MODRA
PTICA
LETO
LETO 1939/40


STEV.7

MODRA PTICA
leposlovna revija, izhaja vsak mesec enkrat na dveh polah (32 straneh). Vsak letnik se prične z decembrom in se konča z novembrom naslednjega leta.
Letna naročnina samo na revijo, ki je vključena v redne publikacije Založbe Modre ptice, znaša din 100 —. Posamezna številka din 10-—. Naročniki na redne publikacije prejemajo list kot dopolnilo h knjigam brezplačno.
Urednik Janez Žagar. Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in uprava v Ljubljani, Ulica 29. oktobra (prej Rimska cesta) št. 1. Telefon 3163. št. čekovnega računa 15.369.
VSEBINA 7. ŠTEVILKE
JUNIJ
Fran Eller: Halali, V mesečini, žena
Vladimir Bartol: Na oddihu
Ivo Brnčič: Cankarjeva ljubezenska drama
Fran Eller: Ena o smrti, Domov, Sanje
Asta Žnidarcic: Palica
Razno
HALAL1
FRAN ELLER
Okrutni čas, ta sivi lovski pes, vohlja nam trdo za petami, ne ukaniš ga, ga ne usopiš, pa z nami do kraja krivi pot obrede ves.
V poldan ji šum, v polnočni mir nam laja ure, laja nam minute, oči, dve jami mu temni, ko izkljute zijo in v blazen plašijo nas dir.
Po bliskovo prekrilimo mladost in zbegani, že o poteči hlastamo skoz še v tuje kam po sreči, smo kakor tat razoram jadrn gost. —
A ti, strašna, ki zver na vrat nam ščuješ grozno, v mrak in molk zavita vihraš na vrancu zad, bobne kopita, kot v grob grmele grude bi z lopat.
In šine gonja preko brazd in brd brezsrčna, da srce nam poči, in ko nas v padcu pasji zob zaskoči, odtrobiš halali svoj, hladna Smrt.
V MESEČINI
FRAN ELLER
Bolno ljubiš, dete moje, prav ko da bi ščip ljubila, tuji ščip, ki v dalje tuje roma mimo naših brd.
Pač je vaben v lice bledo, kadar visi nad vrhovi, a srce mu izgorelo diše mraz in zgodnjo smrt.
Ne mečijo solze plahe, iz oči ga blisk ne vname, tiho plove, za meglice skriva trudni svoj obraz.
K tebi on se ne prinagne, ti ne sežeš gor do njega, le motnjave, gluhe blodnje išče si ob nočni čas.
Že z blazin je, že iz doma v čare zvodil te zamamne, čez police vrtoglave miga strmo ti na viš.
V zmedah tiplješ po ožini, dna pod robom še ne slutiš, a vzdrhtiš, od groze krikneš, ko iz sna se prebudiš.
ŽENA
FRAN ELLER
V očeh ti vročih vro tolmuni zmame, sem blizu, žena, jim in vendar tuj, pogled moj mirni mirno jih objame, kot pride, vrni ga, ne zalezuj!
Odšetaš mimo in v koraku bežnem bledi nasmeh mi tvoj in pleč sijaj, skopniš ko zvezda v padcu nedosežnem, ko jek mi nemo izgubiš se v gaj.
Le z ostrim dletom še v okorni kamen prestregel prožnih ram bi nagli gib, na platna sneg bi ujel obličja plamen, v napeto struno pesmi lahne utrip.
Glej, nisem romar tak, da moral v zimi ognjišča bi te prositi čez noč; ta žar, ki greje, v žilah živ gori mi, a ni ti dan pod temno, usodno moč.
Pritrt se z dimi ne duši, zablodno v požigih ne prerašča se mu glad, iz srca polje do srca svobodno, v tolmune zre ko z neba pramen zlat.
In ne upijo poljubi ga paleči, sprosti laktem se iz omotnih stisk — v valov ju val, si cvet mi v cvetja gneči, podoba — sam jo snujem blisk na blisk.
En val, kako za morske vse vršine, en cvet veljaj za vseh pomladi kras? O trne le mramor, kar na migljaj mine, le igra barv. le strun ubranih glas.
NA ODDIHU
VLADIMIR BARTOL (Konec)
Prijel jo je trdo za ramena in ji pogledal prodirno v oči.
»Povej mi zdaj kakor pred Bogom,« je začel počasi, poudarjajoč vsako besedo, »kaj si imela s Fabijanom Jerino in Tomažem Porento? Kaj ...«
Pri prvih besedah je strmela vanj kakor odrevenela. Niti dihati si ni upala. Komaj pa je slišala oni dve imeni, jo je posilil smeh in vsa mora je padla z nje. Otresla se je njegovega prijema in zavpila nanj:
»Bedak!«
Lovro je bil osupel. Take reakcije ni bil pričakoval. Rahlo upanje je vstalo v njem. Z že precej krotkejšim glasom je nadaljeval:
»In kaj si imela s Franjom Mencetom in z Zoranom Debelakom?«
»Še enkrat in še stokrat bedak!«
»Tako! To je torej tvoje opravičilo? Nič več slepomišenja! Priznanja hočem.«
»Opravičilo? Priznanje? In zaradi takih oslarij me mečeš iz postelje? Pusti me pri miru in pojdi!«
»Torej to so zate oslarije? Kaj pa so pomenili tisti ,in vsi ostali', če ne teh tvojih junakov, o katerih govori zdaj vsa Ljubljana? In kje sta se bila z Jankom tako lepo naučila tistih sinočnjih prostaščin, kaj?«
»Najbrže v postelji...«
Hotel jo je udariti, toda pravočasno se mu je izmaknila. Oči so se ji zabliskale in kri ji je udarila v lica.
»Izgini!« je zavpila nanj. »Da te nikoli več ne vidim. Proslak! Vrni se tja, kjer me lahko tebi enaki nekaznovano obrekujejo.«
»Samo še trenutek. Priznaj mi, koliko je bilo tistih ,ostalih'?«
»Nisem jih štela. Morda milijon in pol, morda tudi kaj več.«
Malce mu je šlo na smeh. Na široko je sedel na stol, kot da bi ne nameraval nikoli več zapustiti njene sobe.
»Norčuješ se skoraj a la doktor Krassovvitz. A propos! Povedali so mi, da te je sinoči čakal, da bi ti čestital. Gotovo je bil nad tvojo igro navdušen. Saj je bila najmanj tristo klafter od nove stvarnosti.«
»Če ne drugega, vsaj bolj kavalirsko se je vedel od tebe.«
»Meni je prav. On je romantik in idealist, ne jaz.«
V tem trenutku je začutila globoko zaničevanje do njega. Spomnila se je noči pri Krassowitzu in neznansko je zahrepenela po njem.
»Ali se ne bi hotel podvizati...?«
Napravila je z roko znamenje, naj se dvigne in odide.
»Dokler mi ne priznaš vsega, me ne spraviš od tod.«
»Pa ostani. Samo pusti me spati v miru.«
»Lepo, lepo, punca. Torej moje časti ti ni nič mar? Nič mar, če se mi posmehuje vsa Ljubljana?«
»Čemu pa poslušaš čenče? Mesto da bi obračunal z obrekovalci, pridrviš kot tolovaj nadme.«
»Torej tajiš?«
»Kdo taji? Kaj tajim? Zdi se mi, da si znorel.«
»Saj tudi bom, če bom še dolgo hodil s tabo.«
dru?Vn,!aiBOgU! TVT .I,,rVa pametna be8eda da«es. čim prej se bova drug od drugega poslovila, tem bolje bo za oba.«
vJ>Ne bos, punca. Zakaj si morala tako naglo zapustiti prejšnje stano-
Kri ji je udarila v lica. »Tebi to nič mar.«
Dvignil se je v vsej svoji dolžini. Spet se je prikazal na njegovem obrazu prejšnji divji izraz. Prestrašila se je.	njegovem
»lorej moje časti naj mi ne bo nič mar? Nič mar, kaj počne tista ki sem ji dal svojo ljubezen?«	J P	'
kakoMnZ^tV^r^11 ^ VidiŠ' da 86 P-jatelji samo trudijo,
»Ne ohsn ,dVT ^ ""I reČem na vse t0> k«t da brijem norca?« ™ , ohsoJaJ Jlh- Vem, da mi hočejo dobro.«
»Zakaj ti pa niso prej ,vsega' povedali?«
»Prizanašali so mi.«
Vrgla se je na posteljo. Zakrila je obraz z dlanmi in zaihtela. Malo ji zdrknila FeS ' ^ je h°t6 igrafe komedijo. Jutranja halja ji je
snalmn ' ''T11- NjCn° Pr0Žn°' bel° tel° se tesalo pod svileno spalno srajco. Lovro jo je gledal in srce ga je zabolelo. Bila je lepa
sasM rat bolj ,iudo-Upi;al se ie svoji
»Norec sem bil, da te takrat nisem prepustil Krassowitzu,« je zašepetal kakor zase, vendar tako, da ga je morala slišati.	asepetal
J;10":'? Je komaJ udušila smeh med blazinami, poleg nje ^ ''' j<5 ^ j°	P°b°Žal po laseh in P° vratu. Sedel je
»Ali nisva oba nesrečna?« je vprašal z mehkim glasom. »Tako zares ne more več naprej. Kaj naj storiva?«	8	Z"eS
za^zl°dgOV°rila ^^ tak° mehk°- >>Uvldel * da
Rahlo skoraj plaho jo je objel čez ramena in jo nanje poljubil
rs/ Pjr km ' neb0glje,:ih besed v opralo L ji obrnil Ez k sebi. Poljubil jo je m začutil slani okus od solz. Oklenila se ga je okrog vratu ,n ga pritegnila k sebi. Bil je premagan.	g J
Ko ga je odslavljala, ga je vprašala s porednim smehljajem: »Ah ti je se zal, da me nisi prepustil Krassowitzu?« Mesto odgovora ji je zaprl usta s poljubom.
»Zdaj pa mi obljubi, da me ne boš nikoli več mučil s takimi oslari-jami.«
Samo zagodrnjal je v potrdilo, kot da ga je sram, da je tako podlegel. Ko Je odšel, je olajšano zavzdihnila. Za danes se je bila dobro izvlekla
— ^iSS: da bi bi,° b0lje' Če bi ""	F—• ter ga za
ZTfZ je Šla b Krassowitzu na dom, kot sta se bila dogovorila. V edela je, da jo bo Lovro iskal, toda premočen je bil čar, ki jo je vlekel k novemu ljubimcu, da bi mu bila mogla odoleti
Takoj mu je povedala, da je bil Lovro pri njej in s čim jo ie na-
S>Se • 6 JC bala' da je T bi 8praševa' kakŠnih 1-lrobnosti to a SvX JC Sam° PnpOVP,,OVanje Lovrovih °«tkov očitno najbolj
»Upam, da si ga dobro potolažila,« je dejal smeje. »Taki fantje so strašno lahkoverni, kadar so zaljubljeni.«	. .
Tu se je čutila varno in bila je zares srečna. Nič od one napetosti ni bilo med njima in nič ji ni bilo treba skrivati pred njim. Čutila je, da si je ni želel prav nič drugačne, kakršna je bila. Na tihem mu je bila zato resnično hvaležna.
»To z Lovrom ne pojde tako lahko, kot si misliš,« je dejal, ko sta se poslavljala.» Najbolje bi bilo zate, da bi sla nekam iz tega mesta.« »Zdaj imam tebe in ostanem pri tebi,« je dejala. Ko je odšla, si je Krassowitz rekel: »Zares, lepega vraga sem si nakopal na vrat.«
Toda v srcu je čutil spokojnost, kakršne že dolgo m poznal. — —- — Prekmalu je Glorija spoznala, da je naredila zares napako, ko ni bila lovra za vselej odslovila. Samo tisti in prihodnji dan se je se obvladal. Takoj za tem je spet začel s starimi sumničenji in očitki. Otepala se ga je sicer, kolikor je mogla, toda s tem je samo še večala njegovo razdra-ženost. Kakor s svedrom je vrtal po njej in se prav po detektivsko lovil za najnedolžnejšimi izjavami, ki jih je bila kdaj izrekla. Zmerom je prihajal k njej z novimi »razkritji«, iznenadil jo je zdaj na domu, zdaj pri kosilu in zdaj celo sredi noči. Njeni živci so čedalje bolj popuščali. Trepetala je pred njim kakor pred živim vragom. Shujšal je se bolji in obleka je mahedrala na njem, kot da sta ga samo še kost in koza Ud so se mu motno svetile, kot da bi ga neprestano tresla vročica Po ulicah je divjal naprej, zatopljen v svoje misli, ne da bi koga opazil. Vsak obisk pri Krassovvitzu jo je veljal obupnega duševnega napora, skorajda junaštva. Neprestano se je ozirala, če ji kje ne sledi, in ko je odhajala, je umirala od strahu, da bi ga naenkrat ne zagledala pred seboj.
»Pojdi od tod,« ji je večkrat svetoval Krassowitz. »Če nimaš denarja,
ga dobiš od mene.«	,
Toda bila je že tako ohromela od tega večnega preganjanja, da ni čutila v sebi dovolj moči, da bi se mogla za nekaj tako radikalnega odločiti. Rajši je gledala, kako bi se čim bolj izognila Lovru, čeprav je vedela, da s tem samo podžiga njegova sumničenja. Bala se ga je, tudi sovražila ga je in vendar se je težko premagovala, da ga ne bi ob vsaki
priliki s čimer koli zadela v živo.
Zdaj je večkrat zahajala tudi k raznim znankam, da bi se mu tako
izognila in zamešala sled za svojimi obiski pri Krassowitzu.
Tako se je tudi neko popoldne vrnila od neke prijateljice in našla
vrata svojega stanovanja odprta. Lovro je sedel v njeni sobi m kadil
cigareto. Izposodil si je bil bržkone ključ od gospodinje in imela ga je
na sumu, da je tudi stikal po njenih stvareh. Kar streslo jo je od jeze.
»Kdo ti je dovolil vdirati v moje stanovanje?«
Mirno je obsedel na svojem mestu in vlekel dalje iz cigarete.
»Ali si izgubil dar govora?« je zavpila nanj. »Odgovori vendar, ce te
vprašam.«
»Od kod prihajaš?« »To tebi nič mar.« »Tako.«
Dvignil se je in ji hladnokrvno prisolil zaušnico. Kar trda je bila od strahu in presenečenja.
»Moj Bog! Zblaznel je,« je zakričala, ko je prišla k sebi. Hotela je proti vratom.
Zastavil ji je pot.
»Nimaš se potikati okrog, kadar te jaz iščem.«
V	njej je prekipelo. Pred očmi se ji je zameglilo. Stopila je k njemu in ga vsekala čez usta.
Kot da bi mu bilo to v olajšanje, je spet sedel in dejal čisto mirno:
»Zdaj bova končno obračunala.«
»Sita sem teh tvojih oslovskih obračunov.«
»Ne, ne tako, punčka. Svoje grehe priznaj, prej ne grem od tod.«
Vražje veselje jo je obšlo.
»Kar vprašuj.«
»Kaj si imela s Fabijanom in Tomažem?«
»Moj Bog, kaj naj ima dekle s fantom? Saj veš, kaj sem imela s teboj.«
Vsa kri mu je izginila z lic. Bil je strašen v tej bledoti. Dvignil se je in zrasel pred njo, suh in koščen, skoraj do stropa. Kolena so ji odpovedala. Ni se mogla premakniti. Torej je bil še zmerom verjel vanjo?
»Dobro,« je dejal z glasom, ki je bil globok in spokojen, kot da prihaja iz groba. »Dobro. In kaj si imela z Zoranom, Franjom in ostalim?«
V	Gloriji se je nekaj pretrgalo. Zatulila je:
»Človek, ne muči me, če si božji!«
Potem se je sesedla in omedlela.
Nekaj časa je strmel vanjo s topim pogledom. Nato se je prekrižal in
pobegnil iz sobe, kot da bi ga preganjalo tisoč pošasti.
*
Glorija je pohitela h Krassowitzu na stanovanje in mu povedala, kaj se je bilo zgodilo.
»Da, lok se zmerom bolj napenja,« je dejal zamišljeno. Hodil je gor in dol po sobi in kadil cigareto za cigareto, medtem ko je ona vsa zbegana sedela na kanapeju. »Sam sem te že hotel vprašati, kaj je z Lovrom. Parkrat sem ga srečal, ne da bi me opazil. Tak je bil, kot da bi bil pobegnil iz ječe. Strahovito si ga zdelala, prav zares. Skrajni čas je, da mu izgineš izpred nosa.«
»Ne morem ti povedati, kako se mi smili. Toda kaj morem storiti, ko mi ni zanj niti toliko, kot do lanskega snega?«
Zmajal je z rameni in odvrnil:
»Zdaj gre samo za eno: da odneseš iz te kaše zdravo glavo.«
Prihodnje dni ni bilo Lovra na spregled. Glorija je že upala, da bo morda le uvidel, kako je z njima, in da se več ne bo vrnil. Zato se tudi ni mogla odločiti, da bi odpotovala.
Četrti dan po njeni omedlevici jo je nenadoma spet obiskal. Pravkar se je odpravljala, da pojde na obisk h Krassowitzu. Videti je bil še bolj beden in upadel, da se ji je stisnilo srce od sočutja. Tiho je sedel na stol in položil glavo med dlani.
Stopila je k njemu in ga pobožala po laseh.
»Kaj je s tabo, Lovro?«
»Ni prav tako. Ne smelo bi biti tako.«
»Ali spet začenjaš?«
»Ne, ne boj se.«
Dolgo je molčal. Naposled je dejal zamišljeno:
»Saj vem, da nisi mislila nič hudega, ko si se spustila z mano. Ena izmed mnogih tvojih zabav pač. Prav pa le ni bilo, da mi sama nisi vsega povedala.«
»Ampak Lovro! Saj nisi s tem ničesar izgubil. Dobra sem bila s tabo. Kaj še hočeš? Saj ne zahtevam, da bi ostal večno pri meni. Prost si. Mlad tudi. Poišči si tako, ki ti bo bolj primerna.«
»Lahko reči,« se je posmejal pikro.
Prestrašila se je.
»Kako to misliš?«
»Prepozno je. Brez tebe ni zame več življenja.«
Položil je glavo na njeno roko in zajokal kakor otrok.
Zgrozila se je. Celo brezno se je odprlo pred njo. Zdaj ga je šele doumela. Kam pobegniti pred vsem tem? Kaj bi dala, da bi vse to ne bilo res, da bi z Lovrom ničesar ne bila imela. Tudi njej so se vlile solze iz oči. Tako težko ji je bilo zanj. In vendar! Čim bolj se ji je smilil, tem manj ji je bilo do njega in tem bolj jo je vleklo h Krasso-witzu.
Zdaj je spoznala tudi sama, da bo morala ukreniti nekaj odločnega.
*
Odkar se je bil Lovrovim prijateljem obnesel prvi naskok na njegovo vero v Glorijo, niso več mirovali. Bili so kot vojska, ki drvi kakor poplava skozi odprtino, ki jo je zasekala v sovražno trdnjavo. Dotipali so se do Lovrove šibke točke in zdaj so z zloveščim veseljem vsipali nanjo udarec za udarcem. Videli so, kako je trpel in propadal, toda njihovo sovraštvo do Glorije in njegove ljubezni do nje je bilo hujše od njihovega usmiljenja. Kdo more prodreti v zadnje globine človeškega srca? Morda se jim je zdelo, da so ga bih s svojim hvalisanjem previsoko povzdignili in so zdaj občutili slast, da bi porušili tisto, kar so sami zgradili.
Lovro je bežal pred njihovimi udarci in jih spet iskal. Bil je kakor človek, ki neprestano vrta po lastni skeleči rani. Kakšnih podrobnosti mu ni vse pripovedoval Lojzek o Gloriji?! Seznanil se je nalašč pobliže s Franjom, Fencetom in Zoranom Debelakom, da je dobil v roke čim več gradiva.
In končno je prišel tudi do Janka Tavčarja in do njegove skrivnosti. Nekoč ga je srečal na ulici in ga na lepem ogovoril.
»Ti, Tavčar, kako je bilo, da sta z Glorijo tako grdo potlačila Lovra v kašo?«
Janko ga je najprej nejevoljen pogledal, kako da ga tika, ko sta se komaj poznala. Ker pa sta bila istih let in oni celo visokošolec, je prešel na njegov ton.
»Kaj misliš, da sva znorela? Čemu bi se smešila pred občinstvom s tako nemogočo igro? Režiserju je lahko. On sedi za odrom in če pride do polomije, se lepo izmuzne. Kritiki bodo padli predvsem po igralcih.«
»No, kritike še niso bile tako slabe.«
»Seveda. To je najina zasluga. Če bi igrali po Lovrovem, bi bila polomija stokrat hujša.«
»Ampak kje in kdaj sta se vendar mogla tako dobro vigrati?«
V Jankovem krogu in med igralci Domačega odra je bila že javna tajnost, da sta študirala z Glorijo za Lovrovim hrbtom pri doktorju
Krassowitzu. Mislil si je, da zdaj, ko je bila preizkušnja že prestana. tudi ni več smisla, da bi to še prikrival. Zato je odvrnil Lojzku na njegovo vprašanje:
»Povem ti, toda ne pravi, prosim te, nikomur naprej. Pri doktorju Krassowitzu, ki stanuje zdaj v stari Zajčevi pisarni.«
Lojzku so zažarele oči kakor lovskemu psu, ki je prišel na sled kapitalnemu jelenu.
»Pri Krassovvitzu? Ali veš, da mu je Lovro nekoč prevzel Glorijo?«
»Ne bodi no nor,« se mu je posmejal Janko. »Vsak dan sem ju imel priliko videti. Gledala sta se kakor dva zaljubljena mucka.«
Lojzku so zagorela tla pod nogami. Kar na lepem jo je odkuril od Janka. Ni ga vzdržalo. Poiskal je Tomaža na njegovem domu.
»Kakšna kanalja!« mu je zakričal naproti. »Pomisli, pri Krassovvitzu so študirali igro za Lovrovim hrbtom. Glorija in Krassovvitz sta si zdaj tako.«
Pokazal je s prsti, kako tesno sta zdaj zvezana.
Tomažu se je zmračilo lice.
»Ti, tega pa ne smeš Lovru povedati. Ne bo prenesel.« — — —
Zvečer so ,Pri Žanu' rešetali, kaj naj ukrenejo. Tomaž je menil, da morda Glorija in Krassowitz le nimata ničesar med seboj in da je Krassovvitz dal igralcema svoje stanovanje samo iz vljudnosti na razpolago.
»Jaz bom to izvohal,« se je ponudil Lojzek. »Če je res, potem naj se candra prokleto pazi.«
Prihodnji dan popoldne je že zasledil Glorijo, ko je šla v Krasso-vvitzovo stanovanje. Nekaj ur se je sprehajal po nasproti ležečem pločniku, dokler je ni videl vračati se iz veže. Napravil je ovinek, da mu je prišla nasproti. Izzivalno ji je pogledal v oči in se ji zlobno režal v obraz. Ko sta si prišla vštric, je krepko pljunil prednjo.
Še ves vroč od doživljaja je priletel k ,Žanu'.
»Vse sem izvohal,« je zavpil. »Rečem vam, prava GPU. Kakor policaj-ski pes. Miška se je ujela v mišnico.«
Pripovedoval je, kar je bil zasledil.
»Tega ne smemo več trpeti,« je odločno dejal France Klinar. »Lovru je treba glede Glorije natočiti končno čistega vina. Kakšni prijatelji smo mu sicer?«
Tudi drugi so se strinjali s tem predlogom. Tomaž je bil kot najmir-
nejši izbran, da razkrije Lovru vso resnico.
«
Najtrdnejša bilka, katere se je oprijemala usihajoča Lovrova samozavest, je bilo njegovo prepričanje o njegovi zmagi nad Krassovitzom v njuni borbi za Glorijo. Res, mnogi so bili pred njim deležni enake njene naklonjenosti. Toda ko je imela njiju na izbiro, je dala prednost njemu.
Tomaž je našel prihodnji dan Lovra po daljšem iskanju v univerzitetni knjižnici.
Lovro je z instinktom preganjane zveri takoj začutil, da ne pomeni ta prihod njegovega prijatelja nič razveseljivega. Vendar mu je sledil v kavarno, kamor ga. je bil Tomaž povabil.
»Nekaj bi te rad vprašal,« je začel Tomaž, ko sta sedla v dovolj osamljen kotiček in naročila črne kave.
»No?«
»Ali veš, kje prebije Glorija večino svojih popoldnevov?«
»Me ne zanima,« je osonio odvrnil Lovro.
»Potem je prav,« je menil Tomaž.
Molče sta listala po dnevnikih.
Čez nekaj časa je Lovro dejal:
»Sicer pa, laliko mi tudi poveš, ko si že začel.«
»Upam, da ti ni več Bog ve kaj do nje?«
»Brez skrbi govori.«
»Dobro torej: pri doktorju Krassovvitzu.«
Lovro ga je osuplo pogledal. Pomislil je.
»Ta je pa bosa,« je dejal naposled. »Zakaj ravno pri njem?«
»Seveda, tega še ne veš, da sta z Jankom prav pri njem naštudirala zadnjo predstavo po svoje?«
Lovru so se na široko razprle oči.
»Ti, kdo to pravi?«
»Janko je sam povedal.«
»Tebi se meša.«
»Oprosti, mene so odbrali, da ti kot našemu prijatelju to povem. Opravil sem, kar so mi naročili.«
Lojzek ju je bil s ceste opazil v kavarni in zdaj je vstopil.
»Njega vprašaj,« je dodal Tomaž.
Lovro ga je pogledal.
Lojzek, ki je dobro slutil, za kaj gre, je splašeno prikimal.
Zdaj je Lovro planil pokoncu in hotel zbežati. Tomaž ga je ujel za zapestje ter ga pridržal. Tudi Lojzek se je postavil predenj.
Nenadoma je bilo Lovru vse jasno. Romantika? Nova stvarnost? Bil je bedak. Izigran. Spomnil se je prigod, ki so krožile o Krassowitzu, ko je še študiral na univerzi. Zdaj se je bil tudi z njim peklensko poigral. Obšla ga je strahovita odločnost.
Skušal se je iztrgati prijateljema.
»Nikar ne nori,« ga je miril Tomaž. »O belem dnevu v kavarni.«
Toda Lovro ga ni poslušal.
»Pustita me, prokleto, jaz hočem ven!«
»Ali se izplača? Zaradi take cipe? Mar ne misliš zdaj igrati romantika?«
Lojzek je bil ves rdeč.
»Bedak! Mar ne vidiš, da gre za mojo čast? Pusti oslovsko romantiko pri miru.«
Tomažu se je s silo izvil, Lojzek pa je prestrašen odskočil.
Tomaž je v naglici plačal.
»Za njim!« je zaklical Lojzku.
Oba sta odhitela iz kavarne, toda Lovra nista videla nikjer več.
Najprej je hitel po ulicah kar tjavendan. Srd, mržnja in blazna ljubosumnost so mu kakor divje zveri razjedale srce. Samo to je vedel, da mora storiti nekaj odločnega, strašnega, da se sprosti.
Zdaj je opazil, da se bliža Glorijinemu stanovanju. Pospešil je korak. Odprl je vrtna vrata in pohitel pred njeno sobo. Vrata so bila zaklenjena. Trkal je in pritiskal na kljuko.
Gospodinja se je oglasila izza njega:
»Kaj razbijate? Saj vidite, da ni nikogar notri.«
Ozrl se je. Zdaj, ko je zagledala njegov obraz, se je prestrašila. »Gospodična je šla h kosilu in potem je ni bilo več nazaj.« Brez besede se je vrnil na ulico. Njegove misli, podene od strasti po dejanju, so švigale kakor blodne iskre po njegovi glavi. »Zdaj h Krasso-witzu,« si je zaklical.
Nenadoma se je zavedel, da ne ve, kje stanuje. Stopil je v prvi boljši lokal m poklical po telefonu policijsko pisarno. S skrajnim naporom je krotil svoj glas Moral je povedati svoje ime, svoj poklic in svoj naslov, iotem je čakal Končno je spet zaslišal glas: Nihče z imenom doktorja Krassowitza ni bil v Ljubljani prijavljen.
Srdito je odložil slušalko in zaškripal z zobmi. Le zakaj se ni bil toliko obvladal, da b, bil vprašal Lojzka ali Tomaža? Nenadoma ga je prešinila vražja misel. Neverjetno hitro se je ob njej pomiril
Lojzkov oče je bil stražnik. Nekoč mu je prijatelj pokazal revolver, ki ga je hranil v predalu nočne omarice. K njemu na dom pojde zdaj Ves načrt mu je bil jasen, kot da bi ga bil nekdo drugi razprostrl pred njegovimi duševnimi očmi. Niti malo ni bil razburjen, ko je pozvonil pred Lojzkovim stanovanjem. Lojzkova mati mu je prišla odpirat. »Dober dan, gospa,« je pozdravil. »Lojzka pa ni doma,« je dejala.
»Vem. Pravkar sva bila skupaj. Po njegov foto sem prišel. In neki film moram poiskati.«
»Kar vzemite, kar vam je naročil.«
Odprla mu je vrata in ga spustila v Lojzkovo sobo. Nekaj trenutkov je se postala pri vhodu, ko pa je videla, da predolgo brska in išče po Lojzkovih predalih, je odšla po svojih opravkih.
Zdaj je Lovro hitro segel v predal nočne omarice. Revolver je bil še tam in poleg njega cel magazin nabojev. Oboje je vtaknil v žep, vzel iotografski aparat m se šel poslovit od Lojzkove matere.
Na ulici mu je kakor za nalašč prišel nasproti Krassowitzov prijatelj Zaje. Stopil je k njemu in ga vprašal, kje Krassowitz stanuje.
»Kaj se niste bili pri njem?« se je Zaje začudil. »Svojo staro pisarno sem mu dal na razpolago.«	1
»Hvala lepa.«
Lovro je stopil v prvo kavarno in se zaklenil v stranišče. Tam je porinil naboje v revolverjev predal.
Ko sta Lojzek in Tomaž uvidela, da je Lovro izginil neznanokam, sta se posvetovala, kaj jima je ukreniti.
»V takem stanju je vsega sposoben,« je menil Tomaž. »Jaz sem bil kar6je"< ^	g& razburJali s takimi vestmi. Toda zdaj je,
»Misliš, da ji bo kaj naredil?«
»Veš, kaj? Pojdiva h Krassowitzu in mu zaupajva, kako je z Lovrom.« »Jaz ze ne pojdem. Lahko bi bila ona pri njem «
nejši del« ^ SPremi ^ ^ Saj Vel"' da pa,le zmerom name odgovor-
Res, Glorija je bila pri Krassowitzu. Tomaž se je ves v zadregi predstavil. Potem je resno dejal:	r
»Lovro ve vse. Besni in ves je iz sebe. Pazita, da ne bo kaj naredil.«
Hitro je spet odšel.
Glorija je drgetala od strahu.
»Za božjo voljo, spravi me nekam,« ga je prosila.
Krassowitz je občutil spokojen mir, kakor zmerom, kadar so okrog
njega hrumeli viharji.
»Pripravi se, odpotovala boš.«
»Najprej moram domov. Ničesar nimam s seboj.«
»Ne, naravnost na postajo pojdeva.«
»Prav imaš. Kar k teti se bom peljala.«
»Neumnost. Če kje, te bo tam najprej iskal.«
Vtaknil ji je v torbico nekaj denarja, potem sta se hitro podvizala na
P°Pogledal je na seznani, kam pelje prvi vlak. Proti Karlovcu. Kupil ji je listek za neko vmesno postajo.
»V prvi gostilni si najini sobo in počakaj, da se pripeljem za teboj.« »Kako, ti ne potuješ z mano? Samo me pušcas?«
Nekdo mora urediti zadevo, čez dva ali tri dni bom prišel pote « Spravil jo je v kupe in vlak je odpeljal. Čudovito miren se je vmil
V Š^Me na promenado in se vdajal prijetnemu sanjarenju, kakor že dolgo ne. Nove misli so mu rojile po glavi. Čutil je da se mu vrača stari duhovni polet. Vsi nekdanji porazi so se vrstili pred njegovimi duševnimi očmi. Zdaj jih je bil vesel kakor dobrih, starih znancev m nobenega bi ne hotel pogrešati med njimi. Da, Glorija je čudovito dekle. Cel klobčič je spletla okrog sebe, njemu pa je prepustila, da ga je moral zdaj odmotavati. Kaj" je hotel z njo fantič kakršen je Lovro? Samo zanka usode je bil, kot je bila nemara gospodična i\usa, da se j bolj zapletel.
Zdaj, nenadoma, je zagledal Lovra pred seboj. Prihajal je proti njemu, kot da bi ga nosil vihar. Obraz bled, skoraj čisto mrliski. Na levo m desno so mu iskale žgoče oči. Eno roko je krčevito tiscal v žepu suknje.
»Aha, revolver si je priskrbel,« se je pri sebi posmejal Krassowitz. Nič ga ni bilo strah. Kar nekam otroški smehljaj mu je igral okrog ustnic, živo se je spomnil sanj, ki jih je sanjal pred nekaj dnevi. Hotel ie bil na postajo, čudno, prav kakor danes se mu je tedaj mudilo, in je v naglici kupil vozni listek. Ko se je prerinil skozi množico na peronu, je vlak že odhajal. Stekel je za njim in planil na stopnis^ vagona. Tol ko, da se je ujel za držaj. Sprevodnik je zavpil nanj, naj odskoci. Toda hitro je smuknil v kupe in sedel na klop. Kar je razvidel . pogovora sopot-nikov, da se pelje v napačno smer. Na prvi postaji preskoči zato v vlak, ki ^ peljal spet v nasprotno smer in se z njim vrne na svoje rzhodisce. Planet vagona in steče proti svojemu pravemu vlaku. Toda ta potege, preden ga je dosegel. Na tračnici mu spodrsne da pade na hrbet. Zdaj zagleda pri seboj mogočno kolesje in trebuh lokomotive, ki se mu je zmerom bolj približevala. Vedel je, da je prišla njegova poslednja ura T^da nobenega strahu ni občutil. Rekel si je: Taka je torej ta stvar
Podoben občutek je imel tudi sedaj, ko mu je prihajal Lovro naproti. Zdel se mu je popolnoma izpremenjen, kot da bi ga prvič videl.
Čisto drugačen je bil od ostalih ljudi. Hodil je, kot da bi se z nogami sploh ne dotikal tal, marveč plaval sredi množice mimoidočih. »Tak je, kakor angel smrti,« je pomislil Krassowitz. Zdaj sta se ujela njuna pogleda. Toda Lovro je splaval mimo, kot da ga ni še nikoli videl.
Krassowitz se je začudil. Skoraj razočaran je bil. Podobno kakor v sanjah, ko se je prebudil, preden je prišel pod kolesje lokomotive.
Odpravil se je v kavarno in sedel k oknu. Bežno je listal po časopisih, pogledujoč neprestano na množico, ki je valovila mimo.
Spet je zagledal Lovra na ulici. Zdaj ni moglo biti dvoma: njegove oči so strmele naravnost vanj. Toda kakor splašen duh je samo švignil mimo. Ne — naenkrat je privihral skozi kavarno. Kakor piš burje ga je nosil korak. Njegove oči so iskale okrog po omizjih. Premeril je kavarno vzdolž in počez in se vnovič srečal z njegovim pogledom.
Krassowitz se mu je nehote nasmehnil nasproti. Lovro pa ga je pozdravil kakor človeka, ki ga sicer od nekod pozna, pa ne ve, kdo da prav za prav je.
Krassowitz se je naveličal sedenja v kavarni. Vrnil se je na ulico in se počasi sprehajal po promenadi. Mimogrede je stopil v trafiko, ki je bila pred večerom zmerom polna ljudi. Kupil je zavoj cigaret in bežno pogledal naslovne strani najnovejših inozemskih časopisov.
Med odhajanjem si je prižgal cigareto. Ko je za trenutek postal v pasazi, je zaslišal z ulice Lovrov glas: »Torej v kavarni si ga videl?« Neznan glas je odgovoril:
»Pa seveda. Pri oknu je sedel. Moral si ga videti. Če se ne motim, ti je celo pokimal in tudi ti si mu odzdravil.« »To je nemogoče. Ves popoldan ga že iščem. Gotovo si se zmotil.« »Ampak človek, zakaj mi ne verjameš? Pa pojdi v kavarno in vprašaj plačilnega. Še za tabo je pogledal, kot bi se čudil, zakaj ga nisi ogovoril.« »Kar ne morem verjeti. Mislil sem že, da se mi nalašč skriva.« ;>Ali naj mu povem, če ga srečam, da si ga iskal?« »Ne, res ni treba. Saj ga bom itak sam našel.«
Krassowitz je počakal, da sta se poslovila. Taka je bila torej ta stvar' Čudo čudovito.
Vendar je bil nekaj podobnega nekoč doživel. Pred leti je imel ljubico, ki je bivala zunaj mesta in se je po enkrat ali dvakrat na teden vozila k njemu na obisk. Neko popoldne se ji je nenavadno mudilo na vlak. Kad bi jo bil pregovoril, da bi prebila še večer z njim, toda izgovarjala se je, da jo doma čakajo in se mora zato odpeljati. S prijatelji je potem sel na veselico in se tam do precej pozne ure zabaval.
Prihodnji dan je prejel pismo od ljubice. Ko ga je prvič prečital, ga sploh m razumel. Pisala je v njem, kot da je zdaj med njima vse končano, da razume, če je prejšnji večer ni hotel poznati, toda čemu se ji je potem tako ljubeznivo nasmehnil, ko sta se srečala z očmi? Ce more, naj ji oprosti, ker res ni nameravala nič hudega, ko je šla zvečer na zabavo. Saj je vedela, da bi je on ne hotel peljati na ples.
Pa ne, da bi se ji bilo zmešalo? je takrat pomislil. Peljal se je k njej Drug drugemu nista nekaj časa verjela. On ne njej, da je bila na veselici, ona ne njemu, da je ni videl pri plesu.
Kakor takrat njemu, je morala tudi zdaj Lovru neka neznana sila poanti ™ Z oči, da ga ni videl. Morda pa je Duh čezenj povezn mrežo nevidnosti? Vsekakor je šel angel smrti mimo, ne da bi se ga
dotaknil
Ko je prišel Lojzek domov na večerjo, je mati omeni:la da je prišel
S?	R£*V*js=
Z rešilnim vozom so ga odpeljali v sanatorij
z univerze važno mesto.	.	. , ,	t	no.
»Kako je s prošnjo Lovra Vrančiča?« ga je vprašal, ko sta se po
^^"ministrstvu je. čaka, da pride na vrsto. Fant se je bil menda kot
študent nekaj i^tavil.<<	izpostavil?« ga je Krassowitz
nahrulil. ^>Kdo se a 5 & študent? Fakt je sam o> ta ^njegova prošnja v kakšnem zaprašenem arhivu, fanta pa so sinoči odpeljan
sanatorij z uničenimi živci.«
na zeleni mizi.------,	• • „„
S prvim popoldanskim vlakom se je Krassowitz odpeljal po Glorijo na
Dolenjsko. Trdno se je bila zaklenila v gostilniški sobi.
»Halo, Glorija, vse v redu,« jo je veselo poklical.
Plaho je odprla.
»Lovro^je v'sanatoriju in čaka na službo ki je že na poti. Hitro se
napravi. V Ljubljano se vrneva. Spotoma ti bom vse povedal.« • - ^ -
X"se je. Malo je tudi jokala in se zaklinjala, da hoče ostati pri
njem. Toda zvečer jo je le potolažil.	pojutrišnjem
»Kuj železo, dokler je vroče,« ji je dejal »Jutri ali pojut j
odpotujem tudi sam in kaj bo	• ^ na kolodvo, Kupil
Prihodnje jutro sta se skupno peljala s taKsijem na
jl ^^f^S^^V^o za upravnika. Moj dober
prijat^lj je! Skupaj sva lumpala v Monakovem. Nikar ne poslusaj njego-vih izgovorov. Ti si zdaj angažirana in — basta.«
Zajokala je. Zdaj, ko je komaj nekje staknila varen kotiček, mora spet v tujo, mrzlo negotovost.
»Samo tako človek nekaj doseže. Takoj, ko dospeš na cilj, piši teti, naj ti odslej tja pošilja denar. Adijo!«
Poljubila sta se. Glorija je morala vstopiti. Odprla je okno in pogledala skozenj. Vlak je potegnil. Z eno roko si je brisala solze, z dn%o mu je z rutico mahala v pozdrav.
Tudi sam je začutil nekaj vlažnega okrog oči. Začuden se je z roko obrisal po licu m potem pogledal v dlan.___
Ko se je vrnil y mesto, je stopil na pošto in oddal za upravnika južnega gledališča brzojavko sledeče vsebine:
»Pošiljam prvovrsten talent. Neguj jo kot hčerko. Hvaležni Krasso-
ITT
vvitz.
po£ak°' Zdaj Sm° 8 tem g0t0vi,<< Si olajšano dejal, ko je odhajal s
Povohal je v zrak. Pihal je južni veter in prvič je letos začutil vonj po pomladi.	J
»Na pot pojdem spet,« si je rekel. »Živci so še kar dobro prestali pre-izkušnjo in tudi demoni še bedijo nad nami.«
Posmejal se je svojemu staremu patosu in odšel v Putnikovo pisarno, da si ogleda prospekte tujih krajev.
CANKARJEVA LJUBEZENSKA DRAMA
IVO BRNČIČ
(Konec)
Cankarjeva »K r e u t z e r j e v a sonata«
Nobenega dvoma ni, da je bila trajna zavest lastne erotične osamljenosti, lastne izobčenosti iz ljubezenskega občestva ljudi najtežji križ Cankarjevega intimnega življenja. Možnost, da bi bil našel izhod iz svoje ljubezenske zagate, je bila brezupno majhna. Saj to rešitev bi mu utegnila dati izključno le življenjska stvarnost, resnično ljubezensko sožitje, zakaj z ljubeznijo je že tako, da je vselej zadeva dveh ljudi; ali ravno s tega bojišča se je na ukaz zakletve, ki je ležala nad njim, vedno znova umikal ter iskal odrešenja tam, kjer ni moglo biti drugačno kakor zgolj teoretično: v samem sebi in v skrbno zastraženi deveti deželi svojih sohpsisticnih sanj. Zlom je bil v takih pogojih kajpada neogiben. In ko ga je naposled resnično tudi doživel, je »za svoj trideseti rojstni dan napisal ,Nmo, ki je njegova samoizpoved in kot taka bržkone izmed najbolj tragičnih, najbolj obupnih samoizpovedi svetovne literature« (Kraigher, str. 24).
Razpravljati vnovič o »Nini« bi bilo po Kraigherjevi razčlembi odveč, t-ac pa terja nekatere pripombe neki drugi spis, ki ni v manjši meri ko »Nma« rezultat Cankarjevega erotičnega samomora in ki je za nje-govo erotiko le malo manj značilen kakor oni _ namreč »ljubezenska pravljica« »Milan in Milena«. Kljub skupnemu poreklu teh dveh del pa je med njima tudi bistveno važen razloček, ki je nanj treba že
nrecei skraia opozoriti. Medtem ko je vodilna melodija »iNme« Cankar-?eva reSacija nad ljubeznijo in njegova odpoved upanju v srečen Cec nSve borbe z lastno ljubezensko stisko, tedaj popolna udanost vTodo,J pomeni »Milan in Milena« ponoven naskok na erotični problem — in sicer nenavadno agresiven naskok, najsi tudi se ]e k= P«; rlobnim zakliučkom kakor »Nina«. Cankarjevo razmerje do erotike, ob nas^u >SCe«Tzrazito trpno, je potemtakem kasneje spet postalo de avt; »radikalna operacija« nad samim seboj, kakor označuje »Nino« Kraigher (str. 30), se torej ni posrečila, rana ni prenehala krvaveti, t rafanTe j e ostalo latentno. Nikakor pa ni naključje da je >>Mi an in MiW ta Cankarjev poslednji veliki obračun z ljubezensko problematiko ki ga tako srditega in jedkega ni napisal ne prej ne pozneje, ETeno njegovih najbolestnejših, po svojih sklepih najmanj prepričevalnih^ človeško najmanj pravičnih literarnih dejanj. A drugače tudi
ni mo-lo biti in Cankar zasluži odvezo že v naprej: v vrtincu usodne ni moglo mu i	b bil ba nadčloveške, demonske moči,
kakršna še ni bila dana živemu bitju na zemlji, da bi človek mogel biti nepristranski sodnik, kadar trpi na smrt. »Milan m MUena«j«> bol idejna izpoved kakor novela, je svojevrsten traktat, povest »a la these« — »Kreutzerjeva sonata« Ivana Cankarja.
že v uvodnih poglavjih, v katerih opisuje pisatelj Milanovo in Mile-nino mladost, stopi erotični problem pred oba poznejša ljubimca v vsej sv ojs t v eni ca nk a rje v s k i zapletenosti. Milan', ki je življenju in ljudem do trajnosti odtijen značaj, doživlja žensko že od vsega zaeetka doce a dvoino kot telesno bitje in kot »devico brezmadezno« (XVII. zv., str. VO), o^ podoS sta zanj med sabo tako popolnoma, tako tragično nesprav-ljivi. da se ob njih porodi v njem misel, ki že v naprej zaključek povesti: »V smrti je izpolnjena ljubezen!« (ibid.) Frvi rte erotiko je za mlada človeka kar najzoprnejiinkarnaj-mani bodrilen: oba jo spoznata samo z njene surove telesne strani, kamere grdoto Cankarja vso moč poudarja. Spor med »duso<< in »tde-som« se torej pojavi že brž skra a z vso neresljivostjo, ki mui je^ lastna v Cankarjevem obravnavanju ljubezenskega vprašanja Ta konflikl zm v Milanu malone neodvisno od okolice, od življenjskih izkušenj, se preden pride do preloma med njim in Mileno, tedaj že takrat, ko s svojo Sco še ni doživel razočaranja, se kolje v sebi nad svojo platonicno 1 ubeznijo, ki mu ne da odrešilnega zadoščenja: »Za breztelesno luc e bil krstil svojo ljubezen. V samoti ga je zazeblo ob tej luči . . L vso bi trčstjo in zgovornostjo svojega duha si je prizadeval, da bi praznoto svojega srca preustvaril v smetišče« (str. 133). Njegov drugi jaz mu prišepetava besede, ki zadevajo v samo bistvo njegovegao^zop resnično, zemeljsko ljubezen in ki so nov primer tisuh Cankarjev^ samoanalitičnih izpovedi, s katerimi je tako pogosto na stezaj odpiral d"s™jo notranjost: »Beg v čisto luč, beg v brestelesnost je laz...
že dr Jos Puntar je izrecno trdil, da je Milan pravi Cankarjev dvojnik (DS1920 jevi (gl. str. 178, 179, uvod str. XI).
In vse je strah, strah, strah (vse podčrtal I. B.) — solzavi, trepetajoči strah pred živaljo, ki dremlje v srcu in se drami smehljaje, ker ve, da jo kličeš iz dna, izpod duše, izpod cmeravo čistotnega spoznanja, izpod veličajnega vstajenja, ki je v knjigah, ne v tebi! Čemu ti je treba živega človeka, da izprašuješ ob njem svojo vest ter to vest hkrati božaš in odevaš kakor nemirnega otroka? Prav tako dobra bi bila za to rabo tudi knjiga s podobami, ali pa punčka iz cunj! Če je le kaplja krvi v tem lepem otroku, ki je navsezadnje morda vendarle ženska, se bo tista kaplja najprej dolgočasila, nato pa se bo uprla. — Ali čistosrčni odre-šenci ne vidijo daleč, gledajo nase in na svoje drešenje!« (str. 134.) Poglavitni elementi Cankarjevega erotičnega konflikta so z navedenimi besedami že nakazani. To so strah pred dejansko ljubeznijo, pred spolnostjo, drugič dvom, ali ni poudarjanje »breztelesmosti« neke vrste »beg« pred stvarnostjo, torej nekakšen manever, čigar resnični smoter je drugačen od priznavanega (zavoljo česar je tako ravnanje »laž«); dalje očitek, da je »čistotno spoznanje« nekaj neživljenjskega, teoretičnega, saj je »v knjigah« ter bi bila »za to rabo« dobra tudi »punčka iz cunj«; poleg občutja manjvrednosti pred živo žensko, ki ga razodeva drugi del izjave, se pojavi slednjič tudi obtožba, da je taka ljubezen egoistična. A izredno zanimivo je dejstvo, da se že v tem dvogovoru med predstavnikoma obeh strani Milanove duševnosti, potemtakem že pred dogodki, ki bi naj bili dokazilno gradivo njegove ideologije o »breztelesni« ljubezni, pojavijo vsi dokazi za njegovo tezo in zoper njo ter se z njimi vprašanje že sedaj, še preden je izrekla svojo sodbo objektivna življenjska stvarnost, hkrati naveže na nekatere življenjske činitelje, ki le posredno zadevajo ljubezensko problematiko in jim zategadelj nikakor ne gre pripisovati edino odločilne vloge v teh zadevah. Na ta način je seve problem že postavljen napak, namreč zgolj teoretično. »In vendar je bilo globoko, resno in prisrčno to hrepenenje v višave, v drugo življenje, ki ni cisto nic podobno tistemu pozemskemu...« odgovarja Milan svojemu »neusmiljenemu tovarišu«. — »Ako je zgolj nečimernost ta goreča želja po očiščenju, po osvobojenju od grobe teže telesa, mora biti nečimernost vsak pogled iz teme v svetlobo, vsak občutek nezadovoljnosti, vse, kar ljudje imenujejo čednost; vsaka pesem, vsaka podoba, vsa umetnost.. .« (ibid.) Zaključek te polemike ni nič manj in nič več kakor vprašanje po smislu življenja: »...in tako ne ostane resnično človeškega nič nego biftek, vino in vlačuga. — Čemu torej življenje, čemu človek — čemu delo, skrb, čemu razum možganov in trpljenje srca?« (ibid.)
Očitno je torej, da Cankar k erotičnemu problemu že pristopa z nekim vnaprejšnjim vrednotenjem različnih pojavnih oblik ljubezenskega nagona, z neko aprioristično podmeno, to je, z delitvijo erotike v dve nerazdružljivi skrajnosti, v zgolj duhovno čustvo in v zgolj telesno, meseno poželenje. Teh dveh skrajnosti, kakor se sicer resda pojavljata, pa ne pozna normalen, zdrav človek — in edino ta more biti pravilno merilo —; v njem sta telesna in duševna plat erotike v popolnem ravnovesju in se med sabo izpopolnjujeta. A Cankar, ki spolnosti v tej moralno in estetsko edino sprejemljivi podobi noče priznati ter jo obravnava izključno le kot poniževalno telesno slo in pohotnost, ki jo gleda z naravnost pubertetnim gnusom in strahom (na vseh teh treh besedah je poudarek!), jemlje potemtakem izjemen pojav za splošno veljavno
pravilo; zato je njegova dilema »spolnost: ,breztelesna" ljubezen« iz-sil j ena in nenaravna, zgolj teoretična. Tej napaki se pridružuje se druga namreč dejstvo, da ob tej teoretični podmeni vrednoti celotno zivljen e da spravlja tako postavljeni erotični problem v neko povsem nasilno zvezo z vprašanjem Po življenjskem smislu, s tem vprašanjem vseh vprašanj, za čigar rešitev je spričo njegove ogromnosti in vseobseznosU sama erotika gotovo vse preslaboten argument. Docela razumljivo je dT mora ostat! erotični problem ob takih
poudaril že urednik Zbranih spisov, XVII. zv., str. VII). »Že vprašanje " " Obup!« odgovarja Cankarju njegov drugi jaz na njegove zgornje be"ede (str. 135). Tako e navsezadnje tudi mogoče da Milan po svojem pSotu z Mileno obsoii življenje edinole zato, ker -^laTnT-Doimovanie ljubezni: »Torej ni . .. ni zvezd! Kar smo rekli, da je naj imenitnejše, da je edino vredno našega najvišjega hrepenenja, ni drugega "ego slaba pesem s slabšo melodijo. - In vse kar sem jaz, in v e kar le svet - in početje sveta in početje moje m umetnost m lepota in znanost in vse koprnenje do onkraj vesoljnosti - vse je farsa, farsa,
^"popolio^v9 skladu s takim vrednotenjem erotike ocenjuje Cankar v Milanu in Mileni« tudi žensko. Ne presoja je take, kakršna dejan ki In normalno je, temveč mu je le erotična podoba, »cisto bela luc brez sence«, kakrL je Milena, ko gre v smrt, medtem ko je, reah, zwa ženska zgolj predmet njegovega zgražanja m odpora. Ko se Milena na pos ed upre Milanovemu zasanjanemu platoničnemu oboževanju stoji »mahoma^vsa silna in predrzna pred njim« (str. 136) se iz nežne, drobne deldice hipoma izprevrže v zlobno furijo, ki jo Cankar upodobi s sila temnimi barvam i in da njenemu izbruhu mestoma ceM nekaj surovih domalT prostaških potez. Kot taka obklada svojega ljubimca z vzdevki kakor so >Sa hJena, pusta, prstena« (str. 137) in Cankar jo opisuje z vidno sovražnostjo: »Prej se je penil samo njen zlobni, sovražni smeh, zdai so se penile še ustnice same« (ibid.). Njeni očitki se stopnjujejo do groteskne ciničnosti in zelo spominjajo na besede Milanove^ >^eusmdje-
MSI asartS s s—i
kli a Milena tAoi prvi hip, & preden je nlegn.l« .Arnhal, vse
kariu tu a priori tujec in zavrženo bitje; zakaj dejstvo je, da^Milenmo
vedenie Pred Milanom niti zdaleč ni tako grozno spotikljivo da bi bilo
Srs z&tnr^sss 3»ffiJ^LSEtafe^^
hise zgrajene..., čemu so ta polja obdelana, čemu so kozolci polni, cemu se pasejo črede po teh planinah? . .. Zavriskal je fant vasovalec daleč na klancu — zaskelela ga je bila v srcu podoba lepote, ki je nikoli ne bo videl... rdeči nageljni, nedolžni, dišeči, so pred oknom, za oknom pa je vlačuga; ljubil jo bo do nasičenja in gnusa, nato bo pljunil na vse stm strani ter se bo oženil z drugo vlačugo, še hujšo« ' Posebej poudarja krivičnost Cankarjevih očitkov ženski okoliščina, da moškemu še nekako priznava neko višje erotično doživljanje (»...zaskelela ga je bila v srcu podoba lepote...«), ki pa pri ženski ne more najti odmeva, zakaj za »nedolžnimi« nageljni na oknu je samo »vlačuga« in vlačuga je očividno sleherno žensko bitje na svetu. V tej smeri se Milanova premišljevanja tudi dalje dosledno razvijajo. Ko se vrne na Dunaj, sreča najprej »boso dekletce, ki je iztegalo jezik ter jetieno, grbavo sanjavost, ki je ljubila Heineja. ,To znajo tudi tukaj!' se je bil nasmehnil prešernemu dekletcu. In že v tistem trenutku se je napol zavedno, napol razločno oglasilo v njegovem srcu: ,Tudi tukaj je vse kakor tam doli! Tudi tukaj je burka tako neumna in ogabna, da še smeha m vredna, le malo okusnejše in potratnejše je opremljena. Tam so vlacuge v platnu, tukaj v svili; tam so po kroni, tukaj po tri (str. 152) In pri tem vidi Milan bosonogo dekletce prvič in zadnjič in sirota ne stori drugega kakor da pokaže jezik; a že to mu je zadosten razlog, da jo označi za vlačugo. Sentimentahia grbavka Malči v tem hipu še ni objekt njegove poznejše zablode; in vendar jo že na prvi pogled tako strašno obsodi.
Nemalo pomembno je dejstvo, da Cankar za svojo silovito, tako splošno 111 malone brezpogojno obtožbo ženske kot resničnega, pozemskega bitja sploh ne navaja količkaj tehtne stvarne utemeljitve. Kajti kakor je preprosto nesmiselno, ocenjevati ves svet, vse življenje in vse početje ljudi edinole po svoji enkratni osebni izkušnji, tako je vprašanje, kako neki naj bi moglo razočaranje nad eno edino izmed vseh milijonov žensk upravičiti sklep, da je vlačugarski kratko in malo vesoljni ženski rod: tako ravnanje bi bilo neopravičljivo celo tedaj, če bi bila prizadeta ženska se tak izvržek, kar Milena nikakor ni. Kako bolestno pa je Cankarja peklilo vprašanje njegovega odnosa do ženske kot spolnega bitja, dokazuje okoliščina, da se je isto mizoginsko stališče, kakor "a izraža ta povest, pojavilo že v črtici »Mimo življenja« (VII. zv.), v kateri se Cankarju neznano dekletce prav tako spremeni v vlačugo; podobna situacija se ponovi v tretje v črtici »Ogledalo« (»Podobe iz sanj«, XX. zv.). Skupna poteza vseh teh domišljijskih preobrazb ženske v vlačugo je ravno obsodba brez argumentacije. Podtalni vir tega ravnanja, ki ga je Vodušek dobro označil za »maščevalne privide« (str. 75), pa ne more biti ničesar drugega kakor krčevit strah pred žensko in dejansko ljubeznijo, nezavedna, obupna potreba, opravičiti lastno ljubezensko nedejavnost in naprtiti krivdo za svoj ljubezenski neuspeh činiteljem izven sebe, življenju, ženski. A naj je takšno početje še tako krivično, odtehta ga brutalna krivica, ki jo je Cankarju prizadela usoda. Zakaj čudežno lepo obličje ljubice, resnične, prave ljubice in življenjskega tovariša in žene, ki naj bi ko sonce razsvetlila njegovo turobno, v samoti izgorevajoče življenje, ta neumrljiva vizija ni nikoli umrla v njem in ta sen je kljub vsem njegovim izjavam gorel v najskritejši globočini njegove duše tako vroč in omamen, da ga nežnejšega in bolj zaželenega ne zmore
človeško srce. In vendar je moral doživeti, da mu je bila ljubezen, ta bCoslov življenja, že sama po sebi in celo ne glede na vprašanje, ah ho usSL ahf ne eno samo nenehno trpljenje, en sam neznanski dvom. A na "a-al kakor koli, njegovo sovraštvo in njegova knvicnost do ženske niste v resnici nič drugega kakor skrivenčena, -robe obrnjen podoba njegove izmučene, vse prekruto ^^-ne ljubezni do nje TerjaU od tega nesrečnega človeka umirjeno, hladno objektivnost bi bilo v tem
Ptak^nttt"Silan in Milena« v celoti en sam žoleen i^pad
=«55 s^j.«^«^- — ^
Snie al je spolnostma dar prirode, ki ga človek ne more zavrniti ne da bi resigniral nad obstojem človeštva, res mogoče tako izključno negativno vrednotiti, temveč tudi to, da je z obsodbo spolnosti obsodil vse° S ves človeški rod od začetka sveta. Težka roka psihologe mj nosti ki ga je gnala k dejanjem, katerim sicer ni mogoče vselej pritrdit, a iih je t°reba vsaj razumeti se razodeva tudi v njegovi gluhoti za resni-co da pStlče krivda predvsem moškemu, če je in kadar je spolnost nizkotna in človeka nevredna. Enako kakor v nestrpni in kajkrat ze Ur prenapeti frazeologiji te zgodbe in v njenih formulacijah se ps^ka PogojePnost tega Cankarjevega izpada
trXv niTogel uveljaviti niti sam Tolstoj, ki je moral svoji ^reutzer-jevi sonati« pripisati celo razpravo, dasi jih je skušal P-lpreUz vse obilnejšimi in prepričevalnejšimi dokazi iz dejanskega življenja. Na moc So .T e pojavi v »Milanu in Mileni« edini konkretni argument zoper spolnost šele naknadno, ko je bila sodba že zdavnaj izrečena, koma, na koncu VII. poglavja; a še ta edini stvarni argument ni izviren, ^aj Milanova^ zabloda z grbavko Malči kar čudno sponka na = podvig starega Karamazova. A vse to je docela nujnoJZaka^C*^ erotični problem že nastavi napačno, namreč z izsiljeno dilemo mea v a ugo in tistim »belim obličjem, belejšim od lilije in ™esecine« med lurovo spolnostjo in vzvišenim, telesnosti povsem osvobojenim čustvom ravno s tein izključnim upoštevanjem obeh skrajnosti pa uide »/»*"»
T^TTe zapisal Vodušek, je Cankarju spolno, -^t ljudi H
okolico, atribut življenja« (str. 138). Zatll'' ™ €' t^H črti'i »Slamniki« in »Psi« označuje mimo navedenih spisov na pnmer tudicrtm	vrednotenje
(XVIII. zv.), pojavlja v Cankarjevem delu t rednpogosto«»*	^ ^ >>Poet
zakona, tako na pnmer v "tieah ^T. sam si kriv« ^^	>>Rumene
Peter« (X. zv.), »Judezev poljub« (XV. zv.),J>Ub jra	tudi v
rože«, »Nenapisani romani«, »Domače ognjišče«, »Opleta« (XVU1. >
»Nini« (»šesta noč«), - V pismu Anic, ^	Vzemi človeka,
torej nekaj let po ločitvi in koncu te mlad.»stne ljubezm. J«™*1	6k dobita
tiiMr, a ?r jasn -S sS - —. * •
debeli ženski!« (LZ 1928., str. 726.)
kakor padec kamna, ki se strklja čez previsno steno. Tako je bil Milan v resnici »pahnjen iz večnosti..., da išče, česar ni mogoče najti« (str. 150), se pravi, česar s takimi podmenami ni mogoče najti. Ker presoja ljubezensko vprašanje izključno le skozi lečo svoje dileme med dvema nerazdružljivima skrajnostima erotike, ker si ljubezni sploh ne more predstavljati v tisti njeni naturni, normalni obliki, v kateri postane spolnost nekaj več kakor samo slep telesni nagon, animalen krik mesa, ker spolnost docela loči od vseh duhovnih erotičnih sfer, ker jo potemtakem na ta način sam izmaliči in poniža ter ji potlej pripisuje neko apriorno nizkotnost — zategadelj je popolnoma nujno, da mora doživeti polom tako v zgolj idealnem kakor v zgolj telesnem ljubezenskem izživljanju. Milan, psihološko čudovito zadet tip človeka, ki trpi na tako imenovanem »strahu pred spolnostjo«, zaide tako po sporu z Mileno v drugo skrajnost — njegov doživljaj s prostitutko Julijo —, ki ga seve prav tako ne poteši in se konča tragično, tako da ga naposled prešine »čudna misel: ,Zdi se mi, da sem umoril človeka!'« (str. 157.) Konec teh blodenj je eksces z grbavko Malči.
Dejanski rezultat vseh teh poskusov je torej poraz na obeh frontah in kot posledica le-tega obup nad življenjem, še več: obsodba življenja in vsega človeštva: »In vse skupaj je farsa! ... Vse človeško življenje in vse življenje človeštva, od paradiža Adamovega do doline Jozafat!« (str. 148.) Edina možna rešitev konflikta, ki je v realnosti nerešljiv, je v sanjah, v upanju v onostransko poravnavo. Ko Milan zavoljo svoje ljubezenske nesreče povsem neupravičeno in prav za prav že egocentrično obsodi celotno življenje za golo »prebavljanje«, sklepa takole: »...kaj ni že samo to razmišljevanje dokaz, da je poleg in izven prebavljajočega človeka še neki drugi človek, da je, Bog se usmili, res nekje tisto bajno življenje? Da je sijajno gorelo pred rojstvom že tisočkrat tisoč let, da je bilo za hip, le za hipec obsojeno v temno ječo prebavljajočega telesa ter da bo nekoč, osvobojeno, zasijalo spet v vsem svojem veličastvu?« (str. 176.) Enako upa Milena: »Prišel je glas iz večnosti, iz daljnega, drugega življenja, nadzvezdnega, ne z betežnim telesom obremenjenega; in prišlo je oznanenje, da tisto drugo življenje ni le spomin, ni le sen in golo koprnenje, temveč da se bo sijajno izpolnilo« (str. 163). V pričujočih vrsticah, ki se strogo omejujejo le na psihološko označbo obravnavanih pojavov, ne gre za vprašanje filozofske utemeljitve v zgornjih izjavah izražene Cankarjeve vere v drugo, nesnovno življenje. A s psihološkega stališča je ta rešitev erotičnega vprašanja le namišljena, teoretična, to se pravi: konkretno sploh ni rešitev. Milan in Milena se najdeta in se spravita v onostranstvu, toda to se zgodi šele po njihovem samomoru, to je, po dokončni, radikalni zavrnitvi življenja, ki je edino področje, na katerem je možna resnična rešitev erotičnega problema.
Krog je torej zaključen: s to povestjo se je torej Cankar podobno kakor z »Nino« že za življenja odpovedal ljubezni in ta odpoved je zadnje dejanje njegove ljubezenske drame.
Geneza
»Človek, ki se boji strahov, govori o strahovih,« je zapisal Cankar v »Nini« (IX. zv., str. 240). In res je ena bistvenih potez njegovega doživljanja ljubezni brezdanji občutek strahu. Le-ta je včasih neko

nedoločno, na videz brezvzročno čustvo, kakor ga izraža v »Nini«: »Trudil sem se, da bi spoznal, odkod ta bojazen, ki sta je najini srci polni... Spoznal sem samo, da je bila vsa radost vstajenja, da je bilo tisto lepo velikonočno čustvo samo porojeno iz bojazni. Od začetka, od tistega trenutka, ko sva si prvikrat pogledala iz oči v oči, je bil najin delež nemir in strah« (str. 267). Drugekrati se to čustvo zgosti ob konkretnem predmetu v strah pred spolnostjo in žensko. A vzroke te kakor tudi večine značilnosti Cankarjeve erotike je treba iskati v njegovi fizični napaki in pa v njegovi mladosti.
V svojih avtobiografskih spisih je zapustil Cankar obilo pričevanj, kako izjemno se je usoda potrudila, da bi mu že od vsega začetka zagrenila življenje: bolezen in beda, lakota in poniževanje — niti en sam kelih bridkosti ni šel mimo njega. V okolju, sredi katerega je rasel, je imel gotovo veliko priložnosti, opazovati ljubezen predvsem z njene prostaške strani in te izkušnje so morale v njem zdramiti in pospeševati strah pred spolnostjo, ki ga v njegovi rasti kajpada nista ovirala ne njegova fizična napaka ne njegova življenjska zastrašenost, ki je bila posledica zapostavljenosti in revščine, ki ju je okušal kot proletarski otrok. Taka naključja opisuje Cankar še po desetletjih z živčnim ogorčenjem, z grozo in gnusom, tako na primer v »Grešniku Lenartu« (XVII. zv., str. 300, 302). Lenartova pubertetna groza ob pogledu na golo nogo poltene babnice je travmatsko doživetje, čigar sledovi se v človekovi duši zlepa ne zarasejo. Drugačnih izkustev očividno ni bil deležen. Prisrčna zgodbica s krčmarskim dekličem, ki je dobil od njega čist, mladostno vesel poljub (dogodek, ki je moral biti tako izreden, da ga je z otožno nostalgijo opisal kar trikrat, v črticah »Mladost«, XVII. zv,, »Krčma ob cesti« in »Večerne sence«, XVIII. zv.) — ta doživljaj je iz poznejše dobe, ko mu je bilo že šestnajst let, kakor poroča v »Večernih sencah«. V rani mladosti mu je bilo usojeno zgolj žalostno, ob spremljavi nežne melodije o sluteni, a nedosegljivi čisti ženski lepoti grozotno doživljanje prepovedanih reči; kar mu je bilo dosegljivo, kar je videl okoli sebe, je bila le umazana nagota, prostaško ljubimkanje, samo grd spaček erotike — »greh«. Ženska — dejanska, živa, telesna ženska — je bila neko skrivnostno, sovražno in strašno bitje, predstava ženskega telesa se je morala v njem že zelo zgodaj tesno zvezati s predstavo nečistosti in grehote. A vsej grdoti in surovosti resničnega življenja navkljub se je v umetniško nadarjenem otroku oblikovala ob čitanju sanjska podoba žene, ki po lepoti presega vse, kar morejo ugledati človeške oči. Tako se je ljubezenskega hrepenenja vredna ženska že takoj skraja odmaknila od resničnosti in tako sta grdota in grešnost postali neločljiva atributa vsega telesnega, spolnega: o obojem priča IX. poglavje »Mojega življenja« (XVII. zv., str. 213). A kakor so bili na ta način že dani pogoji za ozko povezanost erotičnega doživljanja z estetskim, tako je bila erotiki ravno zato tudi naložena dolžnost, poravnavati neke izvenerotične probleme; po malem je namreč postala sredstvo, s čigar pomočjo je otrok uhajal iz svoje bede in nesreče, protiutež odurni stvarnosti življenja, pribežališče pred njegovimi nadlogami. Prepad med ljubezenskim čustvovanjem in resničnostjo se je tako seveda le poglobil, v Cankarju se je čedalje bolj manjšala pripravljenost, da bi ljubezensko vprašanje nekoč dejanski rešil. Ob prisotnosti tako
močnega zaviralnega momenta, kakor je bila Cankarjeva fizična napaka, so b,li našteti življenjski činitelji še toliko bolj občutni in bolestni Jako Seje moglo primeriti, da Cankarjevo erotično življenje ni utegnilo za časa doseči vseh možnosti za normalno, zdravo, urejeno izživet je, da se je njegova pubertetna kriza zavlekla do neskončnosti ter je zanj ostal eros, ki ni docela dosegel svojega biološkega namena in z njim sprostitve, en sam trajno nerešljiv, ko kronična bolezen mučen, zaradi svoje neresljivosti pretirano, že do nezdrave mere pomemben problem A tako je postala sčasoma tudi sleherna v realnost usmerjena erotika istovetna z grdoto, sramoto in krivdo. »Življenje in smrt Petra Novljana«, ta zgodba pubertetnega ljubezenskega hrepenenja, je prav tako kakor ponekod »Grešnik Lenart« priča takega zagrenjenega, travmatskega doživljanja spolnosti. Peter ni dejanski ničesar zagrešil, in vendar -a tare nenehno čustvo strahu in krivde in svojo ljubezen do Olge občuti kot greh. JNjegove sanjarije o njej (»... in ko mu je prihajala naproti, je vzdignila roke, tako da so zdrknili rokavi prav do ramen in se je zasvetila v solncu čista bela polt.« - VI. zv., str. 206), te sanje so celo tolikšen greh, da ga obide misel na samomor. V takem razpoloženju so strašno doživetje celo znamenja lastnega spolnega dozorevanja in moškosti: »Zapazil je, da mu že poganjajo brki, čisto mehki in redki . Čudil se je in sram ga je bilo. - ,Da bi rne le brki ne izdajali! « (Str. 205.) J\ a tanko tako mučno je že prej odkritje, da je ženska spolno bitje: »V onih časih se je zgodilo z menoj nekaj neznanega, kar mi je dušo s trdo silo potisnilo k tlom. Zapazil sem, da so moje sestre tudi ženske; pogled mi je uhajal k njim, radoveden in plah, poln sramu in gnusa. YVT1T S° mi J6 °gabno in Pregrešno, da so ženske« (»Moje življenje«, Avm. zv str. 213). Zanimivo je, da se otrok pred dejansko žensko, katere spolnost je zaslutil, takoj zateče k svojim ljubezenskim prividom: »Videl sem ženske povsod ... Videl sem jih nage, brezsramno razgaljene .. Kadar sem v tesni samoti, v bolečini in strahu prosil usmiljenja, sem klical tisti beli obraz; in prikazal se je blag, od večerne zarje obzarjen« (str. 213-214). če trdi Cankar v črtici »Krčma ob cesti« (XVIII. zv., str. 412): »ženske me je bilo strah, sram me je bilo pred njo«, je to v pubertetni dobi povsem naraven pojav; značilen je šele njegov »občutek, da ženska ni prav nič podobna tistemu sladkemu imenu, ki sem ga bil ustvaril, temveč da je bitje zase, meni sovražno in tuje«, fo vsem navedenem končno tudi ne more presenetiti Cankarjevo priznanje iz crtice »Večerna molitev«, v kateri popisuje samega sebe v dobi, ko je bil »tako dozorel, poln spoznanja in učenosti, kakor so vsi dvajsetem fantje« -toda: »edini moj dvom, edina moja skrb in nadloga je bila ženska« (XVIII. zv str. 248). ženska mu torej še dvajsetletnemu m bila zgolj uganka, problem, kar je bolj ali manj slednjemu mlademu človeku, bila mu je nekaj več: nekaj bolestnega in strašnega, nič več m me manj kakor »nadloga«.
Ta izpoved bržkone ne velja samo za dvajsetletnega Cankarja, celotna zgodba njegove ljubezenske usode upravičuje sklep, da sta bila zanj ženska kot spolno bitje in njegov odnos do nje v bistvu do konca nezaceljena črna rana, v kateri ni nikoli usahnil potok njegove srčne krvi. A težko si je skoraj predstavljati strahoto, kakršno je moral vse svoje dni nositi v sebi človek, ki je sanjal tako čudežno nežne sanje o zem, kakor so rodile Jacinto in Lepo Vido, a je vendar moral, moral
pred žensko le trepetati in obupovati — težko se je vživeti v tantalove muke, človeka, ki bi bil mogel ljubiti kakor nihče na svetu m je vse svoje življenje zaman popotoval za prividom svoje sreče.
Sklep
Drama je končana, znana je roka, ki jo je s krvjo pisala, znan je njen potek, treba bi bilo le še do podrobnosti raziskati, kako je učinkovala na Cankarjeve umetniške rezultate. A to je sila obsežna naloga, ki že uhaja čez okvir pričujočega pisanja. Edino, kar je mogoče že sedaj vsaj v najsplošnejših obrisih nakazati, je vpliv njegove borbe z ljubezenskim vprašanjem na enem najbolj kočljivih področij njegovega umetniškega ustvarjanja, namreč na njegovo upodabljanje ženske. Ničesar novega ne pove ugotovitev, da je Cankar izoblikoval le neznatno število polno-krvnih, dejanski živih, življenjsko popolnoma pristnih in verjetnih ženskih osebnosti. Res je sicer ustvaril nepozabne, do krhkosti nežne m vendar čudovito otipljive postave, kakršne so njegova mati, Marenka v črtici »Spomladi«, Hanca v »Križu na gori«, Francka kot dekla na »Klancu«. Da, znal se je vživeti v žensko, znal jo je življenjsko vemo upodobiti — ali skoraj izključno le žensko kot nespolno bitje, kot mater ali nedoraslo dekletce. Telesno zrela, spolno polnovredna ženska je velika neznanka njegove literature, take ženske ni znal zajeti v vsej njeni stvarni resničnosti in celo njegovi najrealnejši liki, kakršna je, postavim, Tončka v »Martinu Kačurju«, so v veliko večji men plod opazovanja kakor pa doživetja. Doživetja — na tem pojmu je poudarek. Zakaj bržčas bi ne bilo pretirano sklepati, da mu njegovo ljubezensko življenje ni moglo nuditi obilo priložnosti za izkušnje, ki bi dajale njegovemu ustvarjanju zadosti dejanskega gradiva za upodabljanje ženske in ravno ta njegova nedostatna izvedenost glede teh reči pojasnjuje lako nastanek kakor specifičnost marsikatere njegove ženske osebnosti. Cankar ženske prav za prav ne oživlja, temveč jo samo upodablja m v tem njegovem oblikovanju pripada domišljiji veliko pomembnejša vloga kakor pa neposredni življenjski izkušnji. Tako ni čudno, da se v njegovi literaturi ženska tako poredkoma pojavlja kot živ človek iz krvi in mesa ter se v zanj tako značilnih podobah, kakršne so Nina, Jacinta m Lepa Vida, spreminja že v popolno abstrakcijo, da je zgolj še poosebljenje lepote in hrepenenja, pesniško povsem preustvarjen simbol, eterično, nadzemeljsko bitje, bolj nekak domišljijski destilat, lepotna esenca ženskosti kakor pa resnična osebnost. Razumljivo je tudi, da se v tej dematerializiranosti razblinijo skoraj vse individualne poteze, da prehaja upodabljanje že v neko stereotipnost in da karakterizacijo zamenja tipizacija. A kakor marsikatera plat Cankarjevega ustvarjanja, tako je tudi temeljita preučitev tega problema še naloga prihodnosti.
Drama je končana. Trajala je desetletje, poldrugo desetletje, morda tudi delj, kdove kako dolgo, morebiti je šele smrt spustila zaveso in zazibala v mir izmučeno srce, ki se je zaman pehalo za najnaravnejso izmed vseh življenjskih sreč. Posredno govori o njej celotna Cankarjeva literatura, govore njegovi motivi, podobe, ki jih je izoblikoval, vprašanja, ki jih je obravnaval, in način, kako jih je reševal Neposredno pnca o tej žaloigri vse pesnikovo osebno življenje in dolga vrsta njegovih izjav o samem sebi; ta pričevanja, težka in strašna od vroče, žive krvi,
katere kaplja trepeta na slednji besedi, v slehernem vzdihu in kriku, odkrivajo življenjsko tragedijo, da je take zlepa ne premore vsa naša kulturna preteklost, tragedijo starogrškega, Sofoklejevega sloga, v kateri so usodne sile ze od vsega začetka začrtale človekovo pot ter -a ženo nanjo kot ena sama železna zakonitost, gluha, slepa in neizprosna. Človeška vsebina drame, ki jo je preživel ta skrajno nesrečni umetnik, je nadvse dragocena. Najsi tudi ni mogoče pritrditi prenekateremu mnenju, ki ga je izkričal v svoji bolečini, se je vendarle treba pokloniti pred tragično veličino te usode in tega trpljenja. Zakaj če se je na tej življenjski postojanki bojeval manj zmagovito kakor sicer, je boj vendar sprejel ter ga bojeval iskreno, z vso njemu lastno strastjo po lepoti in resnici. Boni se je z vso upornostjo in z zagrizenim obupom leta in leta. celo dolgo večnost. Vedno znova je padal, trpel, da človek bolj ne more trpeti, na pol strt spet vstajal in do konca neutešno hrepenel po zarji lepote, zdravja, mladosti, ki mu ni bila dana, po ljubezni, ljubezni, ljubezni... Marsikdaj se mu je od smrtne muke in utrujenosti zameglil pogled — a bil je navsezadnje samo človek in človekove sile niso brez meja; le preveč človeško, le preveč tragično je tudi, da je po nadčloveškem naporu, do konca zagrenjen in telesno izčrpan naposled omagal, obupal nad možnostjo svoje zemeljske sreče, nad lastnim življenjem in sploh nad življenjem, ki je tako mačehovsko ravnalo z njim, ter kakor Prešeren potešil svoje razočarano upanje z obljubo poravnave in povra-cila onkraj groba. Njegova borba zato ni manj dragocena. Vanjo je vložil svoje srce — in kdaj je na Slovenskem utripalo čistejše srce? V anjo je prelil vso svojo slo po lepoti, ki jo je znabiti tako vročično iskal m ustvarjal ravno zato, ker je je v svojem življenju tako beraško malo okusil. Dal je vse, kar je imel; več ni mogoče zahtevati od nobene-a človeka na zemlji.
ENA 0 SMRTI
FRAN ELLER
Bratec, bi rad se ji ognil? O, ne zgrešiš jame temne, ki negibno reži ti naproti, nič ne ovinkaj pa s čelom se hrabrim po poti vzpenjaj odbrani ravno naprej in naviš.
Smrt ne priganja .. . zlagoma v levo in pravo loge ogledaš domače in pisani svet, vinca napij, povrti se v vencu deklet, ljubi in črti, za kruh se bij in za slavo.
Kadar grobove srečaš, pa mir jim vzdaj: rahlo čez rame prikloni se smrt, koprneče pesem ko tih ti pozdrav na uho zašepeče in opoji le še bolj te v sopljajih slaj.
Vidiš, tam daleč nad jasnega morja obalo solnce odhaja v kresu višnjevih zor, kri mu curlja pa ne pojde prej z gajev in gor, da se doteče, za kar ga nebo je poslalo.
Petdeset plodnih, plenjavih šestdeset let in še povrh kako jesen čaka strpljivo dekla smrt na trudno glavo ti sivo, dokler ji v nedra jo nagneš ko klas požet.
DOMOV
FRAN ELLER
Po svetu dovolj sem pretikal se že in rad bi, da najdem domov, kam ceste peljajo, le kdo mi pove? O cilju ni senc ne sledov.
Pa pride ovinek in stisne se pot. ki vsakdo nastopiš jo sam, priromaj od ondi, priromaj od tod. spoznaš in ne baraš več: kam.
Razgrne pred tabo se vela ravan mrtvo izza težkih zaves in domek odpre se, ves tih in tesan, pod vejami vrb in cipres.
A duši pretohel, pretuj je ta dom in drzno do svetlih daljin povzdigne peroti nad strah in čez dvom, jo kliče mar daven spomin?
In v zarje brez konca gubi se polet. .. vsemir je ko živo morje, zavabi valovja skrivnostni šepet in kaplja v naročaj mu gre.
SANJE
FRAN ELLER
Želja igrive sestrice, ve sanje, ko zadnji zublji dogorevajo, podobe vaše v somrak sevajo in manj tesno je poznih ur molčanje.
Na zarjah budno me obkrožajte, metulji, srcu vernemu zablode, z obeti belih dni me božajte, ki moji so, pa nikdar jih ne bode.
Minut bežečih mi kolesa blazna zavrite, misli zle iztirite, po vsem se domu razšopirite, ovenčajte zidovom čela prazna.
Za hip naj sreč, na veke zgubljenih, se z vami svetli vrnejo spomini, nasmehljaji obrazov ljubljenih, šepeti dragih usten v mesečini.
Tanjše od pajčevin so vam peruti . . . pa v lepe me laži zagrinjajte, ko utrinki padajte, izginjajte, dotik — in v nič se morate sesuti.
PALICA
ASTA ZNIDARČIČ
Prismodilo se je kar dvoje prikuh in kuharica je srdito preklinjala
S5 Lf« ; lalt°>Ziti in Pazhi	Toda prej, ko ij^godt"
tisto, kar ta stara hisa m vsi v njej še niso doživeli, prej je zijala tudi
ona, kot vse druge ženske skozi okno na dvorišče. Potem so ostale neka
časa zbegane m tihe, ne verujoč nobenemu svojih čutil, dokler nT začelo
sTATadi m£ ?? ^f^ ^^	KajtJ da t
se zaradi Mica takegale mladega brezpomembneža, moglo dogoditi kai
takega in se celo na sredi dvorišča, kamor je najfepši razgled sh šnfh
oken, tega ne morejo verjeti ne kuharica, ne drugi, ki so fo reč S
Najmanj veruje Mičo sam Sedi na tnalu v drvarnici in bulji v pa^ka
vsaftoHkoTi" 0t' ^ ^	Z3Veda1' kai ^ ^ se zbral
vsaj toliko, da bi v miru premislil ves vihar, ki je divjal kro- nje-a
Rad bi razumel vsaj malo, da bi vedel, če je res on tisti, Id je vse^a kriv!
so nrivTekh TJaJ° PrCdenJ PriZ°,ri " ŠC b0li P°-Si se "re ajo; 1 seboj
Z Um™ SPOmme ~ b°lVe' k'e SO se sre5ali današnjim dnem - m Mico se počasi umirja. Zunaj ga niso pogrešali. To je vedel
Mico po tem, ker ga ni nihče klical ne na delo, ne h kosilu
j .. Pred.e v k?t" sv°Je sli"aste niti in tke iz njih mrežo. Mičo pa odvija spomine, jih prede in tke, čudne mreže nastajajo.
Da, vse življenje so mu ljudje pripovedovali pravljice. Stari učitelj
Jih je pripovedoval o kraljeviču Marku. Kraljevič Marko in njegov
Šarac, njegova vila in njegov buzdovan, o, vse te stvari, katerih Mico
m imel, v katere m nikdar verjel, pa mu jih je vendar zavidal.
L leti so pravljice postale drugačne, a ostale so. Bilo je lepo misliti
nanje, toda ne jim verjeti. Zamahnil je z roko, kadar ga je hotel šofei p rop ri€3ti.
—	Pojdi no pojdi, čemu! Nekdo nam mora ukazovati, mi pa dobivamo jesti in piti in obleko še kar lepo obleko - in se je zadovoljno raz-gledal vzdolz svojega mladega, razvitega telesa, vse do kljuna na opankah.
—	am^ se ne zavedaš, koliko da ješ in koliko sprejemaš; sploh pa je grdo, da si zadovoljen, samo če si ti sit in oblečen, kajti mi, mi hočemo ..
lako je začenjal svoje pravljice šofer. Bile so drugačne od učiteljevih, a prav tako čudovite, nemogoče in lepe. Toda bile so, kot da jim ni mogoče najti in povedati pravega začetka in konca. Šofer, ki je bil pameten človek in ga sicer nobena stvar na svetu ni vznemirila, je ob njih dobil čuden lesk v svoje svetle oči, podoben onemu, ki je včasih
siial v pogledu starega učitelja, kadar se je navduševal za narod Kraljeviča Marka. Te nove pravljice so dražile Micovo dom^omnn kalile čisto vest. Posegale so v njegov ustaljeni nacinzivljenpkot bi ga hotele postaviti na glavo. Mico se je zato izogibal šoferja m ga
^akrat^ko je Micov oče še služil staremu Stanojevicu, mu je Mico pomagal pri delu. Kraljevič Marko je tedaj sijal na življenje slugovega ZT.kot sonce v meglo. Bil je edini in nevidni junak njegovih sanjarenj n dnevi, ki bi se šifer vrstili obupno enaki med majhnimi deli, očetom n starim gospodarjem, so bili z njegovo prisotnostjo lepo raznoliki.
TodaTa kraljevič iz pripovedk je kljub vsemu spada samo med staro šaro Nikomur'ni mogel storiti nič več dobrega, niti zlega. Brezštevilni junaki šoferjevih pravljic pa šele prihajajo in če veruješ vanje ah ne,
srce začne hitreje utripati.	l-^s,, knt takrat
O, zakaj ni Mičo lepo ostal pri svojem davnem kraljeviču, kot takrat
ko je bil amo še majhen deček, ki je smel jesti s svojim očetom za dolgo
mizo v Stanojevičevi kuhinji. Ampak od takrat se je spremenilo ze toliko
ZrJ Stari ospodar je uLl in vse je za njim P-zela njegova^ena.
Knr ie res ie res Bila je vredna vsega spostovanja. Znala je udariti,
zvezde, znlla je ukazati, a znala je ^
ie Micu umrl oče. Stara Stanojevicka je rekla, da je to velika čast, ker
bo zda iS prevzel očetovo delo. Postal bo njen sluga In tako je ostal
doko let Vrstile so se klofute in zmerjanje in pohvale m vedno vec
Člofut in vedno manj pohval. Tako je moralo biti. Stanojevicka se je
Spetem je prišla nekoč, kot ob poletni nevihti cela ploha klofut in posli so šišljali, da se je mladi gospod zaročil, tam kjerrtudira m da bodo zdaj dobili novo gospodinjo. - Kaksna neki boJ Tujka	Da
ampak naše vere. - Da so tudi tujke nase vere? - Tudi, ce je trena
Mnogo si niso obetali od nje.	cm
Mlada gospa je prišla. Bila je plavolasa in se je rada smejala.Smejati na se ie znala tako nebeško lepo. Večkrat so jo slisali, kako poje neke udnVpesmi nič podobne tem, ki so jih znali sami. In se kadar se ,e "oSušaTaTnjihovhni, so dobili domači napevi oni tuji prizvok pesmic mlade eospe Toda poslom je bilo vendarle všeč vse, kar je pela. Bila S lepaTn njen glas je bil prijeten. In tudi za njihovo delo se m mnogo brigTa. Kmalu !o opazili, da ne zna zapovedovati kot njena tasca Bda ie nriiazna in dobra, zmerjala in klofutala ni, zato so jo radi trpeli v hisi. Sta™' paj ostala'še vedno prava gospodinja. Mlada gospa tudi ni delala bogie kaj. Največ je igrala in prepevala v svoji sobi včasih se je J SnoTasmeLilaJ celo'Micu, ki tega od gospode ni bil vajen in s zato tudi ni znal razložiti. Ona pa je čakala vsak dan, da se ji v™ « iz pisarne Potem je odhajala z njim, ki jo je držal tesno pod pazduho, nalahno s^ pozibavajoč v bokih, na dolge sprehode. Vračala sta se dobre ™!je" šopM cvetja, ki jih je tako rada prinašala domov, so jo delali
5%TaraT'ie ostajala sama in je preklinjala takrat vse, kar je in česar ni storil Mičo In kakor da so" ji večna preklinjanja odvzemala moj nekeea dne ie začutila, da ne zmore vec vsega kot prej. JNevidno se je začela preseljevati oblak v hiši iz njenih tresočih, nagubanih rok v močne dlani plavolase gospe. Počasi se je preseljevala, toda stara Stanojevicka
je čutila to kot svoje lastno, počasno in težko umiranje. In ni pogrešila Zanjo je bil vsak ukaz njene snahe nov odtrgan dan življenja. Vse, kar je mlada v hiši tako samo ob sebi umevno sprejemala in spreminjala, jo je bolelo v srcu. Kajti mlada ji je kradla. Najprej ji je ukradla sina m potem je začela vse vprek. Ljubezen poslov, stari, pravoslavni mir v nisi, družinski nakit, ki ga je nosila na sinovo prošnjo in z njenim privolenjem, in kar je bilo najhujše, vso ljubezen njenega sina.
Nje, stare Stanojevicke niso vzgajali za ljubezen. Vzgojili so jo za dobro gospodinjo in v zakonu se ji je odrekla, še preden jo je utegnila prav spoznati. Zadovoljila se je z zavestjo, da v redu opravlja dolžnosti zene bolehnega moža in gradi nov ugled njegovemu imenu. Delala je, da se je btanojevicev dom počasi zopet dvignil iz pogorišča pomanjkanja in dolgov. Pri tem m imela časa videti, kdaj je zapravila svojo mladost in kdaj je pričela starost puščati brazde na njenem obrazu. Rodila je otroke, ki so ji umirali, trepetala je za preostalega edinca in mu skrivala svoje nežnosti, da ga ne bi pomehkužila. Trdo je zapovedovala vsem, ki so delali pod njeno oblastjo. Ni se bala starosti.
Kadar bo stara, se bo vrnil njen sin, velik, pameten in lep in videla je ze, kako skupaj z njim uživa blagostanje, ki ga je pridelala zanj. lakrat bo tudi ona lahko dobra, takrat bo tudi ona razdajala ljubezen na veliko in jo sprejemala od svojega sina nazaj.
Tako si je zamišljala svojo srečo na stare dni, ker je bila vse življenje lačna ljubezni in tega dolgo ni vedela.
Toda zdaj je tu njena mlada snaha in življenje, ki je starko ogoljufalo v mladosti, jo je prevarilo tudi na starost.
Mlada ni bila stroga gospodarica, bila je dobra gospa in žena, ki ni skrivala mozu svoje ljubezni. Tej ženski je vse, za kar je morala njena tasca garat, stiskati zobe in preklinjati, tako na lahek način padlo v naročje. Mehko in toplo ji je postiljalo življenje, mehke in tople besede je govorila z vsemi. V hiši, ki ji je vsak kamen prepojila starka a sragami svojega truda, je ona lahkotno zakraljevala in sinovo srce, ki je bilo ostalo materi zaprto, se je na široko odprlo njej. O kako, kako je ne bi iz vsega srca sovražila!
•
Mico je v svojih mislih priromal do današnjega dne, ko je razložil pripeljana drva na levo stran dvorišča. Bila so krasna bukova drva in Mico je ze videl gospodo, kako se pozimi ogreva ob njihovem plamenu lakrat je privihrala iz hiše starka. Bila je oblečena v častitljivo nošo starih srbskih žena in se je opirala na tenko palico, ki jo je spotoma nekje pobrala. Začela se je dreti na Miča. Vpila je, da ni še živ človek videl vlažnih drv razloženih na osojni strani dvorišča. In nadaljevala je s psovkami, ki so bile zanjo že vsakdanji kruh.
Mico sam ni vedel, kam je izginilo spoštovanje in od kje je dobil toliko poguma. Začel je dopovedovati svoji gospodarici, zakaj je to storil prav tako, čeprav sam ni imel za to pravega vzroka. Vpadel je s svojo ponižno besedo v njeno kričanje, on, ki niti ne ve, zakaj sme živeti, njej, stari Stanojevicki, ki so se je bali in s spoštovanjem govorili o njej vsi, ki so jo poznali.
Staremu hlapcu, ki je bil takrat na dvorišču, je zastal dih. šofer pa ie čudno veselo pomežiknil samemu sebi.
K sat	— *U -«• -
zadovoljni. Tako je bilo v,d„o	„aha v ^ 8vojill
J.S.K ^»^Tii inP ko se je	ob svoji
tašči, so videli, da se vsa trese.
cj^amntfl on vendar ni naš suženj, da ... NjenTaH; Ml tih, tod« prepade, jih je bolj to. v.e kri^e n)e„e
"I'Kaj se „P.i reS, kdo »i mo j -^"^P^SdK 5 in pasji sin, lopov, tat, nesramnez, da, prevratnik je.
buljile iz njih.
in 2 -
Mico je povešal glavo, šofer je gledal za dimom na strehi, kot da "Mhče^jf ni' hotel pomagati. Jokajoč kot neposlušen otrok je stekla
k zavesti.
šofer se je zadovoljno namuznil in ^klicah	te
— Mičo drevi ob osmih na sestanku v kantini, ivoj F j
Sfer«-«* Tttrff&nsz
prijateljev ioa	j	in d važnejše stvari.
nt - jfpS.; Pro«i ^"^-jtrFrJss.
Tam je začel razporejati vse, kar se je zgodilo, od ^a J da živi.	. .
LljlV^tS	- »» -
Ta dva pripeva sta ga venomer nadlegovala in ga mešala v mislih.
Na pragu sta se srečali dve dobi. Prostor je bil preozek. Obregnili sta se druga ob drugo in odšli vsaka na svojo stran. Toda neizbrisni znak srečanja je ostal viden na obeh.
V hiši sta jokali dve ženi.
Pajk v drvarnici je že davno stkal mrežo iz nitk meglene barve. Zdaj je počival v njeni sredi.
Mičo je mislil in domislil.
Takrat se mu je zazdelo, da je kraljevič Marko živel na tej zemlji in da stopa v resnično življenje vse tisto, kar je bilo danes dopoldne še šoferjeva pravljica. V žepu je otipal kos kruha. Vzel ga je in na mah pojedel. Nato se je zleknil po tleh in sladko zaspal.
Ko se je prebudil, je nekje udarila ura osemkrat.
Prijatelji?
—• Da, prijatelji!
Mico se je pretegnil, vstal in mirno odšel preko dvorišča na ulico in proti kantini. Tam mu je prijazno zarežalo nasproti kakšnih dvajset od dela zaznamovanih obrazov. Čutil je na sebi prodorni šoferjev pogled in slišal besedo prijatelj. Trepali so ga po rami in govorili z njim kot s sebi enakim.
Začudil se je, ko se je pogledal in videl na sebi svojo staro, delovno obleko. Saj je, zdelo se mu je, vse tako praznično.
Segel je po kozarcu, ki ga je nekdo postavil predenj in ga izpraznil na dušek.
*
Na sredi Stanojevicevega dvorišča pa je ležala zlomljena palica.
Nihče se ji ni upal približati.
RAZ
BOGDAN RADICA »AGONIJA EVROPE«
Pri Kohnu v Beogradu je Bogdan Ra-dira izdal zajetno knjigo »pogovorov in srečanj« z dolgo vrsto evropskih mislecev, književnikov, filozofov. Na 540 straneh se nizajo pred bravcem tenkočutne niti razmišljanj in zaključkov najvidnejših evropskih duhov o našem ne samo vzvalovljenem, ampak že v kataklizmo drvečem času. Ta obsežna knjiga, ki je nastala kot skupek različnih idej in nazi-ranj, kakor in v kolikor jih je izrazilo pet in dvajset nadpovprečnih Evropcev, pomeni nazadnje le eno: zagovor in obrambo evropske kulture in demokratične misli. Vsekakor je pomembno, da je naš človek, Balkanec, na svoji življenjski poti imel priliko, priti v stik, bodisi osebno, bodisi pismeno, s celo galerijo duhovnih velikanov in sedaj nji-
N	O
bova naziranja v zaokroženi obliki postaviti pred evropskega človeka. Mnenja sem namreč, da je pričujoča knjiga ena najaktualnejših, kar jih je izšlo zadnji čas pri nas, in da jo bodo opazili tudi izven meja naše države. Tudi to moram povedati, da ni nastala, da ni napisana v zadnjih mesecih, ampak da je delo skoraj desetih let. Pisatelj je namreč sedaj zbral v celoto dolgo vrsto svojih esejev in zapiskov, ki jih je že dolgo vrsto let zbiral in tudi objavljal v raznih revijah, pri nas zlasti v zagrebški »Novi Evropi«, deloma pa tudi v »Srbskem književnem glasniku«.
Knjigo, kateri so pridejani tudi liki ljudi, ki se izpovedujejo v nji, je pisatelj razdelil v tri dele. Začetek in konec, prvi in tretji del, zavzemata dva pisateljeva ljubimca, dva misleca, s katerima je največ prihajal v stik in o katerima je največ pisal. To sta Italijan Ferrero in Špa-
nec Unamuno. V drugem delu pa se spoznamo z zastopniki raznih narodov, tako s Francozi Valeryjem, Gideom, Duhame-lom, Maurrasom, Mauriacom, Maritai-nom, z Italijani Papinijem, Crocejem, Marinettijem, Pirandellom, Tilgherjem, z Rusi Berdjajevim, Gorkim in Merež-kovskim, s Špancema Ortego y Gasse-tom in Salvadorjem de Madariago, s Švicarjema Ramuzom in de Reynoldom, do-čim je zastopnik nemškega naroda en sam: Thomas Mann. Marsikaj tehtnega in zanimivega izpovedujejo vsi ti duhovi, vsak s svojega zornega kota gledajo na razvoj evropskega duha in narodov, pa ni zato tudi prav nič čudnega, če na tako različnih straneh vidijo rešitev iz zagate. Nimam namena obširneje razpravljati o tej pomembni knjigi, ki je vzbudila dosti pozornosti pri nas in ki je res primerno štivo za te razvrvane dni, kljub vsemu pesimizmu, ki diha iz nje. Le to se mi zdi čudno, da Angleži v knjigi niso zastopani. In še to naj povem ob koncu, da je Izidora Sekulič, ki jo smatram za najbolj bistrogledo ženo pri nas, opravičeno pred dnevi pripomnila, ko je pisala o tej knjigi, da v nji ni nobenega glasu z Balkana. Saj imamo tudi pri nas nekaj ljudi, ki bi lahko kaj tehtnega povedali. Zlasti zato, ker je knjigo napisal naš človek in pa, ker je knjiga taka, da bo šel nje odmev tudi po širnem svetu.
T. P.
ZIVORAD VUKOSAVLJEVIČ: PILOT-POTPORUCNIK KNAP BRANI BEOGRAD
Kot 56. zvezek zbirke »Naša knjiga«, ki jo izdaja Geza Kohn in kjer prihajajo do izraza večidel mladi, deloma tudi še nepriznani pisatelji, je izšla zgoraj imenovana daljša (166 strani) novela Ž. Vu-kosavljeviča, ki je sicer letalski kapetan. Ker je glavni junak podporučnik Knap Slovenec, me je knjiga še posebej zanimala. Reči moram, da je pisatelj, ki je drugače znan zlasti kot strokovni pisec in urednik vojaškega strokovnega lista, pravilno razumel in podal psiho slovenskega vojaka, letalskega podporočnika Knapa. Prikazal je njegovo podčastniško življenje, idealno ljubezen, njegov tihi in potrpežljivi značaj, pa vztrajnost in poštenost. Ko je Knap dosegel častniški čin, se je 8 še toliko večjo voljo vrgel na delo. Toda radi nerazumevanja nekaterih iz starejšinskega kadra in pa radi nesrečne ljubezni je Knap tako tragično končal. Na velikem mednarodnem meetingu v Zemunu je kljub sijajnemu uspehu, ki ga
je dosegel, na koncu v borbi z najboljšimi močmi francoskega, italijanskega, poljskega in turškega letalstva s svojo »Avio« tragično padel navpik v Donavo in utonil. Glavno ogrodje vseh dogajanj v noveli je docela resnično, kajti pisec je s Knapom dalj časa živel in tudi razumel njegov položaj. Žal, da knjiga umetniško ni dognanejša. Tudi ne razumem, zakaj ni nikjer omenjeno, da je bil Knap Slovenec. Sicer je pa pisatelj pokazal zlasti v prikazovanju letalskega življenja dosti spretnosti in dokazal, da v podrobnostih pozna letalsko tehniko. Nekatera poglavja so napisana z ognjem in dobro. Zlasti simpatičen je letalski uradnik Ledovski, ki je z vso dušo navezan na Knapa in ki nazadnje tudi razkrije na mednarodnem meetingu občinstvu, da tekmovalec-Jugoslovan ni Peric, ki ga je izbral poveljnik, ampak Slovenec Knap, ki se bori edini za barve naše države. Sicer pa knjiga spada docela v okvir našega časa, ko je letalstvo postalo ne samo omamen šport, ampak pred vsem obrambno sredstvo, ki je odločilnega pomena v modernem vojskovanju.
T. P.
GRIGORIJE BOŽO VIČ: NE1ZMIŠLJENI LIKOVI
Božovič, ki je bil pred nekaj meseci izvoljen za predsednika srbskega PENa, spada v vrsto starejših srbskih pisateljev in je po poreklu s srbskega Juga. Srbski Jug je v glavnem tudi področje, ki ga pisatelj opisuje v vseh svojih dosedanjih novelskih potopisnih zbirkah, ki jih ni malo. Po rodu je iz od sveta odtrganega Kolašina, kjer živi ljudstvo še dandanašnji najpatrialhalnejše življenje. Konfesio-nalno je njegov rodni kraj pisan, saj žive v njem pomešani pravoslavci in muslimani. Božovič je zlasti dobro dal celo galerijo moških tipov iz predvojnega življenja, dočim je ženskih sorazmerno malo obdelal. Njegovo književno delo je pomembno zlasti v narodopisnem pogledu. Vendar pa moram priznati, da je dober stilist in zlasti pozna stari srbski jezik in je v svojih novelskih zbirkah nagrmadil toliko novega, še neznanega besednega gradiva, da v tem pogledu zasluži vse priznanje. Zdi se mi, da njegov pomen ni v celoti dovolj ocenjen in da Božovič ni priznan v tisti meri, kakor zasluži. Najnovejša zbirka »Neizmišljeni likovi« samo potrjuje, da pisatelj nadaljuje v že zdavnaj nakazani smeri. Njegove novele kljub navidezni zastarelosti, ki se izraža v zunanji obdelavi, niso ničesar izgubile,
ker na nje ne more vplivati zob časa. Prav ta ustaljenost in resnoba njegovega pripovedništva sta dokaz, da Božovič ne piše od danes do jutri.	T. P.
PROKA JOVKIČ — NESTOR ŽUCNI
Na pomlad leta 1915. je sredi svetovne morije umrl v niški bolnici pesnik Proka Jovkič, ki je bolj znan po svojem psevdonimu Nestor Zučni. Pobral ga je pe-gavi tifus. Pred kratkim je minilo pet in dvajset let od njegove smrti. Bil je sin ravne Bačke, iz Laliča, kjer se je rodil pod konec leta 1886. Ubožni starši ga kljub nenavadni nadarjenosti niso mogli vzdrževati, da bi obiskoval gimnazijo, ampak je po končani ljudski šoli postal trgovski pomočnik. Potem je odšel z očetom v Ameriko, delal nekaj časa v neki tovarni vžigalic, potem pa v znanih či-kaških klavnicah, se v Čikagu spoznal s srbskim arhimandritom Dabovičem in ho-tf'l pod njegovim vplivom pustiti posvetno življenje in oditi v samostan. Pa je bilo preveč življenja v njem, tako da je ušel iz samostana. Potem se je selil iz kraja v kraj v širni Ameriki, opravljal vsa mogoča dela, prenašal železne peči in težke tovore, postal črkostavec v Oaklandu blizu S. Frančiška, pa zopet izvošček v kalifornijskem Fresnu. Potem je zopet romal na ameriški vzhod, v Pittsburg in New York, od tam pa zopet na zapad v Fresno. Tako je trajalo vse do leta 1911., ko mu je srbska vlada pomagala, da se je vrnil v domovino. V dveh letih pred svetovno vojno je končal vseh osem gimnazij, z namenom, da se vpiše na filozofijo. Svetovna vojna mu je razdrla te načrte, ko je moral devet in dvajsetletni umreti.
Kljub vsej pestrosti njegovega zunanjega življenja, po katerem je v marsičem podoben Maksimu Gorkemu (saj ga nekateri tudi imenujejo srbski Gorki), je
Jovkič le našel dovolj časa, da se je izobraževal. Zlasti odkar se je bil posvetil črkostavstvu v Kaliforniji, je začel tudi s književnim delom, sodeloval v listu »Srbska nezavisnost« in kasneje tudi v »Amerikanskem srbobranu«. Leta 1908. je v Oaklandu izdal svojo prvo pesniško zbirko »Knjiga pesama«. Drugo knjigo pesmi »Poezija neba i zemlje« je izdal v Fresnu. Tretjo in zadnjo knjigo je natisnil pa v Beogradu leta 1912. Nestor Zučni je izrazit socialni pesnik, ki je vse, o čemer je pel, sam doživel, izkusil na svojih plečih in žuljavih rokah. Bil je idealist, toda idealist, ki je videl in občutil vso krivico življenja in jo zato tudi tako iskreno in neposredno izrazil. Zlasti so znani nekateri njegovi 'soneti. Navedel bom samo nekaj drobnih primerov njegove revolucionarne poezije:
»Nek samo još jače tiranija vrisne, pa i same zvezde pretvori u djula, nek joj sunca tanad topovima budu. Istina če naša i opet da blisne!
O, nemojte trpeti ni biti roblja koja mole i jarmove snose; od robova pravda vazda če se kriti; za slepce je samo da mole i prose.
Padaj! Ti zgrado oveštala, stara; ti trula zgrado nepravednog društva; izvoru mržnje, ade svakog kvara; silništva sramnog i stidnog mekuštva.«
Take so pesmi tega trgovskega, barvarskega in mesarskega pomočnika, črko-stavca in kočijaža, pa tudi urednika. Ce upoštevamo Skerličev realistični čut, ni nič čudnega, če je prva knjiga Nestorja Žučnega (Žolčnega) v toliki meri vzbudila sicer ostrega in za poezijo manj tenkočutnega kritika, tako da je v »Srpskem književnem glasniku« pohvalno pisal o njej.	T. P.
Za konzorcij in uredništvo: Janez Žagar. - Za tiskarno Merkur: Otmar Mibalek, ona » Ljubljani.
5ftococtta nMacnilcatn
Ker je bil naš inkasant poklican na orožne vaje, smo tej številki priložili položnice tudi za ljubljanske naročnike. Prosimo jih, naj nam po pošti nakažejo naročnino za junij.
*
Kot tretja redna publikacija za tekoče leto izide druga knjiga romana
M. MITCHELLOVE
V VRTINCU
ki jo vsi, ki so brali prvo knjigo, že nestrpno pričakujejo. Prosimo jih, naj še nekoliko potrpe. Knjiga bo kmalu dotiskana in
potem jo bomo začeli takoj razpošiljati svojim naročnikom.
*
V	tisk smo oddali tudi četrto knjigo za tekoče poslovno leto
S. JAKOVLJEVIČA
POD KRIŽEM
V	knjigi »Pod križem« bosta izšla prvi in drugi del pretresljive »Srbske trilogije«, ki riše Srbijo in njenega vojaka v svetovni vojni. To bo eno najpomembnejših del, kar jih je izdala Modra ptica. Po svoji zanimivosti ne bo knjiga prav nič zaostajala za romanom »V vrtincu«, po svoji aktualnosti ga bo pa celo prekašala. Delo je prevedel Tone Potokar. Izide v začetku septembra.
Mi ste že navaliti učbenik
ALEKSANDRA ISAČENKA
NE BOJMO SE RUŠČINE
Ako še nimate te knjige, jo naročite sedaj. Uvedla Vas bo igraje in brez učitelja v vse skrivnosti tega najbolj razširjenega slovanskega jezika. Ta knjiga je bila nam Slovencem že dolgo potrebna; od učenca zahteva samo ljudskošolsko izobrazbo, ne da bi bila pri tem suhoparna in šolarska. V zabavnih berilih, anekdotah in razgovorih iz vsakdanjega življenja se hitro in brez težave naučimo vsega, kar je treba vedeti o slovnici, izgovoru in besedilu ruščine. Knjiga nas uči tiste moderne ruščine, ki se dandanes govori, in navaja čitalca, da se priuči tudi praktičnemu in aktivnemu znanju tega jezika. V knjigi »Ne bojmo se ruščine« boste našli berila o športu, letalstvu, o filmu in gledališču, o polarnih ekspedicijah, o ruskem zemljepisu in zgodovini, tako da se boste med učenjem sproti informirali o najvažnejših potezah ruskega življenja. Tudi literatura ni prikrajšana: v nji so pesmi znamenitih ruskih klasikov in ruski prevod Prešernove »Luna sije«. Uganke, reki, pregovori in karikature delajo to knjigo posebno privlačno. Knjiga je pisana v modernem pravopisu, upošteva pa tudi staro rusko ortografijo. Na koncu ima učbenik tudi majhen slovar.
Posebej naj pripomnimo, da je knjiga tudi v tiskarskem pogledu na višku. Njena posebna vrednost je v tem, da je ves ruski tekst naglašen (akcentiran), kar je edinstveno za naše prilike. Tako se bo vsakdo naučil tudi pravilnega naglašanja ruskih besed. Oprema je zelo okusna.
Delo je tudi pri kritiki doživelo odličen sprejem.
Kdor naroči knjigo »Ne bojmo se ruščine«, se čez počitnice ali na dopustu lahko nauči ruščine.
Cena vezani knjigi za naše naročnike din 66'— (za nenaročnike din 88"—). Naročnikom jo pošljemo na obroke.
ZALOŽBA MODRA PTICA V LJUBLJANI
Salda-konte, štrace, journale, šolske zvezke, mape, odjemal-ne knjižice, risalne bloke itd.
nudi pe izredno ugodnih conah
Knjigoveznica Jugoslovanske fiskarae
v JEjubljcmi
Kopitarjeva 6
2. nadstropje
Ali že imate knjigo
A.
Isačenka
?
NE BOJMO SE RUŠČINE
ZisUavM, Metkuc
LJUBLJANA, GREGORČIČEVA UL. 23
Jfft
V	\
SE PRIPOROČA ZA CENJ. NAROČILA, KI JIH BO IZVRŠILA HITRO, UČNO IN PO ZMERNI CENI / TISKA KNJIGE, BROŠURE, ČASOPISE, REVIJE, KUVERTE, MEMORANDE, RAČUNE, LETAKE, LEPAKE, POSETNE KARTE, LETNA POROČILA, VSTOPNICE, VABILA ITD.
VSE TISKOVINE TISKA V ENI AU VEC BARVAH
V LASTNI ZAL02BI IZDAJA: »SLU2BENI UST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE« IN »ZBIRKO ZAKONOV IN UREDB«, KATERE SEZNAM VAM NA 2ELJO DOPOSLJE
TELEFON 26-62