izhaja od oktobra 1947 kot tednik — Od 1. januarja 19.58 kot pol tednik — Od *• januarja 1960 trikrat tedensko, in sicer ob pone-deljkih, sredah in sobotah LA KRANJ — SOBOTA — 9. FEBRUARJA 1963 LETO XVI. — ŠT. 16 — CENA 20 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škof j a Loka in Tržič — Izdaja časopisno podjetje »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor — Glavni ured. Slavko Beznlk — Odgovorni urednik Gregor Kocijan G L A S I L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO S posvetovanja izvršnega sveta LRS s predsedniki občin ** vseh rt * n°ve vaM gradbiščih so zaradi hudega mraza prekinili z delom. Na Belškem polju, kjer gra-^eIi- Ko b 'arne za Jeseniško Železarno, pa stroji in .ljudje še kljubujejo mrazu in nadaljujejo z a°vem t« "lraz popustil, bodo betonirali most, ki veže nasip med Železarno in Belškim poljem ob 1 mostu čez Savo Sedanja meri Pretekli torek je bilo v prostorih Ljudske skupščine LRS pod predsedstvom Viktorja Avblja posvetovanje republiškega izvršnega sveta s predsedniki občinskih ljudskih odborov o aktualnih gospodarsko-po-litičnih nalogah. Posve lov.in ju so prisostvovali tudi sekretar CK ZKS Miha Marinko, predsednik LS LRS ! ki ni v skladu s porastom narod Vida Tomšič in predstavniki okrajev ne*a dohodka. Imam pa občutek. občine MILAN OSOVNIKAR. Govoril je o proračunski potrošnji in med drugim dejal: i ►►Res je, da v zadnjih dveh le* tih opažamo močan porast proračunske potrošnje v samih občinah. Podpredsednik IS LR"^ JANKO , družbenih planih, nato pa se je SMOLE je v uvodu govoril o nalogah ■občinskih ljudskih odborov v zvezi s konkretizacijo smernic da bo omejitev proračunske potrošnje izvedena tako, da s« bodo sredstva zbirala v višjih teritori- V razpravi je mod drugim sode republiškega plana v občinskih loval tudi predsednik škofjeloške S seje občinskega ljudskega odbora Kranj Ustanovitev ^Gorenjskega muzeja4 £ 71 razgovor — °i2iegraciji KRANJ — Na četrtkovi skupni seji občinskega ljudskega odbora, ki jo je vodil predsednik Martin Košir, so odborniki — po nekaterih razrešitvah in imenovanjih novih članov v komisije ljudskega odbora in v svet centra za socialno delo — potrdili tudi pro- Samo v korist kK0,fktivom J°*feSp i^^lasti Se občinske Easu mSL SZDL so v zadnjem teh ftr£2° .^»ale dejavnost ^goroS?, lavljem so °&e So^Li? J.1 ln nakazane na- e °kleniue' Pa 80 se marsikje ?bUk dela TVih organizacijskih rsk"šaio, g?d pa Jih iščeJ° tm na iti "ov,ml načini in pri- ? V skuPnlajUSPeŠnejšo PQt' da eč Prebil naI>ore zajeli čim- V*1{ ««S T** in tako nakazo-°b te«n tuH?redxnjim težn-?ani in Prob»eme reševali najvažnejše Ob l\°h^S Itklh mvlh ™»tod z db°r na zenicah ,Sredo poro H,mi vsako 2* celT"' Vsak^rat bo na Sro°lcmov v S?*1 najvažnejših t° * bil n°bČini- Pret^lo A f°«°vor m., . (P°skusai!) tak V *&2gZ^ rcdu * bi" 0sedan7n i , 7 gospodarstvu. S k^ JifUŠnje v tej obči-0 bagaJ^ p»ka/al razgovor, so S'kov in do? Pnmeri uspešnih ?Cd ra7.nimrIovnega bolovanja Vendar ?lAtVe mnogo obetajo. Posvetovanja po naših občinah Dober začetek Januarski start obeta letos še večje gospodarske uspehe Ta teden so bila po vseh naših občinah posvetovanja s predstavniki gospodarskih organizacij. Člani okrajne gospodarske zbornice in odgovorni ljudje iz občine so se pomenili s predstavniki podjetij o letošnjem gospodarjenju in o izvozu. Pri tem so se koristno poslužili izkušenj prve etape, in sicer doseženih uspehov v januarju. Taki pogovori so bili v torek v Radovljici, v sredo v Tržiču, v četrtek v škofji Loki in v petek v Kranju. Na Jesenicah so ta razgovor razdelili na dva dela — prvo posvetovanje je bilo v četrtek, Je ima »trojni park izrabljen za se povečali za 19 odstotkov. To velja za industrijo. Izvoz bi letos povečali za 36 odstotkov. Največji premiki pa so predvideni v investicijski politiki, in to prav ob ugotovitvah, da imamo zlasti pri nas na Gorenjskem tako zastarele in izrabljene stroje, da je nujno potrebno več sredstev za to. Celo tovarna Iskra; ki velja za dobro urejeno in novo podjet- razvila živahna razprava, v kate- „,„..__, . _, . i, ■«! Ti v • . t alnih enotah in da bodo ODCinSla ri so sodelovali številni prjsotni. 'xL»j „„...i: „,^x„„ ^. ^_ ______, .____j j____:„ „^j„ I proračuni zaradi tega močno okr- njeni. Takšna ugotovitev velja za vse gorenjske občine, kjer bodo po sedanjih instrumentih proraču- ni celo manjši od lanskoletne re* alizacije. Lani so občine sodelovale pri deljivih dohodkih s 36,5 odstotka in pri tem poskušale izkoristiti vse dane možnosti, da bi čimbolj povečale (udi nedeljive dohodke. Povečan je bil proračunski pri* Spevek, povečali smo doklade zasebnim kmetom, obrtnikom in gostincem, zaradi česar smo bili večkrat predmet razprav. Zbrali pa smo sredstva, ki so bila planirana. Letošnja delitev med občinami in okrajem pa je za občine bistveno drugačna — slabša — zakaj občine dobijo vsega le 30 odstotkov deljivih dohodkov in bi bile v primerjavi z lanskoletno realizacijo občine na Gorenjskem na slabšem za 3S0 milijonov dinarjev. Kljub predvidenemu letošnjemu povečanju pa je razlika še vedno 66 milijonov dinarjev. občine dobivajo gram razvoja osnovnega šolstva na območju občine. V zvezi s tem so sprejeli odločbo o ukinitvi desetih osnovnih šol oziroma priključitvi le-teh kot podružnic k petim osrednjim šolam. Odborniki so potrdili tudi sklep sveta za kulturo in prosveto o podelitvi letošnjih Prešernovih nagrad in pohval. Tako bodo ob obletnici smrti našega največjega pesnika za požrtvovalno delo na kulturnem področju prejeli Prešernove nagrade Slavko Bohanec, Slavica Zirkelbach (po 70 tisoč i Ob vsem tem p dinarjev) itn kolektiv kranjskega j za preko 300 milijonov dinarjev MESTNEGA MUZEJA (120 tisoč j obveznosti, ki jih je doslej po-dinarjov). Razen tega bo občin- krival okraj, rasen t t.a pa naj ski ljudski odbor sedmim kulturnim delavcem iz raznih krajev občine podelil pohvale. (Nadaljevanje na 2. str. — II) bi občine sodelovale še pri 369 milijonih dinarjev dodatnih sredstev za finansiranje proračunov (Nadaljevanje na 2. strani I.) Letošnji Prešernovi nagrajenci drugo pa je predvideno za danes, 9. februarja. Osnovna ugotovitev teh posve- s je pereče v tekstilni in usn jarski teh javljati, iz-r*^^P?° i,n,ne morejo Sftft P£ ^cm tem so JI'0 korls? 'C rfba ime« ^ me-Imenih rtl?'ektivov' standard "^Je "_.de,avcev, njihove se- t_ nlfl.j„„ — > "jmuve se - kor "dI int« najti Pa Je seveda treba res širše skupnosti JCVanje ^ 2. strani III.) t ovan j (o podrobnostih bomo pisali )je bila, da je letošnji za-če$ek dokaj obetajoč, zlasti v primerjavi z lanskim januarjem, čeprav v prvem mesecu nismo povsem in povsod dosegli postavljenega načrta. Predlog našega novega okraja predvideva letos povečanje fizičnega obsega proizvodnje za 11 odstotkov. Seveda ob različnih višinah — nekatere dejavnosti, ki imajo boljše pogoje, bodo povečale proizvodnjo do 15 odstotkov, medtem ko bodo druge ostale skoraj na istem kot lani. Zlasti je velik poudarek na izvozu, ki bi se moral povečati za 32 odstotkov v primerjavi z lanskim letom. Razen različnih uspehov v posameznih podjetjih na Gorenjskem v letošnjem januarju pa je seveda povsod tudi precej težav. Zato so na posvetovanjih zlasti o teh tudi govorili — še posebno o preskrbi s surovinami, kar pa tudi v drugih dejavnostih. Za vse pa velja ugotovitev, da so proizvodni načrti po naših tovarnah v resnici tako »napeti«, da je treba iskati drugačne načine kot doslej — v organizacijskem, znanstvenem, strokovnem in tehnološkem področju. Ob tem so omenjali, da imamo v Sloveniji 42 raziskovalnih in znanstvenih inštitutov in ustanov, ki se jih proizvodnja premalo poslužuje. Prav tako je treba, kot so omenjali, posvečati več pozornosti ra-cionalizatorstvu in novaitorstvu, se bolj posluževati najrazličnejših oblik integracije med podjetji in podobno. Na posvetovanju v Kranju so ugotavljali, da se bo po sedanjih predlogih gospodarskih organizacij letos v tej občini dvignil fizični obseg proizvodnje le za 5,7 odstotkov. Delovna storilnost pa bi se dvignila za 13 odstotkov, a nominalni osebni dohodki naj bi okrog 75 odstotkov. (Nadaljevanje na 2. strani IV.) KRANJ, 8. februarja — Na včerajšnji seji se je občinski ljudski odbor strinjal s predlogom ^teti na kavkaske ledenike stfo ° društvo Kranj pripravlja alpini- masn0p°.dpravo' ki bo JuliJa let6s obiskala WuVi^iZengi v sovJetskem centralnem Kav-u» kjer je pet vrhov nad 5 tisoč metrov • • f» % % % RltANj z lanskoletnimi "spehi v Central- St> ktetaM *°rah ""'•^se; Uništi izpolnili R°- Glede ta-ti6ne podvi" '•kov c nje P° navezavi '> Se *0^ctsfc«mi alpinisti r?aa'Nnizem°.annnacM» »a- s:INtK0 ČUSTVO Rb?av« na 0rKani*ralo v Sovjetekl 2vezi> Prve korake k uresničitvi te zamisli je naredila že odprava predstavnikov jugoslovanske planinske organizacije, ki je z dr. M. Potočnikom na čelu pred štirimi leti obiskala nekatere nižje vrhove Kavkaza in se seznanila z delom sovjetskih alpinistov, naslednjega pa z alpinistično odpravo na vrhove masiva Bizengi pripravlja KRANJSKO PLANINSKO DRUŠTVO. Odprava bo z 8 do 10 alpinisti obiskala Kavkaz Julija, ko so v tamkajšnjih ledenikih najugod- nejši pogoji. Pot bo odpravo vodila na osrednji kavkaski masiv Bizengi — izhodišče kar za pet izmed osem pettisočakov v Kavkazu, na katerih so pomembne alpinistične podvige dosegle vse uglednejše evropske naveze. Osvajanje teh ledeniških vrhov je iz-rdno težavno in zahteva od vsakega alpinista primerno plezalno znanje in opremo. Naveza mora namreč pri vzponu tudi po petkrat postaviti zasilna prenočišča na takih prostorih, kjer za izhodiščna taborišča ne bi bilo dovolj prostora. Sicer pa trditev o zahtevni poti lahko podkrepimo tudi z dejstvom, da v tem predelu Kavkaza sploh ni lahkih plezalnih tur. 9 Pri upravnem odboru PLA-» NINSKEGA DRUŠTVA KRANJ # je že formiran organizacijski 9 odbor za to »kavkaško odpra-0 vo«, ki ima v glavnem nasled-9 nji nalogi: zbrati potreben de-9 nar (okrog 5 milijonov dinar-9 jev) in priskrbeti tehnično m opremo. — J. Z. Pričakovali bi, da bodo ob letošnjem snegu večji zastoji prometa na tako imenovanih stranskih cestah. Vendar nI bilo tako, saj ko uprava za ceste in komunalna podjetja skrbela, da so tudi z njih čimprej in čimbolj temeljito očistili sneg in cesto s posipanjem usposobili za promet sveta za kulturo in prosveto, naj bi bili za letošnji slovenski kulturni praznik — obletnico smrti dr. Franceta Prešerna — nagrajeni Slavko Bohanec, Slavka Zirkelbach in kolektiv Mestnega t muzeja Kranj, pohvaljeni pa Vida Boštar, Duša Marn, Janez Koz« jek, Franc Puhar, Viktor Pipan. Vinko Strniša in Lado Urfttč. Slavko Bohanec je v tem*me» secu prevzel mesto referenita>za večje dosedamje delo je vseka** f šolstvo pri ObLO. Njegovoynaj*$ kor tisto, ki ga je opraviljpTi|or4! ganiziranju Osrednje knjii V času ojegovega vodstva^jetl v ustanovi uvedeno druži upravljanje, razen Studijskega in ljudskega oddelka pa\ustanov^ ]jen oddelek za pionirsko -' tojiži? ničarstvo. Tem oddelkom se je pridružil že knjižno-matični oddelek is potujočo tojižnico. S ,problemd knjižničarstva na Gorenjskem in v Sloveniji sploh se je po mnenju udeležencev zborovanja slovenskih knjižničarjev najbolj uspešno spoprijela prav Osrednja knjižnica občine Kranj — zamisel in delo Slavka Bo-hanca. Slavica Zirkelbach sodi med tiste kulturne delavce, ki s svojo družbeno aktivnostjo pospešujejo rast naše kulture in si prizadevajo, da postane kultura res last naših, delovnih ljudi ter s tem vplivajo na oblikovanje kulturne podobe kraja in človeka v njem. Kot večletni predsednik sveta za prosveto in kulturo se je pri ObLO zavzemala za ustanavljanje in vsebinsko plat kulturnih institucij ter poglabljanje dela Svobod in prosvetnih društev. Veliko zaslug ima tudi kot napreden pedagog. Mestni muzej Kranj praznuje te dni deset!enico svojega obstoja. Iz temeljev! ki so jih položili prvi muzejski .delavci v Kranju, se je muzej raz.vii v eno najbo-gatejših ustanov te vrste na Gorenjskem. Ze ob ustanovitvi si je kolektiv zastavil nalogo, da v povezavi z ostalimi muzeji na Gorenjskem prikaže to pokrajino v njeni zgodovinski, kulturnozgodovinski, etnografski in umetnost nozgodovinski podobi. Prav (Nadaljevanje na 2. strani V.) SOBOTA; 9 feftroarfc 1963 TE DNI PO SVETU NA KUM NI SOVJETSKEGA OR02JA Kcnnedyjcva administracija je javno odgovorila na obtožbe republikansko stranke, da na Kubi ni sovjetskega raketnega orožja. PREPOVEDAN PRENOS RAZGOVORA S IIRUSCOVOM Francoska vlada je prepovedala prenos razgovora dopisnika francoske televizije s premierom Hru-ščovom in maršalom Malinov-tikim, v katerem je govora o stališčih ZSSR do problemov Nemčije in francosko-nemške pogodbe o sodelovanju. INDIJSKA DELEGACIJA GROZI Z IZSTOPOM Ko so z dnevnega reda veie konference afriško-azijske solidarnosti črtali osnutek resolucije o obmejnem sporu med Indijo in Kitajsko, je indijska delegacija, zapustila sejo vodja pa je celo fzjavil, da bo Indija izstopila iz te organizacije. NAPAD NA NAS KONZULAT Ostanki ustaških tolp v ZDA so vrgli v torek ob treh zjutraj bombo na poslopje jugoslovanskega generalnega konzulata v Chlcagu. Bomba- je bila napolnjena r. vnetljivo tekočino in je povzročila požar. Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dopjodk Odkar sta brata John in Se-bastian Cabot odkrila ledene obale kanadskega otoka Cape Race se ljudje te mrzle dežele niso več mogli braniti pred zahodnimi vplivi. Kanada je kmalu po- ocene svetovnega položaja mar. sikdaj bolj pomirjevalne in neprizadete. Vladna kriza, ki Je v tem tednu pretrgala včasih enolično in vsakdanjo politično evolucijo, je Kanadski ledolomci stala sestavni del zahodnega sveta, od njega je prevzela kolonialni jarem in pozneje demokratični plašč neodvisnosti. Politična dediščina iz zahodnih prestolnic je bila na hitrico predelana za kanadske razmere, vendar je kljub tesni navezanosti na politične izkušnje zahodne soseščine marsikdaj zadržala domačo razsojo In svojstven kanadski način mišljenja. Dežela, ki je tako rekoč vklenjena v ledeni oklep, v sodobnem razvoju nikoli ni tako živčno občutila obsedenosti, da je ogrožena In nezaščitena kot večina ostalih zahodnih držav. Zato so bile tudi kanadske odkrila, da Ima vrste potresov v zahodnem svetu razen evropskega tudi ameriški epicenter. Padec kanadske vlade, do katerega je prišlo po burnih dneh v kanadskem glavnem mestu Ottavvi, je bil delo ameriškega razstreliva In vvashingtonsklh minerjev. Kanadska vlada se je zrušila pod težkim sumom, da so njen padec v tem trenutku najbolj želeli Američani. VVashington v svoji kritiki, da se Kanada ne drži določil sporazuma o skupnem obrambnem načrtu, nI bila sentimentalna do Diefenbekerjeve vlade. Kanadska vlada je po ameriški graji, da zavlačuje z atom- skim oboroževanjem svoje vojske, ostala pri prvotnem stališču. Zadržala si je pravico, da sama presodi, če orožje, ki Jim ga ZDA nudijo za atomsko oborožitev, že ni zastarelo. Po sporazumu med Kennedvjem in Macmillanom v Nassau v decembru mesecu lanskega leta so kanadski vojaški strokovnjaki imeli v rokah dobre dokaze ,da je ameriško orožje namenjeno za atomsko oborožitev kanadske vojske že zastarelo. Po nekaterih virih je vprašanje zastarelosti ameriškega atomskega orožja imelo v ameriško-ka-nadskem sporu samo postranski pomen. Diefenbekerjeva vlada je želela atomsko orožje pustiti še naprej spravljeno južno od kanadske meje, na ozemlju ZDA, sama pa bi izšolala posadke, da bi bile poučene v primeru potrebe. Takšen odnos pa je šel VVashingtonu na živce. Nc samo, da so zelo ostro napadli svojo severno zaveznico, temveč so ji očitali, da se izmika skupnim bremenom. To je bil seveda alarmni zvonec za kanadsko opozicijo, ki se je zbala, da bodo ameriško-kanadska navzkrižja prizadela trgovinsko izmenjavo z ameriško industrijo. Lestcr Pearson, pro-ameriško orientiran voditelj liberalne stranke je povzročil v ka- Vladi Johna G. Diefenbekera je nadski skupščini takšen hrup, da bila izglasovana nezaupnica je s pridruženimi glasovi stran* ke socialnega zaupanja izglasoval Diefenbekerjevi vladi nezaupnico. Poslovilni govor kanadskega predsednika Diefenbekcrja j* bil hkrati že uvodni. gOvcr za pripravo novih volitev, ki bodo najbrž že aprila meseca. Na volitve, ki bodo sledile P° sedanji vladni krizi, odhajata dve največji kanadski stranki z raz-ličnimi upi. Progresivni konservativci, ki so zadnja leta obrnili kanadsko politiko proti Velik« Britaniji, da bi se izmuznili P'* vladujočemu vplivu ZDA, si obetajo, da bo obramba kanadske s** mostojne politike in samostoj«6* ga razsojanja glede nuklearne*« orožja pritegnila kanadske volivce, da glasujejo za njihove psi*"' ce, da glasujejo za njihove posla* no razhajajo z Diefenbeker jeVO stranko in vidijo v navezavi pri'1' nejšlh stikov z ZDA osnovo ka* nadske zunanje politike. Na zadnjih volitvah leta 1957 Je po ** letih vladanja liberalcev zmagal* na volitvah Diefenbekerjeva stranka konservativcev. Vendar konservativci niso dobili popol^ večine, zato so bile v marcu 1'" volitve ponovljene, na katerih jfi dobil Diefenbeker prodorno večino. Nove volitve bodo pokazala če lahko zmaga stranka, ki v v* livni bolj vnaša protiameriška 8* s,a- ZDRAVKO TOMAŽE* Kolektiv je odločil KRANJ — S kom ee bo združil kranjski Avtocenter, jo bilo v zadnjem času v Kranju precej razgovorov. Mišljenja pa iso bila prečoj deljena. Nekateri so bili za združitev s SAP-Turkstom iz Ljubljane, drugi pa za priključitev k Ljubljana transportu. Prav zaradi tega jo pretekli torek delovni kolektiv Avtocentra izvedel volitve, ki so s končale z naslednjim izidom: 147 glasov je bilo za združitev s SAP-Tur!stom, le 8 pa za združitev z Ljubi jana-tran spor tom. Volitve so pokazalo, da se je delovni kolektiv Avtocentra ;z Kranja odločil za združitev s SAP-Turistom. Delovni kolektiv Avtocentra je pooblastil svoj delavski Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki # Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dofodk 0 koncertu pihalnega in plesnega orkestra KRANJ — Preteklo nedeljo- sta j trobilih. Za izvedbo moramo dati se nam ponovno predstavila na novemu dirigentu in vsem nasto-samestojnem koncertu v dvorani 1 pajoeim iskreno priznanje, od na- zadr^Viega doma na Primskovem pihalni in plesni orkester iz Kranja. Plesni orkester pod vodstvom Franca Puharja poznamo z različnih prireditev. Naj tokrat ome- slh organizacij pa pričakujemo nadaljnje pomoči pri reševanju še nekaterih perečih vprašanj. Naj omenim le nekatera. Delo godbenikov v različnih izmenah je najtežji problem. Na nedeljskem koncertu je bil prvič nim samo njihov uspeli nastop na Slovenskem plasu v Celovcu, zbran celotni ansambel, zato ni svet, da zadevo dokončno uredi, j čisto intonacijo, še posebno pri mogoče pričakovati do podrobnosti izbrušene izvedbe. Popolna za-isedba orkestra pri študiju je osnovni pogoj za njegovo nadaljnjo rast. Drugi problem so nekateri zelo M a dal j eva n j e s 1. strani Sedanja merila niso najboljša KflGfl Ni STOLU 1963 slabi instrumenti, predvsem kla- pa je rekel: /aostalejših občin. Dejanski položaj je torej takšen, da bodo občine na Gorenjskem na slabšem kot lani - kljub 6 odstotnemu povečanju proračunske potrošnje.« Tovariš Osovnikar je nato govoril ,da ob takšnem stanju ni mož misliti na povečanje skladov za šolstvo, da verjetno tudi ne bo moč realizirati novega plačnega sistema v državni upravi, da bo treba iz planov črtati negospodarske investicije, čeprav jih zahteva nagel urbanistični razvoj Gorenjske. V nadaljevanju razprave rineti, ki jih sploh ni mogoče uglasiti, tako kot je to potrebno. Orkester nima popotne zasedbe, zato bo treba v sodelovanju z »Da bi zmanjšali predvideni primanjkljaj bi sicer lahko podvzeli določene ukrepe, vendar na škodo nekaterih skladov, kamor so se glasbeno šolo čimprej vzgojiti do-1 doslej stekala sredstva. Proračun ber naraščaj, predvsem za tiste lahko usmerimo na pavšale go- instrumente, kjer je kriza največ- j spođarskih komunalnih organiza-ja, Teg-i nara&čaja mora biti le-' cij, kjer amo doslej zbirali sred-po število, ker so sedanji, pred- stva v Investicijskem skladu in §0 50-dinarskI kupon za izgradnjo Prešernove koče na Stolu. S prodajo teh kuponov v vrednosti 30, 100, 1000 in 5000 dinarjev se bodo zbirala sredstva za izgradnjo novega planinskega doma na Stolu, kjer je 20. februarja 1942 zgorela Prešernova koča LETNI OBRAČUN FILATELISTOV RADOVLJICA - Radovljiški filatelisti so zborovali. Društvo ima tla nos v svojih vrstah 2(3 mladincev. Z letošnjo razstavo znamk, Ki |0 nameravajo mladi filatelisti prirediti, bo društvo delno pokazalo uspe!) dela na tem področju vzgoje mladine. Vreme VREMENSKA SLIKA Nad srednjo in vzhodno Evropo ter nad Balkanom se še nadalje krepi greben visokega zračnega pritiska. V višjih plasteh doteka od zahodnega Sredozemlja proti srednji Evropi toplejši /rak, medtem ko se nad našimi krali v nižinah še nadalje zadržuje hladen zrak. NAPOVED VREMENA ZA SOBOTO IN NEDELJO V prihod:n jih dneh bo suho in pretežno oblačno vreme, le v višjih predelih bo pretežno ja„sno. Temperature se bodo nekoliko dvignile, vendar bodo 5e nadalje ostale pod nič stopinj. V višinah bo teple je, prevladovala pa bo dobra vidljivost. SNEŽNE RAZMERE 8. februarja ob 7 Tamar — 16, 180 cm snega; Vršič— 18, 200cm; žičnica Vi-tfahe — IS, 00 em — Vrh 200 cm; Kraniska gora — 11, 90 cm; Ra-teče-Planjca —15, 93 cm; Bohinj — 4, 120 cm; Komna -~-3. 205 cm; Lesce —11, 70 cm; Jezersko — 17. 70 cm; žičnica Krvavec — 7, 200 cm; Triglav-Kre-darica —7, 230 cm; Velika Planina —2, 240cm; dom na Jo-štu —9, 100 cm; Log pod Mangartom — 10, 64 cm; Loška koča na Starem vrhu —5, 160 cm; Ljubljani — 6, 48 cm. v mesecu januarju, pa tudi sicer 60 nam kvalitete tega ansambla dObro znane. To pot nas je zanimal predusem nastop pihalnega orkestra, ki je ob koncu oktobra 1962 pričel s ponovnim sistematičnim delom z novim dirigentom l J og o m K1 o buč ar jem. Ob koncu preteklega leta so vse družbeno-polifične organizaciji" v občini Kranj pokazale živo zanimanje za poživitev dela kranjske godbe in prvi rezultati teh prizadevanj so bili vidni prav na nedeljskem koncertu. Dirigent in ansambel si prizadevata, da prl-neseta v ansambel koncertno muzi ko. Ta prizadevnost je vredna največjega priznanja. Vsi želimo, da bi postal naš pihalni orkester pravo koncertno telo, seveda razen vseh tistih nalog, ki jih opravlja >-za vsakdanjo rabo«. Na nastopu smo ugotovili lepo izdelano dinamiko in predvsem NESREČE TOVORNJAK V OBCESTNI ZID Minuli torek ob 13.45 je na občinski cesti Skofja Loka-Vin-earje trčil tovorni avtomobil KR 41-K! (voznik Teodor Cvilkovič) v obcestni zid. Do nesreče je prišlo, ker se je voznik na ozki ce- pf) desni strani ceste vodil kravo. Srebrnjak je prlvo-/il za njim in ga tesno prehiteval, pri lem pa je pešra zadel. Viharndc je pri padcu dobil hujše k'lesne poškodbe (močan udarec v prsni koš, ranjen po nosu in rokah). vsem mlajši godbeniki, člani dveh, treh ali celo štirih glasbenih skupin in je gotovo, da take obremenitve ne bodo dolgo vzdržali. J. PRIBOSIČ O PROGRAMU DELA jih potem vračali za razvoj komunalnih gospodarskih organizam cij. V proračun lahko kanaliziramo del sredstev iz povečanja do-klad, ki se stekajo v sklad za kmetijstvo, s čimer bomo omejili pridobivanje zemlje.« j Razpravo pa je predsednik [škofjeloške občine Milan Osovni-TR2IC — Za prihoduii teden Uar zaključil takole: je predvidena seja 10 občinske- »Mislim, da je prav in tudi smo ga odbora Socialistične zveze tr- ! zat°. da se objektivizirajo merila, žiške občine. Na seji bodo iz- P° katerih naj se delijo proračun-delali podroben predlog progra- , sk» sredstva, vendar monim. da ma dela SZDL za območje celot- ! "»J »odo torka v študijskem od.d $ Osrednje krijžnice. Opravil*^ mnogo dela, ki so bila Pot^f za razvoj in uveljavljanje nove. Janez Kozjek je miznf ' Besnici, obenem pa zelo d£' 0 kolektivom m. Nekatere reorganizacije in združevanja — zlasti v gostinski in trgovski stroki — pa hkrati ob pozitivnih uspehih opozarjajo tudi na nevarnost monopolizma. Drugod je pot še odprta in nudi kolektivom možnost za večjo produktivnost in boljše gospodarjenje. (Ob tem so omenjali podjetji Tapetništvo in Lesni servis. Oba kolektiva sta v težavah. Menili so, da bi bilo pametno iskati pomoč v morebitnem medsebojnem poslovnem sodelovanju za izdelavo določenih artiklov. Treba bi bilo izdelati ustrezne pokazatelje in se poeovoriti z delavci po kolektivih.) Hkrati pa so omenjali tudi nevarnost škodljive »demokracije«. Gre za poiave navidezne svobodne opredelitve, da namreč delavci tajno glasujejo za eno ali drugo varianto. Taka onredeHtov kolektivov pa je relativna. Relativna namreč, če prej delavci niso imeli dovolj časa in tudi gradiva, da bi se dodobra spoznali z eno ali drugo možnostjo, da bi prej pretresali dobre in slabe strani vsakega predloga, da bi se seznanili s snlošnimi, širšimi problemi dannšnjeca gospodarstva in Se posebej njihove stroke, da kot pevovodja in igravec. J^ifc ber organizator in pred^.,^ društva, ki je med najbe" ^ v občini. V njem dela že & jj Franc Puhar, kamnosek, ^^f. let dela v godbi na pihal«; y najstarejšemu organv/.ator)*1 p gredo vse zasluge in vsa ? gAi nja za uspehe, ki jih ja godba, posebno v povojni!1 , jjc Viktor Pipan je Pt^fn Svobode v Šenčurju, ki \ in da se N ^ruzrtvena mrzlica bivših dveh ^dov že docela polegla "loupravni organi — tako ^Pseina kot UO Ln če Cic'mo razne komisije - so v se pri- kratkem času opravili mno- temveč"'1Ch1c v d°bro zavodu. ^ slehernemu zavarovancu, komunalni zavod ^sevati vsa ie pristojen • vprašanja iz zdravst-skegf :.!'mlalidskega in Pokojnin- skim ./a^arov;'nia, v zvezi z otro ? d°datkom in dodatkom za-nejasno Poslenim borcem NOV, mai^ iH1 lem morda le še, kje pravic?ar0V;-nd uveljavijo svoje t0 :' c ~~ aI' na sedežu ZAVODA IjjJ 7"a J^enicah ali v Radov-sko ^h{,evke *« osebno, invalid-titfi. - ■ dru*ms^o pokojnino je senirm^ pri ZAVODU na Je-vodn Potrebne oonuce in na-biin . P? lahko zavarovanci do dodat i V Radov'iici. Posebni bon« /aposlenim borcem NOV 000 Prav tako reševali na sede- Na kratkem valu prav3 *osvet°v in raz- SZDL je j univerzo Občinski odbor komisijo in delavsko ne in P ^pravil za državljank ,°dl,ni kader različnih rainrav PaJ 73 P«»vetov in repubiL° 081,1111411 zvezne in *zdt»v u ustave- Na teh *2eXh j? b«» nad 4.200 dele* i ° PnsPevaIe svoj SZDi i ra|evne organizacije Ce ™ sindikalne podružni- TAlSvnEJlSKlj'PšCINO SVF" ^ PrIB0D ~ Swt Svobod RadovliVetJUh dmštev občine le^~ ,PnpravlJa gradivo 5tT*> skupščino, ki bo še ta mesec. ^oio rTIi' Svet Svobod J <*jš? e,avnosti° nudil s pre- dr^StvoT^07110^ Svabod:,m m ju fj_ . na svojem obrnoč- la* v anjegovo pobudo je bi- dobiu nulem Plovnem ob- obsesraVr&ta Priredi>tev širšega Uspešf^ Sani pa ic organiziral vrsto ri glasben' festival in du Svlf0vn!h ra**t»v na Ble-terih iT 10 po>ivil delo netka-dokai 0misi-'. ki so delovale Oiative dostojno, največ ini-*a ua so Pokazale likov-^tarkt na in drarnska. S* nekai ]C organiziral tudi *W m°nKiet°V ° sp,,)*ni kul" Problcmatiki v komuni. ^ ObSS^reV ZEMLJIŠČ d°vljica - ]->udski odbor Rastne«,, JC d°delil tovarni Sunje , .^i* »Elan« Be-b]ižini tem')1sče v neposredni re* na!°Varne- Podjetje nam-nje oETaVa razširi i i sedali novn'ihkra'li pa gradili dođem * .•■mdski odbor )e IjiŠča J^1 obdelovalna zem-merava drugi JcIoviea, ki na-Usknovi- njimi razširiti novo *a p^'Jon? kmetijsko bazo ^rezrenjah. žu ZAVODA. Nove zahtevke pa občani lahko vlagajo tudi v Radovljici. Tudi delovnim organizacijam je omogočeno, da bodo posebni dodatek obračunavale lahko v Radovljici in na Jesenicah. Delovne organizacije — predvsem manjše — ki imajo zaposlene borce, pa niso zanje vložile zahtevka po posebnem dodatku, je prav, če to storijo takoj. Uveljavljanje pravic — do otroškega dodatka, prijave, odjave in spremembe zavarovancev, nadomestilo za OD, potni stroški, dnevnice, izdajanje in potrjevanje zdravstvenih izkaznic, pogrebnine, posmrtnine in dodatek za opremo novorojenčkov — bo potekalo prav tako kot doslej. Za zaposlene na Jesenicah na sedežu ZAVODA, za zaposlene v Radovljici pa v njihovi podružnici. Svojci prav tako uveljavljajo svoje pravice tam, kjer je no sjvec zavarovanja. Sprememba je le v tem, da nadomestilo OD za čas bolezni do 30 dni izplačujejo delovni kolektivi. Komunalni zavod pa šele od 30 dni naprej. Zavcld izplačuje nadomestilo samo v primeru, če so zavarovanci izolirani kot bacilonosci, če so nalezljive bolezni V okolici, če so določeni za spremljevavca bolniku, če nastopi porodniški dopust in za skrajšan delovni čas zaradi hranjenja otroka. Do sedaj so nekatere gospodarske organizacije s pogodbenim pooblastilom reševale nekaj zadev s področja socialnega zavarovanja. Trenutno opravljanje teh poslov nemoteno poteka samo v Železarni. Zato njihovi zavarovanci svoje pravice uveljavljajo v Železarni. Do konca februarja pa bodo sklenjene pogodbe še z. ostalimi večjimi kolektivi, ki bodo želeli biti pooblaščeni za tako delo socialnega zavarovanja. — A. Z. Čeprav je takole čiščenje snega s cest nadvse potrebno, bi ga le kazalo organizirati nekoliko drugače kot v Lescah, ko so pri tem krajevno pot zaprli za četrt ure Upravičeno zviševanje? »PO PARTIZANSKIH POTEH« BLED — V soboto in nedeljo, 2. in 3. t. m., je bilo na Bledu orientacijsko tekmovanje za pokal krajevnega odbora SZDL pod naslovom »PO PARTIZANSKIH POTEH«. Tekmovanje je organizirala taborniška četa »Jezerskih biserov« z Bleda. Udeležilo se ga je 17 moških in 2 ženski ekipi iz raznih krajev Slovenije. Proga je potekala večinoma po gozdnatem svetu Jelovice in Pokljuke. Prvi dan so tekmovavci prehodili pot od Bleda do partizanske vasi Kupljenik. Tam so priredili majhen partizanski miting, ki so se ga udeležili tudi predstavniki družbenih in političnih organizacij Bleda. Drugi dan so tekmovavci že navsezgodaj Odšli pO naporni poti skozi metež in sneg. Vodila je do Bohinjske Bele in se nato za-Čela vzpenjati oroti vasi Slamniki na Pokljuki. Tam so se morali tekmovavci vpisali v spominsko knjigo in se vrniti V Bohinjsko Belo, od tod pa po cesti na tili — na Otok Blejskega jezera. Prva je pnisoeia na cilj ekipa Bleda in s tem osvojila prehodni pokal KO SZDL, druga je bila ekipa Škofje Loke, tretja pa ekipa Kranja. Med ženskami sla prvo in drugo mesto osvojili ekipi Celja. V. G. Porast produktivnosti ni tolikšen, da bi v radovljiški občini upraviče-val tudi tolikšno zviševanje osebnih dohodkov — Lani je bilo še vedno precej mesečnih izplačil nižjih od 10 tisoč dinarjev Smo v času Intenzivnih priprav za izdelavo letnih načrtov za leto 1963. Po občinah je trenutno največ dela v zvezi s tem, prav tako pa tudi v gospodarskih organizacijah. In če je takšna ugoto- Zaradi potreb večji posek RADOVLJICA — Za območje radovljiške komune so bili izdelani gozdnogospodarski načrti, ki med drugimi deli določajo smotrno izkoriščanje gozdnih površin. Minula leta je bila sečnja v skladu s temi načrti, leta 1961 in 1962 pa so posekali znatno večje količine, ker sta mnogo drevja polomila sneg in veter. Ta prekomerna sečnja je seveda znižala lesne zaloge in s tem tudi gozdni letni posek. Znano je, da so potrebe po lesu znatno večje, kot jih predvi-I devajo go^dndfospodarski načrti. V zvezi s tem ie svet za gospo j darstvo ObLO Radovljica, za vzel J stal šče, da je treba potrebe našega gospodarstva upoštevati in j je zato predlagal občinskemu ' ljudskemu odboru, naj v prvot-i nem načrtu določeno letno kvoto poveča za devet tisoč kubičnih I metrov, s priporočilom, da bi to enkratno povečanje v naslednjih letih uskladili s prvotnim načrtom, tako da lesne zaloge ne bi trpele škode. Občinski ljudski odbor je ta predlog sprejel; s tem se za gozdove splošnega ljudskega premoženja in zasebne gozdove prvotno določena sečnja v UreJenr6V8kl d°m "a Koroškl Be,i ie P°d sfeho. Toda doslej so B Spodnii Prost°rL ki Jih že uporabljajo. Prebivavci Ko-«1 dok e'e pa so v zadregi, ker Jim Je zmanjkalo sredstev, da bi Dredv« n° urediH tudl Prostore v prvem nadstropju, ki bi Jih skupn ikoličlni nekaj nad 76.500 kub. metrov zviša na S5.600 kub. metrov iglavcev. Izvajavec sečnje in načrta v gozdarstvu je Gozdno gospodarstvo Bled, deloma pa — za bo hinjsiko območje — ludi kmetijska zadruga v Srednji vasi. J. B. RAZPRAVA O OSNUTKU OBČINSKEGA STATUTA JESENICE — Občinskemu zboru in zboru proizvajavcev občinskega ljudskega odbora Jesenice bo komisija za sestavo statuta občine Jesenice predlagala na prihodnji seji, naj prično občani o osnutku čimprej razpravljati. Da hi razprave zajele čim širši krog prebivavcev jeseniške ohčine, jih bodo organizirali po krajevnih skupnostih, gospodarskih organi- JESENIŠKI KOVINAR zacijah, ustanovah in zavodih ter društvih. Ker so posamezna po zglavja osnutka - npr. splošne določbe, zadovoljevanje skupnih po treb občanov, občinska sredstva, občinski načrti in programi, organizacije in delo občinske skupščine in njenih organov, nepo .sredno samoupravljanje v občini, razmerje občinskih organov do delovnih organizacij, razmerje občine do okraja in drugih občin ter končne določbe, ki govorijo tudi o vlogi szdl v občinski samoupravi, zanimiva za vsakogar, pričakujejo, da se bodo ob- vltev splošna, potem je razumljivo, da ni prav nič drugačen položaj tudi v radovljiški občini. Za uspešno delo pri izdelavi no vih letnih načrtov ko vedno v največjo pomoč izkušnje iz bližnje preteklosti. In če izhajamo iz tega, potem bodo imela nekatera podjetja v radovljiški občini precej odgovorno delo. Gre predvsem za to, da lani odnos med produktivnostjo in osebnimi dohodki ni bil najboljši, zviševanje nekaterih rtAD0\ I.JI.ŠKA KOM L) NA /<» tako ali tako visokih osebnih dohodkov pa je bilo bržkone neupravičeno, zlasti že, ker je bilo so vedno izplačanih precej mesečnih osebnih dohodkov do 10 tisoč dinarjev. Takšen rezultat pa je bil kljub precejšnjemu prizadevanju družbenopolitičndh organizacij in v večini primerov tudi Kamoupravnih organov, ki ponekod svojih stališč niso uspeli po vsem uveljaviti. Tako kot je razveseljivo, da v Verigi lani ml bilo nobenega izplačila pod 10.000 dinarjev (leta 1961 jih je bilo še 97), prav tako tudi ne v Elanu (1961 je bilo 79 primerov) ali v Vezenini, Je skoraj nerazumljivo, da so v LIP Bled porasla izplačila osebnih dohodkov v letu 1962 do de-settisoč dinarjev v primerjavi z letom 1961 od 35 na 116 primerov, v Al miri pa od 63 na 64 primerov. Res je, da je bila večina teh izplačil v prvih mesecih leta 1962 in da jih kasneje skoraj ni bilo več, vendar Je nerazumljivo, da sploh lahko obstaja delovno me-v sto, na katerem proizvajavec v enem mesecu ne bi mogel ustvariti niti za 10.000 dinarjev osebne-pa dohodka. In če se takšnim delovnim mestom ni moč izognili, potem lahko pišemo samo še o slabi orpanizariji, morebitnem de-lomrzništvu ali pa nezain(er"sirn-nosti za večjim e^ehnim dohodkom (produktivnostjo) meri tistimi delavci, ki so v podjetju zaradi socialnega zavarovanja, s^cer pa vse sile iztrošij« na svojem posestvu. Povsem opraviči :ivt» je na katerih proizvajavec lahko ustvari le 10.000 dinarjev, naj bodo ukinjena. Nekakšen minimum — vsaj v normalnih okoliščinah — bi moral biti 15.000 dinarjev. V kakšni h povprečjih so se gibali aaepni dohodki v ostalih primerih, pa je zanimiva naslednja Ugotovitev. Število osebnih do h cd kov se je močno povečalo v zneskih med 25 in 80 tisoč dinarji (od 2.278 na 3.582), medtem ko se je število osebnih dohodkov nad 30.000 d'inarjov v primerjavi z letom 1961 podvojilo, kljub temu d« proizvodnja ni bila bistveno po večana. Porast je najbolj občuten v GG Bled (od 40 na 93), v Verigi (10-17), Plamenu (6-11). Kemični tovarni Podnart (13-39), Almiri (9-19) itd. Analira osebnih dohodkov jasno kaže, d i .«? hiulf» morali ob sprejemanju aa^fh planskih obveznosti v radovljiški občini temeljito lotiti tudi do<*er>an-ih pravilnikov a delitvi osebnih do-hoilkov. Tako ket Je bilo v letu lt;62. letos ne sme biti več. Takšne, verjetno večkrat neupravičene razlike lahko samo škodujejo delovnim odnosom ln s tem tudi samim proizvodnim uspehom. - B. F. Ali že veste, da ... ... so v tržiški občini že za- kliučili z občnimi zbori osnovnih organizacij RK. O zborih je včeraj razpravljal ObO RK in določil tudi datum, kdaj bo redni letni občni zbor ob-J.i.w organizacije RK. Lomijnni niso imeli »Javne tribune« v šolskih pro štorih, temveč v gostilni »Ja-vornik«. To samo potrjuje • nujnost dograditve novega kulturnega in gasivskega do ma, kjer bo v prihodnje do volj prostora za vse podobne množične sestanke in za delo vseh krajevnih organizacij. ... je te dni izšla prva letošnja številka »TR2ISKEGA TEKSTILCA«, kj izhaja v BPT. S tem je glasilo omenjenega delovnega kolektiva že prešlo v čelrto leto izhajanja. ... jc BPT v letu 1%2 izvozila 1.600.000 novršinskih mo trov več bombažnih tkanin, kot je bil predviden plan* izvoza. ... da se je število nezgod v BPT lani v primerjavi z letom 1961 Zmanjšalo za 60 primerov (od I3S na 71). Zaradi tega je b;lo v letu 1962 izgubljenih 712 delovnih dni. Izplačilo prvega obroka občinskega posojila, ki so ga organizirali v tržiški občini Preteklo sredo so v tržiški občini začeli z Izplačevanjem prvega obroka prostovoljnega občinskega posojila, ki ?a je pred dobrim letom organizirala Socialistična čanl jeseniške občine razprav j stališče, ki ga je zav.cla Ke;ni;- V glav:« udeleževali v čim večjem številu, j m. svoji ^„j, „b. | store, p< zveza za ureditev k!ubsVN in družbenih prostorov za potrebe krajevnih organhaclj. Medtem ko bo namensko zorana sredstva ie ;iem vlnžemi v nove pro a bo na območju celotne U. činski konferenci: delovna mesta, cbčine že v prvi polovici tega v«em nji Potrebovale družbene organizacije. Kljub temu pa tam- *ke 8asiPrebiVaVCl Upa,°' da ilra k** v kratkem s pomočjo občin U«pe,08^*ke *veze, stanovanjske skupnosti In KZ Dovje-Mojstrana *°v ga&l ratl man,kai°ia »redstva In da si bodo v najkraJSem času lv*W dom lahko dokončno uredili 0b Savi Dolinki O NA JUBILEJNI SKUPŠCI-NI SVETA SVOBOD in prosvetnih društev občine Jesenice, ki je 'bila v nedeljo na Hruški, so podelili najzaslužnejšim članom odličja Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije ter Cufarjeve nagrade. Srebrna odličja so prejeli: Jože Vari — Svoboda Jesenice, Jože Zaje — Svoboda Hruši-ca, Bojan Ccbulj — Cufarjc-vo gledališče Jesenice; bronasta odličja pa sta. prejela: Alojz OšlaJ — Svoboda Žirovnica in Jakob Jakopič — Svoboda BI. Dobrava. Cufarjeve nagrade sveta Svobod in prosvetnih društev pa so letos prejeli: Berti Brun — Svoboda Hrušlca, Pavla Oman —- kulturno društvo Podkoren in ansambel narodnih plesov Svoboda Jesenice. • V ŽELEZARNI JESENICE je padla proizvodnja grod-lja skoraj za 50 odstotkov. V visoki peči štev. 2 se Je porušila opeka, zato je mogoča le še malenkostna in kvalitetno slaba , proizvodnja grodlja. Dnevno izgubo proizvodnje grodlja računajo od 150 do 170 ton. Reparatura je sicer v teku, toda če v nekaj dneh ne bo uspela, bodo primorani peč povsem ustaviti. % ZANIMIVOSTI IN LEPOTE GORENJSKE, turistična reportaža, ki jo je pripravilo TurastiČOO društvo Begunje in a katero so gostovali v ponedeljek na Jesenicah, je dobro uspela. Prav dobri posnetki Franca Ko I man a nam ob .spremljavi poskočnih in vedrih melodij, ki sta jih oskrbela Slavko in Vilko Avsenik kažejo različne kraje Gorenjske. Priporočljivo je, da bi se tega načina propagande poslu- žila vsa Turistična društva s podi-oč\ja Gorenjske. O SVOBODA »FRANCE PREŠEREN« V Žirovnici Je naštu-dirala letos še tri dramska tlela. Prerpiera tretje igre Car in pastir je bila v soboto zvečer. Tudi to delo je zrežirala tov. Dovžanova. Kakor premiera j« bila tudi nedeljska ponovitev lepo obiskana in je navdušila gledavce .Igro bodo uprizorili še za šolsko mladino. * Dr. STOJAN PRETNAR, znani strokovnjak v patentih in racionalizatorskih zakonskih predpisih, je predaval v četrtek zvečer na Jesenicah o racionalizacijah in novator.ilvu ter o dolžnostih in pravicah raciona-lizato-Vjov. Zanimivo predavanje sta organizirala Društvo inženirjev in tehnikov ter Društvo izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav na Jeseni-cab. i meseca izplačan prvi obrok po sojil. Na Ravnah i u V Križah so že včeraj končali z izplačevanjem, medtem ko bodo V ostalih krajih izplačevali po naslednjem razporedu: v Sebenjah 11. in 12. februarja od IS, do 17. ure V restavraciji, iste dva dni bo izplačevanje pr-vega obroka posojila tudi na Bi-; si rici v klubskem prostoru pri i Zufnru (od 15. do 18. ure), včeraj I in danes ter II. in 12. februarja od 8. do 12. in od 15. do 17. ure I bodo izplačevali v Tržiču v novih klubskiii prostorih Socialistične /veze, 12. februarja med 10. in 12. ttr med 15. ta 17. uro pa bodo izplačevali tudi V Kovorju v kulturnem domu. Kdaj in kako bo do vračali prvi obrok posojila v ostalih krajih, bodo občane pravočasno Obvestili krajevni odbori SZDL po običajnem krajevnem načinu. Glede izplačevanja prvega obro-ka posojila pa -smo sc zanimali tudi pri ObO SZDL in zvedeli Sc naslednje zanimivosti: Kdor od občanov ne želi, da bi dobil iz-pla.an prvi obrok, izplačilo lahko preloži za kasneje, ko bodo izplačevali druge ali naslednje obroke. Prav tako kot bodo po sojilo vračali krajevni odbori SZDL, bodo prvi obrok izplače-vale tudi sindikalne podružnice.' To pa pomeni, da bo vsak občan dobil vrnjen obrok posojila tam, kjer je posojilo tudi vpisal. Tako kot je bilo v razpisu posojila predvideno, bo po vsakem izplačilu obroka tudi žrebanje obveznic. Prvo žrebanje bo torej še*ta mesec, takoj ko bodo zaključili z izplačevanjem prvega obroka na območju celotne občine. — B. SOBOTA, 5. februarja 19«3 Letošnjo zimo Je za mnoge najbolj aktualno vprašanje — nabava premoga, ki ga rudniki niso mogli dobavljati v normalnih količinah. Nekateri so ga potrebovali tako nujno, da so morali v vrsto na železniško postajo, kamor so tovorni vlaki vozili majhne količine premoga Samo še ime KRANJ, 8. februarja - V Kranju imamo Prešernov sklad, osnovno šolo »Franceta Prešerna«, Prešernovo gledališče, popularni pevski zbor »Franceta Prešerna« itd. In končno imamo v Kranju tudi Prešernovo hišo (Muzej), Prešernov spomenik in . . . pozabljeni Prešernov grob v Prešernovem gaju. Danes opoldne sem bil na njegovem grobu. Ob nagrobnem spomeniku, do katerega sem komaj prišel po ozki gazi v snegu, je bila skupina živo zvedavih otrok iz vrtca. Njim res nihče ne more zameriti, če so bili tudi ob grobu največjega slovenskega pesnika razposajeni. In kako naj bi tudi bili drugačni, saj niso mogli imeti občutka, da so ob grobu moža, na katerega so ponosni vsi Kranjčani, Gorenjci in Slovenci, vsi, ki se »šopirijo« s Prešernovim imenom, pozabljajo pa, kako bi se morali oddolžiti njegovemu spominu. Danes opoldne so bili na zapuščenem grobu — okrasiti ga ni pozabila bela snežna odeja — trije skromni venčki (dva z napisom GIMNAZIJA KRANJ in eden z napisom OSNOVNA SOLA FR. PREŠEREN KRANJ) in ena goreča svečka, ki so jo bržkone prižgali otroci iz vrtca. To je bilo vse, kar je bilo na grobu našega največjega pesnika ob njegovi 114. obletnici smrti... — B. Fajon IM raBr- LOŠKI DELAVEC Iz obeh dolin • USPEL SEMINAR — Nedavni seminar za prosvetne delavce v škofjeloški komuni, ki ga je priredil ObSS skupno z DU, je nadvse uspel, saj se ga je udeležilo 50 odstotkov prosvetnih delavcev. Leti so predlagali, da bi podobne seminarje in razgovore pogosteje prirejali. Zaradi živahne razprave je zmanjkalo časa, da bi dva predavatelja dokončala predavanje (morala sta ga skrčiti), in to: Slavka Zirkelbach: Šolstvo v-novem komunalnem sistemu in Sveto Kobal: Vključevanje našega gospodarstva v mednarodno delitve dela. • OBČNI ZBORI SP — Na plenumu ObSS škofja Loka (v torek, 5. t. m.) so razpravljali o organizacijskih in kadrovskih vprašanjih in o sklepih zadnje konference samoupravnih organov. Razpravljali pa so tudi o pripravah na občne zbore sindikalnih podružnic, o statutih delovnih organizacij in o osnutku družbenega plana in proračuna ObLO škofja Loka za leto 1963 • ŽALNA SLOVESNOST — škofjeločanl vsako leto počastijo spomin 50 talcev, ki so bili ustreljeni 9. februarja 1944. leta. Danes ob 16. url se bodo zbrali na Mestnem trgu, nato pa bodo v žalnem sprevodu krenili za Kamnltnik, kjer bodo ob spomenik položili vence. Komemoracijo ob spomeniku za Kamnitnlkom prireja ObO ZB škofja Loka. • V BUKOVICI je precejšnje zanimanje med dekleti za gospodinjstvo. Zimske šolske počitnice so izkoristili za tritedenski gospodinjski tečaj, ki ga obiskuje nad 20 deklet. • SEMINAR V DVEH IZ-MENAH — Tudi letos bo ObO SZDL škofja Loka priredil dvodnevni seminar za predsednike, tajnike in blagajnike KO SZDL ter člane plenuma ObO SZDL. Na tem seminarju, ki bo zaradi velikega števila udeležencev v dveh izmenah (I. — 18. in 19., II. 20 in 21. februarja), bodo udeležence seznanili med drugim s problemi in razvojem gospodarstva in kmetijske komune, s statutom občine, z odnosi KS - občina - gospodarske organizacije, s formiranjem in trošenjem proračuna občine, s KS in družbenim upravljanjem itd. Seminar bo v dijaškem domu, kjer bodo imeli semlnaristi celodnevno oskrbo. Pričakovati Je, da bodo gospodarske organizacije odobrile udeležencem seminarja dvodnevni plačan dopust. Franc Ekar novi načelnik A0 Kranj KRANJ - Minuli četrtek je bil v domu na Smarjetni gori redni letni občni zbor alpinističnega odseka Kranj. O delu odseka v minulem letu je izčrpno poročal njegov dolgoletni načelnik Jože Žvokelj. Poročilo so dopolnili še drugi alpinisti, nekaj koristnih napotkov pa so odseku dali tudi predsednik PD Kranj, Franjo Klojčnik, Emil Herlec, Jože Skubic in drugi. V nadaljnji razpravi so zboro-vavci poudarili pomembnost vključitve novih članov v AO. Čeprav je povprečna starost članstva le 22 let. so vendarle menili, da je treba iz vrst mladinskega odseka pridobivali nove člane in članice. Druga najvažnejša točka razprave pa je bila letošnja samostojna odprava na Kavkaz, kamor naj bi šlo 8 kranjskih alpinistov. Nekaj izkušenih alpinistov pa bo verjetno odpotovalo v Centralne Alpe. V.se njihovo dosedanje delo jamči za to, da bodo alpinisti kos tem velikim nalogam. Prav zato je PZ S'oveni je na zadnji izredni skupščini izrekla njihovemu delu priznanje, dva pa je odilkovala s srebrnim znakom. Na občnem zboru so izvolili novo vodstvo c:\-;eka. izbirali pa so predvsem meri mladino. Tako so izvolili za novega načelnika AO j Ponudbe z opisom dosedanjega dela in kratkim življenjepis^ rje treba poslati najkasneje do 20. februarja 1963 na upravo * sc, da slavimo Prešernov Cliv oh četnici njegove smrti °y ah manj formalno, zato da bi J™?/' slovenskemu kulturnemu fantku - 8. februarju, ki preha-'*v. Y° tradicijo. Včasih pa si trJ '-belimo in začutimo po-c „ Plovno polistati po knjiži-loi reAfr***k Poezij, da bi si od-misi na katera vprašanja in «i » VCZrne na Pr°t>leme umetno-j Pesnikovega življenja in ustvar-< »osti,.odmeva časovnih :n pesni-vu, življenjskih razmer v delih, *nam nh }e zapustil in se zlasti »Z b — V čem je »h pesmih, ie nenavadno širok. dnSlf! ■ V,CS človekov osebni in iem* j 5Wv**f' Izpoveduje iz-v*22" dozivlW$ko in ljubezensko **tM !« )'praUl1^ družbe svojega nem ' .ovemkeZ* naroda v nje-i*Ur°krif'> naZorske usmeritve, do «>nanl » prodrl v pric;katere odno j rave ln človekovega vedn* nic' In vendar smo še Preše VZnemirJeni, ko prebiramo Krst r>l°vc™nete, Sonetni venec in Peniti? Gazcle in **** fior»*~- resernovc besede nam rastLni>0^ ne osta>a slovcn-^tlturlrt Sjm° Pasivni odjemavec **mve* dobrin drugih narodov, sim: Ctt it0Pa, * Prešernom in dm-%o\rednx, mi umetnikl kot ena-ia nsJ? Clan v njihovo družbo. ***iih IlA"6?™'? tcsa osc'byega tujih : ob/avhcnc v številnih W f« postala hudo hov *JCstna spričo tolikih uspe-drHsi ' *}**nstvunib panogah, po *hni p/d,ni P'1 f* prav ta inten-*n ČL, l T "° "ezn.oikc naravnega sti nje.'1 QW'Vi'/ zmelje smiselno-'n*i*g* hrvanja. *a*Znnrn°V chuP — Prazen celo drag, ° V O Vrba. srečna, \oreniV'tS ****** dvbft :.!Udlf "L' JWJ Crt.s\ Preš k°raen.in*S *0mf*a ~~ im* drugačne dan J' vcndar jg tako izpove- Pomcn . j w"m sv°i simbolični dv6m /J,*** "L' naš Čas. Prešernov ftt |;J3{J vzroke V čisto konkret-*°**»» * pojavih, v pesni- *eni i t'"twiu, v f/KMu- s*t>ne** i,J*r*m*»t*, njegovem , m Zivl,cnju, v času m druž-\ fc", v kateri je živel in v fplošrtem nazorskem vzdušju, v katerem so ustvarjali evropski intelektualci v prvi polovici 19. stoletja. Svobodni, Široki duhovi se v zgodovinski retrospektivi bleščijo kot veliki svetilniki sredi meglene povprečnosti, ki jih je dušila, ker i jih ni mogla niti skušdla razumeti j in sprejeti medse. Posebno obliko ' te vrste je imela tudi usoda našega I pesnika, ki jo poznamo iz mladostnih Šolskih klopi in ki smo si jo ' vsak po svoje in po naključjih skušali približati, spoznati in dopolnjevati. Po tej časovni odmaknjenosti, ko si le težko predstavljamo podrobnosti, obseg in moč dogodkov v pesniku in izven njega, dobiva vsa Prešernova poezija in z njo pesni-, kova življenjska usoda izrazito sim-! bolični, predstavni obseg. Človek I odkrije v njegovi poeziji predvsem tisti doživljajski svet, ki si ga je v svojem življenjskem razvoju izoblikoval. Bistveni doživljajski moment, ki Izžareva skoraj iz vse Prešernove poezije, je pesnikov osebni konflikt z okoljem svojega časa. To je tako splošno človeški problem, da pred njim ni mogel nihče ubežati v vseh j stoletjih, na vseh koncih sveta in j tudi danes ne more. Vsakdo je bil , in bo prisiljen razvozlati ta gordij-I ski vozel po svojih sposobnostih v časovnem in krajevnem okviru, ki se mu ne more itmaktiiti. Sestavni del človekovega živlienht je, d.t išče znancev in prijateljev, da sc zbližuje v ljubezni, da ii pttko skupnih teženj poveže z družbo. V ta razvojni proces je vpleten vsikdo; nekaterim so prirojene in privzgojene sposobnosti in dane možnosti v.a uspešno reševaje tca osebnega problema, drugim je življenje zagrenjeno prav zaradi nesrečnih doživetij v iskanju poti do ljudi. J Najosnovnejša varianta pesnikovega konflikta a življenjsko resničnosti o, kot lahko tudi opredelimo pravkar razčlenjeni človeški problem, je bila v razblinjanju sanjskega sveta — izoblikovanega t pesnikovi zavesti. Ta ic 00 soočenju z živVenisko resničnostjo moral doživeti neusmiljen poraz. Če sc bežno ozremo v PtetetMot) svet, kakor odseva iz njcvvih pesmi, spoznamo, da gre v bistvu 7x spor med dvema skrajnostin:a. Na eni strani je genialno -/umišljeni harmonični svet, |i katerem bi vsi narodi živeli svobodno in V medsebojnem spoštovanju, v katerem bi vsak posameznik lahko uveljavljal svoje moči in sposobnosti v dobrem, človeškem smislu i-i našel odmev in najintimnejše so zvenenje s sočlovekom: na drugi strani pa je neizoblikovani svet predsodkov, sebičnosti, in drugih Človeških slabosti. Prešernova velika vizija, ki so jo nekatera obdobja v preteklosti neusmiljeno teptala prav zaradi svoje humanosti in širine ohranja svojo vrednost v naš in prihodnji čas. S svojo simboliko in vizionarnostfa nas usmerja in duhovno bogati. FRANCE VURN1K Za izboljšanje kulturno prosvelne dejavnosti v jeseniški komuni (Mestni muzej v Kranju) Nedeljska skupščina sveta Svobod In prosvetnih društev Jesenice je ugotovila, da je bil dosežen na področju jeseniške občine — kljub prebijanju skozi najrazličnejše organizacij, in materialne težave — občuten porast. Obstoječa kulturno • prosvetna društva so se razvila v krepke organizacije, ki si prizadevajo, da bi bile kos izobrazbenim in kulturnim potrebam na svojem območju. Ker dosedanje oblike kultur* no-prosvetne dejavnosti niso vec" primerne tvllaniin zahtevam delovnih ljudi po duhovni rekreaciji, je deseta in s tem jubilejna skupščina naidzala dokaj smernic, po katerih naj kultura poslane last in potreba vsakega delovnega človeka, kako Jo je treba razvijati In kako neprestano kulturno dvigati celotno prebivavstvo jeseniške komune. Ugotovili so. tla je bila dos?ei kulturno - prosvetna dejavnost razkosana in da so izobrazbene in kulturne potrebe občine zelo enovite. Prav zaradi tega je potrebno razmisliti, kako bi v prihodnosti zagotovili en.>inosi kulturnega in izobrazbenega oblikovanja delovnega človeka. Stalni stiki r. mladinskimi organizacijami bodo pripeljali mladino v aktivne VTili kulturnih delavcev, \ kulturna društva jo bo rreba vključevati direktno iz šoi, razen tega pa jo bo treba poiskati povsod tam, kjer se zbira. Svobode bodo morale postati pomemben del krajevnih skupnosti, zato je dolžnost vseh organov krajevne samouprave, da Svobode podpirajo, dolžnost Svobod pa bo — da bodo maksimalno prispevale k pestremu kultumo-pro-svetnemu življenju. V izrazito prelomni dobi, ko raste iz konvencionalnih oblik bivše meščanske družbe kultura novega Časa i i BOVega duha. ko preživlja naše kulturno-umetniško prizadevanje svoje svetle in temne trenutke, je potrebna spodbuda in močna moralna opora. — To naj bi dal nov organ — občinski kulturna :.\cz.i ali občinska kultnima tribuna, ki jo nameravajo formirati in ki naj bi bila kažipot za bodočo kulturno dejavnost. Razen enotnega VOdatVa kulturne politike pa je nujno tudi enotno finansiranje. V ta namen so že ustanovili sklad pri ObLO Učenice, k; bo skrbel za pospeševanje kulturno-prosvetne dejavnosti. V letu 1962 je bilo danih za profesionalno in amatersko kulturno dejavnost nad 30 milijonov, za investicije pa nad 23 milijonov dinarjev. Sredstva sicer ne ustrezajo stopnji razvitosti jeseniške komune, vendar niso majhna. Sklad za pospeševanje kulturno-prosvetne dejavnosti bo mora! razpolagati letos z najmanj istimi .sredstvi, ki pa jih bo neba smotrno razdeljevati, in sicer v prvi vrsti tja, od koder se bodo najbolje vračala. — U. Ob razstavi erćina Nowaka V petek, 1. februarja, je Mestni muzej v Kranju odprl preurejene (-.podnje prostore V Prešernovi hiši. Obiskovavci smo bili prijetno preseneeeni nad izredno okus-, no preurejenimi prostori (načrte j za adaptacijo je naredil arhitekt j Tone Bi tone), ki pirav lahko kon-1 kuri rajo Mali galeriji V Ljubljani. Ta adaptacija pa je hkrait tudi j dokaz, kako se tudi V starih stavbah da urediti z. minimalnimi po-segj povsem moderen prostor. Lepo bi bilo, če bi se- druga tudi. manjša me.sla na Gorenjskem imela take galerije, tako bi se lahko izmenjavale razstave, kar bi bilo le v prid likovni vzgoji. Na prvi razstavi v novih prostorih je muzej prikazal izbor ilustracij, lužiskosrbskega slikarja M ere i n a N" owa ka-N j echor ii sk e ga. Progi'am otvoritve je razširil še kranjski klub kulturnih delavcev z recitacijami lužiškosrbskih ped* mi: Tone Glavan, poznava vec in prijatelj lužiiškosrbskega ljudstva pa je v obširnem predavanju orisal kulturno delovanje tega islo-vanskega naroda, ki se je ohranil Bredi nemškega morja. S prisrčno besedo je govoril o delu slikarja Merčina Nowaka, ki je ž« dolgoletni znance in prijatelj Slovencev, eaj smo we z njegovim delom srečali < prvič že leta 1929. Lansko j leto Je razstavi til v Ljubljani prav Ob stoletnici lužiškosrbskega . gledališkega življenja, ob petdesetletnici luži šk©srbske obrambne j organizacije Domowine in ob pet-, indvajselletnici nacistične prepovedi javne uporabe jezika in sploh vsakršnega kulturnega delovanja najmanjšega slovanskega naroda — živečega na samem pragu Berlina. Slikar Mčrčin Nowak-Njechorh-iski je bil rojen 1900 v Njechornu pri BudyŽinu. Danes je slikar, pi-isatelj in kulturni delavec ter publicist, ki zna vse slovanske jezike in s prevajanjem posre-diuje svojemu narodu dosežke drugih slovanskih narodov. Lahko bi; rekli; da je kulturni poslance lužiškotsrbskega naroda. Mčrem Nowak je slikar lužiško-srbskega ljudstva, ki je s svojimi podobami — podobno kot pri nas Gaspari in Birolla — pričaral lepoto in pisani svet pravljic in V tako lustvarjenih podobah prikazal lik lužiškosrbskega človeka. Svojo umetnost pa iskuša tudi V pravljičnih prispodobah navezovali na današnjo stvarnost. S to prvo razstavo je Mestni muzej v Kranju pričel t razstavno j dejavnostjo v letu 1963. ki bo v novih prostorih se bogatejša, kakor |ej bila v preteklih lotili V PAVLOVKC Merčin Novvak - Nijechornski Koncert Prešernovega pevskega zbora KRANJ, 9. februarja r- Danes zvečer ob 19.30 bo V delavskem domu koncert pevskega zbora d,ance Presen-u«. Ob tej priložnosti bo tudi pode-ltiev Pršernovih nagrad in pohval za leto 1963. Današnji koncert v počastitev 114. obletnice smrtt našega največjega pesnika Franceta Prešerna bo hkrati tudi proslava 30-letnice umetniškega delovanja dirigenta Petra Li-parja. Zbor in solisti —- Zmago Ben-čan, Rina Brun, Silva Scuk, Marta Poljane, Franjo Feldin, Olga Scšek-Benda, Peter Ambrož, Stana Jerman — bodo na .koncertu izvajali dela Petra. Uparja. # NA PREŠERNOV DAN NISO POZABILI. V Četrtek zvečer Je gostoval v domu »Franceta Berglja« komorni zbor Svobode Jesenice. Eno* urni program Je Ooesgai dve Prešernovi pesmi, nalo pa slo* venske narodne, medtem ko je v drugem delu navdušil hvaležne poslušavce z manj znanimi rnskiml duhovnimi pesmimi. Program so izpopolnili reclta-torji Cufarjevega gledališča, ki so brali' Prešernova dela. Malo čudno pa je, da sc našega največjega pesnika letos niso spomnili v ostalih ustanovah in po društvih. # OB OBLETNICI PREŠERNOVE SMRTI — V po- častitev kulturnega praznika ob obletnici Prešernove smrti pripravljajo v nekaterih krajih radovljiške komune posebne prireditve. Pretekli ponedeljek sb počastili Prešernov spomin v Radovljioi. Na slovesnosti SO pesmi Franceta Prešenia recitirali člani Slovenskega narodnega gledali- 40 afera n in e »Oh,« sem rekel, »mar imate tudi družino?« taji žena J0 rnrtva." j« rekel. »Vendar imam številne eorod-% zri **yblm zanje. Dva odrasla sinova. Prvi študira pravo, druffl vnjR. Toda ne govoriva o njih, nikar.« ^oldop7^110 bf!m P0551"53!, zanimale so me formulacije. »Gospod ni| j0 'j,;^ delodajavec je verižnik. ki sodi za rešetke. Naredil. ClS!tt>dov^i0d0' ^' zna§a Md P01 milijona mark. Druge je še huje R^uPniha ' Pre'0mil j« dano besedo, nas opetnajstil in prehitel pri ^azniln' Ostanimo pri dejstvih! Gospod Brummer sodi V fiokvjo Sa-i Je vendar dovoljeno, da se zatečemo k pravici, če 6tfJri nekomu krivico? ieo.* neki se razburjate? Saj ste vendar tpoMIcali na pomoč Želi, d ,a.J ie zgodilo? PrikazaL se je s tem dokumentom. Doseči Bt*''gosn \ m°k;a'- umaknil obtožnico in se vdal. Normalen človek ** i2te?rnil • HoW^n- Presodite, prosim: je to pošteno? Tukaj stojim« ppolnJev iJ° *evico — »mož, ki ni storil drugega kot svojo dolžnost. tukQJ st •■ povel-a» ki jih je moral opravičiti pred svojo vestjo. In fikpar -z1' 806irx)d Brummer,- - Iztegnil je desnico - »navaden •Enoviti1ZEvavec najslabše vrste, prasec, da, ne sramujem se kow'Pira'sec* In vi So v<*mo obotavljate, ne da bi se odločili, *Prav Stn*n5 morate stati?« •*°jim.* *e ^ obotavljam. Na strani gospoda Brummerja Dlani je del v hlačne žep* so zazrl vame in pričel žvižgat;. Molčal, sem. Potem je rekel: >-Lepo •■ Iz. prsnega žepa je v H majhen Ust papirja in ga položil zraven fotokopijo. »Tole je ček. Glasi se na sto tisoč mark. Manjka le ittoj podpis. Ne vem, koliko vam daje Brummer. Vsekakor ne toliko. Pri skrbiti1 mi iJEvlmik tega pisma — in podpisal bom <:ek. Prebudite*so. vlovvkl- »Izvirnika ne morem dobiti. Spravljen je v banenem trezorju,- »Za sto tisočakov se najde prava pot, saj 86 bom smejal! Zaradi men« si lahko tudi delita z odvetnikom! Storite, kar hočete. Zahtevam, da se dO večera odločite. Hikle vas bo poklicna. To je vse.« Spet je govoril naglo in osorno, kakor moški, ki ne pozna težaV. »Ce boste odvrnili z ,no\ to ne bom spreiel pa odgovor.« Prav- dobro sem si predstavljal, kako je govoril v Minsku. »Poslušajte...« »Na svidenje,« je rekel in odšel. Ostal sem sam. Ček brez njegovega podpisa je ležal zraven fotokopije z njegovim podpisom. Na čeku sem bral besede sto tisoč, na fotokopiji pa »posebni postopek«. Zatem sem prebral besede »izplačajte v breme mojega računa« in druge o »nelepem odstotku v prid žena«. Takoj zatem je v sobo stopila H i Ide Lutz. Spogledala sva se. Nenadoma sem odkril, da je imela na koži že majhne rumene madeže. Morala je tsesti. Dejala je: «Odšel je.-< Izplačajte v breme mojega računa. »Poklical naj bi vas. Nocoj ob sedmih.« Sto tisoč mark. V breme mojega računa. Izplačajte. »V šestem mesecu som. NdčeaŠtf nisem vedela 0 njegovi preteklosti. Prisegam vam, prav nič.« »Koliko ste stari?« »Devetnajst let. Pobral me je v nekem espressu. Z menoj je bil vselej dober.« »Cemu vas ne poroči?« »Ker ga je sram. Boji se odraslih sinov pa vso družine. Trideset let je starejši. In prav zato sem bila tako is-rečna, ko 6em opazilo, da sem noseča... saj je vendar nor na otroke... vselej je pravil, če dobiš otroka, te bom poročil.« »Nikoli vas ne bo poročil, «sem rekel. Začela je jokati: »Poročil me ne bo. če ga bodo zdaj zaprli^ »Tudi sicer ne.« MCI Pač! Saj mi je obljubil! Saj vendar tako zelo ljubi otroke!« Z glavo ob deblo. Uboga Hildc Lutz, saj ni bila kriva! »Preprečiti morate, da ga ne postavijo pred sodišče, gospod Holderr. prosim, prosim! Vzemite, denar!« »•Pomislite na.se, gospodična Lutz. Zda.i veste za del njegove skrivnosti. Naj vam kmalu po.steno plača. In potem izginite!* »Menite, naj bi ga izsiljevala?« »Tukaj vsi izsiljujejo. Prismojeni ste. če tega nc storite, z otrokom v trebuhu, pa samska in brez pomoči. Ožmite možakarja in pohitite!" Z drhtečim glasom je dejala: »Utihnile, takoj! Tega človeka ljubim! Nočem vedeti, kaj ie Storili Jat... jaz ga ljubim bolj kot lastno živi jenje ...« Poraba streliva: 95 nabojev. 14. Minuto pred 19. uro je za/voml telefon. V kuhinji sem jedel večerjo, ki jo ie pripravila Mila. Stara kuharica je pravkar prišla, da bi skupaj večerjala. Poprej je servirala Nini Brummerjevi. Nina je večerjala sama V prvem nadstropju. Odkar se. je vrnila domov, sc ir, kjerkoli je mogla, izogibata Mile in tudi mene. Komaj da še sedem," je zagodrniaki Mila. Vstala je in odšla — zadnje čase ie hodila sklonjena in le s težavo (»V nogah imam najbrž Vodo«) -- k belemu. telefonu, ki je visel na steni zraven vrat. »Prosim lepo. Da, tukaj je. milosti j iva gospa.« Pomahala ml je z roko. ^Trenutek.-! Telefonska naprava v Brummerjevi hiši je bila malce zapletena. Ce je kdo poklical, je zazvonil sprva glavni aparat v prvem nadstropju, ki ga jc bilo mogoče izklopiti in odnesti v druge sobe. S tega aparata je bilo moč vezati druge, tako na primer v kii-liinji. Tako sem torej odšel k vratom, del slušalko k ušesom in zaslišal hladni Ninin glas: »Z.a vas. gospod Holden. Dama, ki noče pomlati svojega imena e ♦ G 1, M S POBOTA, 9. februarta 1$ i čglasi ^ mali oglasi Prodam dve 70 kg težki, zelo dobri plemenski svinji. Soneur 266 Prodam konja, starega 12 let -težkega 450 kg. Ciril Subic, Ho-tavlje 30, Poljane nad Skofjo Loko ' 861 Prodam srednje tež'ega konja — starega R let in kravo, dobro mlekarico. Naslov v oglasnem oddelku 373 Prodam suho bukovo oglje. Naslov v oglasnem oddelku 3"92 Prodam štedilnik »Goran«-kabi-net in električnega AEG na 4 plošče s termostatom. Naslov v oglasnem oddelku 393 Prodam 14 tednov brejo svinjo in 2 lepa prašička — R tednov stara. Pš. polica 3, Cerklje 394 Ugodno prodam nov šivalni stroj »Lada«. Kranj, Partizanska št. 28 395 Prodamo lahke vprežne sanke, nekaj omar, železne postelje, nočne omarice in mize. Prehodni mladinski dom Preddvor 396 Prodam pisalni stroj »Tops Mi« in samsko spalnico. Naslov v oglasnem oddelku 397 Prodam samokolnico z gumi kolesom. Naslov v oglasnem oddelku 398 Prodam kravo, dobro mlekarico. Sp. Duplje 72 399 Prodam ftamoreznieo na motorni pogon, brane trojke, lahke sani in 4 pujske, težke po 45 leg. Fujan, Hraše, Smlednik 400 Prodam 2 prašiča po 40 kg težka. Franc Vreček, Šenčur 55 427 Prodam kravo, ki ima 8 do 10 litrov mleka dnevno. Založe 7, Podna rt 401 Prodam GOfl kg sena. Cena 35 dinarjev kilogram. Naslov v Oglasnem oddelku 402 Prodam prašiče po 45 kg težke. Naslov v oglasnem oddelku 403 Prodam prašiča za zakol. Babni vrt 6, Golnik 404 Prodam prvovrstne prašiče »za pršut« po 90 kg težke. Jeglič, Pod-brezje 86 405 Prodam kravo po izbiri. Kokri-ca 1 406 Prodam radijski sprejemnik UKW RR, skoraj nov. Naslov v oglasnem oddelku 407 kupim Kupim dobro ohranjen moped z nekoliko prevoženimi kilometri. Naslov v oglasnem oddelku 408 Kupim svctlomcr »Rotoluks«. Lojze Spilar, Radovljica, Gradni-kova 9 409 Kupim aparat za električno varjenje. Peter Košnik, Jezerska cesta 65 410 Kupim dobro ohranjen radio. Naslov v oglasnem oddelku 411 ostalo ZAHVALA Zahvaljujem se PGD Suha za izkazano požrtvovalnost pri reševanju mojega moža Franca Zar-nika. Prosim elane društva, naj mi oprostijo, ker sem jih v svoji žalosti in zbeganosti izpustila v prvi zahvali. Pripominjam, da sem dala tov. Teranu 2.500 din, v gostilni »Majolka« pa sem pustila 2.080 din za malico. Zarnikova Iščem posojilo 70.000 din. Oddati ponudbe pod »Vrnem 100.000« 412 Lasulje prodam aH posodim. Frizer, Kranj,C. Staneta Žagarja št. 40 331 Fotoklub »Janeza Puharja« Kranj organizira začetniškl foto tečaj. Prijave sprejemajo v trgovini »Sipad«, delavski dom do 25. februarja 1963 384 Dobro nagrado dam tistemu, ki mi v Kranju preskrbi prazno sobo. Naslov v oglasnem oddelku 4! 3 Podpisana izjavljava, da nisva plačnika dolgov za brata oz. sina Rudija Vavpot iz Visokega. M:lan Vavpot, Berta Vavpot. 411 V avtobusu, ki vozi na Golnik, sem pozabil denarnico z dokumenti in denarjem. Prosim najditelja, naj mi izkaznico vrne na naslov, naveden v njej, denar pa Obdrži kot nerado. 415 Malo posestvo pri Tržiču dam v najem. Miha Dolžan, Mišaoa, Kamna gorica 416 Kjerkoli na Gorenjskem kupim i enostannvanjsko hišo tudi s pre-| Uižitkarjem, Naslov v oglasnem l oddelku ali podružnici Gla-sa Je-j eenice 425 Suhe hrastove plohe debeline j 5 cm in širine 30 cm knnim. Jurij I Polak, miz.arstvo, Drulovka 8, Kranj 42« »META! U li u *rgovnko izvozno ln uvozno podjetje »l¥ILlrlLffl/l« Ljubljana, Titova cesta 24 sprejme VAJENCE V UK V ŽELEZARSKOTEHNICNI STROKI Pogoj: končana popolna osemletka s prav dobrim ali dobrim uspehom. Pismene ponudbe z zadnjim šolskim spričevalom dostavite na naslov: »METALKA«, Ljubljana, Titova cesta 24 Kupimo stoječo železno blagajno Ponudbe oddati upravi ČP »Gorenjski tisk" Kranj Vsem znancem in prijateljem sporočamo žalostno vest, da je 5. 2. 1963 v Simičevem umrla PAVLA BAZIC, roj. DROL Pogreb drage pokojnice bo 9. februarja 1963 ob 16. uri na pokopališče v Otočah. Žalujoči: mož Predrag, bratje in sestre z družinami ter ostalo sorodstvo Simičevo, Zaloše ZAHVALA Vsem, ki so v tako velikem številu spremili na zadnji poti našega dragega nepozabnega moža, očka, sina in brata ALOJZA SUSTERSICA iz Kamne gorice mu poklonili toliko cvetja in z nami sočustvovali, se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala tovarišem Ivanu Presterlu, Martinu Prešernu in Fraricu Smit-ku za tople poslovilne besede ter pevskemu zboru za ganljive žalostinke. Iskrena hvala voj. zdravniku dr. Jocu Stankovu, dr. Zdravku Cennetu in dr. Stanislavu VVilmanu za zdravniško pomoč. Enako se zahvaljujemo njegovemu dolgoletnemu prijatelju tov. Novaku za nesebično pomoč in vsem, ki so nam ob težki izgubi kakorkoli pomagali. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči šušteršičevi Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8 —• Tek. račun pri NB v Kranju 607-11 1-133 — Telefoni: glavni urednik 24-75- odgovorni urednik in uprava 21-90, uredništvo 24-37 — Letna naročnina lista znaša 1309 dinarjev, mesečna naročnina 110 dinarjev, posamezna številka 10 dinarjev, sobotna številka pa 20 dinarjev Ključe sem izgubil od Kalvarije do Klavnice. Prosim proti nagradi oddati v oglasni oddelek 417 Lokal dam v najem. Naslov v oglasnem oddelku 418 Kravo, dobro mlekarico, vzamem v rejo. Martin Cepon, Zg. Plavž 9, Jesenice 419 Sprejmem soslanovavca. Naslov v oglasnem oddelku 420 Za veselo maškarado se priporoča ansambel z domačimi napevi. Naslov v oglasnem oddelku 421 Preklicujem št. bloka 805 izdanega v komisijski trgovini Kranj dne 12. novembra 1962 422 Šivilja išče sobo in gre šivat na dom. Oddati ponudbe pod »Pridna« 423 Žensko za pomoč v gospodinjstvu nekajkrat tedensko iščem. Zglasite se: Kranj, Škofjeloška 56 424 objave MASKARADA V STRAZlSCU Gasivsko društvo Stražišče priredi v soboto, 23. februarja 1963, ob 20. uri maškarado v vseh prostorih doma »Partizan«. Dostojne maske so dobrodošle. Najboli.šo bodo nagrajene. Igral bo priznani gasivski kvintet. - Rezervacije sprejema Jože Dolenc, Gasivska ulica št. 16, telefon 22-55 Kranj. Cena je 300 dinarjev. Vljudno vabljeni! JUGOSLOVANSKA LOTERIJA Poročilo o žrebanju srečk 3. kola Srečke so zadele končnicami dobitek din 80 2.000 60690 80.000 100210 600.000 01 1.000 91 1.000 431 8.000 971 4.000 40031 80.000 480601 401.000 2 400 3902 20.400 05472 80.400 11962 40.400 24672 100.400 41522 40.400 50242 60.400 74462 80.400 94052 60.400 43 800 18513 60.000 51313 40.000 75193 80.000 90693 40.000 64 600 65484 80.000 72544 60.000 35 600 55 600 51825 40.000 21175 200.000 6 400 24406 60.400 66586 80.400 67176 40.400 83506 60.400 85636 40.400 °'-446 100.400 046656 1,000.400 261426 400.400 37 600 47 1.000 97 600 857 10.000 08167 40.000 25677 40.000 95467 60.000 96107 60.000 123667 600.000 077677 2,000.000 38 600 98 800 11418 80.000 61178 60.000 340628 5,000.000 531078 400.000 99 800 79 800 449 4.000 5739 20.000 07759 80.000 27499 40.800 34649 80.000 65159 60.000 386739 400.000 Dobitki v Sloveniji: v Novi Gorici na št. 100210 — 600.000 din, ■v Mariboru na št. 021175 — 200 tisoč dinarjev, v Celju na številko 360690 — 80.000 din itd. ŠPORT . ŠPORT • ŠPOR ZVEZNA HOKEJSKA LIGA Ponovna zmaga prvaka nad Olimpijo OLIMPIJA : JESENICE 2:8 (0:1, 2:4, 0:3) Ljubljana — Umetno drsališče v ] parku ing. Stanka Bloudka. Tek- j ma zvezne hokejske lige med Ljubljano in Jesenicami. Gledav-cev več kot 6000. Sodnika David (Zagreb) in Kerkoš (Celje). Olimpija: Cerar, Vadnal, Radin I, Mlakar, Prosenc, Repina I, I. Jan, Cucek, Oblak, Volkar, Bo-škovič, Aljančič, Damjan. Jesenice: Novak. Korantar, Kristan I, Ravnik, Valentar, Klinar, B. Jan 2, Trebušak, Krstari, Felc 1, Smolej 2, Tišlec 2, Mlakar. Za to srečanje je bilo veliko zanimanje, tako med jeseniškimi kot ljubljanskimi pristaši »gumijaste ploščice«. Ko se je okoli drsališča nabralo že mnogo ljudi, je napovedovavec opozoril publiko, naj se vede športno in naj ne meče na led kakšnih predmetov (izkušnje s prejšnjih tekem). Toda tudi Jeseničani so imeli močno oporo v svojih navijačih, ki so se množično zbrali na tribuni in celo razvili lepake z napisi »Samo Jesenice«. Ti so tudi burno pozdravili začetek igre, ki je takoj pripadel Jesenicam. Ze po prvem sodnikovem žvižgu smo opazili, da bo igra »trda«, ker so hokejisti Ljubljane izbrali najbolj grob način igranja in popolnoma izkoristili surovost, ki jo dopuščajo pravila te izrazito moške igre. Zato je bilo mnogo lepih, duhovitih akcij Jeseničanov ustavljenih z »bodič-kom«, pri katerih se je zlasti »od- likoval« ing. Cucek. Ker so nekateri igravci Jesenic nastopili še delno poškodovani od prejšnjih srečanj, so razen pucka morali paziti še na slabe namene Ljubljančanov. Gledali so le na to, da bi podrli kakega igravca na led in s tem zadostili publiki, ki je na take akcije odgovarjala z odobravanjem in ploskanjem. Tem dogodkom ustreza tudi nizek rezultat, saj smo navajeni, da naš državni prvak zmaguje dokaj više. Mnogo pa je k temu pripomogel tudi izvrstni vratar Olimpije Ce- rar, ki je bil najboljši igrave« domačinov. Pri Jesenicah moramo pohvali« Jana, Tišlerja in Smolej a pa tudi Felc. ki je bil delno poškodoval in ki sta ga stalno euavala dva na* sprotnika, je ponovno pokazal vi* soko tehniko in lepoto te hrti* igre. Z zmago 8:2 so igravci J* senic najlepše odgovorili publild na vsa zbadanja in neumestn« opazke. Zmaguje se s tehniko ifl hitrim drsanjem, ne pa s suf^ vostjo, ki vleče že na skrajni r0B dovoljenega. - M. Juvan Brez čolna v novo sezono II. REPUBLIŠKA NAMIZNOTENISKA LIGA MLADOST BREZ KONKURENCE V soboto in nedeljo je bil v Logatcu prvi del II. lige v namiznem tenisu. Sodelovale so naslednje ekipe: Koper, Celje, Slov. Konjice, Borovnica, domači Logatec in kranjska Mladost. Slednji dve ekipi sta veljali za favorita, saj sta lansko leto nastopali v 1. ligi. Medsebojni dvoboj pa je pokazal, da je Mladost za razred boljša. Mladost ima tako spet upe, da se prihodnje leto vrne med najboljše. REZULTATI: Mladost : Borovnica 7:0, Mladost : Slov. Konjice 7:0, Mladost : Koper 7:0, Mladost: Logatec 7:1 ter Mladost : Celje 7:2. Končni vrstni red: 1. Mladost, 2. Celje, 3. Logatec, 4. Slov. Konjice, 5. Koper, 6. Borovnica. Za zmagovalno ekipo so nastopili: Bevk, Novak, Tadina, Zaletel in Pečnik. - S. T. BLED — Na rednem letnem zboru veslaškega kluba so se v soboto zbrali razen najbolj vnetih pristašev tega lepega vodnega športa tudi vsi aktivni veslači, ki so še enkrat pregledali velike uspehe v preteklem letu. — Potem so sj za novo veslaško sezono zadali nove naloge — mnogo večje od tistih, ki so bile postavljene doslej. Brez dvoma so veslači najkvalitetnejši športniki na Bledu, saj v mladinski konkurenci v državnem merilu skoraj nimajo tekmeca, prvič pa so sc lani uveljavili tudi v članski konkurenci. V republiškem merilu so osvojili številna prva mesta, razen tega pa so sestavljali jedro republiške reprezentance, ki je na znanem tekmovanju Trst—Koroška—Slovenija v Celovcu osvojila prvo mesto. Posebno pa se je lani odlikoval osmerec, ki je presenetil vse veslaške strokovnjake in ljubitelje tega športa. Tako je ta mlada ekipa postala najperspektivnejša veslaška vrsta in kandidat za nastop na prihodnjih olimpijskih igrah v Tokiju — seveda če bo še naprej tako marljivo trenirala. Prav zato ji bo Veslaška zveza Jugoslavije posvetila posebno skrb in jo upoštevala pri vseh zveznih treningih ter ji tudi finančno pomagala, saj zahtevajo priprave vrhunske ekipe posebno visoke denarne izdatke. Največji problem za klub je vsekakor plovnu park, ki ga pravzaprav ni. Za tekmovanje pride v poštev le en čoln (skif), medtem ko ostalih tekmovalnih čolnov na Bledu nimajo. Tako si bodo morali tudi v prihodnji sezoni veslači čolne izposojati, kar bo zaradi rivalstva zelo težko, zato je vprašanje, na katerih rega-tah bodo Blejci sploh lahko nastopili. Klub seveda nima na razpolago deviznih sredstev, da bi JESENICE : SPARTAK 19:1 Strelci za Jesenice: Tišler Smolej 4, Valentar in Jan P?.M Ravnik, Trebušak in Klinar V3 1, za Spartak: Vujković 1. Pred blizu 500 gledavci sta ^ dila tekmo B. Cobulj (Jeseni^' in Cesar (Ljubljana). Skupina mladih smučarjev iz Kamne gorice, ki so obiskovali smučarski tečaj med zimskimi počitnicami Komisija za rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu Kranj bo priredila v NEDELJO, 10. FEBRUARJA 1963, s Smarjetne gore nad Kranjem TRADICIONALNO SANKASKO TEKMOVANJE SIND. PODRUŽNIC Pravico do nastopa imajo vsi člani sindikata, vsak tekmovavec tekmuje na lastno odgovornost. Tekmovalo sc bo v naslednjih razredih: — tekmovalne sani: mladinke, mladinci, člani — navadne sani: mladinke, mladinci, članice, člani — navadne sami: starejši člani (nad 35 let) — tekmovalne sani: starejši člani (nad 35 let) — dvosedi: mešano. Start bo točno ob 9. uri, tekmuje se po en tek. Prijave se sprejemajo najkasneje do 8.30 v gostišču na Šmar-jetnd gori. ZA DOLGE ZIMSKE VEČERE IN NEDELJSKE POPOLDNEVE V dolgih zimskih večerih in nedeljskih popoldnevih bodo za vsakogar zanimivo branje »VECEROVE« zbirke »ZA ZAPRTIMI VRATI«. Naše zanimive knjige lahko kupite po ceni: ZAUPNI DNEVNIK GROFA CIANA — 300 din (prvi ln drugi del skupaj) V LABIRINTU VOHUNSTVA — 400 din (prvi ln drugi del skupaj) KNJIGE ZBIRKE »ZA ZAPRTIMI VRATI« lahko kupite v naši upravi, Maribor, Kopališka 14, od 8. do 12. in od 16. do 18. ure. Knjige lahko dobi vsak, ko nakaže protivrednost na naš tekoči račun pri Narodni banki Maribor, številka 604-11-1-53 MEDDRUSTVENI SLALOM NA STENU ŠKOFJA LOKA - V torek je bilo na Stenu meddruštveno tekmovanje v slalomu. Tekmovanja s tako kvalitetno udeležbo občani Škofje Loke še ne pomnijo. Star-talo je 90 tekmovavcev iz Tržiča, Begunj, Radovljice, Vrhnike, Ljubljane, Železnikov, Selc in SSkofje Loke. Za slalom sta bili pripravljeni dve progi s 40 in 55 vratci in 120 metri višinske razlike. Zaradi velikega števila tekmovavcev so vozili hkrati mladinci in člani. V drugem teku pa so progi zamenjali. Glavna značilnost tekmovanja je bil zelo mehek sneg. ki. ni dopuščal hitre vožnje. REZULTATI: člani - 1. Ludvik Dornik (Tržič) 1;54,0, 2. Frane Cvenkelj (Begunje) 1:38,5, 3. Vinko Svab (Tržič) 1:45,5; mladinci - 1. Aleš Garlner (Selce) 1:54.0, 2. Miloš Mlejnik (Loka) 2:04,3, 3. Janez Lotrič (Železniki) 2:06.3: mladinke - 1. Alenk.- Mlejnik (Sk, Loka) 4:44,8. - A. P. lahko nabavil nove čolne (doifl* jih namreč ne izdelujejo), zato se bo moral zanj zavzeti drug f°/ rum v okviru Bleda ali radovlji" ške občine. — P. K. Zimska rokometna lig* Po blesteči zmagi nepričakovan poraz LJUBLJANA — Po odlični in zmagi TRŽIČA nad bivši* članom II. zvezne lige KRIM0*1 smo tudi v drugem kolu zims** rokometne lige na GR pričaj vali ponovitev uspeha tržiškijj igravcev iz prejšnjega dne. ^ srečanju z ljubljansko svobo" do — predstavnikom spodnjc8a dela na lestvici republiška lige **■ pa so TRZICANI zaigrali veli*0 slabše. 2e takoj v začetku tektfe smo dobili vtis, da so svojeg1 nasprotnika podcenjevali, saj i° »domačini« zavodili s 3:0. ™ prednost so znali tudi obdržati* so odločili polčas v svojo korlJ z rezultatom 8:5. Tržičani zafl#! jenega niso mogli nadomesti niti s v drugem polčasu in so* končnim porazom 12:15 zapravi1 VSe upe za osvojitev kakega bOv šega mesta na tem tekmoval11' TRŽIČ — Meglic, Hladnik * Jane 3, Kflific 1, Teran 1, Do1' žan 1, Meglic II 1, Jakšič 1, Gr Zan 177 (28,5, 28 m); mlajši -Jlg dinci: 1. Stanko Smolej 222 PJv ?.?,:, m). 2. Jože Dolžan 210 K 1 30,8 m). 3, Andrej Malej 205 , 30,5 m). - B. F.