in globine 5–7 cm. Prisotna je v kv. Polnilo je sivo rjava ilovica s kon- A12. Polnilo je sivo rjava ilovica s A B krecijami železovih oksidov in drob- konkrecijami železovih oksidov in ci oglja. Vkopana je v SE 4. Je brez drobci oglja. Vkopana je v SE 4. Je najdb. brez najdb. A A B A SE 20 - jama za stojko SE 21 - jama B Okrogle oblike, velikosti 13 × 13 cm Ovalne oblike, velikosti 46 × 32 cm in in globine 7 cm. Prisotna je v kv. globine 4 cm. Prisotna je v kv. A12. A12. Polnilo je sivo rjava ilovica s A Polnilo je sivo rjava ilovica s kon- konkrecijami železovih oksidov in krecijami železovih oksidov in drob- A B drobci oglja. Vkopana je v SE 4. Je ci oglja. Vkopana je v SE 4. Je brez brez najdb. najdb. B A B Arheologija na avtocestah Slovenije Lormanjske njive pri Lenartu 32 B SE 22 - jama za stojko B SE 30 - jama Ovalne oblike, velikosti 25 × 23 cm in Ovalne oblike, velikosti 48 × 37 cm in globine 7 cm. Prisotna je v kv. A12. globine 8 cm. Prisotna je v kv. A11. Polnilo je sivo rjava ilovica s kon- Polnilo je sivo rjava ilovica s kon- krecijami železovih oksidov in drob- krecijami železovih oksidov in drob- A ci oglja. Vkopana je v SE 4. Je brez ci oglja. Vkopana je v SE 4. Je brez najdb. A B najdb. A A B SE 43 - jama za stojko B Ovalne oblike, velikosti 36 × 15 cm in globine 16 cm. Prisotna je v kv. A12. Vidna je samo delno, ob južnem pro- A filu izkopnega polja. Polnilo je sivo rjava ilovica z drobci oglja in kame- A B nja. Vkopana je v SE 4. Je brez najdb. B 24 SE 23 - jama SE 24 - jama za stojko Ovalne oblike, velikosti 42 × 38 cm in Okrogle oblike, velikosti 24 × 23 cm globine 7 cm. Prisotna je v kv. A12. in globine 5 cm. Prisotna je v kv. 23 Polnilo je sivo rjava ilovica s kon- A12. Polnilo je sivo rjava ilovica s krecijami železovih oksidov in drob- konkrecijami železovih oksidov in ci oglja. Vkopana je v SE 4. Je brez drobci oglja. Vkopana je v SE 4. Je najdb. brez najdb. A A B 222 Domnevni objekt 5 (M 1:400) 154 145 156 153 212 151 155 152 211 144 158 191 53 146 219 192 216 215 B SE 53 - jama A SE 144 - jama (M 1:50) Ovalne oblike, velikosti 51 × 38 cm Ovalne oblike, velikosti 137 × 120 cm in globine 3–6 cm. Prisotna je v kv. in globine 18–25 cm. Prisotna je v D10. Polnilo je temno sivo rjava ilo- kv. D10. Polnilo je siva ilovica s kon- vica s konkrecijami železovih oksi- B krecijami železovih oksidov, ogljem dov in ogljem. Vkopana je v SE 4. Je in peščenjaki. Vkopana je v SE 4. Vse- A brez najdb. buje pet odlomkov rimskodobne lon- A B čenine in tri odlomke rimskodobnega A B gradbenega materiala. Arheologija na avtocestah Slovenije Lormanjske njive pri Lenartu 33 B A SE 145 - jama (M 1:50) SE 146 - jama Ovalne oblike, velikosti 165 × 130 Ovalne oblike, velikosti 49 × 35 cm in cm in globine 5–11 cm. Prisotna je globine 19 cm. Prisotna je v kv. D10. v kv. D10. Polnilo je sivo rjava ilovi- Polnilo je siva ilovica s konkrecija- B ca s konkrecijami železovih oksidov mi železovih oksidov in ogljem. Vko- in ogljem. Vkopana je v SE 4. Je brez pana je v SE 4. Vsebuje dva odlomka A B najdb. rimskodobne lončenine in pet od- A lomkov rimskodobnega gradbenega A B materiala. B B SE 151 - jama (M 1:50) SE 152 - jama za stojko (M 1:50) Ovalne oblike, velikosti 136 × 125 cm Ovalne oblike, velikosti 40 × 34 cm in in globine 7–11 cm. Prisotna je v kv. globine 10 cm. Prisotna je v kv. D10. D10. Polnilo je siva ilovica s konkre- Polnilo je temno sivo rjava ilovica s cijami železovih oksidov in ogljem. konkrecijami železovih oksidov in A Vkopana je v SE 4. Vsebuje ostanke A drobci oglja. Vkopana je v SE 4. Vse- A B živalskih kosti. buje dva odlomka rimskodobne lon- A B čenine in en odlomek rimskodobne- ga gradbenega materiala. A SE 153 - jama B SE 154 - jama Ovalne oblike, velikosti 47 × 37 cm Ovalne oblike, velikosti 55 × 35 cm in globine 11 cm. Prisotna je v kv. in globine 8–12 cm. Prisotna je v kv. D10. Polnilo je temno sivo rjava ilo- D10. Polnilo je temno siva ilovica s vica s konkrecijami železovih oksidov A konkrecijami železovih oksidov. Vko- B in drobci oglja. Vkopana je v SE 4. Je pana je v SE 4. Je brez najdb. brez najdb. A B A B B SE 155 - jama B SE 156 - jama Ovalne oblike, velikosti 47 × 34 cm Ovalne oblike, velikosti 62 × 52 cm in globine 11–16 cm. Prisotna je v in globine 10–13 cm. Prisotna je v kv. D9/10. Polnilo je temno sivo rja- A kv. D9/10. Polnilo je temno sivo rja- va ilovica s konkrecijami železovih va ilovica s konkrecijami železovih oksidov in ogljem. Vkopana je v SE 4. oksidov in ogljem. Vkopana je v SE 4. Je brez najdb. Znotraj jame sta vidni A B Je brez najdb. Znotraj jame sta vidni A dve jami za stojke: A – 20 × 25 cm in dve jami za stojke: A – 7 × 5 cm in B A B B – 12 × 8 cm. – 8 × 5 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Lormanjske njive pri Lenartu 34 B SE 158 - jama SE 190 - jama za stojko B Ovalne oblike, velikosti 56 × 48 cm Ovalne oblike, velikosti 32 × 30 cm in globine 10 cm. Prisotna je v kv. in globine 9 cm. Prisotna je v kv. D10. Polnilo je temno sivo rjava ilo- D10 (natančna prostorska določitev A vica s konkrecijami železovih oksidov ni mogoča). Polnilo je sivo rjava ilo- in drobci oglja. Vkopana je v SE 4. Je vica s konkrecijami železovih oksi- A A B brez najdb. dov in ogljem. Vkopana je v SE 4. Je A B brez najdb. B B SE 191 - jama SE 192 - jama za stojko Ovalne oblike, velikosti 58 × 54 cm Ovalne oblike, velikosti 35 × 33 cm in globine 26–28 cm. Prisotna je v in globine 22 cm. Prisotna je v kv. A kv. D11. Polnilo je temno sivo rjava D11. Polnilo je temno sivo rjava ilo- ilovica s konkrecijami železovih oksi- A vica s konkrecijami železovih oksi- A B dov in ogljem. Vkopana je v SE 4. Je A B dov in ogljem. Vkopana je v SE 4. Je brez najdb. brez najdb. SE 211 - jama za stojko SE 212 - jama A B Ovalne oblike, velikosti 35 × 28 cm Ovalne oblike, velikosti 45 × 34 cm in globine 22 cm. Prisotna je v kv. in globine 18 cm. Prisotna je v kv. A B D10. Polnilo je sivo rjava ilovica s D10. Polnilo je sivo rjava ilovica s konkrecijami železovih oksidov in konkrecijami železovih oksidov in A B drobci oglja. Vkopana je v SE 4. Je drobci oglja. Vkopana je v SE 4. Je A B brez najdb. brez najdb. B 216 SE 215 - jama za stojko SE 216 - jama za stojko Ovalne oblike, velikosti 30 × 23 cm Ovalne oblike, velikosti 30 × 25 cm in globine 14 cm. Prisotna je v kv. in globine 13 cm. Prisotna je v kv. 215 D11. Polnilo je sivo rjava ilovica s D11. Polnilo je sivo rjava ilovica s konkrecijami železovih oksidov in konkrecijami železovih oksidov in drobci oglja. Vkopana je v SE 4. Je drobci oglja. Vkopana je v SE 4. Je A brez najdb. brez najdb. A B Arheologija na avtocestah Slovenije Lormanjske njive pri Lenartu 35 SE 219 - jama za stojko SE 222 - kurišče (M 1:50) A Ovalne oblike, velikosti 31 × 21 cm in Ovalne oblike, velikosti 100 × 74 cm globine 7 cm. Prisotna je v kv. D11. in globine 8–14 cm. Prisotno je v kv. B Polnilo je sivo rjava ilovica s kon- E9. Sestavljeno je iz temno sivo rjave krecijami železovih oksidov in drob- prežgane ilovice s konkrecijami žele- ci oglja. Vkopana je v SE 4. Je brez A B zovih oksidov in ogljem. Je nad SE 6. najdb. Je brez najdb. 221 Objekt 6 149 (M 1:400) 165 181 150 184 200 209 208 199 206 202 198 203 204 SE 149 - kurišče (M 1:50) SE 150 - kurišče (M 1:50) B A Ovalne oblike, velikosti 105 × 80 cm Ovalne oblike, velikosti 120 × 83 cm in globine 7–13 cm. Prisotno je v A in globine 10–13 cm. Prisotno je v kv. F11. Sestavljeno je iz temno sivo kv. E/F11. Sestavljen je iz temno sivo rjave prežgane ilovice s konkreci- rjave ilovice s konkrecijami železovih jami železovih oksidov, oblicami in A B oksidov, prežgano zemljo in ogljem. B ogljem. Je nad SE 4. Je brez najdb. Je nad SE 4. Vsebuje odlomek koro- A B diranega železnega nerazpoznavnega predmeta, tri odlomke rimskodobne lončenine in tri odlomke rimskodob- nega gradbenega materiala. A SE 165 - jama SE 181 - jama Ovalne oblike, velikosti 54 × 50 cm Okrogle oblike, velikosti 40 × 40 cm in globine 20 cm. Prisotna je v kv. in globine 11 cm. Prisotna je v kv. B F11. Polnilo je temno sivo rjava ilo- F11. Polnilo je siva ilovica s konkre- vica s konkrecijami železovih oksidov cijami železovih oksidov in drob- in petimi peščenjaki. Vkopana je v SE ci oglja. Vkopana je v SE 4. Je brez A B 4. Vsebuje en odlomek rimskodobne najdb. lončenine in 26 odlomkov rimsko- dobnega gradbenega materiala. B A SE 184 - jama SE 198 - jama Ovalne oblike, velikosti 48 × 38 cm Ovalne oblike, velikosti 66 × 40 cm in globine 11 cm. Prisotna je v kv. in globine 6–11 cm. Prisotna je v kv. F11. Polnilo je sivo rjava ilovica s E11. Polnilo je temno sivo rjava ilovi- konkrecijami železovih oksidov in ca s konkrecijami železovih oksidov A B drobci oglja. Vkopana je v SE 4. Je in drobci oglja. Vkopana je v SE 4. Je brez najdb. A B brez najdb. A B Arheologija na avtocestah Slovenije Lormanjske njive pri Lenartu 36 A SE 199 - jama B SE 200 - jama Ovalne oblike, velikosti 48 × 31 cm Ovalne oblike, velikosti 48 × 40 cm in globine 13–19 cm. Prisotna je v in globine 19 cm. Prisotna je v kv. A kv. E11. Polnilo je sivo rjava ilovi- E11. Polnilo je temno sivo rjava ilovi- B ca s konkrecijami železovih oksidov ca s konkrecijami železovih oksidov in drobci oglja. Vkopana je v SE 4. Je A B in drobci oglja. Vkopana je v SE 4. Je A B brez najdb. brez najdb. B SE 202 - jama SE 203 - jama za stojko A Nepravilne oblike, velikosti 174 × 90 Okrogle oblike, velikosti 25 × 24 B cm in globine 6–9 cm. Prisotna je cm in globine 12 cm. Prisotna je v v kv. F11/12. Polnilo je temno sivo kv. E12. Polnilo je sivo rjava ilovi- rjava ilovica s konkrecijami železovih ca s konkrecijami železovih oksidov A B oksidov in ogljem. Vkopana je v SE 4. in drobci oglja. Vkopana je v SE 4. Je Je brez najdb. Znotraj jame je vidna brez najdb. jama za stojko 10 × 10 cm. A A B A A SE 204 - jama SE 206 - jama za stojko Ovalne oblike, velikosti 37 × 32 cm in Ovalne oblike, velikosti 31 × 29 cm in B globine 13 cm. Prisotna je v kv. E12. globine 24 cm. Prisotna je v kv. F12. Polnilo je sivo rjava ilovica s kon- B Polnilo je sivo rjava ilovica s kon- krecijami železovih oksidov in drob- krecijami železovih oksidov in drob- A B ci oglja. Vkopana je v SE 4. Je brez A B ci oglja. Vkopana je v SE 4. Je brez najdb. Znotraj jame je vidna jama za najdb. stojko 8 × 8 cm. A 209 SE 208 - jama SE 209 - jama za stojko Ovalne oblike, velikosti 39 × 31 cm in Ovalne oblike, velikosti 31 × 25 cm in globine 13 cm. Prisotna je v kv. F12. globine 11 cm. Prisotna je v kv. F12. Polnilo je sivo rjava ilovica s kon- Polnilo je sivo rjava ilovica s kon- 208 krecijami železovih oksidov in drob- krecijami železovih oksidov in drob- B ci oglja. Vkopana je v SE 4. Je brez ci oglja. Vkopana je v SE 4. Je brez najdb. najdb. A B A SE 221 - kurišče (M 1:50) Ovalne oblike, velikosti 100 × 65 cm in globine 6–12 cm. Prisotna je v kv. F11. Polnilo je temno sivo rjava ilo- B vica s konkrecijami železovih oksidov, A B ožgano zemljo in ogljem. Vkopana je v SE 4. Je brez najdb. Arheologija na avtocestah Slovenije Lormanjske njive pri Lenartu 37 Preostale rimskodobne stratigrafske enote B SE 11 - kurišče (M 1:50) SE 12 - kurišče (M 1:50) Ovalne oblike, velikosti 170 × 150 Ovalne oblike, velikosti 130 × 115 cm cm in globine 8–15 cm. Prisotno je in globine 15–26 cm. Prisotno je v v kv. C12. Sestavljeno je iz temno kv. C12. Sestavljeno je iz temno sivo sivo rjave ilovice z ožgano zemljo in rjave ilovice z ožgano zemljo, pešče- ogljem. Je nad SE 3. Vsebuje en od- njaki in ogljem. Vkopana je v SE 3. lomek rimskodobne lončenine in en Vsebuje en odlomek rimskodobne odlomek rimskodobnega gradbene- lončenine in en odlomek rimskodob- A ga materiala. nega gradbenega materiala. A B A B SE 52 - jama (M 1:50) SE 55 - jama za stojko Nepravilne oblike, velikosti 250 × 96 Ovalne oblike, velikosti 35 × 28 cm in cm in globine 4–8 cm. Prisotna je v globine 20 cm. Prisotna je v kv. B10. kv. A10. Polnilo je temno sivo Polnilo je temno sivo rjava ilovica s B rjava ilovica s konkrecijami konkrecijami železovih oksidov in A železovih oksidov in drobci ogljem. Vkopana je v SE 4. Vsebuje tri A B oglja. Vkopana je v SE 4. Vse- odlomke rimskodobne lončenine. A B buje dva odlomka rimsko- dobne lončenine. A A SE 69 - jama za stojko SE 83 - jama (M 1:50) Ovalne oblike, velikosti 42 × 24 cm Ovalne oblike, velikosti 176 × 137 in globine 9 cm. Prisotna je v kv. B9. cm in globine 12–24 cm. Prisotna je Polnilo je sivo rjava ilovica z drobci v kv. C11. Polnilo je sivo rjava ilovi- oglja. Vkopana je v SE 4. Vsebuje en ca s konkrecijami železovih oksidov B odlomek rimskodobne lončenine. in drobci oglja. Vkopana je v SE 4. A B Vsebuje en odlomek rimskodobne lončenine. B A B A B SE 121 - jama a SE 128 - jama Nepravilne oblike, velikosti 98 × 62 Ovalne oblike, velikosti 76 × 32 cm cm in globine 14 cm. Prisotna je v in globine 10 cm. Prisotna je v kv. kv. E10. Polnilo je sivo rjava ilovica A9 (natančna prostorska določitev ni s konkrecijami železovih oksidov in mogoča). Polnilo je sivo rjava ilovi- ogljem. Vkopana je v SE 6. Vsebuje b ca s konkrecijami železovih oksidov en odlomek rimskodobne lončenine B in peščenjakom. Vkopana je v SE 4. A B in tri odlomke rimskodobnega grad- Vsebuje en odlomek rimskodobne A benega materiala. Znotraj jame sta lončenine. vidne dve jami za stojke: A – 41 × A B 40 cm in B – 25 × 17 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Lormanjske njive pri Lenartu 38 B SE 141 - jama SE 220 - jama A Ovalne oblike, velikosti 45 × 28 cm Nepravilne oblike, velikosti 60 × 46 in globine 10 cm. Prisotna je v kv. cm in globine 10–13 cm. Prisotna je C9 (natančna prostorska določitev ni v kv. E10. Polnilo je temno sivo rjava B mogoča). Polnilo je temno sivo rjava ilovica s konkrecijami železovih oksi- ilovica s konkrecijami železovih oksi- dov in drobci oglja. Vkopana je v SE dov in drobci oglja. Vkopana je v SE 6. Vsebuje štiri odlomke rimskodobne A B 4. Vsebuje dva odlomka rimskodob- A lončenine in en odlomek rimskodob- ne lončenine. A B nega gradbenega materiala. 180 234 SE 180 - ostanek skupka peščenjakov (M 1:100) Velikosti 773 in 519 cm in globine 166 233 5–23 cm. Prisotna je v kvadrantih E8, F8, E9 in F9. Je precej uničena zaradi oranja. Med peščenjaki je te- mno sivo rjava ilovica s kosi oglja. Je nad SE 4. Vsebuje 27 odlomkov rim- skodobne lončenine (G51) in 38 od- lomkov rimskodobnega gradbenega materiala ter ostanke živalskih kosti. A A SE 233 - jama za stojko SE 234 - jama za stojko Okrogle oblike, velikosti 36 × 36 cm Ovalne oblike, velikosti 33 × 23 cm B in globine 11 cm. Prisotna je v kv. in globine 12 cm. Prisotna je v kv. A B E8. Polnilo je temno sivo rjava ilovica B E8. Polnilo je temno sivo rjava ilovica s konkrecijami železovih oksidov in s konkrecijami železovih oksidov in A B drobci oglja. Vkopana je v SE 180. Je drobci oglja. Vkopana je v SE 180. Je brez najdb. brez najdb. B SE 239 - jama za stojko (M 1:50) SE 240 - jama (M 1:50) 239 Okrogle oblike, velikosti 20 × 20 cm Okrogle oblike, velikosti 40 × 39 cm in globine 8 cm. Prisotna je v kv. D12 in globine 12–14 cm. Prisotna je v (natančna prostorska določitev ni kv. D12 (natančna prostorska določi- mogoča). Polnilo je temno sivo rjava tev ni mogoča). Polnilo je temno sivo 240 ilovica s konkrecijami železovih oksi- rjava ilovica s konkrecijami železovih dov in drobci oglja. Vkopana je v SE oksidov in drobci oglja. Vkopana je v A A B 3. Vsebuje en odlomek rimskodobne SE 3. Je brez najdb. lončenine. Arheologija na avtocestah Slovenije Lormanjske njive pri Lenartu 39 A SE 235 - jama (M 1:50) Ovalne oblike, velikosti 110 × 75 cm in globine 4–18 cm. Prisotna je v kv. F8 (natančna prostorska določitev ni mogoča). Polnilo je sivo rjava ilovica z redkimi peščenjaki. Vkopana je v SE A B B 4. Vsebuje 10 odlomkov rimskodob- nega gradbenega materiala. Novi vek 76 B SE 81 – drenažni jarek (M 1:100) Širine 20–25 cm in globine 20 cm. Prisoten je v kvadrantih C1–C5. Pol- A 76A nilo je ilovica, premešana z manjšimi 81 prodniki. Vkopan je v SE 76. Vsebuje en odlomek rimskodobne lončenine. A B 76 81 Neopredeljene strukture SE 8 - jama (M 1:50) SE 27 - jama za stojko Ovalne oblike, velikosti 110 × 62 cm Ovalne oblike, velikosti 20 × 18 cm in globine 20 cm. Prisotna je v vzho- in globine 4 cm. Prisotna je v kv. B A A dnem profilu sonde 9, kv. F12 (na- A11. Polnilo je temno sivo rjava ilo- tančna prostorska določitev ni mo- vica s konkrecijami železovih oksidov A B goča). Polnilo je temno siva ilovica. in drobci oglja. Vkopana je v SE 4. Je B Vkopana je v sterilno, rumeno ilov- brez najdb. A B nato plast (v nadaljevanju SE 4). Je brez najdb. B SE 35 - jama za stojko SE 36 - jama B Okrogle oblike, velikosti 22 × 22 cm Ovalne oblike, velikosti 34 × 26 cm A in globine 7 cm. Prisotna je v kv. in globine 4 cm. Prisotna je v kv. A11. Polnilo je temno sivo rjava ilo- A11. Polnilo je temno sivo rjava ilo- A vica s konkrecijami železovih oksidov vica s konkrecijami železovih oksidov A B A B in drobci oglja. Vkopana je v SE 4. Je in drobci oglja. Vkopana je v SE 4. brez najdb. Je brez najdb. Znotraj jame je vidna jama za stojko 11 x 11 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Lormanjske njive pri Lenartu 40 B SE 44 - jama B SE 45 - jama za stojko Nepravilne oblike, velikosti 44 × 36 Ovalne oblike, velikosti 34 × 26 cm cm in globine 3–7 cm. Prisotna je v in globine 10 cm. Prisotna je v kv. A kv. B12. Polnilo je temno sivo rjava A11. Polnilo je sivo rjava ilovica s A ilovica s konkrecijami železovih oksi- konkrecijami železovih oksidov in dov in drobci oglja. Vkopana je v SE A B drobci oglja. Vkopana je v SE 4. Je A B 4. Je brez najdb. Znotraj jame je vi- brez najdb. dna jama za stojko 9 × 9 cm. SE 47 - jama SE 48 - jama za stojko B A Okrogle oblike, velikosti 28 × 27 cm Ovalne oblike, velikosti 30 × 17 cm in B in globine 7–16 cm. Prisotna je v globine 3 cm. Prisotna je v kv. A11. A kv. A11. Polnilo je sivo rjava ilovi- Polnilo je sivo rjava ilovica z drob- ca s konkrecijami železovih oksidov ci oglja. Vkopana je v SE 4. Je brez A B A B in drobci oglja. Vkopana je v SE 4. najdb. Je brez najdb. Znotraj jame je vidna jama za stojko, velikosti 11 × 9 cm. SE 50 - jama za stojko A SE 51 - jama za stojko A Okrogle oblike, velikosti 27 × 25 cm Ovalne oblike, velikosti 16 × 12 cm in B in globine 7 cm. Prisotna je v kv. globine 4 cm. Prisotna je v kv. A9/10. B A9/10. Polnilo je temno sivo rjava Polnilo je temno sivo rjava ilovica s A B ilovica s konkrecijami železovih oksi- A B konkrecijami železovih oksidov in dov in drobci oglja. Vkopana je v SE drobci oglja. Vkopana je v SE 4. Je 4. Je brez najdb. brez najdb. B D F d e c SE 56 - jama B (M 1:50) SE 58 - jama (M 1:50) a b C Ovalne oblike, velikosti 115 × 41 Nepravilne oblike, velikosti 94 × 83 cm in globine 21 cm. Prisotna je v cm in globine 9–13 cm. Prisotna je E A kv. C11. Polnilo je temno siva ilovi- v kv. B10. Polnilo je sivo rjava ilovi- A B ca. Vkopana je v SE 4. Je brez najdb. ca s konkrecijami železovih oksidov Znotraj jame sta vidne dve jami za A in drobci oglja. Vkopana je v SE 4. Je A B stojke: A – 6 × 4 cm in B – 8 × 7 cm. brez najdb. Znotraj jame je vidnih C D pet jam za stojke: A – 19 × 16 cm; B – 29 × 23 cm; C – 15 × 11 cm; D – 7 × 6 cm; E – 7 × 7 cm. E F B SE 59 - jama za stojko B SE 60 - jama Oglate oblike, velikosti 34 × 30 cm in Ovalne oblike, velikosti 48 × 27 cm in globine 6 cm. Prisotna je v kv. C10. globine 3 cm. Prisotna je v kv. C10. Polnilo je temno sivo rjava ilovica s Polnilo je sivo rjava ilovica s konkre- konkrecijami železovih oksidov, le- A cijami železovih oksidov. Vkopana je A pom in drobci oglja. Vkopana je v SE A B v SE 4. Je brez najdb. Znotraj jame sta A B 4. Je brez najdb. vidni dve jami za stojke: A – 13 × 13 cm in B – 14 × 12 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Lormanjske njive pri Lenartu 41 B SE 61 - jama za stojko SE 62 - jama za stojko B Okrogle oblike, velikosti 23 × 22 Ovalne oblike, velikosti 29 × 23 cm in cm in globine 7 cm. Prisotna je v globine 23 cm. Prisotna je v kv. C10. A A kv. C10. Polnilo je sivo rjava ilovi- Polnilo je sivo rjava ilovica s kon- ca s konkrecijami železovih oksidov krecijami železovih oksidov in drob- A B A B in drobci oglja. Vkopana je v SE 4. Je ci oglja. Vkopana je v SE 4. Je brez brez najdb. najdb. A SE 63 - jama za stojko B SE 64 - jama za stojko Okrogle oblike, velikosti 24 × 23 cm Oglate oblike, velikosti 29 × 33 cm in in globine 6 cm. Prisotna je v kv. C9. globine 11 cm. Prisotna je v kv. B9. B Polnilo je sivo rjava ilovica s kon- Polnilo je sivo rjava ilovica s konkre- A krecijami železovih oksidov in drob- cijami železovih oksidov. Vkopana je A B ci oglja. Vkopana je v SE 4. Je brez v SE 4. Je brez najdb. A B najdb. B A SE 67 - jama SE 68 - jama Ovalne oblike, velikosti 47 × 35 cm in Ovalne oblike, velikosti 35 × 20 cm globine 14 cm. Prisotna je v kv. C9. in globine 8–10 cm. Prisotna je v Polnilo je sivo rjava ilovica s konkre- kv. B9. Polnilo je sivo rjava ilovica s cijami železovih oksidov. Vkopana je A konkrecijami železovih oksidov in ru- B v SE 4. Je brez najdb. Znotraj jame menimi lisami. Vkopana je v SE 4. Je A B je vidna jama za stojko, velikosti 5 A B brez najdb. × 5 cm. A a F SE 73 - jama za stojko SE 74 - jama (M 1:50) C d b B Okrogle oblike, velikosti 30 × 25 cm Nepravilne oblike, velikosti 107 × 67 D e c A E in globine 9 cm. Prisotna je v kv. C8. cm in globine 35 cm. Prisotna je v kv. B Polnilo je sivo rjava ilovica s kon- C8. Polnilo je sivo rjava ilovica z ve- A B A B krecijami železovih oksidov in drob- čjo koncentracijo oglja. Vkopana je v ci oglja. Vkopana je v SE 4. Je brez SE 4. Je brez najdb. Znotraj jame sta najdb. vidni dve jami za stojke: A – 32 × 16 C D cm in B – 9 × 9 cm. E F A B SE 90 - jama (M 1:50) SE 97 - jama Ovalne oblike, velikosti 96 × 60 cm Ovalne oblike, velikosti 40 × 23 cm in globine 6–12 cm. Prisotna je v kv. in globine 4 cm. Prisotna je v kv. C7. C8. Polnilo je sivo rjava ilovica s kon- Polnilo je sivo rjava ilovica s kon- A krecijami železovih oksidov. Vkopana krecijami železovih oksidov in drob- B je v SE 4. Je brez najdb. A B ci oglja. Vkopana je v SE 4. Je brez A B najdb. Arheologija na avtocestah Slovenije Lormanjske njive pri Lenartu 42 A B SE 102 - jama (M 1:50) 102 SE 103 - jama Ovalne oblike, velikosti 65 × 34 cm in Ovalne oblike, velikosti 44 × 30 cm in globine 10–14 cm. Prisotna je v kv. globine 12–20 cm. Prisotna je v kv. C8. Polnilo je temno sivo rjava ilovi- 139 C8. Polnilo je sivo rjava ilovica s kon- A ca s konkrecijami železovih oksidov krecijami železovih oksidov. Vkopana B in drobci oglja. Vkopana je v SE 4. Je je v SE 4. Je brez najdb. A B brez najdb. A B B SE 104 - jama SE 106 - jama za stojko B Ovalne oblike, velikosti 65 × 44 cm Ovalne oblike, velikosti 37 × 32 cm in in globine 8 cm. Prisotna je v kv. globine 13 cm. Prisotna je v kv. C8. A C8. Polnilo je temno sivo rjava ilovi- Polnilo je sivo rjava ilovica z drobci ca s konkrecijami železovih oksidov oglja. Vkopana je v SE 4. Vsebuje od- A B A in drobci oglja. Vkopana je v SE 4. Je lomke gradbenega materiala. brez najdb. A B A SE 107 - jama za stojko B SE 110 - jama za stojko Okrogle oblike, velikosti 28 × 26 cm Ovalne oblike, velikosti 29 × 22 cm A in globine 10 cm. Prisotna je v kv. in globine 9 cm. Prisotna je v kv. B8. C8. Polnilo je sivo rjava ilovica s kon- Polnilo je sivo rjava ilovica s konkre- B A B krecijami železovih oksidov in drob- cijami železovih oksidov in ogljem. A B ci oglja. Vkopana je v SE 4. Je brez Vkopana je v SE 4. Je brez najdb. najdb. A SE 108 - jama SE 109 - jama Ovalne oblike, velikosti 52 × 29 cm Nepravilne oblike, velikosti 67 × 40 in globine 9 cm. Prisotna je v kv. B8. cm in globine 9 cm. Prisotna je v 109 Polnilo je sivo rjava ilovica z drob- kv. B8. Polnilo je sivo rjava ilovica ci oglja. Vkopana je v SE 4. Je brez z drobci oglja. Vkopana je v SE 4. Je najdb. brez najdb. 108 B A B SE 111 - jama za stojko (M 1:50) A 111 136 Ovalne oblike, velikosti 28 × 25 cm 137 in globine 9 cm. Prisotna je v kv. B7. B Polnilo je sivo rjava ilovica s konkre- cijami železovih oksidov in ogljem. A B Vkopana je v SE 4. Je brez najdb. Arheologija na avtocestah Slovenije Lormanjske njive pri Lenartu 43 B SE 112 - jama SE 115 - jama (M 1:50) a A Ovalne oblike, velikosti 60 x 43 cm Nepravilne oblike, velikosti 103 × 60 a in globine 9 cm. Prisotna je v kv. cm in globine 6 cm. Prisotna je v kv. D11. Polnilo je temno sivo rjava ilo- E10. Polnilo je temno sivo rjava ilovi- b vica s konkrecijami železovih oksidov b ca s konkrecijami železovih oksidov B in ogljem. Vkopana je v SE 4. Je brez in drobci oglja. Vkopana je v SE 4. A najdb. Znotraj jame sta vidni dve Je brez najdb. Znotraj jame sta vidni A B A B jami za stojke: A – 10 × 9 cm in B – dve jami za stojke: A – 45 × 32 cm in 10 × 8 cm. B – 38 × 40 cm. SE 116 - jama za stojko B SE 117 - jama za stojko A Ovalne oblike, velikosti 35 × 28 cm Ovalne oblike, velikosti 33 × 27 cm in globine 5 cm. Prisotna je v kv. A9. in globine 6 cm. Prisotna je v kv. Polnilo je sivo rjava ilovica s kon- A9. Polnilo je temno sivo rjava ilovi- B krecijami železovih oksidov in drob- A ca s konkrecijami železovih oksidov A B ci oglja. Vkopana je v SE 4. Je brez in drobci oglja. Vkopana je v SE 4. Je A B najdb. brez najdb. B SE 118 - jama SE 119 - jama za stojko B Nepravilne oblike, velikosti 50 × 27 Ovalne oblike, velikosti 31 × 21 cm cm in globine 8–11 cm. Prisotna je in globine 4 cm. Prisotna je v kv. A8. v kv. A9. Polnilo je sivo rjava ilovi- Polnilo je sivo rjava ilovica s kon- ca s konkrecijami železovih oksidov krecijami železovih oksidov in drob- A in drobci oglja. Vkopana je v SE 4. Je A ci oglja. Vkopana je v SE 4. Je brez A B brez najdb. A B najdb. SE 120 - jama A SE 122 - jama (M 1:50) Ovalne oblike, velikosti 40 × 26 cm Ovalne oblike, velikosti 110 × 88 cm B in globine 9 cm. Prisotna je v kv. A8. in globine 10–16 cm. Prisotna je v Polnilo je sivo rjava ilovica s konkre- kv. A7. Polnilo je sivo rjava ilovica s cijami železovih oksidov. Vkopana je konkrecijami železovih oksidov. Vko- A B v SE 4. Je brez najdb. pana je v SE 4. Je brez najdb. B SE 123 - jama za stojko SE 124 - jama A Ovalne oblike, velikosti 34 × 29 cm Ovalne oblike, velikosti 38 × 28 cm in globine 5 cm. Prisotna je v kv. in globine 6 cm. Prisotna je v kv. A7. B A7. Polnilo je temno sivo rjava ilovi- Polnilo je sivo rjava ilovica s kon- ca s konkrecijami železovih oksidov krecijami železovih oksidov in drob- A B A in drobci oglja. Vkopana je v SE 4. Je ci oglja. Vkopana je v SE 4. Je brez brez najdb. najdb. A B Arheologija na avtocestah Slovenije Lormanjske njive pri Lenartu 44 E C F a b d c e B SE 125 - jama (M 1:50) A B f SE 134 - jama D Ovalne oblike, velikosti 86 × 47 cm in Ovalne oblike, velikosti 39 × 24 cm in A B globine 15 cm. Prisotna je v kv. B9. globine 10 cm. Prisotna je v kv. B8. A Polnilo je sivo rjava ilovica z drob- Polnilo je sivo rjava ilovica z drob- ci oglja. Vkopana je v SE 4. Je brez ci oglja. Vkopana je v SE 4. Je brez A B najdb. Znotraj jame je vidnih šest C D najdb. jam za stojke: A – 9 × 9 cm; B – 16 × 11 cm; C – 11 × 7 cm; D – 10 × 9 cm; E – 8 × 5 cm in F – 15 × 6 cm. E F B SE 138 - jama A SE 147 - jama Nepravilne oblike, velikosti 75 × 24 Ovalne oblike, velikosti 48 × 46 cm in A cm in globine 7 cm. Prisotna je v kv. globine 18–20 cm. Prisotna je v kv. C8. Polnilo je temno sivo rjava ilovi- D11. Polnilo je temno sivo rjava ilo- ca s konkrecijami železovih oksidov vica s konkrecijami železovih oksidov B A B in drobci oglja. Vkopana je v SE 4. Je in drobci oglja. Vkopana je v SE 4. Je A B brez najdb. brez najdb. SE 148 - jama za stojko B SE 157 - jama Ovalne oblike, velikosti 40 × 34 cm Nepravilne oblike, velikosti 40 × 36 in globine 6 cm. Prisotna je v kv. cm in globine 10–19 cm. Prisotna je F8 (natančna prostorska določi- v kv. D10. Polnilo je temno sivo rjava tev ni mogoča). Polnilo je siva ilovi- ilovica s konkrecijami železovih oksi- A ca s konkrecijami železovih oksidov, dov in drobci oglja. Vkopana je v SE drobci oglja in gradbenega materiala. A B 4. Je brez najdb. Znotraj jame sta vi- Vkopana je v SE 4. Je brez najdb. dni dve jami za stojke: A – 19 × 8 cm in B – 7 × 8 cm. A SE 160 - jama SE 161 - jama B Okrogle oblike, velikosti 60 × 57 cm Ovalne oblike, velikosti 120 × 74 cm in globine 17–22 cm. Prisotna je v in globine 14–29 cm. Prisotna je v kv. E10. Polnilo je temno sivo rjava B kvadrantih D11. Polnilo je sivo rja- ilovica s konkrecijami železovih oksi- va ilovica s konkrecijami železovih dov in drobci oglja. Vkopana je v SE A B oksidov in drobci oglja. Vkopana je v A A B 4. Je brez najdb. SE 4. Je brez najdb. Znotraj jame sta vidni dve jami za stojke: A – 15 × 10 cm in B – 16 × 14 cm. SE 163 - jama za stojko SE 166 - jama (M 1:50) B Ovalne oblike, velikosti 27 × 18 cm A Nepravilne oblike, velikosti 78 × 52 in globine 8 cm. Prisotna je v kv. E/ B cm in globine 7–37 cm. Prisotna je D10. Polnilo je temno sivo rjava ilo- v kv. E8. Polnilo je temno sivo rja- vica s konkrecijami železovih oksidov va ilovica s konkrecijami železovih A A B in drobci oglja. Vkopana je v SE 4. Je oksidov, drobci oglja ter dvema pe- A B brez najdb. ščenjakoma. Vkopana je v SE 4. Je brez najdb. Arheologija na avtocestah Slovenije Lormanjske njive pri Lenartu 45 A SE 168 - jama SE 170 - jama (M 1:50) B Ovalne oblike, velikosti 52 × 46 cm Ovalne oblike, velikosti 102 × 90 cm in globine 8 cm. Prisotna je v kv. D9. in globine 7–12 cm. Prisotna je v kv. Polnilo je sivo rjava ilovica s kon- B D11. Polnilo je temno sivo rjava ilo- krecijami železovih oksidov in drob- vica s konkrecijami železovih oksidov A ci oglja. Vkopana je v SE 4. Je brez in drobci oglja. Vkopana je v SE 3. Je A B najdb. A B brez najdb. A B SE 171 - jama SE 172 - jama Nepravilne oblike, velikosti 83 × 33 Ovalne oblike, velikosti 50 × 45 cm cm in globine 8 cm. Prisotna je v kv. in globine 10 cm. Prisotna je v kv. D11. Polnilo je temno sivo rjava ilo- D12. Polnilo je temno sivo rjava ilo- vica s konkrecijami železovih oksidov vica s konkrecijami železovih oksidov A in drobci oglja. Vkopana je v SE 3. Je in drobci oglja. Vkopana je v SE 3. Je A B brez najdb. brez najdb. B A B B SE 173 - jama za stojko SE 174 - jama za stojko A Ovalne oblike, velikosti 35 × 31 cm Ovalne oblike, velikosti 35 × 29 cm in globine 27 cm. Prisotna je v kv. in globine 11 cm. Prisotna je v kv. D12. Polnilo je temno sivo rjava ilo- D12. Polnilo je temno sivo rjava ilo- A B vica s konkrecijami železovih oksidov A B vica s konkrecijami železovih oksidov in drobci oglja. Vkopana je v SE 3. Je in drobci oglja. Vkopana je v SE 3. Je A B brez najdb. brez najdb. A SE 175 - jama za stojko SE 176 - jama (M 1:50) Ovalne oblike, velikosti 30 × 19 cm Ovalne oblike, velikosti 94 × 68 cm in globine 12 cm. Prisotna je v kv. in globine 12–15 cm. Prisotna je v A B C11. Polnilo je temno sivo rjava ilo- kv. F10. Polnilo je sivo rjava ilovi- B vica s konkrecijami železovih oksidov ca s konkrecijami železovih oksidov A B in drobci oglja. Vkopana je v SE 3. Je A B in drobci oglja. Vkopana je v SE 4. brez najdb. Je brez najdb. Znotraj jame je vidna jama za stojko, velikosti 25 × 17 cm. A SE 177 - jama SE 178 - jama za stojko Ovalne oblike, velikosti 98 × 58 cm Ovalne oblike, velikosti 38 × 33 cm in in globine 6 cm. Prisotna je v kv. F10 globine 14 cm. Prisotna je v kv. D11. (natančna prostorska določitev ni Polnilo je temno siva ilovica z drobci mogoča). Polnilo je sivo rjava ilovi- oglja in štirimi peščenjaki. Vkopana B ca s konkrecijami železovih oksidov je v SE 4. Je brez najdb. A B in drobci oglja. Vkopana je v SE 4. Je brez najdb. Arheologija na avtocestah Slovenije Lormanjske njive pri Lenartu 46 B SE 185 - jama A SE 186 - jama Nepravilne ovalne oblike, velikosti 42 B Ovalne oblike, velikosti 88 × 73 cm × 40 cm in globine 25 cm. Prisotna in globine 12–18 cm. Prisotna je v je v kv. F11. Polnilo je sivo rjava ilo- kv. F11. Polnilo je sivo rjava ilovi- A B vica z drobci oglja. Vkopana je v SE 4. ca s konkrecijami železovih oksidov A A B Je brez najdb. in drobci oglja. Vkopana je v SE 4. Je brez najdb. B A SE 187 - jama SE 188 - jama Ovalne oblike, velikosti 44 × 40 cm in A Ovalne oblike, velikosti 58 × 50 cm in globine 28 cm. Prisotna je v kv. F11. globine 12 cm. Prisotna je v kv. F11. Polnilo je siva ilovica s konkrecija- Polnilo je siva ilovica s konkrecija- mi železovih oksidov in drobci oglja. A B mi železovih oksidov, drobci oglja in B Vkopana je v SE 4. Je brez najdb. gradbenega materiala. Vkopana je v SE 4. Je brez najdb. A B A SE 189 - jama SE 193 - jama (M 1:50) Ovalne oblike, velikosti 50 × 31 cm Nepravilne oblike, velikosti 75 × 24 in globine 2–6 cm. Prisotna je v kv. cm in globine 26 cm. Prisotna je v E10. Polnilo je temno sivo rjava ilovi- kv. D11. Polnilo je sivo rjava ilovica ca s konkrecijami železovih oksidov B s konkrecijami železovih oksidov in in drobci oglja. Vkopana je v SE 4. Je drobci oglja ter žganine. Vkopana je A B brez najdb. v SE 4. Je brez najdb. B A SE 194 - jama SE 195 - jama Ovalne oblike, velikosti 57 × 44 cm Ovalne oblike, velikosti 40 × 32 cm in in globine 26 cm. Prisotna je v kv. globine 10 cm. Prisotna je v kv. D11. D11. Polnilo je temno sivo rjava ilo- Polnilo je sivo rjava ilovica s kon- vica s konkrecijami železovih oksidov krecijami železovih oksidov in drob- B in drobci oglja. Vkopana je v SE 4. Je A ci oglja. Vkopana je v SE 4. Je brez A B brez najdb. A B najdb. Znotraj jame sta vidni dve jami za stojke: A – 10 × 7 cm in B – 12 × 9 cm. B A SE 196 - jama SE 197 - jama (M 1:50) a Ovalne oblike, velikosti 63 × 59 cm in Ovalne oblike, velikosti 202 × 110 globine 13 cm. Prisotna je v kv. D11. cm in globine 4 cm. Prisotna je v kv. b Polnilo je sivo rjava ilovica s konkre- E11. Polnilo je sivo rjava ilovica s cijami železovih oksidov in drobci konkrecijami železovih oksidov. Vko- oglja. Vkopana je v SE 4. Vsebuje en pana je v SE 4. Je brez najdb. Znotraj a B odlomek gradbenega materiala. Zno- jame sta vidni dve jami za stojke: A – traj jame je vidna jama za stojko, ve- A B 60 × 53 cm in B – 40 × 40 cm. likosti 31 × 28 cm. A A B Arheologija na avtocestah Slovenije Lormanjske njive pri Lenartu 47 B B SE 201 - jama SE 205 - jama Ovalne oblike, velikosti 63 × 35 cm Ovalne oblike, velikosti 69 × 64 cm A in globine 12–20 cm. Prisotna je v in globine 7–10 cm. Prisotna je v kv. F11. Polnilo je sivo rjava ilovi- kv. F12. Polnilo je sivo rjava ilovi- A ca s konkrecijami železovih oksidov ca s konkrecijami železovih oksidov A B in drobci oglja. Vkopana je v SE 4. Je in drobci oglja. Vkopana je v SE 4. Je brez najdb. brez najdb. A B A A SE 213 - jama SE 214 - jama (M 1:50) Ovalne oblike, velikosti 58 × 53 cm Oglate oblike, velikosti 127 × 100 in globine 16 cm. Prisotna je v kv. cm in globine 4–8 cm. Prisotna je v D10. Polnilo je sivo rjava ilovica s kv. D10. Polnilo je sivo rjava ilovi- konkrecijami železovih oksidov in B ca s konkrecijami železovih oksidov drobci oglja. Vkopana je v SE 4. Je in drobci oglja. Vkopana je v SE 4. Je B brez najdb. A B A B brez najdb. B A SE 226 - jama za stojko SE 227 - jama Ovalne oblike, velikosti 31 × 24 cm Ovalne oblike, velikosti 46 × 36 cm A in globine 15 cm. Prisotna je v kv. in globine 23 cm. Prisotna je v kv. F10. Polnilo je temno sivo rjava ilo- B E10. Polnilo je temno sivo rjava ilo- vica s konkrecijami železovih oksidov A B vica s konkrecijami železovih oksi- A B in drobci oglja. Vkopana je v SE 4. Je dov in ogljem. Vkopana je v SE 6. Je brez najdb. brez najdb. A A SE 228 - jama SE 229 - jama Ovalne oblike, velikosti 49 × 38 cm in Okrogle oblike, velikosti 41 × 41 cm globine 14–20 cm. Prisotna je v kv. in globine 25 cm. Prisotna je v kv. E11. Polnilo je temno sivo rjava ilovi- E11. Polnilo je temno sivo rjava ilovi- ca s konkrecijami železovih oksidov B B ca s konkrecijami železovih oksidov in drobci oglja. Vkopana je v SE 4. in drobci oglja. Vkopana je v SE 4. Je A B A B Je brez najdb. Znotraj jame je vidna brez najdb. jama za stojko, velikosti 9 × 7 cm. B SE 230 - jama A (M 1:50) SE 231 - jama Ovalne oblike, velikosti 96 × 65 cm Ovalne oblike, velikosti 47 × 35 cm in in globine 7–16 cm. Prisotna je v kv. globine 3 cm. Prisotna je v kv. -A11. E11. Polnilo je temno sivo rjava ilovi- Polnilo je sivo rjava ilovica z drob- ca s konkrecijami železovih oksidov ci oglja. Vkopana je v SE 4. Je brez in drobci oglja. Vkopana je v SE 4. Je B najdb. A B A brez najdb. A B Arheologija na avtocestah Slovenije Lormanjske njive pri Lenartu 48 B A SE 232 - jama SE 242 - jama (M 1:50) Okrogle oblike, velikosti 44 × 44 cm Ovalne oblike ob severnem profilu in globine 17 cm. Prisotna je v kv. izkopnega polja, velikosti 226 × 137 D12. Polnilo je temno sivo rjava ilo- cm in globine 25 cm. Prisotna je v vica s konkrecijami železovih oksidov, kv. F11 (natančna prostorska določi- A peščenjaki in drobci oglja. Vkopana A B tev ni mogoča). Polnilo je temno sivo je v SE 3. Je brez najdb. rjava ilovica z drobci oglja in gradbe- B nega materiala. Vkopana je v SE 4. Je A B brez najdb. Arheologija na avtocestah Slovenije Lormanjske njive pri Lenartu 49 Katalog gradiva Gradivo v katalogu si sledi kronološko: prazgodovina, rimska Okrajšave doba in novi vek. V nadaljevanju je razporejeno po SE in materi- kv. kvadrant v. višina alu, iz katerega je narejeno. Risbe so v merilu 1:2 in 1:4. SE stratigrafska enota š. širina Gradivo hrani Pokrajinski muzej Maribor (PMMb). inv. št. inventarna številka u. ustje vel. velikost d. dno pr. premer Izkopavanje Prazgodovina Rimska doba 1 Kv. F12, SE 2, inv. št. 9068 2 Kv. C6, SE 1, SE 2, inv. št. 9028 5 Kv. E8–12, SE 1, SE 2, inv. št. 9054 Odlomek ostenja posode, ki je nare- Odlomek ustja in ostenja najver- Odlomek ustja in ostenja sklede ali jena iz finozrnate kremenove lon- jetneje čaše. Lahko bi šlo tudi za trinožnika. Posoda je narejena iz fi- čarske mase in ima nanešen barbo- manjšo skledo. Ostenje je okrašeno nozrnate kremenove lončarske mase tin. V. 4,2 cm, š. 6,6 cm. z gubo. Posoda je narejena iz fino- in je okrašena s kaneluro. zrnate kremenove lončarske mase. Pr. u. 24 cm. Pr. u. 8 cm. 3 Sonda 8, SE 1, SE 2, 9027 Odlomek ustja in ostenja krožnika. Posoda je narejena iz zelo finozrna- te kremenove lončarske mase in ima nanešen premaz rumeno rdeče bar- ve. Pr. u. 17 cm. 4 Kv. C6, SE 1, SE 2, 9052 6 Kv. D10, SE 1, SE 2, inv. št. 9015 Odlomek ostenja sklede. Posoda Odlomek ročaja vrča. Posoda je na- je narejena iz zelo finozrnate kre- rejena iz finozrnate kremenove lon- menove lončarske mase. Pr. oste- čarske mase. V. 11 cm, š. 3,2 cm. nja 35 cm. 7 Sonda 9, SE 1, SE 2, inv. št. 9053 Odlomek ustja in ostenja lonca. Po- soda je narejena iz finozrnate kreme- nove lončarske mase. Pr. u. 16 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Lormanjske njive pri Lenartu 50 M 1:2 M 1:4 4 1 2 3 4 5 6 7 SE 2 1 SE 1, 2 51 8 Kv. E8–12, SE 1, SE 2, inv. št. 9055 Odlomek ustja in ostenja lonca. Po- soda je narejena iz finozrnate kre- menove lončarske mase in okrašena s tehniko metličenja. Pr. u. 14 cm. 9 Kv. C4, SE 1, SE 2, inv. št. 9025 Odlomek ustja in ostenja lonca. Po- soda je narejena iz drobnozrnate kremenove lončarske mase. Pr. u. 23 cm. 10 Kv. C4, SE 1, SE 2, inv. št. 9058 Odlomek ustja in ostenja lonca. Po- soda je narejena iz finozrnate kre- menove lončarske mase in okrašena s kanelurami. Pr. u. 15 cm. 11 Kv. E8–12, SE 1, SE 2, inv. št. 9041 Odlomek ustja, ostenja in dna lon- ca. Posoda je narejena iz finozrnate kremenove lončarske mase. Pr. u. 30 cm, v. 24 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Lormanjske njive pri Lenartu 52 M 1:2 8 9 10 11 SE 1, 2 53 12 Kv. F8, SE 1, SE 2, inv. št. 9023 16 Kv. D11, SE 2, inv. št. 9050 Odlomek ustja in ostenja trinožni- Odlomek ustja in ostenja lonca. Po- ka. Posoda je narejena iz finozrna- soda je narejena iz finozrnate kre- te kremenove lončarske mase in je menove lončarske mase in ima na okrašena s kanelurami. notranji strani ustja oblikovan na- Pr. u. 30,2 cm. stavek za pokrov. Pr. u. 18 cm. 17 Kv. F9, SE 2, inv. št. 9035 Odlomek ustja in ostenja lonca. Po- soda je narejena iz finozrnate kre- menove lončarske mase in okrašena s kaneluro. Pr. u. 15 cm. 13 Kv. E8–12, SE 1, SE 2, 18 Kv. D12, SE 2, inv. št. 9036 inv. št. 9056 Odlomek ustja in ostenja lonca. Po- Odlomek ustja in ostenja najverje- soda je narejena iz finozrnate kre- tneje trinožnika. Posoda je narejena menove lončarske mase in okrašena iz drobnozrnate kremenove lončar- s kaneluro. Pr. u. 11 cm. ske mase. Pr. u. 32,5 cm. 19 Kv. F9, SE 2, inv. št. 9034 Odlomek ostenja in noge trinožni- ka. Posoda je narejena iz finozrnate kremenove lončarske mase. Pr. ostenja 13 cm. 20 Kv. C12, SE 3, inv. št. 9037 Odlomek ustja in ostenja sklede ali 14 Kv. B8, SE 2, inv. št. 9032 krožnika. Posoda je narejena iz zelo Odlomek ustja in ostenja vrča. Poso- finozrnate kremenove lončarske da je narejena iz finozrnate kreme- mase in okrašena z odtisi prsta. nove lončarske mase. Pr. u. 6,6 cm. Pr. d. 26 cm. 15 Kv. F11, SE 2, inv. št. 9057 Odlomek ustja in ostenja vrča. Poso- da je narejena iz drobnozrnate kre- menove lončarske mase. Pr. u. 13 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Lormanjske njive pri Lenartu 54 M 1:2 12 13 15 14 16 17 18 19 20 SE 1, 2 12, 13 SE 2 SE 3 20 55 21 Kv. C12, SE 3, inv. št. 9038 Odlomek ustja in ostenja lonca. Po- soda je narejena iz finozrnate kreme- nove lončarske mase. Pr. u. 18 cm. 22 Kv. C5, SE 5, inv. št. 9016 26 Kv. C5, SE 5, inv. št. 9013 Odlomek ustja in ostenja čaše gu- Odlomek ustja in ostenja sklede. Po- banke. Posoda je narejena iz zelo soda je narejena iz zelo finozrnate finozrnate kremenove lončarske kremenove lončarske mase in ima mase, okrašena s kaneluro in ima nanešen premaz intenzivno rjave nanešen premaz temno rdeče barve. barve. Pr. u. 26 cm. Pr. u. 9 cm. 27 Kv. C5, SE 5, inv. št. 9042 Odlomek ostenja sklede. Posoda je narejena iz zelo finozrnate kreme- nove lončarske mase in ima nanešen premaz, ki je slabo viden. Pr. ostenja 21 cm. 23 Kv. B5, SE 5, inv. št. 9033 Odlomek ostenja in dna najverje- tneje sklede. Posoda je narejena iz finozrnate kremenove lončarske mase. Pr. d. 4,2 cm. 24 Kv. C6, SE 5, inv. št. 9039 Odlomek ustja in ostenja vrča. Poso- 28 Kv. C6, SE 5, inv. št. 9047 da je narejena iz zelo finozrnate kre- Odlomek ustja in ostenja lonca. Po- menove lončarske mase in ima na soda je narejena iz finozrnate kreme- ustju kanelure. Pr. u. 12,4 cm. nove lončarske mase. Pr. u. 16 cm. 25 Kv. C5, SE 5, inv. št. 9026 Odlomek ustja in ostenja krožnika. Posoda je narejena iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase. Pr. u. 21 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Lormanjske njive pri Lenartu 56 M 1:2 21 22 23 24 25 26 27 28 SE 3 21 SE 5 57 29 Kv. C6, SE 5, inv. št. 9046 Odlomek ustja in ostenja lonca. Po- soda je narejena iz finozrnate kre- menove lončarske mase in okrašena s kaneluro. Pr. u. 17 cm. 30 Kv. C6, SE 5, inv. št. 9059 Odlomek ustja in ostenja lonca. Po- soda je narejena iz finozrnate kreme- nove lončarske mase. Pr. u. 21 cm. 31 Kv. C5, SE 5, inv. št. 9017 Odlomek ustja in ostenja lonca. Po- soda je narejena iz drobnozrnate kremenove lončarske mase. Pr. u. 16 cm. 32 Kv. C6, SE 5, inv. št. 9045 Odlomek ustja in ostenja lonca. Po- soda je narejena iz finozrnate kreme- nove lončarske mase. Pr. u. 20 cm. 33 Kv. C5, SE 5, inv. št. 9029 Odlomek ustja in ostenja lonca. Po- soda je narejena iz grobo zrnate kre- menove lončarske mase in je okra- šena s kaneluro. Pr. u. 24 cm. 34 Kv. C5, SE 5, inv. št. 9051 Odlomek ustja in ostenja lonca. Po- soda je narejena iz finozrnate kreme- nove lončarske mase. Pr. u. 12 cm. 35 Kv. C6, SE 5, inv. št. 9040 Odlomek ustja in ostenja lonca. Po- soda je narejena iz grobozrnate kre- menove lončarske mase. Pr. u. 20 cm. 36 Kv. C5, SE 5, inv. št. 9012 Odlomek ustja in ostenja lonca. Po- soda je narejena iz finozrnate kreme- nove lončarske mase. Pr. u. 16 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Lormanjske njive pri Lenartu 58 M 1:2 29 30 31 32 33 34 35 36 SE 5 59 37 Kv. C3, SE 5, inv. št. 9024 Odlomek ustja in ostenja lonca. Po- soda je narejena iz drobnozrnate kremenove lončarske mase. Pr. u. 16,6 cm. 38 Kv. C5, SE 5, inv. št. 9030 Odlomek ustja in ostenja lonca. Po- soda je narejena iz drobnozrna- te kremenove lončarske mase in je okrašena s kaneluro. Pr. u. 21,8 cm. 39 Kv. C5, SE 5, inv. št. 9043 Odlomek ostenja in dna lonca. Po- soda je narejena iz finozrnate kre- menove lončarske mase in okrašena s tehniko metličenja. Pr. dna 21 cm. 40 Kv. C5, SE 5, inv. št. 9010 Odlomek ostenja in dna lonca. Poso- da je narejena iz drobnozrnate kre- menove lončarske mase. Pr. d. 22,8 cm. 41 Kv. C6, SE 5, inv. št. 9044 Odlomek ostenja trinožnika. Posoda je narejena iz finozrnate kremenove lončarske mase in okrašena s kane- luro. Pr. ostenja 22 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Lormanjske njive pri Lenartu 60 M 1:2 37 38 39 40 41 SE 5 61 42 Kv. C5, SE 5, inv. št. 9031 48 Kv. C8, SE 76, inv. št. 9048 Odlomek ostenja in noge trinožni- Odlomek ostenja in noge trinožni- ka. Posoda je narejena iz finozrnate ka. Posoda je narejena iz finozrnate kremenove lončarske mase. kremenove lončarske mase. V. 2 cm, š. 2,8 cm. Pr. v. 2,7 cm, š. 6,7 cm. 43 Kv. C5, SE 5, inv. št. 9011 49 Kv. C8, SE 76, inv. št. 9019 Odlomek ustja in ostenja pokro- Odlomek ostenja in držaja pokrova. va. Posoda je narejena iz finozrnate Posoda je narejena iz drobnozrnate kremenove lončarske mase. kremenove lončarske mase. Pr. u. 20 cm. Pr. držaja 4 cm. 44 Kv. E9, SE 6, inv. št. 9018 Odlomki ustja, ostenja in dna čaše (rekonstrukcija). Posoda je nare- jena iz zelo finozrnate kremeno- ve lončarske mase. Pr. u. 12,8cm, v. 14,6 cm. 45 Kv. C8, SE 76, inv. št. 9020 Odlomek ustja in ostenja krožni- ka. Posoda je narejena iz finozrnate kremenove lončarske mase. Pr. u. 28 cm. 46 Kv. C8, SE 76, inv. št. 9022 Odlomek ustja in ostenja lonca. Po- soda je narejena iz finozrnate kreme- nove lončarske mase. Pr. u. 16 cm. 47 Kv. C8, SE 76, inv. št. 9021 Odlomek ustja in ostenja čaše. Poso- da je narejena iz zelo finozrnate kre- menove lončarske mase in ima na- nesen premaz rumeno rdeče barve. Pr. u. 10 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Lormanjske njive pri Lenartu 62 M 1:2 43 42 44 45 46 47 49 48 SE 5 42, 43 SE 6 44 SE 76 63 Novi vek 50 Kv. C7, SE 82, inv. št. 9049 53 Kv. E9, SE 1, SE 2, inv. št. 9060 Odlomek ustja in ostenja lonca. Po- Železen predmet, najverjetneje soda je narejena iz drobnozrnate otka, močno korodiran. V. 14,7 cm, kremenove lončarske mase. š. 8 cm. Pr. u. 14 cm. 51 Kv. E8, SE 180, inv. št. 9014 Odlomek ustja in ostenja lonca. Po- soda je narejena iz finozrnate kreme- nove lončarske mase. Pr. u. 18,4 cm. 52 Kv. C8, SE 76, inv. št. 9061 Odlomek kamnitih žrmelj. V. 13 cm, š. 26 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Lormanjske njive pri Lenartu 64 M 1:2 M 1:4 52 50 51 52 53 SE 82 50 SE 180 51 SE 76 52 SE 1, 2 53 65 54 Kv. D8, SE 1, SE 2, inv. št. 9062 59 Kv. C7, SE 2, inv. št. 9067 Odlomek pečnice. Narejena je iz fi- Odlomek ustja in ostenja lonca. Po- nozrnate kremenove lončarske mase soda je narejena iz finozrnate kre- in ima na zunanji površini nanesen menove lončarske mase. zeleni lošč. V. 4,2 cm, š. 4 cm. Pr. u. 20,4 cm. 55 Kv. C6, SE 1, SE 2, inv. št. 9064 60 Kv. E11, SE 2, inv. št. 9072 Odlomek ustja in ostenja sklede. Po- Odlomek ustja in ostenja lonca. Po- soda je narejena iz zelo finozrnate soda je narejena iz finozrnate kre- kremenove lončarske mase in ima menove lončarske mase. nanesen premaz temno rdeče barve. Pr. u. 15,2 cm. Pr. u. 36 cm. 61 Kv. D12, SE 3, inv. št. 9063 Odlomek ustja in ostenja lonca. Po- soda je narejena iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase in ima luknjo na ostenju. Pr. u. 18 cm. 56 Kv. B3, SE 1, SE 2, inv. št. 9065 Odlomek ustja in ostenja sklede. Po- soda je narejena iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase in ima nanesen premaz temno rdeče barve. Pr. u. 30 cm. 57 Kv. C9, SE 1, SE 2, inv. št. 9071 Odlomek ustja in ostenja lonca. Po- soda je narejena iz finozrnate kreme- nove lončarske mase. Pr. u. 17 cm. 58 Kv. E12, SE 2, inv. št. 9066 Odlomek ustja in ostenja lonca. Po- soda je narejena iz drobnozrnate kremenove lončarske mase. Pr. u. 12 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Lormanjske njive pri Lenartu 66 M 1:2 M 1:4 55 54 55 56 57 58 59 60 61 SE 1, 2 54–57 SE 2 58–60 SE 3 61 67 62 Kv. D12, SE 3, inv. št. 9070 Odlomek ustja in ostenja lonca. Po- soda je narejena iz finozrnate kre- menove lončarske mase. Pr. u. 17 cm. 63 Kv. C5, SE 5, inv. št. 9069 Odlomek ostenja posode, ki je na- rejena iz drobnozrnate kremenove lončarske mase. Okrašena je z odtisi zaobljenega predmeta. V. 4,3 cm, š. 4 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Lormanjske njive pri Lenartu 68 M 1:2 62 63 SE 3 62 SE 5 63 69 Gradivo s površinskega pregleda Bojan Djurić Gradivo hrani NMS. Okrajšave LNJ Lormanjske njive ZE zbiralna enota NMS Narodni muzej Slovenije db. debelina dl. dolžina 1 LNJ ZE 2D 6 LNJ ZE 10D 13 LNJ ZE 8A Del železne verige z ovalnimi členi; Odlomek izvihanega ustja lonca z Odlomek izvihanega, profiliranega dl. člena 3 cm, š. člena 1,5 cm. vratom; v. 2,6 cm, š. 5,4 cm, ustja lonca z vratom; v. 2,3 cm, pr. 21,8 cm. š. 3,6 cm, pr. 14,7 cm. 2 LNJ ZE 1A Del modernega brusa z odtisnjenimi 7 LNJ ZE 2C 14 LNJ ZE 7C peterokrakimi zvezdami in napisom Odlomek izvihanega ustja lonca z Odlomek izvihanega, profiliranega v majuskuli CARB; dl. 7,1 cm, vratom; v. 2,7 cm, š. 4 cm, ustja lonca z vratom; v. 3 cm, š. 2,9 cm, db. 1,3 cm. pr. 25 cm. š. 4,3 cm, pr. 26 cm. 8 LNJ ZE 7C 15 LNJ ZE 8A Odlomek izvihanega ustja lonca z Odlomek izvihanega, profiliranega vratom; v. 2,2 cm, š. 3 cm, ustja lonca z vratom; v. 3,1 cm, pr. 23,8 cm. š. 2,7 cm, pr. 25,2 cm. 3 LNJ ZE 4A 9 LNJ ZE 2C 16 LNJ ZE 15B Reliefna jagoda iz modrega stekla; Odlomek izvihanega ustja lonca z Odlomek izvihanega, profiliranega d. 1,1 cm, š. 0,9 cm. vratom; v. 2,7 cm, š. 3,1 cm, ustja lonca z vratom; v. 2,7 cm, pr. 28,6 cm. š. 3,5 cm, pr. 23,4 cm. 10 LNJ ZE 6C 17 LNJ ZE 7D Odlomek izvihanega ustja lonca z Odlomek izvihanega, profiliranega vratom; v. 2,5 cm, š. 6,4 cm, ustja lonca z vratom; v. 2,2 cm, pr. 25,4 cm. š. 3 cm, pr. 22,3 cm. 4 LNJ ZE 7D 11 LNJ ZE 10C 18 LNJ ZE 3B Odlomek izvihanega ustja lonca z Odlomek izvihanega ustja lonca z Odlomek izvihanega, profiliranega vratom; v. 2,5 cm, š. 3,8 cm, vratom; v. 2,3 cm, š. 4,9 cm, ustja lonca z vratom; v. 2,3 cm, pr. 14,4 cm. pr. 14,4 cm. š. 3,7 cm, pr. 17 cm. 5 LNJ ZE 5D 12 LNJ ZE 2B 19 LNJ ZE 1C Odlomek izvihanega ustja lonca z Odlomek izvihanega, profiliranega Odlomek izvihanega, profiliranega vratom; v. 2,2 cm, š. 3,2 cm, ustja lonca z vratom; v. 2,4 cm, ustja lonca z vratom; v. 2,4 cm, pr. 18 cm. š. 2,9 cm, pr. 22,2 cm. š. 2,5 cm, pr. 16,4 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Lormanjske njive pri Lenartu 70 M 1:1 3 M 1:2 4 3 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 71 20 LNJ ZE 1C 31 LNJ ZE 5C Odlomek izvihanega, profiliranega Odlomek uvihanega ustja sklede; v. ustja lonca z vratom; v. 2,8 cm, 1,9 cm, š. 5,3 cm, pr. 24,6 cm. š. 2 cm, pr. 25,2 cm. 32 LNJ ZE 3B 21 LNJ ZE 9C Odlomek pokrovke z odebeljenim Odlomek izvihanega, odebeljenega robom in ostanki glazure na zunanji ustja lonca z vratom; v. 2,9 cm, strani; v. 2,4 cm, š. 5,4 cm, š. 3,8 cm, pr. 24 cm. pr. 23,6 cm. 22 LNJ ZE 7C 33 LNJ ZE 5C Odlomek izvihanega, odebeljenega Odlomek odebeljenega ustja cve- ustja lonca z vratom; v. 2,4 cm, tličnega lonca; v. 3,5 cm, š. 3,5 cm, š. 3,2 cm, pr. 12,2 cm. pr. 24,8 cm. 23 LNJ ZE 7B 34 LNJ ZE 9C Odlomek izvihanega, odebeljenega Odlomek profiliranega ustja cve- ustja lonca z vratom; v. 2 cm, tličnega lončka z okrasom valovni- š. 3,1 cm, pr. 17,8 cm. ce pod ustjem; v. 2,9 cm, š. 3,4 cm, pr. 12,6 cm. 24 LNJ ZE 2D Odlomek izvihanega ustja lonca z vratom; v. 2,1 cm, š. 4,2 cm, pr. 15,6 cm. 25 LNJ ZE 6A Odlomek izvihanega ustja lonca z vratom; v. 2 cm, š. 2,8 cm, pr. 27,2 cm. 26 LNJ ZE 7A Odlomek izvihanega ustja lonca z vratom; v. 2,1 cm, š. 4,4 cm, pr. 31 cm. 27 LNJ ZE 2D Odlomek izvihanega, odebeljenega ustja lonca z vratom; v. 1,7 cm, š. 2,7 cm, pr. 18,6 cm. 28 LNJ ZE 1A Odlomek izvihanega, odebeljenega ustja lonca z vratom; v. 2 cm, š. 3,9 cm, pr. 21,8 cm. 29 LNJ ZE 1D Odlomek odebeljenega ustja sklede z ostanki glazure znotraj; v. 1,8 cm, š. 4,9 cm, pr. 25 cm. 30 LNJ ZE 6A Odlomek odebeljenega, profilirane- ga ustja sklede, prevlečene znotraj z oker glazuro; v. 1,8 cm, š. 3,3 cm, pr. 26 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Lormanjske njive pri Lenartu 72 M 1:2 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 73 Mineraloško-petrografske značilnosti žrmelj Sabina Kramar, Matej Dolenec Uvod so izdelani iz trahitov z Euganejskih gričev in hawaitov s Sicilije (Antonelli et al. 2004). Žrmlje se sicer ne pojavljajo v velikih količinah, so pa dokaj po- V Sloveniji so preiskave o izvoru kamnin za izdelavo žrmelj in goste najdbe na večini arheoloških najdišč. Različni pripomočki tudi mlinskih kamnov še vedno dokaj redke. Izjemo predsta- za mletje, denimo mlinski kamni, žrmlje in možnarji, so še po- vljajo preiskave o nekaterih prazgodovinskih in rimskih žrmljah sebno značilni za rimska najdišča na območju Mediterana (Wil- iz zahodne Slovenije (Horvat/Župančič 1987), kjer sklepajo na liams Thorpe 1988; Williams Thorpe/Thorpe 1993; Gluhak/Ho- uporabo lokalnih kamnin kakor tudi uvoza iz severne Italije. Žr- fmeister 2008). Uporabljali so jih za mletje žita, obdelavo plodov mlje, izdelane iz lokalnih kamnin, tako sedimentnih kakor ma- (olive in želod) kakor tudi za mletje kamnin, npr. apnenca (Ren- gmatskih, so znane iz rimske vile pri Mošnjah (Kramar 2009; Ko- zulli et al. 2002). Na podlagi petrografske oz. geokemične sestave šir et al. 2010). Znana je tudi objava o izdelavi mlinskih kamnov z določenega izdelka lahko ugotavljamo geološki izvor kamnine, začetka 20. st. iz Selške doline (Ramovš 1979). saj so za najboljše in najpogosteje trgovane kamne skrbno izbi- Na tem mestu so podani rezultati mineraloško-petrografske rali kamnino. Rezultati tako lahko pripomorejo pri interpretaciji preiskave ter kemične analize žrmelj z arheološkega najdišča zgodnje trgovine in trgovanja oz. trgovskih kontaktov. Lormanjske njive. Želeli smo določiti vrsto uporabljene kamnine Izdelovanju pripomočkov za mletje, predvsem mlinskih kamnov in področje, od koder bi lahko te kamnine izvirale (sl. 27). in žrmelj, je bila v rimskem imperiju namenjena široka pale- ta materialov, za katere pa velikokrat velja, da jih povečini niso Priprava vzorcev in preiskovalne metode pridobivali lokalno. Medtem ko so manjše predmete izdelova- li predvsem v lokalnih središčih, kjer je obseg trgovanja dosegal Za potrebe petrografsko-mineraloškega opisa je bil iz žrmelj nekaj deset ali sto kilometrov, so večje izdelke, za katere je bila odvzet vzorec, iz katerega je bil narejen poliran zbrusek. Na ta potrebna kvaliteta, izvažali tudi na daljše razdalje, predvsem način lahko vzorec pregledamo pod optičnim mikroskopom v v kraje, kjer v okolici ni bilo kvalitetnih kamnin (Peacock 1980). presevni svetlobi. Uporabljen je bil mikroskop Olympus BX60 z V rimskem obdobju so različne pripomočke za mletje izdelova- JVC3-CCD video kamero. li v različnih provincah rimskega imperija, ki vključujejo območje Mineralna sestava vzorca kamnine je bila določena z rentgensko današnje Italije, Nemčije, Francije, Španije, Portugalske, Maro- praškovno difrakcijo. V ta namen je bilo okoli 5 g vzorca zdro- ka, Tunizije, Libije in Turčije (Antonelli/Nappi/Lazzarini 2001; Glu- bljenega na velikost manj kot 50 µm. Uporabljen je bil rentgen- hak/Hofmeister 2008). Večina rimskih mlinskih kamnov in žrmelj ski praškovni difraktometer Philips PW3710 z bakrovo rentgen- z različnih arheoloških najdišč na območju Mediterana je zaradi sko cevjo in sekundarnim grafitnim monokromatorjem. Podatki dobrih drobilnih lastnosti izdelana iz magmatskih kamnin, ne- so bili pridobljeni pri napetosti 40 kV in toku 30 mA v območju katere pa, sicer manj pogosto, tudi iz apnenca in peščenjakov od 2 do 70° 2θ. (Williams Thorpe/Thorpe 1993; Santi et al. 2003). Vzorec poliranega zbruska je bil preiskan z elektronskim mikro- Za izdelavo je bila še posebej cenjena predornina z vtrošniki lev- skopom JEOL JSM – 5600 LV z EDS mikroanalizatorjem, v nizkem cita iz kamnolomov blizu Orvieta, ki leži 100 km severno od Rima vakuumu. Napetost, tlak in povečava so podani na posameznih (Peacock 1986; 1989; Antonelli et al. 2001, Santi et al. 2003). Zelo posnetkih z elektronskim mikroskopom. znani so tudi tovrstni izdelki iz trahita, ki izvira iz Euganejskih Kemična sestava vzorca kamnine je bila določena v akreditira- gričev pri Padovi v Italiji (Zantedeschi/Zanco 1993; Capedri/Ven- nemu laboratoriju (Acme Analytical Laboratories, Vancouver, BC, turelli/Grandi 2000; 2003). Naslednje izmed pomembnih sre- Canada) z uporabo različnih analitskih tehnik. Homogenizirali dišč izdelave teh predmetov je bila Sardinija, kjer so uporabljali kamnine srednje sestave in riolitni ignimbrit (Williams Thor- 27 Makroskopski posnetek žrmelj. pe/Thorpe 1989; 1990). Pokrajina Eifel v Nemčiji, kjer se nahaja- jo predornine bazaltne sestave, je eno izmed najpomembnej- ših središč izdelave mlinskih kamnov oz. žrmelj v Srednji Evropi (Gluhak/Hofmeister 2008), medtem ko je Centralni masiv v Fran- ciji znan po izdelkih iz trahiandezita (Peacock 1980; Williams Thorpe/Thorpe 1990). Izvorna področja kamnin za izdelavo žrmelj so znana tudi v mlajših vulkanitih iz Grčije, Turčije, Izraela, Sirije, Jordanije in Egipta (Williams Thorpe/Thorpe 1993). Nam najbliž- ji uvoz tovrstnih izdelkov je znan iz Istre; zanje so ugotovili, da Arheologija na avtocestah Slovenije Lormanjske njive pri Lenartu 74 smo 25 g kamnine. Okside glavnih spojin (SiO , Al O , Fe O , MgO, Tekstura kamnine je glomeroporfirska (sl. 30), kar pomeni, da se 2 2 3 2 3 CaO, Na O, K O, MnO, TiO in P O )in sledne prvine (Ba, Be, Co, Cs, v osnovi pojavljajo skupki oziroma združbe plagioklazov in piro- 2 2 2 2 5 Ga, Hf, Nb, Rb, Sc, Sn, Sr, Ta, Th, U, V, W, Zr in Y) so določili tako, da ksenov, kateri so drug drugemu zavirali rast. Nepravilni skupki so 0,2 g homogeniziranega vzorca kamnine talili z LiBO in ana- teh vtrošnikov so veliki okrog 3 mm. 2 lizirali z metodo ICP-ES (induktivno vezana plazma-emisijska Rezultati mineraloške analize homogeniziranega praškaste- spektroskopija). Na tak način so določili tudi elemente redkih ze- ga vzorca kamnine z rentgensko praškovno difrakcijo so potrdili melj (REE), le da so uporabili metodo ICP-MS (induktivno vezana sestavo sanidina, plagioklazov, kremena, avgita in biotita. Po- plazma-masna spektroskopija). Za analizo Ag, As, Au, Bi, Cd, Cu, Hg, Mo, Ni, Pb, Sb, Se, Tl in Zn so 0,5 g vzorca izluževali s 3 ml 2-2-2 HCl-HNO -H O pri 95 °C eno uro, razredčili na 10 ml in analizira- 28 Vtrošniki plagioklazov in biotitizirane rogovače v mikrokristalni osno-3 2 vi. Presevna svetloba, navzkrižni nikoli. li z ICP-MS metodo. Določili so tudi žarilno izgubo (LOI), vsebnost ogljika (TOT/C) in vsebnost žvepla (TOT/S). Pravilnost in natanč- nost ali ponovljivost analiz vzorcev je bila ocenjena z uporabo referenčnega materiala CCRMR SO-18 CSC. Podatke kemične sestave smo primerjali z nekaterimi literatur- nimi vrednostmi za znana najdišča. Rezultati kemijske analize so bili obdelani statistično s programom STATISTICA 6. Izvedena je bila običajna clusterska analiza, za način združevanja je bila uporabljena Wardova metoda, za mero podobnosti med vzorci pa evklidska razdalja. Rezultati in diskusija Makroskopski opis Vtrošniki so enakomerno razporejeni v mikrokristalni osnovi ka- mnine, kar imenujemo porfirska struktura. Vtrošniki predsta- vljajo okrog 20 % kamnine, od tega je 15 % svetlih in 5 % temnih 29 Zrna dvojčičnega monoklinskega piroksena. Presevna svetloba, navzkrižni nikoli. (femičnih) mineralov. Vtrošniki “plavajo” v steklasti do mikrokri- stalni osnovi in se ne dotikajo med seboj. Kamnina je močno li- monitizirana, kar se kaže v rjavi barvi osnove. Zgornji del žrmelj je temneje obarvan, kar je posledica njihove rabe (sl. 27). Kamnino sestavljajo pretežno idiomorfni vtrošniki plagiokla- zov, veliki od 0,3 do 0,8 cm, ki so enakomerno porazdeljeni v ste- klasti do mikrokristalni osnovi. Na nekaterih zrnih plagioklazov je opazen svetlejši rob, ki kaže njihovo conarno zgradbo. Sledijo zrna sanidina, velika do 1,5 cm. V osnovi so enakomerno razpore- jeni femični minerali, veliki okrog 0,3 cm. Mineraloško-petrografski opis Bistveni minerali hipohialinske, srednje- do drobnozrnate ka- mnine so idiomorfni srednji plagioklazi (sl. 28) conarne sestave (oligoklaz, andezin, labradorit). Poleg plagioklazov so prisotna idiomorfna zrna dvojčičnega sanidina. Velikosti glinencev so od 0,64 do 8 mm. V mikrokristalni do steklasti osnovi je opaziti zelo 30 Vtrošniki plagioklazov in monoklinskih piroksenov, ki se združujejo v nepravilne skupke, kar označujemo kot glomeroporfirsko strukturo. redka zrna ksenomorfnega kremena z valovito potemnitvijo. Presevna svetloba, navzkrižni nikoli. Med femičnimi minerali prevladujejo dvojčična idiomorfna zrna monoklinskih piroksenov (sl. 29), najverjetneje avgita, velika od 0,4 do 0,8 mm, in biotitizirana zrna rogovače, velika od 0,3 do 3 mm z nepresevnim mineralom (Fe-oksidi/-hidroksidi). Osno- vo sestavljajo steklo, paličasti kristali plagioklazov, veliki od 0,04 do 0,23 mm, ki se med seboj ne dotikajo in so izrazito fluidalno usmerjeni (trahitska struktura), ter redki sferuliti kremena in or- toklaza s premerom okoli 0,40 mm. Glede na stopnjo kristalizacije kamnine je struktura kamnine hi- pohialinska, kar pomeni, da vtrošniki bistvenih in značilnih mi- neralov plavajo v steklasti ali mikrokristalni osnovi. Glede na razmerje med zrni je struktura neenakomerna porfirska. Porfir- ska struktura je značilna za predornine, ki nastanejo pri vulkan- skih izbruhih na površju ali pa blizu njega in se na hitro ohladijo. Arheologija na avtocestah Slovenije Lormanjske njive pri Lenartu 75 leg tega je določen akcesorni mineral cirkon, ki ga v vzorcu na Klasifikacija podlagi optične mikroskopije nismo opazili. Gre za kamnino dioritske skupine, za katero so bistveni minera- V kamnini se pojavljajo tudi redka zrna apatita (sl. 31), kar je bilo li srednji plagioklazi. Strukture in teksture kamnine so tipične za opaziti s preiskavo SEM-EDX. Plagioklazi srednje sestave so proti predornine. Značilnost preiskane kamnine so srednji plagiokla- robu obogateni s K-komponento, kar daje značilen videz kamni- zi in povečana vsebnost vtrošnikov sanidina. Kamnino glede na ni – conarna struktura plagioklazov (sl. 32). TAS diagram uvrščamo med trahiandezite oz. med trahite, na Q'/ ANOR diagramu pa se uvršča med kremenove latite. Kemična sestava Kemična sestava kamnine je podana v tabeli na sl. 33. Če izpo- Možna izvorna področja stavimo nekatere pomembnejše značilnosti, vidimo, da kamnina Na izvorno področje smo sklepali na podlagi objavljenih literar- vsebuje 61,73 % SiO medtem ko je Na O+K O 9,27 %, na podlagi nih virov, raznih geoloških kart, nahajališč ter znanih rimsko- 2, 2 2 česar kamnino uvrščamo po t. i. TAS (Total Alkali Silica) diagramu dobnih središč proizvodnje. med trahiadnezite (C-B-P, 1979) oz. trahite (Le Bas et al. 1986). Na V Slovenskih goricah, ki so v neposredni bližini arheološkega naj-Q’/ANOR diagramu (Streckeisen/Le Maitre 1979) se kamnina uvr- dišča Lormanjske njive, izdanjajo nekatere metamorfne kamnine šča med kremenove latite. Vsebuje 17,89 % Al O ter 3,41 % Fe O , (Mioč/Žnidarčič 1989), medtem ko na tem območju magmatskih 2 3 2 3 vsebnost MgO je dokaj nizka, in sicer 0,71 %. Kamnina je pri pre- kamnin ne omenjajo. Po tolmaču lista Maribor se na območju prevanju gotovo izgubila nekaj alkalij (LOI 1,7 %). Značilno je niz- kartiranega lista Maribor pojavljajo posamezni izdanki andezita, ko razmerje K O/Na O (1,41) in visoko razmerje Zr/Nb (10,42). a natančnejša lokacija ni podana. Po drugi strani navajajo, da na 2 2 območju Slovenskih goric nastopajo v zgornjih delih vložki daci- tnega in andezitnega tufa in tufita. Območje Slovenskih goric si- cer v pretežni meri sestavljajo miocenske klastične sedimentne kamnine. 31 Zrna akcesornega minerala apatita, SEM-EDX. Po sedaj dostopni literaturi, predvsem Osnovni geološki kar- ti Slovenije (Buser 1979; Mioč/Žnidarčič 1978; 1987; Aničić/Juriša 1985; Mioč/Žnidarčič 1989; Grafenauer 1964), trahiandeziti v Slo- veniji niso znani. Medtem ko tudi izdanjanje trahitov na ozemlju Slovenije ni ome- njeno, je andezit v Sloveniji razširjen predvsem okoli Šaleške do- line; najdemo ga na Smrekovškem pogorju, pa tudi na majhni površini severovzhodno od Polzele (Buser 1979). Hinterlechner Ravnik in Pleničar (1967) poleg andezita s Smrekovca omenjata še andezit pri Jesenku vzhodno od Celja in kamnolom andezita Trlično pri Sv. Roku ob Sotli. Kot nahajališče hiperstenovega an- dezita navaja Teller (1898, v Činč Juhant 1999) tudi Dramlje. Činč- Juhantova (1999) je v svoji doktorski disertaciji opisala smre- kovški, drameljski in trlični andezit. Glede na to, da preiskana kamnina vsebuje povečini monoklinske piroksene, lahko lokaciji 32 Linijska analiza preseka plagiokaza s SEM-EDX, kjer je opazna oboga-Sv. Rok in Dramlje najverjetneje izključimo, saj naj bi v teh pre- titev na robovih plagioklazov s K-komponento. Zgoraj desno: poraz- vladoval rombični piroksen hipersten (Faninger 1966; Činč Ju- delitev kalcija; spodaj levo: porazdelitev natrija, spodaj desno: porazdelitev kalija. hant 1999). Visoka vsebnost monoklinskih piroksenov je značilna za andezit s Smrekovškega pogorja, vendar ta ne vsebuje velikih vtrošnikov kalijevega glinenca (Činč Juhant 1999). Tako lahko po vsej verjetnosti izključimo tudi vse v Sloveniji znane lokacije ka- mnin, ki so opisane kot andeziti. Znana nahajališča trahiandezita so tudi na Balkanskem polotoku (Grafenauer 1964; Csonka et al. 2003), vendar iz tega območja ne zasledimo dokumentirane uporabe podobnih kamnin za arheološke predmete. Podatke o kemični sestavi smo primerjali z nekaterimi vrednost- mi za znana najdišča, kjer se nahajajo trahiandeziti (Williams Thorpe 1988; Williams Thorpe/Thorpe 1988; 1989; 1993; Zantede- schi/Zanco 1993; Capedri et al. 2000). Na podlagi značilnih geokemičnih parametrov oz. clusterske analize (hierarhični drevesasti diagram ni prikazan) lahko nedvomno izključimo ostala znana nahajališa podobnih kamnin, torej kamnina gotovo ne prihaja iz Centralnega masiva v Franciji, Sardinije, Eolskih otokov, grških otokov Egejskega morja, zahodne Anatolije ali Maroka. Nasprotno pa glede na številne geološke markerje ugotavlja- mo, da je obravnavana kamnina najbolj podobna predorninam z Arheologija na avtocestah Slovenije Lormanjske njive pri Lenartu 76 Euganejskih gričev pri Padovi, kjer je bilo sicer eno izmed najbolj znanih večjih proizvodnih središč tovrstnih izdelkov rimskega imperija. Poleg značilne geokemične sestave so zanje prav tako značilni reakcijski robovi plagioklazov, obogateni s kalijem, ter glomeroporfirska tekstura kamnine. Izvor kamnine je glede na geokemične in ostale značilne parametre možno omejiti na ob- močje Monte Merla, ki je del Euganejskih gričev. Sklepi Z opravljenimi petrografsko-mineraloškimi analizami žrmelj z arheološkega najdišča Lormanjske njive se je izkazalo, da gre za magmatsko kamnino dioritske skupine, za katero so bistveni mi- nerali srednji plagioklazi. Strukture in teksture kamnine so ti- pične za predornine. Glede na stopnjo kristalizacije kamnine je struktura kamnine hipohialinska, kar pomeni, da vtrošniki bi- stvenih in značilnih mineralov plavajo v steklasti ali mikrokri- stalni osnovi. Glede na razmerje med zrni je struktura neenako- merna porfirska. Porfirska struktura je značilna za predornine, ki nastanejo pri vulkanskih izbruhih na površju ali pa blizu njega in se na hitro ohladijo. Tekstura kamnine je glomeroporfirska, kar pomeni, da se v osnovi pojavljajo skupki oziroma nakopičenja plagioklazov in piroksenov. Kamnino sestavljajo idiomorfni plagioklazi srednje sestave, sa- nidin, monoklinski pirokseni, biotitizirana rogovača in kremen. Kot akcesorni minerali se pojavljata cirkon in apatit. Večji vtro- šniki merijo nekaj mm (do 15 mm), manjši vtrošniki osnove pa le nekaj desetink mm. Značilnost kamnine je visoka vsebnost sani- dina in neokoliko manj kislih plagiokalazov, za katere smo ugo- tovili, da so večinoma srednje sestave. Kamnino glede na TAS diagram uvrščamo med trahiandezite (C- B-P, 1979) oz. med trahite (Le Bas et al. 1986), na Q’/ANOR diagramu pa se kamnina uvršča med kremenove latite. Na podlagi makroskopskih značilnosti, petrografsko-mineralo- ških markerjev, denimo velikosti vtrošnikov, reakcijskih obročev in glomeroporfirske teksture, ter geokemičnih značilnosti ka- mnine ugotavljamo, da je izvorno področje kamnine z Euganej- skih gričev pri Padovi, kjer je bilo znano veliko središče proizvo- dnje tovrstnih izdelkov rimskega imperija. Podobne kamnine v Sloveniji zaenkrat niso znane, kar dodatno potrjuje, da je bil iz- delek uvožen. Arheologija na avtocestah Slovenije Lormanjske njive pri Lenartu 77 Sklep Najdišče Lormanjske njive leži na ravnini ob potoku Globovnica, plasteh SE 1, SE 2, SE 3 in SE 5, v katerih so najdene tudi rimsko- severno od kraja Lormanje in jugozahodno od kraja Lenart. Ker dobne najdbe in odlomek prazgodovinske posode. Edina defini- se na tem območju rada zadržuje meteorna voda, je teren veči- rana novoveška struktura je drenažni jarek SE 81. noma močvirnat. Že v 60. letih prejšnjega stoletja je to območje Najdišče Lormanjske njive samo deloma odkriva pogled v življe- preučeval arheolog Stanko Pahič. Ostanke rimskodobne pose- nje rimskodobne vile rustike. Njen večji del nam ostaja še vedno litve je zabeležil v okolici Lormanj in širše v prostoru Slovenskih zakrit in čaka na prihodnje raziskave. goric. Ko je bila trasa bodoče avtoceste določena, arheologi niso bili presenečeni ob pozitivnih rezultatih terenskega pregleda na Lormanjskih njivah. Arheološka izkopavanja niso odkrila nobenih sledi poselitve iz prazgodovinskega obdobja. Odlomek ostenja posode z barbotin- skim okrasom nam pove bore malo. Najden je bil v stratigrafsko zgoraj ležeči plasti SE 2, ki je vsebovala še rimskodobne in no- voveške najdbe. Možno je, da je bil zaradi bližine tekoče vode in poplavnega območja prinešen od kod drugod. So pa arheološka izkopavanja odkrila sledove poselitve iz rim- skega obdobja. Gre za ostanke lesenih objektov, ki so najverje- tneje bili del vile rustike. Ta je oddaljena približno 100 m sever- no od obravnavanega območja. Na podlagi odkritih stojk, jam in kurišč je bilo možno delno rekonstruirati najmanj šest objek- tov. Stojke in jame za stojke so povezane v najbolj smiselno kon- strukcijo, katero je nudila situacija. Prva dva objekta sta se na- hajala ob kurišču SE 76A. Prvi objekt ima približno 54 m2 tlorisne površine, drugi pa približno 36 m2. Naslednja dva objekta sta se nahajala ob kurišču SE 66. Prvi s približno 64 m2 tlorisne površine in drugi s približno 85 m2. Peti objekt je imel približno 82 m2 tlo- risne površine in je bil od najbližjega kurišča SE 222 oddaljen pri- bližno 6 m. Pri šestem objektu tlorisne površine zaradi uničenja ni bilo možno določiti. V njegovi bližini so se nahajala tri kurišča: SE 149, SE 150 in SE 221. Na podlagi najdenega rimskodobnega zbira, ki je sicer dokaj skromen, lahko rečemo, da je ta del vile deloval v 2. in v 3. stole- tju. Med obravnavanim keramičnim gradivom ni nobenega uvo- ženega posodja. Razpoznavnih pa je nekaj odlomkov posod, ki so bile narejene v bližnjih petovionskih lončarskih delavnicah. Kar kaže na to, da so prebivalci te kmetije obiskovali Petoviono in tam zelo verjetno nabavljali stvari, ki so jih potrebovali. Obi- skovali pa so verjetno tudi nekoliko bolj oddaljeno mesto, Fla- vio Solvo. Mineraloške in petrografske analize kažejo na to, da so žrmlje uvozili. Kamnina, iz katere so narejene, na območju današnje Slovenije zaenkrat ni znana. Kasneje, v srednjem in novem veku, so raziskano območje upo- rabljali v kmetijske namene. Na to dejavnost kaže najdeno orod- je, najverjetneje otka. Najbrž jo je kakšen kmet izgubil med de- lom na polju. Novoveške lončenine je bilo najdene kar veliko, a izpovednost je slaba. Predvsem gre za črepinje ostenj, za katere se nam dozdeva, da so bile na njivo pripeljane kot odpad. Novo- veške najdbe so bile najdene samo v stratigrafsko zgoraj ležečih Arheologija na avtocestah Slovenije Lormanjske njive pri Lenartu 78 Literatura ANIČIĆ, B. in M. JURIŠA 1985, Osnov- ČINČ JUHANT, B. 1999. Petrološke HORVAT, A. in M. ŽUPANČIČ 1987, KRAMAR, S. 2009, Arheološko naj- na geološka karta 1:100 000, in geokemične značilnosti ka- Prazgodovinske in rimske žrmlje dišče Mošnje, Poročilo o petro- Tolmač lista Rogatec. – Zvezni mnin karavanškega tonalitnega iz zahodne Slovenije (prvi rezul- grafski preiskavi. – ZVKDS, Re- geološki zavod Beograd, Beo- pasu. – Doktorska disertacija, tati petrografske analize). - Ge- stavratorski center, Ljubljana grad, 76. Univerza v Ljubljani, Ljubljana ološki zbornik 8, 105–110. (neobjavljeno poročilo). ANTONELLI, F., G. NAPPI in L. LAZZARI- (neobjavljeno). HORVAT, M. 1999, Keramika: teh- LAZAR, I. 2001, Arheološke raziska- NI 2001, Roman Millstones from FANINGER, E. 1966, Hiperstenov an- nologija keramike, tipologi- ve srednjega in novega veka v Orvieto (Italy): Petrographic and dezit pri Sv. Roku ob Sotli. – Ge- ja lončenine, keramični arhiv. Celju. – V: M. Guštin (ur.) 2001, Geochemical Data for A New Ar- ologija 9, 549–553. – Razprave Filozofske fakultete, Srednjeveško Celje, Ljubljana, chaeometric Contribution. – Ar- DJURIĆ, B. 2003, MP 02 Lenart–Coge- Ljubljana. 39 – 44. chaeometry 43 (2), 167–189. tinci, MP 02-1 Lenart–Senarska, HORVAT, M. in D. MLEKUŽ 2010, Razi- LE BAS, M. J., R.W. LE MAINTRE, A. ANTONELLI, F., F. BERNARDINI, S. CA- Poročilo o rezultatih ekstenziv- skava arheološke keramike. – V: STRECKEISEN in B. ZANETTIN 1986, PEDRI, L. LAZZARINI in E. MON- nega pregleda. – Ljubljana (ne- A. Plestenjak, Gorice pri Turni- A chemical clasification of vol- TAGNARI KOKELJ 2004, Archae- objavljeno poročilo). šču, AAS 12, Ljubljana, 136–143. canic rocks based on the total ometric study of protohistoric –. 2004, MP 02 Lenart–Cogetinci, ISTENIČ, J. 1999, Poetovio, zahodna alkali-silica diagram. – Journal grinding tools of volcanic rocks MP 02-1 Lenart–Senarska, Po- grobišča I: grobne celote iz De- of Petrology 27, 745–750. found in the Karst (Italy-Slove- ročilo o rezultatih arheološkega želnega muzeja Joanneuma v LUBŠINA TUŠEK, M. 2007, Arheolo- nia) and Istria (Croatia). – Ar- pregleda na potencialnem naj- Gradcu. – Katalogi in monogra- ške sledi preteklosti na območju chaeometry 46 (4), 537–552. dišču Lormanjske njive 1. – Lju- fije 32, Ljubljana. Doma upokojencev na Ptuju. – BUSER, S. 1979, Osnovna geološka bljana (neobjavljeno poročilo). JANEŽIČ, M. 2007, Poznorimski na- V: K. Dokl (ur.), Dom: 80 let delo- karta 1:100 000, Tolmač lista GLUHAK, T. M. in W. HOFMEISTER selbinski sklop Ptuj – Gimnazija vanja Doma upokojencev Ptuj, Celje. - Zvezni geološki zavod 2008, Provenance analysis of (sektor II), s podrobnejšo analizo Ptuj, 62–73. Beograd, Beograd, 72. Roman Millstones: mapping of keramičnega zbira. – Univerza MIGLBAUER, R. 1990, Die Gefässkera- CAPEDRI, S., G. VENTURELLI in G. trade areas in Roman Europe. - v Ljubljani, Filozofska fakulte- mik der Grabung Wels Marktge- GRANDI 2000, Euganean tra- Geoarchaeology and Archaeo- ta, Oddelek za arheologijo, Lju- lände. – Rei Cretariae Romanae chytes: a discrimination on mineralogy, 111–115. bljana (neobjavljeno diplom- Fautores Acta Suppl. 7, Liestal. quarried sites by petrographic GRAFENAUER, S. 1964, Sistemat- sko delo). MIOČ, P. in M. ŽNIDARČIČ 1978, and chemical parameters and ska petrologija. – Učbenik. KAVUR, B., A. TOMAŽ in Z. MILEUSNIĆ Osnovna geološka karta 1:100 by magnetic susceptibility and Univerza v Ljubljani, Ljubljana 2006, Sodolek - naselje bakrene 000, Tolmač lista za Slovenj Gra- its bearing on the provenan- (neobjavljeno). dobe. – V: A. Tomaž (ur.) 2006, dec. – Zvezni geološki zavod Be- ce of stones of ancient artefact. GROH, S. 1996, Die Insula XLI von Fla- Od Sopota do Lengyela, Prispev- ograd, Beograd, 74. – Journal of Cultural Heritage 1, via Solva, Ergebnisse der Gra- ki o kamenodobnih in bakre- –. 1987, Osnovna geološka karta 341–364. bungen 1959 und 1989 bis nodobnih kulturah med Savo in 1:100 000, Tolmač lista za Ravne –. 2003, Trachytes used for paving 1992. – Sonderschriften des Donavo, Koper, 121–128. na Koroškem. – Zvezni geološki Roman roads in the Po plain: Österreichischen archäologi- KOŠIR, M., S. MILETIĆ, S. KRAMAR, J. zavod Beograd, Beograd, 69. characterisation by petrographic schen Institutes 28, Wien. LUX, D. ROKAVEC in N. ZUPANČIČ –. 1989, Osnovna geološka karta and chemical parameters and GUŠTIN, M., M. JEZERŠEK in N. PRO- 2010, Preliminarne raziskave iz- 1:100 000, Tolmač lista Maribor. provenance of flagstones. – Jo- ŠEK 2001, Katalog keramičnih vora naravnega kamna iz arheo- – Zvezni geološki zavod Beo- urnal of Archaeological Science najdb iz Celja. – V: M. Guštin loškega najdišča Mošnje. – V: A. grad, Beograd, 69. 30 (4), 491–509. (ur.), Srednjeveško Celje, Ljublja- Košir, A. Horvat, N. Zupan Hajna PAHIČ, S. 1962, Miklavž na Dravskem CSONKA, J. D., T. GERKE, J. DAVIS, na, 195–238. in B. Otoničar (ur.), 3. Slovenski polju. – Varstvo spomenikov S. STOCKER, C. DIETSCH in J. B. HINTERLECHNER RAVNIK, A. in M. PLE- geološki kongres v Bovcu, 16.– 8, 246. MAYNARD 2003, Geochemistry of NIČAR 1967, Smrekovški andezit 18. september 2010. Povzetki –. 1965, Lormanje pri Lenartu v pre-Roman millstones collec- in njegov tuf. – Geologija 10/9, in ekskurzije, ZRC SAZU, Ljublja- Slovenskih goricah. – Varstvo ted from central Albania, Seat- 219–237. na, 28. spomenikov 9, 147–148. tle Annual Meeting (November 2–5, 2003). – Geological Society of America, Abstracts with Pro- grams 35, 398. Arheologija na avtocestah Slovenije Lormanjske njive pri Lenartu 79 –. 1976, Seliščne najdbe v zahodnih SANTI, P., F. ANTONELLI, A. RENZULLI in VIDRIH PERKO, V. 2006, Keramič- Slovenskih goricah – Andrenci. P. PENSABENE 2003, Leucite pho- no gradivo. – V: I. Lazar, Ilovica Spodnji Duplek, Spodnji Porčič, nolite millstones from the Orvi- pri Vranskem, AAS 1, Ljubljana, Vumpah. – Poročilo o raziskova- eto production centre: new data 86–247. nju paleolita, neolita in eneolita and insight into the Roman tra- WILLIAMS THORPE, O. 1988, Prove- v Sloveniji 5, 29–83. de. – Periodico di Mineralogia nancing and archaeology of Ro- –. 1990, Arheološka najdišča v Slo- 73, 57–69. man millstones from the Me- venskih goricah: Lormanje: da- SLANA, A. 1996, Lenart skozi stoletja. diterranean area. – Journal of nes njive - nekoč rimska prista- – V: B. Zorko (ur.), Zbornik občine Archaeological Science 15 (3), va. – Maribor. Lenart, Lenart, 28–30. 253–305. –. 1996, Prazgodovinske najdbe STRECKEISEN, A. in R.W. LE MAITRE WILLIAMS THORPE, O. in R. THORPE v občini Lenart. – Lenart sko- 1979, A chemical approximation 1988, The provenance of donkey zi stoletja. - V: B. Zorko (ur.), to the modal QAPF classificati- mills form Roman Britain. – Ar- Zbornik občine Lenart, Lenart, on of the igneous rocks. – Neues chaeometry 30, 275–289. 16–19. Jarbuch für Mineralogie Abhan- –. 1989, Provenancing and Ar- PEACOCK, D. P. S. 1980, The Roman dlungen 136, 169–206. chaeology of Roman Millstones Millstone trade: a petrological STRMČNIK GULIČ, M. 2003, Malečnik From Sardinia (Italy). – Oxford sketch. - World Archaeology 12 pri Mariboru. – V: D. Prešeren Journal of Archaeology 8 (1) , (1), 43–53. (ur.), Zemlja pod vašimi nogami. 89–113. –. 1986, The production of Roman Zbirka Dnevi evropske kulturne –. 1990, Millstone provenancing millstones near Orvieto, Umbria, dediščine, Ljubljana, 181–182. used in tracing the route of a 4th Italy. - The Antiquaries Journal TICA, G. 2011, Zamarkova – Toplak- century BC Greek merchant ship. 66 (1), 45–51. Kegl. – AAS 16, Ljubljana. – Archaeometry 32, 115–137. –. 1989, The mills of Pompei. – An- TOMAŽ, A. 2010, Gomile pri Lenartu –. 1993, Geochemistry and trade of tiquity 63, 205–214. v Slovenskih Goricah. – AAS 11, Eastern Mediterranean millsto- PLESNIČAR GEC, L., M. STRMČNIK GULIČ Ljubljana. nes from the Neolithic to Roman in I. TUŠEK 1990, The production TOMBER, R. in J. DORE 1998, The Na- periods. – Journal of Archaeolo- of thin-walled pottery at Poe- tional Roman Fabric Referen- gical Science 20, 263–320. tovio: New evidence. – Rei Cre- ce Collection. A Handbook. ZANTEDESCHI, C. in A. ZANCO 1993, Di- tariae Romanae Favtorum Acta - London. scintive characteristic of Euga- 27/28, 149–154. TUŠEK, I. 1996, Gomilna grobišča v nean trachytes for their identi- RAMOVŠ, A. 1979, Mlinski kamni iz občini Lenart. Lenart skozi sto- fication in ancient monuments. kremenovega konglomerata v letja. – V: B. Zorko (ur.), Zbornik – Science for Cultural Heritage Selški dolini. – Loški razgledi 26, občine Lenart, Lenart, 20–27. 2, 1–10. 153–157. –. 2009, Pavlovci, sondiranje rim- ŽIŽEK, I. 2004, Katalog predmetov. – RENZULLI, A., P. SANTI, G. NAPPI, M. skodobne vile. – Obavijesti XLI/2, V: I. Lazar (ur.), Rimljani: steklo, LUNI in D. VITALI 2002, Prove- 69–75. glina, kamen [katalog razstave], nance and trade of volcanic VELUŠČEK, A. 2006, Resnikov prekop Celje-Maribor-Ptuj, 124–144. millstones form Etruscan-Cel- – sondiranje, arheološke najd- tic and Roman archaeological be, kulturna in časovna uvrsti- sites in Central Italy. – Europe- tev. – V: A. Velušček (ur.), Re- an Journal of Mineralogy 14, snikov prekop - sondiranje, 175–183. arheološke najdbe, kulturna RICE, P. R. 1987, Pottery Analysis: A opredelitev in časovna uvrsti- Sourcebook. – London. tev, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 10, Ljubljana, 19–85. Arheologija na avtocestah Slovenije Lormanjske njive pri Lenartu 80 Indeks stratigrafskih enot SE stran SE stran SE stran SE stran Plasti Rimska doba SE 40 31 SE 198 36 SE 1 25 Domnevni objekt 1 26 SE 42 31 SE 199 37 SE 2 25 SE 77 26 SE 49 31 SE 200 37 SE 3 25 SE 80 26 SE 54 31 SE 202 37 SE 4 25 SE 82 26 SE 57 32 SE 203 37 SE 5 25 SE 91 26 SE 66 32 SE 204 37 SE 6 25 SE 92 26 SE 206 37 SE 7 25 SE 126 26 Domnevni objekt 4 32 SE 208 37 SE 10 25 SE 93 27 SE 14 32 SE 209 37 SE 94 27 SE 15 32 SE 221 37 SE 95 27 SE 16 32 SE 96 27 SE 19 32 Preostale rimskodobne stratigraf- SE 98 27 SE 20 32 ske enote SE 99 27 SE 21 32 SE 11 38 SE 22 33 SE 12 38 Domnevni objekt 2 27 SE 30 33 SE 52 38 SE 72 27 SE 43 33 SE 55 38 SE 75 27 SE 23 33 SE 69 38 SE 76 28 SE 24 33 SE 83 38 SE 76a 28 SE 121 38 SE 84 28 Domnevni objekt 5 33 SE 128 38 SE 85 28 SE 53 33 SE 141 39 SE 86 28 SE 144 33 SE 180 39 SE 87 28 SE 145 34 SE 220 39 SE 88 28 SE 146 34 SE 233 39 SE 89 28 SE 151 34 SE 234 39 SE 113 29 SE 152 34 SE 239 39 SE 113a 29 SE 153 34 SE 240 39 SE 114 29 SE 154 34 SE235 40 SE 130 29 SE 155 34 SE 131 29 SE 156 34 SE 132 29 SE 158 35 SE 133 29 SE 190 35 SE 135 29 SE 191 35 SE 192 35 Domnevni objekt 3 30 SE 211 35 SE 13 30 SE 212 35 SE 25 30 SE 215 35 SE 26 30 SE 216 35 SE 28 30 SE 219 36 SE 29 30 SE 222 36 SE 33 30 SE 31 31 Objekt 6 36 SE 32 31 SE 149 36 SE 34 31 SE 150 36 SE 37 31 SE 165 36 SE 38 31 SE 181 36 SE 39 31 SE 184 36 Arheologija na avtocestah Slovenije Lormanjske njive pri Lenartu 81 SE stran SE stran SE stran Novi vek Neopredeljene strukture SE 148 45 SE 81 40 SE 8 40 SE 157 45 SE 27 40 SE 160 45 SE 35 40 SE 161 45 SE 36 40 SE 163 45 SE 44 41 SE 166 45 SE 45 41 SE 168 46 SE 47 41 SE 170 46 SE 48 41 SE 171 46 SE 50 41 SE 172 46 SE 51 41 SE 173 46 SE 56 41 SE 174 46 SE 58 41 SE 175 46 SE 59 41 SE 176 46 SE 60 41 SE 177 46 SE 61 42 SE 178 46 SE 62 42 SE 185 47 SE 63 42 SE 186 47 SE 64 42 SE 187 47 SE 67 42 SE 188 47 SE 68 42 SE 189 47 SE 73 42 SE 193 47 SE 74 42 SE 194 47 SE 90 42 SE 195 47 SE 97 42 SE 196 47 SE 102 43 SE 197 47 SE 103 43 SE 201 48 SE 104 43 SE 205 48 SE 106 43 SE 213 48 SE 107 43 SE 214 48 SE 110 43 SE 226 48 SE 108 43 SE 227 48 SE 109 43 SE 228 48 SE 111 43 SE 229 48 SE 112 44 SE 230 48 SE 115 44 SE 231 48 SE 116 44 SE 232 49 SE 117 44 SE 242 49 SE 118 44 SE 119 44 SE 120 44 SE 122 44 SE 123 44 SE 124 44 SE 125 45 SE 134 45 SE 138 45 SE 147 45 Document Outline Lormanjske njive pri Lenartu Kazalo Uvod Geografski in arheološki opis prostora Intenzivni površinski pregled Izkopavanje Prazgodovina Rimska doba Novi vek Katalog stratigrafskih enot Rimska doba Novi vek Neopredeljene strukture Katalog gradiva Izkopavanje Gradivo s površinskega pregleda Mineraloško-petrografske značilnosti žrmelj Sklep Literatura Indeks stratigrafskih enot