NOVI TEDNIK ~ direktor in glavni urednik NT&RC: Jože Cerovšek, ^ urednik NT: Branko Stamejčič. odgovorni urednik RC: Mitja Umnik 1991 • številka 24 • leto XLV • cena 25 dinarlev Ustava, strankarska igračka Namesto z novo Ustavo bo slovenska država stopila na pot samostojno- sti obtežena s stotino ustavnih zakonov. Ne stranke ne republiška ustavna komisja ne zmorejo dovolj treznega razuma in pripravljenosti za sprejemljiv dogovor. Ali pa gre za hoteno zavlačevanje? Presodite glede na še vedno prisotna razhajanja o nekaterih vprašanjih, o katerih pišemo na strani 7. Stran 2 Dvolna igra pravobranilca stran 2 Gre za obnovo domobranstva? stran 6 Zlata borza stran 9 Predsednik proti predsedniku stran 16 Kralj fizike in karikature TragGatia vr s&nirupGriu - krut ODomin Oborožen rop in umor zdaj povezujejo s podobnim dejanjem v Rupi. Obroč za storilcem se zapira. Podroben opis storilca. Strani 16 in 32. Nn 18 Otroška veselica 2. stran - 20. junij 1991 V Mozirju dražie bivanje s prvim julijem bodo v mozirski občini za 30 odstotkov dražje stanari- ne in osnovne komunalne storitve, so se na zadnjem zasedanju odločili člani občinskega izvršnega sveta. Pri povišanju cen komunalnih storitev so se strinjali s predlogom Ko- munalnega podjetja, medtem ko so predlaga- no podražitev stanarin znižali za 17 odstotkov. Člani izvršenga sveta so namreč menili, da bi bile stanarine, če bi jih povi- šali kar za 47 odstotkov, kot so predlagali v Komu- nalnem podjetju najdraž- je na celjskem območju. Od 559 nosilcev stano- vanjske pravice v mozir- ski občini jih že sedaj pre- jema subvencijo iz prora- čuna 160, za to bi bile sko- raj za polovico višje cene odločno preveč. URŠKA SELIŠNIK Gre za obnovo domohranstva? Društvo Nova slovenska zaveza še nI registrirano zaradi pomislekov v sekretariatu za notranje zaileve Na ponedeljkovi seji re- publiškega odbora Zveze združenj borcev narodno- osvobodilne vojne Sloveni- je so spregovorili tudi o ustanavljanju društva No- va slovenska zaveza, ki te- melji na izročilih medvojne Slovenske zaveze - organi- zacije, ki je vzpodbujala ko- laboracionizem in kvizlin- ška dejanja, s tem pa bila sokriva za številne medvoj- ne žrtve. Celjski borci so na ustanav- ljanje Nove slovenske zaveze opozarjali že prejšnji teden in ob tem menili, da gre za poskus rehabilitacije med- vojnega kvizlinštva ter odlo- čitev in dejanj tistih, ki so prisegali nemškemu rajhu, Hitlerju in enotam SS. Ve se, je poudaril predsednik ko- misije za informiranje pri celjski borčevski organizaci- ji Srečko Pratnemer, da združevanje vseh, ki so se pred in med vojno bojevali zoper »komunizem«, ne- kakšna anti-komunistična koalicija vodi v razpihovanje sovraštva in je do skrajnosti žaljivo za vse, ki so darovali življenja oziroma se borili za svobodo. Po informacijah, ki so jih javnosti posredovali celjski borci, naj bi Nova slovenska zaveza skrbela za raziskova- nje vseh medvojnih zločinov ter postavljanje spominskih obeležij mrtvim, republiška borčevska organizacija pa k temu dodaja še zavzema- nje za popolno rehabilitacijo kvizlinštva. Programske smernice društva so po bese- dah podpredsednika repu- bliške borčevske organizaci- je Bojana Škrka objavljene v prvi številki glasila tega društva - kot avtor pa se v njem pojavlja zdajšnji re^ publiški javni tožilec Anton Drobnič. Po podatkih Repubhškega sekretariata za notranje za- deve naj bi društvo Nova slo- venska zaveza 22. maja za- prosilo za registracijo, ven- dar postopka doslej še niso izpeljali. Po informacijah borčevske organizacije zato, ker se tudi sekretariatu zade- va menda zdi nekoliko vpra- šljiva. IVANA STAMEJČIČ Poslanslca »črna lista« Zaradi težav s sklepčnostjo skupščinskih zborov je vodstvo šmarske občinske skupščine poslancem sporočilo, da bodo v prihodnje pripravili preglednico udeležbe posameznih poslan- cev in tistih, ki so bili neopravičeno odsotni na več kot polovici sej. Te seje so sicer razmeroma krajše kot v sosednjih občinah, težave s sklepčnostjo pa so predvsem v zboru združenega dela, saj se je zadnja seja šmarske skupščine zaradi zamud poslancev iz tega zbora začela kar z enourno zamudo, podobno pa je bilo tudi na predzadnji seji. V občinski skupščini so nato zaradi »neodgovornosti« posameznih poslancev prejeli pobude za reši- tev tega problema, podobno preglednico poslanske udeležbe pa so že pred meseci pripravili v vednost v sosednji, šentjurski skupščini, kjer pa težav s sklepčnostjo nimajo. 5J Žaičani razdeiili razvojni din^^ Na zadnji seji žalskega izvršnega sveta so j sredstva razvojnega dinarja, ki so jih zbraij v^ ^ čunu, s tem denarjem pa naj bi v občini sn h'"'* razvoj novih programov in odpiranje delovnih N Zanimanje za razvojni dinar je bilo v žalski ob?^ veliko, s^ seje na natečcU odzvalo kar 21 prosilce posebne komisije za razvoj so pri delitvi raT^!^ dinaija upoštevali načelo, da je treba denar usm^^ vsem za pospeševanje podjetništva in obrtništva te dejavnosti, kjer se bodo odpirala nova delovna'^^^ Izvršni svet je iz sredstev razvojnega dinarja prn!^ občine dodelil posojila Hmezadovemu Inženiringu 200 tisoč din za izdelavo naloge »Razvoj pod^j^ obnova vasi krajevne skupnosti Braslovče«, Aer i Šempeter je za proizvodnjo lepil dobil 700 tis^i podjetje Jeko Žalec 100 tisoč din za odkup oprg i proizvodnjo kaset za potrebe računalništva, 400 tis!d pa so dodelili podjetju Bet iz Petrovč. V tem pod^ namerav^o ukvarjati s proizvodnjo predmetov iz ».H nitih kovin, pred sklenitvijo pogodbe pa mora to n^ predložiti mnenje pooblaščene institucije o ek^ neoporečnosti investicije. Ovojna igra pravobranilca Na zadnjem zasedanju mo- zirskega izvršnega sveta so informativno razpravljali tu- di o Elkroju in težavah s šo- štanjsko poslovno enoto, po- ročal pa je predsednik izvrš- nega sveta Alfred Božič. Omenil je, da problematika Elkroja ne vključuje le 200 de- lavcev, kolikor je zaposlenih v Šoštanju, temveč tudi delav- ce v Nazarjah. Meni, da se ve- lenjska skupščina in izvršni svet ter območna organizacija svobodnih sindikatov za Vele- nje in Mozirje vtikajo v poslov- ne odločitve Elkroja, kar ni na- loga teh organizacij. Poudaril je, da ima direktorica Elkroja Marija Vrtačnik vse zakonske pravice, da razporedi delavca na dela, kjer bodo največ pri- spevali za podjetje kot celoto. V primeru Martina Preskarja, vodje šoštanjske poslovne enote, ocenjuje Božič preme- stitev v Nazarje kot koristno delo, saj potrebujejo strokov- njaka-konfekcionarja. Nas- ploh je Vrtačnikova pri reorga- nizaciji v podjetju naredila hud rez, dela pa zaenkrat ni še nihče izgubil. Kar se tiče odcepitve, je Bo- žič poudaril, da šoštanjski del nima pravice do tega koraka, in da ga čudi, zakaj odgovorni forumi o tem ne obvestijo Šo- štanjčanov. Omenil je, da bi se lahko mozirski del Gorenja od- cepil ravno na takšen način, seveda če bi bilo to zakonsko možno. Glede premoženja je povedal, daje last podjetja, do- kler to ne dobi lastnika, o pre- moženju pa bo zaenkrat raz- pravljal samo delavski svet. »V Elkroju izključno upoštevajo zakonodajo,« je poudaril Bo- žič. »Tako republiško, zvezno, kolikor velja, in interno.« Po- vedal je, da je bil januarski zbor delavceY, na katerega se sklicujejo v Šoštanju, sklican popolnoma nezakonito in da so torej tudi sklepi, ki so jih sprejeli na tem zboru delavcev, nični. Največ pozornosti pa je Al- fred Božič v razpravi o Elkroju namenil družbenemu pravo- branilcu samoupravljanja za mozirsko in velenjsko občino Edvardu Centrihu. Ta je na- mreč zadržal sklep o premesti- tvi Preskarja v Nazajjfl krat so se Šoštanjčankej dnevni stavki vTnile lu! Božič je članom izvršiJ ta v Mozirju poved^ Centrih uradno zastoJ gačno stališče kot ga H pal v pogovoru z Boži^ da igra dvojno vlogo. pojavlja vprašanje, aliol Centriha za zastopnika! ske občine in da bo pi^ v mozirski skupščini pi^ njegovo razrešitev. Za Elkroj je Božič p da v podjetju ni izgub, jo visoke osebne doli tudi delo, ter da večina' ra vodstvo. Pri tem ješ« ponovil, da bo v priirt daljnjih nesporazumoi] ski Elkroj prodal šoi| del. Člani izvršnega v Mozirju so soglasno) vodstvo Elkroja, da no opravlja še naprej svoji URŠKA sa Celjsko sodišče zdti| dela je na prvi stopnji! čalo z obravnavo z^ štanjske poslovne enoi| tovili so, da o statusil| membah v podjetji, o odcepitvi lahko odlii no delavski svet. Tof^ pogajanja še potrebna. Zaposlimo nezaposlene v mozirski občini se bo prvega julija začela akcija odpiranja novih delovnih mest. V občini je trenutno okrog dvesto nezaposlenih, zato bi radi našli prav to- liko novih delovnih mest. V ta namen bodo pri občinskem izvrš- nem svetu objavili javni razpis za prido- bitev sredstev. Na razpis se bodo lahko prijavili obrtniki in mali podjetniki z naj- več 25 zaposlenimi delavci, ki želijo na novo odpreti delovna mesta. Za posa- mezno delovno mesto bodo zainteresira- ni prejeli dva tisoč tristo sekujev, kar znaša trenutno 60 tisoč dinarjev. Natečaj bo trajal, dokler ne bodo zasedena vsa nova delovna mesta. Sredstva bodo dana kot dotacija in kredit ali le kot kredit, seveda pod različnimi pogoji. Prejemniki sredstev bodo morali novozaposlenega delavca obdržati na delovnem mestu vsaj pet let, drugače bo potrebno vrniti razli- ko. Pogoj za pridobitev posojila je še, da je obratovalnica v mozirski občini, pa tu- di novo zaposleni morajo biti iz občine. V občini imajo za akcijo odpiranja 200 novih delovnih mest na voljo še dva mili- jona dinarjev, ki sta ostala iz lanskega proračuna in sta bila namenjena za turi- stično gospodarstvo. Ostalih 10 milijo- nov dina^ev naj bi pridobili v dogovoru z raznimi gospodarskimi subjekti in iz obresti, ki jih prejemajo, ko posojajo de- nar gospodarstvu. Kontrolo nad akcijo bosta izvajala občinski izvršni svet in Služba družbenega knjigovodstva. URŠKA SELIŠNIK V mozirski občini je bilo po nekaterih podatkih v mesecu maju 400 nezaposle- nih delavcev, vendar ocenjujejo, da je trenutno brez dela 291 delavcev, od tega jih je 26 odstotkov težje zaposlivih. Me- nijo tudi, da brezposelnost še ni tako pereč problem, kot v nekaterih drugih občinah. Po 28. členu Poslovnika Skupščine občine Celje sklicujem 14. SEJO ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE CELJE v četrtek, dne 20. junija 1991 ob 16.30 uri v veliki dvorani Narodnega doma v Celju, Trg svobode 9. PREDLOG DNEVNEGA REDA: 1. Otvoritev seje in ugotovitev prisotnosti poslancev 2. Sprejem dnevnega reda 3. Poročilo o realizaciji sklepov 13. skupne seje zbo- rov dne 30. maja 1991 in potrditev zapisnika 4. Aktualne informacije - Svetovni slovenski kongres - Dan osamosvojitve Republike Slovenije 5. Poročilo o onesnaženosti zraka v obdobju oktober 1990-april 1991 6. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odlo- ka o komunalnih dejavnostih v občini Celje s pred- logom čistopisa 7. Predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o določitvi matičnega območja v občini Celje - HITRI POSTOPEK 8. Osnutek odloka o izločitvi enot javnega zavoda iz Zavoda ZOŠ Celje in ustanovitvi javnih zavodov 9. Osnutek odloka o organiziranju Javnega zavoda za požarno, reševalno in tehnično službo Celječ 10. a) Odgovori na vprašanja in pobude poslancev b) Vprašanja in pobude poslancev. K 10. b) točki: Pobude in vprašanja lahko podate tudi pisno med zase- danjem občinske skupščine, ustno pa k tej točki dnev- nega reda. Predsednik Skupščine občine Celje Anton Roječ, dipl. iur. S kreditom do plinslcega ogrevanla Celjska akcija za hitrejšo plinifikacijo Iz občinskega proračuna so v Celju namenili 6 milijonov dinarjev za pomoč občanom pri priključitvi na plinsko omrežje. Gre za kredit, ki ga bodo obča- ni dobili za dve leti po fiksni 22-odstot- ni obrestni meri. Na ta način naj bi v Celju pospešili priključevanje na plin in s tem sanacijo prekomerno onesnaže- nega zraka. Dosedanje raziskave o onesnaženosti celjskega zraka so jasno pokazale, da lah- ko samo celovita plinifikacija mesta raz- reši sedanje katastrofalne razmere v Ce- lju. K temu naj ne bi prispevali le najra- zličnejši občinski načrti in želje, pač pa predvsem konkretne aktivnosti. Mednje sodi zniževanje cene plina v Celju, pa tudi zadnja akcija kreditiranja priključi- tve na plin. Iz občinskega proračuna so namreč namenili 6 milijonov dinarjev, ki jih bodo razdelili med občane v obliki ugodnega kredita. Prednost pri pridobi- vanju bodo imeli tisti, ki živijo na poplav- nem območju krajevne skupnosti Savi- nja, zlasti v Liscah, pa tudi tisti, ki živijo v objektih, ki so bili v načrtih predvideni za priključitev na plin, to pa je predvsem območje Otoka. Krediti naj bi zadoščali za 250 prosilcev, z akcijami v prihodnjih letih pa nameravajo to število še poveča- ti. V Liscah, kjer je poplava občanom odnesla celotne zaloge kurilnega olja, se je večina odločila za priklop na plin. kar bodo uredili že do naslednje kurilne se- zone. Občani bodo morali plačati od 50 do 70 tisoč dinarjev, od tega bodo lahko dve tretjini predračunske vrednosti dobi- li v obliki kredita občine. Letošnje naložbe v plinsko omrežje naj bi v Celju v celoti veljale 40 milijonov dinarjev, kar pomeni, da občinska sred- stva glede na načrte ne bodo zadoščala. zato so za pomoč zaprosili republiko. Ob- noviti nameravajo omrežje v Malgajevi, Oblakovi, Kersnikovi, Zidanškovi in de- lu Kopitarjeve ulice, medtem ko so se dela v Jenkovi, Čopovi in delu Ulice 29. novembra že končala. Na novo pa bodo poleg Lise letos uredili napeljavo še v de- lu Aljaževega hriba in Ostrožnega. Dosedanja poraba plina v Celju znaša letno od 14 do 15 milijonov kubičnih me- trov, poseben sporazum pa dolo\ linskega ali živalsk^f športnih motivov r okrasnih inicialk. Za svojega časa ^ umetnica je veliko r^ doma in v tujini. nekako zdrsnila v m to je kulturni dogod^U ku toliko pomembn^J J den pozornosti, ustvarjalk, ki so P^^fJ lež k likovnim dog%j Celjskem, v SloveniJ^ j^ god, žal slikarka doslej ni bila upošt^ MATEJAfJ Foto^^^ NA CELJSKIH PLATNIH Pieše z volkovi Ameriška drama Producent, režiser in glavni igralec: Kevin Costner Dobitnik 7 Oskarjev '91: naj-film, naj-režija, naj-scenarij, naj-ton, naj-glasba, naj-fotografija in naj-montaža Režiserski debi Kevina Costnerja je ep o šestdesetih letih prejšnjega stoletja - čas največjih zgodovinskih spre- memb v Ameriki: naseljevanje belcev na Zahodu, na ozemlju ameriških domorodcev. Kevin Costner je v vlogi narednika Johna Dunbara pri- kazal postopno preobrazbo od belega patriota v prijatelja Indijancev. Posamezne faze te preobrazbe gradijo bistvo filma, ki je poln prekrasnih posnetkov narave in ki z opti- mizmom prepričuje: pomirjenje z naravo je mogoče! John Dunbar je moralni idealist. Prizori, ki opisujejo zbliževanje in spoznavanje rdečih in belih so prežeti s pre- finjenimi čustvi, ponekod pa se pojavi tudi groteskna komičnost. Z razliko od tradicionalnih westernov, so tukaj Indijanci dobri, vendar je Costner dovolj suveren, da jih prikaže tudi iz njihove grobe, nasilne strani - takoj v prvem pri- zoru, kjer se pojavijo Siouxi, le-ti na zverinski način masa- krirajo nekega belca. Če so do sedaj Indijance prikazali kot okruten narod, v katere svet beli človek ne more prodreti, je Costner prepričan, da se mora učiti od narav- nih narodov. Ko na koncu spozna, da ne bo mogel preprečiti žalostne usode svojih novih prijateljev, se s svojo ženo - tudi pri- padnico Siouxov - umakne v planine, daleč proč od civili- zacije. ^jbaz««!^ 20. junij 1991 - stran 9 predsednik proti predsedniku j^r^nira Grdina - Pod plazom očitkov in sporov se zastavlja le eno vprašanje - ne, kdo bo zmagal, ampak, kdo bo m^^gg! Šentjurju z dna slovenske lestvice temperatura v občini Šentjur kar noče pasti. Mlitif"? mogoče takole na oko oceniti, da morda ^too ^venski občini ni bilo napisanih toliko pisem, ^b^Di S' verjetno tudi poimenovanja, ki se drugim nenavadna, če ne celo smešna. Kaj se dogaja občini« oziroma »Kramberger cityju«? afere naj bi se vrstile kar po tekočem traku: »in^" gtajerska obrtniška banka, intrigantsko poli- iraf""'lisje. Kaj je res in kaj ni? Resnic je sicer lahko ""^knliko'' j® bosta tokrat predstavila kar predsednik skupščine občine mag. Franc nredsednik izvršnega sveta Ladislav Grdina. .mih bralcev, v pismu ' ' C zabukovška, smo ' g^pVbrali, da v izvrš- ^ svetu pravzaprav ne kot izvršilni organ Ifskupščini delovai^e. ® sprejemate taksne RdINA: To ne bo držalo. tega, ker do danes ni ^ svet kršil niti enega skupščine in ni delal ^em imenu, ampak je ' tisto, kar je bilo na ^finskih sejah sprejeto. ' ;"pa za veliko nerazume- ^ Delo izvršnega sveta ^"iz\Tševanje sklepov -šfine in se izvršni svet Trica v politiko skupščin- ja dela. Skupščina pa se člca v realizacijo, ampak plošno politiko v občini. ;]. ki kreira izvedbo, mora rieti tudi polno odgovor- Gospod Kovač, mislim, iste gospodu predsedniku rršnega sveta tudi očitali, : ije zlasti pri sprejemanju Kačuna, potem ko so bili : lani amandmaji, z nekim C nevrom uspel svojo ver- ; I spraviti naprej in jo fljaviti, in da se tudi na kutm nekako nekorektno - ilTicoje v delo vaše skupš- j MV.\Č: Doživel sem kot :entno situacijo, ko je izvršnega sveta da gre s sprejetjem ^ iTiandmajev, ki so jih ^-^gale tri velike skupi- t t šejansko za napad na . i^ši tudi na njega osebno, ' 'fljegovo politiko, in je za pojme, takrat ravnal korektno. ' predsedniku Grdini I, da ima dobre zveze i je ik vpliv na poslance? •^OUČ: Da bi s svojimi ,; vplival na moje delo , - nisem očital. Da pa ima ^fjpliv na poslance, to je ^^Pel je pridobiti neko za- da tako rečem, tako jaz, morda zaradi tega, Eših znal predložiti |r;r,.A fgumentov, poču- lamr:?^ skupščina ni mo- N S ^k^Pš^ina pred- sveta. •»ste kS^P®^^ Kovača je, izvrš- pop, tTf odločili za od- pl sprL?^ ne bi hali ki; ker ste to pljuje ker ne do- r Vaši r^^ občinske uprave ^zamicnr'. tako kot ste si sve- r dejstf "^»»"ete spre- p^Pščini ' podrejeni ^^ take očitke bredsedff/^tati. Ni res, da ^ izvršnega sve- ^PStine ^^oračun preko t^fiega.t predsednik sem najmanj t® ProS pripravi prora- Sjal v je dejansko ^^ vodi član Šentjurju, l!^ .'^^^ratun/ nastajanju 4 vsai mehkih raz- odh.^'^ pripombe, upoštevati. Vem, večkrat je prihajalo tudi do tega, da naj bi sprejeli tudi nepokrit proračun, in da bi ga kasneje z rebalansom ne- kako dorekli. Na to nisem pristal ravno zato, ker sem poznal nove oblike proraču- na in da ne bo možno, tako kot prejšnja leta, razne viške in razne manjke prenašati le- vo desno, preprosto zato, ker viškov v letošnjem letu ne bo. Verjetno je znano, da nas letos sekretarijat za finance po obrazcu B2 spremlja dnevno in da se zaradi vsa- kega viška, ki se pojavi v ob- činskem proračunu, potem daje manjša dotacija republi- škega proračuna. Pri tem upoštevanju mislim, da ima- te danes že cel kup občin- skih vlad v izredno težki si- tuaciji ravno zaradi tega, ker so sprejemali nepokrite pro- račune. Mislim, da je vaš pogled na proračun, gospod Kovač nekoliko drugačen in da ste očitali izvršnemu svetu, po- tem ko ni sprejel proračuna dopolnjenega z amandmaji, da z najavo odstopa izvaja pritisk na skupščino. KOVAČ: Ja seveda, pre- pričan sem, da je tako bilo, z ozirom na to, da ima pred- sednik izvršnega sveta za- upanje pri odbornikih in je zato tudi grobo postavil na skupščini svoj odstop, seve- da pred glasovanjem o pro- računu, ne potem, tako da se ve, da mu je šlo za izsiljeva- nje. O tem da v nastajanju ni bilo razhajanj, to seveda ni res, bila so ves čas. Vsebin- sko pa je šlo za očitek IS, da je r(ajprej zagotovil sredstva zase, za občinsko upravo v višjem odstotku, potem pa šele za vse ostale porabnike. Ker vemo, daje v načrtu tega izvršnega sveta, da do konca tega leta zmanjša občinsko upravo za 30 odstotkov. Skupščina ne sme posegati v proračun, to pa za mene ni sprejemljivo, ker je skupšči- na vsaj do zdaj osnovni nosi- lec oblasti. GRDINA: Mislim, da je bi- lo povedanih veliko netoč- nosti, nenamernih, ampak zaradi nepoznavanja. Pred- sednik trdi, da smo najprej poskrbeh za občinsko upra- vo. Mislim, da gre za tisto, da niso odborniki želeli sprejeti dejstva, da v lanskem letu, ko smo mi ob koncu leta, vsem ostalim porabnikom rebalansirali proračun, mi ostali v občinski upravi na istem znesku kot pred reba- lansom in ga nismo poprav- ljali. Če bi pa sprejeh to, kar so odborniki od nas zahtevah, bi imeli že zdaj verjetno teža- ve, tako da bi morali delo skupščine, pa tudi še koga drugega blokirati. Stvar, ki sedaj buri precej duhov pa je naložba v Šta- jersko obrtno banko. Vi go- spod Kovač očitate gospodu Grdini oziroma izvršnemu svetu, da skupščino niso do- volj seznanili s tem, da ni pravih informacij. Dobili ste kopijo zapisnika in šop propagandnega materiala, kot ste zapisali, da niste pri takem informiranju vedeli ali naj bi šlo za resen odgo- vor ali posmeh. V čem je pravzaprav problem? KOVAČ: Tisti, ki ga ta na- ložba od vsega začetka moti nisem jaz, ampak šentjurska LDS oziroma gospod Jager, ki je že trikrat postavil to vprašanje na skupščini in je bilo na tak ali drugačen na- čin odgovorjeno. Osebno sem bil zgrožen, ker dejan- sko nismo vedeli za kakšne denarje gre, niti na kakšen način so plasirani. Kaj mene tu moti? Da eno- stavno ta zadeva ni bila pred- ložena skupščini. Da skupš- čina ni o tem razpravljala, da nisem o teh stvareh vedel jaz, da se nismo skupaj odlo- čili ali bomo vlagali v banč- ništvo ali v kaj drugega. Go- spod Grdina me je v pismu odbornikom zelo grobo na- padel, v tridesetih stavkih je naštel 20 polresnic. Pravza- prav se je zakompliciralo ti- sti hip, ko sem kot predsed- nik skupščine skušal realizi- rati odborniško ponudbo, dano 10. julija, da da mnenje o tem vodstvu tudi služba družbenega knjigovodstva. Jaz tudi nisem smatral kot napad na izvršni svet niti na predsednika izvršnega sveta. Smatram, da me gospod Gr- dina kot človeka težko pre- naša in mi tudi očita tiste stvari, ki iih nisem kriv. GRDINA: Ne bi govoril o resnicah in neresnicah, to kar gospod Kovač govori, ker bi mu lahko vse dokazal, ker imam vse dokaze in bom to tudi storil, če bo kdaj to potrebno. Vendar jaz nisem prišel sem zato, da bi se ob- deloval preko pisem, preko časopisov, arnpak da bi delal in koristil Šentjurju. Čudi me, da lahko govori gospod predsednik o tem, da ni bil nič seznanjen. Morda je bil ravno toliko seznanjen kot jaz, zaradi tega, ker nisem jaz delal za Štajersko banko, pač pa podpredsednik. Septembra meseca, prav- zaprav verjetno oktobra me- seca sem na vprašanje, ki je bilo postavljeno, tudi pove- dal, da mi kot izvršni svet ne moremo imeti nobenega po- speševalnega sklada, vsaj ta- ko je bilo tolmačeno od ta- kratnega finančnega mini- stra gospoda Kranjca; da IS in skupščine ne morejo imeti nobenih skladov pri sebi. Ker če bi občinske skupšči- ne imele sklade pri sebi, bi republika izgubila evidenco nad potrošnjo finančnih sredstev v občinah. Zaradi tega smo se za tista sredstva, ki smo jih namenili za pospe- ševanje odločili, da bi tudi mi šli z določenim deležem na Štajersko banko. Skupaj z našim šentjurskim obrtnim združenjem smo se dogovo- rili, da poskušamo skupaj vložiti 400 tisoč DM, to pa predvsem zaradi tega, ker smo želeli, da imamo ekspo- zituro v Šentjurju, ker je to bil pogoj. Drugič, o tej Šta- jerski banki sem govoril tudi na decembrski seji, na janu- arski seji je bilo tudi vpraša- nje gospoda Jagra, na 200 ti- soč DM. V tem smislu mu je bilo tudi odgovorjeno. Ne gre za to, da hočemo karkoH zavajati, ampak dejansko smo dah gospodu Jagru tak- šen odgovor, kot je bilo nje- govo vprašanje. Kar tiče te- ga, kar pravi predsednik, da je dobil en kup teh doku- mentov, ki jih on ne more jemati resno: tudi sam nisem videl nič bolj resnih doku- mentov do zdaj, kajti treba je vedeti, da je Št^erska banka šele v nastajanju. In da tudi decembra meseca, ko je bilo treba na hitro izločiti tisti denar, je šlo predvsem za to, daj^e morala na določen dan imeti Štajerska banka toliko in toliko denarja na žiro računu, da je lahko SDK izdala potrdi- lo, ki je potrebno za odobritev formiranja banke pri Zveznem sekretarijatu za finance. Logič- no je, da se te stvari ne da vse sproti usklajevati, ampak da ne bi bili obveščeni, to dejan- sko ni res. Informacij nismo mogli dati vsaj toliko časa, do- kler nismo vedeli, ali bo Štajer- ska banka sploh dobila soglas- je ali ne, ker če ne bi dobila soglasja, pač s to Štajersko banko ne bi bilo nič. Za denar, ki je bil tja dan, so bile nakupljene obveznice Re- publike, se pravi, da denar ne izgublja svoje vrednosti. Zaen- krat okrog tega ne bi mogel govoriti, daje bilo kaj napak. KOVAČ: S tem se seveda ne strinjam, glede obveščanja ab- solutno ne. Iz\TŠni svet je goto- vo imel trikrat priložnost, da bi nas izčrpno informiral, vendar nobene prilike ni izkoristil, da bi tudi delegati bili zadovoljni z odgovorom in da bi tudi mi bili zadovoljni. Ravno zaradi tega so se pojavile govorice in sumničenja, da gre za nečedne posle. Še prej sem dolžen od- govor na vprašanje o resnosti in neresnosti tistih dokumen- tov. Za take denarje sem kot občan, kot naivec pričakoval, da morajo obstojati neke po- godbe, da se vidi obrestna me- ra, pod kakšnim načinom je vloženo itn., na kopiji ni bilo nobene štampiljke. Morda sem kriv, ker se sam nisem dovolj informiral o samem načinu po- slovanja. Osebno sem bil zgro- žen nad tistim kar sem videl in dejansko nisem vedel ali je to resno ali ni. Ali vas, gospod Grdina, skr- bijo razne govorice in sumni- čenja o nečednih poslih, ki se sedaj pojavljajo ? GRDINA: Mene ne. Moram reči, da vse kar delam, delam s tem, da bi dolgoročno pripra- vili teren za razvoj te občine. Seveda druga stvar je, če neka- teri razvojnih ambicij ne razu- mejo. Dolgoročnega razvoja brez podpore financ ni. Mi- shm, da ni šlo niti za vlaganja pod nobenimi pogoji, ampak za odkup delnic in tako doku- mentacijo, kot smo jo mi dobi- li, so dobili tudi ostali, ki so nakupili delnice. Predsednik pravi, da ni štampiljke in tega in onega. Logično, štampiljko se dobi z registracijo firme. Čim bo ta registracija dokonč- no izvršena, bodo vse listine pripravljene. Veste, daje traja- lo skor^ tri mesece od dneva, ko je bilo vloženo pri narodni banki in pri zveznem sekretari- atu za finance, da so dobili so- glasje za registracijo take banke. KOVAČ: Mene vedno neka- ko prizadene tisti očitek go- spoda Grdine, njegovo črno belo prikazovanje, češ on je za razvoj, drugi pa naj bi občini javno škodovali. To nima zve- ze z nobeno realnostjo. Če on misli, da sem jaz na občini, da izgubljam živce in zdravje za- to, da bi občini škodoval, mu lahko zagotovim, da nisem za to. Ampak* jasno za to, kako bi vse svoje sile uporabila za raz- voj občine. Glede samega raz- vojnega koncepta, jaz mislim, da je on gospodarstvenik in da je izvršni svet tisti, ki daje ta razvojni koncept. Jaz osebno menim, da bi te marke občini bolj koristile, če bi v času teh treh let prehodne- ga obdobja demografske ogro- ženosti ponudili celjskim obrt- nikom celo zastonj prostore, obrtno cono in podobne stvari. Pritegnili njihov kapital, bolj kot pa, da mi zdaj to jemljemo sebi, vlagamo v banko in čaka- mo, da se bo denar oplemeni- til, pa ne vemo kdaj in kako. To je moje čisto osebno razmi- šljanje, to ni koncept razvoja občine ali karkoh. V pismu odbornikom ste, gospod Grdina, zapisali, da gospod Kovač zavira razvoj in blati Šentjursko občino. Kako to utemeljujete in ali boste vztrajali pri odstopu gospoda Kovača. GRDINA: Nesmisel je govo- riti o tem, da jaz vztrajam pri odstopu. Te pravice niti ni- mam, nisem odbornik, in če bi gospod Kovač malo razmišljal, bi vedel, da jaz take zahteve niti postaviti ne morem. Sicer pa se prav iz tega, kar je prej razlagal vidi, da nima nobene- ga jasnega koncepta, kako dol- goročno razvijati občino. Mi smo Predsedstvo občin- ske skupščine obvestili o vsem, predsednik pa ni nas obvestil, da bo na zahtevo libe- ralca zahteval SDK kontrolo. To ni nič hudega, zaradi mene naj ta SDK kontrola svoje opravi. Toda ta občina je nek- d^ že imela SDK in kar poglej- te statistiko, boste videli, kako lepo nazaduje na celi slovenski fronti. In če je to temu name- njeno, potem se to naj kar na- daljuje. V pismu odbornikom sem napisal, da pod takšnimi pogoji ne želim več delati. Pri tem vztrajam. Nisem pa zahte- val, da Kovača zamenjajo. Me- ni lahko kadarkoli izglasujejo nezaupnico in bom jaz takrat odstopil. Je gospod Kovač prava ose- ba za funkcijo predsednika? To še ne pomeni, da zahtevate odstop... GRDINA: Po mojem ni, zato ker je človek trenutnega nav- diha in je v bistvu... takim lju- dem jaz pravim padalci. Tak padalec ne more biti na tako odgovorni funkciji. Ker nima dolgoročnega koncepta. KOVAČ: V tem izvajanju je vendarle prišlo do izraza tisto, kar je v najinih odnosih mote- če. To je to globoko podcenje- vanje, ki ga on čuti do mene. Na to ima pravico, vendarle re- fleksno to prenaša na mene kot predsednika skupščine in na skupščino. In to je dilema in to je vprašanje, če se v taki situaciji da delati. Če ste samo slišah, »če bi Kovač majčkeno razmišljal, bi vedel...« Skrat- ka, budala sem. Jaz dobro vem, da on to ne more predla- gati, ampak tudi vem kakšno je vzdušje v skupščini in če je on postavil - ali jaz ali on - po- meni, da grem jaz. Zato psihič- no več tega maltretiranja ne prenesem. Verjetno si bo go- spod Grdina pustil izbrati pri- mernega predsednika skupšči- ne in bo potem obe funkciji z lahkoto opravljal naprej, in to uspešno. GRDINA: Ali lahko predsed- nik izvršnega sveta zahteva od skupščine koga naj izvoli? Mi- slim, da se tu vidi razmišljanje in načini podtikanj. Do danes nisem imel vpliva niti na eno odborniško skupino, niti na eno politično skupino, niti se nisem vtikoval v te zadeve. KOVAČ: Zahteval bom, da se o zaupnici meni glasuje, po- polnoma sem prepričan, da bo večina delegatov rekla, da ni- sem primeren za to funkcijo. Predsednik izvršnega sveta ima ključne pozicije. Največ, kar mi očitajo, je^pisanje po časopisih. To je za Šentjurčane blatenje občine. Skratka, za naše delegate, za Šentjurčane ni pomembno, če je res to, kar sem pisal, ampak da sem sploh pisal. GRDINA: Rad bi vprašal go- spoda Kovača, ki se tako zav- zema za resnico, pravico, po- štenost in demokracijo. On je začel pisati o moji plači, on se je z mano dogovarjal, on je pri- kazal to v časopisu tako, da so ljudje bili prepričani, da imam med 60 in 80 tisoč din plače. Trdil je, da imam višjo plačo, kot gospod Peterle, čeprav je vedel, da moja plača ne doseže dveh tretjin Peterletove. To je točno vedel. In ko sem mu re- kel, naj operira z absolutnimi številkami, ne s koeficienti, ni hotel niti slišati. Še danes nimam takšne pla- če, da bi bilo vredno pisati o njej. Ni niti zdaleč najvišja v občini. Tudi direktorji manj- ših podjetij imajo višjo plačo, treba je videti, kje je tista res- nica. KOVAČ: Nikdar nisem trdil, da ima predsednik izvršnega sveta preveč plače. Govoril sem samo o koeficientih in po teh ima dejansko višji koefici- ent kot presednik Peterle. Če ima zdaj izvršni svet neke dru- ge... kako plače deli... Ne vem koliko ima Peterle plače. V absolutnem znesku se pa strinjam, da je to še vedno ma- la plača, ker ima v vsaki mali firmi direktor 30 ali 40 tisoč plače, naš predsednik pa ne vem koliko ima sedaj, 27 ali 28. GRDINA: Jaz? Ali mi daš še ti pol svoje plače zraven, da bom imel 28. Do sedaj sem do-' bil n^več 21. ROBERT GORJANC Kovač (levo) proti Grdini. 10. stran -20. junij 1991 naši kraji Za pluralizem tudi v teološki misli Revija Znamenje ne spreminja programa, ampali ga širi Revija za teološka, druž- bena in kulturna vprašanja Znamenje, ki je letos vsto- pila v enaindvajseto leto iz- hajai^a, je ob tem doživela nekaj sprememb. Doslej je bil njen dolgoletni glavni in odgovorni urednik dr. Ve- koslav Grmič, dvojna šte- vilka 21. letnika pa ima podpisana dva urednika: glavni je Roman Štus in od- govorni Ivan Arzenšek, re- vija pa je prenesla tudi svoj založniški sedež iz Maribo- ra v Petrovče pri Celju. Nova urednika pojasnjuje- ta, da Znamenje ne spremi- nja svoje vsebinske zasnove, ampak jo širi, širi pa tudi krog svojih sodelavcev. Zna- no je, da je revija ena redkih pri nas, ki se ukvarja s teolo- škimi vprašanji in vnaša v naš prostor tiste novosti, ki se v razvoju teološke misli zlasti v srednji Evropi naj- bolj zrcalijo in so zanjo tudi najbolj značilne. Nanje je že opozarjal dose- danji urednik dr. Vekoslav Grmič, ki ostaja član uredni- škega odbora, ki je uvajal prevodna besedila iz revije Concilium, pa tudi sam je pi- sal o induktivni teologiji, to- rej teologiji osvoboditve in o hermenevtiki, torej o vidi- kih prilagajanja Cerkve člo- veku in njegovim konkret- nim potrebam ter okolju. Novo uredniško vodstvo si bo prizadevalo pridobiti več domačih avtorjev, da bi ob teoloških temah zajemali tu- di mejna področja, torej tudi psihologijo, filozofijo, soci- ologijo in druge humanistič- ne znanosti. Revija bo še na- prej ohranjala načelo plural- nosti v mišljenju, saj v ured- ništvu ugotavljajo, da kljub poplavi, tudi verskega tiska, ni veliko možnosti za izraža- nje pluralnosti, ki je zajel tu- di Cerkev in je posledica splošnih družbenih proce- sov, zlasti demokratizacije odnosov. Znamenje je doslej izhaja- lo pri Založbi Obzorja v Ma- riboru, sedaj pa ima svojo za- ložbo in upravo v Petrovčah. Na leto bodo izšle tri dvojne številke. DRAGO MEDVED Zlato priznanje Letos so člani knjižničar- skega krožka iz OS Polze- la že četrtič sodelovali na republiškem srečanju mladih zgodovinarjev, ki ga pripravlja Zveza prija- teljev mladine Slovenije skupaj z Zavodom RS za šolstvo. V okvirni splošni razpisani temi o prometu so se odločili, da podrob- neje zavrtijo kolo zgodo- vine o pošti. Po vztraj- nem raziskovanju in tr- dem polletnem delu ji je uspelo izdelati kar 90 strani obsegajočo nalogo z arhivskimi prilogami. Nalogi so dodali album z zbranim gradivom (sta- re razglednice, dopisnice, položnice, poštne hranil- ne knjižice, znamke itd.), idejne osnutek za raz- glednice Polzele, poštne žige in znamke... S pomočjo bogate raz- stave so svoje raziskoval- no delo predstavili tudi učencem šole in posneli tudi video kaseto. Minuli teden pa so na srečanju mladih zgodovinarjev v Škofji Loki prejeli zlato priznanje. Nalogo bodo v obliki povzetka objavili tudi v PTT novicah Slo- venije. T. T. PLANINSKI KOTIČEK Kresno noč na Gori (v sobo- to, 22. junija) pripravlja sekci- ja žalskih planincev iz Galicije in vabi na prikaz ljudskih obi- čajev ob kresni noči. Priredi- tev bo pri planinskem domu na Šentjungerti nad Galicijo oziroma nad Šmartnim v Rož- ni dolini in se bo začela ob 20. uri. Ne pozabite na žepne sve- tilke. Če bo vreme slabo, bo prireditev prestavljena v dvo- rano zadružnega doma v Gali- ciji. 4. nočni pohod na goro Olj- ko (v petek, 28. junija) bo v vsakem vremenu. Pohodniki se bodo zbrali pred Domom svobode na Polzeli ob 22.30, po prihodu zadnjega avtobusa iz Celja. Pohod bo potekal po ne- označenih poteh, zato potrebu- jete svetilko, ne pozabite pa tu- di na pohodno izkaznico. Pred vrati 10. Žalska noč Mnogi se že sprašujejo, ali letos Žalska noč bo ali je ne bo. Bo! To nam je sporočil predsednik organizacijskega odbora Janez Kroflič. Letos bo ta največja slovenska ve- selica že desetič zapovrstjo, višek dogajanj pa bo zadnjo junijsko soboto, ko se bo že dopoldne zvrstilo nekaj športnih prireditev, ob 11. uri pa si bodo lahko obisko- valci ogledali kmečko ohcet s šranganjem. Popoldne bo- do lahko poskušali dobre kmečke jedi in si ogledali nogometo tekmo^med občin- skima ekipama Žalca in Ce- lja ter prikaz veščin članov karate kluba iz Žalca. Zvečer se bo pričela povorka voz s prikazom življenja, dela in običajev v Savinjski dolini, mnogi pa bodo pozorno pri- sluhnili tudi govoru žalskega župana Milana Dobnika. Po njegovem nastopu bodo lah- ko obiskovalci rajali in se ve- selili do zgodnjih jutranjih ur. Za zabavo bodo poskrbe- li številni zabavni in narod- nozabavni ansambli, na spo- redu bo modna revija, pa tu- di ognjemet bo dal svojstven pečat temu dogodku. Prireditve v okviru 10. Žal- ske noči pa se bodo začele že nekaj dni prej. V Savinovem razstavnem salonu bo na ogled razstava likovnih del slikarjev amaterjev, 26. juni- ja bo glasbeni večer, na kate- rem bodo nastopili učenci Glasbene šole, dan kasneje bo na Slandrovem trgu na- stop citrarjev in Savinjskega okteta, v petek zvečer pa bo za rajanje poskrbel ansam- bel Mix-Max. JANEZ VEDENIK Ott kopanju šport Reifreacijslie površine ob ceijsifem bazenu Po besedah predsednika plavalnega kluba Neptun Celje Jožeta Juraka bo celj- ski bazen, ki ga zdaj obnav- ljajo in ob njem urejajo re- kreacijske površine, kmalu odprt. Prvi kopalni dan naj bi bil že jutri, 21. junija, si- cer pa vsaj konec junija... In kaj se obeta kopalcem na celjskem bazenu? Pred- vsem nov akvagan, ki bo vi- sok kar petdeset metrov, in nekaj več površin za šport in rekreacijo, med drugim tudi dve igrišči za badminton. Celjski bazen je poplava močno poškodovala, 2 mili- jona dinarjev za popravilo in širitev površin pa je prispe- vala občina. Celjski bazen, ki so ga zgradih leta 1954, je bil že resnično potreben temeljite prenove. Ždaj bo lahko spre- jel od 2500 do 3 tisoč ljudi, nad katerimi bo bdelo se- dem izšolanih reševalcev, poskrbljeno bo tudi za hrano in pijačo, vendar bodo bife Bosna, ki je bil ob bazenu, odstranili. OčistiU bodo tudi okolico bazena in če bodo pravočasno odpravili še ok- varo v strojnici, bo v dneh že vabil kopal( Cene vstopnic bi ugodne, pravi Jož, Otroci do 15. leta bodi li 20 dinarjev, odras] narjev, ob sobotah skupini po 10 dinai V juliju bo bazen odi do 18. ure, avgusta] do 19. ure. Po ustalje di bodo člani Neptui rali po 18. uri. Neptui rejal tudi 15-dnevnei tečaje, in sicer za d odrasle, cena pa bo narjev. MP,| Godbeniki bodo zavzeli Celi 28. junija, prav na začetku Slovenskega svetovnega kongresa, se bo v Celju na svojem V. območnem sreča- nju zbralo 11 godb na pihala celjske regije. Srečanje orga- nizira območno združenje pihalnih orkestrov Celje, ki ima sicer sedež v Žalcu. Od- bor, ki ga vodi Jože Jančič iz Liboj je že pripravil program in uskladil vse, da bo to sre- čanje, kije prvič v Celju, tudi uspešno. Godbe bodo začele prihajati v Celje že ob 16. uri, ko bodo na različnih mestih v Celju in okolici imele kraj- še polurne nastope. Ob 17. uri pa se bodo začele zbirati pred Metropolom, Evropo in Zvezdo, od koder bodo igra- joč odkorakale na prireditve- ni prostor na Tomšičev trg, kjer bodo nastopile posamič s kratkim programom in še skupaj s tremi skladbami. Na osrednji prireditveni pro- stor jih bodo spremljale tudi mažoretke iz Ljubečne in Laškega. Na srečanju bodo nastopi- le godbe iz Velenja, Liboj, Šoštanja, Zidanega! Zabiikovice-Griže, I Slovenskih Konjic, ne, Laškega, EMO I Štor. s n Po skupnem naštel godbeniki odšli naj no, kjer jim domačij kulturniki pripravi čanje pred 3 domom. Finalistice za Rogašico so izbrane v Velenju in Portorožu sta bili dve polHnalni tek- movanji za izbor Miss Slo- venije 91, finale pa bo 28. junija v Kristalni dvorani v Rogaški Slatini. V Vele- nju se je od sedemnajstih prijavljenih predstavilo tri- najst, v Portorožu pa dva- najst bolj ali manj čednih slovenskih deklet, ki so zbrale dovolj poguma, da pred javnostjo pokažejo svoje čare. V velenjski restavraciji Nama so se zbrale predstav- nice vzhodnega dela Slove- nije, v Portorožu v klubu Ti- voli pa zahodnega. Obe pri- reditvi sta se med seboj moč- no razlikovah. Medtem, ko je bila velenjska bolj hladna in zadržana, je portoroška že dala čutiti nekaj italijanske- ga temperamenta, ki se je pomešal s slovensko suhost- jo. Lepši je tudi prireditveni prostor v obnovljenem Tivo- liju, ki je bil kot nalašč za takšen izbor. Razlikovala sta se napovedovalca in prilož- nostna programa, ne nazad- nje so se razlikovale tudi kandidatke. Če bi govorili športno, je zmagal Portorož z 1:0. Velenjčani te priredi- tve niso znali izrabiti za po- letni show, ki si ga ljudje ta- ko želijo, v Portorožu jim je to uspelo, saj se je zbralo več kot tristo gledalcev, ki so temperamentno, vendar v mejah okusa, spodbujali nastopajoče. Iz Velenja so se uvrstile v finale naslednje kandidat- ke: Maja Simončič iz Trbo- velj, Mateja Horvat iz Beltin- cev, Darja Mlakar iz Maribo- ra, Andreja Satler iz Andra- ža, Sabina Ožir iz Celja in Branka Hribernik iz Sloven- ske Bistrice. Rezerva je Ma- rina Bezjak iz Mozirja. V Rogaški Slatini se jim bo pridružilo še šest deklet in rezerva iz Portoroža. Nočemo podcenjevati le- pote deklet, vendar lahko mirno zapišemo, da smo vi- deli v dvorani med gledalka- mi najmanj trideset takšnih, ki bi jih z veseljem pozdravi- li tudi v Rogaški. Polfinalna izbora sta tako končana, zdaj pa se bodo iz- branke umaknile v Maribor, kjer jih bodo naučili vseh spretnosti, ki so potrebne za prikupen nastop pred rado- vednim in strogim očesom občinstva. Premerile bodo tudi nekaj oblačil in čevlje, da bodo tudi po tej strani šik. Svoje bodo dodali frizerji in šminkerji, pa ni vrag, da ne bomo dobili dvanajst pri- kupnih deklet, izmed kate- rih bo strokovna žirija izbra- la lepotico Slovenije 91. To bo za nagrado pot vodila na Tenerife in prvič tudi na sve- tovno prvenstvo, ki bo v Londonu. TONE VRABL Foto: EDI MASNEC Letos se je prvič v izbor vključil NT-RC. Na naše oglase so se prijavile štiri kandidatke: Janja Jereb iz Verpet pri Frankolovem, Zdenka Horvatič iz Sopote pri Podčetrtku, Sabina Ožir iz Celja in Marina Bezjak iz Loke pri Mozirju. Ožirjeva in Bezjakova sta (na sliki druga in tretja z leve) zbrali pogum in se predstavili na polflnalu v Velenju ter se obe uvrstili v finale. NT-RC bo torej imel v boju za naj- lepšo dve svoji tekmovalki. Želimo jima srečo! Veselju napn Občinska matični niča iz Žalca prireja^ že tradicionalno P" Veselju naproti, n»l predvsem mladim' in drugim obisko knjižnice. Pod pokroviteljsti teksa in Zveze kult« ganizacij iz Žalca so jale minule dni šte\U mive prireditve. 2a so prisluhnili koncej cev trobilnega odd^ bene šole Žalec iz prof Januša Rasi^] kvizu Naj v občini* ni bil pretirano teK'' ga značaja, so se l sedmošolci osnovnj čine Žalec. Odgo^^ zelo zahtevna vpr^, pa manjkalo tudiia^, dobnejših vprašanj j, štej tri znane um^J;! vinjske doline, P^^j^i priimek Slovenke po rodu Žalčanka- Osrednja pn^e^J^ vsekakor odprtJ« del ilustratorja J Mančka, lutkovna J kdaj kače nosijo J jo zaigrale knjiz"j bila namenjena osnovnim šolanj J Srečanje mladih novnih šol obči^ J zaključilo letošnjo^: Veselju naproti- gjl rate je razveselila® Štampe-Žmavc- ^ ff kraji in ljudje 20. junij 1991 - stran 11 Klic po nadaljnem raziskovanju ^„.novni šoli Primož >3 Laškem so letos tr^K.iU drugačen dan od- pf'Pu crat kot prejšnja leta. f'"? nt mesec dni in pol so i in mentorji delali na "^'"ri^li^nih temah pod ^^ nfm naslovom .»Tudi feklost se splača po- -tve med »nekoč m da- Svoje dosežke so raz- »^" li ob dnevu odprtih vse skupaj pa je doži- velik pozitivni odziv '''"številnih Laščanih. ""ntroci so se še enkrat izka- r,,„tizvrstni in pronicljivi ^ Kkovalci, ki jim je všeč ktično terensko delo, ne "^samo nabiranje znanja 'leilnicah- Med opravljeni- ^ nalogami je tudi mnogo -Išnih. ki kar kličejo po na- Jnjem raziskovanju, to pa opravili v prihodnjem 5kem letu. Prav gotovo pa .niorali vsaj za nekatere na- ";2e pokazati večji interes jdivlaški občini, saj so dra- dokument k ohranja- gu marsičesa, kar je že na 'ol utonilo v pozabo, pa so ^Toci rešili pred propadom. Glavni projekt je »zagreši- ' . ravnateljica osnovne šole ^ Irena Mulej. »Programi v šo- ' J niso zastavljeni tako, da bi 'i,čenči imeli res interes kaj .'konkretnega početi. »Učen- tm je treba dati tisto, kar bodo kasneje resnično potre- bovali. Gre za pridobivanje širokega znanja in da znajo to otroci kasneje povezati v logično celoto. Recimo uč- ni načrti so grajeni drug mi- mo drugega in to je treba spraviti v celoto. Vse to mi je bila vzpodbuda, da smo se lotili Trubarjevega časa in ga obdelali z vseh področij.« Irena Mulej je 24 tem po- nudila učiteljem, ki so si iz- brali vsak svojo in to ponudi- li naprej učencem. Tako seje začelo skupno raziskovalno delo. V 1. razredu so učenci upo- rabili stara pisala (gosja pe- resa, črnilniki itd.) in pisavo, v 2. razredu so primerjali me- sta in vasi nekoč in danes. Npr. kakšna je bila kmetija v prejšnjih časih in kako iz- gleda letos. V 3. razredu so primerjali domača opravila kot likanje nekoč in danes, pranje, prekrivanje strehe, šivanje, pletenje, kuhanje itd. V 4. razredu so bile tri skupine za področja čebelar- stva, zdravstvo v Laškem in dva oddelka promet nekoč in danes. Učenci na višji stopnji od 5. do 8. razreda pa so se lotili med drugim tudi naslednjih tem: foto in turistični krožek sta predstavila Laško nekoč in danes, ročna dela, čarov- ništvo in vraže, prehrana od nekdanje preproste hrane do zdajšnje pizze, banke in hra- nilnice, otroške pesmi in igrice, šport v šoli Laško s ^ poudarkom na razvoju ŠŠD, rekordi atletskih disci- plin do 1894 dalje, sokolska vadba in gimnastika danes, glasba v Trubarjevem času, izdelava preprostih orodij, zdravilstvo in zdravilne rast- line, različne dejavnosti v an- gleškem jeziku. Anglija v Trubarjevem času, promet skozi čas, ob vsem tem pa so še pripravili razstavo starih knjig, kjer so otroci našli tu- di dva zanimiva primerka iz 17. stol. Raziskovali so zgo- dovino šolstva v Laškem, Trubarjeve poti in šole, ki se imenujejo po Trubarju. Vse to so delali vsi učenci, kolikor jih je na šoh, to pa je 881 pod vodstvom 52 men- torjev. »Sem zadovoljna z vsem, kar smo naredili, zbrah in razstavili,« pove Irena Mulej. »Vesela sem, da so tako učenci kot mentorji priprav- ljeni tudi ob rednem delu še kaj drugega delati. Prekosili so samega sebe. V takšno ši- rino ne bomo več šli, ker je preveč, bomo pa nadaljevali z raziskovanjem nekaterih najbolj zanimivih nalog. Naj- boljše bomo ponudili razi- skovalnim skupnostim.« TONE VRABL Na razstavi v OŠ Primož Trubarje ob dnevu odprtih vrat bilo kaj videti. Pod srečno številko Sreča, ki se v propagand- ni akciji časopisa Sloven- ske novice ponuja Sloven- cem, je tokrat doletela Ce- Ijanko. Jožico Stojan iz Tru- barjeve ulice, delavko celj- skega Slovenijaturista, v petek, 7. junija, ko je v tem novem slovenskem dnevniku našla svojo ma- tično številko 0112948505145. S tem je po- stala lastnica osebnega av- tomobila Citroen ZX. Slovenske novice je Jožica do zdaj prebirala občasno. V petek zjutraj je petkovo številko kupil njen mož Mar- tin in jo prinesel domov. Jo- žica, ki je imela tega dne prost dan, je prelistala časo- pis in poiskala enotno matič- no številko občana. Ko jo je primerjala s svojo, najprej sploh ni mogla verjeti, kar nekajkrat je preverila, če res drži. »Dokler nisem prišla v Ljubljano sploh nisem mo- gla verjeti, da je to res, da je mene doletela sreča, zdelo se mi je, kot da se mi vse skupaj samo sanja. Z možem sva zjutraj kupila vozovnici za zeleni vlak, saj sva morala bi- ti najkasneje do poldneva v Ljubljani. V Cimosovi pro- dajalni so nama povedali, da bodo najinega citroena uvo- zili do dvajsetega junija,« je povedala Jožica Stojan, ko smo jo obiskali na njenem domu. Družina se zdaj vozi s štiri leta starim wartbur- gom in večkrat so razmišljali o zamenjavi avtomobila. Se- veda o kakšnem citroenu sploh ni bilo govora. In kam bodo z novim vozilom kreni- li na prvo pot? »Verjetno bo- mo šli na Brezje. Tja bomo peljali moževega, preko osemdeset let starega očeta in mu s tem izpolnili njegovo veliko željo.« MARJELA AGREŽ Če gluhi tulijo, jili ne slišimo v Celju obstaja medobčinsko društvo slušno prizadetih, vanj je včlanjenih 715 gluhih in slušno prizadetih ljudi s širšega celjskega območja. Društvo sodi med najbolj delovne hu- manitarne ogranizacije v Celju in njihovi člani so se z velikim entuziazmom lotili obnove stare hiše (dobili so jo v dar) v Lesničarjevi ulici v Celju. Obnova pote- ka že tretje leto in najbrž bi stara stavba že dobila krov, če ne bi bilo lanskih po- plav, ki so podarovano staro hišo hudo poškodovale. Porušiti jo je bilo treba do temeljev in pričeti znova. Bilo je dovolj pridnih rok, pa nič denarja, zato so pri- skočile na pomoč nekatere delovne orga- nizacije iz Celja, v akciji zbiranja denarja za slušno prizadete, ki jo je vodila naša l^iša pa so ljudje darovali 52 tisoč dinar- jev. S tem denarjem in prostovoljnim de- lom so člani nov dom spravili pod streho, za dokončanje pa jim še zmeraj manjka 1,7 milijona dinarjev. Društvo trenutno nima niti toliko denarja, da bi poravnalo stare obveznosti, kaj šele da bi mislih na konec gradnje, ki so jo načrtovali za je- sen. Takrat je mednarodni dan invalidov in v republiki so se dogovorili, da bo osrednja proslava v Celju, ob odprtju no- vega doma. Pa se zdaj vprašamo, kje dobiti denar, na koga naj se še obrnejo. Od vseh šestih občin je poravnala svojo obveznost le celjska s 300 tisoč dinarji, vse ostale pa so kljub moledovanju in prošnjam ostale gluhe. Manjkajoča vsota kljub gospodar- skim težavam v občinah ne bi smela zau- staviti del pri gradnji doma za slušno prizadete. Če bi slednji znali tuliti in biti plat zvona, bi jih gotovo slišah v vsej celjski regiji. A njihova tragika je ravno v tem, da so gluhi, brez moči, njihove kretnje pa brezupen boj z mlini na veter. Čutijo se poražene in poraz doživljajo kot izgubljene bitke, ne pa kot izgubljeno vojno. Na bitke so še pripravljeni, le orož- ja jim zmanjkuje. Pa ni to samo denar, ki ga trenutno tako zelo potrebujejo. Manj- ka jim tudi zavest, moralna opora, da so naši, da nismo nanje pozabili. To potrdi- tev preprosto rabijo za svoje nadaljnje bitke. To jim tudi povejmo in dokažimo - sli- šah nas bodo, s^j znajo prisluhniti s srcem. ZDENKA STOPAR KOMENTIRAMO Prazna letuška struga Sanacija nekaterih po- vršin neposredno ob bre- fu Savinje in Podvinske- p kanala bo zahtevala še precej denarja. Na področju so zaradi , posledic katastrofalne novembrske poplave na več mestih še vedno pre- drti nasipi, nasipni ma- terial pa leži na kmetij- skih površinah. Zaradi dokončne sana- cije površin in zavarova- pred ponovnimi viso- Umi vodami bo potrebno takojšnje popravilo stru- ge Savinje. Toda kaj, ko ]e denarja iz žalskega ob- činskega proračuna pre- "lalo, premalo pa ga je tu- IZ republiških solidar- nostnih sredstev! ^ajvečji problem še vedno predstavlja jez na Savinji v Letušu in s tem zvezi prazna letuška 'ga, ki ima velik po- J^n za kmetijstvo, ribi- co m ne nazadnje tudi Repubhška komisi- i 1 i že lansko leto ogledala škodo, je zatrdi- • da bo problem rešen fo konca letošnjega maja. ni bilo še ničesar Klenega. Posledice so velike. Na letuški ^gije namreč črpahšče « "f^akanje dobrih tri- " hektarov hmelj skih slovt J.^^^Področju suši ^ morebitni kati 'u mogoče nama- redn ^^^^ struga iz- jL fgs pomena za ribi- " aejavnost, saj služi za vpJJenje obeh ribnikov ciin^jih. Za normaliza- treba T^e dejavnosti bo PlavL.'diti od- popraviti po- Kl^^^ane jezove. Pa v žalski občini ^elar, vedno veliko •^fnetiSi^^J^^^iji plazov na še poi^ih površinah. To VobrnK j za Nro^ " doline, zlasti na ^abor^v Vranskega in Pre,j večino plazov so ijerti i^^^^Unjim drse- ^ tetTipi .^^^ilno sanirali, dox sanacijo pa ni T A denarja. .. JANEZ VEDENIK REKLI SO: Mirko Žirovnik iz Velenja, rekorder v dajanju krvi. Odv- zeli so mu jo 162 krat, zato je za to humano delo na srečanju kr- vodajalcev v Celju prejel po- sebno priznanje. Ob tej priliki je dal izjavo: »Kljub letom, 69 sem jih dopolnil, in bolezni, sem še vedno pripravljen daja- ti kri. Prvič sem jaz dobil kri na fronti v Belorusiji leta 1944, dali so mi jo direktno iz roke v roko. To so bili slovenski fantje in da sem se jim oddol- žil, sem tudi jaz pričel z daja- njem krvi. Po vojni sem hodil na odvzem občasno v različne bolnišnice, redno pa sem po- stal krvodajalec leta 1952. Odt- lej pa jo dajem vsako leto, sku- paj so mi odvzeli okrog 50 li- trov krvi. Še jo bom dajal, po- goj pa je zdravje, ki me zadnje čase nekaj zapušča.« Srečanje starejšiii v Laškem in v Brezah Krajevna organizacija Rde- čega križa Laško že vrsto let organizira tradicionalno sre- čanje krajanov Laškega, ki so ali pa bodo v tekočem letu dopolnili 80 let. Tokrat so jih v Laškem našteli kar 113, kar je največ doslej, med njimi pa je tudi precejšnje število 90 letnikov. Zanje so pripravili sreča- nje preteklo nedeljo, ob tej priložnosti so razglasili naj- starejšo krajanko Jožefo Krampušek iz Strmca pri Laškem, kije 7. februarja do- • polnila 95 let, prav tako pa so izročili priložnostni darili najstarejši in najstarejšemu udeležencu srečanja. V kulturnem programu so sodelovali učenci osnovne šole Primoža Trubarja La- ško, Gabrijela in Lovro Skorja iz Laškega pa sta po- skrbela za veselo razpolo- ženje. Srečanje starejših kraja- nov Brez v preteklem tednu je pripravila krajevna orga- nizacija Rdečega križa in krajevna skupnost Breze. Prireditev, na katero so po- vabili vse tiste starejše kraja- ne, ki so dopolnili 75 let, teh pa je v Brezah 16, je bila v novi dvorani gostišča Koc- man na Brezah. V kulturnem programu so sodelovali: me- šani pevski zbor Breze, fol- klorna skupina Anton Tanc iz Brez, kulturno društvo Trobni dol, člani kulturne skupine pri strelski družini Mala Breza, učenci osnovne šole Breze ter godci kultur- nega društva Anton Tanc. Z. S. iskra zadovoijstva za ostareie Dom upokojencev na Polzeli praznuje junija 35. letnico in ob tej priložnosti so vse, ki starost preživljajo v tem domu, prijetno presenetili žalski liberalni-demokrati skupaj s_ trgovino s pohi- štvom in stanovanjsko opremo R-interier iz Žalca. Na prijetni slovesnosti so ostarelim podarili barvni televizor, proslavo pa so pripravili učenci OŠ Polzela pod vodstvom Helene Lah in Mat- jaž Banič iz Glasbene šole v Žalcu. Za nekategorizirane ceste Pred dnevi določeno letošnje »povračilo za uporabo cest« v šmarski občini, ki ga plačujejo lastniki traktor- jev in prikolic, znaša za traktor od 500 do 1100 dinarjev, za prikolice pa po toni nosilnosti 500 dinarjev. Lastniki plačujejo prispevek pred prijavo vozila ali pred podalj- šanjem prometnega dovoljenja za leto dni vnaprej, če vozilo odjavijo pa lahko dobijo denar za preostale mesece vrnjen. Iz občinskega proračuna namenjajo denar za vzdrževanje nekategoriziranih cest, v kra- jevne skupnosti. Letošnja višina povračila je usklajena s plačilom v šentjurski (tu letos plačujejo prvič) in žalski občini ter je za traktor višja od lanske do sto odstotkov, za prikolico pa 25. Lani so s temi povračili zbrali v šmarski občini približno 40 tisoč dinarjev. BJ 12. stran - 20. junij 1991 Sampionski rod iz Šaleške Nogometaši Rudarja Iz Velenja drugič slovenski prvaki Končano je 68. slovensko nogometno prvenstvo (46 po- vojno), z drugim naslovom pa se je velenjski Rudar po deve- tih letih vrnil v zvezno kon- kurenco. Velenjčani so dolgo zasledovali ljubljanskega Slovana in se na vrh povzpeli šele tri kola pred koncem ter številne slavospeve o lepi igri vendarle dopolnili s toliko že- leno lovoriko. Pred velenjskim nogome- tom je lepa prihodnost, kajti povprečna starost prvega mo- štva je dobrih 22 let. Jedro eki- pe predstavlja generacija, ki je pred štirimi leti v dresih šo- štanjskega Usnjarja osvojila pokalno prvenstvo in se uvrsti- la med osem najboljših jugo- slovanskih ekip. Na površje sta se tedaj prebila mladinski reprezentant Bauman (Olimpi- ja, Maribor in zdaj Hajduk) ter Pevnik (Osijek in nato Koper), vsi drugi pa so priložnost poi- skali pri Rudarju. Z domačim igralskim kadrom (prišleki so samo Brdžanovic, Pranjič in pomladi vratar Dabanovič) je trener Drago Kostanjšek v treh letih sestavil moštvo, ki po znanju in ustvarjalnosti prav nič ne zaostaja za medrepubli- škimi ligaši, najboljši dokaz pa sta dve zaporedni uvrstitvi v fi- nale slovenskega pokala. Velenjčane je pozimi zapu- stil prodorni napadalec Matjaž Cvikl, ki naj bi se zdaj vrnil iz Maribora, toda njegovo odsot- nost je odlično zapolnil 17-let- ni debitant in največji sloven- ski nogometni up Karič, ki je v zadnjih kohh dosegel nekaj odločilnih golov in je spet med kandidati za državno mladin- sko reprezentanco. Rudar ima zdaj odlično zasedbo v zvezni in napadalni vrsti (Pranjič in Brdžanovic sta prava mojstra za proste strele), najbolj šibka točka pa je obramba. Z vrnitvi- jo Jalušiča, Hudarina, Hrasta, Dolarja in Skerbineka bo kon- kurenca na teh mestih ostrejša in Kostanj škova enajsterica bo tudi v MRNL - zahod igrala eno vidnejših vlog. Med najbolj prijetna prese- nečenja sodi Ingrad Kladivar. Trener Bojan Prašnikar je med prvenstvom temeljito pomla- dil ekipo (povprečje 21 let), ki deset kol zapored ni doživela poraza in nekoliko popustila šele v zadnjih kolih, ko se ji je izmuznila uvrstitev tik pod vr- hom. Celjani so samo zaradi neizkušenosti izgubili nekaj točk, kajti mlajši nogometaši še niso sposobni odigrati vseh tekem v enakem ritmu. Prašni- kar je v dveh letih na Skalno klet privabil večino obetavnih upov iz širše celjske regije (iz- muznil se mu je samo Dabano- vič in zdaj najbrž se napadalec Dravinje Kraševec), svojevrst- no selekcijo pa naj bi v bliž- rijem prestopnem roku zaokro- žil s Konjičanom Zorcem, če- prav bi si pozornost prej zaslu- žil njegov soigralec Kuk. Steklar se je s skromnim igralskim kadrom prebudil še- le v finišu, ko je od 14 možnih osvojil kar 12 točk in so neka- teri posamezniki uvideli, da tu- di igranje nogometa v Republi- ški ligi zahteva vsaj polprofesi- onalen odnos. Pravo nasprotje je Partizan Hmezad. V zadnjih 10 kolih le točka in slovo iz SNL po treh sezonah. Naš do- pisnik Jože Grobelnik je zapi- sal, da nedisciplinirani posa- mezniki igrajo sočasno še mali nogomet, vodstvo kluba si za- tiska oči, žalski nogomet pa vse bolj tone.« ŽELJKO ZULE Rudar (Velenje) 91: trener Kostanjšek, Javornik, Si. Oblak, Goršek, Dolar, Grajf, Sa. Oblak, Muslimovič, Polovšak, Čanič (stojijo), Horvat, Kostanjšek, Macura, Karič, Brdžanovič, Lah, Pranjič (čepijo z leve). Foto: EDI MASNEC Pomladanski del: Nafta 21, Rudar (V), Medvode in I. Kladivar 19, Vozila 18, Domžale, Steklar 17, Mura, Slovan in Svoboda 15, Ljubljana 14, Elan, Jadran Lama, Naklo in Rudar (T) 11, P. Hmezad 6. POGLEDI Prvenstvo izgubljenih smislov Končalo seje najbolj kontro- verzno športno prvenstvo v Evropi. Med udeleženci je bil tudi evropski prvak Crvena zvezda, toda tako »brezbarv- nih« iger kot v I. jugoslovanski nogometni ligi zanesljivo ni nikjer. Jugoslovanski ligaški nogomet kljub Zvezdinemu si- jaju drsi navzdol, celo na »veli- kih« derbijih ni več kaj videti, če seveda izvzamemo škan- dale. Drugo nedeljo v avgustu naj bi se prvoligaši spet sestali za točke, toda aktualna je tudi na- poved. da je bilo pravkar mi- nulo prvenstvo tudi zadnje. Prihodnjega naj bi onemogoči- le mednacionalne napetosti in prenapete politične strasti, ki se vse pogosteje z mitingov se- lijo na štadione. Še zlasti spor- na naj bi bila udeležba Olimpi- je in hrvaških klubov, ki bi av- gusta utegnili predstavljati drugi državi. V zvezi s tem omenjajo tudi politilčne priti- ske na klube, ki jih je na Hrva- škem nekaj, v Sloveniji pa nič. Olimpija se je že prijavila za prihodnje prvenstvo, prav nih- če iz športne in prave politike pa ni niti trenil. Na Hrvaškem bi utegnilo biti nekaj več težav, tam namreč politika zelo rada posega v šport. Sicer pa prvoligaškemu na- daljevanju stojita na poti vsaj dve resnejši oviri: pomanjka- nje denarja in kritične promet- ne zveze. Tribune so z leta v le- to bolj prazne, čeprav so vstop- nice zelo poceni, ponekod pa celo zastonj. Večina klubov hudih finančnih bremen (okrog 3 milijone mark za sezo- no) realno ne bo več zmogla. Če se bo »balvanska« revoluci- ja le še malo pospešila, potem bo v nekatera prvoligaška me- sta (Osijek, Split, Mostar, Ba- nja Luka...) takorekoč nemo- goče dopotovati. Prvenstvo je izgubilo večino športnih smislov, predvsem pa zanj - z izjemo nogometašev samih - ni nihče resnično zain- teresiran. Spektakularni derbi- ji so samo še spomin, »provin- ca« pa tudi ne kaže več prave- ga zanimanja za kalkulantske igre lažnih zvezdnikov. Stalna nesoglasja med NZJ in združenjem prvoligašev še otežujejo položaj. Združenje že nekaj let predlaga nekatere spremembe, ki naj bi prven- stvu povrnile vsaj malo sijaja, toda zveza hoče oblast za vsa- ko ceno. Enajstmetrovke so ti- pični primer, streljajo jih samo v Jugoslaviji, pa čeprav so prav vsi klubi in trenerji proti tej neumni Miljaničevi izmi- šljotini. Nogometaši bi se v teh zaple- lenm razmeran vsekakor rah zgledovati po košarki* predlaga »čisto« profesionJ hgo s hnančnimi garanJ- in posebnim pogojem: neil šavanjem politike. Le tak , jugoslovanski nogomet" morda lahko preživel seiJ pa bi bilo treba ligo k J zmanjšati. ^ Toda nogometni krogi v prizadevanjih za strukcijo« bržkone že pJ zaostali. Prej kot nov ra^ prvoligaškega nogometa]^ čakovati nadaljnje sirona nje kvalitete in končno tudi^ ve bankrote. Če vse sin« propade, ne bo prevelike šj de. Treba je namreč vedeti i je jugo »profesionalizem« q sel na komunističnih temelji Pravi profesionalizem pajj ko nastane le v tržnih raa rah, ki jih pri nas še ni. »Fe ralni« nogomet na takih os. vah je nemogoč, nekako t^ je kot tudi sicer v tej razpai joči državi. Dokončni padec] samo še vprašanje časa. j »regionalizaciji« v nogomt pa bo kdaj pozneje, ko sezai otresemo boljševizma, mor res mogoče razmišljati o m ni profesionalni ligi najugos vanski ravni. Toda vmes obdobje, v katerem bo Slo\ nija dobila predstavni v evropskih pokalih. rise: ^ Franci Boiit^iu Nepravilen le en odgovor Zadnja šahovska uganka .vam ni naredila veliko pregla^H saj je bil med 98 dopisnicami le en nepravilen odgovor, ft« slovenskimi šahisti, ki so na olimpiadi v Dubrovniku osvojiU zlato kolajno je živ še samo Stojan Puc, nagrad^ je tokrat izžrebal vodja Postajne restavracije Celje Srea Lešek. 1. nagrada: Valerija Kranjc, Pobrežje 60, Videni I Ptuju, 2. nagrada: Bojana Timpran, Miklošičeva lla, ^^ 3. nagrada: Jože Rajtmajer, Bernkerjeva 8a, Celje. Skrivnostni gost v oddaji je bil priljubljeni športni r^P ter TV Slovenija Ivo Milovanovič. Odkrila ga je Mrovlje, Kajuhova 9, Celje. Nagrajenci bodo o ^ nagrad obveščeni po pošti z dopisom Postajne restavr Celje. Šahovska nagradna igra 138 Rogaška Slatina je teden dni gostila udeK žence 9. šahovskega memoriala dr. Milana Vi^i marja, prizorišče turnirja pa je bilo še en slovensko turistično središče. Kje je bil gran prvi del Vidmarjevega memoriala? Laško Dobrna Bled ZALOŽBA OBZORJA p.o., MARIBOR, Partizanska 3-5 OBJAVLJA prosto delovno mesto Poslovodja grosistične prodaje v P 12 - Naša knjiga Celje - za nedoločen čas POGOJI: - V. stopnja trgovske smeri ali VKV trgovski poslo- vodja - osnovno znanje enega tujega jezika - 3 leta delovnih izkušenj - poskusna doba 2 meseca. Prijave s podatki o izpolnjevanju pogojev pošljejo kandi- dati v 8. dneh od dneva objave na naslov: Založba Obzor- ja p.o., Maribor, Partizanska 3-5, za kadrovsko službo. Kandidati bodo obveščeni o izbiri 8 dni po sprejetju sklepa o izbiri. zavod športno rekreacijski center -GOLOVEC« p.o. Celje ŠPORTNO ZABAVNI VIKEND GOLOVEC 91 sobota, 22. junija od 9.00 - pa pozno v noč ŠPORTNI PROGRAM: - brezplačno plavanje - brezplačno savnanje - poletni turnir v malem nogometu - nočni turnir v tenisu (v pariti) - moški, (posamezno) - ženske turnir v košarki - turnir v odbojki - ženske ZABAVNO PLESNA NOČ NA »GOLOVCU« Z OLIVERJEM DRA- GOJEVIČEM in ansamblom »FARAONI« OD 20.00 do 01. ure na ploščadi pred dvoranami z bogato in dostopno gostinsico po- nudbo. PANORAMA Tenis RP Dobršek izpadel v četrtfma- lu, Furlan in Brajkovič (vsi Zl. Ce.) v 2. kolu, Pinter, Krušič (oba Ko), Grosman, Končan, Topčič in Dovšak (vsi ŠTK) v 1. kolu. Nogomet SNL Rudar - Ljubljana 1:1 (1:1); strelec: Karič; Ingrad Kladi- var-Elan 1:0 (0:0); strelec: Bevc; Steklar - Jadran Lama 2:4 (2:2); strelca: Prevolšek in Neskič; Svoboda - Partizan Hmezad 2:0 (2:0). Mladinci - končni vrstni red: Slovan in Olimpija po 51 ... 5. I.Kladivar 40, 7. Rudar 29, 14. Dravinja 21 itd. Kadeti - finale: Rudar - Olimpija 0:5 (0:2). Kvalifikacije za SNL Dravinja - Primorje 0:1 (0:1). Kvalifikacije za OČL Era Šmartno - Veržej 1:0 (1:0); strelec: Radivojevič; mladinci: P. Hmezad - Rače 3:0 bb. Konjeništvo OP člani: 3. Lipnik, 5. Laufer, 8. Pevec; ekipno: 1. Gotovlje; mladinci: 2. Novak; ekipno: 2. Gotovlje; mladi konji: 6. Janič (vsi Got). Kegljanje OP Kadetinje - dvojice: 1. Verdnik - Ledinek 1607 (840-767) ... 6. Grivič - Kmeta 1520 (741-779). Streljanje RP Pionirji - MK puška, leže: 1. Mijatovič (Ce) 263, 2. Krašovic 252 ... 5. Pukmajster (oba Jut) 251; ekipno: 1. Juteks 730... 3. Celje 701; trojni položaj: 3. Hrovat (Part) 213, 4. Krašovic (Jut) 213; ekipno: 2. Celje 600, 3. Juteks 577. Odbojka Jugoslovanski pokal Osmina - finala na področ- ju Slovenije: Fužinar - Vizura 1:3. Atletika Jugoslovanski pokal Moški - 10.000 m 1. Roz- man 30:23,64; 400 m ovire: 1. Kocuvan 50,45, 2. Kopitar 51,10 ... 6. Božiček 53,23; 4x100 m: 5. Kladivar 43,03; pahca: 4. Kranjc 460; ekipno: 1. Partizan 228 ... 5. Kladivar 90; ženske - kopje: 2. Strašek 52,26 ... 6. Jazbinšek (vsi KI) 49,90. Košarka Jugoslovanski pokal Četrtflnale II. stopnje na področju Slovenije: Elektra : Ježica 80 : 62; Comet prost; polfinale: Comet : Elektra 78 : 85 (45 : 41). 20. junij 1991 - stran 13 Na Soči mimo vseh pasti J 1 17 Sr KajaKasev in na divjih vodah je pm v znamenju našega "^IP n-a ki spstu po ,-oiilo kar pet kolajn m ' Tdosežki izzvalo sla- ■-TnScipo. kije bila na zad- uspešnejši del ntance. Tekmovanja ^fiini Soče so na dobrih v progi zaznamovali ti Tomislav Crnikovič, ^"''' Kancler in Andrej Je- f^^^l, so si naprej v tem za- ^iltu razdelili posamične •e nato pa še osvojili ' no zlato. Na zmagovalne i/.ke ie stopila še posadka VMasle - Grobiša, ki je v 2. mesto, slalomski del nstva pa se bo na brzicah t^! v Tacnu pri Ljubljani za- jutrišnjo posamično tek- ^ Na slikah: dva motiva "^e ter Kancler, Crnkovič in iSc(zleve) med razglasitvi- ijJ^zultatov posamične tekme ^'-'^Foto: EDI EINSPIELER jotovlle se odpiralo v svet ^set let sicer ni posebno ""'SO obdobje, toda jubileji "M od nekdaj pravšnja pri- opost za usmeritev pozorno- " "a neko okolje in prerez "^'varjalnega duha. vS^J desetletjem so si v Go- nim iz športne ano- tv,, "^sti zamishli z ustanovi- vo ,„ ^j^niškega kluba, no- naj bi jim ob na„ '^'j^ovalnih uspehov na ^got 'm prvenstvih Javr?^ organizacija turnir- ^feskakovanju zaprek Al- pe-Jadran, ki se bo začel jutri ob 9. uri, vrhunec pa bo nedelj- ska tekma za Veliko nagrado Gotovelj z višino zaprek 1,50 m in nagradnim skladom 500 ti- soč dinaijev. V Gotovljah so se posvetili izključno preskakovanju za- prek, ki je olimpijska discipli- na in ob parkur zaradi atraktiv- nosti privabi mi^ožico ljudi. Turnir Alpe-Jadran naj bi ob udeležbi 33 izbranih jahačev in jahačic iz Avstrije, Italije, Nemčije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije, gosti iz Argenti- ne, Nizozemske in Liechenste- ina ter bogatim spremljeval- nim programom (show pro- gram v slogu westernov) priča- ral večino lepot športa, ki se je razvil iz nekdanjega lovnega jahanja. Trije tekmovalni dnevi (vsa- kokrat z dvema mednarodni- ma in eno nacionalno preiz- kušnjo - med 9. in 12. ter 15. in 18. uro) bodo samo ogrevanje za nedeljski spektakel: VN Go- tovelj, ki bo tretje težavnostne stopnje (S). V velikem parkur- ju bo 12 do 14 ovir visokih do 150 cm, jarek pa bo širok do 4 metre. Tekmovanje se bo za- čelo ob 14. uri in ga bo odprl podpredsednik republiške vla- de dr. Andrej Ocvirk, največ pozornosti pa bosta deležna slovenska reprezentanta Aleš Pevec in Tomaž Pevec, sicer člana KK Gotovlje. Prireditelji s tekmovanjem Alpe-Jadran še ne bodo izigrali vseh kart, k^ti sredi avgusta bodo pripravili še turnir, ki bo nek^ posebnega: štiije naj- boljši se bodo v velikem finalu z zanimivo menjavo konj pote- govali za mikavno nagrado - avtomobil, mladi jahači pa za vespo. ŽELJKO ZULE Uspelli žalsice roifometne šole Rokometni klub Partizan Ža- lec je minuli konec tedna pripra- vil okroglo mizo na temo »Žen- ski rokomet in delo v rokomet- nem klubu Partizan Žalec*. Zad- nje uspehe so predstavili pred- sednik kluba Milan Dolar, pod- predsednik Marjan Golob in tre- ner mlajših pionirk Matija Gu- ček. Starejše pionirke so ostale slovenske klubske prvakinje, zmagale so na prvenstvu šolskih športnih društev in v članski konkurenci vzhodne republiške lige zasedle 5. mesto, mlajše pi- onirke na sliki pa so osvojile na- slov slovenskih podprvakinj. Vsi uspehi so plod pionirske roko- metne šole, ki v Žalcu poteka od leta 1986 in jo štiri leta vodi Adi Hudarin iz Velenja. Letošnja ci- lja žalskih rokometašic sta še or- ganizacija državnega prvenstva za starejše pionirke in turnirja z mednarodno udeležbo. TONE TAVČAR Foto: EDI MASNEC OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE razpisuje prosto delovno mesto vodje enote za raziskovalno, informacijsko in domoznansko dejavnost za nedoločen čas. Pogoji: 1. Visoka izobrazba družboslovne smeri 2. Aktivno znanje vsaj 1 tujega jezika 3. Poskusno delo 3 mesece Zaželene delovne izkušnje. Kandidati s smislom za vodenje, raziskovalno delo in informatiko, oglasite se v 8 dneh po objavi na naslov: Osrednja knjižnica Celje, Muzejski trg 1 a. KOVINOTEHNA Celje Mednarodno trgovsko podjetje, po. STE Veleprodaja objavlja prosto delovno mesto Predstavnik za področje Celja K sodelovanju vabimo izkušenega, ambicioznega komercialista, ki pozna kupce v industriji in trgovini na območju Celja in okolice. Dela obsegajo prodajo blaga iz programa široke potrošnje (steklo, porce- lan, posoda ipd.). Pogoji: - VII. stopnja strokovne izobrazbe ekonomsko ko- mercialne ali tehnične smeri - 3 leta delovnih izkušenj na vsebinsko enakem delovnem mestu - 6 mesečno poskusno delo. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati, ki imajo rešeno stanovanjsko vprašanje, telefon in osebno vozilo. Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za zasedbo objavljenega delovnega mesta, naj pisne ponudbe z dokazili o izpol- njevanju pogojev pošljejo v 8. dneh po objavi na naslov: KOVINOTEHNA Celje, Mariborska c. 7, (kadrovska služba). Delavski svet GEODETSKEGA ZAVODA CELJE Ul. XIV. divizije 10 razpisuje prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi vodje računovodstva Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - da imajo višješolsko strokovno izobrazbo in tri leta delovnih izkušenj pri vodenju računovodstva ali .da imajo srednjo strokovno izobrazbo in 5 let delovnih izkušenj pri vodenju računovodstva - sposobnost organiziranja in vodenja. Dela in naloge razpisujemo za 4 leta. Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izobrazbi na naslov: Geodetski zavod Celje, Ul. XIV. divizije 10, »Za razpisno komisijo« v 15. dneh po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po odločitvi. Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za mandatno dobo 4 leta. Predstojnike poslovnih enot: Veterinarske postaje: Slov. Konjice, Zasavje-lzla- ke, Šentjur, PE Diagnostike in PE Živinoreje. Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določe- nih pogojev, izpolnjevati še: - visoka strokovna izobrazba veterinarske oziroma agronomske smeri z ustreznim strokovnim izpitom, - najmanj 3 leta delovnih izkušenj, - sposobnost vodenja in organiziranja, - program razvoja poslovne enote z opredelitvijo svoje vloge v njegovi realizaciji. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev za razpisa- na dela in naloge naj kandidati pošljejo v 8. dneh po objavi na naslov: Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje, Trnovlje 181 A »za Razpisno komisijo«. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8. dneh po konča- nem postopku. 14. stran - 20. junij 1991 naši kraji Katastrofe ni bilo Breško gramozno jamo že vrsto let onesnažujejo Potem ko so opravili prve analize, je jasno, da v Savinji, vodnjakih in v pod- talnici v Medlogu vsebnost mineralnih olj ni presegla dovoljenih količin. V bli- žini Polzele tudi ni bilo ogroženo nobe- no črpališče pitne vode. To so nam zatr- dili na zavodu za socialno medicino in higieno v Celju ter na žalskem občin- skem inšpektoratu. Ivan Eržen iz Zavoda za socialno medi- cino in higieno v Celju nam je povedal, da so v vodi sicer zaznali okrog šest tiso- čink miligrama mineralnih olj, vendar je to precej manj kot je največja dovoljena meja, ki znaša stotinko miligrama na li- ter. Vsebnost mineralnih olj bi se lahko povečala, če bi prejšnji teden močno de- ževalo, kar pa se k sreči ni zgodilo. Da ni več razloga za preplah, nam je zatrdil tudi načelnik žalskega inšpektorata, Rafko Mlakar. Ob vsem tem, kar smo že pisali v No- vem tedniku in o čemer smo poročali v Radiu Celje, velja še enkrat poudariti, da razumemo težave krajanov breške gmajne, v katero ljudje od blizu in daleč že nekaj let odlagajo raznovrstne odpad- ke. Tudi zato, ker je v bližini zajetje pitne vode. Na žalost pa je takšnih divjih odla- gališč v žalski občini še cela vrsta. Občin- ski inšpektorji težko sproti ukrepajo in pišejo prijave, ker ljudje, pa četudi so neposredno ali posredno prizadeti, raje zamižijo na eno oko, kot pa da bi nepra- vilnosti in storilce prijavljali. Ob tem velja zapisati, da je sode v bre- ško gm^no pripeljal delavec firme Kos d.o.o. V vsakem sodu je bilo le po nekaj litrov odpadnih olj, sode pa so pri igri prevrnili otroci, kasneje pa je čeznje za- peljal buldožer, ki je kopal gramoz. Vse to je bilo dovolj za preplah, k sreči pa se je vse dobro izteklo. Še preden so ukre- pali miličniki in ko je bil sprožen pre- plah, se je lastnik podjetja javil, o nena- mernem spodrsljaju pa je obvestil tudi naše uredništvo. Povedal nam je, da vsa odpadna olja že petnajst let v posebnih kontejnerjih vračajo Petrolu in to so nam potrdili tudi tam. Med tem še vedno čakajo na rezultate analiz iz Novega mesta, ki naj bi pokaza- le, kakšne so na sploh posledice, ki jih povzročajo vsi odpadki v gramozni jami. Na osnovi teh analiz se bodo odločili, kako bo potekala sanacija. V vseh letih se je tu zvrstilo že toliko onesnaževalcev, da nima smisla več odlašati, še najmanj pa krivdo valiti le na lastnika bližnjega po- djetja. Kje so vsi tisti (ne)znanci, ki so okolje onesnaževali že leta poprej. Ne na- zadnje se lahko povprašamo tudi to, koli- ko denarja je na račun te jame že prejela polzelska krajevna skupnost. Račune za to morajo žal plačevati kraiani bližnie so- seske v obUki ceste, ki so jo poškodovan številni tovornjaki. Absurd je v tem, da so gramoz odvažali za gradnjo novih cest- nih odsekov v žalski občini. JANEZ VEDENIK Rafko Mlakar: Načelnik inšpektorata žalske občinske skupščine: »Rezultatov analiz iz Novega mesta še vedno nismo prejeli, čeprav bi jih morali že prejšnji teden. Vodo stalno kontroliramo, reči pa moram, da je v Medlogu sicer opaziti vsebnost mineralnih olj, vendar že od novembrskih poplav naprej, tako da je vprašanje, če je to posledica primera breške gmajne. Analize, ki jih opravlja- jo razni inštituti pa so tako zahtevne in tako obsežne, da imam včasih občutek, kot da bi te institucije rade zaslužile čim več denarja. Na sploh bi se morali tudi vprašati, koliio odpadnih olj steče v podtalnico, saj ne vemo, kam mečejo to olje lastniki avtomobilov in raznih manjših, neprijavljenih delavnic.« Trodelni napad Na občinskem tekmovanju gasilcev žalske občine za in članice je nastopilo kar 77 desetin iz 36 društev, pg,? so se v raznih gasilskih veščinah. Pri članicah A je zm desetina iz Matk, pri članih A desetina iz Braslovč^ članicah B so bile najbolj uspešne gasilske iz Prebolda članih B je zmagala desetina IGD Prebold II in pri vetej desetina Matk. Na shki: Med tekmovanjem v tridelJ napadu. , ^ t.tavq freselite se z nami Lepo vreme je nedvomno pripomoglo, da so bili letošnji turistični dnevi v Vojniku obiskani kot že dolgo ne. Pester program, od športnih do kulturnih in predvsem vesehčnih prireditev, so zaključili v nedeljo z povorko mažoretk in godbe iz Radeč, pouličnem sejmom na katerem so izstopali čebelarji in gospodinje z domačimi dobrotami ter koncertom Načeta Junkerja. Celjska turistična zveza je na nedeljskem srečanju Vojniku podeUla tudi posebno priznanje za dosežke na področju turizma oz. urejenosti kraja. Na sUki: nedeljski sejem v Vojniku. mASNEC Sprejemni izpiti so za nami Predvidoma danes (v četr- tek, 20. junija) bodo že znani prvi skupni rezultati spre- jemnih izpitov, ki so jih v po- nedeljek dopoldne opravljali slovenski osmošolci, vpisani na srednje šole s preveč pri- javljenimi učenci. Republiški zavod za šolstvo je letos za osmošolce pripravil enotne sprejemne izpite, ki so jih opravljali učenci istočasno na vseh srednjh šolah s preveč prijavljenimi novinci. Srednje šole - takšnih pa je bilo v Slo- veniji in tudi v Celju kar precej - ki so imele preveč prijavlje- nih osmošolcev so zaprosile za omejitev vpisa, osmošolci pa so v ponedeljek reševali nalo- ge iz matematike in slovenšči- ne. Rezultati pisnih nalog so osmošolcem prinesli največ 80 točk, preostalih 80 točk pa so pomenile ocene iz slovenščine, matematike, tujega jezika in skupen učni uspeh v zadnjih štirih razredih osnovne šole. V Celju bodo prvi skupni re- zultati sprejemnih izpitov zna- ni že danes, vendar pa to še ne bodo čisto dokončni podatki, ali je osmošolec tudi dejansko sprejet na želeno šolo. V na- slednjih dneh bodo namreč upoštevan še vse podatke iz- ven regije, saj je letošnja gene- racija osmošolcev opravljala sprejemne izpite le na eni sred- nji šoli, kot dodatne želene šo- le pa so lahko učenci rangirali tudi srednje šole iz drugih slo- venskih krajev. V Celju pravi- jo, da je delež odliva in priliva učencev v regiji dok^ majhen, tako da bodo današnji rezultati kar v precejšnji meri zaneslji- vi, z obrazov osmošolcev (na posnetek je fotoreporter Edi Masnec ujel skupino v celjski srednji ekonomski šoli) pa bo izginil vprašujoč in zaskrbljen izraz. IS Šole bo Ifonec, naj živi šola! v torek, 25. junija se bodo dokončno zaprla šolska vra- ta za slovenske osnovnošol- ce - pravi pouk in ocenjeva- nje pa se zaključujeta že v teh dneh, saj so redovalne konference zvečine že mimo. Osmošolci so osnovnošol- ske klopi zapustili že prejšnji teden, ta teden so jim sledili srednješolci in šolski vrvež je v glavnem zamrl vse tja do začetka septembra. A nekaj se bo na šolah le še dogajalo - popravni izpiti za tiste, ki bodo popravljali negativne ocene, in zaključni izpiti za učence zaključnih letnikov srednjih šol. Veliko uspeha! IS Foto: EDI MASNEC Nad Bašifo le še vprašal Boao celjski otroci ostali brez organiziranega letovanja Zaenkrat vse kaže, da bo or- ganizirano letovanje celjskih otrok, ki ga je v Baski na oto- ku Krku pripravljal Pionirski dom Cvetke Jerinove, letos odpadlo. Vzrokov je več, med glavne pa gre vsekakor pri- šteti premalo prijavljenih otrok, zaostrene politične raz- mere v državi in visoko ceno letovanja. Celjski pionirski dom v Ba- ški je prejšnja poletja go.stil več kot 500 otrok, veliko zani- manje za letovanje je bilo tudi med otroci iz avstrijske Koro- ške in zdomci iz Nemčije, letos pa so se za letovanje v Baški odločili le starši 60 otrok. Daje 3 tisoč 570 dinarjev visoka ce- na za 10-dnevno letovnaje, se zavedlo tudi v Pionirskem domu, a če želijo stroške letovanje in organizacije v Celjskem domu v Baški po- kriti, si nige cene ne morejo privoščiti. Zaradi zaostrenega gospodarskega položaja v ob- čini ne delujejo več utečeni mehanizmi, ki so omogočali le- tovanje socialno in zdravstve- no šibkim otrokom, na majhno zanimanje za Baško pa gotovo vplivajo tudi politične raa v državi. V Pionirskem domu Cv Jerinove so tako prejšnjih sklenili, da staršem, ki so čali akontacije za letov otrok v Baški, denar vn S tem pa se še niso doicii odločili, da za letos odpov jejo organizacijo letovanji se bodo politične razmere žavi uredile (s tem je po| tudi obisk zdomskih in za skih otrok), bodo Celjsio v Baški ob večjem števili| javljenih otrok vseeno odj IVANA STAMEJ Proslavljanje mini maturantov v vrtcih šmarske občine se bodo letos slovesno poslovi mini maturantov male šole. Posebnost bo njihov matura ples z mamico oziroma očkom, pripravili pa so tudi svojci rantsko pesem. Otroci, ki bodo nosili posebne klobudl bodo predstavili staršem in krajanom tudi s plesno ria zborovskim prepevanjem, z maturantskimi vprašanji in 9 kami, svojo maturantsko pesmijo in predajanjem maskot hodnjim maturantom. Trije vrtci v Rogaški Slatini bodo a njo prireditev pripravili jutri, v petek, 21. junija, ob 17. un| kulturnim domom, v Podčetrtku se bodo od vrtičkarjevp viU ob 10. uri, v Bistrici in Kozjem ob 15., v Rogatcu in S« ob 15.30, v Kostrivnici pa so se že včeraj. Akcija s pravo človešifo podobo Se vam zdi, da ni nobenega izhoda? Pokličite in skupaj ga bomo poiskali! Tako vabijo svetovalci »Klica v človeški stiski«, ki je letos pričel že še- sto leto dela na telefonski šte- vilki 9781. V soboto, 15. 6. 1991, se je z »Družinskim srečanjem« celjskih svetovalcev in sreča- njem slovenskih služb pomoči ob telefonu začela proslava pe- te obletnice »Klica« v Celju. Poleg Celjanov, med njimi žu- pana Rojca, so se je udeležili tudi gostje iz Hrvaške, Avstri- je, Ljubljane in sosednjih občin. V Celju se socialne razmere popravljajo, čeprav so želje ve- liko večje od storjenega. Korak k lepšemu in boljšemu jutri je storila tudi skupinica J""] želijo pomagati socl" v stiski. , Verjetno ni potrebno P" j poudarjati, da to opr^ prostovoljno in brezpla^.j svojem rednem delu v P-^ triji in drugih sociaim" novah. .j Ob obletnici so v veli«' rani Narodnega doma J stvili petletno delo ce«^ »Klica v stiski« in delo" služb pomoči po teleio"'*^ delih so priznanja in rali diskusijo na temo ' valeč ob telefonu«. V kulturnem prograf^J predstavila dijakinja . gimnazije Jerneja Ko^^' jo poezijo. ,1 Ponovno tečaj meditacije Pred mesecem je Jugoslovanska zveza za transcend^^''^ meditacijo pripravila v Celju prvi teč^ učenja te meni^ ^ nike, ki se ga je udeležilo približno 20 teč^nikov. ^P® ti osnove tehnike transcendentalne meditacije, ki omo^^ p Ijito sprostitev in globok počitek, rezultat pa je ne^'^ stresa, ki je razlog večine bolezni. Danes, 20. junija se o j|i uri v dvorani Ingrada na Lavi ponovno pričel začetn' tehnike TM, ki bo tr^al šest dni. 20. junij 1991 - stran 15 Mariihuana in 36. junil .iPti je Igor Bavčar ifi^ Lkiisil manhuano. -a šaio /cof ^ipl v domače krimi- P ti anale kot prvi mi- upal kaj takega ^Jipane le to takrat ilial celo na legahza- ^fhke droge in na kon- iZnmeta z opojnimi tra- "^Sajdnipo tejškan- iriavipa smo v dnev- fSoPsju ie zasledili ® 09 njegovih policajev, ^'fp široko hvalili, kako '^ uspelo odkriti nekaj % konoplje. Cni sem se spravil na Gošnika in grešno kako SI je svojčas ^'iointe in s prijatelji 'ydabisenaPaškiKoz- l"odpravili past ovce. Ko Ikasneje ob kavici razla- Us sem ga pošteno polo- je po Ljubljani začel A nov vic: Gošnik in ise sprehajata po Tivoli- '- 'delata revizijo polletnih Zfiov Zelenih. In Plut re- Gošniku: »Vane, a ni ta i;-3 dobra?« Gošnik pa: f daš en dim?«. Če damo šalo na stran in . i)h ne omenjamo insinu- '; ki so cvetele lani, ko se hušan Plut vrnil z dopusta jL^sterdamu, si lahko ko- ^iflo priznamo, da je med .'td^njimi oblastniki precej ;jts/u/i, ki jim ni neznan po shitu. In treba je re- j da si je minister Bavčar m z omenjeno izjavo zrolal Lfco pr\'o pohvalo. Seveda tob tem poskočili mnogi rl moralisti, ki takrat še niso doumeli, da se deželi na sončni strani nasadov ko- noplje obeta prihodnost, ko bo treba ljudstvo zdrogirati do tiste mere, da bodo v me- ditacijski zamaknjenosti sploh verjeli nekomu in v ne- kakšno bodočnost. Ker pa do legalizacije lahkih drog kljub vsemu ni prišlo, je oblast na svojo roko začela prodajati trdo drogo. Ljud- stvo je bilo prve večje doze deležno na plebiscitni dan. In to Božično darilo je bilo tako močno, da je še v tem trenutku večina dobitnikov v transu. Že takrat je bilo ob- ljubljeno, da trikrat močnej- ša doza sledi po šestih mese- cih: 26. junija. Toda teden dni pred napovedanim spek- taklom se izkaže, da je dro- gaško predelovalna industri- ja tik pred stečajem. Nekaj skupščinskih dilerjev je že odpovedalo lojalnost lastni zasvojenosti. In takšni bi se- daj pred sodišče radi spravili cel regiment razpečevalcev demagogije. Kljub vsemu pa bo narod na obljubljen dan le dobil osamosvojitveni fiks. Ta bo formalno pravno sicer ogabno odrešujoč, vse- binsko gledano pa shit sum- ljive kvalitete. Toda, tisti s krutimi adoloscenčnimi travmami in nizkimi plačami bodo začeli prepevati borbe- ne: Dok je bilo Tita, bilo je i shita! Vedno iznajdljivi di- lerji si bodo določili zadnji rok dejanske razdružitve: deset dni kasneje ah točneje 36. junija. In sleherni uživa- lec neužitnih užitkov bo od- števal .. .dokler ga ne bo pre- senetil julij. Razočaran nad režimskim koledarjem bo spakiral in se odpravil v Ju- goslavijo na morje. Sloven- ski cariniki na hrvaški meji ga bodo vrnili v kletko. Pot- ni list, pač. In tako naprej, sumijo, nudisti in tisti, ki se zaenkrat še kitijo z lipovim listom. Pri vsej stvari pa je treba vedeti: ali bo za to kriva zdajšnja softitura ali nemara prav njeno načrtno drogira- nje državljanov. Ah pa je glavni krivec kljub vsemu droga, kakršnakoli že. Bolj kot je trda, težje seje sprijaz- niti, ko jo zmanjka. Boštjan Volfje v petek na- lival čisto vino o marihuani. Eni so pili, drugi kadili. Ne- kateri so se spraševali, kaj je pravzaprav večje zlo? Gram marihuane za 3 do 5DEM ali dva litra cenenega vina za 10 DEM. Za začetnike je končni efekt v obeh prime- rih enak. Cena užitka pa je odvisna od poljedelskih ma- nir posameznika in od sle- hernikove ljubezni do last- nih jeter. Torej, zlo v tem pri- meru ni nikakršna paranoja, temveč definira vaš odnos do lesa. Bolj ko si ga božate, hitreje vam prihaja 36. junij. Piše Bojan Krajnc Izza radijskih kuiis Verjeli ali ne, ali pa, saj ni res, pa je, prejšnji teden smo se kolektiv Novega tednika in Radia Celje uspeli po dalj- šem času odpraviti na dru- žabno in športno srečanje. Nihče ni manjkal pod košato lipo v Šeščah, ki so bile pri- zorišče trdega in neizprosne- ga boja v moškem tenisu. Ker krogla navadno zadene napačna prsa, Robert Gor- janc alias Jimmy ni dobil medalje, oziroma zmage. Slavili smo pa kar vsi in si dali vedeti, da se pravzaprav preredko najdemo na takš- nih srečanjih, za šeško sreča- nje imata veliko zaslug, tudi trgovinici Top-shop iz Žalca in Cukrček iz Velenja, ki sta bila prijazna pokrovitelja spomladanskega picnica. Sicer pa smo se s tenis lo- parjem in žogico spoprijeli tudi tisti manj vešči v tej igri in se poskusili z odbijanjem žogice v koš. Pa še to je bilo videti bolj enostavno kot se je v resnici izkazalo. Samo poglejte si tehnika Janeza Klanška v Becker pozi, ki pa mu je uspelo žogico kar uspešno krotiti. Na sliki levo je radijski šef Mitja Umnik, ki si je najbrž mislil: »Ne, nizkih udarcev pa ne!« Pro- pagandist Vojka Grabar na desni pa: »Kar udari Janez, če bo žogica odletela tja dol v Savinjo bomo pa našli sponzorja za nakup nove.« Novinarka Irena Baša na sre- dini slike pa seje že psihično pripravila, da pokaže, kako se taki reči streže, če stvar primemo v roke ženske. Ona je prijela tenis žogico, kak- šen pa je bil rezultat tega po- skusa, pa fotokronist ni uspel zabeležiti. 5Ja drugi strani šeške gmajne se je namreč začel brzo turnir v namiznem teni- su, kjer sta se, lej ga šmenta, spet izkazala Janez Klanšek in Mitja Umnik, ki sta bila torej neutrudna športnika dneva. MP, Foto EM fepopolni odsotnosti radij- r iti so odšli na picnic, je nm nemoteno tekel. Ka- t'Cisto preprosto. Vse radij- t'5i(ratke smo vzeli s seboj so se izkazali za zelo 3 v studiu pa smo pu- s t- .•ezervno posadko, ki pa se f-i dobro odrezala. * * * ' ^^Paseje Škratek v nasled- - P dneh zdrav in čil spet vrnil ; "[^ijske prostore. Kdo ve, J^e neporavnane račune I s ta najmlajšim tehni- ' : -Jatjažem, da mu jo je zlo- . Kar dvakrat zagodel. En- krat mu ni dal odpeti mikrofo- nov na začetku jutranjega spo- reda, drugič pa se je vštulil v prenos oddaje iz ljubljanske- ga studia. * * * Prejšnji teden smo se razgovo- rih tudi o novi radijski shemi, ki bo začela veljati v novih raz- merah, oziroma studiih. No, in medtem ko smo bili eni na trd- nih,'realnih tleh, so bili neicate- ri med oblaki. Ampak - dobe- sedno. Saj se spomnite tiste mavrice med nebom in zemljo iz letališča Leveč? Bilo je brez- hibno, torej je ostal Škratek na trdnih tleh. Je že imel kaj v mi- slih! * * * Ali veste kako je, če se komu »odtrga film«? V dobesednem prevodu se je to zgodilo naše- mu totoreporteiju Ediju Mas- necu, ko je na picnicu neutrud- no fotografiral, uspela pa mu je samo ena fotografija (dokaz je viden). Odtrgal se mu je na- mreč film v fotoaparatu, kar je dokaz, da tudi druge službe na- še hiše niso imune pred škratki. * * * Ko smo oni dan dobili nove aparature za opremo študijev, so se našim tehnikom od zado- voljstva oči kar svetile, ko so odpirali velike škatle. Upamo, da se ni kje potuhnil... saj ve- ste kdo? * * * Če je resnična trdjtev nekate- rih, ki pravijo, da Škratki dela- jo radijske zvezde, potem je največja radijska zvezda prav Škratek, vsi ostali pa smo pra- ve rože. Ha! * * * Radijska redaktorica Nataša Gerkeš je takoj po sprejetju nove radijske sheme pobrala »šila in kopita« in šla novo po- dobo v miru premlet še nekam daleč na počitnice, kamor Škrat sploh ne seže. _ * * * Novinar Željko Zule je minulo nedeljo prestal prvo dežurstvo. In to uspešno, če upoštevamo, da mu tistega lepega dne Škra- tek ni nič zagodel, razen, da mu je »napihnil« nedeljska po- ročila iz pet na petnajst minut. RADIJSKI OPOMNIK Z zahtevno naložbo v nove študije RC še nismo povsem na konju, bomo pa zato »na konju« z radijsko Mavrico, saj bomo zanaimivo konjsko pri- reditev v preskakovanju ovir iz Gotovelj (gre za mednarod- no udeležbo in okvir Alpe-Ja- dran) poskušali spraviti tudi na radijski val - to bo v četr- tek, 20. junija. Z radijskimi Mavricami bo- mo segli tudi v preteklost. Ta- ko kot smo včeraj v Zgodovin- ski arhiv Celje zaradi razstave Danes groije Celjski, ki jo bo- do v Narodnem domu v Celju odprli v ponedeljek, 24. junija, bomo še dlje v zgodovino za Kelti na Celjskem segli v pone- deljek, 24. junija, ko bomo Ma- vrico ob 11. uri začeli v Pokra- jinskem muzeju v Celju. Ali je mogoče z gorskimi ko- lesi resno raziskati Himalajo, bomo izvedeli v ponedeljek 24. junija med 16. in 17. uro, ko »v živo« pričakujemo magistra Cencena iz Ljubljane, sicer do- mačina iz Matk. Športno uredništvo priprav- lja oddajo o svetovnem prven- stvu kajak-kanu v soboto, 22. junija, Milena B.Poklič pa od- dajo o aidsu prihodnji četrtek 27. junija ob 9. uri. Na zalogi je še nekaj zanimi- vih tem; o tem prihodnjič, ko bo že poletje. Naše radijsko po- letje bo vneslo v obstoječo ra- dijsko shemo še več sprošče- nosti in glasbe za vse okuse. Mimogrede: Rumeni CE je nje- gov kontaktni avtor Bojan Krajnc dal poletno prepleska- ti, tako, da se bo v stari obliki pojavil samo še zadnji petek, 28. junija, saj oba potrebujeta nekaj poletnega predaha. Bo pa od Rumenega še kaj ostalo. S šolskimi počitnicami bomo s pomočjo Walta Disneya in Anice Kumrove ter glasbenega opremljevalca Marka Bezov- ška zakorakali za dva meseca še v pravljični svet in sicer v otroških oddajah ob 13.30. To bo naš dodatek v počitnicah. IVIavrlčni maraton Radijske mavrice so pri- ljubljen del sporeda in po- slušalci so jih že zdavnaj vze- li za svoje. Da bi jim še bolj ustregli in se jim pribhžali, smo se minulo soboto lotiLi kar štirih oddaj hkrati, se pravi med 11. in 13. uro. Bilo je v Žalcu, kamor se to sobo- to spet odpravljamo. V sobotnem radijskem maratonu nas je bil Šlandrov trg nenehno poln, saj smo morali hiteti iz trgovine v tr- govino, da smo ujeli radijske minute. Še največ dela sta imela tehnika Bojan Pišek in Sašo Matelič, ki sta morala vsakič sproti vzpostaviti zve- ze s študijem in jih seveda še bolj hitro" odstraniti in omo- gočili prenos iz naslednje tr- govine, kjer sta ju že čakala Janez Vedenik ali Mateja Po- djed. No, podobnih radijskih maratonov se kanimo še loti- ti. Med projekti sta v načrtu tudi dva večja. Eden naj bi bil spet v Žalcu (saj je v tem mestu res prijetno) za turi- stično zabavno prireditev Žalsko noč, od koder bi se vsakodnevno oglašali po ne- kaj ur iz priložnostnega stu- dia Žalec. In ko ga bomo tam pospravili, ga bomo postavili na prireditveni prostor Piva in cvetja v Laškem in ga po- imenovali studio Laško. Ma- raton se torej nadaljuje. Po- leti nas bo povsod polno in zato ni čudno, daje šef radij- ske tehnike že davno rekel: »Povsod je naš dom!« MP Je so kegljale Se zhr^']^^ ^^ dogodek poskrbeli tudi novinarji: v Žalcu JJiJe iti sa^ kegljaškem prvenstvu novinarjev SV Slo- ^^lovati ^ ^^ držali načela, da je važno w Ah prepustili vsa priznanji- Najboljša je f^tneznit^^^^^^Pljenih (Šrot, Korošec, V. Einspieler), med v ^JDoL pa Mariborčan Križnik. V naši hiši sta bila If^Sala nast"^'^^ Zeljko Zule in Edo Einspieler (na sliki) ter ^^nje. vsi drugi pa so se raje odločili za družabno < Foto: TONE TAVČAR 16. stran - 20. junij 1991 Krali fizike in karilfature Žalčan Samo Kralj - naš karikaturist in doktor fizike Nič neobičajnega ni, če si ljudje, ki se ponašajo z nazivom doktor znanosti, predstavljamo kot ne- koliko starejše častitljive gospode. Zalčan Samo Kralj se je do tega naslova dokopal pri svojih 32 letih. In to na področju, ki je vsaj za večino šolar- jev pravi bav bav - fiziki. Postati doktor znanosti pri dobrih tridesetih letih danes ni nič posebnega, meni Samo. Akcija Mladi raziskovalec, kjer so na voljo štipendije za magistr- ski in doktorski študij, je marsikomu, tudi Samu, odprla vrata v svet raziskovanj in svet znanosti. »Šest, sedem let je kar dovolj dolga doba, da lahko končaš študij, čeprav se mi zdi, da so za magisterij tri leta premalo. Premalo predvsem zato, ker je treba opraviti kup izpitov in se ukvarjati z razisko- valnim delom na različnih področjih. Sam sem imel še to srečo, če temu lahko tako rečem, da sem delal na Institutu Jožef Štefan v Ljubljani, kjer sem bil stalno v stiku z vrhunsko znanostjo in dobrimi mentorji.« V svoji doktorski disertaciji se je Samo Kralj loteval stvari, ki so v svetu tudi ekonomsko zanimi- ve. »Proučeval sem kapljice na matičnih tekočih kristalih, to so paličaste molekule, zanimalo me je, kako se te molekule postavijo odvisno od tega, kakšna je sklopitev med njimi, kakšen je stik s po- vršino. Sliši se zapleteno, v bistvu je to numerično reševanje enačb in iskanje pogojev, pri katerih so strukture stabilne. V drugem delu naloge pa sem teoretično analiziral, kako bi lahko te stvari ekspe- rimentalno opazovali z jedrsko magnetno resonan- co ah z optičnim mikroskopom. Te stvari so zadnje čase zelo uporabne, predvsem v industriji elektro- optičnih priprav, na primer displayev iz tekočih kristalov. V prihodnosti bodo verjetno katodne cevi zamenjali ekrani iz tekočih kristalov, te kapljice iz tekočih kristalov pa so se izkazale za zelo uporabne, ker lahko dokaj enostavno spremeniš optične last- nosti materiala z zunanjimi parametri, material pa ni pretirano drag. Na Japonskem gredo te stvari dobro v promet, čeprav so še pred dvema letoma trdili, da so materiali časovno nestabilni in da ni pričakovati komercialnega uspeha.« Uspehi tujih st6rokovnjakov so bih očitno dovolj vzpodbudni tudi za naše znanstvenike. »Moj men- tor profesor Žumer,« razlaga Samo, »je svetovno priznani strokovnjak na tem področju, s projektom se je začel ukvarjati pred leti, ko je nekaj časa preživel v angleškem Kentu. Takrat je začel sodelo- vati s skupino strokovnjakov, ki se je ukvarjala s temi vprašanji, in kasneje oblikoval podobno sku- pino v Ljubljani.« Slovenci v tem trenutku cenimo predvsem tiste dejavnosti, ki takoj prinašajo dobiček. Na znanje in raziskovalno delo gledamo postrani. Samo je opti- mist. »Stvari se morajo spremeniti, kar so v svetu že zdavnaj spoznali. Pred leti so Američani zanemarili ustvarjalno delo, večino denarja so namenih ko- merciali, propagandi in podobnim rečem. Nič čud- nega torej ni, da so jih prehiteli Japonci in še danes so redki Američani, ki kaj pomenijo v svetu fizike. Na tem področju so v ZDA najmočnejši Kitajci, Korejci, vse večji je naval ruskih fizikov. Skratka, fizika je v ZDA rezervirana za neameričane.« Samo Kralj namerava v prihodnje nadaljevati de- lo na Inštitutu Jožef Štefan v Ljubljani, obenem pa poučevati na pedagoški fakulteti v Mariboru. Po- učevati in dokazovati mladim, da fizika ni noben bav bav. »Če se spomnim srednješolskih let, meje bilo najbolj strah ravno fizike. Potem pa spoznaš, da stvari sploh niso tako zapletene, kot se zdi na prvi pogled, treba se je le naučiti pravilno razmišlja- ti. Kako pomembna je pri tem vloga učiteljev, zlasti na srednjih šolah, so pred leti dokazali Američani. Bila so leta, ko so z raznih inštitutov odpuščali strokovnjake, doktorje znanosti, in ti ljudje so po- tem iskali zaposlitev na srednjih šolah. V tisti gene- raciji srednješolcev je polovica mladih doktorirala iz fizike, v tisti generaciji sta bila tudi dva dobitnika Nobelove nagrade za fiziko. Sam zase bi lahko re- kel, da sem teoretik, pri svojem delu pa nameravam uporabljati predvsem eksperimente, ki mladino po- navadi najbolj privlačijo. Pravijo, da imam bujno domišljijo, in verjamem, da bom kot profesor fizike lahko uspešen.« Ljubitelj črnega humorja Bujna domišljija in spretna roka prideta še kako prav na tistem področju, ki Sama Kralja poleg fizi- ke najbolj privlači. To so karikature in, kot pravi, še bolj stripi. »Risal sem že v osnovni šoh, kasneje na srednji, na fakulteti malo manj, zelo veliko pa v ča- su služenja vojaškega roka. Začel sem objavljati v Bjelovarskem vjesniku, v Bjelovarju je bila tudi prva razstava mojih karikatur.« Kasneje seje Samo Kralj s svojimi karikaturami pojavljal še v Tribuni, Dnevniku, razstavljal v Žalcu in Celju, vsak teden se s karikaturo predstavlja tudi na straneh našega časopisa. Najbližji mu je črni humor, predvsem angleški. »Stvari, ki niso smešne, poskušam prika- zati na smešen način, rišem tisto, kar mi je všeč, čeprav opažam, da imajo ljudje najraje karikature, ki so povezane z aktualnimi dogajanji.« A najraje ima Samo stripe. »Velik kup se jih je nabralo, v stri- pu lažje poveš vse tisto, kar nameravaš. Z eno samo karikaturo včasih težko zajameš bistvo nekega pro- blema ali nekega dogajanja.« IB Tragedija V torek, 11. junija zvečer je neznanec ustrelil enain- tridesetletnega Igorja Praž- nikarja iz Žalca, delavca na Petrolovem bencinskem servisu v Šentrupertu pri Žalcu. Kdo je neznani ropar in morilec? Na to vprašanje iščejo odgovor policisti in kriminalisti celjske UNZ in strokovnjaki Republiškega sekretariata za notranje za- deve. V soboto je bil v Gri- žah pogreb. To so dejstva, ki jih ni mo- goče spremeniti, in četudi bodo roparja in morilca ne- kega dne odkrih, bo to le za- doščenje pravici. Ob tem dogodku, ki je odjeknil po vsem našem ob- močju in širše, pa se je spet razgrnila podoba našega ča- sa. Nasilje postaja vse bolj njegov sopotnik, mi pa se še vedno obnašamo naivno. Na neštetih primerih bi lahko dokazah, daje naše samozaš- čitno obnašanje in delovanje prava vaba za storilce kazni- vih dejanj vseh vrst. Učenje na teh napakah pa je mnogo predrago in preveč boleče. Preiskava in ugibanja Rop in zločin naj bi se zgo- dil v torek nekaj pred dva- indvajseto uro, ko se je Igor Pražnikar odpravljal domov. Pred iztekom delovnega dne je še zavrtel domačo telefon- sko številko in ženi Brigiti najavil svoj prihod. Njegov šestletni sin Aljaž je takrat že sanjal. Očitno je pred odho- dom najprej napel vrvico pred vhodom na bencinski servis in potem nameraval postoriti še vse ostalo, kar je potrebno ob zapiranju. Vrnil se je v notranjost, tam pa ga je, v garderobnem prostoru, presenetil neznanec, ropar. Sledi kažejo, da se je Igor Pražnikar z roparjem spopri- jel, ta pa je vanj, v predel glave, izstrelil več nabojev iz pištole in odšel v neznano. Sum na oboroženi rop kaže torbica, verjetno Pražnikar- jeva, iz katere je storilec po bral denar, izkupiček v času med osmo in deseto uro zve- čer, ko bencinski servis v Šentrupertu zapirajo. Ugi- banja so, daje Pražnikar sto- rilca prepoznal ah pa da seje ropar zbal, da se bo Igor z njim spoprijel, ga obvladal in ga naznanil policiji. Le ta- ko si je mogoče laično razla- gati, da je bil ropar hkrati tudi morilec. Kriminalistič- na praksa kaže, da je ropov, ki bi se končah z umorom, razmeroma malo. Žal je iz iste prakse tudi znano, da je večina ropov neodkritih, ker so le-ti dobro pripravljeni, roparji pa dobro izurjeni. Tu se nehote vrinja vprašanje, ali je bil tudi ta rop dobro načrtovan, saj bi ropar ven- dar moral vedeti, da v času, ko se je odločil za dejanje, inkaso ne more biti velik. O dobro pripravljenem in načrtovanem ropu torej v tej primeru ni mogoče govoriti. Zal so posledice krute. Ob- staja pa še verjetnost, da ro- par oziroma morilec ni bil iz naših krajev in da sistema (redno pobiranje denarja, za- piralni čas ipd.) na naših bencinskih servisih ni poz- nal. Razen, če gre za storilca, ki je za razmeroma majhne vsote pripravljen tudi ubi- jati. Jutranja izmena Za rop in umor je javnost izvedela šele v sredo zjutraj ob šestih, ko je Vinko Pod- bregar, poslovodja šentru- perskega servisa našel svoje- ga kolega mrtvega. »Ko sem prišel na delo, sploh nisem pomishl, da bi šlo za kaj iz- jemnega, najmanj pa, da bi šlo za tako tragično dejanje. Ko sem zagledal bencinski servis ves osvetljen, sem naj- prej pomislil na pozabljivost. Bolj sem postal pozoren, ko Marija Goropevšek: »S kakšno muko sem v četrtek zjutraj začela delati!...« Vinko Podbregar: »Na po- greb naj pridejo tudi tisti, ki so si izmislili takšen delovni čas, kot ga imamo zdaj na naših bencinskih ser- visih ...« Stanko Koražija: »Na srečo je naš servis v Šempetru v neposredni bližini tovarne Sip, zato je bolj varen od ser- visa v Šentrupertu, kije pre- cej na samem...« Stane Veniger: »Zadnji obo- roženi poskus ropa na šen- truperškem servisu je bil 18. decembra leta 1987. Rop sta izvršila dva zamaskirana mo- ška in enega delavca telesno poškodovala.« Notn sem z stežaj v pra Ijiv, v Cisto »Igor! Nitin dajet ga dr števil ven,{ okoli( trenu' mordi ca, ki tem s celjslc doma da je I juiz\i !l »p« starei vedaJ stvu: no pP hinjal povs« ko bi videz poso^ dilW „SH popi' di ne! čimC pa po' uvaž« svetu ho\P. sveča) zorni* boji'" to^ pripoJi vaijf, Mor<^ kak^ mea^, trebaj kihj stile' ts BUH pa'5' vidn for< šla^ 20. junij 1991 - stran 17 Šentrupertu - krut opomin ipertu, četrtek dopoldne. seje zadrževala tudi v nepo- sr^ni bližini našega servisa. Prava uganka mi je, kako to, da v notranjost ni nihče vsto- pil, saj se vendar ve, da to ni nočna črpalka in da je za te \Tste objektov potreben po- seben nadzor. Ker je bilo vse razsvetljeno, bi policisti mo- rali postati pozorni. Bencin- ski servis vendar ni čevljar- ska delavnica!... V sredo je bil naš servis zaprt, v četrtek pa je že normalno obratoval. 5e vedno ne morem priti i sebi. Kar naprej imam pred očmi grozljiv prizor in lezko se je sprijazniti ^ izgu- t)o dobrega sodelavca...« : Sodelavka Igorja Pražni- karja je bila tudi Marija Go- ropevšek. »Kakšna muka je bila včeraj zjutraj, ko sem za- čela delati! Ne moreš biti zbran, ves čas misliš na to. Igor je bil zelo dober človek, vedno vesel, dobrodušen, vedno pripravljen pomagati. Vsi pri Petrolu smo ga imeli radi, pa tudi sicer je bil v teh krajih zelo priljubljen. To ne govorim zato, ker je navada, da se o pokojnem govori vse najlepše. Igorje bil zares tak- šen, zato je izguba za nas tembolj boleča.« Ob pripovedi dveh Igorje- vih najtesnejših sodelavcev, se ob pogledu nanju samo po sebi ponuja vprašanje: Je bi- lo res treba servis v Šentru- pertu odpreti že v četrtek zjutraj? Ali bi ne bilo bolj človeško počakati vsaj do so- bote, ko so Igorja Pražnikar- ja pokopali? Smo postali res družba brez čustev in med- sebojnega razumevanja? Pe- trolova ekonomska računica v tem primeru ne vzdrži. Enako je vprašljiv delovni čas bencinskih servisov. Je res potrebno, da so ti odprti do 22. ure, ko pa že skoraj vsak občan dobro ve, da je v Celju, na Mariborski cesti, servis odprt neprekinjeno. Tudi o zavarovanju tovrstnih objektov bi na tem mestu lahko razmišljali, seveda pa to nalogo prepuščamo Pe- trolu. Ustavili smo se tudi na bencinskem servisu v Šem- petru, kjer smo se pogovarja- li s Stankom Koražijo, po- slovodjo omenjenega servi- sa: »Dogodek nas je vse pri- zadel. Vemo, da so bili do sedaj pri nas ropi na naše servise, redki pa so bili obo- roženi. Kaže, da je tudi s tem treba v bodoče računati. Zla- sti na takšnih mestih, kot je servis v Šentrupertu, kjer so se podobne stvari že dogaja- le. V dnevni izmeni (do 22. ure) je zaposlen en delavec, v nočni sta dva. Ko ob dese- tih zvečer servis zapremo, je pravilo, da je treba najprej napeti vrvico, nato zakleniti objekt potem pa pogasiti lu- či. Po mojem mnenju se je pokojni Igor vlomilcu in na- padalcu upiral, ne znam si drugače razlagati tako tra- gičnega konca.« Na policijski postaji v Žal- cu smo se pogovarjali s ko- mandirjem Stanetom Veni- gerjem, ki je povedal, da se je zgodaj po tragični noči oglasila pokojnikova žena in vprašala, če se je morda po- noči pripetila kakšna pro- metna nezgoda. »Mi smo bili o dogodku obveščeni nekaj pred šesto zjutraj, ko nas je poklical delavec jutranje iz- mene. Preiskava je takoj ste- kla, v interesu preiskave pa je, da ti izsledki oziroma ugo- tovitve ne pridejo v javnost. »Na vprašanje, kako je mo- goče, da nočna patrulja ni postala pozorna na osvetljen bencinski servis, nam ko- mandir ni mogel dati odgo- vora. Povedal je le, da je šlo za običajno nočno kontrolo, ki sta jo na tem območju iz- vajala dva delavca postaje prometne mihce UNZ Celje. »Napeta vrvica pred vho- dom na servis je dajala vtis, da je zaprta, zato se tudi ne- kateri občani, ki so namera- vali napolniti avtomobilske rezervoarje, niso ustavili, kljub temu, da je bila črpal- ka vsa osvetljena,« je še do- dal žalski komandir. Roparski napad na servis v RupI v ponedeljek, 17. junija smo lahko v časnikih prebra- U novico, da je v nedeljo zju- tra.j neznanec oropal bencin- ski servis v kraju Rupa, v bli- žini slovensko-hrvaške meje oziroma bUzu Ilirske Bistri- ce. Ropar je s pištolo kahbra 9 milimetrov meril v glavo in tudi zadel 41-letnega delavca na tej Inini črpalki, Antona Rasporja. Krogla gaje zadela v čeljust, vendar ni bil v živ- ljenjski nevarnosti. Primer- java med obema dogodko- ma, zlasti pa izsledki krimi- nalistov kažejo na to, da gre za istega storilca, ki ga do torka, ko smo zaključili re- dakcijo, še niso izsledili. Ker je znan opis storilca, so na- povedi o izsleditvi precej obetavne. S tem naj bi se tu- di utišale vsemogoče govori- ce, natolcevanja in že kar »ugotovitve« občanov v žal- ski občini, ki krožijo in po- stajajo iz dneva v dan bolj nehumane. ' MARJELA AGREŽ Foto EDO EINSPIELER Zvone Štorman, gostinec iz Šempetra: »Okoli polnoči sem se z avtom pripeljal d(. črpalke v Šentrupertu in ho- tel natočiti gorivo. Ko sem zagledal napeto vrvico, sem peljal dalje. Takrat sem tudi videl, da je v neposredni bli- žini servisa stala policijska patrulja.. .« Črna zastava in normalen delovni dan. O išče Izvajalca za svinčnik Pako bil,Braillovo črnilo na raz- stavi v Švici', avtor pa piše, °aje bretonski učitelj izumil posebno črnilo ali pasto, ki Papiiju pušča sled in tako o^jogofa branje tudi slabo- vidnim in slepim. Informaci- ji pravi tudi, da serijska pro- 1^'odnja takšnega svinčnika ni stekla. To sem prebral dobil idejo, da bi nekaj podobnega izumil sam. Dol- 50 sem razmišljal in delal ter gcno napravil moje PA- pisalo, ki je namenjeno y in slabovidnim. ^ svinčniku je posebna ma- (fijene sestavine so moja i S'fiost), ki se pri pisanju dvph papir. V približno i di in ^^f^utah se ta masa str- tovi t s P^sti ugo- 51 "/^aj je napisal ali narisal. sJ^ bi lahko s takšnim iilcn celo pripravljali razstave, kar doslej ko b i Slike bi lah- la K. večbarvne, saj bi ime- ^^'^ne mine.« jeg^^^^^o zanimiv svinčnik dil Buhinjak že ponu- lih slepih in slabovid- ^ Ljubljani, od koder pa odp° ^^kaj mesecih ni dobil Je V Celju je dal svo- fitn si ° ^ testiranje nekate- ro u iii vsi so ga izred- ocenili. Pisalo je odpira pa nove Priz?^^^ za tiste, ki imajo ku jp ^^ vid. Masa v svinčni- fiafp '^erna za vse vrste ko in ko je suha, lah- DogiK v brez bojazni pre- ^'^as, saj ne bo počilo. Ko Branko kaže na papirju učinkovitost svojega svinč- nika, mirno razlaga: »Proto- tip je pripravljen in serijska proizvodnja se bo začela ta- koj, ko bom našel ustreznega izvajalca. Vse nadaljnje in- formacije je možno dobiti pri meni v Celju ali pa pri Dru- štvu slepih in slabovidnih v Celju oz. Dolfiju Videnšku. S serijsko izdelavo takšnega svinčnika bi bili zadovoljni mnogi slepi in slabovidni. Svinčnik pa lahko uporab- ljajo tudi ljudje z zdravim vi- dom pri neštetih dejavno- stih.« To pa ni edino, kar se je rodilo v Brankovi glavi. Z veseljem pripoveduje tudi o stjojčku Ovenmat 40 ali električni pečici za cvrtje krofov. Prej je serijo krofov peklo pet žensk, z njegovim strojčkom je dovolj ena sa- ma. »To sem prodal in serij- ska izdelava bo kmalu ste- kla. Izdelek ustreza soraz- merno zahtevni tehnologiji cvrtja krofov in ima nekatere značilne prednosti pred dru- gimi tovrstnimi izdelki. De- vet sem jih naredil sam in jih ponudil Merxu, kjer zdaj z njimi cvrejo krofe. Zdaj razmišljam, kako bi napravil podoben strojček za peko ja- neževih upognjencev, kjer je tudi zastarela tehnologija. Ljudje se pri nas vse prema- lo ukvarjajo s takšnimi iz- boljšavami.« Branko ima veliko idej, sa- mo uresničiti jih mora. Rad brska za izboljšavami, ki nam lahko olajšajo marsika- tero delo. Njegove roke so spretne, glava pa polna naj- razhčnejših novotarij. Veliko naredi sam, pri marsičem bi potreboval pomoč. Vse dela v želji, da bi zastarelost od- pravili in jo nadomestiU z ne- čim novim. Branko ponuja roko sodelovanja. Kdor raz- mišlja podobno kot on, naj mu jo ponudi. TONE VRABL Foto: EDI MASNEC Tri Prešnikove ribnike v Šmartnem v Rožni dolini je do sedaj imela v upravljanju Ribiška družina Celje, letos pa jih je vrnila lastniku Hmezadu iz Žalca. Zdaj jih je dobil v najem za nedoločen čas Branko Buhinjak. Ob njih ure- juje mini rekreacijski center za vse, ki so radi v naravi. Očistil je že povsem zaraslo okolico in gozd, namestil klopi, rusko kegljišče in gugalnice za otroke ter dal v vodo nekaj čolnov. Postavljen je že tudi kamin za peko dobrot na žaru. V naslednjih dneh bo postavil še brunarico, kjer bo priročni bife. V ribnike je vložil ribe, prevladuje jezer- ska postrv, dovolj pa je tudi krapov, ščuk, amurjev in ribjega drobiža. Za ribolov, ki je možen med tednom od 16. ure do mraka in ob sobotah in nedeljah ves dan, je možno kupiti dnevne lovne karte pri Lešnikovih v neposredni bližini največjega ribnika ali pri samem lastniku. »Zaupam ljudem, da bodo znali ceniti, kar jim ponujam, to pa je, da lahko v neposredni bližini Celja preživijo v naravi nekaj prijetnih ur. Kadarkoli lahko pridejo ob ribnike in si vse uredijo tako, da bodo zadovoljni. Sam sem jim zagotovil osnovne objekte in igrala, kar naj s pametjo izkoriščajo. Tako bodo lahko za malo denarja sami ali z družino preživeli lepe ure v naravi in jih pope- strili z mnogimi aktivnostmi.« 18. stran - 20. junij 1991 pisma bralcev odmevi Izsiljevanje? Najprej lep pozdrav. Re- portaža z dojenčkom v pisar- ni me je zelo razjezila. Že v prejšnji številki sem pre- brala o družini Mandič, ki iz- siljuje boljše stanovanje. Tu- di takrat sem bila ogorčena. To je res pravo izsiljevanje. Zelo veliko družin živi v sla- bih stanovanjih. Tudi sama sem stanovala z možem in otrokom v zelo slabem, pri- vatnem podstrešnem stano- vanju. Tudi miši so se spre- hajale, kijih je bilo treba uni- čevati. Povrhu smo plačevali za to stanovanje še zelo viso- ko vsoto, tudi vode ni bilo v sobi, ker to je bila samo soba. Bila je zelo vlažna. Nič si nismo mogli pomagati. Ko je bil otrok star devet let smo dobih drugo, ampak tudi majhno stanovanje. Ni- smo izsiljevali in šli na Sta- novanjsko ali v podjetje. Ni- sem rodila pri devetnajstih letih, ampak precej kasneje. Od marsikatere pa danes sli- šiš: »Bom imela še jednoga ali dva do troje djece, pa bom dobila stan.« Poznam upokojenca, ki živita v stari hiši, ki je bila poplavljena. Vse imata vlažno, pa še žena je invalidka in še kar čakata na stanovanje. Pa še več je takih. Zato še enkrat v premi- slek, zakaj nas je Slovencev tako malo. Mnogo sem dala skozi, zato me tako izsiljeva- nje zelo razjezi. STANISLAVA SOTOŠEK Celje PREJELI SMO Kresovi zagorite - svobodo naznanite! Je čas rojstva in smrti, čas veselja in žalosti, čas zime in poletja, čas teme in svetlobe, svetlobe in toplote Sonca. Vsi si želimo svetlobe in to- plote Sonca. Želimo si toplo- te, ki nas bo ogrela. Pa ne le na zunaj. Kakor nas ogreva sonce, tako nas more ogreti le še zvesta beseda prijatelja, nežnost in pozornost ljublje- nega, poštenost in pravič- nost nam nadrejenega, za- vest skupne skrbi za blagor bližnjega-sodelavca, soseda, bolnega, tega, ki je v stiski. Toplo nam je pri srcu ob mish na našo svobodno do- movino. Še malo nas loči od samostojnosti, ki je hkrati veselje in tudi odgovornost. Ko pomislim na odcepitev Slovenske domovine, ki jo bomo dočakali prav ob času kresovanja, me navdajajo te- le misli. Prvi rodovi Slovencev, ki so naseljevali našo domovi- no, so si kakor mi danes sa- mostojnosti, želeli moči in toplote sonca. Ko jih je vsa- ko leto v poletju obdarilo s svojo toploto, so na praznik Sv. Janeza Krstnika zakurili kresove, da bi povečali Son- cu moč. To je kresna noč. Slovenci in vsi, ki želite z nami graditi domovino mi- ru, poštenosti, odgovornosti, dobrote, gostoljubnosti in sreče, prižgite na kresno noč kresove in jim dajte simbol daritve. Kakor posamezna polena tvorijo skupaj kres, tako se tudi mi združimo v optimizmu in dejavnosti za človeka vrednejše življenje. Pa še ena simbolika se nam ponuja ob kresni noči. Ime Janez predstavlja Slovenca na splošno. Ob kresu pa go- duje Sv. Janez Krstnik. Tako se naj kresovanje dotakne vsakega izmed nas. Oživimo to staro navado in ji pridaj- mo novo aktualno vsebino. Naj nas spomni na naš delež in sposobnosti, ki jih mora- mo prižgati za skupno dobro. Mladi Krščanski Demo- krati Celja bi radi vzpodbu- dili vse, posebno mlade, da s skupnimi močmi, kakor so naši predniki s kresovi želeli povečati moč soncu, poveču- jemo moč poštenja, pravice, dobrote, upanja in čistoče naši domovini. Iz malega ra- ste veliko, iz zavesti dejanja. Vsi, ki se bomo poveselili ob kresovih Kresne noči, začnimo dejavno. Skrb za či- sto okolje je naša naloga. Za- to vam kličemo. Avtomobil- ske gume, plastika in druge okolju nevarne snovi ne spa- dajo v kres. Ne umažimo na tak način naše še nerojene domovine. Naj ne bo, kot na Prvega maja to dan oblačnih stebrov črnega dima. Prižgi- mo raje manjše kresove in varujmo zrak in okolje. Ni namreč pomembno, da so ti kresovi veliki in da dol- go gorijo. Nekaj drugega je pomembnejše. Pomembnej- še je, kako dolgo bodo goreli kresovi zavzetosti za skupno dobro v naših srcih in koliko svetlobe - ne dimnih ste- brov, bodo izžarevali v deja- njih. PETER CETINA, Za mlade krščanske demokrate Celja O denacionaliza- ciji Prof. dr. Ljubo Bavcon je kot predsednik Sveta dne 23. 5. 1991 v Delu priobčil čla- nek, ki govori o stališčih te humanitarne ustanove do osnutka zakona o denaciona- lizaciji. Istočasno so podani tudi predlogi za dokončno obhkovanje tega zakona. Go- spod Bavcon skuša v tem članku bralce prepričati, da je nesmiselno razveljaviti boljševiške zakone, ki so omogočili povojne razlasti- tve, ker so razlastitve bile tu- di pravične. Po mnenju uglednega pravnika naj bi na razlastitvene zakone in na proces razlaščanja gledali z očmi časa, v katerem se je to dogajalo. Pa se spomnimo na spreje- te zakone, ki je omogočil tretjo nacionalizacijo. Neke- ga dne leta 1958 je bila v zvezni skupščini v Beogra- du smrtna tišina. Poslanci obeh zborov pričakujejo pri- hod maršala, ki bo imel uvodni govor. Pri vhodu se prikaže impozantna figura v bleščeči uniformi. Sledijo burne ovacije, ploskanje... »Drugarice i drugo vi posla- nici, u ime radnog naroda Jugoslavije« ... Kardelj nato pojasni kratko vsebino zako- na o nacionalizaciji zgradb, poslovnih prostorov in grad- benih zemljišč. Na koncu po- slancem pojasni, da je to re- volucionaren ukrep, ki bo povečal materialno bazo de- lavskega razreda in onemo- gočil izkoriščanje človeka po človeku. Sledijo zopet ovaci- je, ploskanje, zakon je so- glasno sprejet. Kakšne so bile posledice tega zakona: na tisoče uniče- nih egzistenc, socialna ogro- ženost, prezgodnja smrt pri- zadetih oseb... Zaradi slabe- ga gospodarjenja novih last- nikov (nelastnikov) je nasta- la ogromna materialna ško- da, ki jo čutimo še danes. Na podoben način in še bolj brutalno je potekala pr- va in druga nacionalizacija. Danes se sprešujemo, kako je mogoče, da od več sto po- slancev, ki so sprejemali ne- humano zakonodajo, skoraj ni bilo primera oporekanja. Redkih poslancev, ki se jim je oglasila vest in so se drzni- h ugovarjati, na naslednjih sejah niso več videli. Razlaščenci upamo, da Svet za varstvo človekovih pravic še ni dal dokončne ocene o povojni zakonodaji, ki je povzročila trpljenje pri- zadetih. Zaradi ekonomske neučinkovitosti razlaščene- ga gospodarstva so posredno oškodovane tudi druge kate- gorije prebivalstva (razlašče- na Avstrija ima 3x večji živ- ljenjski standard). Razlaščenci si žehmo, da bi Svet za varstvo človeko- vih pravic pri oblikovanju dokončne ocene o vrednosti boljševiških zakonov upo- števal in se vprašal: Ali so bili tisti, ki so odlo- čali o usodi prebivalstva iz- brani po volji ljudstva? Kakšen je bil namen in za čigav interes so se sprejema- H razlastitveni zakoni? Ali je bilo razlaščanje v skladu s splošno deklaraci- jo o človekovih pravicah (Ju- goslavija jo je podpisala)? Zakaj bi kot ločenci pode- dovali nehumane in škodlji- ve zakone, ki bi odvračali do- mače in tuje investitorje v uničeno gospodarstvo? Ali so potrebni dolgotrajni in drugi pravdni postopki, da bi razlaščenci dosegli svo- je pravice? Izvršni odbor ZLRP Podružnica Žalec Kaj dela sedanja opozicija? To vprašanje se mi postav- lja, kadar spremljam po ob- čilih delo republiškega par- lamenta. Zoprno je poslušati to stalno ponavljanje: Ta vla- da je zanič, totalno nespo- sobna, zato mora pasti. Mi bi to drugače in gladko izpeljali itd. Res je, da našo vlado se- stavljajo ljudje, ki ne morejo delati čudežev, da bi vzeli tam, kjer ni. Da pa ni in da sedaj družbeni standard stagnira, ni odgovorna seda- nja vlada, ampak elita prejš- nje oblasti, ki je takšno sta- nje zapustila. Kateri kmet, ki bi prevzel kmetijo z velikan- skimi dolgovi, bi lahko takoj užival blagostanje, brez veli- kih poprejšnjih žrtev in odrekanja, da bo vse to po- plačal? Prav zato je vse ob- sodbe vredno početje opozi- cije, ker hoče za vsako ceno javnost preslepiti in krivdo za sedanje težko gospodar- sko stanje naprtiti naši vladi. Lahko je bilo imeti soraz- merno visok življenjski stan- dard na račun izposojenega denarja. Vsi vemo, da je gospodar- stvo prednostna panoga, nihče pa še ni našel čarobne formule, da bi ga kar najhi- treje in uspešno sanirali. Kri- tizirati, nagajati in napadati zna vsak in mu zato niti ni potrebna posebna učenost. Se več, ko po eni strani vihti- jo bič nad slovensko vlado, da mora takoj izpeljati voz gospodarstva iz blata, po drugi strani in deloma nas- krivaj na vso moč zavirajo, da se to ne bi zgodilo. Le tako je mogoče razumeti, da so v republiški skupščini v razpravah in pri glasovanju poslanci iz opozicije skoraj vselej proti predlogom vla- de, včasih pa tudi skupščino pred glasovanjem zapustijo, da tako blokirajo delo skupš- čine in vlade. Včasih so stari rekli: kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade. Pa se imenujejo prenovite- lji, kar pomeni prenovo - če- sa? Ali pa tudi, da sedaj pod- pirajo štrajke in protivladne demonstracije, ki jih nekdaj niso dovoljevali. In liberalni demokrati, kar naj bi pome- nilo širino, pluralnost. Soci- alisti-enakost, so pa vsi ena- kega stališča in pogledov kot so bili: striktno se zavzemajo za ustavno pravico do spla- va-umora. To je približno ta- ko, kot če bi dah tudi ropar- jem in tatovom ustavno pra- vico do njihovega posla. Na- dalje se zavzemajo za ločitev cerkve od države, kar je za člane Cerkve sporno ker smo hkrati tudi državljani; so proti enakovrednosti ka- tohških šol in sploh jim na- sprotujejo; nasprotujejo no- vemu časopisu Slovenec, ker menda ne bo njihov; na- sprotujejo ustavni preambu- li o svetosti življenja; naspro- tujejo vračanju po vojni kri- vično odvzetega premože- nja; nasprotujejo izvirni in pristni slovenski zastavi, ki je brez peterokrake zvezde... Po njih sadovih jih boste spoznali, pravi sv. pismo. IVAN GLUŠIČ Mozirje Ob sobotah pouic? - ne hvala! Sreda, 29. maj 1991. Zopet eden izmed množice dnevov prireditev na gimnaziji Celje. Toda ta, če bi jo sploh lahko imenovali prireditev, je bila nekaj posebnega. Pod po- kroviteljstvom lA je stekla nekakšna okrogla miza med starši, učitelji ter dijaki. V okviru zdravstvene vzgoje smo se namreč dogovorili za nekakšen sproščen pogovor med povsem različnimi ge- neracijami. Za uvod smo starše pope- ljali skozi čudežni svet Petra ter Barbare. Kratka igrica, v katero pa je bilo vloženega polno dela, naj bi prisotnim pokazala, kakšen je danes svet in kako ga opazujejo oči odraščajočega mladostnika. Lepo so jo sprejeli, naše »žu- lje« pa nagradili v bučnim aplavzom, ki je bil uvod v na- še pripravljene teme. Da pa bi starši lažje preživeli na si- cer malce neudobnih šolskih stolih, smo jih malce razmi- gali z minuto za zdravje. Se- veda je bilo najprej prisotne- ga malo hudomušnega na- smihanja, a ko so opazili, da mislimo resno, so le malce pripomogli svojemu srčku, da jim je hitreje pognal kri po žilah. Sledile so naše te- me. Na izbiro smo jih imeli kar precej, a smo se seveda odločili za tiste, katere so tre- nutno najbolj aktualne. Kot nekakšno pomirjevalno sredstvo so jim prikupne so- šolke, tedaj seveda v vlogi natakaric, ponudile kavico in prav prijetno jih je bilo opazovati, kako jo srkajo ter se tolažijo: »Moj pa že ni tak!« Kot zaključno temo pa smo prihranili sestavek, ki je od vseh za nas najbolj po- memben in sicer: »OBRE- MENITEV UČENCEV IN PROSTI ČAS.« To je tema, ki dandanašnji buri duhove nas vseh. Ne- prestane reforme v šolstvu, ki se dogajajo iz let v leto. Vedno nove spremembe, včasih v naš prid, včasih tudi ne. Gimnazijo, katero je pred približno desetimi leti zame- njal usmerjen program, so letos zopet uvedli. Še posebej pa je sedaj ak- tualna tema: »Ob sobotah pouk DA ali NE!« Slednja se hkrati navezuje tudi na na- slov o jjreobremenjenosti učenca. Šestdnevni delovni teden naj bi namreč olajšal našo napetost in nam dal več časa za sprostitev. V sloven- skih šolskih vrhovih menijo, da je dvodnevni vikend le v našo škodo. Sobote bi na- menjali za razne športne, kulturne dneve in ostale de- javnosti. V primeru pa, da obdržimo prosta dva dneva, naj bi soboto zamenjala sre- da. Na srečo se o tem zaen- krat še samo razmišlja. Jaz in večina mojih vrstnikov se s tem ne strinja. Upam, da se ne motimo in da bo ostalo tako, kot je. Premagujemo dvaintrideseturni delovni te- den, kateremu bi lahko pri- šteli še najmanj deset, dvag- set ali celo več ur za učenje in pisanje domačih nalog. Pri seštevku vseh teh ur pa daleč presežemo delovni te- den odraslega človeka. Veli- ko nam povedo tudi statisti- ke iz anket, katere smo iz- vedU. Z vsem tem našteva- njem obremenitev pridemo do zaključka, da je prostega časa čedalje manj. Približno ena do tri ure dnevno, ob ne- deljah malce več, a smo že tudi obremenjeni s priprav- ljanjem na naslednji dan. Ostane nam edinole sobota in v imenu somišljenikov vas rotim, da nam ne vzame- te še tega 80% dneva spro- stitve. Program, ki smo ga pripra- vih za starše, se je bil tako končal in povabili smo jih, da povedo o vsem tem svoje mnenje. Najprej so se lotili zadnje teme in z veseljem smo dijaki ugotovili, da je večina na naši strani. Skoraj vsi so enoglasno odgovorili: »Ob sobotah pouk?... ne!« Slednje je bilo povod za za- četek dialoga med prisotni- mi. Starši so govorili o svojih težavah, ter o tem, da jih mo- ramo razumeti; mi isto, le da z obratnimi temami. Vse skupaj je bilo včasih že pre- cej duhovito. Še posebej je bilo zanimivo »prerekanje« med učenko ter očetom. Ona je trdila belo, on črno, prisot- ni pa smo takrat le obračali glave, se nasmihali in plo- skali; seveda, če je bilo v naš prid. Vse skupaj je v nekakšen zaključek povezala naša pro- fesorica za zdravstveno vzgojo prof. Marinčkova. Eden izmed najzanimivejših predlogov se je glasil: »Ko pridejo vaši otroci iz šole, jih ne vprašajte vedno, kako je bilo v šoli, ampak kako kaj ljubezen. »Priznati moram, da si je slednjega moja mati dobro vtisnila v spomin. Vsak dan, ko pridem iz šole, se pozanima, kako je kaj v ljubezni. Na to vprašanje se prilega seveda odgovor: »Danes v šoli nisem dobil nobene ocene.« Hudomušno, mar ne? SIMON GORJUP v imenu 1. A. Gimnazije Celje Bomo na vse pozabili? v začetku meseca junija sem zaman po različnih ča- sopisih iskal »spominske vr- stice« žrtvam, ki so bile 9. junija 1941 odpeljane iz raz- ličnih ustanov, iz domov in usmrčene na Zgornjem Šta- jerskem. Samo Delo je v ru- briki »Dogodki na današnji dan« dne 8. 6. 1991 zapisalo: »Devetega junija 1941 je iz Slovenije pripeljalo na želez- niško postajo Spilje (Spiel- feld) 23 avtobusov 583 žrtev nacistične »evtanazije«, to je usmertitve duševno bolnih in onemoglih ljudi. Nacistič- na evtanazija je v glavnem prizadela Štajersko: iz petih zavodov (Novo Celje, Voj- nik, Medlog, Slovenske Ko- njice, Ptuj, Muretinci) so Nemci odpeljali v evtanazij- ski zavod Hartheim pri Lin- zu duševne bolnike in obne- mogle in jih tam usmrtili...« O tem zločinu in ob dej- stvu, da niti v Novem Celju, Medlogu, Vojniku ni spo- minskega obeležja, ob vpra- šanju ali niso ti bolniki žrtve nacistične politike, obstojajo nekateri dokumenti. Tako v knjigi »Gradivo o sloven- ski partizanski saniteti« naj- demo podatek, da je bil med zelo redkimi zdravniki, ki so bili uradno proglašeni za voj- ne zločince dr. Alfred Fi- scher. Navedeno je: »Dr. Al- fred Fischer, zdravnik, Ne- mec, jugoslovanski držav- ljan, šef umobolnice v No- vem Celju in župan v času okupacije v Grižah pri Celju; odšel v Avstrijo. Fischer je bil po rodu iz Žalca, član Kulturbunda in NSDAP. Zločin: Bil je član komisije za odgon in usmrtitev okoh 370 umobolnih v Novem Ce- lju, 92 hiralcev v Vojniku in 20 hiralcev iz Medloga pri Celju. Vsi odgnani so bili ko- nec junija 1941 umorjeni v Hartheimu pri Linzu...« Debič v knjigi »Vrbje« na- vaja, da so avgusta 194, peljali iz hiralnice »n?,!,'^ nih bratov v Vrbju. % starčkov v Avstrijo, rried^^'^' mi osemdesetletnega c^i-^j' ! nika Jožka, ki je dolgo si žalski cerkvi. Bili so žrtv^ tanazije. Zanimivo je, da se v fj čiji in v Avstriji veliko piše o tem zločinu na(j venskim narodom. Leta iq so Naši razgledi objavili ^ spevek »Škoda zanjo ~ z njo« - »Podrobnosti o nem morilskem progr^^^ nacionalsocialističnih ras«!' fanatikov, imenovanem tanazija«. Malo kasneje je t i la na avstrijski televiziji d' kumentarna oddaja, kijg J vorila o izvajanju tega pf grama na Avstrijskem, S'-" venski znanstveni inj^jj'' v Celovcu in založba Dra\ sta izdala knjigo HeKa Strambergerja »Die Ani die Schwestern, die SS ij der Tod« (Zdravniki, ses^ SS in smrt), ki govori o naziji bolnikov psihiatričJ ga oddelka celovške bolilj] niče in hiralnice. Nikjer™ v teh dokumentih ne najdh mo podatkov o Štajersd Opisan je med drugim gJ Harthein, ki leži 30 km & Mauthausna, v gradu so bi plinske celice kot kopalnici bil je krematorij in iz kremj torija seje širil duh po sezga "nih ljudeh, uporabljal se) ciankalij. Milan Kučan je v Bresti ci spregovoril o terorju,^ gnancih, internirancih.] marsikdaj smo se v pretekj sti spominjali teh in onihl tev nacizma, na te bolnike} vseskozi pozabljamo. Ali niso bili ljudje? Bili so žrti politike, ki jo je Hitler zaj sal v knjigi »Mein KampI ko je zahteval in ugotavjj humanost narave, ki uniču šibke, da bi močnejšemu p darila prostor. Bomo poza! li na te ljudi in če za Medl( pišemo, koliko žrtev je bilfl 1945, zakaj ne zapišemo,! liko ljudi je bilo iz Medlq odgnano v smrt leta 1941^ FRANC JEŽOVNI Ga Projektno delo na polzelski šol Starji 6. b razreda na 0 Vera Šlander Polzela smoli tos že drugič poslušali zal ljuček projektnega dela. P projektu iz glasbene vzgoj so nam predstavili še projei Žuželke pri biologiji. Po« je bil organiziran popoldn da smo si ga starši lah» ogledali. Najprej nam j učenka povedala, da je da teklo sedem tednov v učiM ci, na terenu in doma, neši mo pri urah biologije, amiS tudi pri zemljepisu, liko'' vzgoji, angleščini, pri foU grafskem in računalnišl<^ krožku. Učiteljica NeverJ Jerin nam je obrazložila ' je bil projekt problemsko« stavljen s ciljem spozna^* žuželke, primerjati posan* ne skupine med seboj ini* hkovati žuželke. Nato so' učenci razdeUli v sedem sKj pin in vsaka skupina je po čala o svojem delu ob izdelanih miselnih vzorc^^ Pripovedovali so prosto v pem slovenskem jeziku- Med poročanjem so P'', zali dva videofilma, ki s", sami posneli. Znali so/"] vati z grafoskopom, raču^ nikom in videom. skupina je pripravila s^i razstavo. Najbolj zanirr^'^ | so bili pahčnjaki, ki so j učenci s pomočjo "či^^^J dobili na biotehnični bralcev - roman 20. junij 1991 - stran 19 ,hliani in sedaj sami e V sedmih ted- C^biio^ko opažih števili^ "pmbe, med njimi tudi Pri raziskovanju jim pomagala tudi so- hiokularna lupa, ki so •'.bna,,. letos in jim prinaša "'radosti' saj lupa lahko '''•i'"' nredmet raziskova- fcveča P^^ 100 krat. koncu predstavitve so I >iusili svoje znarije še r zu na računalniku. ''vil in vodil ga je eden pnPJ y^encev. Starši smo Mi tako delo, saj smo ^tn opazili' da so učenci n, zavzeto in z veseljem. bil uspešen. Pred- ^ oa smo občudovah sa- '"^minost učencev. Ves čas ' as je spremljalo čričko- ^Hetie ki se je oglašalo iz ^d steklenih posod na ^-tavi Najbrž je bilo tudi Snu prijetno Pogled se ' je ustavljal na zivo po- -anem oknu učilnice, ki krasile travne bilke in Predstavitev je trajala uro pol, na koncu pa so nas pogostili še s kavico in Livom, ki so ga sami spe- Šolske prostore smo za- ^tili s prijetnim občut- jji. da so naši otroci v pra- rh rokah. MARJANA MEKLAV mamica PRITOŽNA KNJIGA Upravičena participaciia? ^ Zgodilo se mi je tako kot ' e je mogoče že kateremu ' acientu pred menoj ah pa ' eboše kakšnemu. Dne 5. 6. 1991 sem bila na specialističnem pregledu v zdravstvenem domu v Ce- lju (oddelka ne bom omenja- la), kjer se je zataknilo ob participaciji. Prijavljena sem na Zavodu za zaposlovanje in prejemam denarno nado- mestilo. Hotela sem uveljavi- ti pravico, da sem glede na omenjeni položaj upraviče- nea do participacije. Imela sem potrjeno zdravstveno knjižico iz zavoda za zaposlo- vanje in iz zdravstva in prilo- žila še zadnji odrezek nakazi- la za denarno nadomesitlo, vendar to ni bilo dovolj. Me- dicinska sestra je trdila, da bi morala imeti še karton- ček, ki ga izd^a zavod za za- poslovanje, Kjer je potijeno oziroma napisano, da sem resnično upravičena do vseh vrst participacij. Ker le-tega nisem imela, sem morala plačati participacijo in še prispevek za zdravila in re- cept v lekarni. Zadeve si ni- sem znala več sama razložiti, zakaj takšna dvojnost pri uveljavljanju pravice do upravičene participacije (saj so na zavodu za zaposlovanje trdih eno, v zdravstvenem domu pa drugo). Odpravila sem se nazaj na Zavod za za- poslovanje in na zdravstvo, kjer sem se na podlagi za- konskih določil prepričala, kje tiči prava resnica. Tako medicinskim se- stram sporočam in priporo- čam, naj si vzamejo v roke Uradni hst SRS številka 47, leto 1987 in preberejo člena 45 in 46 v zakonu o zdrav- stvu, kjer se bodo prepričale, da za uveljavljanje pravice do upravičene participacije za tiste, ki prejemzoo denar- no nadomesitlo zadostuje potrjena zdravstvena knjiži- ca in zadnji odrezek denar- nega nadomestila! Tisti kar- tonček, kjer je zapisano, da je pacient upravičen kakršne koli participacije pa se izda tistim, ki ne prejemajo nobe- nih denarnih sredstev (oziro- ma najnujnejšim socialnim problemom). Končala bom mojo zgodbo v upanju, da bodo medicin- ske sestre, upoštevajoč za- konska določila, prihanile je- zo pacientov, ki si utirajo pri iskanju pravice in resnice mnoga nepotrebna pota, pri tem pa seveda nastajajo še dodatni stroški (da so nepo- trebni, ni treba posebej po- udarjati!). BRIGITA K. Šmaije pri Jelšah ZAHVALE - - POHVALE Izlet upokojencev Društvo upokojencev Šmaije pri Jelšah je v mese- cu maju organiziralo eno- dnevni brezplačni izlet za člane stare nad 80 let. Name- sto skromne obdaritve za na- še rojstne dneve so nas pope- Ijah po lepem Kozjanskem, to je na Sv. gore, grad Pod- sreda, samostan in lekarno Olimje. Atomske toplice smo si mimogrede ogledali. Marsikateri starostnik si je prvič ogledal šmarske kraje in znamenitosti. Vkljub sla- bemu vremenu se nas je tega izleta udeležilo kar 48 sta- rostnikov, od tega je bil naj- starejši 91 let. Prijeten izlet smo zaključi- h v Hmezadovi menzi. Lepa hvala gospe Treziki in Ivan- ki, ki sta poskrbeli za dobro voljo in prijetno počutje. Takega izleta si mi stari še zelo želimo." 85-letna Šmarčanka PROFIT, d.o.o. Podjetje za finančno računovodsko svetovanje in storitve Efenkova 61 63320 Velenje K SODELOVANJU VABIMO KANDIDATE, KI BI PREVZELI VODENJE NOVEGA PODJETJA Podjetje PROFIT ustanavlja sestrsko podjetje EDIPRO, podjetje za izdelavo programske opreme za računalniško izmenjavanje podatkov in nudenje uslug pri uvajanju računalniškega izmenjevanja podatkov. Produkt, ki ga bo nudilo podjetje EDIPRO se imenuje prav tako EDIPRO in je že v fazi testiranja. Predstavlja standard bodočega komuniciranja med podjetji doma in v tujini. Podjetje EDIPRO bo med prvimi v Jugoslaviji in med redkimi v svetovnem merilu, ki bo razvilo takšen produkt. Nudimo Vam možnost, da vodite to podjetje in s tem afirmirate sebe, podjetje in Republiko Slovenijo, kjer je ta produkt nastal. Nudimo Vam: - delovno mesto v.d. direktorja z velikimi pooblastili, - osebni dohodek, ki bo vsaj 2 x večji kot ga imate sedaj, - regres v višini osebnega dohodka, - gibljiv delovni čas, - 30 dni letnega dopusta, - možnost soudeležbe v solastništvu podjetja do višine 25 % - stimulativen dodatek k osebnemu dohodku odvisen od osebnega uspeha - možnost strokovnega izpopolnjevanja doma in v tujini. Prednost bodo imeli kandidati, ki bodo izpolnjevali naslednje zahteve: - dobro poznavanje računalniških sistemov IBM, VAX, PC, - znanje programiranja v vsaj enem višjem programskem jeziku, - znanja s področja računalniških komunikacij, - dobro poznavanje poslovnih procesov v podjetjih, - znanje angleščine (zaželjeno tudi nemščine), - komunikativnost in sposobnost organiziranja dela. Podjetje bo pričelo z delom v začetku septembra 1991. Vse ki vas ponudba zanima in smatrate, da izpolnjujete pogoje, pošljite prošnjo katera naj vsebuje kratek življenjepis z opisom del, ki ste jih opravljali in znanji, ki jih obvladate. Prošnje pošljite do 27.6.1991 na naslov PROFIT, Efenkova 61, 63320 Velenje. Vse kandidate bomo povabili na razgovor in jih pismeno obvestili o rezultatih do 2.7.1991. \NTON KOMAR ZA SIVIMI ZIDOVI . , Mojster je opazil, daje z njim nekaj narobe. Ker mu ■ 'Ojko ni hotel povedati, kaj.-se je zgodilo, se je sam : '^mimal pri vzgojitelju. Potšm mu je dejal: ' , Zaradi bab se ne sekiraj. Mlad si še in imel jih boš, ' 'mor boš hotel! ^PJ^je bil tako mrk in nerazpoložen, so ga pričeli -^kavati tudi drugi obsojenci. Večkrat je slišal: ; ~ Cuj, po čem je rit? l ^^vedal se je, da je to Mirkovo delo in da mu je to ^^ai v besu, ker je bil zaradi prekrškov kazovan. Tudi . se mu je nekako odtujil, le Boris ga je poskušal i'f^meti. Ko mu je Vojko pokazal Jasnino pismo, je ; molčal. Potem je tiho rekel: ~ ^^ ^^ bolelo in vem, da je to zate udarec. Življe- i vendar teče svojo neizprosno pot naprej, hnboi " ^^ ^^ zagledal skozi okno nekam v vrhove l^e^rfT nista več govotila, postala pa sta zara- hd^ h ^ Vojko je vedel, da mu bo Boris ob J^jfti ^^^^ ^^ strani. Njegovo pomoč pa bo potreboval, ni dal miru. V sobi so mu že večkrat očitali Paiti^''^' družba pa je zanj že pripravljala nove moraš, da ti bo Mirko skuhal pravi golaž. i ^^^^ pogojno, te bo skušal pripraviti do ^^ naredil kako neumnost, ki te bo pripeljala se zlob, ki so tukaj možne! gaje opozarjal teh dogodkih seje Vojku zdelo, da ga nič več % ^^^ Pretresti. Sprijaznil seje z mislijo, da bo moral ^erj preživeti med obsojenci, ki so neizprosni (Jojjijj® drugega, prav tako kot je neizprosno življenje ^tia 1 ^^ ^^ krenili na kriva pota. A preživel bo le, če i Č^tl^J.^^P^, sebe in svojo pot iz tega. H ^^ ^^ ^^^^ želel svobode, mu je sedaj nekako ^kt ^^ pazniki priganjali k delu in ga vzpodbu- onemu, ker je vedel, da drugače sicer tega ^^ ^^ ^^ nekaj časa je izgubil sam Ne/c načrt, da se nekoč vrne očiščen in opran M^^cle ter zaživi svobodno življenje. Vedno bolj je jj ° ^ ospredje vprašanje krivde do okolice, do , Poro° in staršev. Sestra mu je povedala, da se K^s/io p ' P^^ njem na obisku, a tega ni jemal ^ar ^^senečen je bil, da je sedaj to dejstvo in nekaj, d spremeniti. Razmišljal je le še o Jasni in ^^n^a smisla, da bi čakala eden na drugega, ^^^stajanja kazni je torej ostal sam in se ne more opreti na nikogar več. Izgubil je vse tiste, ki jim je zaupal, njegove nade so bile pokopane. Nekaj vrstic tega pisma je napravilo konec njegovim mladostnim sanjam. Na misel mu je celo prišlo, da teh vrstic morda ni napisala Jasna, hkrati pa seje zavedal, da kaj takega ni mogoče. Vedel je, da bo od njega sed^j odvisno, kako bo kazen prestal in kaj bo ukrenil. Takoj po dejanju se mu je res zdelo, da se vse skupaj njega ne tiče in da za to ne bo odgovarjal, zdaj pa se je zavedal, da je kriv. Tudi Jasna zaradi tega noče imeti več stikov z njim! Obsoja ga prav tako, kot ga je obsodilo sodišče. Dnevi pa so tekli naprej. Minilo je že več kot leto dni, spet se je bližala jesen. Naznanjali so jo krajši dnevi in hladnejše noči, pa tudi siva jutranja megla. Na delovnem mestu Vojko ni bil preveč zavzet. To so opazili tudi drugi in somu povrhu še nagajali. Vzgojitelj mu je povedal, da bi ga sicer lahko premestili na drugo delo, vendar naj raje še nekaj časa počaka, ker bo šel jeseni v vajenško šolo. Potem je prišlo do novih zapletov. Obsojenec, ki je bil kot novinec dodeljen na odvoz odlitkov, je po nerodnosti stresel obroče z vozička. Sta- rejši obsojenec ga je grobo pokaral, on pa je enostavno skočil vanj in pričela sta se prerivati. Starejšemu je uspelo vreči novinca na tla, brcal ga je, kamor je padlo. Vojko ju je nekaj časa opazoval, potem pa ju je skušal spraviti narazen: - Pusti ga na miru, saj vidiš, da je to storil zaradi naglice! - Ti glej svoje delo in naju pusti na miru, ker ti razbijem gobec, če ne nehaš! Vojko seje sklonil k novincu, starejši pa gaje odrinil, da je padel. To ga je razjezilo, pograbil je odlitek in ga zagnal v pretepača. Zadel ga je v prsi. Obsojenec je pričel klicati na pomoč, hotel je priklicati paznika. Tedaj se je pobral tudi obrcani novinec in skupaj z Vojkom sta obvladala nasilneža. A novincu to ni bilo dovolj, pričel ga je še daviti, nato pa je udarjal z njegovo glavo ob 'Steno, dokler se ni zgrudil. Vojko je vedel, da bo vsem trda predla, če pokliče paznika, a mu ni preostalo dru- gega. - Pomagajte, ubil ga bo! Paznika, ki sta se pomenkovala pri vratih, sta pristo- pila. Vojko je pričel pojasnjevati, kako je prišlo do pretepa in kaj je obsojenec počel s fantom, vendar mu paznik ni verjel. Drugi paznik je medtem, šel iskat nosila. Poško- dovanega obsojenca so odnesli v ambulanto. Prišli so mojster, vzgojitelj in še drugi pazniki. Zasli- šali so vse prisotne. Fant, ki mu je Vojko pomagal, ni hotel priznati vse krivde, dolžil je tudi Vojka, ki pa je trdil, daje hotel le pomagati in ukrotiti obsojenca, ven- dar je videl, da mu večina zasliševalcev ne zaupa. - Vi, Cerar, ste pogojno kaznovani s samico. Mislim, da je sedaj prepričevanj in tudi pogovorov dovolj in da se boste za nekaj dni preselili na hladno! je dejal vzgoji- telj, še vedno v dvomih, kaj je res. - Oba sta še mlada, z nasiljem, kakršnega počneta tukc^, pa bosta globoko zabredla, še posebej, če mislita, da je to primerno, je nadaljeval. Potem se je obrnil k novincu: - K^o dolgo vi že delate tukaj? - Prišel sem na začetku meseca, je odvrnil novinec in si brisal kri, ki mu je tekla iz nosu. - Peljite ga v ambulanto, da pogledajo, kaj je narobe, ker krvavi, Vi, Cerar, pa boste šli k upravniku, da se glede tega početja takoj pomenita! Prišli so do upravnikove pisarne. Tajnica je povedala, da ga ni in da bo prišel čez slabo uro. Vzgojitelj je odpeljal Vojka naprej po hodniku. Ustavila sta se v pisarni na levi strani. Prileten in že precej sivolas mož je takoj stopil po Vojkov spis in evidenčni karton kazni, vzgojitelj pa je fanta še enkrat zaslišal. - Kdo je prvi začel pretep? - Ker je starejši obsojenec nadrl novinca, kije stresel odlitke, seje le - ta zakadil vanj. Ko gaje starejši podrl na tla, sem mu hotel pomagati. - Zakaj niste poklicali na pomoč paznika? - Ni hotel nehati brcati in ko sem videl, da ga lahko na tak način tudi ubije, sem mu priskočil na pomoč! - Pomagali ste mu s tem, da ste še drugega poškodo- vali in povzročili splošen pretep, kaj? - Hotel sem mu le pomagati, on pa meje potem, ko je vstal, prijel obsojenca in z njegovo glavo udaril ob zid! Sivolasi mož se je vrnil in vse se je pričelo znova. Potem je vzgojitelj vprašal: - Vi trdite, da ste hoteli pomagati vašemu sodelavcu in da pri tem niste bili udeleženi v pretepu! Kako pa potem razlagate to, da ste vrgli odlitek v obsojenca, ki so ga odnesli v ambulanto, in mu pri tem poškodvali rebra ? Vojko je povesil oči, ker ga je nadzorni vzgojitelj ujel pri laži, nato pa je povedal: - Skočil je proti meni in me hotel udariti. Umaknil sem se in ga poskusil ustaviti s tem, da sem vanj zalučal tisti odlitek. - Zaradi disciplinskih prekrškov ste že tretjič tukaj in kot vidim, vam je bila pred mesecem dni zagrožena pogojna kazen petih dni samice. Ker danes ni uprav- nika, da bi to stvar uredil, predlagam, da greste v samico takoj jutri zjutraj. Tako boste lahko vse skupaj uredili tudi z upravnikom in drugima dvema obsojencema. 20. stran -20. junij 1991 otroški s tobogana naravnost na balon-žogo in potem spetih v vrsto, kjer se je nekaj minut čakalo na ponoven spusi[ bilo komu le preveč dolgčas, pa je na otroškem igriščuo ob zvokih iz glavnega odra. Foto: EDI Recept za uspeh če je skrbnim organizatorjem največje slovenske otroške veselice Miš-maš v Grižah pred petimi leti še šel na roko splet okoliščin, pa je bilo letošnje rajanje v letnem gleda- lišču Lemberg v Grižah minulo ne- deljo že rezultat skrbno načrtova- nih priprav in predvsem dejstva, da griški organizatorji natančno vedo, komu svojo prireditev namenjajo. Naravna danost, prečudovito let- no gledališče Lemberg, s katerim se ponašajo Griže, ter približno 150 krajanov, ki se skoraj pol leta pri- pravljajo na prireditev, zadoščajo le za plovičen uspeh. Drugo polovico, pa še malce zraven, če je organiza- torjem tako kot letos naklonjeno tudi vreme, pa prinaša to, da Griža- ni natančno vedo, komu je priredi- tev namenjena. Največja otroška veselica privabi vsako leto več mla- dih staršev z malčki in mlajšimi os- novnošolci, druga skupina obisko- valcev pa je mladina. Letos smo med nekaj tisoč obiskovalci skoraj- da na prste ene roke lahko prešteli tiste, ki so si na pleča že naložili več kot 5 križev. In tem obiskovalcem je namenje- no tudi vse dogajanje v Grižah. Sli- karska in kiparska delavnica, otro- ško igrišče, možnost ježe na konjih in oder sramežljivih za najmlajše, priznana imena slovenskega popa za malce starejše iii rock'n'roll za še starejše. Pa pika! Če bi organizator- ji tlačili v prireditev še karkoli dru- gega (možnosti za to se jim ponuja- jo, saj kljub simbohčnemu plačilu dnevnic in potnih stroškov z nasto- pajočimi nimajo težav) bi Miš-maš postal veselica za vse in nikogar. Takšnih pa imamo v Sloveniji že čisto dovolj - in najbrž ne bi bilo odveč, če bi vsaj nekateri od orga- nizatorjev le-teh po nasvet oziroma recept stopih v Griže. IVANA STAMEJČIČ Foto: EDI MASNEC Ceje bilo se prejšnja leta težko očediti in vsaj na grobo umiti kratkohlačnike, ki so se mudili v slikarski delavnici - so letos tovarišice upoštevale izkušnje prejšnjih let in umaknile tempera in vodene barvice. Veselja z risanjem pa zato ni bilo nič manj. Navihanec na sliki je že v ti- stih letih, ko si upa konja kro- titi sam, za mlajše - tudi tiste v plenicah - pa so poskrbeli domačini, ki so malčke na ko- njih varno popeljali nekaj krogov znotraj ograde pri Ga- silskem domu. Skupina osnovnošolcev iz Šmarja-Sap je minulo nede- ljo v Grižah resnično rajala. Nekaj časa na odru sramež- ljivih (kjer so med drugimi nastopili tudi čarovnik Franc Zupan, pantomimik Andres Valdes, plesalci Plesnega foruma iz Celja z^modno revijo in lutkarji iz Šempetra), nekaj časa pa na glavnem odru, kjer so na play-back nadomeščali slo- venske poljedelce in kmeto- valce iz skupine Agropop. Alfovi nagrajenci v zadnji Alfovi nagradni igri je pravilen zastavljeno vprašanje vedela Polona Blagotinšek 15, Braslovče. Polona nam je nato pomagala izžr^ pot gega nagrajenca in to je Tadeja Lešnik iz Hramš lo- 20. junij 1991 - stran 21 iidvrtela se je tretja Marjanca koncertoma, ki Z Zič 'j Za posledicami I metne nesreče je jp 1 ja na nevrokirurškiV? ki medicinske fgj^^ v Skopju umrl voiall ter Hriberšek iz Slovenskih Konjicah ^ jaški rok je služil v v pošti 5552 Kumanov!' vojakov pa bi se sicer nil prihodnji teden Do prometne nesrej prišlo 11. junija ob^ uri, ko se je Peter HriJ šek vračal iz vaške g J ne v občini Kriva PaK v enoto. KojeneprevS prečkal cesto, ga je civilno vozilo. Poškcs so bile tako hude, d^ je v bolnišnici podi^f Kot nam je sporočilo f veljstvo garnizije v C^ je preiskava v teku. 'mb PROMETNE NEZGODE Na kraju podlegel poškodbam v sredo, 12. junija popoldne se je na magistralni cesti v kraju Kapla pripetila nezgoda, v kate- ri je ena oseba umrla. Iz Vranskega proti Gomilskem je vozil osebni avto Maijan Šu- štar (44) iz Gotovelj. Izven naselja Kapla je nenadoma zapeljal na nasprotni vozni pas in prehiteval osebni avto. V tem trenutku je iz nasprotne smeri pripeljal tovor- njak s priklopnikom za prevoz naftnih derivatov, ki ga je vozil Milan Hmčič (36) iz Ljubljane. Prišlo je do silovitega trčenja, v katerem je na kr^u nezgode poškodbam podlegel voznik Šu- ster. Vlečno vozilo se je prevrnilo čez bankino na bok tako, da je iz cisterne izteklo okoli 30 litrov di- zelskega goriva. Traktor se je prevračal v sredo, 12. junija dopoldne se je pripetila nezgoda v kraju Ve- temik na Šmarskem, v kateri je bila ena oseba hudo telesno po- škodovana, materialna škoda pa znaša okoli 80 tisoč dinarjev. Ivan Klavžar (50) je vozil trak- tor po lokalni cesti iz Kozjega proti Veterniku. Pripeljal je do levega ovinka in zapeljal na des- no bankino. Takrat je sunkovito zavil v levo, vendar ni uspel vozi- la spraviti naz^ na cesto. Traktor seje prevračal po klancu v dolži- ni 70 metrov. Med prevračanjem je voznik padel s traktorja in se hudo poškodoval. Trčil v škarpo Prejšnji četrtek opoldne se je pripetila nezgoda na lokalni ce- sti v naselju Braslovče. Petnajstletni M. D. iz Podgorja je vozil kolo z motorjem v naselju Braslovče. Ko je pripeljal v oster desni in nepregledni ovinek, ga je zaneslo na nasprotni vozni pas, kjer je trčil v zidano škarpo, pa- del po vozišču in se hudo poško- doval. Trčenje v Proseniškem v petek proti večeru se je pri- petila nezgoda na lokalni cesti v Proseniškem. Ena oseba je bi- la hudo telesno poškodovana, gmotna škoda pa znaša okoli 40 tisoč dinarjev. Iz smeri Šentjurja je proti Bu- kovžlaku vozila osebni avto Ire- na Vršič (29) iz Šentjurja. Ko je v Proseniškem pripeljala do žišča s stransko cesto, je iz J Ljubečne pripeljal voznik J nega avtomobila Marko H« (19) iz Celja, ki je zavijal d proti Šentjurju. Vozili sta M voznico Vršičevo pa so, hudj škodovano, pripeljali v cd bolnišnico. ' Na nepravi vozni i Na magistralni cesti, | naselja Rogatec, se je v sil 15. junija zvečer pripetili zgoda, v kateri so bili trijd leženci hudo telesno pojk vani, na vozilih pa je za 451 dinarjev škode. Iz smeri Rogatca je pretil ški Slatini vozil motorno kd demnajstletni A. O. iz Ro| Slatine. Ko je v Rogatcu pri| v levi blagi ovinek, je zapeli nasprotni vozni pas. Takn proti njemu pripeljal osebnega avtomobila Di Mikša (20) iz Rogatca. Voo trčili, v nesreči pa so bili I poškodovani voznik mot« kolesa A. O., in njegova soj ka A.Č. (17) ter R.K. (17),i Rogaške Slatine. Z mostu v potok V nezgodi, ki se je prip v soboto popoldne v Reiid bil hudo telesno poškod« motorist. Voznik motornega kolesa« ko Selič (27) iz Spodnje ReM vozil iz Rečice proti V dvojnem ovinku ga je zan desno v varovalno ogr^o, ni okoli 20 metrov vozil po ban*! potem pa je izven vozišča' v betonski most. Z mostu M del v potok in se hudo m doval. Smrt na cesti v Šmarju Minulo soboto popoldnfj v Šmarju pri Jelšah pr'^ nezgoda, ki je terjala živir Po lokalni cesti v Šman"J zil tovorni avtomobil Aleksffl Šramel (21) iz Dvora. Koje^ Ijal v levi nepregledni v bližini železniške post«« ] nasproti pripeljal voznik , z motorjem Zdenko Sra«"^ iz Šmaija. Voznik tovora zapeljal izven vozišča, ven . čenja ni mogel preprečiti- vjj kolesa z motorjem je z gla^j^ v zadnji del kamiona in na mestu mrtev. Trčenje v Celju v nedeljo, malo P^edl^ jo, se je pripetila nezgo"'j lju, v križišču Dečkove » venbrojske ulice. Ena o j bila hudo telesno poškoa^ dve lažje, na vozilih P^)^ za približno 100 tisoč d«^ Voznica osebnega „! Marija Prah (34) iz NoveS ^ pri Hrastniku je pripeUa'^ ^ maforiziranega križišča ^ nostno Dečkovo cesto ^ nom, da bi peljala narav^ krat je z njene leve si > prednostni Dečkovi ceSi ^ Ijal voznik osebnega avi^ ^ Sead Čivič (31) iz Kales«^(( žišču sta vozili trčili, pn ^ .pj' bila hudo poškodovana »^ ca v vozilu Marije P^^ Ju Šmidhofer (69) iz Trbove-J Na sledi roparju in moriicu? v nedeljo ob pol petih zju^ traj je neznanec oropal ben- cinski servis Ine v kraju Ru- pa na Hrvaškem, v bližini slovensko-hrvaške meje ozi- roma blizu Ilirske Bistrice. Roparje s pištolo meril v gla- vo delavca na tamkajšnjem bencinskem servisu, naboj pa mu je zadel čeljust in se ustavil pod levo ključnico. Ugotovitve kriminalistov ka- žejo na precejšnjo verjetnost povezave med ropom oziro- ma umorom na bencinskem servisu v Šentrupertu in oboroženim ropom v Rupi. Šlo naj bi za istega storilca. Republiški sekretariat za notranje zadeve je posredo- val opis storilca v Rupi in morda tudi v Šentrupertu: Gre za moškega, starega od 25 do 30 let, visokega približ- no 175 centimetrov ali malo manj, srednje postave in temnejše polti. Neznanec ima črne srednje dolge.in ra- hlo kodraste lase, črne oči in je prijetnega videza. Govoril je mešanico hrvaškega in al- banskega ali romskega jezi- ka (lahko da je tudi Romun, Bolgar, Rus). Pri ropu na bencinskem servisu v Rupi je bil oblečen v lahka oblači- la: spodnjo majico brez roko- va na »V« izrez, živobarvne pisane dokolenke, športne »bermuda« hlače, v roki pa je nosil večjo potovalno tor- bo temne barve s črtami. Kdor bi karkoli vedel o sto- rilcu s takšnim opisom, naj nemudoma sporoči najbližji postaji milice ali na telefon- sko številko 92. Cestarji, zganite se že več kot pol meseca je v Vinski gori, blizu gostišča Obirc, na klancu poškodovano cestišče regionalne ceste Celje-Velenje. Do sed^ se v celjskem cestnem podjetju niso še nič zganili. Povejmo še to, da se je pred kratkim prav tam, zaradi neosvet- ljene ceste signalizacije že zgodila prometna nesreča. Avstrijski voznik je na tem mestu razbil svoje vozilo... Torej - cestarji, zganite se že. L.OJSTRSEK Ogroženo življenje zaradi ruma Minulo soboto ponoči so v celjsko bolnišnico pripeljali štirinajstletnega fanta, ki je bil istega dne na gasilski veselici na Ljubečni pri Celju. Fant je na srečolovu zadel steklenico ruma potem pa, skupaj z dvema prijateljema, izpil vsebino do dna. Nekaj pred 22. uro se je s kolesom odpravil proti domu ter v Leskovcu, zaradi močne alkoholiziranosti padel s kolesa in obležal na travi. Našli so ga nezavestnega, zdravniki pa so ugotovili, da gre za zastrupitev z alkoholom. Fant še vedno ni izven življenjske nevarnosti. Hotel preusmeriti vlak Delavci organov za notranje zadeve so 11. junija popoldne prejeli občana A. C., ki je osumljen kaznivega dejanja ogrožanja prometa. Osumljeni je na železniški postaji v Celju ročno prestavljal kretnico in s tem poskušal preusmeriti potniški vlak, ki seje celjski postaji približeval iz smeri Maribora. Na srečo je bila kretnica blokirana, osumljenega A. C. pa so pri delu zalotili železničarji in ga izročili policistom iz Celja. Popravek v prejšnji številki smo napisali, da je bil v noči na 9. junij ukraden osebni av- to yugo koral, bele barve, kije stal na parkirišču v Ša- ranovičevi ulici. Žal smo navedli napačno registrsko številko vozila. Pravilna je CE-276-383. Storilca še iš- čejo. Pogin rib v torek, II. junija je prišlo do pogina večjega števila rib v potoku Pešnica, ki teče skozi Šentjur in se izliva v Voglajno. Pri strokovnem ogledu so ugo- tovili, da so ribe poginile v dol- žini dobrega kilometra, materi- alna škoda pa znaša okoli 30 tisoč dinarjev. Vzrok pogina še raziskujejo. Zunanja trgovina Mariborska 7, Celje telefon: 063 25-721, 38-411 telefax: 063 32-657 telex: 36822 Grajske Poletne Prireditve v Laškem IRENA GRAFENAUER, flavta - 21. junija ZAGREBŠKI SOLISTI DUBRAVKA TOMŠIČ, klavir - 5. julija IZTOK MLAKAR, igralec, pevec - 72. julija Vokalna skupina AVE - 23. avgusta RADE ŠERBEDŽIJA, igralec - 6. septembra Abonmajske vstopnice za Grajske poletne prireditve lahko kupite s 25-odstotnim popustom od 10. do 21. 6. v poslovalnici Kompasa v LaSkem tel. 063/731-295 ali v Kompasovi poslovalnici v Celju.