TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZV ISKRA - INDUSTRIJA ZA ELEK-TROMEHAN1KO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ
Obširen dnevni red sestanka komisije ZB ZP
Ena izmed skupin jubilantov 10 in 20-letnega dela v tovarni za elektroniko in avtomatiko
»Avtomatika« Ljubljana - Pržan
Spominske in denarne nagrade jubilantom lO in 20-letnega dela
Sestanek komisije ZB ZP,
8.	maja t. 1. je vseboval razprave o dveh pomembnih akcijah - proslavi 4. julija — dneva borca in dneva Iskre ter prispevku članov ZB in ostalih v delovnem kolektivu ZP za gradnjo osnovne šole — spomenika NOB, nadalje pa so udeleženci sestanka razpravljali še o osnutku delovnega programa komisije ZB in o organizaciji letošnjega letovanja za člane ZB na Du-gem otoku in v Trenti.
Zlasti obširni sta bili razpravi o prvih dveh točkah dnevnega reda, torej proslavi dneva borca in dneva Iskre ter prispevku za gradnjo šole v Cerknem, o čemer pa je podrobneje govora v samostojnih zapisih na 2. in 4. strani današnje številke »Iskre«. K proslavi dneva borca in dneva Iskre le toliko, da jo bo letos organiziral Iskra Commerce in sicer v Ljubljani na Mostecu. V la namen je upravni odbor Iskra Commerce imenoval poseben pripravljalni odbor za organizacijo in izvedbo proslave.
Priprave za proslavo so že stekle, važno pa je, da bodo vse organizacije najkasneje do 10. junija poslale prijave svojih članov za sodelovanje na proslavi, ker bo pripravljalni odbor le tako lahko solidno organiziral celotno prireditev in udeležencem zagotovil vse potrebno. Na sestanku komisije ZB ZP je bilo k temu sklenjeno tudi to, da bodo na proslavo dneva borca in dneva Iskre povabili tudi nekdanje borce iz vrst upokojencev naših delovnih organizacij ZP.
V razpravo o proslavi dneva borca in dneva Iskre, kakor tudi o prispevku za gradnjo osnovne šole — spomenika NOB v Cerknem je posegel tudi svetnik generalnega direktorja ZP Iskra, tov. Rudolf Hribernik-Svarun, tudi sam član pokroviteljskega odbora za izgradnjo šole v Cerknem. K proslavi dneva Iskre je zagotovil vso možno pomoč JLA, poudaril pa je tudi pomembnost gradnje šo-le-spomenika NOB v Cerknem, pri čemer naj sodelujejo tudi vsi člani ZB in člani delovnih kolektivov ZP Iskra s svojimi skromnim prispevkom, da bo koristno zamisel možno izpeljati v dogovorjeni obliki.
Dobršen del sestanka je zavzela tudi razprava o osnutku programa dela komisije ZB ZP. Le-ta predvideva aktivnejšo udeležbo članov ZB pri vsem dogajanju v organizacijah v okviru ZP, zlasti pri reševanju vseh bistvenih vprašanj.
Tudi letos, v avgustu bo komisija ZB ZP organizirala letovanje 60 članov ZB iz vseh organizacij ZP in sicer bo večina letovala na Dugem otoku v času med 7. in 17. avgustom, del članov ZB pa bo letoval v Počitniškem domu v Trenti.
Ob koncu sestanka komisije ZB ZP so udeleženci razpravljali o pomoči bolnemu članu ZB Radivoju Filipiču iz to-
Kot smo že poročali bodo konec junija v Zagrebu, v organizaciji Iskra-RIZ letos že
VI.	letne športne igre v osmih športnih disciplinah. Na kratko danes poglejmo, kako je s prijavami za letošnje športne igre in kaj so se pogovorili na zadnjem sestanku komisije za šport in rekreacijo pri Sindikalnem odboru ZP.
Značilnost za letošnje športne igre Iskre v Zagrebu je v tem, da se jih bo udeležilo le minimalno število tekmovalk, saj so se prireditelju prijavile le tri ženske ekipe in sicer iz Nove Gorice in Trbovelj v namiznem tenisu in strelska ekipa Novogoričank. Spričo tako pičle udeležbe športnic so se na komisiji sporazumeli, da tekmovanje žensk ne šteje za ekipni plasman, ker bodo prijavljene tekmovalke nastopale le kot posameznice.
Prav tako so na seji komisije za šport in rekreacijo sklenili spremeniti pogoj, da ekipa prireditelja (Iskra-RIZ) lahko nastopa v finalu brez kvalifikacij le v tistih disciplinah, v katerih je na lanskih igrah zasedla eno izmed prvih treh mest.
varne elektronskih naprav za nujno potrebno zdravljenje. Sklenjeno je bilo, da bo komisija ZB ZP v ta namen prispevala 100.000 starih dinarjev ostala sredstva pa bo prispevala komisija ZB v tovarni.
Končno je na sestanku spregovoril tudi sekretar ZP Pavle Gantar, ki je najprej poudaril pomen proslave 4. julija, dneva borca in dneva Iskre ter prostovoljnih prispevkov članov za zgraditev šole-spomenika v Cerknem, slednjič pa tudi o pomembnosti novega statuta ZP Iskra, ki je zdaj pripravljen in bodo o njem tekle razprave po kolektivih organizacij ZP, nato pa o njem sklepali samoupravni organi.
Za vse športne discipline na letošnjih igrah v Zagrebu so svoje ekipe prijavile naslednje naše organizacije: Elektromehanika, RIZ, Avto-elektrika. Naprave, ZZA in Iskra Commerce. Iz tovarne Elementi bodo nastopile vse
(Dalje na 6. strani)
V tovarni za elektroniko in avtomatiko so v soboto,
25.	aprila proslavili jubilej 230 sodelavcev, ki so izpolnili deset let dela v tovarni ter 8 sodelavcev, ki so v tovarni že dvajset let, od njene ustanovitve. Jubilanti so se zbrali na skromni zakuski.
Direktor tovarne jih je pozdravil in v svojih izvajanjih poudaril pomembnost stalnega, rutiniranega in izkušenega kadra v tovarni. Hkrati jim je zaželel še veliko nadaljnjih delovnih uspehov v korist tovarne.
Jubilantom dvajset letnega dela: Antonu Beravsu, Boži Jemc, Milki Nakrst, Francu Južini, Edu Zajcu, Viliju Zri. mu, Nandetu Resmanu in Radu Gorjancu je direktor ing. Andrej Pardubsky osebno izročil spominska darila in denarne nagrade in se jim prisrčno zahvalil za dosedanje delo, hkrati pa jih pozval, naj še naprej trdno prispevajo svoj delež k uspehom tovarne.
Po uradnem delu slavnosti, se je ob zakuski razvilo prijetno razpoloženje. Slavljenci so obujali spomine na težke
in vesele dni, ki so jih preži* veli v tovarni, na vse tisto, kar je tako trdno povezano * njihovim sodelovanjem v d®, lovnem kolektivu »Avtoma* tike«.
Podobno kot v tovarni na Pržanu, pa so se ta daa spomnili jubilantov tudi % obeh dislociranih obratih tovarne. Vodja obrata Emil Pavlovčič je slavljencem deset in dvajset letnega dela v. obratu čestital in jim izročil spominska darila in denarno
Direktor »Avtomatike« izroča nagrado enemu izmed »20 letnikov«
nagrade, pripravili pa so jim tudi skromno zakusko.
Tako kot letos, bodo nagradili jubilante dela v tovarni »Avtomatika« odslej vsako leto ob delavskem prazniku, te dni pa se bodo spomnili tudi tistih sodelavcev, ki so izpolnili petletni delovni staž v tovarni in bodo v letošnjem letu izpolnili 50 let starosti. Zanje so pripravili lope knjižne nagrade.
Ob 25-Setnici osvoboditve priznanje Junaški Ljubljani
Devetega maja, ob slovesnosti 25-letnice osvoboditve, je na svečani seji v tivolski dvorani izročil predsednik skupščine SRS Sergej Kraigher v imenu predsednika Josipa Broza-Tita mestu Ljubljani in varnostni obveščevalni službi Osvobodilne fronte najvišje odlikovanje — red narodnega heroja. V svojem govoru je tov. Kraigher med drugim dejal:
»Priznanje, ki ga je dobila Ljubljana, je priznanje vsem tistim Ljubljančanom, ki so s svojimi velikimi in majhnimi dejanji sodelovali v osvobodilnem boju, obenem pa je to priznanje celotni Sloveniji, v kateri je Ljubljana črpala moč za svoja dejanja.« Poudaril je, da se je Osvobodilni fronti v Ljubljani posrečilo vključiti v svoje vrste vse prebivalstvo in potegniti z neverjetnim poletom v boj vse revolucionarne sile, s čimer se ne more ponašati nobeno drugo mesto v Evropi.
■ HI
■ ■■Bit
■0IBI&HBIIfl9flBllflfiliaillllBBnBIISIIIII9RI
Pred VI. letnimi športnimi igrami
TUDI V ZAGREBU BOGATA UDELEŽBA ŠPORTNIKOV ZP ISKRA
5. seja odbora za poslovno politiko ZP
Razgovor z glavnim direktorjem ISKRA RIZ ing. Kosto Bojičem
Iz zadnje številke glasila delovnega kolektiva Iskra RIZ smo povzeli razgovor z novim glavnim direktorjem Iskra RIZ, ing. Kosto Bojičem, ki je bil po odhodu prejšnjega generalnega direktorja Kreša Piškuliča na drugo službeno dolžnost 3. decembra 1969 po sklepu DS Iskra RIZ imenovan za novega glavnega direktorja.
Razgovor povzemamo v celoti
V torek, dne 12. 5. 1970, je bila v Ljubljani 5. seja odbora za poslovno politiko ZP. Na dnevnem redu je bilo poročilo o poslovanju združenega podjetja ISKRA KRANJ za leto 1969, plan fizičnega obsega proizvodnje za leto 1970 in predlog gospodarskega plana ZP ISKRA KRANJ za leto 1970 ter razno. Gradivo je bilo precej obširno. Seje se je udeležil tudi prof. ing. Gruden, predsednik komisije za znanstveno raziskovalno dejavnost ter dr. Milan Osredkar, direktor Instituta »Jožef Stefan« — kot član navedene komisije.
Pri poročilu o poslovanju ZP ISKRA KRANJ za leto 1969 je odbor ugotovil, da so se planske postavke v glavnem realizirale. Kritično je ocenil kadrovsko politiko v podjetju in ugotovil, da je prisotna tendenca ekstenzivnega zaposlovanja delavcev, kar se smatra za negativno in ima lahko v kratkem času za posledico zmanjšanje rentabilnosti in ekonomičnosti poslovanja.
Pri problematiki CAOP je odbor vztrajal, da se strikt-
Na zagrebškem velesejmu razstavljamo vsakič že iz tradicije. Tako na spomladanskem kot na jesenskem. Z razliko od poglavitnega jesenskega sejma je spomladanski manj pomemben in ima izrazit poudarek na prikazu izdelkov namenjenih splošni rabi potrošnikov.
Ta koncept je upoštevala tudi naša propagandna služba in organizirala razstavo zlasti izdelkov splošne rabe. Predvsem so bili to televizor-
no izterjajo obveznosti nekaterih organizacij do CAOP za leto 1968 in 1969.
Pri obravnavi plana fizičnega obsega proizvodnje za leto 1970 in predloga gospodarskega plana ZP za leto 1970 je odbor za poslovno politiko oba predloga v glavnem sprejel, naročil pa je strokovnim službam, da se pripravi za naslednje leta nova metodologija planiranja in zlasti, da se plani predložijo tako odboru za poslovno politiko ZP kot ostalim organom upravljanja ZP pravočasno, po možnosti še pred začetkom leta.
Posebno pozornost je odbor posvetil tudi vezavi obratnih sredstev ter se bo ta zadeva obravnavala na eni prihodnjih sej odbora.
To so v glavnem le nekatera mnenja in stališča odbora za poslovno politiko ZP. Vse bo predloženo delavskemu svetu ZP v obravnavo in sprejem. Bralce bomo o poročilu o poslovanju ZP za leto 1969 in gospodarskem planu za leto 1970 z rezultati natančneje obvestili po seji delavskega sveta ZP v naslednjih številkah časopisa. G. P.
ji, gospodinjski aparati, kinoprojektorji, ročno orodje, števci, ure itd.
Dokajšnji poudarek si je propaganda zamislila z nekaterimi demonstracijami izdelkov. Poleg poskusnega brezplačnega britja z brivniki ISKRA-BRAUN so bile še demonstracije gospodinjskih aparatov Hoover in BRAUN.
Na splošno je bila naša stojnica zelo lepo urejena, čeprav so jo še vedno »krasila« stara dotrajana stojala. Obi-
Prevzeli ste vodenje Iskra RIZ v času, ko je naša delovna organizacija uspela premagati večino težkih problemov, s katerimi se je borila vrsto let. Prav gotovo je problemov še veliko, a verjetno je najtežje obdržati sedanji tempo napredka. Kako gledate kot glavni direktor Iskra RIZ na nadaljnji razvoj, v čem menite da so največji problemi in kaj je tisto najvažnejše, kar bo treba predvsem rešiti?
V zadnjih letih je naša delovna organizacija na čelu z dosedanjim generalnim direktorjem Krešom Piškuličem dosegla vidne poslovne rezultate. Važno je pri tem obdržati sedanja pozitivna gibanja
skovalci so imeli lahek dostop do demonstracij in tudi komercialni prostor je bil obsežen. Komercialisti sicer niso imeli kdove kakšnega dela, ker na sejmu niso sklepali pogodb ampak dajali v pretežni meri le informacije poslovnim partnerjem.
Po splošni sodbi smo se letos zelo dostojno predstavili obiskovalcem, tako kot že dolgo ne. Morda bi kazalo v prihodnje zboljšati oz. odpraviti še nekatere pomanjkljivosti, med katere sodijo stilno neenotni napisi, ki oblikovno ne ustrezajo hišnemu stilu podjetja (oblikovalci bi morali bolj rigorozno nastopiti in ne dovoliti tovarnam, da izobešajo vsakovrstno oblikovno »šaro«). Druga pomanjkljivost je bila pri demonstracijah. Najete študentke niso bile kos demonstracijskemu prikazu. Za to delo bi morale biti angažirane gospodinje z lastnimi izkušnjami in nasveti ne pa študentke, ki so prve dni prebirale tekst z listka.
Največji problem, ki postavlja naše podjetje vedno v slabi luči pa so dotrajana stojala. Propagandna služba naše organizacije kot vse kaže še vedno ni zbrala od proizvodnih organizacij sredstva za nakup novih, ustreznejših stojal. Skrajni čas je za rešitev tega problema, ker se ob takem prikazu na stojnici močno krha naš ugled.
Marjan Kralj
in z nenehnim izpopolnjevanjem poslovanja ustvarjati pogoje za nadalnji razvoj.
Poudariti moramo, da ima
Iskra RIZ v svojem sestavu 9 tovarn, katere tako po namembnosti kakor tudi po tehnologiji izdelujejo različne naprave in sestavne dele. Iz-vzemši tovarne polprevodnikov, so vse ostale tovarne zrasle na osnovi skupnih tehnologij, izpopolnjevanih z omenjenimi sredstvi. Tudi pot na tržišče je za izdelke posamezne od teh tovarn specifična.
Takšna struktura Iskra RIZ zahteva definirane medsebojne ekonomske odnose, kateri združujejo devet tovarn v skupni organizaciji. Logično je, da se v posamezni stopnji razvoja vsake tovarne pojavljajo zahteve po hitrejšem in učinkovitejšem reševanju razvojnih tehnoloških in ekonomskih funkcij.
Upoštevajoč vse to menim, da je glavna naloga vodilne
ekipe Iskra RIZ in s tem tudi moja, da ukrenemo naslednje:
na osnovi dosedanjih ugotovitev in programov, sprejetih od strani samoupravnih organov, je treba težiti za za-okroženjem tehnoloških postopkov in za nadaljnjim osvajanjem tehnologij, tako v posamezni tovarni, kakor tudi med nekaterimi tovarnami. Menim, da nam dosežena raven razvoja naše delovne organizacije to dovoljuje.
Pri tem je vsekakor treba dati poudarek hitrejšemu razvoju polprevodnikov in proizvodnje profesionalnih naprav, medtem ko je treba proizvodnjo izdelkov za široko rabo spraviti v planirane optimalne okvire.
Pri osvajanju novih tehnologij je razen lastnih sil treba izkoriščati tudi možnosti za povezovanje s tujimi partnerju
Z učinkovitim izpopolnjevanjem sistema delitve in z normativnimi akti delovne organizacije je treba okrepiti stimulativno zanimanje delavcev v delovnih enotah za še bolj ekonomično poslovanje in za učinkovitejšo izrabo sredstev. To bo omogočilo dvig osebnih dohodkov in večja vlaganja v sklade in za razširjeno reprodukcijo.
Tu smo na pravi poti, toda delati je treba intenzivno, ker je očitno, da notranje rezerve še obstajajo in le-te je treba
izkoristiti.
Pospeševanje tržnih funkcij ob namenski izrabi razpoki-Ijivih sredstev bi omogočilo hitrejše osvajanje tržišča. Možnosti za to so dane v skupnosti z ostalimi organizacijami združenega podjetja Iskra. Potencialne možnosti organizacij ZP je treba uresničiti v skupnem nastopu in specializaciji.
Kot dolgoletni član te delovne organizacije Iskro RIZ dobro poznate, poznate pa tudi delavce. Z mnogimi ste tudi v prijateljskih odnosih. AH menite, da bo to plus ali minus pri vaših naporih za vodenje organizacije?
Mislim, da je koristno, da sem že dolgoletni član delovnega kolektiva Iskra RIZ. Prešel sem skoraj vse faze razvoja naše delovne organizacije. To mi omogoča, da realno gledam na komplicirano strukturo naše organizacije in na poznavanje sposobnosti naših delovnih ljudi v vseh okoliščinah. Glede vodenja menim, da Je-to zahteva teamsko delo različnih strokovnjakov, ker bi v nasprotnem primeru prav gotovo nastopile težave. Vodilna ekipa mora za svoje delo odgovarjati delovnim ljudem in njihovim samoupravnim organom.
Ker tako gledam na vodenje naše delovne organizacije, menim da pojem — prijateljski odnosi — iz postavljenega vprašanja lahko tolmačim le kot moje zaupanje v sodelavce, oz. zaupanje sodelavcev vame. V tem primeru je to lahko plus, ker pač zaupam v delovne ljudi tega kolektiva.
RIZ je ena izmed organizacij ZP Iskra. Kako perspektivno gledate na naš status in delež v okviru ZP Iskra?
Naš status v ZP Iskra je definiran. Perspektivno gledam Iskro RIZ kot visoko specializirano organizacijo v okviru PZ tako, da so v največji možni meri izrabljene potencialne možnosti, ki jih ima Zagreb na področju elektronike.
Ali bi nam na kratko povedali, kaj naj leto 1970 pomeni za Iskra RIZ?
Leto 1970 mora za Iskra RIZ pomeniti nadaljevanje uresničevanja naših programov predvsem skozi pospešeno poslovanje. Mislim, da je realno, če pričakujemo možnosti, za večje osebne dohodke delovnih ljudi in bogatejše sklade.
Morda bi želeli delovnim ljudem Iskra RIZ ob tej priložnosti reči še kaj izven okvirov teh vprašanj?
Želim reči samo to, da imam popolno zaupanje v naše delovne ljudi. Prepričan sem, da borno s skupnimi močmi realizirali program razvoja Iskra RIZ do leta 1975, katerega so sprejli naši samoupravni organi.
Pogled na del našega razstavnega prostora na ZV
Spomladanski zagrebški velesejem
NA NAŠI STOJNICI SMO RAZSTAVILI V GLAVNEM LE IZDELKE SPLOŠNE RABE
ISKRA COMMERCE — pokrovitelj letošnjega praznika
Združenega podjetja
Tudi letošnji kolektivni praznik Združenega podjetja bomo praznovali, kot je to že v navadi, na dan bora, 4. julija. Med večimi tovarnami, ki so se potegovale ta pokroviteljstvo nad to veliko manifestacijo, je zmagala letos organizacija Iskra Commerce, ki je nudila najresnejša zagotovila, da bo prireditev izvedena na nmboljši način. Kajti omeniti moramo že v samem ačelku, da je za prireditveni prostor izbran Mostec, rekreacijski center v neposredni bližini Ljubljane. To pa meče na celotno manifestacijo posebno luč, pred njene organizatorje pa se postavljajo posebne naloge.
I Potem ko sta častno dolžnost pokrovitelja praznika /p Iskra opravili dosedaj že dve tovarni — semiška in novogoriška — je prišla na vrsto ena od ljubljanskih organizacij. Letošnjim organizatorjem, v prvi usti članom aktiva ZB Iskra Commerce, so na voljo določene izkušnje poprejšnjih prirediteljev. Kljub temu i pa se zdi, da so organizatorji iz vrst Iskra Commerce postavljeni pred posebne preizkušnje. Kajti povsem nekaj drugega je organizirati in pripraviti vse potrebno za tako veliko revijo proizvodnega bratstva nekje v perifernih .področjih Iskrinih »proizvodnih sfer«, kot pa v samem glavnem mestu republike, ki je prenasi-čeno s takšnimi in podobnimi javnimi nastopi in temu primemo tudi bolj kritično.
Postopno, toda vedno bolj izrazito si utira pot spoznanje, da praznik tako velikega in gospodarsko pomembnega podjetja kot je ZP Iskra ne more potekati v stilu malo boljše ljudske veselice, na kateri se zberejo kolektivi zaradi enega ali dveh govorov, malce »ljudskega rajanja«, klobase in poliča vina. Podjetje, ki šteje nekaj tisočev visoko šolanih in kvalificiranih glav, bo moralo pred obličjem glavnega mesta pokazati kaj reč: predvsem smisel za kolektivno življenje in za organizacijo, ki je bitna sestavina industrijske družbe.
Pokrovitelji, k; so obenem tudi nosilci temeljnih organizacijskih prijemov, se predobro zavedajo, da so vstanju opraviti le manjši del tistega, kar naj da prazniku pečat dobro zasnovane javne manifestacije združenih proizvajalcev. Prireditev bo dosegla svoj namen le v primeru, če bo doseženo aktivno sodelovanje vseh samoupravnih in družbenopolitičnih faktorjev v posameznih organizacijah Združenega podjetja, ki naj dajo »saka svoj prispevek k čimboljšj izvedbi našega skupnega praznika. Ne gre torej za tisti tisočak, ki ga bodo a svoje člane prispevale sindikalne organizacije tovarn in obratov za prevoz in prehrano udeležencev prireditve, temveč za družabni delež (kulturno-prosvetne. Športne in druge aktivnosti), ki naj bi ga posamezne proizvodne organizacije prispevale v skupni sklad te velike manifestacije. Da ima na tem področju največje možnosti, pa tudi dolžnosti, naša delovna mladina, ni treba posebej omenjati. Ob prazniku podjetja naj bi torej ne bilo gostiteljev in gostov, temveč ena velika proizvodna družina, ki si zna vsakoletno družabno srečanje olepšati s skupnimi prizadevanji in napori.
! Na seji predstavnikov borčevskih organizacij ZP , iskra dne 8. maja je bil dan znak za start. Izbran je kil centralni prireditveni odbor, istočasno pa je bil | formiran tudi akcijski odbor iz članov sindikalne po- družnice Iskra Commerce, ki je neposredno zadolžen za izvedbo priprav. Akcijski odbor je že izbral iz svoje srede prireditveni štab in ustrezno število komisij, ki se bodo lotile svojih nalog vsaka na svojem področju, komisije akcijskega odbora bodo predložile prireditvenemu štabu do 15. maja svoje delovne programe, na Podlag; katerih bo izdelan enoten akcijski načrt, po katerem naj bi potekale priprave, pa tudi sama prireditev.
Časa za temeljito izvedbo vsega tistega, kar sodi v Priprave za manifestacizo tako širokega obsega in v katero nameravajo — kot je že v tradiciji — vključiti •udi druge organizacije ZZB ter JLA, gotovo ni na Pretek. Samoupravni in vodstveni faktorji Iskra Commerce so pokazali izredno razumevanje in posluh za 'ovrstna prizadevanja ter stavili na voljo prireditvenemu štabu celotni propagandni aparat kakor tudi “strežna finančna sredstva. Kajti priprava tako široko zasnovane prireditve in k temu še v samem repub-“skem centru je obenem tudi ogledalo organizacijskih sposobnosti kolektiva Iskra Commerce, ki je v nemalo Primerih tudi dejanski javni predstavnik in realizator Proizvodnih prizadevanj Združenega podjetja.
M. L.
---------»APARATI« LJUBLJANA ----------
V aprilu za 5,63 odst. več kot v marcu
Delovni kolektiv tovarne električnih aparatov v Ljubljani je v mesecu aprilu presegel svoj mesečni proizvodni načrt s 102,23 %. Z omenjenim rezultatom smo ugotovili, da je bila proizvodnja za
5,63	% večja od proizvodnje v mesecu marcu in smo tako z njeno rastjo lahko povsem zadovoljni. Manj ugodno pa je izpolnjevanje proizvodnega - načrta po strukturi in tako pri nekaterih skupinah izdelkov še močno zaostajamo. Tudi s kumulativno izpolnitvijo načrta še nismo zadovoljni, čeprav se je kazalnik tudi tukaj delno izboljšal.
S startom v prvem mesecu drugega četrtletja smo na splošno torej lahko zadovoljni, saj vse kaže- da je začrtana proizvodnja končno le normalno stekla, čeprav še ne po celotni fronti. Tako smo od skupne realizacije 102,23 % izdelali za potrebe domačega tržišča 104,91 % predvidenega načrta za potrebe izvoza pa le 75,22 %. Pri tem na eni strani ugotavljamo, da so dosedanja izvozna naročila nekoliko nižja in v celoti ne pokrivajo z načrtom predvidenega obsega, z druge strani pa imamo zaradi posebnih zahtev izvoznikov še vedno določene tehnične in tehnološke težave v proizvodnji. Tako tudi doslej prejetih naročil ne uspevamo v celoti izpolnjevati in je zato zaostajanje tako občutno. Kumulativni indeks je bil s koncem aprila za celotno proizvodnjo 9138%, prj čemer je bil v tem obdobju indeks izpolnjevanja nalog za domače tržišče v rahlem porastu in je znašal 92,42%, medtem ko je indeks izvoznih obveznosti celo padel v aprilu na 80,02 odstotka.
Ce pogledamo še isto izpolnitev po posameznih skupinah izdelkov, so odstopanja zelo velika in dajejo še bolj neugodno sliko kot smo jo ugotovjli pri strukturi med proizvodnjo za domače tržišče in za izvoz. Tako je proizvodnja v skupini stikalnih aparatov še vedno najnižja, saj smo mesečno obveznost izpolnili komaj z 20,60 % in dosegli kumulativo le 1731 odstotka. V tej skupini se je preskrba z reprodukcijskim materialom in kupljenimi deli v aprilu občutno izboljšala, vendar tako pozno, da ni vplivala na proizvodni rezultat v tem mesecu. Zato upamo, da bomo v naslednjih mesecih stanje na tem področju bistveno izboljšali in z mesečnim preseganjem proizvodnih obveznosti nadoknadili precej zamujenega.
V skupini industrijskih elektronskih naprav mesečni načrt v celoti ni bil izpolnjen, saj smo dosegli 95,79% obsega, ki je bil predviden za potrebe domačega trga, na področju izvoza te skupine izdelkov pa moramo ugotoviti popoln izpad. Tudi tu je na nižjo realizacijo vplivala slabša in časovno neusklajena preskrba z reprodukcijskim materialom, delno pa tudi
dolgi proizvodni cikli, ki pri tej proizvodnji vsiljujejo večja ali manjša nihanja. V primerjavi z lanskoletnim potekom te proizvodnje pa smo lahko kljub vsemu zadovoljni, sa je letošnja stabilizacija neprimerno boljša in je tako že v aprilu dosežena kumu-latlva 91,04%, kar se nam lani v prvem polletju ni posrečilo doseči.
Pri najmočnejši skupini iz-delkov-zaščitnih relejev, elementih avtomatike in signalnih napravah so bile mesečne obveznosti za domače tržišče visoko presežene tako, da je kazalnik izpolnitve načrta za april 114,23% kumulativno pa 96,09 %. V izvozu tudi tukaj niso bile naloge v celoti izpolnjene tako, da smo dosegli 83,0% mesečne obveznosti, kar nam da v kumula-tivi 85,94 %• Kljub temu pa je v celoti ta skupina najuspešnejša in nam je zaradi svoje vplivnosti v strukturi načrta tudi omogočila tako ugodno realizacijo celotnega mesečnega proizvodnega načrta. Zato bomo morali tej skupini tudi v prihodnje posvetiti največ skrbi in naporov, ker bomo s tem najbolje zagotovili uspešno izpolnjevanje in prekoračevanje planskih obveznosti.
Načrt rezervnih delov in uslug je bil v aprilu dosežen z 28,93 % in kumulativno s 46,52%. Ta skupina je res malo pomembna, vendar nam kljub temu kvari drugače ugodno sliko izpolnjevanja
Kot je znano, je bila usoda Iskrine poklicne šole zaradi odpovedi najemnih prostorov v dokajšnji negotovosti. Iskrine tovarne oz. organizacije v ljubljanskem bazenu pred časom niso kazale posebnega zanimanja za obstoj te šole, sedaj pa kaže, da se je mnenje bistveno spremenilo. Nedavni sklep predstavnikov omenjenih organizacij je bil tak, da je obstoj te šole za organizacije ZP na ljubljanskem področju — nujen!
Ker lastnik zgradbe, kjer je sedaj Iskrina poklicna šo-
nalog po proizvodnem načrtu. Zato bomo morali v bodoče doseči dovolj naročil na tem področju, saj je razkorak med načrtom in dejanskimi naročili osnovni vzrok, da v tej skupini toliko zaostajamo.
Ob zaključku tega poročila lahko ugotovimo, da smo z rezultati, katere smo aprila dosegli v proizvodnji, sicer zadovoljni, da pa nas skupni uspeh ne sme uspavati in, da nam ne sme biti vseeno, kako izpolnjujemo proizvodni načrt po strukturi. Lahko sicer pričakujemo, da bo preskrba z reprodukcijskim materialom vse boljša in, da bomo imeli v bodoče tudi manj tehničnih in tehnoloških težav. Vendar to pomeni, da bomo morali v naslednjem obdobju izkoristiti vse razpoložljive kapacitete in z operativnimi posegi, premišljeno organizacijo dela in visoko plansko disciplino poleg izpolnjevanja tekočih nalog nadoknaditi tudi vse dosedanje izpade.
Le s takšnim delom bomo lahko v popolnosti zadovoljili tržišče in dosegli poslovni uspeh, kot smo ga že kar tradicionalno navajeni. Ne smemo, namreč dovoliti, da bi se nam zaradi odjema reprodukcijskih gradiv izven strukture začele kopičiti za“ loge na posameznih postavkah, kar je lahko kritična posledica dosedanje strukture izpolnjevanja proizvodnega načrta.	-L-
la misli poslopje uporabiti r druge namene, je razumljivo, da je najboljša rešitev v tem, da ima »Iskra« svojo zgradbo. Zadevni razgovori so v teku in vse kaže, da bodo po odobritvi lokacije predstavniki poklicne šole ob podpori že omenjenih organizacij ZP »Iskra« takoj začeli z delom za gradnjo nove lastne stavbe v Ljubljani.
Vsekakor je la vest razveseljiva in kaže, da se vendarle zavedamo, kako so in nam bodo koristni strokovni kadri v Združenem podjetju »Iskra«.	ABC
■ ■ a h
na
Prvič v Jugoslaviji
Avtomatizirana ranžirana postaja
Konec meseca bo biro za avtomatizacijo železnic v podjetju Iskra Commerce končal montažo v Zalogu, kjer bo prva avtomatizirana ranžirna postaja v Jugoslaviji. Razpuščanje vagonov bo po programu izračunaval Computer, prav tako pa bo z elektronskim računalnikom tudi urejeno zaviranje vagonov. Nove avtomatske naprave v Zalogu že poskusno obratujejo, zdaj pa nastavljajo še napravo za avtomatsko zaviranje vagonov. Ko bo tudi ta preizkušena, bo v Zalogu na ranžirni postaji stekel promet s polno zmogljivostjo. Biro za avtomatizacijo je postavil avtomatizirane naprave v Zalogu v rekordnem roku, saj so jih začeli montirati marca, pričakujejo pa, da bodo sposobne za redno obratovanje že okrog 25. maja.
Ugodni razgovori o poklicni šoli v Ljubljani
PREDVIDENA JE GRADNJA LASTNE STAVBE ISKRINE POKLICNE ŠOLE
Letni oddih v domovih ZP Iskra
Počitniška skupnost ISKRA je razpisala pogoje letovanja v letu 1970. Tu se omenja ekonomske cene s popustom. Delovne organizacije, ki niso plačale prispevka upravi Počitniške skupnosti naj bi ime-
le ekonomske cene, vse ostale delovne organizacije pa cene s popustom.
Morda je to prav za nekatere delovne organizacije? Toda člani našega kolektiva »Avtomatika« v Pržanu se spra-
Prispevajmo h gradnji osnovne šole - spomenika NOB v Cerknem!
V januarju 1969 so bivši tečajniki pokrajinske partijske šole za Primorsko in Gorenjsko v Cerknem počastili 25-Ietnico smrti sedeminštiridesetih tovarišev, ki so kot gojenci te šole padli ob nemškem napadu na partijsko šolo v Cerknem. Tedaj se je porodila pobuda, naj bi v Cerknem zgradili novo osnovno šolo — spomenik našemu narodnoosvobodilnemu boju. Jeseni je bil v ta namen imenovan že tudi pokroviteljski odbor, ki je na svojih prvih sejah izoblikoval zamisel o vsebini in funkciji nove šole. Ta šola naj bi posebno pozornost posvetila pouku novejše zgodovine, zlasti zgodovine NOV in bi kot taka svoje Izkušnje prenašala tudi na druge šole v republiki. Hkrati naj bi bila nova šola tudi žarišče kulturne dejavnosti vsega Cerkljanskega, kjer bo omogočeno široko glasbeno, dramsko in knjižničarsko delovanje, katera imajo na tem področju že močno tradicijo.
Seveda je izpeljava zamisli o gradnji osnovne šole — spomenika NOB predvsem odvisna od finančnih sredstev. Nekaj sredstev bo v ta namen dala Republiška izobraževalna skupnost, v obliki posojila, nekaj jih bodo prispevali iz rezerv proračuna IS SRS, nekaj pa jili bodo zbrali iz naslednjih virov: iz nabiralne akcije med borci, komunisti in gojenci partijske šole, nadalje iz prispevkov šolarjev in kultumo-umetniških ansamblov (iz njihovih namenskih prireditev). Pri tej akciji pa bodo sodelovale tudi vse slovenske občine in gospodarske organizacije.
Prav je, da v tej široki akciji dostojno sodelujemo tudj člani delovnih organizacij ZP Iskra, borci in komunisti in prispevamo vsaj skromen delež. Komisija ZB pri sindikalnem odboru ZP v ta namen že pripravlja akcijo, v kateri naj nihče izmed nas ne stoji ob strani. Podrobnosti o zbiranju prispevkov med člani Iskrine skupnosti bomo objavili prihodnjič, na osnovi sklepov sestanka komisije ZB pri sindikalnem odboru ZP Iskra.
šujejo (tu je mislim ravno tako prizadet kolektiv »Elementi« Ljubljana - Stegne) kako pridemo danes do tega, da plačujemo ekonomske cene, da pa smo ob tem izgubili osnovna in finančna sredstva, ki smo jih kot kolektiv (tudi Elementi) vložili ob ustanovitvi Počitniške skupnosti Iskre. Tako smo danes ob sredstva, ki smo jih dobili za prodani dom v Belem križu ter smo jih nakazali na žiro račun Počitniške skupnosti Iskre.
Nadalje šotore z opremo vred, ki smo jih odstopili Počitniški skupnosti Iskre in se danes nahajajo na Dugem otoku v kampu »MIR«. Da se razumemo, ni mi žal, da smo denar in osnovna sredstva odstopili Počitniški skupnosti, saj drugo tudi kazalo ni, samo kako pridemo sedaj do tega, da moramo mi in »ELEMENTI« plačati ekonomsko ceno v počitniških domovih, ko so naša osnovna sredstva in denar vložena že ob ustanovitvi počitniške skupnosti Iskre? Sedaj se kolektiv sprašuje če je prav, da smo ob vse kar smo prej imeli, sedaj pa moramo plačati ekonomsko ceno.
Člani kolektiva se domov v Počitniški skupnosti zelo malo poslužujejo glede na nizke osebne dohodke, tako da bodo razlike v ceni oskrbnega dne še tem maloštevilnim dopustnikom onemogočile, da se poslužijo domov v Iskri. *
Smatramo, da taka politika Počitniške skupnosti ni v redu in da bi Počitniška skupnost ta dejstva morala upoštevati. Potrebno bo tudi, da Počitniška skupnost organizira pred in posezonsko dejavnost, če je potreba tudi izven Iskre, da si tako pridobi določena manjkajoča sredstva oz. da bi njeno poslovanje bilo ekonomičnejše.
Ivanka KUKOVEC
Čeprav je kazalo, da pri dobavah panoge 119 — elektroindustrije — ne bo težav se je situacija bistveno poslabšala. Od specificiranih količin za drugo trimesečje je doslej NO potrdila samo za 61 %. Preostalo razliko bo NO pokrivala iz obstoječih zalog pri servisnih podjetjih, pri-manjkljij pa uvozila.
S tovarno ELMOS iz Sveto-zareva se je položaj izboljšal, telefonske vrvice dotekajo sedaj v redu. Tudi z ostalim elektrometerialom ni večjih težav.
Dobave ostalih panog so potekale v marcu v redu, P° predvideni dinamiki in pla' nu.	.
Se vedno leži precej uvoženega materiala in surovin na carinskih skladiščih v Ljubljani in Kranju. Zadnjega dne v marcu ga je bilo v skupni teži 460.000 kg, za kar moramo plačevati visoko k' žarino.
Marjan Kralj
Nabavna dejavnost v marcu
Z nekoliko zamude objavljamo nekatere značilnosti nabavne dejavnosti v minulem mesecu marcu.
Po poročilu ISKRA COMMERCE — NABAVNE ORGANIZACIJE so se dobave železnih izdelkov od domačih železarn občutno zmanjšale. Največji izpad je zabeležila NO pri železarni Jesenice. Kot vzrok navaja železarna pomanjkanje koksa in starega železa. Ker se je situacija med tem že popravila pričakuje NO v naslednjih mesecih večje dobave.
železarna Ravne je svoje obveznosti za prvo trimesečje že izpolnila, prav tako železarna v Skopju. Slednja je dobavila še dodatno količin.o dekapirane pločevine, ki jo je NO naročila.
Pri panogi neželezne metalurgija so se dobave alumi-
nija in njegovih zlitin zmanjšale. Tovarna aluminija in glinice iz Kidričevega stalno kasni z dobavami. Da bi temu napravili konec je NO sklicala poseben sestanek generalnih direktorjev z namenom, da bi sklenili ustrezno pogodbo, uredili bolj redne dobave in hkrati povečali lete za približno 20%.
Ne oziraje se na rezultate pogovorov si je NO zagotovila manjšo količino teh materialov iz uvoza, prav tako pa tudi aluminijeve trakove s katerimi stalno kasni dobavitelj TLM iz Šibenika.
Tovarna IMPOL iz Slovenske Bistrice vzorno izpolnjuje svoje obveznosti in že dobavlja večje količine zg drugo trimesečje. Podobno je z Valjaonico bakra v Sevojnu, ki postopoma z nami zelo korektno zaradi rednega vračanja bakrenih odpadkov.
Na Pržan so 30. aprila dopoldne povabili nad 70 upokojencev, nekdanjih sodelavcev tovarne »Avtomatika«. Okrog 60 sc jih je odzvalo povabilu za ogled tovarne in zakuske v tovarniški menzi. Po ogledu tovarne, kjer so se upokojenci brž zapletli v kramljanje z nekdanjimi sodelavci, so se povabljenci zbrali v menzi, kjer jih je pozdravil direktor tovarne, ing. Andrej Pardubsky in jim zaželel dobrodošlico. V imenu upokojencev se je za povabilo zahvalil »župan« upokojencev — Lojze Možina. V prijetnem in tovariškem vzdušju so upokojenci posedeli skupaj nekaj čez dve uri in pobrskali po spominih Iz let, ko so v tovarni še aktivno delali. Prav tako kot so pogostili upokojence v matični tovarni, so se jih ob delavskem prazniku spomnili tudi v obeh obratih tovarne — v Višnji gori in Mokronogu. Zgornja slika je z obiska upokojencev v tovarni na Pržanu.
»ELEKTROMOTORJI« ŽELEZNIKI — Prj volitvah v samoupravne organe je volilo 612 delavcev ali 94,7 °/o. Do 10. ure je volilo 65 % volivcev ali skoraj vsa dopoldanska izmena, Trije člani komisije so obiskali vse bolnike, porodnice in druge delavce, ki so bili odsotni, da so na domu opravili volitve. Tako je bila zagotovljena čim boljša volilna udeležba, Slika: eden izmed posnetkov, ko volijo delavke s tekočega traku	P. G.
TOVARNA ORODJA, LJUBLJANA
Uspešno
izpolnjevanje sanacijskega načrta
Delovni kolektiv tovarne orodja v Stegnah, ki trenutno šteje 100 strokovnih in režijskih delavcev, v zadnjem obdobju z vso prizadevnostjo skuša izkoristiti razpoložljive zmogljivosti in pod vodstvom odbora za začasno upravo doseči ugodnejše pogoje za nadaljnje poslovanje. Pri tem ob velikih naporih, ki jih izjemne razmere terjajo od slehernega člana kolektiva, dosegajo zadovoljive rezultate, ki pa bi nedvomno lahko bili še boljši, če tega ne bi preprečevali nekateri problemi, za rešitev katerih bo potrebno vložiti vsa prizadevanja in potrebno razumevanje tudi izven same tovarne orodja.
Po sanacijskem načrtu, ki ga je izdelal odbor za začasno upravo, naj bi tovarna orodja dosegla mesečno proizvodnjo v višini najmanj 50 milijonov starih dinarjev . To je v prvih štirih mesecih letošnjega leta tudi uspela, saj je dosegla v januarju realizacijo v višini 51,5, v februarju 72 in v marcu 58,5 milijonov starih dinarjev, medtem ko po oceni tudi v aprilu proizvodni rezultat ne bo slabši od obveznosti po sanacijskem načrtu. Taki proizvodni rezultati obetajo tovarni orodja boljše čase in nadaljnji razvoj, če seveda bo čim prej uspelo re-
šiti še vrsto odprtih vprašanj, katera naj bi odbor za začasno upravo rešil ob pomoči tudi zunanjih činiteljev v okviru ZP.
Glede na dokajšnje povpraševanje po izdelkih iz plastičnih snovi, se je odbor za začasno upravo namenil iz razpoložljivih amortizacijskih sredstev nabaviti stiskalnice za brizganje plastičnih snovi in dveh ekscentričnih stiskalnic. S temi stroji bi bila omogočena spremljevalna, torej dodatna proizvodnja, ki bi ob sedanji konjunkturi na tržišču tovarni orodja zagotavljala mesečno večjo proizvodno realizacijo od sedanjih obveznosti po sanacijskem načrtu, s tem pa bi hkrati dosegli tudi večjo stabilnost gospodarjenja. Analize kažejo, da bi bila uvedba takšne dodatne proizvodnje za tovarno koristna, pa tudi z naročili ne bi bilo posebnih zadreg, saj bi jih lahko našli že v samih tovarnah ZP, ki imajo po teh izdelkih precejšnje potrebe, naročnikov pa ne bi manjkalo tudi drugje. Žal pa z uvedbo te proizvodnje trenutno morajo počakati, ker so prisiljeni ob nepredvidenih zapletih najprej rešiti problem nabave dveh prepotrebnih ploščinskih in profilnih brusilnih strojev firme Jung,
»Elektromotorji«	Železniki				1
POVIŠANJE ŠTIPENDIJ					
Na 5. seji je DS	potrdil	predlog	UO o povišanju		
štipendij in sicer:					1
Učenci srednjih in	poklicnih šol				
Ocena	2	3	4	5	
I. letnik	195	205	230	265	
II. letnik	200	215	240	285	
III. letnik	210	230	255	300	
IV. letnik	225	245	275	325	
študenti fakultet, višjih in		visokih	šol		
Ocena	2—2,9	3-3,4	3,5—3,9	4—5	
I. letnik	265	285	315	360	
H. letnik	280	295	335	375	
III. letnik	290	320	355	405	
IV. letnik	325	350	395	455	
absolvent	350	395	450	520	
ki jih nujno potrebujejo pri redni proizvodnji. Osnovni problem pri tem so finančna sredstva, tako dinarska kot tudi devizna, hkrati pa tudi 24 mesečni dobavni rok.
Kljub ugodnim proizvodnim rezultatom v letošnjem letu pa stanje v tovarni še vedno ni urejeno kot treba, kajti vsa teža dela praktično leži na peščici posameznikov, ki zaradi pomanjkanja ustreznih sodelavcev morajo delati v podaljšanem delovnem času in vlagati dodatne napore. Zlasti neznosne so razmere v računovodstvu, kjer nujno potrebujejo človeka, ki bi vsaj za silo uredil in vodil -posle, toda dosedanja prizadevanja, da bi zaposlili sposobnega in zanesljivega človeka so ostala brez uspeha. Tako je zdaj kadrovski problem večji na področju režijskih služb, saj so na področju strokovnih sodelavcev nekoliko na boljšem. Strokovnih sodelavcev, zlasti mladih imajo trenutno toliko, da so z njimi zasedli vse stroje, vendar bi jih rabili še nekaj, da bi lahko vpeljali dve izmeni in tako še hitreje lahko izpolnjevali naročila, katerih ne manjka. Razveseljivo pa je to, da se v proizvodnji zlasti opirajo na mlade sodelavce, katerim nudijo možnosti za hitro priučevanje in nadaljnje izpopolnjevanje.
Dosedanji proizvodni rezultati in načrti, ki jih ima odbor za začasno upravo dajejo upanje, da bo ob rešitvi navedenih perečih vprašanj, sanacija tovarne orodja končno le uspela in bo le-ta slednjič dosegla normalne pogoje poslovanja, v katerih bo lahko ustvarjala potrebna sredstva za življenje in poravnavanje lastnih obveznosti. To pa je hkrati tudi najtrdnejša volja tako odbora za začasno upravo, kakor tudi celotnega kolektiva tovarne orodja. Prav je, da jim pri tem vsi želimo najboljše nadaljnje uspehe.	—J —
Avtoelektrika: priprava materiala za proizvodnjo
na
Višja TV naročnina
ii
Zavod RTV Ljubljana je s sklepom svojih samo-■■ upravnih organov zavoda sklenil, naj bi s 1. julijem letos povečali TV naročnino od sedanjih 22 na 30 din mesečno.
Zvišanje televizijske naročnine vsekakor ni prijetna no, še posebej v obdobju splošnih podražitev, vendar ?? pa RTV Ljubljana utemeljuje svoj sklep z ugotovitvi-H jo, da brez povišanja TV naročnine ne more nadaljeva-•* ti svojega razvoja, t. j. gradnje novega RTV centra in uvajanja barvne TV v naši republiki v letu 1975-76, kar BI pomeni dve do tri leta po uvedbi barvne TV na Hrvaškem in v Srbiji. Dalje, zavod RTV navaja, da vzrok ESS takega zaostajanja ni v programskih sposobnostih, pač pa v finančnih sposobnostih zavoda, da zagotovi po-BB trebne tehnične in prostorske pogoje hkrati s sanacijo sedanjega stanja. Docela isto velja za širši razmah ozi-El roma še točneje, za uvedbo edukativne televizije v Slo-■ ■ veniji.
Dejstyo je, da razvoj ostalih jugoslovanskih RTV n centrov omogoča večja proračunska osnova, pri nas pa BB naj bi naročniki ,z višjimi naročninami omogočili raz-Bfl voj lastne televizije. •
.mn' m..............mi.......im....................um.............................................ni....................................................................hi.................................nun
Vnovič samoprispevek za izgradnfo šol in varstvenih ustanov v kranjski
občini
Na področju kranjske občine je v letih 1960 do 1968 naraslo število prebivalcev za več kot 8.000, pri čemer je naraslo število šoloobveznih otrok, za 3%. Nenehno naraščanje prebivalstva in naravni prirastek porajata nove probleme, med katerimi zlasti vprašanje šolskih prostorov in spričo tolikšnega dela zaposlenih mater tudi pomanjkanje ustreznih vzgoj-no-varstvenih ustanov na področju občine, pomeni enega 'zmed tistih problemov, kateremu je treba posvetiti vso Pozornost. Vse kaže, da je najkrajša pot do rešitve te-\.
ga vprašanja široka skupna akcija, s katero bi občinska skupščina zbrala potrebna finančna sredstva- za izgradnjo skupno 16 objektov s 79 učilnicami in 33 prostori za otroško varstvo do L 1975. Za izvedbo tega obširnega programa so tako potrebna sredstva v višini 38,524.000.000 dinarjev. Po predračunu pa niso še všteta sredstva za nakup zemljišč in podražitve med gradnjo. Že prvi referendum L 1964, ki ga je občinska skupščina Kranj razpisala je dal pričakovane rezultate, prav tako pa tudi sedaj, ob novih in še večjih
potrebah po šolskih in varstvenih ustanovah za otroke, ob popolnem razumevanju gospodarskih organizacij in kolektivov, lahko pričakujemo, da 30. in 31. maja, ko bo referendum, ne bo veliko takih občanov, ki bi ne glasovali za samoprispevek za zgraditev tako potrebnih šol in varstvenih ustanov na področju občine.
V naslednjem objavljamo, kako naj bi se stekala sredstva samoprispevka za sofinanciranje izgradnje šolskih in vzgojno-varstvenih ustanov.
PRISPEVEK OBČANOV:
Samoprispevek se uvaja za območje celotne občine za razdobje petih let. Zbrana sredstva bodo uporabljena za zgraditev, dograditev in modernizacijo osnovnih šol in vrtcev na območju občine, kot je predvideno v L členu odloka. Predračunska vrednost vseli del znaša
38,524.000,00 din. V tem znesku niso zajeta sredstva za odkup zemljišč, kjer bodo zgrajeni novi objekti in za izdelavo načrtov. Predvideva pa se tudi podražitve, ki bi nastale v času gradnje.
Krajevni samoprispevek bodo zavezanci plačevali takole:
1.	občani, ki imajo dohodke iz delovnega razmerja od neto izplačanih osebnih dohodkov in pokojnine po stopnji 1 %;
2.	zavezanci prispevka od kmetijstva letno od katastrskega dohodka po stopnji 3 odstotke s tem, da vplačujejo prispevek v četrtletnih akontacijah;
3.	zavezanci prispevka od obrtnih in intelektualnih dejavnosti letno od osnove, od katere se obračuna prispevek, postopnji 1,5% s tem, da vplačuje prispevek v četrtletnih akontacijah;
4.	zavezanci prispevka v odstotku od prometa od osnove, od katere se plačuje navedeni prispevek, po stopnji 1,5%; krajevni samoprispevek, po stopnji 1,5 % s tem, prispevek po odbitku.
Primeri za posamezne vrste zavezancev so naslednji:
L občani, ki imajo dohodke iz delovnega razmerja ali pokojnine, bodo od n. pr. neto izplačanega dohodka ali
Pred VI. letnimi športnimi igrami
ZDRUŽENO
PODJETJE
V prvem trimesečju ugodni
izvozni rezultati
(Nadaljevanje s 1. strani) ekipe razen rokometne, iz tovarne Aparati pa šest ekip, razen odbojkarske in rokometne, medtem ko bodo iz tovarne Usmerniki manjkale nogometna, rokometna in ba-lincarska ekipa. Sprejemniki so prijavili samo ekipo balin-carjev, Polprevodniki pa za vse discipline razen nogometa, odbojke in balinanja. Samo za tri discipline so se prijavili športniki iz Semiča, medtem ko bodo športniki iz tovarn Elektronika, Elektromotorji, Avtomatika, Instrumenti in Orodjarna sodelovali na letošnjih igrah v po štirih različnih disciplinah.
Z žrebanjem so na sestanku komisije določili tudi razpored predtekmovanj in sicer sc bodo v nogometu pomerile ekipe v naslednjih skupinah: Ljubljana — ZZA : Elementi, v Novi Gorici — Avto-elektrika, Commerce in Elektromotorji ter v Kranju Elek-tromehanika, Aparati in Naprave. Predtekmovanja morajo biti končana do 2. junija, v finale pa gre zmagovalna ekipa v posamezni skupini ter ekipa RIZ. Tudi pri odbojki se bodo ekipe pomerile v dveh skupinah in sicer v prvi ekipi: Elementi, Elektronika, Kondenzatorji, RIZ in Naprave, v drugi pa ZZA, Commerce, Avtoelektri-ka, Usmerniki in Elektrome-hanika, po dve prvoplasirani ekipi iz vsake skupine pa se bosta uvrstili v finale. Enak bo razpored tudi pri šahu, rokometu in balinanju, kjer bodo ekipe razvrščene v po dve skupini in sicer: Sah: I. skupina: ZZA, Instrumenti, Usmerniki, Elektromekanika, Polprevodniki; II. skupina: Commerce, Avtoelektrika, Aparati, Avtomatika, Kondenzatorji, Elementi in Naprave; rokomet: I. skupina: Polprevodniki, Commerce, Naprave, RIZ; II. skupina: Elektrome-hanika, ZZA, Orodjarna, Avtoelektrika in Elektromotorji. Prvoplasirani ekipi v vsaki skupini gresta v finale; balinanje: I. skupina: ZZA, Avto-clektrika, Aparati, Elementi, RIZ; II. skupina: Elektrome-
hanika, Sprejemniki, Commerce, Naprave, Elektronika. V namiznem tenisu so 3 članske moške ekipe razvrščene v tri skupine in sicer: I. skupina: Elektromehanika, Aparati, Avtomatika in Commerce; II. skupina: Naprave, Avtoelektrika, Elektronika, Polprevodniki; III. skupina: ZZA, Instrumenti, Usmerniki, Orodjarna in Elementi. Prve tekme v kegljanju bodo že v petek, 26. junija in sicer se bodo ob 15. srečali kegljači Commerce in RIZ, ob 19. pa kegljači ZZA in Avtoelektri-ke. V soboto, 27. junija ob 8. je na sporedu tekmovanje kegljačev Elektromehanike in Usmernikov, ob 12. ekipi Polprevodnikov in Elementi, ob
16.	ekipi Elektromotorji in Avtomatika, ob 20. pa Instrumenti in Orodjarna, v nedeljo, 28. junija ob 8. pa bo še preostal dvoboj med ekipama tovarn Aparati in Naprave.
Na igrah bo vse pritožbe in vprašanja diskvalifikacij reševala in o njih dokončno odločala komisija v sestavi: Pavel Časar (Elementi), dr. Mlinovič (RIZ), Janez Arh (Elektromehanika), Bojan Kosmač (ZZA) in Marjan Bre-
V tovarni elementov za elektroniko so za letošnje leto planirali kar za 64 % večjo vrednost proizvodnje nasproti lanski realizaciji. Vsekakor je takšen porast izreden napor za celotni delovni kolektiv, še zlasti ob stalnem primanjkljaju obratovalnih sredstev in likvidnih sredstev. Kljub vsem naporom, ki so jih v izpolnjevanje proizvodnih obveznosti vložili delovni kolektivi obratov pa izpolnjevanje načrta vendarle v prvem letošnjem trimesečju ni potekalo v popolnosti, čeprav na drugi strani izpričujejo proizvodni rezultati občutno večjo realizacijo v primerjavi z le-to v prvem trimesečju preteklega leta.
zar (Commerce).
Organizatorji so uredili tako, da bo slavnostna otvoritev VI. letnih športnih iger Iskre v športnem parku »Mladost«, prav tam pa bodo po napovedanem vrstnem redu tudi vsa tekmovanja. Komaj 200 m od športnega parka so organizatoi ji organizirali tudi prenočišča za tekmovalce in prehrano in sicer v študentskem domu »Sava«. Tako urejeno vprašanje samih tekmovanj, kakor tudi prehrane in prenočišč tekmovalcev bo nedvomno prispevalo k temu, da bodo tekmovanja tekla brez zastojev dn nepotrebnega iskanja igrišč, neposredna bližina bivališča in prehrane pa bo tudi koristila vsem udeležencem, da bodo laže v skopo odmerjenem času svoja tekmovanja absolvirali.
Prav je, da pri tem poudarimo nujnost, da vsi vodje ekip v organizacijah pravočasno sporočijo organizatorjem v Zagreb čas svojega prihoda in koliko prenočišč potrebujejo za svoje tekmovalce, saj bo le tako organizator to odgovorno nalogo lahko v redu izpeljal v zadovoljstvo vseh nastopajočih.
Na izpad realizacije proizvodnje je med drugim vplivala iz objektivnih razlogov slabša realizacija v obratih »Upori« v Šentjerneju in »Fe-riti«.
Po proizvodnem načrtu bi morala tovarna elementov za elektroniko v prvem trimesečju 1970 doseči vrednost proizvodnje v višini 53,761.560 novih dinarjev, oz. v januarju 17,153.538, v februarju 17,916.933 in v marcu 18,691.089 novih dinarjev. Uspelo pa je v tem obdobju realizirati v januarju 14,924.795 din ali 87 %, v februarju 16,431.945 din ali 92 % in v marcu 17,489.812 novih dinarjev ali 93 %, kar pomeni v trimeseč-
ij preteklem mesecu smo na področju izvoza znova zabeležili ugoden rezultat, saj je bila naša izvozna obveznost ob 1,016.184,82 dolarjih prekoračena kar za 29 %. Seveda je bil v marcu dosežen še boljši rezultat, če k dejanskemu izvozu prišteje mo še ustvarjeni IBRD. Pri tem se je prekoračitev mesečnega načrta za marec povzpela celo na 57 %.
Razveseljivo pri tem je, da so skoraj vse tovarne svoje izvozne naloge v tem mesecu dosegle in presegle, medtem ko je do manjših izpadov izvozne realizacije prišlo le v tovarnah »Elektromotorji« zaradi poznega odpoklica inozemskih kupcev in v »Usmernikih« zaradi znanega položaja na področju izvoza hišnih telefonskih central in v Zavodu za avtomatizacijo
Iz meseca v mesec višja proizvodnja daje upati, da bo delovni kolektiv tovarne izpad proizvodnje v prvem trimesečju ob povečanih naporih nadoknadil in tako do konca leta izpolnil celotno planirano obveznost, s tem pa ustvaril možnosti za na-daljno rast tovarne. Čeprav dosedanji rezultati govore o zaostanku pri izpolnjevanju proizvodnega načrta, je bil vendarle dosežen viden rezultat, saj smo omenili, kolikšen je porast proizvodnje v letu 1970 nasproti lanski realizaciji.
zaradi zamude pri izdelavi požarnih central. Svojo mesečno obveznost so izpolnili in celo presegli vsi štirje izvozni regioni, pri čemer se je v marcu najbolje odrezal region Zahod II s 45% prekoračitvijo načrta. Glede na izvozne rezultate v mesecu marcu kažejo ugodno sliko tudi podatki za I. trimesečje. V tem obdobju smo imeli skupno 2,646.850,00 dolarjev blagovnega izvoza, kar predstavlja izpolnitev 23% letnega plana. Če k realizaciji prištejemo še za 720.441 dolarjev realiziranega IBRD pomeni, da je bila v prvem trimesečju dosežena izvozna realizacija v višini 3, 367.291 dolarjev, ali izpolnjeno 26% letnega izvoznega načrta.
Dosedanji rezultati na področju izvoza nas navdajajo z upanjem, da bomo letošnje izvozne obveznosti lahko v celoti uresničili in tako ugodno izkoristili konjunkturo na večini tujih tržišč.
Razveseljivo je ob dosedanjih izvoznih rezultatih tudi
le naročila za tuja tržišča, kar priča o dobrem sodelovanju med prodajnimi sektorji, izvozno operativo in tovarnami, tako pri načrtovanju proizvodnje, kakor tudi pri reševanju vseh drugih vprašanj.
F Dopisujte ¡ | v ISKRO! |
»ELEMENTI« LJUBLJANA
Kljub težavam višja proizvodnja
ju skupno 91 % realizacijo v vrednosti 48,846.552 novih dinarjev.
to, da so tovarne v ZP v dobršni meri v redu izpolnjeva-
.............................................................................um.............mirnim...........................................................................mm
pokojnine 1.000,00 din plačali mesečno 10,00 din;
2.	zavezanci prispevka od kmetijstva od letnega katastrskega dohodka n. pr.
5.000,00 din bodo plačali letno
150,00	din;
3.	zavezanci prispevka od obrti in intelektualnih dejavnosti bodo od letne odmerne osnove n. pr. 15.000,00 din plačali letno 225,00 din;
4.	zavezanci prispevka v odstotku od prometa bodo n. pr. od 845,00 din plačali 12,67 din.
Samoprispevka so oproščeni občani od invalidskih dodatkov, priznavalnin, kmetijske oskrbnine, prejemkov na podlagi zdravstvenega varstva, pomoči za opremo novorojenčkov ter nagrad dijakov in študentov na praksi, od socialnih podpor, invalidnin in
minimalnih pokojnin ter od otroškega dodatka; dijaki in študentje od štipendij ter vajenci od svojih nagrad.
Med zavezanci prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja in uživalci pokojnin, zavezanci prispevka od kmetijstva, obrti in intelektualnih dejavnosti so obveznosti krajevnega samoprispevka oproščeni:
1.	zavezanci prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja in pokojnin, katerih skupni mesečni osebni dohodek ne presega 700,00 din;
2.	zavezanci prisvepka od kmetijstva, če letni katastrski dohodek ne presega
500,00	din na gospodarstvo, če jim je kmetijstvo edini vir preživljanja;
3.	zavezanci prispevka od obrti in intelektualnih poklicev za dohodke iz te dejavnosti, katerih dohodek ne presega letno 5.000,00 din.
Kot dohodek se smatra osnova, od katere se odmerja prispevek od osebnega dohodka od obrti in intelektualnih poklicev;
4.	zavezanci davka od stavb;
5.	zavezanci samoprispevka od obrti v pavšalnem letnem znesku. Krajevni samoprispevek bodo od zavezancev, ki imajo dohodke iz delovnega razmerja in pokojnin obračunavali izplačevalci osebnih dohodkov in pokojnin. Za vse ostale zavezance bo krajevni samoprispevek obračunavala in pobirala davčna uprava skupščine občine Kranj. Glede odmere, pobiranja in iz-
terjave krajevnega samoprispevka se smiselno uporabljajo veljajoči predpisi.
PRISPEVEK DELOVNIH ORGANIZACIJ
Prispevek, ki naj bi ga plačevale delovne organizacije za izgradnjo šolskih in vzgojno varstvenih objektov v občini Kranj, naj bi bil odvisen od povprečno neto izplačanih dohodkov v posameznem letu. Priporočilo za to plačevanje naj bi sprejel splošni zbor občinske skupščine,ob-vezno plačevanje pa naj bi se uredilo s pogodbo med občino in posamezno delovno organizacijo. Pogodba naj bi se sklenila za dobo petih let, t. j. za čas 1971 do 1975 vključno.
Delovne organizacijze naj bi plačevale prispevek po naslednji lestvici:
Višina	povprečno	Znesek
izplačanih od		prispevka
letnih	neto	na
osebnih		zaposlenega
dohodkov		
od	do	
	900 din	100 din
900	1.000 din	120 din
1.000	1.100 din	140 din
1.100	1.200 din	160 din
1.200	1.300 din	180 din
1.300	1.400 din	200 din
nad 1.400 din 200 din
Kot zaposleni se smatrajo vsi zaposleni v delovnih organizacijah in v obratih na območju občine Kranj.
Op. uredništva: Prihodnjič bomo podrobneje napisali kaj in kje bodo zgrajena šolska poslopja in vzgojno-var-stvone ustanove, ki jih predvideva načrt občinske skupščine.
OBVESTILO
Vse smučarje in ljubitelje planin obveščamo, da je tradicionalni Triglavski smuk preložen na 23.—24. maj. PD ZP Iskra bo organiziralo prevoz iz Ljubljane v Krmo in nazaj. Odhod avtobusa bo v soboto, 23. maja ob 4. uri s Trga revolucije, vrnili se bomo v nedeljo, 24. maja okrog 18. ure. Avtobus bo spotoma stal v Kranju pri kinu Center (ob 4.30) in na avtobusni postaji v Radovljici (ob 5 uri).
V soboto se bomo povzpeli iz Krme na Staničevo kočo, kjer bomo tudi prenočili. Naslednje jutro je predviden spust s smučmi v dolino Krme po prekrasnih terenih, ki jih je letošnja zima bogato pokrila s snežno odejo.
Za izlet je potrebna zimska oprema in hrana za dva dni, ker bo Staničeva koča odprta le začasno in se bo dalo dobiti le nekaj pijač in topel čaj.
Cena prevoza je 18 din, vsem udeiežencem Iskre pa bo PD plačalo prenočišče.
Prijavite se lahko do 20. maja pri Boštjanu škor-jaku, ZZA, tel. 20-341 368 ali pri Janezu Bernardu, Elektromehanika, Kranj, telefon 22-221 351.
PD ZP ISKRA
S prvega zasedanja DS »Naprave«
Elektroindustrija Kanade 1970
Nekdanji direktor Nabavne organizacije, tov. Vlado Sodin, dipl. oec., ki je trenutno kot predsednik zvezne gospodarske zbornice SFRJ v Kanadi, nam je pretekle dni poslal pričujoče pismo, v katerem govori o rasti elektroindustrije v tej deželi v letošnjem in prihodnjih letih. Ne bo odveč, če iz pisma spoznamo, kako vedno večje povpraševanje po izdelkih elektro industrije terja tudi njene vedno večje zmogljivosti.
NOVI PREDSEDNIK DS
TOV. FRANC ŠTANCER, DIP. INŽ.
Pri prvi seji po volitvah v samoupravne organe je že ustaljen uvod, kjer se odloča stalnega zapisnikarja, izvoli verifikacijsko komisijo za pregled potrdil o izvoljenih članih DS in za potrditev mandatov. Tako je bila za stalno zapisnikarico izvoljena tov. Lidija Maver, volilna komisija pa je ugotovila pravilnost volitev.
Za predsednika DS je bil izvoljen tov. Franc Štancer, dipl. inž., za namestnika pa inž. Adolf Taurer.
Po poročilu predsednika UO o delu samoupravnih organov v pretekli mandatni dobi je DS izvolil člane novega upravnega odbora (Alojz Cergan, Bernard Lenardič, Marija Košak, oec, Boris Pucelj, Emerik Koltaj, Zdenka Gologranc. Namestniki: Matija Modic, Jernej Velkavrh, dipl. inž., Jarc Miroslav, dipl. inž., Martin Derstvenšek).
DS je odobril izplačilo enkratne nagrade v višini 1,000 din sedmim upokojencem, ki so bili 10 ali več let zaposleni v »Iskri«. Nagrade bodo izplačane ob podelitvi nagrad ostalim upravičencem v letošnjem letu.
Kljub porastu cene kapitala za financiranje proizvodnje, napovedujejo elektro industriji tudi v letu 1970 nadaljno ekspanzijo.
Ob 11 % povečanju proizvodnje v letu 1969 (2,57 bilijonov dolarjev), pričakujejo v letošnjem letu realizacijo proizvodnje za 9'% večjo od lanske. Toda neopazni porast cen v tej panogi ji daje slutiti realno rast le za 8 %.
Zanimivo je, da je elektroindustrija v zadnjih letih najmanj povečala cene svojih izdelkov in se glede tega nahaja na zadnjem mestu vseh industrijsih panog Kanade. V obdobju od leta 1963 do 1969 so se cene proizvodov elektroindustrije povečale s povprečno letno stopnjo 0,8%. Predvsem porast cen drugim po-trošnim proizvodom, porast OD delavcev in pa porast cene kapitala, bo vplival tudi na povprečno stopnjo povečanja cen v tej industrijski panogi. Kljub takšnim tendencam, pa bodo cene elektro-proizvodov v tem letu še vedno pod nivojem cen pred desetimi leti.
Investicijske naložbe so rasle od leta 1963, s povprečno letno stopnjo 9%. V tem letu pričakujejo zmerno povečanje kapitalnih naložb v tej panogi. Vodilne kanadske firme napovedujejo predvsem močno povečanje vlaganja kapitala na področje komunikacijske tehnike, kjer je čutiti pomanjkanje proizvodov v svetovnem merilu.
Vsi sektorji te panoge so napredovali v letu 1969. Povečanje na sektorju malih električnih aparatov je bilo od $ 123 milijonov na S 125 milijonov. Večje električne naprave so dosegle proizvodnjo $ 400 milijonov od $ 346 milijonov v predhodnem letu. RA in TV sektor napoveduje porast od | 211 milijonov na $ 255 milijonov. Komunikacijske naprave, najmočnejši sektor elektro-industrije, je napredoval za več kot 10% in dosegel vrednost proizvodnje $ 660 milijonov. Industrijske električne naprave so povečale proizvodnjo od $ 393 milijonov na $ 420 milijonov. Proizvodnja baterij je napredovala z J 67 milijonov na $ 75 milijonov. S proizvodnjo žic v vrednosti $ 355 milijonov so napredovali za 16 %.
Pri ostalih izdelkih so povečali proizvodnjo z $ 258 na $ 280 milijonov v letu 1969.
Za leto 1970 je predvideno močno povpraševanje v Kanadi in zunaj nje po proizvodih komunikacijske tehnike, ki bo dalo temu sektorju močan razmah. Prav tako bo v porastu povpraševanje po večjih električnih napravah, medtem ko bodo proizvodnjo potrošnih električnih artiklov (aparatov) v prvem polletju morali omejili.
Kanadski General Electric Co. planira nižjo proizvodnjo, ob odpustitvi delavcev s tega sektorja in angažiranja kapitala drugje. Pričakujejo spremembo v drugem polletju, ko bo tudi ta proizvodnja lahko dosegla višjo raven. Na področje te proizvodnje štejejo predvsem prenosne električne kuhinjske naprave, artikle osebne potrošnje itd.
Prodaja in proizvodnja barvne TV, električnih pomivalnih strojev, naprav za prezračevanje (air conditions) ter stereo naprav se bo obdržala na povečani ravni. Barvna televizija je imela velik uspeh v letu 1969., saj se je njena prodaja povečala kar za 75 % v primerjavi z letom 1968. V letu 1970 pa pričakujejo bolj zmeren porast, okrog 30 %.
Izvoz izdelkov elektro-industrije je znašal 10 % od celotne proizvodnje (2,57 bilijonov). Enako vrednost izvoza pričakujejo tudi v letošnjem letu. .
Domačo industrijo predvsem moti močna konkurenca od zunaj, ki večkrat nastopa z izredno nizkimi cenami. Za kanadskega proizvajalca, ki plačuje vloženo delo zelo visoko, so npr. cene japonske elektro-industrije v celoti dumpinške. Proti temu se sicer energično in glasno upirajo, vendar prav brez-
uspešno. Japonci so na to tržišče agresivno prodrli in zasedli drugo mesto, takoj za ZDA.
Letni porast kanadske elektro-industrije naj bi dosegel vrednost $ 4,5 bilijonov do leta 1975 in pričakujejo, da bo podvojila svojo proizvodnjo v teku 7 let. Pri tem se prognoze naslanjajo predvsem na naslednje:
povečana potrošna moč zasebnega, komercialnega in industrijskega sektorja,
povečana gradbena dejavnost, ki ustvarja nove zahteve po izdelkih elektro-industrije,
nadaljevanje ekspanzije bazične industrije (rudniki), ki je glavni odjemalec električne opreme in potrošnje električne energije.
Vsakih 9—10 let se povpraševanje po potrošnji električne energije podvoji; ta trend pričakujejo zanesljivo tudi v naslednjem obdobju.
Poročajo, da je znašala potrošnja električne energije v provinci Ontario leta 1969 cca 10 milijonov kilowatov (leta 1968 pa 9,90 milijonov). Kapacitete za leto 1970 bodo povečali za 1,2 milijona KW, od leta 1971—1978 pa se bodo kapacitete povečale za 9,9 milijonov KW.
Celotni izvor električne energije Kanade bo v letu 1970 znašal 40,643 megavvatov, ob vključitvi vseh generatorskih zmogljivosti.
Zanimiva je ugotovitev, da bo elektro-industrija letos rasla povprečno hitreje kot gospodarstvo v celoti, kar daje logičen zaključek, kakšen poudarek in pomen ima ta panoga v nacionalni ekonomiki Kanade.
mnimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiinniMiim”^
tovarna avtoelektričnih izdelkov Nova Gorica	=
vabi k sodelovanju večje število
1	j=
E	=
STROJNIH INŽENIRJEV	§
ELEKTRO INŽENIRJEV (jaki tok)	|
EKONOMISTOV	|
STROJNIH TEHNIKOV
ELEKTRO-TEHNIKOV (jaki tok)
EKONOMSKIH TEHNIKOV (moški)	|
| za delo v tehnični kontroli, razvoju, pripravi proizvod- s | nih postopkov, konstrukciji orodja, tehnološki projek- s | tivi, vzdrževanju in v komerciali.
5 Prednost imajo kandidati z nekaj letno prakso in od- = 1 služenim vojaškim rokom, sicer pa razglas velja tudi b | za začetnike.	=
= Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD.	;
| Obrazložene pismene ponudbe sprejema splošni sektor |j = tovarne.	=
Uprava tovarne §
""nmiiuniitiiiiiiiiiniimtiutitrriiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuuiiiiiuuiiiiiiiiiuiiiiiiiuiuiiiHiiHimiiii
| ISKRA —
i
Ugodno letovanje na morju in celini
Dopust na Jadranu ni vedno pogojen tudi z dragim penzionom. Res je malo krajev, kjer lahko preživljajo dopust ob morju tudi družine z nižjimi dohodki. Manjše turistične organizacije, ki poslujejo z nižjo maržo, ponujajo sprejemljive cene penzionov tako rekoč za vsak žep. Beograjski Ferialturist na primer organizira v kakšnih krajih ob Jadranu, v 10 krajih v gorah, ob jezerih in v kopališčih letovanja za 16 do 45 din dnevno.
Penzion v zdravilišču »Avala« na Baški vodi velja izven sezone 18 do 27 din, v sezoni 26 din do 36 din. Avtobusni prevoz v obe smeri velja 110, za člane PZJ pa 80 din.
V	Supetri na Braču velja kombinirani penzion (prebivanje v zasebnih hišah — družinskih vilah iz znamenitega braškega marmorja ali v hotelih Tamaris, Plaža in Palma ter hrana v restavracijah) izven sezone od 32 do 39, v sezoni pa od 35 do 45 din.
V	Makarski velja penzion v privatnih sobah in s prehrano v restavracijah od 39 do 47 din. v Podgori je treba plačati za to od 38 do 46 din, v Baškem polju pa je penzion v hotelih »Podgora«, »Avala« in »Hvar« od 32 do 42 din.
Letovanje v Rovinju, v turističnem naselju »Beograd« velja izven sezone od 22 do 26 din, v sezoni pa od 26 do 34 din. V mladinskem centru »šubičevac« v Šibeniku je penzion od 18 do 25 din, prav toliko v za-darskem »Boriku«, Risanski Nišavi, medtem ko je v ul-cinjskem letovišču »Bratstvo in enotnost« penzion od 16 do 30 din.
Za tiste, ki bi radi letovali ob jezeru, stane penzion v ohridskem letovišču »Mladost« od 16 do 19 din, v hotelu »Kragujevac« in »Pošta« pa od 32 do 42 din. Na Plitvičkih jezerih je mogoče letovati tudi za 20 din na dan, in to v naselju mladinskega centra nad jezerom Kozjak.
ZLOGOVNICA
2
3
4 _5
6
7
8 9
10
11
12
13
14
A-A-AS-BE-BRIV-ČER-DI-DR-
GRA-JA-JA KA-KAL-KRE-LI-
LI-LI-LIST-MA-MA-MA-MNE-
NA-NAN-NIK-O-OR-PAN-RA-
RIJ-RIN-RO-SO-SOV-SKO-
ST A-STI-T A-T A-T O-VOST-
VRE-ZA-ZA-ŽLJI.
Iz navedenih zlogov sestavite besede naslednjega pomena:
1.	služabniška uniforma (2, 5, 3),
2.	pisatelj dobrega sloga (6, 4, 2),
3.	odličen sovjetski gledal, in film. igralec (Nikolaj; 4, 2, 7),
4.	tlak, kamenita tla (5, 1, 6),
5.	talisman, lutka, ki naj bi prinašala srečo (7, 6, 2),
6.	častitljivi očak (7, 4, 2),
7.	cerkvena skladba (5, 1, 7),
8.	aparat za britje (4, 5, 7),
9.	vzhodnoafriška država (8,
6, 2),
10.	žleza z notranjim izločanjem, ki tvori hormon insulin (5, 4, 1),
11.	razdalja točke od abscisne osi (7, 1, 2),
12.	pogoltnost, lakomnost (3, 9, 6),
13.	perzijsko modro barvilo, ki ga zdaj pridobivajo sintetično (4, 8, 1),
14.	predhodna zgodovina bolezni, ki jo navede bolnik ali spremljevalec (3, 8, 2).
Če prenesete črke v levi del lika, tako kot zahtevajo številke (v oklepaju) za posameznimi opisi, boste v treh navpičnih vrstah prebrali naziv naše tovarne pri Ljubljani.
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllNlllltlllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllim
S proslave mladih v Lipnici
Kulturna komisija mladinske organizacije v Elektro-mehaniki je izvedla program počastitve obletnice OF in PRVEGA MAJA — v četrtek, 30. aprila v tovarni urnih mehanizmov v Lipnici.
Vodstvo podjetja je razumelo prizadevanje mladih. Kolektiv podjetja je z zanimanjem sledil izvajanju recitala in veznega teksta. Zal je bil čas omejen in tako glasbeni del programa ni bil iz-
xxxxxxxxxxxxxxxxxxx
DOPISUJTE V »ISKRO«!
Naslov uredništva:
Kranj, Savska loka Id, 22-221, tnt. 33V
razen. Prireditev je bila namreč režirana z namenom uporabe magnetofona, ki se ga bo skupina posluževala dotlej, da se med mladimi ustanovi pevski zbor, ki ga skupina pogreša.
Ob DNEVU MLADOSTI bo ista skupina izvedla še pestrejši program v Kranju v Delavskem domu in že sedaj vabi člane kolektiva kranjske tovarne k čimvečji udeležbi, čas prireditve bo objavljen v glasilu podjetja.
Komisija mladinske organizacije se zahvaljuje za požrtvovalno sodelovanje gostoma iz Lipnice in ju še v naprej vabi k sodelovanju, kakor tudi vse ostale mlade, ki se želijo udejstvovati na kulturnem področju: v organizaciji, igralstvu — recitacijah, petju in pisanju člankov.
Mladi naj bi se bolj zavedali pomembnosti smiselnih prizadevanj!	-M-
Posnetelt starta zagrizenih dirkačev na mopedih na Pržanu
Že sedme dirke z mopedi za praznik dela
Zdaj že tradicionalne dirke z mopedi pred prvomajskim praznikom v naši tovarni za avtomatiko in elektroniko na Pržanu, so spet privabile številne gledalce. Neumorni športni delavec v tovarni Vili Tekalec je s svojimi redkimi sodelavci pripravil tudi to pot dobro organizirano prireditev, dirke mopedistov na standardni progi.
Kazalo je, da se bo letošnjih dirk udeležilo precej nad dvajset dirkačev, saj je bilo nekaj prijav tudii iz drugih organizacij ZP. Zal sta sneg in slabo vreme prejšnji dan in ponoči, marsikoga odvrnila, da kljub prijavi ni startal, čeprav je dan pred prvim majem končno le posijalo toplo sonce.
Točno ob 13. uri se je na startu pojavilo skupno 14 dirkačev, trdno odločenih iz-
Rado Kukovec — sicer najstarejši, a vendar vztrajen tekmovalec
tisniti iz svajiih mopedov še zadnji zdihljaj za boljšo uvrstitev. Mnogi med njiimi so žrtvovali precej prostega časa, da so svoj moped za to priložnost še posebej »ušti-mali«.
Na znak starterja je štirinajst jeklenih konjičev zdrvelo izpred tovarne po dobro označeni progi. Že na startu je nastal takšen dren, da je marsikdo izmed gledalcev pričakoval padec tega aLi onega tekmovalca, vendar so vsi pokazali, da svoja vozila zares obvladajo. Lepo so se zvrstili in jo ubrali po dokaj zahtevni progi nazaj na cilj pred tovarno. Kljub hitri vožnji in ponekod rahlo spolzki cesti, ki je sonce še ni osušilo, so letošnje dirke minile brez najmanjšega padca.
Najhitrejši med letošnjimi tekmovalci je bil Boris Bojc iz šolskega centra v Kranju.
Organizatorji so v tovarni izdelali zelo lične kolajne za tekmovalce, ki so se uvrstili na prva tri mesta, medtem ko sta 4. in 5. uvrščena dobila diplome, vsi pa razen tega še praktična darila.
Prav je, da ob tej priložnosti posebej pohvalimo požrtvovalnost in prizadevanja Vilija Tekalca in ostalih, ki so poskrbeli, da je bila proga dobro pripravljena m so dirke vsestransko uspele, saj z organizacijo in izvedbo prav gotovo niso imeli malo dela in skrbi.
Tekmovalci so se uvrstili takole: 1. B. Bojc (ŠC Kranj)
2.	M. Mihelčič, 3. Janez Sršen (oba Avtomatika) 4. Martin Lebar (Orodjarna) 5. Ljubo Stojanovič (Avtomatika) itd.
Strelci
za dan mladosti
V počastitev dneva mladosti bo športna komisija »Elektromehanike« pripravila strelsko tekmovanje za člane kolektiva. Udeležile se ga bodo lahko tričlanske ekipe delovnih enot, lahko pa tudi posamezniki, če delovna enota ne bo mogla sestaviti ekipe.
Tekmovanje bo 20. in 21. maja v tovarniškem strelskem domu (poleg ambulante) obakrat od 14. do 17. ure.
Vabimo zlasti kandidate za sestavo ekipe, ki bo nastopila na letnih igrah »Iskre« v Zagrebu, da se tekmovanja zanesljivo udeleže. Prijave ekip in posameznikov bomo sprejemali na strelišču med tekmovanjem.
Pripravljalni odbor
Zmagovalec Boris Bojc ŠC ISKRA
ZAHVALA
Ob smrti najinega nenadomestljivega očeta
FRANCA PROSENA
se sodelavcem montaže stikal in kontrole v produkciji EMI-Avtomati iskreno zahvaljujeva za podarjeni venec, denarno pomoč, izraze sožalja in vsem, ki so sočustvovali z nama ob najtežjih trenutkih.
Jože in Miha Prosen
ZAHVALA
Ob smrti najine drage mame
MARIJE KUSTER
se najlepše zahvaljujeva vsem sodelavcem v montaži relejev obrata ATN in montaže števcev za izraze sožalja, podarjeni venec, denarno pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti.
Lovro Kuster
Francka Kuster roj.
Ajdovec
J S K K A - glasile delovnega kolektiva tskra, industrij« za elektromehaniko, telekomunikacije, elektroniko ® avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar - Odgovorni urednik: Janez Šilc — lih*' ja tedensko — Rokopisov o* vračamo — Tisk in klišeji-»CP Gorenjski tisk« Krsni