Leto LXXmM št. 107 Lfaalfaaa, ff. maja mm Cena Din 1.— fehaja vsak dan popoldne tevzemtl nedelje m praznike. — amzatl do 80 potit Trst a T>in 2, do 100 vrst & Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din M, večji —usaSJ pettt vrsta Din 4.—- Popust po dogovoru, inaerafcnl davek: posebej. — >Stovenakl Narod« velja mesečno v Jtignoslaviji Din 1*.—, n teosecnstvo Din IS.— LJUBLJANA, Podriaale« K. J0 — !CrwjenoMft SLOVENJ C&JLĐBC, Grajski trg SL 7 — NOTO MESTO, ljubljanska cesta, avedntetvo: Stroasnoperjeva ulica 1, telefon «. 65; X. tiejgion št. 190 — JKSENTCE: Oto kolodvom lCJCk. trg 1 — Postna k—Skdag v Ljubljani fit. m e'gija se uspešno Težišče nemških operacij proti Nizozemski in Belgiji je še veto v letalstvu — Davi so nemška letala pol ure bombardirala amsterdamsko letališče — Sistematično poplavljanje Nizozemske po strateških načrtih London, ll. maja. 9. (Reuter). Davj oh €L je skupina nemških bombnih letaj napadla Amsterdam, fiomliardiran je me?.ta jf* trajalo po] ure. Videnih jo bilo večje število bomb tudi težkega kalibra. Haa^, 11. maja. a (Reuter). V Rotter-dam-j se še vedno c1r>e oddolki nemške vojske. \~ekaj č&sa ~. n je po*ročilo zasesti tudi g;l^\n most. i>avi so se pojavili novi nemški o^delkj skakalcev s padali na otočju ZeetBod. N°si!i so uniforme ni/.o-zejn^ke in angl^š*^ vojske. Angleška izviOniška lofala so preletela Nizozemske in so ugoto\iia, da poplavljanje- po strateških načrtih sistematično napreduje. Nizozemska vojska je pravočasno uničila vse ceste in založnice z nemške meje. Nemcem se je edino pri Arnheimu d°s!ej posrečilo dospeti do glavnih obrambnih i>o*tojank. Nizozemsko vojno H^a^, ll. maja. s (Reuter). Dan je bilo izdano tretje nizozemsko vojno poročilo. Poročilo ugotavlja predvsem, da je neki ujeti nemški častnik izpovedal, da nemško vrhovne poveljstvo do petka zjutraj samo ni vedelo, -da bo tega cme izveden napad na Nizozemsko. Dalje pravi poročilo: Doslej je bil nad Nizozemsko sestreljenih že nad 100 nemških letal. V\sa letališča na Nizozemskem, M so se jih polastili Nemci, so bila z izjemo enega zopet zavzeta.. Na enem izmed njih je bilo zajetih 14 nepoškodovanih nemških letal ki so prevažala vojaške transporte. Amsterdam, ll. maja. s. (Asa. Press). Nizozemska vojska nudi Nemcem povsod uspešen odpor. Edino na rotterdamskem letališču VVaaLhaven se še drže nemški oddelki. Po morju in z letali pošiljajo Nemci svojim oddelkom, ki so se ustalili v zaledju na Nizozemskem nova ojačenja. Zlasti v južni Nizozemski ob belgijski meji so se v teku noči spustili novi večji oddelki skakalcev s padali. Amsterdam, 11. maja. s. (Ass. Press). Pri napadu na trdnjavo Maastrehct je pada o baje 6000 nemških vojakov, preden je bila zavzeta. Haag, ii. maja. s. (Reuter). Nemški oddelki skakalcev s padali, ki so se spustili pri Delftu in Levdenu, so bili uničeni. številne aretacije Haa.g, ii. maja. s. (SDA). Nizozemske oblasti so aretirale večje število nizozemskih nacionalnih socialistov in komunistov. Tudi mnogo Nemcev je bilo aretiranih. Dva nacionalno socialistična lista sta bila ustavljena. Oblasti so izdale nalog, da se nobena oseba, ki ni član reone nizozemske vojske ne sme udeleževati vojaških operacij. Mm I sistem poplav NeniSks vojska se bo morala najprej prebiti skozi vrsto obrambnih črt, nakar bo šele prišla do poplav i| enega ozemlja Amsterdam, 11 maja AA (Reuter) Sistem poplav na Nizozemskem, ki so ga uporabili iakoi ob nemškem napadu, ima namen zaščititi vzhodna mesia Amsterdam. Haag in Rotterdam ter ostala središča, ki so naisosteiše naseljena. N- mška vojska ~e bo morala najprej prebiti skozi vrsto obrambnih črt. nakar bo šele prišla do poplavi i en ega ozemlia Vzdolž vse meie so vodni obrambni prekopi in zelo spretno zgrajene obrambne točke, ki pomenijo prvo nevarnost za prodor sovražnika s te strani. Najmočneje utrjeni kraii so severno od Niemvv-egena. s te obrambne točke nadzirajo prihod sovražnika z zahodne strani. V tem delu ^bstoie močne utrdbe, ki se vlečejo čez reko Isel in Gornjo dolino. Takoj nato pride črta. ki veže Zuidrsko jezero z izlivom reke Meuse južno od Rot-terdama. Del te obrambne črte se imenuje »južna vodna črta«. Ta sistem prekopov je tak. da se da z njim hitro rav- nati. V nekai urah so nolia ood globoko vodo. Nič ne ostane potopljeno, razen zapuščenih vasi. Cel labirint prekopov, ki ga na prvi pogled m mogoče opaziti, izgine takoi pod vodo in se pretvori v sistem pasti, čez katere ne more nobena vojska. Nemogoče je postaviti prehode čez te kraje. Topniški ogeni pa lahko v teh krajih zadrži ogromno število napadalcev V nekaj primerih je imela nizozemska vojska namen Dostaviti pod površino nekaj oporišč. Vzhodni sistem vodne črte ie tako izpeljan, da je sovražniku nemogoče odvaiati vodo. Odvaianje se lahko začne samo na zapadni strani, pa še tam je dvom, da-bi se moglo dobro in uspešno končati Ta vodna linija ie izpopolnjena in dopolnjena z utrdbami. Topniške naprave so postavljene na vseh strateških postojankah, ki obvladujejo ogromen prostor in ščitijo važne prometne prekope. Angleži bombardirajo letališča Angleški bombniki napadajo nemške letalske transporte na Nizozemskem London, 11. maja- s. (Reuter). Angleški bombniki so izvedli včeraj zelo uspešne bombne napade na letališče Waalhaven pri Rotterdamu in neko letališče pri Haagu, kjer so se izkrcali nemški oddelki skakalcev s padali. V VVaalhavenu so obstreljevali Nemci angleška letala z navadnimi poljskimi topovi, ker protiletalskih niso imeli na razpolago. Prišlo je tudi do več bojev z nemškimi lovskimi letali. Ko so se angleška letala pojavila nad Waalhevenom, so bili vsi hangarji na letališču v plamenih. Verjetno so jih zažgali Nizozemci preden so se umakiiili. Na letališču samem je bilo okrog 50 velikih nemških transportnih letal, ki so pripeljala vojaštvo. Angleška letala so vrgla nato velike množine bomb ter zabeležila zadetek za zadetkom. Končno so veliki oblaki dima preprečevali, da bi bilo mogoče videti točni rezultat bombardiranja. Samo pri enem napadu so bila uničena vsaj 4 nemška letala. Na letališču 12 km severno od Haaga so ugotovila angleška lovska letala, da je 10 velikih nemških transportnih letal. Najprej so jih napadla lovska letala sama s strojniškim ognjem iz nizke višine. Sledil pa je bombni "napad skupine angleških bombnikov Ti so prileteli visoko, nato pa so se spuščali nizko nad letališče ln vrgli več salv bomb. Za eno izmed nemških letal jB ugotovljeno, da je bilo uničeno, dve dru- gi sta goreli, ko so se letala oddaljevala, vsa ostala letala pa so bila isto tako poškodovana. Letalske izgube London, 11. maja. (Reuter). Po uradnih podatkih so nemške letalske izgube včeraj približno naslednje: Nizozemci so sestrelili nad 100 nemških letal, Francozi najmanj 44, Belgijci 8 do 9, Angleži pa nad letališči v Franciji 5, nadaljnje število nemških letal, ki še ni točno ugotovljeno, je bilo uničenih pri letalskih napadih na nizozemska letahfica. Govor nizozemskega zunanjega ministra London. 11. maja. s. (Reuter) Nizozemski zunanji minister van Kleffens je imel snoči govor preko angleških radijskih postaj. Poudaril je, da Se odslej smatra Nizozemska kot zaveznico vseh držav, ki se borijo proti Nemčiji. Nizozemska se vztrajno bori sa svojo zemljo, doslej ne brez uspeha. Nizozemska ima nreko morja »vej imperij in veliko bogastvo. v*e to stavlja nju nemškega doba Svojevoljnega svarila, celo brez vsakega izgovora. kakor Se je to zgodilo na Norveškem. Borila pa Se bo. dokler skupno s svojimi zavezniki ne bo zmagala. Nizozemci so znani kot vztrajni ljudje, kot pomorski in letalski narod. Borili se bodo do zmage ob strani Anglije. Francije Belgiie. Poljske in Norveške. Kako so hoteli ujeti kraljico Viljemino New York, n. maja. e. (Reuter) Am-Herdam^ki dopisnik Columbian Broadca-sting Corporation opisuje, kako so skušali Nemci uJeti nizozemsko kraljico Viljemino. V svojem poročilu opozarja poročevalec, da je včeraj zjutraj 16 velikih nemških letal tipa Junkers pristalo pri VValkenbur-gn na aerodromu ob poletni rezidenci kraljice Viljemi ne, ki je v Rajdenhoku. Vsako teh letal je izkrcalo 20 vojakov, oboroženih z avtomatičnimi pištolami. Druga skupina Nemcev pa se Je spustila v Del rtu, Ki je 8 km Južno od Haaga. V opisu bojev pri VValkenburgu pravi poročevalec, da so nizozemske protiletalske baterije 10. če ne 16 nemških letal sestrelile. Usoda nizozemskih koloni] W a s h i n g t o n, 11 maja. s. (Reuter) Zunanji minister Huli je sporočil, da bo sklicana konferenca vseh ameriških držav, da razpravljajo o položaju nizozemskih kolonij v Srednji Ameriki po izbruhu vojne med Nemčijo in Nizozemsko. Haag, 11. maja. s. (Reuter). Iz. VVilhem-stada v Nizozemski zapadni Indiji javljajo, da so hotele posadke treh nemških trgovinskih ladij, ki so bile v tamkajšnjih lukah, svoje ladje potopiti, čim je izbruhnila vojna med Nemčijo in Nizozemsko Pristaniške oblasti so poskus preprečile tn posadke aretirale. Angleške in francoske čete v Belgiji Nobeno belgijsko letali Sce ni zasedeno, pa tudi prometne zveze niso pretrgane London, 11. maja. s. (Reuter). Angleške in francoske čete, ki korakajo v Belgijo so že prišle v stik s sovražnikom. Po uradnih podatkih so bili vsi poskusi sovražnika, da bi pretrgal prometne zveze v Belgiji ali zasedel belgijska letališča, preprečeni. Potrjujejo, da je v Belgijo vkorakala tudi angleška ekspedicijska vojska iz Francije. Podrobnih podatkov o vojaških operacijah zavezniških vojsk v Belgiji in na Nizozemskem zavezniško vrhovno poveljstvo iz strateških vzrokov še nekaj časa ne bo objavljalo. Bruselj, 11. maja. s. (Reuter). Po uradnih podatkih je bilo pri včerajšnjem nemškem napadu na letališče pri Bruslju ubitih 42 oseb in ranjenih 82. Pri poznejših napadih ej bilo v predmestju Schaerbeek ubitih 80 oseb. V Eversu pri Bruslju pa 12 oseb. Pozneje je nemški radio objavil, da bo Nemčija odslej smatrala Bruselj kot nezaščiteno mesto in ga ne bo bombardirala pod pogojem, da ne bodo v mestu zgrajena nobene barikade in da skozi mesto ne bodo korakali vojaški oddelki. Bruselj, 11. maja. j (Havas) Po iutrniem bombardiraniu bruseljske prestolnice so j opazili večjo skupino Junkersovih bomb- ■ nih letal ki so v srednji visini preletela Namursko okrožje v neznani smeri. Kratko za to skupino ie letela oreko Namuria v zapadni smeri nadaljnja skupina nemških avionov Messerschmidt 110 To skupino nemških letal so opazovali tudi nad Hasseltom. Kralj Leopold belgijskemu narodu Bruselj. 11 maja s (Reuter) Kralj Leopold je izda) ponoči proglas belgijskemu narodu, v katerem pravi: Drugič v teku 25 let Je nevtralno Belgijo napadla Nemčija kljub najsvečanej-šim zagotovilom. Toda Belgija se bo borila leta 1940 prav tako kakor leta 1914 Pozdravljam vojake belgijske armade, ki So se skupno z menaj postavili v bran, da ustavijo sovražnika Dane« j? Belgija mno-sro močnejša neco leta 1914. Francija ln Anglija nam prihajata na pomoč in njune čete s0 že v Belgiji, da nam pomagajo. Borba bo ostra, toda o njenem izidu ne more biti dvoma. Z istim zaupanjem kakor leta 1914 moj oče sem Se postavil sedaj na čelo belgijske vojske. Belgijska stvar je pravična in bo končno zmagala. jo smatrala za primemo v primeru da bi bili z druge strani izvršeni bombni i apacB na civilno prebivalstvo, bodisi na t zemlju Francije, bodisi v deželah, ki jim Francija nudi svojo pomoč. London, 11 maia. s (Reuter) Nemški radio ie ponoči objavil, da so tri zave£n;š'>f objekte* London, 11. maja. s. (Reuter) Notranje ministrstvo je izdalo snoči svarilo prebivalstvu, ki opozarja, nari vsakdo vsakega skakalca s padali prijavi takoi najbližji polici j slci postaji. Svarilo opozarta, da bi nemški skakalci s padali utegnili nastopati kot prijatelji v zavezniških uniformah, kakor se je to zgodik> na Nizozemskem. Največja verjetnost, da bi pristajali skakalci s padali obstoja v Času zatemnitve in sicer ob mraku in zori. Likvidacija nemških kolonij na Nizozemskem Nizozemske oblasti so »•*> «—^.>—«-~s loma konfinirale, deloma pa so doma pod polt- ostafl na svojih domovih pod policijskim nadzorstvom. Ves dan je bilo mogoče opazovati po mestih dolge sprevode aretiranih Nemcev, ki so jih nizozemske straže spremljale na določena mesta. Po zanesljivih informacijah je med aretiranimi Nemci tudi mnogo osebnosti, ki so v nizozemski iavnosti zavzemale zelo vplivna mesta. Nizozemska vlada doslej ni objavila nikaklh imen, navzlic temu pa je znano, da je bilo aretiranih tudi več vodij industrijskih in trgovskih podjetij, ki jih Štejejo med največja tn finančno najmoč- Amsterdam, IX maja. j. (Havas). Včeraj so nizozemske oblasti nanagloma in dokončno likvidirale vse nemške kolonije na Nizozemskem, ki so štele približno 100 tisoč ljudi nemške narodnosti. Samo v Amsterdamu je štela nemška kolonija blizu 20.000- članov. Do pričetka napetosti med Nemčijo in Nizozemsko je nemška narodna manjšina uživala celo veliko naklonjenost nizozemskih oblastev ter je imela zlasti v njihovem gospodarskem življenju zelo pomembno vlogo. V teku včerajšnjega dneva pa je bfla večina Nemcev deloma aretirana, deloma konfinlrana, deloma pa ^ feml •StOTffRSn RAROD«, o. trn Stmt. 107 ob Ife, 19. in 21. mi, 17i 1«. in SI. uri KINO MATICA — TeL 21*24 BAL. V OPERI A N S MOSER T H E O LIN GEN PAUL H6RBIGER Mobilizacija v Švici v polnem teku Večina vpoklicancev se je mesto dan« odzvala že včeraj klicu domovine ob 9. Bern, 11. maja. (Havas). V^a Švica j*> danes v znamenju »plodne mo* »i I i z^cije, ki jo je švicarski zvezni svet odredu za danes o b9. uri dopoldne. Vojni obvezane! pa iz večine niso čakali na danes, marveč" So pričeli že včeraj popoldne odhaja*« na odrejena jim mesta, da se pridružijo svojim vojnim edinicam. Vse železniške postaje v Švici so prepolne vojaštva in vpoklicancev. Vojaki, ki pri[>adajo speeljal. vojnim formacijam v prvi vrsti motoriziranim odredom, so dobili pozive že pred razglasom splošne mobilizacije tako, da je motorizirani del švicarske armade že kompleten. Navzlic zelo poostrenemu položaju v neposredni bližini švicarskih meja, ni opaziti med prebivalstvom nobene nerv ozn osti, marveč se poslovno in administrativno življenje nadaljuje skoraj v istem tempo kakor običajno. Zlasti veliko z»nimi nje vla-d amed švicarskim prebivalstvom za 0*°-do bližnje vojvodine Lu*scuibmgke, ki so jo nemške čete. ker je bila pač brez sleherne obrambe že v širšem pasu okupirale. V mm novi »skakalci" ▼ukrcavanje nemških Set iz zraka ima namen povzročiti zmedo med prebivalstvom Amstordnm, 11. maja. j. (Havas). Kakor poroča posebni dopisnik agencije Havas Geraut Jouve, ni še doslej točno znano, kolikšno je število nemškega vojaštva, ki je bilo s pomočjo letal bodisi direktno ali pa z odskoki s padali izkrcanih na raznih točkah nizozemskega teritorija. To število se površno ceni na približno 2.000. Od tega sta dve večji kompaktni skupini, ki štejeta po 3 do 4 sto mož v okolici prestolnice Haaga ter v okolici Rotterdama. Toda razen Rotterdamu, kjer so bile s padali izkrcane čete kasneje znatno ojačene z novimi odredi, ki so tjakaj prileteli v nemških hidroavionih, se ostalim skupinam, ki so bile določene za akcijo v notranjosti Nizozemske zlasti v severnoza-padnih dolih, ni posrečilo izvršiti zadane jim naloge. Kakor kaže je, bil namen izkrcavanja nemških Čet iz zraka v prvi vrsti ta, da demoralizirajo tako nizozemsko prebivalstvo kakor tudi samo vlado. Ni pa bila v tolikšni meri naloga teh čet strateške narave. Nizozemske čete so oddelke, ki so bili izkrcani iz letal s pomočjo domačega prebivalstva, ki jih je zmerom informiralo o krajih izkrcanja, naglo likvidirale. Vse-kako se akcija teh Čet doslej ni izkazala posebno uspešno. Mnogo vojakov, ki so od- skočili s padali, je bilo že med padanjem ubitih s streli iz strojnic, tako da so že kot trupla prileteli na tla. Nemška letala so na več mestih poizkušala izkrcati tudi vojni material, toda so jih skoraj v vseh primerih holandske straže uničile. Po zanesljivih informacijah, ki jih je bilo doslej mogoče dobiti iz raznih delov Nizozemske se je edino oddelku nemške vojske, ki se je spustil s padali na rot-terdamskem letališču, posrečilo nekaj časa držati svojo pozicijo. Neka nadaljnja manjša skupina nemških vojakov, ki je bila izkrcana po zračni poti, je več ur držala avtomobilsko progo med Amsterdamom in Haagom. Pred nočjo pa je bila tudi ta skupina premagana. London, 11. maja. (Reuter). Nizozemski radio javlja davi od 6. dalje neprestano, da pristajajo na raznih točkah na Nizozemskem že od zore vedno novi oddelki nemških skakalcev s padali. Njihovo število cenijo na več sto. Posebno mnogo jih je bilo opaženih pri Dordrechtu. Njihov namen je oči vi dno, da napadejo veliki in važni železniški most čez Maaso v bližini mesta. Ponoči so nemška letala bombardirala več vojaških objekov na Nizozemskem. Prvi dan po vpadu na Nizozemsko Nemška vojska je napadla hkrati s pehoto, motoriziranimi oddelki in z letalstvom — Z morske strani včeraj ni bilo nobene večje akcije — Nizozemci nudijo povsod odločen odpor Amsterdam. 11. maja. 1. (Havas) Nemške čete, iz večine motorizirani oddelki, ki so včerai orestopile nemško-nizozemsko mejo. so takoi naletele na odločen odpor nizozemskih čet. Nizozemski pionirski oddelki so že v minuli noči. kilikor že niso bili popre i porušeni, razstreli Li mostove na glavnih komunikacijah v blizini meje. Nizozemsko protitankovsko topništvo, ki zavzema na vseh važnih prehodih trdne pozicije, se uspešno bori proti nemškim oklopnim vozovom in tankom Hkrati s pehoto in motoriziranimi oddelki so Nemci pričeli ofenzivo s svojim letalstvom in ie bilo v akciji več sto nemških letal vseh velikosti. Nemška letala so obstreljevala in bombardirala obmejne nizozemske posadke, prav tako pa ao že v najzgodnejših urah izvršba številne napade na mnoga važna nizozemska mesta. Bombardirala so med drugim tudi Anvers. Arnheim ter razna železniška križišča. Nemška letala so poizkušala na več mestih s padali izkrcati svoio posadko v nizozemskem zaledju, zlasti pa na raznih letališčih. Tako je bdlo že v teku dopoldneva izkrcanih več stotin nemških vojakov, hd so poizkusili pripraviti teren za pristanek nadaliniih nemških letal, polnih vojaštva. To izkrca vanje pa se ie večinoma zaradi nagle akcije nizozemskih stražnih patrulj izjalovilo in so bile »padalne čete« zvečine ujete. Nemška letala so poskušala izkrcati čete tudi v raznih krajih ob obali Severnega mori a, kier ie teren izredno ugoden za pristajanje letal in kjer se Nemci niso nadejali znatnejšega nizozemskega odpora. Čete so bile med drugim izkrcane s padali tudi na letališču v Haagu. Z morske strani Nemci doslei z ladia-mi še niso pod vzele nikake večje akcije proti nizozemski obali. Nemške ladje so baje vzdolž na strateško važnih točkah položile minska polja, vendar pa merodajni nizozemski pomorski krOep. o tem nimajo nikakdh natančnejših informacij. Nizozemska obala je na vseh važnih točkah dobro zavarovana v obalnim topništvom proti morebitnemu nemškemu napadu z morske strani. Glavni napad na Anglijo Kljub rezerviranosti smatrajo v krogih, da vpad le postranski Rim. 11. maja. e. Dasi se te že dalj časa predvidevalo, da bo izvršen neki nov napad, je italijanska prestolnica z velikim presenečenjem in razburjen jem sprejela vest. da so nemške čete prešle nizozemsko, belgijsko in lukseinbin-Ško mejo. Nasproti svojemu stališču za časa vojnih akcij na Norveškem, ko se ie italijanski tisk. najbolj odkrito postavil na stran Nemčije, sedaj lista pišejo zelo mirno in z veliko rezervo. Dejstvo, da se vojno posorišče približuje, nalaga Italiji, da raonotriva. dogodke z največjo pozornostjo in rezervo. JOmski politični krogi smatrajo, da »t* obe vojrooči se stranici po dolgem Iskanja naposled našli teren za razvijanje vojnih operacij. Ta teren je. kakor pravilo, bolj iskala Nemčija, Po nekaterih vesten, ki so v Rim, je Nemčija odločena, da poli- pomeni najnovejši nemški napad na Francijo ne bo zavlačevala voine. temveč streme vsi njeni napadi v zadnjem času za tem. da vojne operacije zaključi že letos. Po tej verziji bi tore i druga faza vojne ki se ie pričela z vpadom v Belgijo, na Nizozemsko in Luksemburg, pomenila postranski napad na Francijo, glavni napad pa na Anglijo. Prav tako ie v rimskih političnih krogih izzvala veliko senzaciio vest o mobilizaciji Švice. Postavlja se vprašanje, ali se ta mobilizacija izvaja zaradi posebnih razlogov, ali samo zato. da bi se tako povečala napetost med Nemčijo in Švico. Izkrcanju angleških čet na Islandu pripisujejo malo pomena, toda na vsak način bo služilo to kot odlična baza. da se še bolj stisne obroč blokade okrog Nemčije. Težka preizkušnja Izjave bivšega belgijskega ministrskega predsednika van Zeelanda, Id se vraža v domovino, da stopi v vrste njenih branilcev W&afaJn**on, 11. maja. j. (Havas). Bival precsedmk belgijske vlade nn Zeeland je dal zastopnikom ameriškega tiska ob priliki nemškega napada na Belgijo izjavo, v kateri pravi med drugim, da nihče ne more prav pojmovati, kako težko prete-kušnjo pomeni nepravični nomad napad PA Belgijo, ki se Je sssjssgf najosnovnejše pravo, za avojo svobodo in neodvisnost. Verujem v pravico, je dejal van Zeeland, ki ae bo tudi to pot uveljavila, kakor ae je de zmerom. Na vprašanje zastopnikov tiska, kakšni so njegovi naslednji cilji, je van Zeeland odgovoril, da bo vse njegovo bodoče delo preprosto to: Kako pomagati Belgiji v njenib težkih uran. Pravkar sem si rezerviraj prostor v »CaUpperju«, ki odleti prihodnji teden iz Zedinjenih držav. Namenjen sem naravnost v domovino, kjer se bom pridružil vrstam naše armade. Za b rmo se priporoča TTRSEVA C. 6 nasproti nebotičnika tamgthala vsega, kar bi jo moglo zaplesti ▼ Sedanjo vojno. Navzlic temu, je dejal van Zeeland, pa se je Belgija ves čas, odkar je pričela, naraščati napetost v Evropi, pod dalekovidnim vodstvom .svojega kralja pripravljala moralno in nateriamo. ako bi moral res kdaj priti usodni vojni osa. V tej vojn se Belgija bori s» svoje , Položaj Švedske Stockholm, 11. maja, s. (Reuter). švedski radio javlja posebna navodila prebivalstvu proti vsakomur, ki bi poskusil izvajati sabotažo. Sploh je opaziti več znakov, da je položaj za državo postal zopet zelo nevaren. Letalski alarm v Parizu Pariz, 11. maja. s. (Ass. Press). Ponoči je imel Pariz zopet letalski alarm. So/eoli t „Vaša pripravljenost in vaše razumevanje največje dolžnosti^ kar jih je Udaj sokolstvo sprejelo nase, bo postavljeno na preizkušnjo v vrsti dolžnosti, Iti vam hoda določene v načrtu sokolske pripravljenosti. Ena izmed prvih teh dolžnosti bo pregled jugoslovenskega sokolstva v nedeljo IZ* maja 1940. Na ta pregled morajo priti vsi sokolski pripadni' ki razen dece. Tam bodo dobili točna navodila in po* drobna obvestila glede nadaljnje organizacije sokol' ske pripravljenosti. Noben pripadnik sokolske organi' zaclje ne sme izostati, za opravičilo velja samo bole zen in izjemno važni razlog* Sokoli in Sokoliće l S svojim vdanim delom v sokolski pripravljenosti bodite vsemu narodu vzgled, kako je treba pričakati resne čase, ki prihajajo. Z vero v Boga, za kralja in domovino! Zdravo!" (Iz proglasa Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije) SFD Maj v planinah. Mesec maj je naj pri- kladnejši za spomladanske izlete in za daljše bivanje v naravi, kjer je vse polno cvetja in svežega zelenja. Ob Bohinjskem jezeru se zbuja sedaj prva pomlad. Spomladanska sezona traja v tem delu Slovenije od 15. maja do 30. junija. Cene za daljše bivanje so v predsezoni znatno nižje kakor kasneje in tudi več prostora je ob tem času v »Zlatorogu« ob Bohinjskem jezeru, kjer je glavna sezija od 1. julija do 20. avgusta. Na Komni so še lise snega, vendar pa se že pojavljajo prvi oznani tel ji pomladi. Pod Triglavom bo do 15. maja oskrbovana Staničeva koča, planinci imajo tu še priliko za visokogorsko smučanje. Erjavčeva koča na Vršiču je oskrbovana ob sobotah in nedeljah, oskrbovana je tudi za binkoštne praznike. Aljažav dom v Vratih bo oskrbovan od 10. maja dalje. Od 11. maja dalje bosta oskrbovani tudi postojanki na Kokrškem sedlu in v Jermanovih vratih. Stalno pa so oskrbovani Dom na Krvavcu, Dom v Kamniški Bistrici in koća na Veliki Planini. Planinci pohitite v cvetočo spomladansko naravo. Podrobne informacije o planinskih postojankah in izletih dobite v pisarni SPD, Ljubljana. Aleksandrova cesta 4-1. Album planinskih slik »Iz naših gora« bo izdalo Slovensko planinsko društvo v Ljubljani. Prediiaročba mogoča še ves maj. Planinci in ljubitelji lepe planinske fotografije, naročite takoj to publikacijo v pisarni SPD, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4-L TUDI ON NE "* ~"~ Nekemu angleškemu admiralu je prinesel ordonančni častnik nujno brzojavko in takoj odšel. Admiral je začel iskati očala, a jih ni našel. Zato je skušal prebrati brzojavko brez njih, kar se mu pa ni posrečilo. Zato se je obrnil na svojega slugo Škota ter mu dejal naj mu brzojavko prebere. — Tudi jaz sem nepismen, gospod admiral! — je odgovoril sluga. PRETEŽKA NALOGA Janezek se je bridko jokal in vprašali so ga kaj mu je. Odgovoril je: Gospod kate-het ml je ukazal napisati deset ocenašev, jaz znam pa samo enega. Rooseveltove izjave Amerika bo prej ali slej prisiljena, da brani sv®jo svobodo, kulturo in civilizacijo V Bell hiši proučujejo sedanji položaj v Evropi Washir»gton. ll. maja. s. (Reuter) Predsednik Kuosevelt ie eovoril smoči na 8. ameriškem kongresu pacifistov. Govor so prenašale vse ameriške radijske postaie. Roosevelt ie dejal med drugim: Sem pacifist, toda misl'm. da bomo vi in jaz morda prej ali slej pr:s;lieni. da srremo branit svoio svobodo in kulturo in civilizacijo. Sedanji napadi v Evropi pomenilo nevarnost tudi za Ameriko. Oni, ki streme za tem. da podjarmijo na stotine milijonov ljudi, ne bi oklevali, da v primeru svoje zrnate Sežejo po vsem svetu. Mislim da bo potrebno, da vsa Amerika- pod dnevno svetlobo prouči ta problem. Potem na moramo skupno nastopiti z enotnimi cilji. VVashington, 11. maja. e. (Havas) Govoreč v svojem osebnem imenu, ie predsednik Roosevelt podal naslednie mnonie: Popolnoma se strinjam z odločno izjavo, ki io vsebuje proglas kraliice Viljemine. Nato ie preolsednik dodal, da ie sedanii položai predmet proučevania v zunaniem ministrstvu v Beli hiši in v zainteresiranih ministi-stvih. Pred novinarji je predsednik Roosevelt podal izjavo in značilno je, da so novinar i i z absolutnim molkom dali izraza svojemu globokemu razburjenju, ki ga je izzval novi nemški napad. Ko so mu novinarji pripomnili, da je Nemci i a obljubila, da ne bo bombardirala odprtih mest. ie Roosevelt izjavil, da je vprašanje bombardiran i a teh mest tudi predmet proučevanja. Eden novinarjev je vprašal predsednika, ali bodo Zeclinkne države mogle ostati izven vojnega spopada, Roosevelt ie odgovoril, da ie to vprašanje razmišljanja, ponovil pa je. da to, kar ie pred kratkim deial. ne pomeni, da bi Zedinjene države stopile v vojno. Dodal je. da v tem pogledu ne obstoji nobena sprememba v tem položaju. Odgovarjajoč na vprašanje nekega novinarja, ie predsednik Roosevelt izjavil, da nima v vidiku razširjenje prepovedi vojnega pa-u za plovbo ameriškim ladjam Predsednik Roosevelt je odgovarjal popolnoma mirno Za njim je bil zemljevid, na katerem so bile z belim pnpiriem pokrite Nizozemska. Belgija in Luksemburška, kar ie oči vidno služilo vojnim strokovnjakom za proučevanje položaja posameznih armad. Vlada zmage" v AmgBM Ves angleški tisk pozdravlja Churchilla kot ministrskega predsednika London, ll. maja. s. (Reuter). Današnji angleški listi z največjim soglasjem pozdravljajo imenovanje Vmstona Churchilla za ministrskega predsednika. Komentarji listov kažejo sliko zaupanja, ki ga je dalo vsemu narodu Churchillovo imenovanje. >Daily Telograph't pravi: Imamo vlado zmage. List naglasa tudi, da bo vstopila v vlado kmalu delavska stranka, da zasi-gura svojo važno podporo na političnem in industrijskem polju. »Times« pravijo, da je bil novi ministrski predsednik izbran iz najožjega kroga Chamberlainovih kolegov. Narod lahko zaupa, da bo Churchill brez oklevanja vodil pospešena prizadevanja v vojni, h katerim silijo najnovejši dogodki. Delavski s>Daily Herald« pravi, da je pravi blagoslov, da je imel angleški narod pred razšli-jen jem konflikta priliko, da izrazi v parlamentarni debati kritiko nad vsem onim, kar je doslej oviralo uspešnost vojnih operacij. liberalni »News Chronicle« pravi: Novi predsednik vlade je vodja v katerega ima država popolno zaupanje. Z isto prisrč- nostjo pozdravljajo Churedila vsi listi v provinci Tudi v Franciji je naletelo Cfrurehillovo imenovanje na prisrčen sprejmi. Listi na-glašajo, da je Churchill mož, ki se ga Hitler najbolj boji. Preosnova kanadske vlade Ottawa, 11. maja. s. (Reuter). Ministrski predsednik Mackenzie Klng je zaradi novega položaja v Evropi preosnovnl svojo vlado. Na novo je vstopil v vlado predsednik parlamenta Casprrin. Včeraj se je sestal k izredni seji tudi kanadski obrambni svet. Se zvečer je sporočil Macketnzie Ki_ag brzojavno Churchillu, da bo nudila Kanada še nadalje Angliji vsako pomc«č v vojni. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Smrt pod vlakom Jesenice, 11. maja Na bohinjski železniški progi v Podmo-žaklji tik nad Kalanovo gostimo je davi ob 4. progovni obhodnik Miha Lotrič z Dovjega našel ob tračnicah mrtvo žensko. Prišla je komisija, ki je ugotovila, da gre za 481etno Frančiško Polajnarjevo iz Pod-možaklje 45. Nesrečnica je bila hudo razmesarjena. Kolesa so ji odbila srednji del obrazi in odtrgala levico. Smrt je nabrže nastopila takoj. Gre najbrže za nesrečo. Polajnarjeva je šla včeraj popoldne v gozd nad železniško progo po suhi jad. Vračala se je šele proti večeru, verjetno pa je, da je preslišala prihajajoči vlak. Ko je prišel ob 22. njen mož iz tovarne domov, je ni našel v hiši. Mislil je, da je šla na obisk k sdnu Antonu na savsko obrežje in je zato legel spat. Ker je zjutraj ni bilo, ga je obšla zla slutnja, ki je bila tudi kmalu potrjena. Ob zori so mu prišli povedat, da so našli ženo mrtvo. Truplo so prepeljali po komisijskem ogledu v mrtvašnico na jeseniško pokopališče. Pokojnici bodi ohranjen časten spomin! KOLEDAR DANES: Sobota, 11. maja: Frančiška Hier. Mamert JUTRI: Nedelja, 12. maja: Binkošti, Pan- kracij POJ!.'ViiJŠNJEM: Ponedeljek, 13. maja: Servacij DANAŠNJE PRIREDITVE KINO MATICA: Bal v operi KIKO SLOGA: Cvetje v maju (Beli jor-govan) KINO L'NION: Nin očka z Greto Garbo KINO ŠIŠKA: Grofica Walevska — Greta Garbo MAGOL1CEVA RAZSTAVA V JAKOPIČEVEM PAVILJONU odprta od 8.—18. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE »Ujež«, dobrodelna predstava v korist Udruženi a rezervnih podoficirjev ob 20.15 Mestni dom PKI KEDITVE V NEDELJO KINO SLOGA: Ljubezen v planinah OSTALI KINEMATOGRAFI NESPREMENJENO VODSTVO PO MAGOLICEVI RAZSTAVI OB 11. DOPOLDNE v Jakopičevem paviljonu. Vodi g. Srečko Magolič sam RAZSTAVA SLIK ELDE PIŠČANEC ▼ Galeriji Obersnel, Ljubljana, Gosposvet-ska cesta 3, odprta od 8. do 19. PRIREDITVE V PONEDELJEK KINEMATOGRAFI NESPREMENJENO ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE »Uje*« ob 20.15 Mestni dom DEŽURNE LEKARNE SOBOTA IN NEDELJA: Dr. Kmet, Tyr-ševa cesta 41, Trnkoczv ded., Mestni trg 4, Ust ar, šelenburgova ulica 7 PONEDELJEK: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20, Murmaver, Sv. Petra cesta 78 MESTNO DEŽURNO ZDRAV. SLUŽBO bo opravljal od sobote od 8. zvečer do torka do 8. zjutraj mestni zdravnik dr. Ivan Logar, Ulica 29. oktobra St. 7, telefon at. 41-52, Premiera ,,-Ninocke" z Greto Garbo v glavni vlogi v kinu Unionu Že dve leti ni videla publika nobenega novega filma z Greto Garbo, vsled česar je povsem umljivo, da je kino Union prav zelo ustregel ljubljanski kinopubliki, da se je tako hitro zavzel za premiero najnovejšega Garbo-filma >Ninočka«. Zanimanje za ta film je med občinstvom večje od vseh Gretlnih dosedanjih filmov, ker je bilo splošno znano, da bo nastopila Greta Garbo v tem filmu prvič v povsem novi vlogi , v kakršni jo doslej še nismo videli, v glavni vlogi sijajne komedije mad-jarskega avtorja Lengyela »Ninočka«. Iz Zagreba in Beograda, kjer je tekel ta film z velikanskim uspehom oi velikonočnih praznikov dalje, se je culo in čitalo po časopisih, da je nova Greta Garbo v vlogi sovjetske emisarke Ninočke se lepša, mikavne jša, kakor je bila doslej v vseh svo- ijh dosedanjih vlogan. V -*Ninočkic so Greta Garbo prvikrat živo smeje na ves glaa, uživa življenje s polnih čas, nastopa v najelegantnejših toaletah najnovejše pariške mode, pleše, poje in se — smrtno zaljubi. V Parizu se začne njena ljubezen, ki se konča končno z ženitvijo v Carigradu, Veselje je gledati slavno umetnico, ki smo jo poznali doslej le v resnih vlogah, to pot kot razposajeno mlado punčko, živahno, nasmejano! Film >Ninočkor je režiral slavni Ernst Ljubic, ki je prvikrat v svojem življenju delal skupaj z Greto Garbo in je seveda kot izkušen filmski strokovnjak položil v film vse svoje znanje. Zanimivo je, da srečamo v tej komediji po dolgem Času popularnega komika Feliksa Bressarta. ki ga pozna naša publika iz nemških berlinskih filmov. Partner Grete Garbo je Mel-vyn Douglas v vlogi pariškega bon vi van ta Leona. Prepričani smo. da se bo pri »NinofckU obenem z Greto Garbo nasmejala vsa Ljubljana, Kajti tako odlične komedije, ki je obenem duhovita satira, že dolgo nismo videli na. filmskem platnu. Ftlm se igra. v premieri v kinu Unionu. 1302 Inserirajte v „SL Narodu"! ' a** tor »SLOVENSKI NAROD«, aotwta. U. maja 1940. Binkošti v planinah Ledeni možje se bližajo, že čutimo hladnejše ozračje, deževnih dni bo kmalu konec. Obetajo se sončni binkoštni prazniki. Pomlad nudi obilo lepot turistom po hribin in gričih Slovenije, planincem, ki z umerjenim korakom stopajo proti vrhovom, kjer še leži sneg, pa tudi drznim planincem plezalcem, ki se polagoma zopet približujejo ljubljenim stenam. Poglejmo proti Gorenjski ter si izbirajmo postaje. 2e Medno in Medvode sta važni točki za spomladanske izlete proti Katarini, Grmadi, Tošcu in dalje proti Polhovemu gradca. Iz Škofje Loke se števihv turisti vzpcnja- Motiv s Triglava jo na vrh Ljubnika, kamor jih vodi dobro označena pot. Kranj ima v svoji okolici m noče izlete; je glavno izhodišče za izlete v Karavanke; še kratka vožnja do Tržiča, z avtom do Ankeleta in hitro v Dom SPD na Kofcah, kjer bo kar prijetno ob binkoštnih praznikih. V Žirovnici zagledamo široki hrbet Stola: od postaje je le poldrugo uro hoje do Vaivazorjevega doma in odtod še tri ure na vrh Stola, kjer bo Prešernova koča nudila za praznike primerno zavetišče. Z Jesenic bodo turisti hiteli proti Ciolici. kjer že pričenja bogata spomladanska rast na edinstvenih narcis-nih poljih Odločiti sc jc treba na Jesenicah, ali stopimo v vlak proti Bohinjski Bistrici ali proti Ratečam-PIanici. Odločimo se najprej za izlet proti Martuljkovi skupini. V Mojstrani vabijo vrhovi Rjavine, Cmira in Vr-banove špice, dalma Vrat je že ozelenela, Peričnik buči v prepad, pod severno Triglavsko steno je začelo živahno življenje v Aljaževem domu, ki je oskrbovan od 11. maja dalje, tako da je že preskrbljeno za zavetišče onim, ki sc bodo povzpeli v razni gorske predele Triglavskih vršacev. Tudi smučarji imajo še svoje veselje na Triglavskem ledeniku: za njihov telesni blagor skrbi Staničeva koča, ki bo oskrbovana o.i 15. maja dalje. Razor in Prisoj-nik vabita turiste iz Kranjske gore; lahko pridejo tudi bližje pod stene Mojstrovke in prebijejo v tem čarobnem gorskem svetu dva prosta dneva v Erjavčevi koči na Vršiču, ki je oskrbovana. Oni, ki si bodo ogledali značilne oblike Jalovca in Travniške stene, bodo stopili v Tamar, kjer je prijetna in na novo preurejena planinska postojanka založena z vsemi dobrotami. Še številnejši bodo turisti, ki se bodo odpeljali že danes pred prazniki v Boh. Bistrico in z avtobusom do »Zlatoroga«, kjer se je pričela spomladanska sezona. V temnem jezeru se zrcali mlado zelenje z obrežja, zeleni pašniki so polni spomladanskega cvetja, slap Savice bobni v zadnjem dem Ukane čez strmo skalovje in v vsem tem spomladanskem čaru stoji »Zlatorog« s svojimi prijaznimi prostori in prijazno okolico. Še nekoliko dalje je treba stopiti m že se prične pot na Korono, kjer se poslavlja zima; sneg je skopnel, na prisojnih straneh se že pojavlja avrikel, ki s svojo zlato barvo krasi sivo skalovje. Na Komni je lepo ob vseh letnih časih in pomlad je tukaj gori nad Bohinjskim jezerom polna mikavnosti. Megle so se razpršHe; izpred ljubljanske glavne pošte zagledamo vrhove Kamniških planin. Blizu so. dovoz je zvezan z majhnimi stroški, časa je dovolj za razne izlete v te gore, torej izberite čas odhoda z vlakom ali avtobusom v Kamnik, odtod do Stahovice; tu pa krene prva skupina na desno na Veliko planino, kjer je že obilo spomladanskega rastja in toplega sonca, druga skupina se odloči na levo proti Krvavcu, kjer jo čaka edinstven razgled; tretja družba krene v Dom v Kamniški Bistrici; komodnejši ostanejo za praznike v prijaznem planinskem domu oni pa. ki jih mičejo vrhovi, se vzpnejo na Kokrško sedlo ali v Jermanova vrata, k'er bosta za praznike oskrbovani obe postojanki. Povsod bo dovoli družbe, dovolj prijetnega spomladanskega razpoloženja in dovolj domačnosti v planinskih kočah Zasavje je odeto v praznično obleko, sad no drevje cvete, vmes poganja mlado zelenje, oči turista se ne morejo napasti na spomladanskih krasotah. Izletov dovolj: na Sveto goro, na Kum, na Mrzlico, na Šmohor, na Lisco in na številne druge hribe, kjer se oko odpočije na svežem bukovju. Logarska dolina je že pričela s svojo sezijo, avtobusna zveza iz Celja je ugod- Kraljestvo narcis na Golici na, prijetno je bivanje v Aleksandrovem domu v Logarski dolini Prostrano Pohorje je že vse spom'Iadno. dostepi so urejeni za avtomobiliste, komodne pešce in hitre planince; kdor je prav uren, obišče za praznike vse planinske postojanke od Mariborske koče mimo Rušk« koče, Klopnega vrha, koče na Pesku, Senjorievega doma do koče pod Kepo, odkoder se vrne iz Mislinja po železnici zadovoljen nad krasno uspelim izletom. Ako se sami ne morete odločiti, kje bi prebili bližnje praznike v planinah, se posvetujte s pisarno SPD na Aleksandrovi cesti. »Kleopatra« Ljubljana, 11. maja Drevi bo na našem opernem odru krstna predstava velike nove domaČe zgodovin- rezkejših disonanc. Vsekakor predstavlja njegov operni prvenec več kot zanimiv po-skus snovanja izvirne operne tvorbe, zlasti še zavoljo širokopoteznosti koncepcije, ki ji sicer ne najdemo para v naši ne baš bogati operni literaturi! Naslovno partijo ^Kleopatre«, ki je izredno težka in naporna — saj obsega sedem izmed devetih slik! — bo pela naša mlada in izredno nadarjena pevka V. Hey-balova, ki kaže v svojem umetniškem stremljenju stalen vzpon in od katere si smemo nadejati še mnogo odličnih odrskih stvaritev. V letošnji sezoni je vzbudila veliko pozornost s svojimi nastopi v »Sab- ski kraljici«, »Figarovi svatbi«, predvsem pa. s sijajnim uspehom, ki ga je bila deležna v naslovni partiji čudovito lepe Dvofa-kove >Rusalke«. Simpatična pojava, zvo-nek in prodoren glas, ter odlične igralske zmožnosti jo kot nalašč usposabljajo tudi za naslovno partijo dr. švarove »Kleopatre«. V partiji Antonija bo nastopil naš prvi tenorist Jean Franci, ki dosega po svojih glasovnih kvalitetah že nivo najboljših, kar smo jih imeli na našem odru. Brez Dr. bunilo Švara ske opere, ki jo je pod naslovom >Kleopatra^, spisal in skomponiral dr. Danilo švara. Dr. švara je v naši glasbeni literaturi že dobro znan komponist. Izmed njegovih del so bila deležna doslej še največjega uspeha nekatera njegova simfonična dela in klavirske skladbe, še bolj vidno pa se je doslej udejstvoval kot eden izmed najmarljivejših in najbolj veščih dirigentov naše Opere, kjer je glasbeno na-študiral in pripravil številna najtežja dela operne Literature z izredno preciznostjo hi znanjem. Bogata odrska izkustva, ki si jih je nabral v teku svojega dirigentskega delovanja, so ga vzpodbudila, da se je končno 1. 1937 lotil komponiranja izvirnega opernega dela. za katerega osnovo si je našel primerno interesantno snov iz življenja egipčanske kraljice Kleopatre, ki zajema borbo mogočnega rimskega imperija s tedaj že zahajajočo veličino mističnega egiptskega sveta. Skladateljevo mnogostranost lahko najbolje spoznamo iz dejstva, da si je znal iz tega sižeja sam s peresom ustvariti učinkovit libreto, ki ga je razdelil v dva dela in devet slik. V glasbenem oziru je ostal dr. švara zvest svojim znanim modernističnim stremljenjem, le da je v svojem razvoju svoj prvotno ekstravagantni modernizem že deloma ublažil, hoteč ustvariti nekak nov slog no-vorealistične opere s predvsem pevsko hvaležnimi in pevnimi partijami. V harmon-skem smislu je našel nekatere popolnoma svojske vezave, v dramatsko trdih scenah pa se po potrebi situacije ni plašil niti naj- V rojstno vas poeta »Maja Muza je Spartanka« Aškerc Na binkostni ponedeljek se odpeljejo razni slovenski rodoljubi v Velike širje. da počaste spomin pesnika balad in romanc stvaritelja pesniških del, krepkih j edema tih in udarnih, ki se zde kot granitni steb r- v naši literaturi O nesmrtnem pokojniku sem prav v tem listu že večkrat kaj napisala. Hvaležna sem mu. Saj je bil tako dober m prijazen, da mi je še kot mladi kmetski deklici — popravljal pesmice, seznanjal me je z »jambi« m »troheji« m mi posojal knjige. Pokojnik pesnik je bil po svojih nazorih svobodomislec. Zato je čeatokrat moral pieiipeti marsfesj, kar ni mahi M Ah' to ga ni motilo in ne pvemakalo. Popuščal li nikoli m klonil ni prod mkomur. Vstajal je na svoji poti kot »modi jeklen«. Na zunaj res precej sam svoj in včasih malce zadirčen, a v srcu dober, blag, odkritosr-. cen m vseskozi mož poštenjak. Nekoč sem mu spet prinesla nekaj v korekturo. Mem pogovorom je padla beseda o hvaležnosti. Jaz sem namreč omenila, da moramo Slovenci njemu kot stvaritelju tolikih lepih pesnitev ohraniti trajno hvaležnost. Tedaj se je Aškerc grenko nasmejal: »Haha. hvaležnost...! Ne poznaš še dovolj sveta in ljudi, ki žive na njem. Hvaležnost išči kjerkoli, le ne pri ljudeh. Hvaležna je n. pr. njiva, ki ti v jeseni vrača sadove tvojega truda, hvaležne so ti po svoje tudi živali, ali ljudje — ne. Ljudje ne poznajo te lepe čednosti Nasprotno. Človek je človeku volk. pravilno trdi 'latinski pregovor!« Trpke so bile te besede in porazno so odjeknile tedaj name, ki sem v svoji neizkušenosti gledala svet vse v preveč rožnatih barvah. Če bi sc danes ponovno sešla z Aškercem, o — krepko bi mu udarila v roko in njegovo mnenje bi podpisala z obema rokama. Toda kljub temu bi pripomnila: »Pesnik — trpin, čuj! Tvoja sodba drži kakor žebelj, ki ga zatolčemo s težkim kladivom v steno. Ali — kakor skoro povsod, so tudi tu častne izjeme — hvala Bogu! Glej zbrala se je mladina, dvignili so svoje trudne glave— ne oni ki so jim pota nastlana s cvetjem — nego bratje Slovenci, po trpljenju in preizkušnjah enaki tebi! Iz hvaležnosti za vse lepo in dobro, kar si jim v toliki meri nudil, hočejo ovekovečiti tvoj spomin. Niso se zbali ne truda, ne žrtev, da, marsikdo *i je celo pritrgal od ust. Vsak po svoje, pa vendar strnjeno, roko v roki so šli na plemenito delo. ki je kronano z najlepšim uspehom. Odkunljen. rešen je tvoj rodni krov. Še nadalje bo tu domoval rod iz katerega si iz?el ti, naš veliki mislec. To je dar onih, ki vedo ceniti tvoje zasluge, to jc spomenik, ki ti ga postavlja tvoj hvaležni narod. Tn ta spomenik je lepši in pomembnejši od trdega kamna. Daj Rog. da spet kmalu izide iz te hiše nov genij ter započne in nadaljuje tam, kjer si prejenjal ti, njegov slavni stri ček!« Večen spomin poetu — trpinu! Slava pe niku Antonu Aškercu! Manica kandidat narodno-napredne stranke .n je kandidiral v ljubljanski okolici proti kandidatu SLS dr. Ivanu šušteršiču. Jubilant br. Tribuč je zbral takrat na svoji iisti epo število naprednih glasov. Tudi v lojalni politiki je igral vidno vlogo. V vitkem občinskem odboru je bil nad 15 let n je z velikim uspehom zastopal težnje naprednih Viča nov. V zadnjem občinskem odboru je bil izvoljen na listi JNS, katere zvest član je, in je bil predsednik gradbenega odseka. Mnogo zaslug si je pridobil br. Tribuč za viško občino, da se je v zadnjih letih tako modernizirala. Kakor je bil v politiki izredno delaven, tako ima br. Josip Tribuč tudi neveni ji ve zasluge za viškega Sokola. Kot mlad dijak je telovadil v Ljubljanskem Sokolu, ko je prišel na Dunaj ga je vodila pot v češkega Sokola in je posedal telovadbo v tari pro-testantovski cerkvi na Magdalenski cesti (starejša generacija se še dobro spominja te telovadnice na Dunaju). Ko je prišel z Dunaja na Vič, je zastavil vse svoje sile, da se ustanovi na Viču sokolsko društvo Po septembrskih dogodkih L 1906 so se pričele priprave za ustanovitev telovadnega društva na Viču. Na pobudo br. Tri-buča, pokojnega Slavka Novaka in br. Bo- NSU MOTORJI IGNVOK U U BLJANA.TAVČARJ EVA 7 PUCH MOTORJI - KOLESA jana Drenika se je ustanovil pripravljalni odbor, ki je sklical na dan 1. maja 1. 1909 ustanovni občni zbor Sokola. Br. Tribuč je bil soglasno izvoljen za starosto in vodr! viškega Sokola v tej funkciji do svetovne vojne. S pomočjo staroste br. Tri buča si je Sokol nabavil že prvo leto 30 krojev, bradljo, drog itd. Telovadnico ie imel viški Sokol pod Tribučevo hišo. nrav tako telovadišče na njegovem vrtu, skratka naš jubilant je bil pravi oče viškim Sokolom. Ko je izbruhnila svetovna vojna, je bil tisti, ki je rešil imovino Sokola, da ni prišla v roke sovragom. Za njegove izredne zasluge na sokolskem polju, so ga bratje že \ 1014 izvolili za svojega častnega člana. Po vojni se je naš jubilant posvetil rx>vsem gospodarstvu, zato ni več posegel aktivnejše v sokolsko delo. vendar pa nam pomaga, kolikor mu jc mogoče v danih pri- likah. Ko se je gradil sokolski dom na Viču, je bil rudi naš jubilant med prvimi pionirji Društva za zgradbo doma. Kot zaveden in odločen narodnjak je naročnik naših naprednih listov že več desetletij. Pred vojno se je krepko udej3tvoval v predvojnem »Jutru« in »Dnevu« ter je bil stalni dopisnik »Slovenskega Nandu« Naš jubilant je bil vse svoje življenje skromen; zato smo mu posvetili te vrstice. V počastitev njegovega življenjskega jubileja mu je snoči priredil pevski zbor Sokola pedoknico, k jubileju pa mu je čestitala društvena deputacija s starosto br. Borštnikom in tajnikom br. Horvatom na čelu. Ganjen se je zahvalil br. Tribuč za pozornost in obljubil, da bo tudi v bodoči ostal zvest član viškega Sokola. Br. Josipu Tri-buču, odličnemu narodnjaku in Sokolu k njegovemu jubileju bratske in iskrene čestitke: Na mnoga srečna in zdrava leta' Dr. Ivan Ske 170 letnik Ugledni celjski odvetnik g. dr. Ivan Sket praznuje danes 70-letni življenjski jubilej. Kdo bi prisodil toliko let njemu, ki je tako mladeniško prožen, živahen in neutrudlji-vo delaven! Vse njegovo življenje je izpolnjeno s trdim delom za obstanek. Rodil se je 11. maja 1.1870 v Celovcu, v občini Šmarje pri Jelšah kot kmetski sin. Gimnazijo je obiskoval v Celju, pravo pa je študiral v Gradcu. L. 1907 je odprl v Gorici lastno odvetniško pisarno, s katero se je kmalu uveljavil kot odličen pravnik. Kot odličnega in odkritega nacionalista so ga avstrijske oblasti 1.1915 internirale. Internacija in vojni dogodki so mu uničili vse premoženje v Gorici. Po vojni je moral zapustiti Gorico, nakar je odprl odvetniško pisarno najprej v Slovenskih goricah, v Šmarju pri Jelšah in v Celju. Noben udarec usode — in teh ni bilo malo — ga ni mogel spraviti od začrtane življenjske poti. Vse nesreče je hrabro prenašal in je vedno našel rešitev v neutrud-ljivem delu. V srečnem zakonu z gospo Katarino roj. Kramoerger so se mu rodili otroci: Ivanka ing. Bevčeva, Janko, Boris, Stanko in Milenka; najstarejši sin Franci je umrl med vojno na rumunskem bojišču. Ob pomembnem življenjskem jubileju našega zvestega naročnika se pridružujemo njegovemu rodbinskemu krogu in številnim prijateljem tudi mi z Iskrenimi čestitkami in željami za dolgo in srečno življenje! Za potrebe narodne obrambe Dr. Josip Tribuč šestdesetletnik Vič, 10. maja Krepak in čil je proslavili danes na svojem domu na Glincah ugledni in obče spoštovani br. Josip Tribuč svoj 60-letni roj- Opernm pevka Hevbalova vseskozi odličnega Janka (Cezar) si letos tudi ne moremo misliti operne premiere, dočim bo partijo kraljevega namestnika Potinosa z njemu lastno silo umetniškega oblikovanja pel priljubljeni mojster Be-tetto. V ostalih glavnih partijah bodo sodelovali še: Kogejeva, Ribičeva, španova, Banovec, Dolničar in Lupša. Rezija dela je bila v veščih rokah šef-režiserja Cirila Debevca, načrte za odlično novo scenerijo je izdelal ing. arh. E. Franz, realizirala pa jih je gledališka slikama pod vodstvom g. Skružnega. Nove kostume je izgotovila gledališka krojačnica pod vodstvom g. 1 Remškarja in ge. Staničeve. j stni dan. Mladostna leta je preživel pri svojem očetu, trgovcu in posestniku, in je obiskoval ljudsko šolo na Grabnu, nato pa staro gimnazijo na Vodnikovem trgu, kjer je maturiral kot zadnji maturant 1. 1899. Lani je proslavil s svojimi še živečimi sošolci 40 detni jubilej mature. Po maturi je odšel na Dunaj, kjer se je vpisal v pravno fakulteto. Na Dunaju ga je pot vodila v akademsko društvo »Slovenija«, kjer je bil nekaj let tudi tajnik društva. Kot absolvirar jurist se je vrnil leta 1904 v Ljubljano, odkoder je odšel kot notarski kandidat v Vipavo. Pozneje je prišel v Ljubljano in nastopil službo pri notarju dr. Voflku, pri katerem je ostal do 1. 1907, ko se je poročil s Pavlo Zdešar-jevo, hčerko uglednega posestnika na Viču, in se posvetil industriji. S svojo soprogo je živel v srečnem zakonu do 1. 1914 ko mu je umrla. Po njeni smrti je med svetovno vojno odšel na Dunaj, kjer se je vpisal v filozofsko fakulteto in napravil Izpit iz umetnostne zgodovine. Svetovno vojno je srečno prebil med študijami na Dunaju, po osvobojenju pa se je vrnil v svoj domači kraj — na Vič, kjer je otvoril gospodarsko pisarno, ki jo še danes vzorno vodi ir daje nasvete vsakomur, kdor se zateče k njemu. Zc v zgodnji mladosti se je navzel naprednega duha in se je po prihodu z Dunaja 1. 1904 pričel živahno udejstvovati v takratni narodno napredni stranki pod vodstvom dr. Ivana Tavčarja. Pri držav-nozborskih volitvah L 1908-9 je oil števni V časih, ki jih preživljamo, morajo vsa naša dejanja, vsa hotenja in vse naše misli služiti samo potrebam naše narodne obrambe in okrepitvi naših telesnih in duhovnih vrednot, ki so nam v dnevih težke preizkušnje tako zelo potrebne. Vsa svoja prizadevanja moramo danes podrediti enemu velikemu cilju: ohraniti v sedanji svetovni vihri svoj narod neokrnjen ter telesno in moralno zdrav in krepak. Temu cilju mora letos služiti tudi pro-tituberkulozni teden. Ti dnevi ne smejo biti samo suhoparni nabiralni dnevi za potrebe slovenskega protijetičnega skrbstva, ali dnevi, v katerih se samo mimogrede spomnimo trpljenja bednih bolnikov. Letošnji protituberkulozni dnevi morajo biti en sam prazničen dan, v katerem hočemo sebi in svojim narodnim sosedom pokazati, da smo notranje zdrav in samozavesten narod, ki visoko ceni svoje telesno zdravje, katero je najboljše jamstvo za nase moralne in gmotne odporne sile. V proti-tuberkuloznem tednu mora biti ves narod razgiban, poln veselega razpoloženja in pripravljen za največje žrtve. V protitu- berkuloznem tednu hočemo kazati svojo ljubezen do narodne skupnosti, izražati svojo pripravljenost za pomoč potrebnim, v protituberkuloznih dneh hočemo simbolično izražati svojo voljo, da hočemo vedno in povsod krepiti narodno samozavest in jačati nase skupne telesne in duhovne sile. Protituberkulozni teden mora biti veliki dan za naše ljudsko-zdravstvene potrebe, s tem pa tudi veliki dan za naše soc. potrebe, ki so tesno povezane s telesnim zdravjem posameznega človeka. Protitu- berkulozna zveza Želi, da je letošnji protituberkulozni teden v vseh ozirih tako organiziran, da bo po svojih gmotnih in moralnih uspehih nad krilil vse dosedanje podobne priredi ve. Priprave za protituberkulozni teden ne smejo biti suhoparne, brez ognja in srca, one morajo biti vsestransko pestre, premišljene in take, da bodo dejansko razgibale ves narod. Posebno važnost polagamo na kraje ob naši narodni meji. V teh krajih mora ljudstvo čutiti, da ima v svojem narodu mnogo smisla za vzajemno samopomoč in polno zaščite, kadar pridejo v njegovo hišo težki dnevi bolezni in pomanjkanja. V proti tuberkulozne m tednu morajo dejansko sodelovati vse nase kulturne, Športne in telovadne organizacije, vsak posameznik mora za potrebe našega protijetičnega skrbstva nekaj prispevati. Nihče se ne sme izmikati, vsakdo mora sam poiskati priliko, da položi svoj dar potrebam naroda na oltar. Protituber-kulozna zveza naproša vse krajevne pro-tituberkulozne lige, vse slovenske občinske odbore, vsa nasa narodna, kulturna, športna in telovadna društva, vsa podjetja, vse zdravnike in vse posameznike, da se s posebno vnemo pridružijo prizadevanjem za čim veličastnejšo in uspešnejšo izvedbo letošnjega protituberkuloznega tedna. Naša razgibanost v protituberkuloznih dneh mora biti vidna preko naših narodnih in državnih meja. Vsak naš korak v proti-tuberkuloznem tednu mora simbolično izražati našo sposobnost za velike žrtve, ki -jih od nas zahteva veliki čas. Protituberkulozni teden bo v času od 19. do 25. maja. Obračamo se na našo jav- nost, naj v teh dneh osredotoči svoje misu na trpljenje svojega naroda In se prizadeva, da to trpljenje v čim večjem obsegu lajša in zmanjšuje. Prosimo razna društva in organizacije, da v teh dneh ne prirejajo svojih prireditev ali pa samo v korist slovenskega protijetičnega skrbstva. Protituberkulozna zveza v Ljubljani. Križanka Pomen besed Vodoravno: 1. slovensko mesto. 9. sibirska reka, 10. težinska enota, 11. del suknje, 13. osebni zaimek, 14. latinski veznik, 15. kurivo, 17. površinska mera, 19. agregatno stanje vode. 21. trabant, 24. poljski pridelek, 26. grška črka, 28. podoba, 30. kem. znak za prvino, 31. svetopisemska oseba, 33. živinska krma, 35. bajeslovno bitje, 37. moško ime, 38. Homerjev ep. Navpično; 1. reka na Poljskem, 2. ambalaža, 3. srbski jezikoslovec, 4. površinska mera, 5. glasbena nota, 6. števnik. 7. težinska enota, 8. japonsko mesto, 12. hrvatsko pogorje, 16. odposlanec, 18. otok v Jadranskem morju, 20. glasbena nota, 22. elektrotehnični pojm, 23. pogosta rastlina, 25. poljedelsko orodje, 27. rimski pesnik, 29. časovni prislov, 30. obok, 32. veznik, 34. turški plemič, 36. kem. znak za prvino. Reiitev križanke, objavljene danes teden Vodoravno: 1. Oran, 5. duma, 9. piramidom, 10. Iset, 11. salo, 13. as, 15. T.*s, 17. pa, 18. oporoka, 21. dogovor 22. La (lan-tan), Oka, 24. A. M. (Anton Medved), 28. halo, 31. Eros, 33. Abesinija, 34. roka, 35. Abel. Navpično: 1. opica, 2. ris, 3. Ares, 4. nat, 5. dis, 6, udav, 7. mol, 8. anoda, 12. Maroko, 14. soda, 15. Togo, 16. sova, 17. para 19. po, 20. ko, 22. Lehar, 25. misal, 26. nek, 27. hrib, 29. Abo, 30 osa, 31. ena, 32. oje. Stran 4 »SLOVENSKI NADO D«, sobota, 11. maja 1940. Štev. 107 BOŽANSKA UMETNICA 'META GARBO v svojem prvem novem filmu po dveh letih! V velikem LjubiČevem filmu, po komediji slavnega madžarskega avtorja M. L.engyela. Priporočamo Vam nabavo vstopnic v predprodaji, ker je /.a:iimanje za ta film ogromno! DANES PREMIERA I Ob 16., 19. in 21. uri. Melvvn Doaglas - Felix Bressart — Ina Claire. KINO UNION Tel. 33-81 SENZACIJA! NajbolJSa komedija sezone! Nova Greta Garbo se smeje — In ves svet se smeje z njo .. Nova Greta Garba je postala se lepša, mikav-nejsa v najnovejših toaletah po pariški modi ... Nova Greta Garba ljubi, uživa, in vsi bodo uživali z njo — ko bodo videli njen najnovejši film! Predstave na binkoštne praznike ob 10.30 dopoldne (znižane cene) ter ob 1-1.-15. 17., 19. in 21.15 uri. NE DEČEK ME DEKLICA Hišni zdravnik je obiskal grofico. Sobarica mu je sporočila, da je gospa grofica porodila otroka. — Dečka? — Ne. — Torej deklico? — Tudi ne. — Vragra. kaj pa Ima potem, je nestrpno vprašal zdravnik. — Komornik je dejal, da se je rodi hi kontesa. Narodno-obramhna kreditna zadruga v Celju kliče narodne može in žene v svoj J;rog! \sled izrednega zanimanja predvajamo še danes nepreklicno zadnjikrat veliki glasbeni film: CVETJE V MAJI7, (Beli jorgovan), Predstave ob 16., 19. in 21. uri ter jutri (matineja) ob 10.30 uri. Jutri ob 15., 17., 19 .in 21. premiera velikega filma iz kraljestva čarobnih visokih planin V glavnih vlogah: Magda Schneider, Rolt VVanka, Viktor Staal, Anneliese Uhlig in Taui VVegener. — Bajni posnetki čudovite alpinske narave, globoka in pretresljiva ________________vsebina, odlična igra sodelujočih! Jeanette Mc Donald -— Nelson Eddy Ljubezen v planinah KINO SLOGA — Telefon 27-30 Rezervirajte si vstopnice! I Danes ob 80.30, jutri ob 14.30, 17.30 in 20.30, v ponedeljek ob 14.30. 17.30 in 20-30 Senzacionami velefilm aviatičarskih Epopeja junaštva saharskih plemen! akrobacij, ki prekašajo celo »Posled- mm šeik Velike karavane njo zapoved« Wm saa vcitac i%ai avaiic „ - H Poje črnec basist PA i _ ROBESON ti ono i u X u m aktualno: dva vei_efi_ma i Kav Mlilaml ter eskadra letal ~ kino moste Restavracija v MARIBORSKI OTOK44 otvarja v nedeljo 12. maja t. 1. letošnjo sezono. Kopalci in prijatelji otoka, za Vas je preskrbljeno z vsem, kar Vam srce poželi. — Prvovrstna kuhinja, dobre pijače, točna postrežba in solidne cene. — Za obilen obisk se priporoča restavrater MAJCEN. Botri in notrice! Pripravite Vašim birmancem veselje in jih pripeljite v restavracijo j-Mariborski otok«! EVNE VESTI — Promovlral je na univerzi kralja Aleksandra I. v Ljubljani inž. France Va-gaja za doktorja tehničnih ved. — Nemčija bo producirala potniške avtomobile samo za izvoz. Nekateri listi so poročali, da nemška avtomobilska industrija ne bo več izdelovala potniških avtomobilov za izvoz. češ. da je preveč obremenjena z naročili za vojaške potrebe. >Tagespost« pa poroča (9. t. m.) da je nemška avtomobilska industrija ustavila produkcijo potniških avtomobilov za domaČo uporabo in da bo poslej izdelovala potniške avtomobile samo za izvoz. Tudi na letošnjem ljubljanskem spomiadnem velesejmu bo velika avtomobilska razstava in razstavljeni bodo predvem avtomobili nemške avtomobilske industrije. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno, sicer nobenih bistvenih sprememb. Včeraj je bila najvišja temperatura v Ljubljani 22.2, v Zagrebu in Splitu 22, v Beogradu 21, na Rabu in Dubrovniku 20, v Mariboru 19.6 v Sarajevu in Kuniboni 19. na Visu 17. Davi je kazal barometer v Ljubljani 761.8, temperatura je znašala 17. — Vrhnika vabi. Na kvaterno nedeljo 19. maja pohitite vsi na Vrhniko po odpustite, ker bo vsakoletno tradicionalno žegnanje pri Sv. Tiojici, popoldne od 3. pa piidite na sokolsko tombolo, ki bo edinstvena, kakršne še ni doživela Notranjska. Razdeljenih bo nebroj dobitkov v vrednosti 60.000 din. Tombola bo obsegala 15 glavnih dobitkov, med katerimi je n. pr. osma tombola, desetdnevno bivanje v slovitem zdravilišču Slatini Radencih. Po tomboli bo veselica v Sokolskem domu in tradicionalna zabava po vseh gost'l niških lokalih. Ugodne železniške zveze. Večerni vlaki. 231—n — Diplomirani so bili na pravni fakulteti univerze v Ljubljani gg. Viktor Damjan iz Ljubljane. Anton G o r j u p iz Mengša in Avguštin G r d e n iz št. Vida pii Stični Čestitamo! — Ciasiiska zajednica dravske banovine v Ljcbljtni poziva vse tovariške gasilske župe in čete. naj čim intenzivnejše sodelujejo tudi letos pri organizaciji in izvedbi protituberkuloznega tedna od 19. do 25. maja.. — Ljubljana—Bloke—Prezid—Parg Čabar—Gerovo—Sušak redna avtobusna zveza. Odhod iz Ljubljane postajališče gl. kolodvor ob 5.35, Krekov trg 5.40. prihod na Suš,k ob 11.35. Odhod s Sušaka ob 13.—, prihod v Ljubljano ob 18.50. Avtopodjetje Pečnikar, telefon 49-28. Iz LltsMfane —lj Rezervni podoficirji! šentjakobsko gledališče priredi drevi ob 20.15 dobrodel-na predstavo »Ujež«: v korist »Udruženja rez. podoficirjev pododbor Ljubljana. Udeležite se polnoštevilno te predstave. Vstopnice se dobe v Mestnem domu pri gledališki blagajni od 15. do 17. in eno uro pred j pričetkom predstave. Premiera jutri v nedeljo! 1298 lj— iMate:in*ka proslava na i>ež«RTaj-ski gimna„jj. Društvo ^Dom in šola« bo na praznik mater priredilo proslavo, združeno s kulturno proslavo škofa Slomška kot slovenskega glasbenika, v torek 14. maja ob 20. v gimnazijski avli, II. nadstropje. Društvo Dom in šola« izda vsako leto precej denarja za nakup novih knjig za podporno zalogo, da pomaga potrebnim pri Študiju. Odprlo je tudi kuhinjo, kjer dobiva do 40 dijakov obilen zajtrk vsak dan v gimnazijskih prostorih. Poleg tega plačuje nekaterim najpotrebnejšim iirano v kaki javni kuninji. Letošnja velikonočna d* brodelna akcija je dala 7.000 din za nakup oblek in obuvala dijakom, ki so se v skrajni sili zatekli po po-moj. Tako je bilo pomagano na različne načine 50 dijakom. K proslavi vabimo starše in prijatelje socialnega dela med študenti ter upamo, da bo prireditev, ki ima tudi dobrodelni namen, dobro obiskana in z darovi podprta. —lj Glavni odbor akaa. stare*, društva »Jadran« bo imel svojo redno sejo v torek dne 14. t. m. Sokolsko društvo Ljubljana-Stepanja vas resno opozarja vse svoje članstvo, da se gotovo udeleži sestanka jutri ob 8. uri zjutraj v telovadnici- —lj Prenapolnj^nost ljubljanske splošne in otroške bolnice je vzrok, da se dostikrat ne morejo sprejeti bolniki, ki so res potrebni zavodne zdravniške oskrbe. Zato se nujno pozivajo vse pristojne občine pa tudi starši oziroma svojci bolnikov, ki so že ozdraveli ali pa so že sposobni za domačo oskrb, da jih takj vzamejo iz bolnice. — Uprava splošne bolnice. —lj Idrijski krožek priredi jutri na bin-koštno nedeljo izlet v Stično k rojaku Vidmarju. Ogled zanimivosti stiškega samostana. Odhod z vlakom ob 8. zjutraj. Vabljeni vsi rojaki in prijatelji. —lj Zahvala četnit*ov. Udruženje cetni-kov Ljubljana, se prav iz srca zahvaljuje vsem darovalcem In drugim, ki so na kakršen koli način podprli naš četnički uranak in nam pripomogli k tolikšnemu in tako lepemu uspehu. Bodite prepričani, da vas bomo ohranili v najboljšem spominu in izkazali svojo hvaležnost, če ne prej pa takrat, ko bomo nastopili za obrambo vašega imetja in domov ter naših svetih mej. Posebno se še zahvaljujemo požrtvovalnemu nacionalistu, starosti Sokola ter predsedniku občine itd. br. Ogrinu, ki je k našemu uranku največ pripomogel in dosti žrtvoval. Prisrčno zahvalo izrekamo tudi g. gostilničarju za njegovo veliko post reži jivost in solidnost, zato ga prav toplo priporočamo vsem, ki se mudijo na Lavrici, da ga posetijo. — Čuvali bomo Jugoslavijo! —lj »Ujež«, zabavno Nušičevo veseloigro, uprizore šentjakobčani na binkoštno soboto 11. t. m. in na binkoštni ponedeljek 13. t. m. ob 20.15. S tema predstavama bodo zaključili šentjakobcani letošnjo sezono. Ker je za predstavo veliko zanimanje in je vselej odšlo mnogo ljudi brez vstopnic, jih kupite že v naprej v društvenih prostorih v Mestnem domu. —■— m iiiii_a_b—■ ■ i s kolskim praporom Sokol I Ljubljana-Tabor Sokol I Ljubljana-Tabor ponovno opozarja svoje članstvo in naraščaj na obvezni zbor pripravljenosti, ki bo jutri ob 8. zjutraj v veliki dvorani na Taboru. Zaključek ob 9. uri. Uprava. Sokolsko društvo Ljubljana štepanja vas poziva vse članstvo, da se udeleži obveznega sestanka, ki bo jutri ob pol 8. zjutraj v sokolski telovadnici. Uprava. članstvu Sokola II Dan pripravljenosti, ki ga je odredil savez SKJ za nedeljo 12. maja, bo priredil Sokol II jutri ob 7.45 na telovadišeu pri konjušnici. Udeležba na zboru je obvezna za vse članstvo in naraščaj obojega spola. Tekmovalci (ke) kolesarji imajo zbor ob 6.15 na telovadišču. Vsakdo naj ima pripravljen listek s svojim imenom, priimkom, poklicem, rojstnim podatkom in stanovanjem, ki ga bo oddal določenemu društvenemu organu. Izostanek je treba prej opravičiti, upoštevali pa se bodo le najtehtnejši razlogi. Pregled je ob vsakem vremenu, obleka poljubna, zaključek ob 9. Zbor Sokola III Lfubliana-Bežigrad Svojim članom in naraščaju naznanjamo, da imamo na podlagi določbe SSKJ fvoi č an«k preg ed I dnevom priprav-1T c^ti na letnem telovadišču ob Tvrsevi iesi jjtri v nedeljo ob 14. Obleka izletna z znakom. Podrobnosti bo vsakdo zvedel na tem sestanku. Za vse strogo obvezno! V nizu priprav za proslavo društvene desetletnice bodo v ponedeljek 13. t m. ob 9. tekme v odbojki za moški narašča i in članstvo. Nastopili bosta tudi bratski vrati iz Šoštanja in s Polja. Vabljeni vsL ki se zanimajo za tekme v odbojki. Telovadna akademija bo 18. t. m. Spored bomo objavili pravočasno. Telovadni nastop z razvitjem naraš&aj-skega prapora bo 2. junija t. L Zdravo! — Uprava. litijskega Sokola Na binkoštni ponedeljek bodo litijski Sokolići priredili svojim staršem, prijateljem in vsej sokolski družini prisrčno presenečenje. Deca in naraščaj bosta nastopila na posebni mladinski akaderniii z bogatim sporede«! il Za govorom bo izvajala ženska deca »Deveterico« Sledila bo deklamacija »Očka«. Moška deca bo predvajala vaje s palicami ženski naraščaj pa girnnastične vaje Po deklamaciji bo ~*-rajala ženska deca. ki bo tudi nimoivaln a posebno točko: »Mamica in dete«. Po stopu petorice MJMII naraščaja bo klamacija: »Kaj sem?«. Po nnaronn lonce moške dece bo zaključila ženska deca z živahnim vaičkovim Za Binkošti ima nas Sokol na rodu iurjevanje in zbor vsejra Sklican je strogo obvozen sestanek za maja ob 7. Zbirališče prod Sokolskim mom. OH rita »vjipa^z lj— Film Ie kraljestva visokih gora — f »Ljubezen v planinah« — premiera v kinu j Slogi. Po odrskem komadu Vroni Marei-ter je bil pravkar izgotovljen krasen film, čisto v stilu Ganghoferjevih filmskih del j Ljubezen v gorah«. Na visokih, s snegem pokiitih planinah bobni vihar, tako grozeč, kakor v srcih trojice ljudi, r:izko doli v dolini; dva močna moža se srdito borita za ljubezen lepe planšarice Vroni Marci-ter, prvi s pošteno namero, da bi io poročil, drugi pa sledi svoji pustolovski naravi in svoji želji, osvojiti si lepo viokle. Težka borba se vodi brez vsakega usmiljenja, dokler ne zmaga pravica. V tem vsebinsko močnem in pretresljivem romanu srečamo nase stare priljubljene znance, ime prvovrstne igralce, kot Magdo Schneider, Rolf VVanko, Viktorja Staala, Paula We-generja in druge. Že imena teh navedenih umetnikov, so nam dovoljno jamstvo za prvovrstno kvaliteto filma, ki bo za binkoštne praznike na sporedu v kinu Slogi. —lj Združenje urar je v in zlatarjev v Ljubljani sporoča kupujočemu občinstvu, posebno botrom in botricam, da bodo trgovine z urami, zlatnino in srebrnino na binkoštno nedelje dopoldne odprte, medtem ko bodo popoldne in na binkoštni ponedeljek ves dan zaprte. (—) —lj Gostilna Martine, Zgornja Maka, tol. 41-8S- Za binkošti pečene piske in purani! Izbrana vina! Oba dneva koncert novega jazz orkestra! V nedelje do 2. ure! 229-n Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Sobota, 11. maja: Hamlet. Izven. Gostovanje Zvonimirja Rogoza Nedelja, 12. maja: Hamlet. Izven. Gostovanje Zvonimirja Rogoza Ponedeljek. 13. maja: Danes bomo tiči. Izven. Gostovanje Zvonimirja Rogoza Torek, 14. maja: Rdeče rože. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol OPERA Začetek ob 20. uri Sobota, 11. maja: Kleopatra. Krstna predstava. Premiera. Premierski abonma Nedelja, 12. maja: Modra roža. Izven Ponedeljek, 13. maja: Madame Butterflv. Izven. Gostovanje Vanje Leventove Torek, 14. maja: zaprto Ivan Mrak nam je bral Karadjordja Bralnim večerom sem vedno rad dru-garil. Ljubim jih prav tako kakor večere s komorno glasbo. Mrakovi bralni večeri so pa za me še prav posebno vabljivi. Mrak je — brezdvomno igralski talent, njegova dela so — brezdvomno — vrednota. Kdorkoli je drugače mislil, je bil v zmoti ter je zaradi zmote delal Mraku krivico. S »Karadjordjem«, ki nam ga je bral Mrak v torek 7. t. m., se je — sodimo brez zavisti, pustimo vse predsodke ob strani — uvrstil med one dramske pisce, ki do dna poznajo skrivnosti odrske umetnosti. Prav zato spada »Karadjordje« v hram umetnosti. Škoda, da ni bil nihče od vodstva naše drame na bralnem večeru navzoč in pa, da sem namesto naših literatov, dramaturgov, režiserjev, šefrežiserjev, generalnih režiserjev, dijakov in nase inteligence moral gledati prazne sedeže. Dišalo je po bojkotu, ki pa ni bil na mestu, saj Kara-djordje je praded Aleksandra I. Zedinite-lja, ki mu postavljamo nesmrtni spomenik. Odkritje spomenika bo prav kmalu, pa priporočam g. Mraku, da ponudi »Karadjordja« naši drami, ki naj delo ob slavnostnih dneh vprizori. Ce pa to ni izvedljivo, bi g. Mraku nujno svetoval, naj »Karadjordja« še enkrat bere, da slišijo lepo in krepko besedo oni, ki so prvikrat izostali. Iz Cel]a —e Na binkoštni ponedeljek v Veliko Širje/ Pohitite na binkoštni ponedeljek v Veliko Širje nad Rimskimi Toplicami, kjer bo pri jedil akcijski odbor za rešitev Aškerčeve domačije lepo svečanost. Udeleženci iz Celja se bodo odpeljali iz Celja z vlakom ob 11. do Rimskih TopHc, od koder bodo krenili z udeleženci iz drugih krajev Slovenije ▼ tri četrt ure oddaljeno Veliko Širje, kjer se bo ob 12.30 pričela slovesnost. Udeležite se te slovesnosti v čim večjem številu 1 —c Materinski dan preložen. Materinski dan Kola jugoslovenskih sester v Celja je zaradi binkoštnih praznikov preložen na nedeljo 19. t. m. —c Na občnem zboru celjske podružnice »Merkurja«, društva trgovskih in privatnih nameščencev Jugoslavije, so bili v sredo izvoljeni v upravni odbor naslednji gg.: predsednik ravn. Drago Kralj, I. podpred-sedmk Vinko Scbuster, H. podpredsednik Leopold Vučer, cidborniki Anton Hlačer, Karel Grilec, Ivan Sajevic, rvo Svet, Ivan Litera in Franc Sormsn. V nadzorni odbor so bJK izvoljeni gg- Mirko Priskič, Herman Tleo m Josip SteinbucbJer, v prosvetno sekcijo pa gg. Karel Grilec, Franc Sor-Mrrko More in Viljem Stanič ter gdč. in Anica Pfeffererje- —c DnOtvv abmotventov drž. trgovskih U r Celju je na svojem 8. rednem letnem občnem zboru izvolilo nov odbor, v katerem so naslednji gg. m gdč.: predsednik Leopold Vučer, podpredsednik Peri B^jpggjL tajnica Milena Modjceva, na- V Pollakov©!!? procesu vsi oproščeni Veliko zanimanje javnosti za sodbo Ljubljana. 11. maja Danes ob 11. je bila izrečena sodba v velikem tridnevnem procesu proti delničarjem in upravnim svetnikom tv. Pollak d. d. Občinstvo je popolnoma zasedlo sodno dvorano in v napetosti pričakovalo razglasitve sodbe. Med občinstvo je bilo zlasti mnogo ljubljanskih pravnikov in slušateljev ljubljanske pravne fakultete. Prišlo je tudi več bivših delavcev iz ljubljanskih obratov tv. Pollak. Preden je predsednik kazenskega se- nata s. o. s. Ivan Brelih razglasil sodi o, so posamezni seveda ugibali, kakšna bo sodba. V največji tišini je ob 11. vstopil v dvorano sodni dvor. Predsednik senata s. o. s. dr. Brelih je nato razglasil sodbo, po kateri se vsi obtoženci oproščajo po § 2S0 kz glede vseh v obtožnici očitanih dejanj. Stroške procesa trpi državna blagajna, sodba je izzvala med poslušalci veliko senzacijo. mestnica Ncžika VerbovSkova, blaaajnik Milan Zupanek. referenta kulturne sekcije Riko Jerman in Leopold \Veixler. referent socialne sekcije Franc Zupane referent zabavne sekcije Mirko More knjižničar Maks Modic. referent za društveni tisk in propagando Maks Suszvnsk* odbornik Mu-sar Branko, odbornici Zora Spmdlerjeva in Zora Žerovnikova. V nadzorni odbor so bili izvoljeni gg. Mirko Presinger in Maks Gorišck ter gdč. Pranja Javorškova, —c V celjski bolnici ie umrl v Četrtek 56letni zasebnik Oton J ?irc iz «elia, brat pokojnega celjskega pekovskega mojstra, gostilničarja m posestnika Maksu Janiča. —c Dijaški kuhinji v Celju je poklonil pisateh dr. Anton N'ovačau 80O0 din. —C Medklubsko tek mo v slalomu na Okrešlju bo priredil ziinskosportni odsek Savinjske podružnice SPD v Celfu na binkoštni ponedeljek Proga je dolga 800 m, višinska razlika znaša 250 m Sttrt bo ob 10. dopoldne. Razglasitev rezultatov bo ta-koj po tekmi v Fnscbaufovem domu na Okrešlju. —c Nesreča ne počiva Ko se je peljal 341etni posestnik Franc Korže s Ponikve v četrtek okrog 16. s kolesi?m mimo mestne klavnice v Celju, ga je podrl tovorni avtomobil, ga povozil in mu zlomil desno nogo v kolenu. V Grižah pn Žalcu je v četrtek cirkularka zgrabila 461etneaa rudarja Karla Golavška in mu odrezala levo dlan, v Gornjem gradu pa ie cirk-.ilarka odrezala 28Ietnemu lesnemu delavcu Leopoldu Slapniku dva prsta na desni roki. Ponesrečenci se zdravijo v cefjski bolnici. —c Opozorilo rez. podoficir jem. Celjski pododbor Udruženja rezervo »h podoti-Cirjev opozarja rezervne podofcir;e na tz-javo ministra za vojsko in mornarico, ki jo je da! letos deputaciji Udruženja rezervnih podoficirjev v Beogradu, da je v novi zakon o ustrojstvu vojske m mornarice vnesen tudi člen, ki določa rezervnim podofic. v času vojaških vežb podoficir-sko plačo. Minister za prosvtto pa ie odobril priznanje istovetnosti absolviranc podoficirske šole mali maturi .Minister za narodno zdravje je odobrd rezervnim pod-oficirjem popust pri zdravljenju v bolnicah in zdravdiščih. Tt določbe stopijo v veljavo, ko bedo objavljene uradnem listu. Organizirani član; naj nakažejo celj-sk emu pododboru čimprej članarino ter sporočijo točne podatke iz vojaške izpra-ve in priložijo manjkajočo sliko Rezervni podoficfrji, ki še niso organiziram, pa naj storijo to čim prej, sicer nc bodo deležni navedenih ugodnosti. —c Zdravniško dežurno službo za člane bo imel na binkoštno nedeljo zdravnik dr. Josip Cenn v Pre^Vrn ni ulici, v ponedeljek pa zdravnik dr. Drago Mušič na Cankarjevi cesti Iz Mokronoga D»n sokolske pripravljenosti. Savez Sokola kraljevine Jugoslavije je določil 12. maj za dan sokolske pripravljenosti. Da se ta dan pripravljenost izvrši povsem v smislu določb saveza, je uprava mokrono-škega Sokola na svoji seji izvolila poseben pripravljenostni odsek, ki bo članstvu določil posebna pripravljenostna dela za izvršitev. V ta namen je bil sklican že 9. maja ob 5. zjutraj na »Smetovšku« pri Mokronogu zbor sokolskih pripadnikov razen dece, da se ugotovi kako in v koliko posamezniki pojmujejo izvrševanje sokolskih nalog v sedanjih resnih časih. Sokol-skemu društvu v čast moramo priznati, da se je članstvo klicu uprave odzvalo v prav častnem številu. Le redki so bili, ki so upravičeno izostali. Zbranim je br. starosta pojasnil pomen sokolske pripravljenosti v današnjih dneh ter izrazil željo, da bi vsak posameznik točno izvršil od pri-pravljenostnega odseka določeno mu nalogo za dan 12. maja. Zbor je bil zaključen s pesmijo sokolskih legij, nakar je članstvo odkorakalo v Mokronog. Čeprav se doba notranjega sokolskega delovanja že bliža svojemu koncu, se dramatična družina pripravlja, da za sklep letošnjih dramatičnih vprizoritev še enkrat nastopi. Za sklepno prireditev so si izbrali burko >Turske kumare«, ki jo bo vprizonlo 18. maja zvečer In ponovilo v nedeljo 19. maja popoldne. Dne 25. maja pa bo ž njo gostovalo v Sokolskem domu v Sevnici. Slovesno otvoritev novega sokolskega strelišča, ki je bila določena za 5. maj, so morali zaradi tehničnih ovir preložiti. Določeno je bilo namreč, da bi bilo o prilki Huda železniška nesreča Beograd, 11. maia Davi ob 2. zjutraj je nastala med postajama Košutnjak in TopJukr precej huda prometna nesreča Treščila sta namreč skupaj tovorna vlaka 161 in 145 Tovorni vlak 161. ki je bil nenavadno dn!-.;. je stat pri \ hodnem sipnaU; ko se jt vanj / vso silo zaletel tovorni vlak 145. Nesreča ie najbrž nastala zarad' tega ktr je bilo javljeno, da je tovorn' vlak 161 že dospel na topčidersko postajo in ua je pro<_;a svobodna. Trčenje ic bilo izredno moč'io VoJPO- vi so se nagrmadil' drug na drupegn. več pa jih je vrglo s tira na sosedno cesto. K -•reci na vlakih ni bdo mno«o osebja in zato tudi ni bilo smrtn.h žrtev. Hudo je bil poškodovan edino vlakovodia Miloje Murkovič, ki ima zlomlteni obe roki in obe nogi. Poicg njegu :c bilo ranienih in poškodovanih več zaviračev in drugega osebja. Zaradi nesreče s<. seveda vsi tiri zatrpani. Z očiščevalnimi del* so >ieer pričeli takoj, vendar ni verjetne da bo mogoče progo že danes popolnoma očistiti. Spor med delavstvom in tv. Sever & Kemp. Tvrdka Sever če Comp nam sporoča: Na razna časopisna poročila in letake, ki po svoje opisujejo spor med delavstvom in t\r večini po 30 din in 28 50 din na dan. Lansko leto smo imeli dne 1. maja 22 delavk, dočim smo jih imeli letos 27. aprila še 57. Kako malo nam je bil ta veliki kader delavk potreben, je razvidno iz dejstva, da smo po izstopu delavk vsa naroČila izvršili z 10 ljudmi. Letos se je delavstvo prvič organiziralo v JSZ Delavstvo pa navodil or<4ani/aeije sigurno ni pravilno razumelo Takoj, ko so se nekateri organizirali, je nastal v obratu nered in ni?»o več poznali discipline v izvrševanju svojih dolžnost!. Vsak je hotel delati po svoje Upoštevan ni bil nc skladiščnik ne delovodkinja in posledica tega so bile številne pritožbe. Kakor prejšnja leta je tvrdka tudi letos po sezoni odpovedala vsemu delavstvu, da bi jih nato po potrebi odpuščala V jeseni z nastopom sezone pa bi jih zopet po potrebi spre jemala. Skoro vsi ti, ki pravijo, da <;» i/-prti, so bili sprcjefi v službo z obvestilom, da jih sprejmemo same za sezone. Torej so že v naprei vedeli, da to ni stalno mc>to. Zato je tudi neresnična govorica in pisar-jenje, da je to samo nameren napad na delavstvo ali borba proti kaki delavski organizaciji. Če bi bilo po naše, bi 27. IV. odpustili 18 delavk Nekateri ljudje pa, ki so predvsem iskali svoje o>ebnc koristi, niso bili zadovoljni s tem. da bi tvrdka odpustila ljudi po svoji uvidevnosti in potrebi. Zahtevali so, da se odpust: isto število ljudi, toda samo one, katere bodo sami predlagali. Prav taKo da bodo oni odločali tudi pri prihodnjem turnusu, kdo bo odpuščen. Zato so brez podlage trditve, da je bil glavni namen tvrdke izločiti organizirane delavce in delavke in da je bi'o naperjeno proti delavskim organizacijam Vsak obrat, posebno pa sezonski, zaposluje le toliko ljudi, kolikor jih potrebuje. Gleda pa tudi na sposobnost in učinek, ki ga naredi posameznik. Tvrdka se ne spominja, da b' kdaj komurkoli plačala nedeljsko, nočno ali nadurno delo drugače kakor v smislu zakona. Če bi se kdaj dogodila pomota, bi je delavec gotovo ne prezrl. Nikoli n;«mo za nočno delo izbirali mladoletnih dr lav k radi tega, ker jim ni treba toliko plačati kot starejšim. Kdo bo v noeni službi so se de-I lavke same med seboj pomenile Od 63 dc- slovesne otvoritve strelišča tudi tekmoval no streljanje, ki pa je moralo odpasti za- J lavcev jih jc bilo samo lo starih r.ad \t let. radi TATnoniam Twr&ir lr<*»- nmo'mo niso Mlada dekleta pa nismo sprejemali radi radi zamenjave pušk, ker prvotne niso ustrezale svojemu namenu. Zato bo slovesna otvoritev meseca junija. Notranje sokolsko delovanje, zlasti pa telovadba, se razvija v smislu priprav bližajočih se sokolskih zletov, tako župnega zleta v Novem mestu* ki bo 2. junija, m pokrajinskega zleta v Celju, ki bo konec junija. Tudi drugih župnih m društvenih prireditev v novomeški sokolski župi se namerava mokronoSko cokolsko društvo udeležiti, da zadosti svoji sokolski dolžnosti. manjše delu. pa nego da sprciei se pnuče plače, Z Jesenic našemu (-) — Krajevni odbor za zaščito prebivalstva pred letalskimi napadi v občini Jesenice bo priredil v sredo 15. t. m. ob 8. zvečer predavanje o vlogi letalstva v totalni vojni. Predavanje bo v dvorani »Krekovega prosvetnega društva. Predaval bo g. Karel JajkmAn, upravitelj poses. KIP. Dan sokolske pripravljenosti Ljubljana, 11. maja Savez Sokola kraljevine Jugoslavije je odredil, da se mora jutri v nedeljo 12. maja izvršiti obči pregled vsega jugoslovenskega Sokolstva. Tega dne se morajo zbrati ob uri, ki jo določi vsaka edinica društvo in četa — na odrejenem prostoru vsi pripadniki — razen dece — torej člani in članice, moški in ženski naraščaj, kjer bodo čuli od društvenih (četnih) činiteljev vsa navodila o nadaljnji organizaciji sokolske pripravi jenosti. Sokolska pripravljenost je nujni odgovor na vse nevarnosti, ki bi sc mogle v katerikoli obliki pojaviti glede na varnost, samostojnost in svobodo našega naroda in naše države. Sokolska pripravljenost mora biti organizirana tako, da omogoča največjo mero pomoči vojno-obrambni sili domovine. Prva naloga sokolske pripravljenosti je. da vzdržuje v stalni pozornosti borbeni duh naroda, da do fanatizma dviga njegovo vero v lastno moč in zma- govito silo jugoslovenskega orožja. Brezobzirno se mora pobijati vsak defetizem, ki se zajeda v zdravo kri našega junaškega naroda in ga skuša omenkužiti in zastrupiti. Treba je paziti na špijone in tuje agente, ki s* vtihotapljajo na najrazličnejše načine v naše državno in narodno življenje, da bi vse, kar vidijo in Čuje jo uporabili v svoje temne namene — nam vsem v nepopravljivo škodo. Vsi ti so plačanci nam sovražne tujine, in kdor je v njihovi službi, je izdajalec domovine! _^ Sokoli morajo biti vsemu narodu primer in zgled, kako moramo brez strahu čakati na vse, karkoli nam utegne prinesti bodoči čas — čakati geslu, ki je napisano na naših vojnih zastavah: Z vero v Boga za kralja in domovino! Zdravo! Savez Sokola kraljevine Jugoslavije. Kaj vemo o Belgiji, Nizozemski in njunih kolonijah Belgija ima s kolonijami vred 23 milijonov prebivalcev, Nizozemska pa celo 75,300»ooo Belgija in Nizozemska sta zdaj uvrščeni v t:>to vrsto držav, ki so zapletene v usodno, morda najstrašnejšo zgodovinsko igro na>cga časa Zato je potrebno, da si pokličemo v spomin nekaj splošnih podatkov, k- nam pokažejo obris teh dveh držav. Belgija V Belgiji se je že prvi dan vojne začela razvijati letalska vojna Kaj to pomeni, nam bo jasnejše, če vemo. da v Belgiji živi r prebivalstva v mestih To je najbolj industrializirana država na svetu glede na Število prebivalcev. Največja gostota prebivalstva na svetu je v Belgiji, saj živi tam 272 ljudi na km1 Površina Belsije znaša 30 506 km8 prebivalstva pa je 8,343.000 Upoštevati pa moramo, da ima Relkulturna« rabimo v najboljšem pomenu besede Belgijci se dele po narodnosti med Va-lone, ki žive pretežno v južnem delu države in ki govore francoski jezik, in Flam-ce, ki žive na severu in govore holandšči-ni zelo podoben jezik. Valonov je nekoliko manj kakor Flamcev. a od leta do leta je več prebivalstva, ki govori oba jezika. Zdaj se obeh jezikov poslužuje že približno milijon prcbi\alcev. Valon- se prištevajo k Francozom, Nemci jih pa proglašajo za poseben narod. Belgija je gospodarsko izredno napredna država, ima izvrstno cestno omrežje, izredno dobro organizirano rečno plovbo z g 'sto mrežo prekopov in plovnih rek. dalje .^000 km železnic, na katerih vozi 4000 lokomotiv in 125 000 vagonov. Vedeti moramo tudi, da je motorizacija v Belgiji silno razvita, tako da odpade na 36 prebivalcev eno motorno voziio Marsikdo tudi ne ve, da je v velikem belgijskem pristaniškem mestu Antvverpnu — ki šteje okrog 300.000 prebivalcev — tako živahen promet da zavzema to pristanišče 4. mesto po prometu na svetu. Belgija ima velika rudna bogastva, zato se je v nji še tem lažje mivfla industrija. Samo premoga pridobe v Belgiji na leto nad 30 milijonov ton. Produkcija surovega železa v Belgiji znaša okrog 4 milijone ton na leto in približno tudi toliko jekla. Zelo dobro je razvita industrija orožja, posebno pa slovi tekstilna industrija, ki ima lepo tradicijo. V mirni dobi je imela Belgija le malo armado, skupno s prostovoljci le okrog 90.000 mo/. zdaj j 2 pa po sodbi strokov* n jakov pod orožjem 700 000 vojakov. Belgijska armada ie izvrstno oborožena. Vojne mornarice Belgija nima vendar je pa bilo v delu nekaj manjših vojnih ladij za obalno patrolno službo in ena križarka. Nizozemska Znan je rek. da so Nizozemsko ustvarili sami Nizozemci, češ da je n' bilo ob ustvarjenju sveta. Nizozemske zemlje je bilo v resnici zelo malo in še tista je bila po večini močvirje. Nizozemci so se borili stoletja z mogočnim elementom, z morjem za zemljo. Končno so morje ugnaili. S prekopi in nasipi so ustvarili čudovito deželo, ki leži delno celo izpod morske gladine. Nizozemska je po površini nekoliko večja od Belgije, meri 34.181 km2, prebivalcev pa šteje po ljudskem štetju predlanskim 8,640.000. Toda Nizozemska je po svojih velikih kolonijah prava velesila. Z njimi vred ima 75.300.000 prebivalcev. Površina njenih kolonij men 2,046.040 km2. Nizozemske kolonije so zelo oddaljene od matice in zato so zdai v veliki nevarnosti. Morda prav v tem trenutku, ko to pišemo, že kdo izteza roko po njih Nizozemske kolonije bude še posebno skomine, ker so bogate po surovinah. Otočje v Nizozemski Indiji meri okrog 1.9 milijona km*. Znani so zlasti otoki Java, Sumatra in Borneo. Nizozemska ima manjše kolonije tudi v Južni Ameriki (okrog 140.700 km*); Otok Sumatra (Nizozemska vzhodna Indij«) ima okrog ^.5 milijona prebivalcev, otok Cele-bes 4 milijon«:. Borneo nad 2 milijona. Nizozemska je povsem odvisna od svojih kolonij, brez njih bi izgubila takoj veljavo večje države in bi le še životarila. Njene kolonije ob Indijskem oceanu mikajo marsikoga Opozoriti je treba predvsem na bogate petiolejske vrelce in da je na Daljnem vzhodu zelo malo nafte. Razen tega je v nizozemskih kolonijah tudi mnogo drugih rud Brez pomena ni, da v Nizozemsk: Indiji pridelajo mnogo riža, kave, pridobe mnogo surovine za kavčuk itd. Nizozemska ima zelo močno ttgcvsko mornarico in v tem pogledu jo moramo uvrstiti tudi med največje države. Tonaža njemh okrog 1500 ladij znaša okrog 3 milijone ton. Kljub svojemu velikemu bogastvu in številnemu prebivalstvu (s kolomjami vred), Nizozemska ni vojaško posebno močna. V tem pogledu celo nekoliko zao«*aia za Belgijo Kolonialna armada ne prihaja v poštev za vojno v Evropi, preslaba pa je tudi. da bi lahko ohranila kolonije, če bi jih napadel močnejši sovražnik Usodno je, da je nizozemska vojna mornarica slaba. Tonaža edinic vojne mornarice v nizozemskih kolonijah znaša le okrog 30.000 ton. Nizozemska armada šteje v vojni nad pol milijona mož. Sistem obrambe je po sodb? strokovnjakov dober s pomočjo preplavlianja celih pokrajin, vendar je vprašanje kako dolgo je takšna obramba učinkovita Posebno zanimivo je vprašaje, kakšna usoda čaka bogate nizozemske kolonije. Nekatere velesile sodijo, da so prav one upravičene poseči po otočiu v V/hodni Indiji. Priliko bi radi izrabili Japonci. Toda to otočje je preblizu Singapura, izredno močne angleške pomorske baze; razteza se prav ob izredno važni pomorski poti. Blizu so pa tudi Filipini in A.merilca bi najbrž ne ostala mirna, če bi kdr začel meni nič tebi nič zasedati velike m begate otoke v soseščini njene posesti Prav tako bi tega mirno ne prenesla Avstralija Jasno je samo, da Nizozemska zdaj, ko je zapletena v vojno doma. ne more braniti svoje posesti v Aziji, a tam je več nteresentov. ki sc ne bodo mogli sporazume«"1 će se kdo ne bo mogel več upirati prehudim skomi nam. Iz Litije Litija je zmagovalec. V nedeljo se je odigrala poslednja nogometna tekma v letošnjem pomladanskem terminu. Moštvo SK Litije je premagalo vsa ostala zasavska nogometna moštva, s katerimi se j< srečalo. Poslednja tekma se je odigrala proti SK Svobodi iz Zagorja. Ker so zrna gali Litijani tuai proti njej, je doseglo naše moštvo prvenstvo v Zasavju. Naši športniki in njih prijatelji so veseli pomembne zmage. Meningitis pojenjuje. V Litiji je ponehalo vsako novo obolenje za meningitisom. Nekaj bolnikov je še na zdravljenju v ljubljanski bolnici, ostali Litijani pa so se vrnili že zdravi domov. V okolici pa sta se pojavila dva nova primera. Neko dekle ie zbolelo v Prekerjih. mali vasici pod Sv Miklavžem v kresniški občini, kjer se je bolezen letos tudi najprej pojavila, iskie-no pomilovanje je zbudila neka kmetiška žena iz Prežganja, ki je prinesla v Litije svojo 17 mescev staro hčerko, ki je obolela za neznano boleznijo. Zdravnik, ki je pregledal bolno dekletce, je ugotovil meningitis. Nato so pozvali iz Ljubljane reševalni avto, ki pa je dospel šele čez štin ure. Ves čas je morala uboga mati prenašati obolelega otroka na svojih rokah. Seveda je prišla tako v dotik tudi z naše mladino in odraslimi Litijani. Ta dogodek je zbudil pri nas. mnogo nevolje. Pristojni činitelji bodo oskrbeli sedaj za take primere izolirnico. kjer bodo okoličani, ki pridejo z obolelimi otroci v Litijo, čakali na zdravnika, odnosno na reševalni avto. CM D za nase Hočevarje. Litijska podružnica CMD je pokrenila nabiralno zbirko za naše kočevske 10jake. Knjižna zbirka kaže že prav lep uspeh. Prijavili so se že prvi rodoljubi in dostavili predsednici CMD gdč. Meskovl že prav lepo zbirko raznovrstnih knjig, ki jih bo ponesla neSa podružnica ob priliki svojega poletnega izleta na Kočevsko, kar s seboj. Za izlet vlada pri nas precejšnje zanimanje. Stranke, ki Imajo pripravljene knjige za zbirko CMD, naj obveste o tem CMD, ki bo poslala po knjige. Postani in ostani ilmn Vodnikove đrutJbmS Več stoletij že zdravi ROGAŠKA SLATINA s čudodelno močjo svojih zdravilnih vrelcev razne bolezni: želodca, črev, jeter, zlatenico, žolčnih kamnov, presnove, zamaščenosti. ledvic mehurja, sladkorne bolezni itd. Znana strogo difeteCKna knMnja — Krasno športno kopališče — Idealno okrevališče — v pred- in posezoni znatni popusti. ZDRAVLJENJE POZIMI IN POLETI. INFORMACIJE DAJE RAVNATELJSTVO ZDRAVILIŠČA ROGAŠKA SLATINA Sestanek gorenjskega učiteljstva V Kranju se bo zbralo v soboto 18. maja vse učiteljstvo Gorenjske, da proslavi zlati jubilej kranjskega učiteljskega društva in obenem da v teh resnih in usodnih časih poudarka onim težnjam, ki jih ima naš vzgojitelj in učitelj. Slavje bo dvodnevno. Na predvečer bodo vprizorili člani učiteljskega društva za srez Kranj v Narodnem domu Petrovičeve >Duse«, zborovanje pa bo naslednjega dne. Zboru jubilanta se bosta priključili društvi Radovljica in Škofja Loka, poslednji zlasti zato, ker so bili učitelji in učiteljice tega društva do 1.1933 č'ani in članice sreskega društva v Kranju, pa gre potem takem, tudi za posredno proslavo učiteljstva v škofjeloškem okraju. Ker ni izključeno, da pohite ta dan v Kranj tudi učitelji iz ljubljanske okolice — zahodni del, se jih bo zbralo v gorenjski metropoli okrog 200. Kranjsko učiteljsko društvo je bilo ustanovljeno 1. maja pred 50 leti! Ta številka sama dovolj govori o borbah, naporih in neizčrpni volji, ki jo je imelo učiteljstvo pri snovanju svoje stanovske organizacije. Nepozabna so zato imena učiteljev — vodnikov, ki so stali na krmilu društva Kranj. Prvi predsednik društva je bil g. Luka Jelene, poznejši voditelj zveze, potem pa so mu sledili Andrej Kmet, Fran Luznar in Josip Lapajne — vzorniki, ki so doprinesli dolgo vrsto dokazov, da jim tovarištvo ni fraza, marveč realnost. Na neštetih zborovanjih je dobivalo učiteljstvo poleg pedagoških navodil tudi vzpodbude za izven-šolsko delo. Ustanavljale so se sadjarske in vrtnarske podružnice, učiteljstvo je pritegnilo med gasilce, pomagalo je pri hranilnicah in posojilnicah, organiziralo je igre, pevske zbore, knjižnice, posvetilo se je narodno-obrambnemu m splošnemu, narodnemu kulturnemu delu. Učiteljsko društvo je bilo žarišče pobud dela za stan in narod. Po smrti nepozabnega Lapajne ta vodi društvo predsednik France Rant iz šmart-nega. Slavnostnemu delu skupščine bodo prisostvovali zastopniki oblasti, delovni del pa bo obsegal predvsem predavanje univ. docenta dr. Stanka Gogale, ki bo govoril o aktualni vzgojni temi. Situacijsko poročilo bo podal delegat sekcije JUU iz Ljubljane, po sprejeti resoluciji pa se bo poklonilo učiteljstvo manom rajnih tovarišev na kranjskem pokopališču. Omenimo naj tudi, da bo imelo učiteljstvo skupen obed Zborovanje gorenjskega učiteljstva se bo izpremenilo v močno stanovsko manifestacijo, ki je v časih kakršne imamo, potrebna. Iz škoSfe Loke Djurdjev dan škofieloške earniziie ie potekel letos zelo orisrčno Ob 6 ie krenila i7T>red vojašnice povorka z godbe proti Papirnici, ki ie bila odločena za praz-novanie Cim se ie vojaštvo ki se mu ie priključilo lepo število meščanstva in vsa ' meščanska šola z učiteljskim zborom, zbralo, je poveljnik rx>lkovnik Ivan Mar-kulj v vznesenih besedah očrta 1 pomen praznika Jurjevega dne. Razvila se je nato neprisiljena zabava, vojaki in ostali so zaplesali kolo. godba je svirala vesele koračnice, na vrsto so prišle razne igre in le prehitro je prišel čas odhoda. Po oddelkih je krenilo vojaštvo okrašeno z zelenjem opoldne skozi mestne ulice nazaj v vojašnico. Dan sokolske pripravljenosti! Sokol in Sokolića! Jutri bo dan naše pripravljenosti. Zbor vseh bratov in sester bo ob 14. na letnem telovadiŠču. v primeru dežia pa v veliki dvorani Sokolskega doma. Udeležba strogo obvezna! Poslovilni večer polkovnika g. Markulja bo drevi v vseh prostorih Sokolskega doma v Skofji Loki. Protituberkulozni teden z geslom »Vsakemu i etičnemu prostor v bolnici ali v zdravilišču« bomo imeli od 19. do 26 maja. Pokroviteljstvo v loškem okraju je prevzel sreski načelnik Malešič Ob zaključku tedna bo slovesno otvorjen Zdravstveni dom in blagoslovljen protituberkulozni dispanzer. Jadranska straža ie zborovala. Skupščina jadranskih stražarjev v sredo zvečer v telovadnici meščanske šole ie pokazala, da je med nami vendarle leno število ljudi, ki se ravnajo po geslu: Čuvajmo naše morie! Skupščino je otvoril predstojnik okrajnega sodišča in predsednik krajevnega odbora JS g. Franjo Ustar. Novi odbor vodi dosedanji predsednik, tajništvo ie prevzel g. Plesničar. blagajno inž prof Sabec. ostali odborniki pa so iz vrst. ki dajejo najboljše upe. Ob tei priliki ie predaval delegat oblastnega odbora g. Viktor Plr-nat o domovih JS na našem Jadranu. Njegova izvajanja so izpoool-njevale krasne skioptične slike. Zato 1e bilo v četrtek ponovljeno za vso mladino loških šol Ob zaključku je zapela šolska mladina himno JS. potem pa ie spregovorila posebno zahvalo učitelj iščni ca Vidičeva. s čimer so bile priredit ve JS zaključene. Skioptične slike so prikazovale vso našo obal od Sušaka vzdolž Raba Krka. Splita Makarske in Orebiča do Dubrovnika in Ulcinja. Nevaren padec. Na banovinski cesti v v Stari Loki ie v sredo okrog 16 le za las manjkalo, da se ni orioetiia huda nesreča. Posestnik Žagar Franc ie hotel na svojem vozu poravnati naložene hlode, pri tem pa mu ie soodrsnilo in ie odletel z voza na cesto. Prav tedai ie ori vozil iz Selške doline v smeri proti Škofji Loki motor s prikolico Motociklistu je uspelo, da ie naglo zavrl vozilo, ki je švignilo trenutek zatem tik mimo Žagaria. Res sreča v nesreči! Samogoltnost ali kaj? Našli so se ljudje, ki smatrajo za prav. da grade v notranjosti struge ob Poljanščic: nekake grede aH kaj! Menimo, da že regulirane struge ne kaže zasipavati, zlasti ne. ker ie verjetno, da se tok vode pomakne v nasprotni breg Res ne vemo. kakšna nai bi bila korist tena ravnanja! Meningitis se 1e poiavil v edinem in osamljenem primeru Zbolel je učenec prvega razreda Peter Rešek iz Papirnice, ki se zdravi v bolnici. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM _V SISK1, telefon 41-79_ Največji triumf GRETE GARBO v filmu Grofica VValevvska Charles Boyer — v vlogi Napoleona Predstave danes: ob pol 9. — jutri ob 3., 5., 7. in 9. uri — ter na praznik ob 3., 5., 7. m 9. uri. V dopolnilo FOX-ov zvočni tednik. Prihodnji spored: BRLOG GREHA SPECIALNO TEMNO Tomislav pivo 18% se toči v restavraciji hotela Strukel Nedelja, 12. maja 8.00: Solistični koncert: trobenta (g. Bojan Kuhar) in klavir (g. prof. Pavel šivic), vmes plošče. — 9.00: Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. — 10.15: Verski govor (g. dr. Gvido Rant). — 10.30: Vsakega malo (plošče). — 11.15: Godalni kvartet s kitaro. Sodelujejo: gdč. Fr. Ornikova, gg. SI. Marin, prof. Ivančič, prof. ČL ftedlbauer in St. Prek. — 12.00: Godbe na pihala (plošče). — 12.30: Objave. — 13.00: Napovedi. — 13.02: Koncert opernih napevov. Sodelujejo: ga. Ksenija Vidali. ga. Mila JCoge-jeva, članici ljuhlj. opere in radijski orkester, dirigent D. M. šijanec. — 16.30: Pol ure za dijake. — 17.00: Kmet. predavanje: delo banov, odbora za propagando gozdarstva (inž. Sevnik Fr.). — 17.30: Vesel domač koncert (radijski orkester). — 18.15: Prenos šmarnic iz frančiškanske cerkve. — 18.40: Pomladni izlet (plošče). — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Lepota našega govora (Veljko Petrovič — Bg). — 19.40: Objave. — 20.00: Koncert vojaške godbe. — 21.30: Zborovske pesmi (plošče). — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Radostni zvoki (radijski orkester). Ponedeljek, 13. maja 9.00: Napovedi. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. — 9.45: Verski govor (g. prior V. Učak). — 10.00: Pra-zični koncert radijskega orkestra. — 11.30: Balalajke igrajo (plošče). — 12.30: Objave. — 13.00: Napovedi. — 13.02: Veseli kvartet in Tone Petrovčič s spremljeva-njem harmonike (A. Stanko). — 17.00: Kmet. ura: Poletna dela v vinarstvu (g. Kuret Vladimir). — 17.30: Kvartet sester Stritarjevih (s spremi jevanjem klavirja) in Cimermanov kvartet. — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: O Marijanu pri Splitu (Antun Nizeteo — Zgb). — 19.40: Objave. — 20.00: Pevski zbor »Gosposvetski zvon«. — 20.45: Češka glasba (radijski orkester). — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Za zabavo (plošče). RADI VELIKE IZBIRE NIZKE CENE! . Jainoveiši otroški in ijrračni vozički dvokolesa šivalni stroji, prevozni »ncikh pnevmatike. — Ceniki franko! f RIBU NA F. B. L. Ljubljana, Kar lovska 4 rUAUILOiJ — ALEKSANDROVA C $1. 46 9 !5Rl Priložnostne prodaje, opravljanje in nadzorovanje hiš — prevzema Imobiliia' BE06RA D m imam i? HRANILNE KNJIŽICE vrednostne papirje najugodneje prodate pri Bančnem kom. zavodu, Maribor Aleksandrova 40 V a j boljši vodL'k po radijskem svetu je „NAŠ VAL" sporedi evropskih postaj na vseh valovih, strokovU članki, roman, novela, novice 8 radijskega in televizijskega sveta, filmskJ pregled, nagradni natečaj, smesnice Uhaja vsak petek In Je tudi lepo Ilustrirani (JPRAVA: LJubljana, Knafljeva ulica 6, MEDNARODNI SPiiDIClJSKI BIRO V LJUBLJANI £»0 USTANOVLJE O 1876 NZINGER Lastni konc. carinsko posredniški biro — Javna skladišča z direktno zvezo s progo drž. železnic. — Zastopstva v vseh trgovskih in industrijskih centrih tu in inozemstva. Brzoj, nasl.: Ranzinger — Telefon: 20—60, 31 — 60 Sifon S »SLOVENSKI NAROD«, 11. f 8fer. 107 Vesolje se naglo širi m bo Kljub silnemu porasta znanosti, človeiki m magel nikdar povsem odkriti vsa Soda vumlrf Doslej so bila zaman vsa stremljenja, tla bi človek zapustil zemljo ter od Je tel v neskončni nebesni prostor pogledat, kakšno je vesolje v resnici. Ker tega ni mogel, se je posluževal priprav, ki so mu približale vesolje, da si lahko sedaj ustva-limo že precej točno sliko o njem. Te priprave so bile daljnogled in spektroskop ter fotografski aparati. Ko je Galileo Galilei prvič opazoval kro-ženjen Jupitrovih lun in je Kepler sestavljal svoje zakone o gibanju nebesnih teles, si je komaj k^o lahko predocil, kakšen je vse mir. Bilo je treba dolgega napornega dela, preden so astronomi prišli do sedanjih izsledkov, vendar pa še vedno niso zadovoljni z dosedanjimi dognanji. Na Mount Wilsonu postopno proučujejo precej jasno sliko o krasni skupini zvezd v ozvezdju He rkula. v tej skupini je okrog 150.000 stalnic. V Rimski cesti se ne vrste le stalnice, temveč tudi grmade kozmicne snovi, ki je povsem temna. To snov so odkrili tam, kjer se kažejo med zvezdami črne vrzeli. Tu in tam je pa ta temna snov tudi osvet-liena od bližnjih stalnic. Taksnih meglo-vin je zlasti mnogo v ozvezdju Oriona. Ena naj krasne jsih je vidna s prostim očesom kot zvezdica, v daljnogledu se nam pa pokaže kakor krasen ožarjen oblak. V notranjosti tega oblaka žari trapec štirih zvezd stalnic, ki o zarja jo to temno me-glovino. Ta temna snov je tako redka, da na zemlji ne moremo doseči niti tako redkega zračnega prostora (vakuma) tudi z Največji daljnogled na sveto je na gori Palomar v Ameriki — Pogled na zgornji del daljnogleda veliko spiralne megle, ki so oddaljene od nas dolgo vrsto svetlobnih let. Hkrati na Palom aru končujejo instalacije velikega daljnogleda. S temi deli se bosta obzorje astronomov ter pogled v vsemir znatno razširila. Tako se nam postopno kažejo obrisi vsemirja vzporedno s tem, kako se širi obzorje iz velikih zvezdam. Daljnogledi so nam približali vsemirske svetove že iz daljave tisoč trilijonov kilometrov in kmalu bodo izčrpane vse možnosti, da bi 1« liko pogledali še globlje v vsemir. Kljub temu poznamo šele neznaten del ogromnega vsemiiskega prostora, v katerem je ves naš solnčni sistem manjši kakor točka in kjer prav za prav človek ne pomeni nič. če pogledamo v ta neskončni prostor z največjim daljnogledom, ugotovimo, da so daleč izven mej našega solnčnega sistema razkropljeni kakor zrna peska v ogromnem pre toru drugi nešteti solnčni siste-n.i. V dr.lm« g]e<\i se nam pokažejo silno oddaljene stalnice zgolj kakor pike, vendar nam spektroskop pomaga, da lahko n i podlagi njihove svetlobe ugotovimo, iz kakšne gmote so sestavljene. Sestavo zvezd poz farno danes že precej dobro, ne vemo pa še, kako se njih snov v raznih okoliščinah spreminja. Odkrivamo zvezde, ki se od časa do časa spreminjajo, eks-plo iiiajo in celo včasih razpadajo na dve ali več nebesnih teles. Odkrite so stalnice, ki jih sestavlja izredno redka snov, a so izredno velike, odkrili pa so tudi zvezde z izredno gosto snovjo, a nenavadno rr.a.ihno. Potrebno je daljše opazovanje in sistematsko delo, če hočemo opaziti spremembe pri stalnicah. Povprečen opazovalec ni za to dovolj vztrajen. Daljnogled nam ni odkril le v vsemirju razkropljenih stalnic, temveč tudi mnogo krasnih skupin zvezd, ki se nam kažejo v lažnih lepih oblikah. Med nje spadajo tudi znane Plejade. Še mnogo več kakor daljnogled sam nam pokaže fotografija, ki bolje izkoristi svetlobo vseniirskih svetov. Tako so s pomočjo fotografije dobili najboljšimi pripravami. Kljub temu je v tej megli snovi za 30.000 sobic. Po tem si lahko predočimo, kako izredno velik prostor zavzema to meglovje. Sedaj to meglovino temeljito proučujejo, ker domnevajo, da je izvor kozmičnih me-teorov. Domneva je upravičena, ker so dognah, da so v tej meglovini nešteti drobci meteorov. Ko zapustimo prostor Rimske ceste, se nam v daljnogledu približajo svetovi, ki so od nas oddaljeni 100.000 svetlobnih let. Najbližje svetlobno leto je velika spiralna meglovina v ozvezdju Andromede. Od nas je oddaljena 850.000 svetlobnih let, namreč 8 trilionov kilometrov. S prostim očesom jo vidimo le kot zvezdico, skozi daljnogled pa razpoznamo jedro meglo vine. Fotografija nam pokaže krasno spiralno tvorbo, ki se jo je posrečilo razčleniti astronomom v posamezne zvezde prvič 1. 1925. Nekoliko dalje je podobna megla v ozvezdju Trikotnika, z večjim daljnogledom pa opazimo v raznih ozvezdjih takšnih meglovin cele skupine. Z izpopolnjenimi instrumenti se jim je posrečilo odkriti podobne tvorbe v oddaljenosti mnogo milijonov svetlobnih let. Sedaj jih je registriranih že nad 100 tisoč. živimo v celoti, ki jo imenujemo vsemir. Vsemirju pa ni mogoče začrtati mej, čeprav bi imeli še tako popolne instrumente. Vprav senzacionalno je bilo odkritje, da se vesolje stalno širi. Za primer bi lahko rekli, da se širi kakor balonček, ki ga napihujemo. Vesoljstvo se širi izredno naglo. Ugotovljeno je. da se najbolj oddaljene vsemirske megle oddaljujejo v hitrosti čez 40.000 km v sekundi. Ce bodo kdaj po tisoč letih naši potomci hoteli ujeti v svojih daljnogledih najbolj oddaljene spiralne megle, ki so jih odkrili sodobni astronomi, bodo morah imeti mnogo boljše instrumente, če bodo hoteli videti vsaj toliko, kolikor vidijo zdaj astronomi iz naših najboljših zvezdam: vesolje se širi. vsemirske megle se naglo oddaljujejo in vsemirski prostor je čimdalje redkejši, čim bolj se šili. Kako krote ameriške avtomobiliste Skrivne naprave za merjenje prisebnosti prenaglo vozečili avtomobilistov licije po tej metodi so zelo originalni. Policija instalira na zelo prometnih cestah ob robu cestišča, kjer so po navadi hidranti, v primerni razdalji po dve svetilki in fotoelektrični celici. Te instalacije so dobro kamuflirane, da p h avtomobil ist ne opazi, ko vozi mimo. Ko vozi v pasu me J fotoclcktričnima celicaT.a. se na električ nih. »štoparicah« avtomatsko zaznamuje čas Ma podlagi tega časa izračunajo, s kak- šno hitrostjo je avtomobilIst vozil. V bližini teh instalacij parkira ob robu ceste policijski avtomobil, v katerem se skrivajo policijski opazovalci. Pred tem vozom je p* skrit očem avtomobil ista poseben mehanizem, ki požene gumijasto figu-rino »Edisonov ega dedca« pred drveči avtomobil. Avtomobil ist drvi mimo instalacij in par-kinajočega avtomobila, ne da bi kaj opazil. Niti ne sanja se mu, da so prometni redarji ziiKivfi hitrost njegove vožnje. Nenadno mu skoči pred vozilo mah" deček, ki se je prej skrival za parkirajoč rm m\ Knuobgoiii. Avtomobil is t se ustraši, a je že prepozno, da bi vozilo zavrl; vozilo zdrvi čez dečka. Za avtoiuofrilreta je postal usoden kratek čas, ko se je ustraši! nenadnega dogodka ter zaradi tega ni dovolj zgodaj zavrl vozila. Posledica tega je povoženi človek. Av-tomobMist se pa v našem primeru vendar potolaži, ko ugotovi, da je povozil le gumijasto figurmo. Toda ta eksperiment mu ostane še dolgo v živem spominu, da vozi mnogo bolj pazljivo ter s skrbjo gleda na kazalec brzinom era. Policija je z novo metodo omejevanja hitrosti avtomobilske vožnje zelo zadovoljna Trondhjemski fjord Bogata pokrajina okoli Trondhjema je bfla nedavno še središče hudih bojev med Nemci m zavezniškimi vojskami, zato je raznmljivo, da je bil trondhjemski fjord tudi v središču svetovne pozornosti. Fjord ima znatno drugačen značaj kakor druge značilne norveške pokrajine. Bregovi so bolj ploskoviti in čeprav gorati, so vendar preoej nižji, tako da sega fjord mnogo globlje v kopno kakor mnogi drugi norveški zalivi Posebnost je tudi. da so v trondhjemski pokrajini gozdovi, ki jih ni nikjer drugje v zapadni Norveški. Pokrajina prehaja postopno iz dolin v pogorje. Večje doline, zlasti okrog Storena, kjer je važno železniško križišče, križajo izvrstne Avtomobilska cesta ob Kolumbiji Avtomobilist mora biiskovTto misliti, ko vffdi vozilo po velemestnih izredno živahnih cestah, toda vse ima svoje meje in seveda tudi sposobnost naših živcev in mo-žaan. Človek ni stroj, pa tudi najpopolnejši stroj pogosto odpove. Hitrost človekih živčnih impulzov je zmeril učenjak Helmholtz in ugotovil, da znašajo 27 m na sekundo. To je precej malo in ta številka bi naj bila svarilna za avtomobiliste in motocikliste. Samo ena črta na številčnici brzinomera pomeni lahko mejo med življenjem in smrtjo, človek se nc zaveda kratkega intervala časa in delovanje možganov se ustavi za odlomek sekunde, do usodne nesreče pa lahko pride tudi. ko med naglo vožnjo avtomobilista nenadno nekaj zmoti. n. pr da se ustraši, ko mn nenadno kdo skoči pred vozilo ali se pa pred njega pripelje. Ko kazalec brzinomera niha pri številki 70, to se pravi, ko vozilo drvi 70 km na uro. pomeni to. da prevozi v sekundi okrog 20 m. To je že izredno mnogo. Ker hitrost naših živčnih impulzov znaša okrog 27 m na sekundo, drvi vozilo 5 do 10 sekund slepo kajti avtomobilist ne more v tem času reakcije ničesar ukreniti. V Ameriki so dokazali velik pomen tega časa, ko avtomobilist v veliki hitrosti vozi nekaj časa slepo, in da so avtomobilske nesreče predvsem vzrok prepočasnih živčnih impulzov. Zato se je prometna porcija začela posluževati posebne metode, ki jo imenuje Edisonbov. da b: avton oboisti vozili počasneje. Ukrepi ameriške prometne po- Katedrala v Trondhjemu ceste, ob njih pa se vrste bogata naselja. Tu je ena najbolj plodnih kmetijskih pokrajin Norveške. Ker je podnebje precej milo, pridelujejo mnogo žita, Trondhjem je staro kraljevsko mesto. Ima visoko tehnično šolo in sedež škofije. Trondhjemska stolnica je zelo stara. Začeli so jo graditi v 13. stoletju. Prištevajo jo med najlepša poslopja v Skandinaviji. V mestu je še mnogo lesenih hiš. Eno največjih poslopij je trdnjava, ki dominira nad krajem. Pred vhodom v trondhjemski fjord sta dva velika poskovita otoka Smolen in Hitteren. Trondhjem ima tudi zelo važen strateški položaj. Kratko življenje človeškega jajčeca V svoji poučni knjigi »Tajna plodnih in neplodnih dni pri zdravi ženi« pojasnjuje dr. J. Navratil zakaj izgubi človeško jajčece možnost biti oplojeno že po šestih urah. Tudi moško seme izgubi svojo plodimo sposobnost zelo hitro, po mrof. Knau-su najper-^je v 48 urah Vitalrcst sper-matozol lov uniči neobičajni d kemično polje. dJnaia pa višja temperatura v ženskih o grani fa. Pri jajčeca so vzioki drugačni, davni je ta. da mora jajčece uređen zapusti jajčnik napraviti kompliciran razvoj. r:kal;sno notranjo pripiavo za svoj t bodočo spojitev z moškim semenom, ki p:\D3se s seboj očetovske lastnosti. Priprava jajčeca je v prvi vrsti v tem, da se v dveh naglo -rug drugemu sledečih delilnih procesih lcči.'o tisti delci naterine dedne gmote, ki pridejo na njiiiovo mesto očetove clcdn? lastnosti. Drugače bi ne moglo priti c"o -družitve materinih in očetovih lastnosti, šele petem, ko se oboje spoji, labko nastane zarodek novega življenja, novega človeka, ki ni povsem ne oče ne mati. Važno je. ca brez teh lastnosti, ki jib prin^šn s seboj moško sem<* jajčece ne more nadaljevati svojega razvoja, niti povsem dozore ti. Jajčece pa ne more dolgo čakati na moi ko seme. ker se življenje ne more ustaviti : azen v smvti. čim je začelo pluje dalje. Ko je ielo ja^ece v jajčniku dozorevati az obnovitev, zapusti jajčnik. Drugi najvažnejši del delitve svoje dedne baze. čtfe ločitev je baje pripravljena, -ahko opravi jajčece po novih dognanjih iele potem, ko se je združilo z moškim semenom. Biti mora hitro oplojeno, to se pravi, dobiti mora hitro očetove lastnosti, da se lahko sploh njegov razvoj nadaljuje. Če se to pravočasno ne zgodi, se naravn: razvoj jajčeca ustavi in posledica tega je. ca jajčece pogine. Zavile se v neprodomo mrenico. ki se pozneie Se utrdi in Čez 15 dni naravnim potom izloči. IZPOLNJENA PREROKBA — Preden sem se poročila, mi je vede ževalka prerokovala, da me vidi v domu moža. kjer je mnogo zlata — In se je napoved uresničila? — Da, poročila sem se s pozlatarjem. Stare zgodovinske zmote * fci so zgolj Mnogih neresnic iz zgodovine dandanes -ploh ni mogoče več izkoreniniti. Slepo verujemo na primer, da. Je Krištof Kohnnt) odkril Ameriko, da je Diogen živel * sodu itd. Izkazalo se je pa že davno, da je vse to netočno, čepsarv v dotah pri pouka zgodovine de vedno oče, n, pr. o vfcsečfti Seinirarniđinib vrtovih v Bab4kxm, o Sadnem vzroka trojanskih bojev itd. An je mogoče še trditi, da je na pr. ThermopOski prelaz lanfco branilo te 300 Spartance?, kakor v šolan Se nce? Bo najnovejših zgodovinskih proučevanjih ae je izkazalo, da je bila ta trditev neresnična. Povsem zanesljivo .je ugotovljeno, da bi bilo potrebno najmanj 12.000 vojakov, če bi hoteli obraniti ta prelaz. Mnoge zgodovinske neresnice so preSte v zgodovino tako, da so jih stalno ponavljah. Tako so prešle v zgodovino tudi legende in dandanes vanje Se vedno verujemo. To velja tudi za nezaslišano razsipnost Kleopatre. O nji so trdili, da je raztapljala bisere v vinu in kisu, tooa povsem jasno je, da biserov ni mogoče raztopiti v kisu, še manj pa v vinu. Prav tako je legenda, da je skromni filozof Diogen stanoval v sodu. Ta legenda je nastala baje tako, da je eden izmed r>k>genovih sovražnikov napisal: > Taksen človek bi moral stanovati kakor pes.« Zelo čudno pa je, da je prav zaradi tega slabega mnenja dobil Diogen v zgodovini sloves simpatičnega skromnega človeka. Marsikdo ne ve, da je povsem izmišljeno junaštvo o švicarskem junaku Viljemu Tel-lu. Viljem Teli ni mogel biti junak, ker doslej še niso mogli ugotoviti, da je kdaj živel pod tem imenom kak človek v Švici. Zato je tem bolj čudno, da so si Švicarji ustvarili svojega junaka zgolj iz legendarnega lika. Tudi številni Homerje vi sicer izredno krasni opisi ne vzdrže pred vestnim raziskovanjem dandanašnjih zgodovinarjev. Tako n. pr. Troja ni bila nikdar oblegana, pa tudi sama Helena, kateri je dvoril Pariš, ni morala biti na podlagi samih Homerje vih trditev stara tedaj že okrog 60 let. Ali je Krištof Kolumb bil v resnici prvi, ki je odkril Ameriko, je že dalje časa sporno znanstveno vprašanje, toda četudi mn to pustimo, vendar ne smemo trditi, da je bil iznajditelj slovitega >Kolumbo-vega jajca«. Jajce je postavil pokoncu florentinski arhitekt Brunellesco Filippo (umrl 1. 1446). Slavni arhitekt je hotel s tem dokazati, da lahko uravnovesi velike oboke stolnice v Florenci. Še dandanes govorimo o prekrasnih visečih Semiramidinih vrtovih v Babilonu; j resnica pa Jb, da ti vrtovi niso bili nikdar vtooO. To so bfle le ravne ploskve na gtreSnfh terasah, sasa)ene z drevesi in cvetlicami. TVraae so počivale na močnih stebrih m obokih. Stalno tuđi Se ponavljajo zgodovinsko neresnico, da Je francoski kralj Karel IX. v giugjui Sentjernejski noči (od 23. na 24. ammpamt* 1873) streljal na Hugpenote, bilo Je pa le davno povsem zanesljivo utemeljeno, da se Karei IX. osebno ni odele žil noči. Ghirlandajeva slika Krištofa Kolumba v mestni galeriji v Genovi Še vedno velja tudi > deviška« angleška kraljica Elizabeta za izredno milo in nežno; ugotovljeno pa je, da je v napadih besnosti divje brcala dvorne dame in svoje ljubčke. Zgodovinska zmota je tudi, vendar se je zavedajo in izkoriščajo, da je v gradu Blois na škotskem na kamenitom tlaku še vedno viden krvav madež, kjer je bil umorjen David Rizzi, tajnik in ljub-ček Marije Stuart. Dobro poučeni lju !je pa vedo, da ta madež od leta do leta obnavljajo z rdečo barvo. Potreben je zaradi tujskega prometa. 75 letnica kabla Evropa-Amerika Pred 75 leti, leta 1865. so se lotili tretjega poskusa zvezati Evropo z Ameriko s podmorskim kablom. Misel take zveze starega z novim svetom, ie že starejša. Na-noj naletimo že pri izumitelju brzojava Morse j u. Za zvezo raznih dežel po kablu pod vodo si ie pridobil velike zasluge eden izmed ustanoviteljev nemške elektrotehnične industrije Werner Siemens, ki je izoliral žice s kavčukom. Dvakrat je doživel neuspeh Cyrus Field. ki je poskusil položiti kabel med Ameriko in Evropo. Pri tretjem poskusu, ki se je pa posrečil, je porabil največjo ladjo tistih Časov »Great Eastern« To je bil zares orjak med tedanjimi parniki. Ladja se pa kljub temu ni obnesla. Zato io ie lahko Field uporabil za polaganje kabla. Na ladjo so na tovor-1 i kabel. Pri tem so morali premagati velike težave. Opetovano se jim je kabel pretrgal zlasti ko so ga spuščali globoko v morje. Šele ko so uporabili posebne zavore, ki jih je že pred leti priporočal Werner Siemens, se je posrečilo kabil položiti in leta 1866 je bila Amerika zvezana po kablu z Evropo. ber za zbiranie izkušeni in sele drugi le lahko srečen. Vdove se oa marajo požuriti z možitvijo, da jih ne prebite dekleta, kajti vdovci, ki jih ima Stullova v svoiem klubu 1500. se ne ozirajo samo na inteligenco, temveč tudi na lepoto. Najraje se pa oženijo s tistimi, ki se jim znajo pri-kupovati. Ameriške šole naj bi vzgajale dekleta za dobre žene, ne pa za samo-st rine bitja, s katerimi ima Stullova na i več preglavic Kobilice ustavijo vlak V potopisu »Skozi Tammerlanovo državo« pripoveduie Ceh J. Malv o metli srednje in severne Bunare, o kobilicah, ki j požro vse. kar dosežejo. Celo platneno blago in obleko Pa tudi lesene posode niso varne pred njimi. Od košatih dreves ostanejo samo gole veje. vse se pokrije z belo. ostudno plastjo, plezajočih in škrtajočih kobilic, ki pogosto ustavit© celo vlak. Nn tračnicah se iih namreč nabere toliko, da jih kolesa nekaj časa tlačijo in tarejo, dokler se ne nabere pod njimi toliko sluzaste gmote, da obtiči lokomotiva na mestu in se vrte samo kolesa. Da bi se ta metla ne razširila tudi v Turkestan, je organizirala ruska vlada cele elrrpediciie r>od vodstvom generala Šunke va. Dc mačini se iz prazno vernost I neradi udeležujejo pokončavania kobilic, kar otežkoča delo. Kobilice se najlažje pokončajo v prvem razdobju razvoja, ko še nimajo kril. Okrog krajev, kjer ležeio jajčeca. ikop7iejo do pol metra Globoke iarke in rcikrore trabo z raztopino arzena. Kobilice, ki popadajo v iarek. zasujejo s prstjo, druge pa uniči arzen. Proti cdraslim kobilicam ie borba težka. Človeku pomagalo nt:ce — vrane, Icrokafrji in štorklje v prvi vrsti pa škorci. Tudi mravlje rade ^rr- iaič^~a. Naiboli so r>a navdušeni za kebilice škorci. C\rr\ več kobilic se pojavi, tom več je tudi škorcev. Brez teh pomoč-n;kov bi bil človek v borbi proti kobilicam ?korai brez meči. 100.000 vdov išče ženina V solnčni Kaliforniji se ie našla pogumna žena. Nellie Brooke Stullova. ki ie istanovila Klub vdovcev in vdov. V Kaliforniji živi baje 105.000 vdov in vse upajo, da se bodo še omočile. Nikčer v Ameriki ni baie teli ko možitve željnih vdov. kakor v Kaliforniji. Stullova namerava potovati no poedinih ameriških dr-žavah in po oolrebi tudi drugod, kjer bo skala tem vdovam ženine. Svoj klub ie ustanovila leta 1920. in od frkrat so prejele članice približno 1,000.000 ! mežitvenih ponudb. Sama Stullova iih je I debila 32.000. Omožiti se pg redai ne na- j merava, ker je 30 let srečno živela z mo- j '.cm in zdaj pravi, da se mu niti po smrti neče izneveriti. Pač ie pa v teh 20 letih 'tp.cž^a že tisoč članic svoiega kluba. Po njenem mnenju je prvi zakon samo do- 10 milijonov najlepšemu možu V svetovnih listih se je nedavno zopet pojavilo ime bivšega italijanskega rokoborca Enza Fiermonte, čigar poročna zgodba je polnila pred petimi leti stolpce vseli svetovnih listov. Enzo Fiermonte je bil rojen pred 31 leti v Casamassini v provinci Bari kot sin kmečkih staršev. Kot rokoborec je prišel pred dobrimi 5 leti v Ameriko, kjer je nastopal z velikim uspehom. Slovel pa ni samo kot rokoborec, temveč kot izredno lep mož. V Kaliforniji se je udeležil lepotne tekme in proglašea le bil za najlepšega moža na svetu. Na tekmi se je zaljubi U vanj ameriška multimU^jonarka Dickova, ki je bil njen prvi mež znani ameriški finančnik Astor. Ta je našel tragično smrt pri kata-strofi parnika *l*itanic«. Njegova vdova se je drugič om o žil a z Willom Drekom, od katerega se ie oa kmalu ločila. Ko se ,e zabubila v lepega italijanskega rotcooor^a, je bila stara že nad 40 let Poiočila je z njim v znanem mestu Renu. Ženinu ie bilo šele 26 let. toda zakon ni bil srečen, kajti priletna žena je bila zelo ljubosumna na svojega mladega lepega moža. Končno je Fiermonte zapustil svojo ženo in odpotoval nazaj v Italijo. Ljubezen nedavno umrle bivše Astorjeve žene do ital danskega Adonisa je bHa pa gotovo zelo vroča, kajti čeprav jo je zaipustiL mu je določila v oporoki 10,000.000 dolarjev. 94 let vojak Neverjetno se sliši, da bi mogel Piti človek skozi 94 let vojak, pa ie vendar res. V arhivu nemškega vojnega rninistrsL/a ie spravljen star orumenel Ust. ki potrjuje, da je res živel mož, ki ie skoraj celih 100 let služil vojake. Ta pač po službenih letih najstarejši vojak na svetu ie bil Matija Schroder. rojen 20. decembra 1707 v Kolnu ob Renu. Ze ko mu ie bilo 16 let ie oblekel vojaško suknjo v avstrijski armadi. Pod habsburško zastavo se ie udeležil vojne v Srbiii. Italiji, ob £roaniem Renu. na Češkem in v Slezdji. udeležil se ie pa tudi manj srečnih vojn. ki jih je takrat Avstrija vodala proti Frideriku Velikemu. Schroder ie služil kot najemni vojak. Leta 1760 je prišet v prusko ujetništvo. Bilo mu je sicer že 53 let. pa sa ujetništvo ni prav nič pot rio. Nasprotno takoj ie presedlal v prusko vojsko in se boa* 11 proti Avstrijcem enako hrabro kakor prej na avstrijski strana proti Prusom. Tudi po sklenitvi habsburškega miru je ostal v pruski armadi, v kateri so služili takrat najemni vojaki iz vseh dežel. Po kraljevi smrti ie bil stari vojak dodeljen 54. peš polku, kjer ie služil pri provijantu do L 1793^ ko je bil premeščen k žandarmeriiskemu polku. Schroder ie umrl 22. marca 1817, star 110 let Ob smrti je služil pri prvem zapadno pruskem oddelku žandarmerijskega polka v Bischofsvverde. Do zadnjega trenutka svojega življenja je bil duševno in telesno izredno čaL .......MIIUMMMtMMIMMMMMillMIl MORNARJI MED VIHARJEM — AK vidite na zemljevidu to točko? — pravi kapitan. — Ce je to otok, smo rešeni, če pa je napravila to muha. gorje nam! Lepi uspehi naših jadralcev Jugoslavija zavzema po številu izvežbanih jadralcev osmo mesto na svetu Ko je L1890 inž. O to Lili en tnal prvič poletel, viseč na krilih svoje lastne in pomanjkljive leteče priprave, si njegovi skeptični someščani niso mogli predstaviti, da bo ta >vražja priprava<, s katero se je baviL mogla kdaj v bodočnosti osvojiti mlada bitja vsega sveta. In res, ko je Lillenthal čez ses» let pri poletu nesrečno izgubil življenje, so idejo letenja s pla-nernim letalom popolnoma opustih. Pretekla je potem cela vrsta let, preden bo se pojavili novi poborniki letalske misli, ki so s sličniml letali k*-kor Lilienthal nadaljevali delo na njegovi dragoceni zapuščini, že tedaj so se vrste jadra1 cev močno pomnožile, čeprav je bilo jadralno letalstvo šele v prvi ekstazi svojega razvoja in napredka. Število pripada..):ov nove ideje se je iz dneva v dar večalo. Konstrukciji brez-motornih letal so posvečali Cir.i dalje večjo pozornost. Na podlagi izkuše j, k' so jih pridobili inženjerji pri izp o poln _,onih motornih letalih, so poklicali tudi matematika na pomoč. Jadralna letal** so dobivala vedno bolj pravilne oblike k* 1 in ostalih svojih delov. Prvotne skoke prvih jadralnih letal, trajajočih komaj nekaj sekund, je napredek jadralstva zamenjal z večurnim jadranjem. Tako je postala popularnost tega mladega sporta popolnoma upravičena. Nemčijo lahko imenujemo zibelko jadralnega letalstva, kajti tu so bile prve jadralne šole in središča, od koder se je kakor epidemija širilo po sosednih državah in preplavlja sedaj že ves svet. Najbolj se je razvilo na Poljskem in Češkem. Mladina je razprostrtin rok sprejela novi »sinji sport«. Vedno večje število mladeničev je prihajalo v jadralne šole. Ko je pred leti Nemčija bila primorana opustiti svoje vojno letalstvo, je imela dovolj prilike, da si je vzgojila močno civilno in jadralno letalstvo. Prav na podlagi tega je bilo mogoče, da se je iz nje razvilo jadralstvo po vsem svetu. Pri nas se je razvoj jadralnega letalstva pričel šele z J. l'J32, ko so naši prvi jadralni letalci prišli iz nemških jadralnih šol, sicer pa so ljubljanski kakor tudi beograjski akademiki-jadralci že 1. 1930 pričeli graditi nekaj šolskih jadralnih letal. Poleg ljubljanske skupine se je tedaj najbolj izkazala skupina »Ikarus« v Beogradu. Takrat je bilo prvo začetniško šolanje, vendar v zelo majhnem obsegu, tako da se je praktično pričelo jadralno letalstvo šel° v 1.1932. Prva jadralna šola v Srbiji je bila osnovana L 1932 v Pinosavl, majhni vasici ob vznožju Avale. Naslednje leto se je ta šola preselila na Novi Vračar pri Beo- gradu. V tem letu je akcija naših jadralnih letalcev imela za cilj, poiskati v državi terene, ki bi ustrezali namenom in potrebam napredujočega brezmotornega letenja. Kakor že rečeno, se je število jadralcev stalno večalo. Letala so postajala vedno boljša in že zgodaj so se pojavila letala, ki so bila delo naših domačih jadralnih konstruktorjev. Sedaj smo dobili zopet novo pridobitev in sicer »Visoko šolo za jad-ranjec v VrŠcu, kjer so atmosferske in druge prilike pripomogle, da smo posebno v lanski sezoni dosegli nekaj lepih, evropskih rekordov. Pri mednarodnih jadralnih tekmovanjih so naši jadralci dosegli lepe uspehe ter se uvrstili med najboljše jadralne letalce. V osmih letih dela je pri nas 1670 jadralcev napravilo izpit »A«, 624 >B« in 215 »Športnih C«. V istem času so naši brez-motorni letalci izvršili 72.418 poletov z jadralnimi letali, kar predstavlja skupno nad 2100 ur jadranja. Po številu višjih jadralnih izpitov zavzema naša kraljevina 8. mesto v svetu. »Srebrnih C* pilotov je na svetu razmeroma zelo malo. V Nemčiji je 1320 pilotov, ki imajo ta težavni izpit že za seboj. Na drugem mestu je bivša Poljska, ki ima 190 »Srebrnih C« pilotov. Slede Anglija 57, Francija 42, Švica 27, Zedinjene države (USA) 25, Madžarska 18, na osmem mestu je Jugoslavija z 11, bivša Češkoslovaška 9, Finska 6, Južnoafriška unija 5, Nizozemska 4, Rumunija 4, Litva 3, Švedska 2, Estonska 2, ostale 'Jržave Egipt, Brazilija, Kolumbija, Grčija, Britanska unija. Letonska, Španija, Portugalska in Slovaška, pa imajo po enega jadralca s »Srebrnim C" izpitom. -Zlatih C« pilotov, katerih izpit je šele lani prišel v veljavo, ima Nemčija 31, Zedinjene države 3, Jugoslavija, Južnoafriška unija, Egipt. Francija in Anglija ter bivši Poljska in Češka pa jih imajo po 1. Na pragu nove sezone se naši mladi in marljivi brezmotorni letalci pripravljajo z veliko vnemo, da bodo svoje mesto na svetovni jadralnoletalski listi čim bolj Častno izpremenlli. Tisoči in tisoči novih mladeničev, ki jih privablja naše jadralno letalstvo pod svoje okr 'je, bodo razvili svoje zdrave sile. ter bodo hrabro proslavili in povzdignili tako ugled kakor stopnjo našega jadralnega letalstva v svetu, želimo jim za to delo mnogo uspehov in sreče v upanju, da bomo v najkrajšem času imeli priliko, še kaj več povedati o idealnih uspehih pobornikov jugoslovenskega jadralnega letalstva. K jubilejni proslavi Sokola v Zagorju Zagorje, 9. maja Samo Še d obor mesec nas loči od dneva, ko bo Sokol v Zagorju proslavil svojo petdesetletnico Društvena uprava želi. da bi bila ta proslava res velika manifestacija, ki bi pokazala v vsej veličini in v naj-dostojnejši meri nomen našeea zlatega iu-bileja. Zato opozarjamo že danes vse brate, sestre in oriiatelie sokolstva na i ne zamude te Drilike in nai pobite 16 junija v naše črno Zagorje ki bo dobilo ta dan čisto praznično lice. Zakaj ne Slede na izredno visoko obletnico sokolovanja s kakršno se more oonašati le malo katero sokolsko društvo čutimo da ie danes potrebno morda bolj kakor kdaj koli da se zbiramo k narodnim in sokolskim man i fešta ci i am. Za nami je polsto^etna doba napornega dela in nesebičnih žrtev, ki so jih naši bratje vzorniki polagali na žrtvenik naše lepe domovine in zlate svobode Težki so bil: tedai dnevi za te brate Z^kai biti Sokol ie pomenilo biti upornik in revolucionar Toda čim težja ie bila nad njimi pes: tedanjih oblastnikov, tem više se ie dvigalo neuklonljivo čelo teh prvih pobornikov za Tvrševe ideje. In če velia to za katerikoli kraj. lahko trdimo, da velia to zlasti za naše Zagorje v polni meri. Danes ko se teh bratov spominjamo, hočemo dati tudi mi rx»lneera duška našim čustvom. Poudariti hočemo, da nas ne plašijo črn: oblaki, ki se kopičijo po vsem obzorju naše sončne Jugoslavije Nasprotno — dvigajmo tudi mi smelo svoja čela! Pokažimo, da smo pripravljeni na vse. Pokažimo svojo železno volio kljubovati vsemu kar bi nas moglo ogražati od katerekoli strani. Zato proč z malodušjem. Praznik zagorskega Sokola nai bo praznik vsem onim ki čutijo in mislijo z nami. Uprava sokoljega društva v Zagorju ob Savi si je nadela kot svojo najvažnejšo naloeo. preskrbeti vsem bratom in sestram od blizu in daleč. Iti bodo dne 16. junija naši gost i e. da jim bo ta dan v resnici ostal v najlepšem spominu. Za to že zdaj skrbi zletni odbor z vso vnemo. - Bratska društva bodo v kratkem prejela prijavne pole in prosimo naj bi bile te prijavnice čim natančneje in zanesliiveie izpolnjene S tem bo delo zletnega odbora, zlasti pre- DanieJ Leaneor hranjevalnega odseka, mnogo ol tišano. Z odlokom generalne direkcije državnih železnic v Beogradu GD br 21.003/40 od 28. III 1940 ie odobrena polovična vozni-na. ki velja od 13 do 16 junija zakliučno za odhod in od 16. do 18 junija zaključno za povratek v vseh razredih osebnega in brzega vlaka Isteca dne se hočemo tudi pokloniti spominu našega prvega brata Sokola blagoookojnega Viteškega kralja Tega dne bo odkritje njegovega spomenika Pred pročeljem prenovljenega sokolskega doma Društvena uprava ie zaprosila na najvišjem mestu za pokroviteljstvo Ni Vel kralja Petra II S tem spomenikom so hočejo Sokoli v Zagorju oddolžiti kralju, ki je položil svoje dragoceno živlienie na oltar domovine. Hočemo oa tudi s tem delanjem dati čim polnejšega poudarka našemu jubilejnemu prazniku Zato bratje in sestre, pridite 16. junija v Zagorje ob Savi. Zdravo! Ljubljanski Sokol kliče! Dan pripravljenosti, ki ga je odredil savez Sokola kraljevine Jugoslavije za vso kraljevino za nedeljo 12. maja, bo priredil Ljubljanski Sokol v nedeljo 12. maja ob 6. zjutraj na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju. Udeležba na zboru je obvezna za vse članstvo in naraščaj obojega spola. Vsakdo naj odda pri vhodu na telovadišče listek z navedbo svojega imena, priimJka in poklica. Izostanek se mora prej opravičiti pismeno ali ustmeno v društveni pisarni v Narodnem domu. Upoštevali se bodo le najtehtnejši razlogi. Pregled je ob vsakem vremenu: obleka poljubna. Zaključek ob 7. zjutraj. Zdravo! Ljubljanski So": j- Poslednje vesti : Nemško prodiranje ustavljeno Poslanica kraljice VUjemine vrhovnemu povelj' niku nizozemske vojske Amsterdam, 11. maja. AA. Nizozemske radijske postaje poročajo, da je kraljica Viljemi na poslala vrhovnemu poveljniku nizozemske vojske poslanico, v kateri izraža svoje globoko zadovoljstvo z;tradi junaškega odpora nizozemskih čet. Temu odporu se imamo zahvaliti, pravi kraljica, da se nemško napredovanje smatra lahko na vseh krajih za ustavljeno. Nemške čete so naletele povsod na odločen odpor nizozemske vojske. General Vinkelman, ki je vrhovni po- veljnik nizozemske vojske, je poslanico objavil vsem častnikom in vojakom. Amsterdam, 11. maja. s. (Reuter). Amsterdam je imel davi med 6. in 7. dva letalska alarma. Vrženih je bilo več bomb, vendar pravijo uradni podatki, da samo n aokolico letališča pri Amsterdamu in nobena v središče mesta. V iuinovzhodnem predmestju se je slišala silna eksplozija, izkazalo pa se je, da je eksplodiral nemško letalo, ki je bilo pri napadu sestreljeno. Spopad na zapadu bo usoden Italijanska sodba o razširitvi vojne na Nizozemsko in Belgijo Rim, 11. maja. AA. Diplomatski urednik Štefani ugotavlja, da so Nemci ponovno prehiteli zaveznike, ki so imeli namen, da se današnji spopad razširi. Lord Hali-fax je osebno izjavil, da sta zapadni velesili imeli namen začeti z operacijami na drugi odsekih. Spopad dveh armad na zapadu bo usoden. Osem mescev sta Francija in Anglija mislili, da bosta lahko ustvarili velik nevtralen blok. Toda s porazom na Poljskem in Norveškem je propadla ta iluzija. Upanje, da bo mogoče dobiti vojno z blokado, vsiljeno vsej Evropi, je bilo isto tako iluzija. Enako utrjeni obali z obeh strani Rena sta prisilili obe vojski poiskati si drugo bojišče. S s tekom okoliščin so bili zavezniki in Nem- ci prisUjeni napraviti bojišče v ravninah Belgije In Nizozemske. Toda naj se dogaja karkoli, odgovornost za to vojno nosijo samo zavezniki, kakor je v ostalem dokazal tudi Lloyd George v spodnjem domu. Švicarski glas Curih, 11. maja. i. >Neue ZUricher Zei- tung« prinaša članek v zvezi z včerajšnjimi dogodki in pravi uvodoma, da nemška spomenica, pač ne bo nikogar prepričala o namenih Nemčije, nikogar premotila in preslepila. Ta akcija je bila s strani Nemčije že dolgo časa pripravljena. Švica pa bo kljub temu znala tudi v bodoče varovati svojo svobodo. Švica je popolnoma mirna in temeljito pripravljena. Mesno svarilo m Ameriko Ameriški tisk o posledicah nemške ekspanziv-nosti v Evropi — Združiti se morajo vsi nacionalni elementi Z edin j enih držav New York, 11. maja. j. (United Press). Ameriški tisk se zelo obširno bavi z najnovejšimi dogodki v Evropi ter z majhnimi izjemami odločno obsoja nemški napad na tri male nevtralne zapadnoevropske države. Listi označujejo ta napad kot >zlo-činski podvig«, ki se po svoji naravi obsoja sam bolj kakor ga morejo obsoditi zunanji opazovalci. List »New York Herald Tribune* raz-motriva zlasti vprašanje, kakšen vpliv utegne imeti nemška ekspanizvnost v Evropi na Karibsko morje ter na Tihi Ocean. List prihaja do zaključka, da problemi, ki jih je sprožila najnovejša nemška akcija, ne ostajajo omejeni samo na lokalna morja okrog Evrope, niti ne samo na Atlantski ocean z Grenlandom in Islandom, marveč sega njega vplivna sfera tudi na druga svetovna morja, kjer leže kolonialne posesti držav, ki so bile na novo zapletene v vojno. Toda razen teh problemov materialne narave zadaja nemška akcija tudi vprašanja, tičoča se življenja samega, ker je direktno naperjena proti sleherni pravici in proti vsem pravilom svobode. Amerika potrebuje glede na težke naloge, ki jo čakajo v bodočnosti najtesnejšega združenja vseh iracionalnih elementov Ameriške unije. List »New York Times« razmotriva popolnoma slična vprašanja ter naglasa, da pomeni napad Nemčije na Belgijo in Nizozemsko resno svarilo za Zedinjene države, da napravijo red v svoji hiši, utrdijo s\\jjo obrambo ter se pripravijo na vse morebitne posledice te najnovejše nemške akcije, ki utegne vreči odsev vojnega požara tudi preko Atlantskega in Pacifičnega oceana na južno hemisfero. Ameriška pomoč zaveznikom VVashington, 11. maja. aa. {Havas) Nekateri člani kongresa priporočajo v zvezi z evropskimi dogodki, naj Amerika m:rn > presoja novi položaj, medtem ko drugi, med nJimi tudi senator Kine. izjavi aj >. da Je treba nuditi zaveznikom nujno pomoč. Več senatorjev priporoča, naj se zaveznikom nudi vsa možna pomoč, razen eks-pedicijske armade. Senator P ttman. predsednik odbora za zunanje zadeve, smatra, da je nemški napad na Belgijo in Nizozemsko novo opozorilo za Zedinjenr države, naj pazijo na dogodke na Daljnem vzhodu. vVashington, 11. maja. AA. (Reuter). V zvezi s sklepom osrednje uprave ameriškega Rdečega križa, da začne zbirati pri- spevke za fond 10 milijonov dolarjev za J pomoč Belgiji in Nizozemski, je predsednik Zedinjenih držav dal izjavo, v kateri je med drugim dejal. Pozivam vse ameriške državljane, ki sočustvujejo z nesrečnima državama, ki doživljata danes strahote zračnih napadov, da se čim obilnejše odzovejo vabilu Rdečega križa. Razgovori Rim VVashington Washington, 11 maia AA (Havas)-^Zu-rtanje ministrstvo sporoča de je ameriški veleposlanik v Rimu imel no svojo iniciativo sestanek z italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom V zvezi s tem sestankom je zunanji mimstet Cordell Hull odklonil vsako izjavo o podiobnosti. Ve se, da je italijanski veleposlanik v Washing tonu princ Colona obiskal več predstavnikov zunanjega ministrstva, med njimi načelnika oddelka za Ev o po Mu peta. Razlogi za ta obisk niso znani. Navdušen sprejem zavezniških čet v Belgiji London, 11. maja. AA. (Reuter). Posebni dopisnik agencije Reuter poroča, da je na belgijski meji priredilo belgijsko prebivalstvo francoskim in angleškim četam izredno ganljiv in impozanten sprejem. Nepregledne kolone tovornih avtomobilov z vojaki ter malimi in velikimi tanki, oklopnih avtomobilov in drugih motornih vozil se valijo proti Belgiji. Z obrazov zavezniških vojakov se čita navdušenje in trdna odločnost za borbo do konca Belgija in Nizozemska v zavezniškem gospodarskem sklopu London, 11. maja. AA. (Havas). Trgovinsko ministrstvo je izdalo splošno dovoljenje za uvoz blaga iz Nizozemske in Belgije. S tem so padle vse omejitve, ki so doslej veljale glede trgovinskega prometa z Belgijo in Nizozemsko. Ta ukrep je stopil takoj v veljavo. Bolgarska nevtralnost Sofija, 11 maja A A (DNB) Pod predsedstvom zunanjega ministra Popova se je sestal parlamentarni odbor zs zunanje zadeve. Odbor je soglasno ugotovil, da politika, Ivi jo vodi Bolgarija, to je politika miru in nevtralnosti edino odgovarja in-i t c reso m države in želji naroda. »Peta kolona« ne funkcionira več Bruselj, 11. maja. AA. (Reuter). Število žrtev zračnega napada na Bruselj znaša po dosedanjih podatkih 41 mrtvih tu 82 ranjenih. Četrti signal za alarm v toku včerajšnjega dneva je bil dan ob 22.55. Tu se trdi, da je nevarnost predi četami, spu-ščenimi s padal; minula, in da »Peta kolona« ne funkcionira več. V vzhxlnih belgijskih krajih vlada relativen mir m ni znaka o nadaljnjem napredovanju nemških čet, ki so bile ustavljene pred glavnimi obrambnimi črtami. Zavrnjen protest v Berlinu Berlin. 11. maja. i. Belgijski in nizozemski poslanik sta skušala včeraj na pristojnem mestu izročiti protestno noto zaradi vpada nemških čet v njuni državi. Službujoči uradnik pa ju je zavrnil in tudi ni hotel sprejeti njunih spomenic. Današnji nemški jutranji listi v svojih komentarjih k temu dodajajo, da je to brezpti-merna drznost s strani Nizozemcev in Belgijcev. Ni bilo dovolj, da sta bili obe vladi tako rekoč tihi zaveznici Franci ie in Anglije in da sta ju stalno podpirali, imata sedaj še to drznost, da se upata protestirati proti upravičenemu postopanju Nemčije. OdlcčlSn?!. n*ra Berlin, il. maja. i. Minister FOTStner je danes naslovil na nemške frontne delavce apel, v knterem pravi, da ie z vkornka-njem nemških vojakov v Belci i o in N'zo-zemsko prišla odločilna ura in izkazalo se bo. da njihovo dveletno delo nn znnadicm braniku države ni bilo zaman. Toda nemški frontni delavci morajo biti pripravljeni na nova dela, na nova utrjevanja Pripravljeni morajo biti. da izpolnijo nalogo, ki Hm i° bTa do^^^-" frontni delavec bo ptnl vojaku v fronti ob strani. Manifest fi'«i*esskia sindikatov Pariz, 11. maja br. fBs?l > 9.— rizling > > 9.— dolenjski cviček > > 10.— jabolčnik > > 5.— muškatru silvanec > > 12.— dingač > > 12.— žganja: tropinovec liter din 28.— slivovka > > 28.— brinjevec > > 36.— rum > > 36.— borovničar > > 36.— Mrzla jedila! Se priporoča »Buff rt« J. Je raj, nasl. Minka Videnič, Ljubljana. Sv. Petra c. 38 9 L. SS3HB \ll res nimate še srečke drž. razr. loterije? '•»oročite čim prej sv»; enjeni oaslov na navao ni dopisnici: •ši srevv. itunčni f>-» —>i«- lnribor, Gosposka uJ. Si Oglašuj male oglase V Slovenski Narod ker so u a j c e n e j s i ! PRED NAKUPOM OB l T VE si oglejte našo nedeljsko razstavo. Br.ujkovic zi\ko. diplomirano čevljarstvo, Ljubljana, Igriška 3 (pri Drami). Sprejmeta se učenec in učenka 1271 PRVOVRSTNA TRAJNA moderne frizure, solidna postrežba in cene. Salon Kosec. Miklošičeva 18. 1274 BOTKIC AM IN BOTROM se za birmo priporoča fotograi Mancini, Ljubijana-Vič. 127i: MREŽE ZA POSTELJE dobite najceneje v Komenskega ul 34. 1270 VSAKOVRSTNO POHIŠTVO se vedno po starin cenan đo oavija v moderni in solidni izdelavi tvrdka »Oprava*. Celovška 50 Sprejemajo se naročila o. U 50 PAR EN TL AN JE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic. — Velika zaloga perja po 7.— din. »JuliJana«, Goeposvetska c. 12 in I-"rančiškanska ul. 3. 4. L*. L\ VSAHt PK1L111U najboljša m najcenejša oblačna si nabavite prt P R E S ■ E B Sv Petra cesta I* Poslušajte me! Vsi botrčki in botrice, ter birmančki in birmanke, ne pozabite, da pri nas bo vse pripravljeno za vas: za botre pivo, vino bo, za botrice pa vse bo to, kar srce si želelo bo! Za birmančke in birmanke dovolj bo sladke oranžade in tudi slastne limonade in razne druge še naslade: potice bodo vas vabile, da mize bodo se šinile, de mnogo raznih bo slaščic, da boste vsi veselih lic! Kdor se pri nas bo okrepčal, ne bo pozabil pač nikdar, kdaj je pri birmi srečen bil to Binkošti se veselil v gostilni „Pri lovcu Ljubljana, Rimska cesta 24, vogal Blei\veisova cesta 2. ; Kam pa v binkočtnih praznikih i V ŽUPANA PERMETA JAMO, kjer si ogledamo čarobno podzemsko krasoto, ki je ni njej enake. V prijetnem senčnem gozdu pred jamo bo janc na ražnju. Za prigrizek in dobro kapljico je preskrbljeno. Izstopna je železniška postaja Grosuplje. Vsi vljudno vabljeni. 1296 POUK "'.seda 50 par davek po*>er>e, Najmanjši znesek &,— Din. Strojepisni pouk % cčerni tečaji, vpisovanje in 'ričetek pouka poljuben. Chri-^tofov učni zavod, Domobranska c. 15. 73e KUPIM ■ _ . JcsedS 50 par laven po&eoe Maimani^ -noc^v h - -lin j.ulli!l!l|! SREBRO DRAGE KAMNE in vsakovrstno zlatO kupuje po najvišjih cenah J g s. EBERLE LJUBLJANA Tvrševa 2 (palača hotela »Slon«) . tpujem m prodajani rabljem evlje. moške obleke m perilc vLAVZER, Vošnjakova 4. 125L' TRANSMISIJSRO OS 15 do 18 m dolgo, 50 mm premera, celo ali v kosih, kupi tovarna Majdič, škofja vas pri Celju. 1284 ♦Seseda 50 pai, davek posebej Najmanjši ineseh a.~ din GOSPODINJA in dobi a kuharica, snažna, vajena vsakega dela. išče službe pri orožnikih — Ponudbe na upravo lista pod *Dobra kuharica«. 1244 POSTREŽNICO srednjih let, samostojno, sprej-j mem. Ponudbe na upravo lista pod »Šiška«. 1288 PRODAJALKA mešane stroke želi namestitve takoj. Vajena gospodinjstva in nekoliko kuhe. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod Poštena«. 1291 BRIVSKI POMOČNIK prvovrsten, hiter delavec, z znanjem slovenščine, srbohrvaščine, nemščine in madžarščine išče službo v boljšem salonu ali za sezonsko nameščenje. — L. F. pri Radič, Slov. Konjice. 1301 OSEST Seseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din. _____ HIŠA ~ v dobrem stanju, v sredini trga Velenje, pripravna za obrtnika ah upokojenca, je pod ugodnimi plačilnimi pogoji takoj naprodaj. — Informacije daje Josip Obu, krojaštvo v Velenju 1285 V BOSNI A_i NAPRODAJ mnogo posestev in hiš. Točne informacije daje pooblaščena mnogoletna pisarna brezplačno. Marinko Udiljka, Banja Luka. 1289 PARCELO 1500 m> zasajeno s sadnim drevjem, prodam v Ljubnem pri Pod-nartu za 16.000 din. — Sever, Marijin trg 2. 1304 Tripalo 1 drag, Banja Luka, Kralja Aleksa 2, PRODA. posestvo pri Banjaiuki, 8000 kvadratnih metrov za din 15 tisoč; hišo v Banjaiuki za 45 tisoč; nadalje 80 raznih posestev. 1293 HIŠA v dobrem stanju v sredini trga Velenje, pripravna za obrtnika ali upokojenca, je pod ugodnimi plačilnimi pogoji takoj naprodaj. Informacije daje Josip Obu, krojaštvo v Velenju. 1302 KUPIM POSESTVO manjše v okolici Maribora. Grager Alojz, Kapla, posta Brezno na Pohorju. 1279 Beseda 50 par ta vek posebej Najmanjši zneoek * din MLADA GOSPODIČNA, simpatična, želi znanja z akad. naobraženim gospodom do 36 let. Ponudbe na upravo lista pod »Harmonija«. 1290 DAMA GOSPA, čedna in prijazna, ki v svojem zakonu ni zadovoljna, naj pošlje svoj polni naslov s sliko na upravo »Slov. Naroda« pod šifro >Binkoštni prazniki«. Tajnost strogo zajamčena. 1292 STAnOVATUA Najmanjši znesek 8.-- din. Beseda 50 par. davek posebej DVE STANOVANJI po eno sobo, kuhinjo in pritikli-ne, suhi. sončni in zračni, blizu tramvajske proge oddam za 1. junij. Naslov v upravi Slov. Naroda. 1280 Izvrstna MEDICA Darva ustne tn lica! r>ot->it*» io v MED AKNI Ljubij u n Počasi, počasi. Janez! Les je zdaj drag. zato ne smeš tri milimetre debelo odstružiti! <5e bi vsi naši pomočniki tako delali, bi bilo naše pohištvo 10% dražje! Posebno prt teh lepih orehovih deskah je treba paziti! Oglej si enkrat našo spalnico, model »Milena«, katera sestoji iz 17 komadov in stane 9500 Din Taka spalnica orehova politirana v tako krasni in kvalitetni izdelavi se dobi za to ceno edino pri tvrdki »Pohištvo Malenšek« LJUBLJANA — DRAVLJE CELOVŠKA CESTA 258 (Tik tramvajske postaje »Slepi Janez«) Spedic jsko podjetje Prosto javno sklad Iče LJUBLJANA prevzema uvoznih in izvoznih pošiljk in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija pravilnosti zaračunanja carine in vse informacije brezplačno. Vllharjeva o. §t. 33 (nasproti nov* carinarnice). Telefon: 24-59 Prevažanje vsakovrstnega blaga, kuriva, strojev, selitve v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi in avtomobili in to hitro ter po nizki ceni. Masankova o, št. 9 (nasproti tovornega kolodvora). — Telefon: 21-57 Vskladiščenje raznega blaga kakor tudi pohištva v lastnem, mestne trošarine in uvoz-nine prostem javnem nkladiftčn. Oskrba in kaso povzetij Kotnikov* ul. št. 12 (nasproti mestne elektrarne). — Telefon: 80-73 Najnovejše frizure. nar» vanje ta>, trajna ondnla-eija. Salon komfortno moderno opremljen. , RAK AR' Prešernova 7 oolec elavne pošte Halo! Halo! PRVOVRSTNO VINO SE TOČI v restavraciji »Rožna dolina« Vsako nedeljo OCVRTI EN PEČENI PIŠČANCI. Slavko Gačnik restavracija »Rožna dolina44 — Marn. III Telefon 30-03 Elektrotehnično podjetje BOGATAJ IVAN Kongresni trg 19, poleg nunske cerkve Izvršuje vse električne inštalacije in popravila. — Trgovina in zaloga vseh vrst inštalacijskega materiala. Strokovno in solidno delo, nizke cene! NENAVADNO TENKA a kljub temu zajamčeno zanesljiva! Manjvredne imitacije energično odklonite, gre za vaše zdravje! GOSTILNA pri »Starem mlinu« (prej »Koterija«) — Trnovo Za praznike vsa vina čez ulico 1 din ceneje! ■— Mrzla in topla jedila in sveže morske ribe vedno na razpolago. — Vso sezono ražnjići, ćevapčići in prašički na ražnju. — Kdor hoče dobro vince piti, mora k Vinku Lozicu priti! Se še za naprej priporoča Zahvala. Vsem, ki ste z nami sočustvovali ob bridki izgubi našega nepozabnega soproga in sina, gospoda Osolina Josipa se najprisrčneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo častiti duhovščini, gospodu monsignoru dr. Kruljcu za ganljiv nagrobni govor, starost i Sokola gospodu dr. Prislanu za poslovilni govoi pred hišo žalosti, zdravniku g. dr. Cedeju za skrbno nego v času bolezni, sokolskemu društvu in gasilski četi za častno spremstvo, pevskemu društvu za ganljive žalost inke, vsem darovalcem vencev in cvetja in vsem prijateljem in znancem, ki ste ga v tako obilnem številu spremili in počastili na njegovi poslednji poti. LAŠKO, dne 9 maja 1940. M1CI — soproga; MARIJA — mati in ostalo sorodstvo NAJLEPŠE CTIVO Ravljen: ZGODBE BREZ GROZE Klabund: PJOTR • RASPUTIN Ravljen; ČRNA VOJNA Thompson; SIVKO Maferfeva: RUDARSKA BALADA I Broširana knjiga stane 10.— din. Vezana knjiga stane 15.— din ZALOŽBA »CESTA? LJUBLJANA — KNAFUEVA UL. A L oobenim drugim reklamnim sredstvom ie morete doseći ena* isega učinka, ttalioi % časopisnim oglasom •igai delokrog Je oe» imejea Časopis pride . vsako niso In govori dnevno desetti »oceno u ta tel Je v ttectoo oglašanje v velikem dnevniku Je najuspešnejša investicija, Id prinese corlat trgovca in „SPECTRUM" d. d. tvornice ogledal in brusilnice stekla LJUBLJANA Telefon 23*43 Celovška c 81 SPLIT, Krnsevičeva 13 Telefon 23-68 ZAGREB, Vlaška ul. 83 Telefon 22*683 VELEZALOGE STEKLENIH PLOfiC IN OGLEDAL VSEH VELIKOSTI IN OBLIK ZA POHIŠTVO, OPREME, STAVBE, AVTOMOBILE, NADPISE ITD. Banovinska in sreska ♦ ♦ i SSS prodajna skladišča ot var jamo za naš neobhodno potreben epohalen in ekonomičen izdelek. Aktualna mnnjHnglrn samoprodaja. Potreben je za vse industrije, obrti, trgovine, gospodarstvenike in privatnike. Stalen in kolosalen zaslužek ln dolgoletno zaposlenje. Strokovno znanje ni potrebno. Interesenti, ki razpolagajo s potrebnim kapitalom za prevzem blaga na skladišču (od 5000 do 20.000), naj pošljejo resne, točno obrazložene ponudbe z navedbo razpoložljivega kapitala In banovine ali sreza, za katerega se zanimajo, na Publicitas d.d, Zagreb, Hica 9. pod Šifro > Preuzimam prodajno skladište«. ♦V » I Urejuje Josip Zupančič U Za »Narodno tiskarno* Fran Joran k Za upravo in inseratai del Usta Oton U ysi v liubltanl **«. 107 »SLOVENSKI NAROD«, «*ota, 11. maja 1940. STtoa 9 Binkošti v planinah Ledeni možje se bližajo, že čutimo hladnejše ozračje, deževnih dni bo kmalu konec Obetajo se sončni binkoštni prazniki. Bomisd nudi obilo lepot turistom po hribih in gričih Slovenije, planincem, ki z umerjenim korakom stopajo proti vrhovom, kjer še leži sneg, pa tudi drznim planincem plezalcem, ki se polagoma zopet približujejo ■ljubljenim stenam. Poglejmo proti Gorenjski ter si izbirajmo postaje. Že Medno in Medvode sta važni točki za spomladanske izlete proti Katarini, Grmadi, Tošcu in dalje proti Polhovemu gradcu. Iz Škofje Loke se številni turisti vzpenja- Motiv s Triglava jo na vrh Ljubnika, kamor jih vodi dobro označena pot. Kranj ima v svoji okolici mnoge izlete; je glavno izhodišče za izlete v Karavanke; še kratka vožnja do Tržiča, z avtom do Ankeleta in hitro v Dom SPD na Knfeah. kjer bo kar prijetno ob bmkoštnih praznikih. V Žirovnici zagledamo široki hrbet Stola; od postaje je le poldrugo uro hoje do Val vaz carjevega doma in odtod še tri ure na vrh Stola, kjer bo Prešernova koča nudila za praznike primerno zavetišče. Z Jesenic bodo turisti hiteli proti Golici, kjer žc pričenja bogata spomladanska rast na edinstvenih narcis-nih poljih Odločiti se je treba na Jesenicah, ali stopimo v vlak proti Bohinjski Bistrici ali proti Ratečam Planici. Odločimo se najprej za izlet proti Martul jkovi skupini. V Mojstrani vabijo vrhovi Rjavine, Cmira in Vr-banove špice, dolina Vrat je že ozelenela, Peričnik buči v prepad, pod severno Triglavsko steno je začelo živahno življenje v Aljaževem domu. ki je oskrbovan od 11. maja dalje, tako da je že preskrbljeno za zavetišče onim, ki se bodo povzpeli v razne gorske predele Triglavskih vršacev. Tudi smučarji imajo še svoje veselje na Triglavskem ledeniku: za. njihov telesni b'ag^r skrbi Staničcva koča, ki bo oskrbovana od 15. maja dalje. Razor in Prisoj-nik vabita turiste iz Kranjske gore; lahko pridejo tudi bližje pod stene Mojstrovke in prebijejo v tem čarobnem gorskem svetu dva prosta dneva v Erjavčevi koči na Vršiču, ki je oskrbovana. Oni. ki si bodo ogledali značilne oblike Jalovca in Travniške stene, bodo stopili v Tamar, kjer je prijetna in na novo preurejena planinska postojanka založena z vsemi dobrotami. Se številnejši bodo turisti, ki se bodo odpeljali že danes pred prazniki v Boh. Bistrico in z avtobusom do »Zlatoroga«, kjer se je pričela spomladanska sezona. V temnem jezeru se zrcali mlado zelenje z obrežja, zeleni pašniki so polni spomladanskega cvetja, slap Savice bobni v zadnjem dela Ukane čez strmo skalovje in v vsem tem spomladanskem čaru stoji »Zlatorog« s svojimi prijaznimi prostori in prijazno okolico. Se nekoliko dalje je treba stopiti m žc se prične pot na Komno, kjer se poslavlja zima: sneg je skopnel. na prisojnih straneh se že pojavlja avrikel. ki s svojo zlato barvo krasi »ivo skalovje. Na Komni je depo ob vseh letnih časih in pomlad je tukaj gori nad Bohinjskim jezerom polna mikavnosti. Megle so se razpršile: izpred ljubljanske glavne pošte zagledamo vrhove Kamniških planin. Blizu so. dovoz je zvezan z majhnimi stroški, časa je dovolj za razne izlete v te gore, torej izberite čas odhoda z vlakom ali avtobusom v Kamnik, odtod do Stahovice; tu pa krene prva skupina na desno na Veliko planino, kjer je že obilo spomladanskega rastja in toplega sonca; druga skupina se odloči na levo proti Krvavcu, kjer jo čaka edinstven razgled; tretja družba krene v Dom v Kamniški Bistrici; kornodnejši ostanejo za praznike v prijaznem planinskem domu, oni pa, ki jih miče jo vrhovi, se vzpnejo na Kokrško sedlo ali v Je rm a nova vrata. k*er bosta za praznike oskrbovani obe postojanki. Povsod bo dovoli družbe, dovolj prijetnega spomladanskega razpoloženja in dovolj domačnosti v planinskih kočah Zasavje je odeto v praznično obleko, sad no drevje cvete, vmes poganja mlado zelenje, oči turista se ne morejo napasti na spomladanskih krasotah. Izletov dovolj: na Sveto goro, na Kum, na Mrzlico, na Smohor, na Lisco in na številne druge hribe, kjer se oko odpočije na svežem bukovju. Logarska dolina je že pričela s svojo sezijo. avtobusna zveza iz Celja je ugod- Kraljestvo narcis na Golici na, prijetno je bivanje v Aleksandrovem domu v Logarski dolini Prostrano Pohorje je že vse spomJladno. dostepi so urejeni za avtomobiliste, komodne pešce in hitre planince; kdor je prav uren, obišče za praznike vse planinske postojanke od Mariborske koče mimo Ruške koče, Klopnega vrha, koče na Pesku, Senjorjevcga doma do koče pod Kepo, odkoder se vrne iz Mislinja po železnici zadovoljen nad krasno uspelim izletom. Ako se sami ne morete odločiti, kje bi prebili bližnje praznike v planinah, se posvetujte s pisarno SPD na Aleksandrovi cesti. »Kleopatra« Ljubljana, 11. maja Drevi bo na našem opernem odru krstna predstava velike nove domače zgodovin- Dr. Danilo švara ske opere, ki jo je pod naslovom >Kleo-patra^ spisal in skomponiral dr. Danilo švara. Dr. Švara je v naši glasbeni literaturi že dobro znan komponist. Izmed njegovih del so bila deležna doslej še največjega uspeha nekatera njegova simfonična dela in klavirske skladbe, še bolj vidno pa se je doslej udejstvoval kot eden izmed najmarljivejših in najbolj veščih dirigentov nase Opere, kjer je glasbeno na-študiral in pripravil številna najtežja dela operne litprature z izredno preciznostjo in znanjem. Bogata odrska izkustva, ki si jih je nabral v teku svojega dirigentskega delovanja, so ga vzpodbudila, da se je končno 1. 1937 lotil komponiranja izvirnega opernega dela, za katerega osnovo si je našel primerno interesantno snov iz življenja egipčanske kraljice Kleopatre, ki zajema borbo mogočnega rimskega imperija s tedaj že zahajajočo veličino mističnega egiptskega sveta. Skladateljevo mnogostranost lahko najbolje spoznamo iz dejstva, da si je znal iz tega sižeja sam s peresom ustvariti učinkovit libreto, ki ga je razdelil v dva dela in devet slik. V glasbenem oziru je ostal dr. švara zvest svojim znanim modernističnim stremljenjem, le da je v svojem razvoju svoj prvotno ekstravagantni modernizem že deloma ublažil, hoteč ustvariti nekak nov slog no-vorealistične opere s predvsem pevsko hvaležnimi in pevnimi partijami. V harmon-skem smislu je našel nekatere popolnoma svojske vezave, v dramatsko trdih scenah pa se po potrebi situacije ni plašil niti naj- rezkejših disonanc. Vsekakor predstavlja njegov operni prvenec več kot zanimiv poskus snovanja izvirne operne tvorbe, zlasti še zavoljo širokopoteznosti koncepcije, ki ji sicer ne najdemo para v naši ne baš bogati operni literaturi! Naslovno partijo »Kleopatre«, ki je izredno težka in naporna — saj obsega sedem izmed devetih slik! — bo pela naša mlada in izredno nadarjena pevka V. Hey-balova, ki kaže v svojem umetniškem stremljenju stalen vzpon in od katere si smemo nadejati še mnogo odličnih odrskih stvaritev. V letošnji sezoni je vzbudila veliko pozornost s svojimi nastopi v »Sab-ski kraljici«, ^Figarovi svatbi«, predvsem pa s sijajnim uspehom, ki ga je bila deležna v naslovni partiji čudovito lepe Dvofa-kove »Rusalke«. Simpatična pojava, zvo-nek ta prodoren glas, ter odlične igralske zmožnosti jo kot nalašč usposabljajo tudi za naslovno partijo dr. švarove Kleopatre«. V partiji Antonija bo nastopil naš prvi tenorist Jean Franci, ki dosega po svojih glasovnih kvalitetah že nivo najboljših, kar smo jih imeli na našem odru. Brez Operam pevka Hevbalova vseskozi odličnega Janka (Cezar) si letos tudi ne moremo misliti operne premiere, d očim bo partijo kraljevega namestnika Potinosa z njemu lastno silo umetniškega oblikovanja pel priljubljeni mojster Be-tetto. V ostalih glavnih partijah bodo sodelovali de: Kogejeva, Ribičeva, španova, Banovec, Dolničar in Lupša. Režija dela je bila v veščih rokah šef-režiserja Cirila Debevca, načrte za odlično novo scenerljo je izdelal ing. arh. E. Franz, realizirala pa jih je gledališka slikama pod vodstvom g. Skružnega. Nove kostume je izgotovlla > gledališka krojačnica pod vodstvom g. j Remškarja in ge. Staničeve. f V rojstno vas poeta »Moja Muza je Sparfanka* Ašken Na binkoštni ponedeljek se odpel je j razni slovenski rodoljubi v Velike širje, da počaste spomin pesnika balad -in romanc stvaritelja pesniških del. krepkih jederna tih in udarnih, ki se zde kot granitni steb r- v naši literaturi. O nesmrtnem pokojniku sem prav v tem 1'stu že večkrat kaj napisala. Hvaležna sem mu. Saj je bil tako dober in prijazen, da mi je še kot mladi kmetski deklici — popravljal pesmice, seznanjal me je z »jambi« in »troheji« in mi posojali knrige. Pokojnik pesnik je bil po svojih nazorih svobodomislec. Zato je čest okra t moral pretrpeti marsikaj, kar ni zashižil. Ali to ga ni motilo in ne premaknilo Popuščal ji nikoli in klonil ni pred nikomur. Vztrajal je na svoji poti kot »mož jeklen«. Na zunaj res precej sam svoj in včasih malce zadircen, s v srcu dober, blag, odkritosr-, čen m -vseskozi mož poštenjak. Nekoč sem mu spet prinesla nekaj v korekturo. Mem pogovorom je padla beseda o hvaležnosti. Jaz sem namreč omenila, da moramo Slovenci njemu kot stvaritelju tolikih lepih pesnitev ohraniti trajno hvaležnost. Tedaj se je Aškerc grenko nasmejali: »Haha, hvaležnost...! Ne poznaš še dovolj sveta in ljudi, ki žive na njem. Hvaležnost išči kjerkoli, le ne pri ljudeh. Hvaležna je n. pr. njiva, ki ti v jeseni vrača sadove tvojega truda, hvaležne so ti po svoje tudi živali, ali ljudje — ne. Ljudje ne poznajo te lepe čednosti Nasprotno. Človek je človeku volk, pravilno trdi latinski pregovor!« Trpke so bile te besede in porazno so odjeknile tedaj name, ki sem v svoji neizkušenosti gledala svet vse v preveč rožnatih barvah. Če bi se danes ponovno sešla z Aškercem, o — krepko bi mu udarila v roko in njegovo mnenje bi podpisala z obema rokama. Toda kljub temu bi pripomnila: »Pesnik — trpin, čuj! Tvoja sodba drži kakor žebelj, ki ga zatolčemo s težkim kladivom v steno. Ali — kakor skoro povsod, so tudi tu častne izjeme — hvala Bogu T Glej zbrala se je mladina, dvignili so svoje trudne glave— ne oni, ki so jim pota nastlana s cvetjem — nego bratje Slovenci, po trpljenju in preizkušnjah enaki tebi! Iz hvaležnosti za vse lepo in dobro, kar si jim v toliki meri nudil, hočejo ovekovcčitl tvoj spomin. Niso se zbali ne truda, ne žrtev, da, marsikdo si jc celo pritrgal od ust. Vsak po svoje, pa vendar strnjeno, roko v roki so šli na plemenito dcSlo. ki je kronano z najlepšim uspehom. Odkupljen, rešen je tvoj rodni krov. Še nadalje bo tu domoval rod iz katerega si izšel ti, naš veliki mislec. To je dar onih, ki vedo ceniti tvoje zasluge, to je spomenik, ki ti ga postavlja tvoj hvaležni narod. Tn ta spomenik jc lepši in pomembnejši od trdega kamna. Daj Bog. da spet kma'u izide iz te hiše nov genij ter započne in nadaljuje tam, kjer si prejenjal ti, njegov slavni stri-ćek!« Večen spomin poetu — trpinu! Slava peri iku Antonu Aškercu! Manica Dr. Josip Tribnč šestdesetletnik Vič, 10. maja Krepak in čil je proslavil danes na svojem domu na Glincah ugledni in obče spoštovani br. Josip Tribuč svoj 60-letni roj- stni dan. Mladostna leta je preživel pri svojem očetu, trgovcu in posestniku, in je obiskoval ljudsko šolo na Grabnu, nato pa staro gimnazijo na Vodnikovem trgu, kjer je maturiral kot zadnji maturant 1. 1899. Lani je proslavil s svojimi še živečimi sošolci 40 ietni jubilej mature. Po maturi je odšel na Dunaj, kjer se je vpisal v pravno fakulteto. Na Dunaju ga je pot vodila v akademsko društvo »Slovenija«, kjer je bil nekaj let tudi tajnik društva. Kot absolviran jurist se je vrnil leta 1904 v Ljubljano, odkoder je odšel kot notarski kandidat v Vipavo. Pozneje je prišel v Ljubljano in nastopil službo pri notarju dr. Voflku, pri katerem je ostal do 1. 1907. ko se je poročil s Pavlo Zdešar-jevo, hčerko uglednega posestnika na Viču, in se posvetil industriji. S svojo soprogo je živel v srečnem zakonu do ?. 1914 ko mu je umrla. Po njeni smrti je med svetovno vojno odšel na Dunaj, kjer se je vpisal v filozofsko fakulteto in napravil Izpit iz umetnostne zgodovine. Svetovno vojno je srečno prebil med stucVjantj na Dunaju, po osvobojenju pa se je vrnil v svoj domači kraj — na Vič, kjer je otvoril gospodarsko pisarno, ki jo še danes vzorno vodi in daje nasvete vsakomur, kdor se zateče k njemu. 2e v zgodnji mladosti se je navzel naprednega dima in se je po prihodu z D u na ja L 1904 pričel živahno udejstvovati v takratni narodno napredni stranki pod vodstvom dr. Ivana Tavčarja. Pri drža v-nozborskih volitvah L 1906-9 je oil števni kandidat narodno-napredne stranke .n je kandidiral v ljubljanski okolici proti kandidatu SLS dr. Ivanu Sušteršiču. Jubilant br. Tribuč je zbral takrat na svoji iisti epo število naprednih glasov. Tudi v lojalni politiki je igral vidno vlogo. V vi-kem občinskem odboru je bil nad 15 let n je z velikim uspehom zastopal težnje naprednih Viča nov. V zadnjem občinskem odboru je bil izvoljen na listi JNS, katere /vest član je, in je bil predsednik gradbenega odseka. Mnogo zaslug si je pridobil br. Tribuč za viško občino, da se je v zadnjih letih tako modernizirala. Kakor je bil v politiki izredno delaven, tako ima br. Josip Tribuč tudi neveni ji ve zasluge za viškega Sokola. Kot mlad dijak je telovadil v Ljubljanskem Sokolu, ko je prišel na Dunaj ga je vodila pot v češkega Sokola in je posedal telovadbo v tari pro-testantovski cerkvi na Magdalenski cesti (starejša generacija se še dobro spominja tc telovadnice na Dunaju). Ko je prišel z Dunaja na Vič, je zastavil vse svoje sile, da se ustanovi na Viču sokolsko društvo. Po septembrskih dogodkih 1. 1906 so se pričele priprave za ustanovitev telovadnega društva na Viču. Na pobudo br. Tri-buča, pokojnega Slavka Novaka in br. Bo- tfSU MOTO R 3 I IGN.VOK UUBL3ANA.TAVĆARJEVA 7 PUCH MOTORJI - KOLESA jana Drenika se je ustanovil pripravljalni odbor, ki je sklical na dan 1. maja 1. 1909 ustanovni občni zbor Sokola. Br. Tr.buč je bil soglasno izvoljen za starosto in vodH viškega Sokola v tej funkciji do svetovne vojne. S pomočjo staroste br. Tribuči si je Sokol nabavili že prvo leto 30 krojev, bradljo, drog itd. Telovadnico je imel viški Sokol pod Tribučevo hišo. prav tako telovadišče na njegovem vrtu, skratka naš jubilant je bil pravi oče viškim Sokolom Ko je izbruhnila svetovna vojna, je bil tisti, ki je rešil imovino Sokola, da m prišla v roke sovragom. Za njegove izredne zasluge na sokolskem polju, so ga bratje že 1014 izvolili za svojega častnega člana. Po vojni se je naš iubilant posvetil oovsern gospodarstvu, zato m več posegel aktivnejše v sokolsko delo. vendar pa nam polaga, kolikor mu je mogoče v danih pri- likah. Ko se je gradil sokolski dom na Viču, je bil tudi naš jubilant med prvimi pionirji Društva za zgradbo doma. Kot zaveden in odločen narodnjak je naročnik naših naprednih listov že več desetletij. Pred vojno se je krepko udeistvoval v predvojnem »Jutru« in »Dnevu« ter je bil stalni dopisnik »Slovenskega Narodi*« Naš jubilant je bil vse svoje življenje skromen; zato smo mu posvetili te vrstice. V počastitev njegovega življenjskega jubileja mu je snoči priredil pevski zbor Sokola podoknico, k jubileju pa mu jc Čestita Ul društvena deputacija s starosto br. Borštnikom in tajnikom br. Horvatom na ćelu. Ganjen se je zahvalil br. Tribuč za pozornost in obljubil, da bo tudi v bodo-Lj ostal zvest član viškega Sokola. Br. Josipu Tri-buču, odličnemu narodnjaku in Sokolu k njegovemu jubileju bratske in iskrene čestitke: Na mnoga srečna in zdrava leta' Dr. Ivan Sket 70 letnik Ugledni celjski odvetnik g. dr. Ivan Sket praznuje danes 70-letni življenjski jubilej. Kdo bi prisodil toliko iet njemu, ki je tako mladeniško prozen, živahen in neutrudlji-vo delaven! Vse njegovo življenje je izpolnjeno s trdim delom za obstanek. Rodil se je 11. maja 1. 1870 v Celovcu, v občini Šmarje pri Jelšah kot kmetski sin. Gimnazijo je obiskoval v Celju, pravo pa je študiral v Gradcu. L. 1907 je odprl v Gorici lastno odvetniško pisarno, s katero se je kmalu uveljavil kot odličen pravnik. Kot odličnega in odkritega nacionalista so ga avstrijske oblasti 1. 1915 internirale. Internacija in vojni dogodki so mu uničili vse premoženje v Gorici. Po vojni je moral zapustiti Gorico, nakar je odprl odvetniško pisarno najprej v Slovenskih goricah, v Šmarju pri Jelšah in v Celju. Noben udarec usode — in teh ni bilo malo — ga ni mogel spraviti od začrtane življenjske poti. Vse nesreče je hrabro prenašal ta je vedno našel rešitev v neutrud-ljivem delu. V srečnem zakmi! z gospo Katarino roj. Kramoerger so se mu rodili otroci: Ivanka ing. Bevčeva, Janko, Boris, Stanko in Milenka; najstarejši sin Franci je umrl med vojno na rumunskem bojišču. Ob pomembnem življenjskem jubileju našega zvestega naročnika se pridružujemo njegovemu rodbinskemu krogu ln številnim prijateljem tudi mi z iskrenimi čestitkami in željami za dolgo in srečno življenje! Za potrebe narodne obrambe V časih, ki jih preživljamo, morajo vsa naša dejanja, vsa hotenja in vse naše misli služiti samo potrebam naše narodne obrambe in okrepitvi naših telesnih in duhovnih vrednot, ki so nam v dnevih težke preizkušnje tako zelo potrebne. Vsa svoja prizadevanja moramo danes podrediti enemu velikemu cilju: ohraniti v sedanji svetovni vihri svoj narod neokrnjen ter telesno in moralno zdrav in krepak. Temu cilju mora letos služiti tudi pro-tituberkulozni teden. Ti dnevi ne smejo biti samo suhoparni nabiralni dnevi za potrebe slovenskega protijetičnega skrbstva, ali dnevi, v katerih se samo mimogrede spomnimo trpljenja bednih bolnikov. Letošnji protltuberkuloznl dnevi morajo biti en sam prazničen dan, v katerem hočemo sebi in svojim narodnim sosedom pokazati, da smo notranje zdrav in samozavesten narod, ki visoko ceni svoje telesno zdravje, katero je najboljše jamstvo za naše moralne in gmotne odporne sile. V proti-tuberkuloznem tednu mora biti ves narod razgiban, poln veselega razpoloženja in pripravljen za največje žrtve. V protitu-berkuloznem tednu hočemo kazati svojo ljubezen do narodne skupnosti, izražati svojo pripravljenost za pomoč potrebnim, v protituberkuloznih dneh hočemo simbolično izražati svojo voljo, da hočemo vedno in povsod krepiti narodno samozavest in jačati nase skupne telesne in duhovne sile. Protltuberkuloznl teden mora biti veliki dan za naše ljudsko-zdravstvene potrebe, s tem pa tudi veliki dan za naše soc. potrebe, ki so tesno povezane s telesnim zdravjem posameznega človeka. Protitu-berkulozna zveza želi, da je letošnji proti-tuberkulozni teden v vseh ozirih tako organiziran, da bo po svojih gmotnih ta moralnih uspehih nadkrilil vse dosedanje podobne priredi ve. Priprave za proti tuberkulozni teden ne smejo biti suhoparne, brez ognja in srca, one morajo biti vsestransko pestre, premišljene in take, da bodo dejansko razgibale ves narod. Posebno važnost polagamo na kraje ob naši narodni meji. V teh krajih mora ljudstvo čutiti, da ima v svojem narodu mnogo smisla za vzajemno samopomoč in polno zaščite, kadar pridejo v njegovo hišo težki dnevi bolezni ta pomanjkanja. V protituberkuloz-nem tednu morajo dejansko sodelovati vse nase kulturne, športne in telovadne organizacije, vsak posameznik mora za potrebe našega protijetičnega skrbstva nekaj prispevati. Nihče se ne sme izmikati, vsakdo mora sam poiskati priliko, da položi svoj dar potrebam naroda na oltar. Proti tuberkulozna zveza naproša vse krajevne pro-tituberkulozne lige, vse slovenske občinske odbore, vsa naša narodna, kulturna, športna ta telovadna društva, vsa podjetja, vse zdravnike in vse posameznike, da se s posebno vnemo pridružijo prizadevanjem za čim veličastnejšo in uspešnejšo izvedbo letošnjega protituberkuloznega tedna. Naša razgibanost v protituberkuloznih dneh mora biti vidna preko naših narodnih ln državnih meja« Vsak naš korak v protl-tuberkuloznem tednu mora simbolično izražati našo sposobnost za velike žrtve, ki ih od nas zahteva veliki čas. Prctituberkulozni teden bo v času od 19. do 25. maja. Obračamo se na našo jav- nost, naj v teh dneh osredotoči svoje misli na trpljenje svojega naroda in se prizadeva, da to trpljenje v čim večjem obsegu lajša in zmanjšuje. Prosimo razna društva in organizacije, da v teh dneh ne prirejajo svojih prireditev ali pa samo v korist slovenskega protijetičnega skrbstva. Proti tuberkulozna zveza v Ljubljani. Križanka Pomen besed Vodoravno: 1. slovensko mesto. 9. sibirska reka, 10. težinska enota. 11. del suknje, 13. osebni zaimek, 14. latinski veznik, 15. kurivo, 17. površinska mera, 19. agregatno stanje vode. 21. trabant, 24. poljski pridelek, 26. grška črka, 28. podoba, 30. kem. znak za prvino. 31. svetopisemska oseba, 33. živinska krma. 35. bajeslovno bitje, 37. moško ime, 38. Homerjev ep. Navpično; l. reka na Poljskem, 2. ambalaža, 3. srbski jezikoslovec, 4. površinska mera, 5. glasbena nota, 6. števnik. 7. težinska enota, 8. japonsko mesto, 12. hrvatsko pogorje, 16. odposlanec, 18. otok v Jadranskem morju, 20. glasbena nota, 22. elektrotehnični pojm, 23. pogosta rastlina, 25. poljedelsko orodje, 27. rimski pesnik, 29. časovni prislov, 30. obok, 32. veznik, 34. turški plemič, 36. kem. znak za prvino. Reiitev križanke, objavljene danes tedsn Vodoravno: 1. Oran, 5. duma, 9. pira-midon, 10. Iset, 11. salo, 13. as, 15. T:«s, 17. pa, 18. oporoka, 21. dogovor, 22. La (lan-tan), Oka, 24. A. M. (Anton Medved), 28. halo, 31. Eros, 33. Abesinija, 34. roka, 35. Abel. Navpično: 1. opica, 2. ris, 3. Are«, 4. nai, 5. dis, 6. udav, 7. mol, 8. anoda, 12. Maroko, 14. soda, 15. Togo, 16. sova, 17. para 19. po, 20. ko, 22. Lehar, 25. misal, 26. nek, 27. hrib, 29. Abo. 30, osa, 31. ena, 32. oje. Siroti 4 »SLOVENSKI N A t OD«, •obeta, II. maj« 1040. Utr f07 B02AJV8KA UMETNICA 3RETAGARBO v svojem prvem novem filmu po dveh letih! V velikem Ljubićevem filmu, po komediji slavnega madžarskega avtorja M. Lengvela. Priporočamo Vam nabavo vstopnic v pretprodaji, ker je zanimanje za ta film ogromno! DANES PREMIERA l Ob 16.. 19. in 21. uri. Melvyn Dongla* - Feibr Breaeart «— Ina Claire. KINO UNION TeL «2-31 SENZACIJA! Nova Greta Garbo Olja ! J« postala te lepša, mikavne jsa v najnovejših toaletah po pariški modi ... m*w» roiikA Nova Greta Garbo nova Greta uaroo „„« ulivl ,n vsl h,^ llži. se •meje — ln ve« svet se •meje s njo.. Predstave na binkoštne praznike ob 10.30 dopoldne (znižane cene) ter ob 14.15, 17., 19. in 21.15 uri. ljubi, ušiva, in vsi bodo uživali i njo — ko bodo videli njen najnovejši film! Vsled Izrednega zanimanja predvajamo se danes nepreklicno zadnjikrat veliki glasbeni Predstave ob 16., 19. in 21. uri ter jutri (matineja) ob 10.30 uri. Jutri ob 15., 17., 19 .in 21. premiera velikega filma iz kraljestva čarobnih visokih planin V glavnih vlogah: Magda Schneider, Rolt Hanka, Viktor Staal, Anneliese Lhlig in Paul VVegener. — Bajni posnetki čudovite alpinske narave, globoka in pretresljiva _________vsebina, odlična igra sodelujočih! film: CVETJE V BfAJU, (Bell jorgovan), Jeanette Me Donald — Nelaon Eddy LfulMZftam V platills«h KINO SLOGA — Telefon 27-30 _Rezervirajte si vstopnice! Danes ob 20.30, jutri ob 14.30, 17.30 in 20.30, v ponedeljek ob 14.30. 17.30 ln 20.30 Senzacionalni velefilm aviatičarskih Epopeja junaštva saharskih plemen! akrobacij, ki prekašajo celo »Posled- flj ŽfjMl VellKC lCttzTclVdJSf) njo zapoved B Poje črnec basist PAUL ROBE SO N flOnOlUlU D AKTUALNO! DVA VELEFILMA ! Ray Milland ter eskadra letal KINO MOSTE Restavracija , MARIBORSKI OTOK44 etvarja v netleljo 12. maja t. 1. letošnjo sezono. Kopalci ln prijatelji otoka, za Vas je preskrbljeno z vsem, kar Vam srce poželi. — Prvovrstna kuhinja, dobre pijače, točna postrežba in solidne cene. — Za obilen obisk se priporoča restavrater MAJCEN. Botri in botru c! Pripravite Vašim birmancem veselje in jih pripeljite v restavracijo »Mariborski otoke! Obrtna razstava na letošnjem Mariborskem tednu Razstava mora biti izraz moči ter ustvarjajoče sposobnosti našega obmejnega obrtništva Maribor, 10. maja Le kratek čas nas loči do obrtniške razstave ob letošnjem Mariborskem tednu, ki bo od 3. do 11. avgusta. S strani organizacije sloven?kega obrtnega društva v Maribora se že vršijo obširne priprave, da bi bila razstava tudi v sedanjih Izrednih prilikah čim bolje izvedena in da bi bila koristna za naše obmejno obrtništvo. Uspeh razstave pa je odvisen od obrtni-ko samih. Zaradi tega se obračamo na vse mariborske ln okoliške obrtnike, da že sedaj razmišljajo o tem in da pripravilo vse potrebno, da s svojo številno udeležbo ln s kvalitetnimi proizvodi na razstavi dokažejo kupujoči javnosti in tudi merodajnim činiteljem, da je obmejno obrtništvo kot proizvodni ln družabni tvorce činitelj, s katerim je treba resno računati. Pomen razstave je za obrtnike zelo ve-1 k. zlasti dandanes, ko srečuje obrtništvo v svoji borbi za delo ter obstanek zmerom večje težkoče. Razstava mora biti izraz moči ter ustvarjajoče sposobnosti našega obmejnega obrtništva. Koristi od razstave so za obrtnike nedvomne. Ker obrtnik ne razpolaga z zadostnimi materialnimi sredstvi, bo razstava pomenila zanj to, kar pomeni za veliko industrijo drago plačana reklama. Obrtništvo bo imelo najboljšo priliko, da seznani na najuspešnejši način našo javnost s kvaliteto svojih proizvodov. Z veliko izbiro svojih proizvodov bo lahko dokazalo svojo doraslost današnjemu času. Dokazalo bo. da se številni predmeti radi preskromne reklame prodajajo po višji ceni in pod drugo tujo etiketo, četudi so proizvodi naših rok. Propaganda obrtniških proizvodov preko razstave ima nadalje namen,. da vzgoji zavest o prednosti rokoledskega strokovnega dela. Da bi bilo to doseženo, mora imeti razstava umetniško obitniški značaj. Na njej bodo obrtniki in njihov naraščaj pokazali na prvorazredne sposobnosti, ki mejijo že na umetnoat. Delo v vzornih delavnicah na razstavi bo pokazalo naši javnosti, kako se vrši proces proizvodnje v obrtnih delavnicah v današnjih prilikah in ji nudijo možnost neposrednega spoznavanja obrtniškega dela. Dolžnost obrtnikov je, da pritegnejo v krog razstavijalcev tudi obrtniški naraščaj, to je pomočnike in vajence, da bodo kot bodoči mojstri kos svojim nalogam. Tudi ti bodo ponosni na svoje del, saj bodo prej ali slej postali samostojni mojstri. Obrtniški naraščaj spada v višjo vrsto ter mora imeti bodočnost in cilj. Zaradi tega je v njegovo korist, da hodi z mojstrom po isti poti. Poleg obrtnih izdelkov, ki bodo razstavljeni, bo prikazala razstava na letošnjem Mariborskem tednu tudi ostale oblike obrtniškega življenja. Razstava bo izpolnjena z manifestacijami, kongresom, predavanji in strokovnimi tekmami, tako da bo imela razstava popolno obeležje rokodelske solidarnosti ter sposobnosti, kar bo še bolj okrepilo duhovno edinstvo za skupno borbo za lepšo bodočnost in pravičnejši položaj obrtnikov. Obmejno obrtništvo mora navzlic izjemnim časom pokazati svojo samozavest in razumevanje, tako da bo obrodila vsa akcija čim več koristnih uspehov. Zavedati pa se je treba, da je uspeh odvisen od naporov in števila sodelujočih. Kolikor samozavesti in solidarnosti, toliko uspeha. V dneh, ko preživlja obrtništvo številne težkoče, ne sme ostati ravnodušno napram naporom, ki jih zastavljajo njegove poklicane ustanove za njegov napredek. Ker je vprašanje uspeha razstave odvisno od posameznikov, zato se moramo takoj oprijeti dela tako posamezno kakor tudi preko organizacije razstave. Res je časa še dovolj, treba pa ga je čim bolj izkoristiti. Obrtniki naj dokažejo ravno v tem času s svojo zavestjo in razumevanjem, da so pripadniki važnega gospodarskega stanu, ki ve, kaj hoče. J.S. Novo Golouhovo odrsko delo Krstna predstava „Chrysalide" bo v soboto 18« t. v Narodnem gledališču Maribor, 10. maja. Rudolf Golouh je zelo ploden p:satelj. Njegovi Krizi«, ^Groteski sedanjosti« in yOd zor2 do mraka« je sledilo sedaj novo odrsko delo. Da bo mariborska javnost pou:ena glede vsebine in smisla te Golo-uhove veseloigre je zr.stopnik nnšega lista posetil avtorja Ln ga prosil za razgovor o njegovi tChrvsalidi*. Iz tega razgovora povzemamo sledeče vodilne misli, ki jih je razvil ob tej priliki pisatelj R. Golouh. »Igra vrši v 17. stoletju, na dvoru starega Kralja, ki je gradil svojo moč ln slavo na sili. pa si želi spet mini, sreče in mladostnih sanj, ker le sen je močnejši o j krute stvarnosti, je nopre mamljiv in večen. Zaradi tega povabi na svoj drvor Iluzionista, da mu pričara sanje m čare davne mla losti. ko je še občudoval lepoto krožecih zvezd, cvetočega polja in pisanega metulja. Iluzionist mu na to prikaže zmotno pot nje^oveg^a življenja, mu pričara sence mladosti in odigra najvišjo ilu-z jo: vrne mu Chrvsaiido njegove mladosti, vrne prozornega metulja, kj se je, ko je Sel Kralj svojo zmotno pot sile in stvarnosti, zagrnil v svoje bleščeče poroti in ki ga je Iluzionist, kot njegov večni skrbnik, otel, da ga ta čas čuva m vrne spet Kralju, da razklene znova svoje svetle peroti. CbrvsaJida (iz grščine Chry-seios — metulj v zametku) utelešuje večno, neminljivo lepoto, nepomšljivo mofi čarobne iluzije, netiteljice vseh najpleime-nitejžih človeških stremljenj in zasnov. Plod} se vedno znova iz svojega zapredka, da znova zašije človeku ln ga vodi preko vseh trenutnih zablod Ln zmot v nove Se višje dalje. Duzicnistov pojav je v tej igri skrivnosten le v toliko, v koJIkor je skrivnoetna moč iluzije, ki na« edina nepreatano dviga, iznad ubijajoče stvarnosti, da moremo sanjati, ustvarjati ln stremeti. Tluzaonist ni sam, z njim žive sence preteklosti, najvišji liki človeškega uma, ki jih oživi, da prikaže Kralju nearmrtnost njihovih postav, iz iluzije rojenih, po iluziji dalje gnanih. So tu junaki davne komedije maeflc, Harlekin, Pantalon, Kolombina, dvomi burkež, tukaj sta tudi dr. Faust ln Don Kisot, tu je tudi Dusdonietov tekmec Meti sto. Oba rešujeta Kralja, Iiuzloniat a čarom svojih prikazov, Meftsto s močjo *trasti m op/vja, z razvratnim Salominlm plesom. Zdi se, ko de je vse te sence magična Iluzionistova palica, naposled pa se izkaže, da te sence sploh niso sence, da so živi ljudje, ki jim je Chrvsalida najvišji cilj in da je bil ves ta čarobni večer odigran človeku-Kralju, da ga opomni na večeru njegovega življenja, ko že lega mrak na njegovo dušo. da že trobijo daleč nekje fanfare novo budnico, da bo kmalu tudi Kralj, kakor nemirni Harlekin pri svoji Kolcmblni, našel spet svojo srečo In mir prt svoji Chrvsalidi. ki razp-.ostre znova kot svetel metulj svoje blesč*Če peroti. Kako enostavno razvozla Iluz^nist ves ta problem in vrne Kralju Ohrisalido, se lepšo kakor prej, bo občinstvo lahko videlo pri predstavi. Naposled, vse je zelo preprosto, Chrvsalida utelešuje vse najvišje ln najglob'je, ona je kot Ideja in sen nesmrtna, kakor ptič Feniks se vedno zneva rodi *z svojega pepela. V njej najde Kralj spet svojo skladnost ln svoj mir, medtem ko gredo Iluzionist ln njegova truma, ki so v hipu pričarali ves ta čarobni večer, dalje, da obude znova Ln povsod zavest, da je ilu- z'.ja močnejša od stvarnosti, da je neminljivo to, Kar je v nas najlepšega in najšibkejšega.«; ^Pesniško delo, delo fantazije, delo, ki nas opominja na nesmrtnost najplemenl-tejših človečkih duševnih vrednot in stremljenj — v tam času tolike krute stvarnosti.« rDa,« pripomni avtor, »prav zaradi tega. Kar počiva najglobljega v Človeški dusi, je nepremagljivo, je večno.« Premiera »Cluysalide«( za katero je naše gledališče angažiralo svojega najboljšega reaisarja in svoje najboljše igralce, bo v okviru umetnostnega tedna dne IS. maja. — V. _ Poletni vozni red mariborskega avtobusnega prometa Maribor, 10, maja Dene* se Je pričel pri avtobusnem prometa mestnih podjetij Maribor poletni vami red. Spremembe napram sedaj veljavnemu zimskemu voznemu redu se naslednje: Kolodvor —> Glavni trg — Betnavska cesta: Vožnja je podaljšana zvečer vsak dan še za vozom ob 20.30 z glavnega kolodvora v smeri Glavni trg. tako da pride zadnji voz na kolodvor ob 21. V vsem ostalem bo vozni red nespremenjen, dokler ne bodo obratovali na tej progi novi avtobusi. Proga F°breijV: Avtobusi vozijo sedaj 4 krat dnevno samo do Vrazove ulice na Pobrezju in ne do Device Marije v Brezju. Vodstvo mestnega avtobusnega prometa je bilo prisiljeno ukiniti vožnje do Device Marije v Bresju radi izredno slabega prometa ln da varčuje z g°rivom. Proga Maribor — Tesno: Dnevno sta vstavljeni novi vožnji ob 18.40 in ob sobotah, nedeljah in cerkvenih praznikih ob 19.52 z Glavnega ti-ra. V ostalem je vozni red nespremenjen. Avtobusne vofcnje na Mariborski otok so letos urejene tako, da vozijo na otok, t. j. do odcepa na otok in nazaj v mesto ob vsakem vremenu avtobusi: 3krat dnevno ln sicer ob 9., 13. in ob 18, z Glavnega trga. Od odcepa na Mariborski otok nazaj v mesto pa ob 9.20. 13.20 in 18.20. V ostalem vozijo avtobusi na otok po voznem redu in po potrebi. Proga Maribor — Slovenska Bistrica: Ob nedeljah in cerkvenih praznikih je pri vožnji ob ■ 18.30 z Glavnega trga v Mariboru spre- I memba v tem. da vozi ta avtobus samo do Zgornje Polskave, odkoder se takoj vrne v Maribor ob 19.10. V Slov. Bistrico je uvedena ob nedeljah in cerkvenih nraznikih nova večerna vožnja z odhodom ob 21,30 z Glavnega trga. Proga Maribor — Ptuj: ima to spremembo pri vožnjah z jutranjim avtobusom, da odhaja avtobus, tako iz Maribora, kakor iz Ptuja 10 minut prej, t. j. iz Maribora ob 6.35 in iz Ptuja ob 8.25. Proga Maribor — Selnica: vožnja ob nedeljah ln cerkvenih praznikih zvečer je sedaj ob 18.30 % Glavnega trga. Proga Maribor_^v. Martin: Ob ne-čer ob 19. z Glavnega trga. Proga Maribor — Rad van je — Pekre — Limbu a: ob nedljah in praznikih odhaja avtobus zvena nova vožnja ob 10. dopoldne in ob 20. zvečer, obakrat z odhodom avtobusa z Glavnega trga. Proga Maribor — Pohorje — Sv. Areh: avtobus vozi vsako nedeljo ln cerkveni praznik in sicer ob vsakem vremenu z Glavnega trga v Mariboru ob 6.30 in ob 17.30 in sicer do odcepa pod Sv. Arehom. Od odcepa do Sv. Areha in Ruške koče je še 850 m neizgotovljene ceste. Hoja po tej cesti pa je lahka, more pa se k Sv. Arehu od odcepa tudi po krajši, a strmejši poti. Od odcepa pod Sv. Arehom se vrača avtobus vsako nedeljo in vsak cerkveni praznik v Maribor ob vsakem vremenu ob 7.50 zjutraj in ob 18.50 zvečer. V obeh binkoStnih praznikih bo že vozil avtobus po omenjenem voznem redu ln to-red ni treba nobenih prijav za vožnje na Pohorje. Na vseh ostalih progah in pri vseh ostalih voznih časih, ki niso posebej omenjeni, ni nobenih sprememb. Mariborske in okoliške novice — Dre vi otvoritev umetnostnega tedna. Ob 20. bo v beli dvorani Sokolskega doma otvoritev slikarske razstave mariborskih likovnih in obenem umetnostnega tedna samega. Slikarska razstava bo odprta do 25. maja. Podprimo naše domače umetnike, udeležimo se v čim večjem številu vseh prireditev III. umetnostnega tedna. — Matere! V počastitev materinskega dne vprizori ženski krožek društva Ja-dran-Nanos v Narodnem gledališču bin-koštni ponedeljek 13. maja ob 10. dopoldne igro »V kraljestvu palčkovc brezplačno za naše uboge matere. V ta namen je bilo razdeljenih tukajšnjim šolam okrog 500 vstopnic, da jih razdele med najpotrebnejše matere, da si tudi one lahko ogledajo prelepo igro, kjer se prikazuje vzvišena ljubezen otroka do matere. Binkoštno nedeljo popoldne pa vabi botre ln botrice, da popeljejo svoje birmance v gledališče, kjer bosta dve predstavi in sicer prva ob 14., druga pa ob 16. Napolnite gledališče, kajti čisti dobiček je namenjen obdaritvi obmejnih mater. — Predstojništvo mestne poUcije v Mariboru razglasa; O priliki sv. birme, ki bo na binkoštno nedeljo ln ponedeljek v mariborski stolnici, določa predstojništvo mestne policije v Mariboru glede dovoza ln odvoza k stolni cerkvi in postojališča avto-taksijev, izvoščkov in privatnih vozil ta-le cestno policijski red: iz I. okraja desno od Slovenske ulice, iz II. okraja levo od Aleksandrove c, iz TEL okraja brez Izjeme, Iz IV. okraja desno od Samostanske ulice. Dovoz: Slovenska ulica. Gosposka ul., Ul. X. oktobra. Odvoz: Gledališka ul. Iz II. okraja desno od Aleksandrove ceste iz V. okraja brez izjeme iz IV. okraja levo od Samostanske ulice: Dovoz: Glavni trg. Stolna ul. Odvoz: Orožnova ul. Kot postajališča ob tej priliki se določijo: 1) Za av-totaksije in izvoSčke desna stran Orožno-ve ulice proti Strossmajerjevi počenši od vremenske hišice ob parku. 2) Za privatna vozila: desna stran Miklošičeve proti Gospe jni. Ob glevnl fronti poslopja mestne hranilnice med Miklošičevo in Orožnovo ulico ne sme stati nobeno vozilo. Ta vozni red in določitev postajališč velja za vsa motorna vozila ln vozila s konjsko pripre-go. — Enodnevni tečaj o zatiranju bolezni in škodljivcev vinske trte In o poletnih delih v vinogradu bo v vinarski in sadjarski šoli v Mariboru v četrtek 30 maja. Tečaj bo brezplačen, teoretičen in praktičen in bo trajal od 8. do 12. in od U. do 18. — V dn«|l. Id SO poeveceni Ideji materinstva, darujte obutev, obleko, perilo za revno deco! Naj na bo družine, ki se ne bi odzvala prošnji ženskega društva! Pripravite zavitke, da bo slo zbiranje hitro od rok. Zbiranje se bo začelo v torek, 14. t. m. zjutraj. Žensko društvo. — Sokol Maribor U. Pobreije priredi ob priliki desetletnice 18. maja telovadno akademijo 19. maja telovadni nastop. 29—M — N« Pernico! Binkoštni ponedeljek pohitimo na Pesnico, kjer vprizorijo vrli člani odrske družine Sokola Pesnica-J a re- nina zelo zanimivo ter zabavno predstavo. Pričetek ob 15. pri br. Kerenćiću. Železniške zveze so zelo ugodne. — Zdravniško dežurno »lužoo za nujno pomoč članom OUZD ln njihovim upravičenim svojcem Ima v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega rajonskega zdravnika binkoštno nedeljo dr. Stanko Pogrujc. Tvrfieva ulica 14. binkoštni ponedeljek pa dr. Teobald Zirngaat, .— N°čno lekaroi«Ko službo imata od danes naprej Minarikova lekarna pri Orlu na Glavnem trgu 12. tel. 25—85, ter Rem-sova lekarna pri sv, Roku na vogalu Aleksandrove ln Meljske ceste, tel. 2o—32, — Vlomilci v areskem nmčelstvu. Doslej še neznani in ne izsledeni zlikovci so preteklo noč vdrli v pisarniške prostore sre* skega načelnika g. Eiletza, kjer so prebrskali predale in omare ter očividno stikali za denarjem, ki ga pa ni bilo. Razne akte in spise so razmetali po tleh, nato pa so vlomilci neopaženo izginili. O vlomu Je bila obveščena mariborska policija, ki Je po krajevnem ogle Ju ukrenila vse potrebno, da se zlikovci Izsledijo. — Nepošten skladiščnik. Neka mariborska veletrgovina Je prijavila policiji, da je njen skladiščnik, neki 41 letni Aleš, L., ukradel is trgovine rasno blago, vredno SjOOO din. Dal blaga Js jjfrsMsjjVl za- res našla ob priliki hišno preiskave. Skladiščnik, ki so ga na policiji zaslišali, je zanikal krivdo. Ko so ga hoteli drugič zaslišati, pa je skladiščnik neznano kam pobegnil. — Drzen vlom. V stanovanje posestni-ce Eme Zorko v Košakih, so vdrli v času, ko ni bilo nikogar doma, drzni tatovi, ki so prebrskali vse stanovanje ter odnesli razne obleke, perilo ln druge predmete v skupni vrednosti okoli 1400 din. Kralja Petra trg 3. — V duševni zmedenosti zanetil požar. Pri Sv. Barbari je ogenj uničil vinlčarijo posestnika Franca Kelca, ki ima zaradi požara precejšnjo škodo. Preiskava je dognala, da je ogenj zanetil v duševni zmedenosti 4lletni Alojz Emeršič, ki so ga izsledili in spravili v umobolnico. — S Tezna. Pri nas se zelo zanimamo za posledice incidenta, ki se je nedavno pripetil v neki gostilni na Tržaški cesti in je bil pri tem žaljen narodni čut nekega delavca. Mariborčani S V sredo 15. t. m. bomo ob 16. sprejeli na kolodvoru hrvatske književnike, ki bodo priredili istega dne ob 20. v Narodnem gledališču svoj književni večer. S tem bo stopil za LJubljano tudi Maribor v najožje kulturne stike z Zagrebom. Obisk hrvatskih književnikov naj bo manifestacija slo-vensko-hrvatskega prijateljstva, poglobitev medsebojnih stikov in učvrstitev novih vezi, ki morajo prav v sedanjem času tesno povezati Slovence, Hrvate ln Srbe. Zato pozivamo vse Mariborčane, naj se udeleže sprejema na kolodvoru ln literarnega večera v častnem številu. Umetniški klub, prosvetna zveza, Zveza kulturnih društev. Prosvetni od"ek Sokola. Prosvetni odsek podzveza Slov. fantov, študijska knjižnica, Muzejsko društvo, Zgodovinsko društvo, Ljudska univerza. Narodno gledališče. Glasbena Matica, Pedagoška centrala. Pevski druStvl Drava Jadran, Maribor, Delavsko kulturno društvo »Vzajemnost«. — So koli-kolesarji! Jutri bo kolesarski izlet mariborskega okrožja v Marenberg. Udeležba je obvezna za kolesarske odseke sokolskih društev: Maribor-matica, Maribor, I. II in III. Pesnica Jarenlna, št. nj, in Seinica. Društva pohorskega okrožja vabljena. Zbor in odhod z letnega telovadi-šča Maribor-matica ob pol 6. Na kolesih imejte zastavice. Hrano vzemite s seboj. V primeru dežja bo izlet v ponedeljek ob istem času. Mariborsko aledaHš©> Sobota, 11. maja ob 20.: Kovaratvo in ljubezen. Znižane cene. V korist Združenja gledaliških Igralcev. Nedelja. 12. maja. ob 14. In 18.: V kraljestvu palčkov. Priredi zenaki krožek Jadran—Nanos. Ob 20.: Cigan baron. Znižane cene. Ponedeljek 13. maja ob 15.: Gejša. Znižane cene. Gostovanje g. Jo«, Povheta. Ob 20.: Tridceet sukund ljubezni. Znižane cene. Zadnjič. Krat Golouhove »Krisaikie« na rnanbor- s"em °d«*u bo v okviru Umetnostnega tedna. »Kriaallda« Je za nas ne le izviren nego tudi edini slovenski komad, ki nalikuje italijanski »comedii deli artoe. Duhu in svojevrstni vsebini primemo M v Kovi-čevi režiji tudi pripravlja posebna inscenacija ter sploh ves način igranja. Iz Ljutomera — »Kadar se utrga oblak« je naslov drami, KI kaze notranjo rasrvsnost maio- meščanstva. Dramo bo vprizoril D. R. K. (učiteljski zbor deške šole) Iz Apač v nedeljo 19. t. m. ob 4. popoldne. Cisti dobiček vprizoritve Je namenjen razširitvi šolskega odra v Apačah. Občinstvo naj se udeleži v Čim večjem številu te prireditve in a tem podpre delo obmejnega učitelj-stva. Predprodaja vstopnic v trgovini Sušeč. Priicbnost in abvlmdmtm vsmko nmirnast Hoda železniška nesreča Beograd. 11 maja Davi ob 2. zjutraj jc nastala med no-stajama Košutnjak in Tupčidcr precej huda prometna nesreč« Trcicila sta namreč skupaj tovorna vlaka 161 in 145. Tovorni vlak 161, ki jc bil nenavadno dolg, je stal pri > hodnem signalu, ko sr je vanj z vso silo zaletel tovorni vlak 145. Nesreča jc najbrž nastala zaradi ftca kt? je bilo javljeno, da je tovom* vlak 161 že dospel na topčidersko postajo in oa je proga svobodna. Trčenje je bilo izredno močno. Vozovi so se nagrmadili tfrutj na dmgetJK, več pa jih jc vrglo s tira na sosedno cesto. K sreči na vlakih ni bilo mnogo osebja in /ato tudi m bilo smrtnih žrtev. Hudo je bil poškodovan edino vlakovodja Milo je Marković ki ima /lomlien? obe roki in obe nogi. Poteg njega ie bilo ramenih in poškodovanih več zaviračev In drugega osebja. Zaradi nesreče so seveda vsi tiri zatrpani. Z očiščevalnimi deli so sicer pričeli takoj, vendar nj verjetno da bo mogoče progo žc danes popolnoma očistiti. Iz Mokronoga Dan sokolske pripravi i« cn»*ti. Savez Sokola kraljevine Jugoslavije je določil 12. maj za dan sokolske pripravljenosti. Da se ta dan pripravljenost izvrši povsem v smislu doloćb saveza, je uprava mokrcno-škega Sokola na svoji seji izvolila poseben pripravljenostnl odsek, ki bo člfinstvii določil posebna pripravljenostma dela za izvršitev. V ta namen je Ml sklican že 9-maja ob 5. zjutraj na vSmetcvvskur pri Mokronogu zbor sokolskih pripa.dmkov razen dece, da se ugotovi kako in v koliko posamezniki pojmujejo Izvi^ovanie sokolskih nalog v sedanjih resnih <^asih. Sokol-.skemu društvu v Čast moramo priznati, da se je članstvo klicu uprave odesvak) v prav častnem številu. L,e redki so bili. ki so upravičeno Izostali. Zbranim je :>r. starosta pojasnil pomen sokolsko pripravljenosti v današnjih dneh ter izrazil zeljo, da bi vsak posameznik točno izvršil od pri-pravljenostnega odseka določeno mu nalogo za dan 12. maja. Zbor je bil zaključen s pesmijo sokolskih legij, nakar je član-stvo odkorakalo v Mokronog, čeprav se doba notranjega sokolskoga delovanja že bliža svojemu koncu, se dramatična družina pripravila, da za sklep letosnj'h dramatičnih vprizoritev še enkrat nnstopl. Za sklepno prireditev so si Izbrali buiko ^Turške kumare«, ki jo bo vprteorue 13. maja zvečer ln ponovilo v nedeljo 10. maja popoldne. Dne 25. maja pa bo ž njo gostovalo v Sokolskem domu v Sevnici. Slovesno otvoritev novega sok^sk^ga strelišča, ki je bila določena za 5. maj. so morali zaradi tehničnih ovir preložiti. Določeno je bilo namreč, da bi bilo o p ril ki slovesne otvoritve strelišča tudi tekmovalno streljanje, ki pa je moralo odpasti zaradi zamenjave pušk, ker prvotne niso ustrezale svojemu namenu. Zato bo slovesna otvoritev me.soca junija. Notranje sokolsko delovanje, zlasti pa telovadba, se razvija v smislu priprav bližajočih se sokolskih zletov tako župnega zleta v Novem mestu, ki bo 2. junija, in pokrajinskega zleta v Celju, ki bo konec junija. Tudi drugih župnih in drustvemih prireditev v novomeški sokolski župi »e namerava mokronoško sokolsko društvo udeležiti, da zadosti svoji sokolski dolžnosti. Krško— — NamesTo noža poje sedaj motika, ž« v ponedeljek smo poročali, kako sta se na poti proti domu spopadla z motikami Kle-menčič m Oorenc, ki je obležal z razbito glavo. Sličen spopad se je v zadnjih dmoh kar dvakrat ponovil. Kakor kaže, je postala sedaj motika moderno oroftje naših fantov. Tako je Al. Mežica iz Velike vasi po njegovih izpovedbah napadla brez povoda večja družba in ga je Fr. Msvsar :z Pristave trikrat udaril s motiko po glavi, d Očim sta ga dva druga držala. Nasprotno trdi Miha Mavsar. oče Franceta Mav-sarja da je Mežič napadel najprej njega z nožem, nakar je sin pritekel na očetov« klice na pomoč ter ga trikrat udaril % motiko Kdo je prav za prav začel pretep, bo pokazala preiskava. Mežič se zdravi sedaj v občinski bolnišnici v Krftkem. — Drugi primer se je pripetil v ponedeljek. Ko so je šel 21-letni Metelko Martin iz Dolenje vasi poslavljat od dekleta, ga je na poti napadel njegov prijatelj ter ga udaril po glavi z motiko, da so ga morali ponoči prepeljati v krško bolnišnico. _ TTttglčna »mrt Janeza K o por ca Pojasnjena. Vsem je še v spominu, kako Je bil na povratku s sejma v Skocjanu v Do-bruski vasi umorjen na pragu gostilne 43-letni posestnik Janez Kopom. Kot krivec je bil aretiran Jože Molan tz Mrtvic. ki je bil navzoč pri pretepu, ki pa je zatrjeval, da je nedolžen. Končno so je sodišču sam javil 27-letni posestnikov sin Ludvik Žagar lz DeCJiega sela, da je on »bodel Ko-porca v srce. Kakor trdi. je IzvršU «>voje dejanje v obrambi. Kopore je baje Eilil za. njim v gostilno K gnojnimi vilami, on pa ga je počakal M » veznimi vrati ter ga Z žepnim nožem zabodel v prsa. Tako je sedaj tudi ta zločin pojassnjen. Z Jesenic „ Krajevni odbor za zasuto prebivalstva pred letalskimi napadi v obcmt Jesenice bo priredil v sredo 13. t. m. ob 8. zvečer predavanje o vlogi letalstva v totalni vojni. Predavanje bo v dvorani >Kre-kovega prosvetnega društva. Predaval bo g. Karel Lukman upravitelj poses. KTD. Krajevni odbor opozarja na važnost tega predavanja. Iz Radeč* —. papirnica na Njivicah povečava svoj obrat. Piatnikova papirnica na Njivicah mai Staro zldovje tovarne in bo na tem mestu povefiala svoj obrat. Nameščeni bodo tudi novi stroji, s cimer se bo povečala tudi proizvodnja papirja. NE DEČEK NE DEKLICA Hisnl zdravnik je obiskal grofico. Sobarica mu je sporočila, da je gospa grofica porodila otroka. — Dečka? )Ne. __Torej deklico? — Tudi ne. — Vraga, kaj pa ima potem, je nestrpno vprašal zdravnik. — Komomik jo dajal, da »e je rodila Lepi uspehi naših jadralcev Jugoslavija zavzema po Številu izveibanih jadralcev osmo mesto na svetu Ko je L1890 inž. Oto Lilienthal prvič poletel, viseč na krilih svoje lastne in pomanjkljive leteče priprave, si njegovi skeptični someščani niso mogli predstaviti, da bo ta »vražja priprava«, s katero se je bavil, mogla kdaj v oodočnosti osvojiti mlada bitja vsega sveta. In res, ko je Lilienthal čez šest let pri poletu nesrečno izgubil življenje, so idejo letenja s pla-nernim letalom popolnoma opustili. Pretekla je poiem cela vrsta let, preden so se pojavili novi poborniki letalske misli, ki so s sličnimi letali kakor Lilienthal nadaljevali dele na njegovi dragoceni zapuščini, že tedaj so se vrste jadralcev močno xK>množile. čeprav je bilo jadralno letalstvo šele v prvi ekstazi svojega razvoja in napredka, število pripadnikov nove ideje se je iz dneva v dar večalo. Konstrukciji brez-motornih letal so posvečali čim dalje večjo pozornost. Na podlagi izkušenj, kL so jih pridobili inženjerji pri izpopolnjenih motornih letalih, so poklicali tudi matematike na pomoč. Jadralna letala so dobivala vedno bolj pravilne oblike kril in ostalih svojih delov. Prvotne skoke prvih jadralnih letal, trajajočih komaj nekaj sekund, je napredek jadralstva zamenjal z večurnim jadranjem. Tako je postala popularnost tega mladega sporta popolnoma upravičena. Nemčijo lahko imenujemo zibelko jadralnega letalstva, kajti tu so bile prve jadralne šole in središča, od koder se je kakor epidemija širilo po sosednih državah in preplavlja sedaj že ves svet. Najbolj se je razvilo na Poljskem in češkem. Mladina je razprost.tm rok sprejela novi »sinji sport«. Vedno večje število mladeničev je prihajalo v jadralne šole. Ko je pred leti Nemčija bila primorana opustiti svoje vojno letalstvo, je imela dovolj prilike, da si je vzgojila močno civilno in jadralno letalstvo. Prav na podlagi tega je bilo mogoče, da se je iz nje razvilo jadralstvo po vsem svetu. Pri nas se je razvoj jadralnega letalstva pričel šele z 1.1332, ko so naši prvi jadralni letalci prišli iz nemških jadralnih sol, sicer pa so ljubljanski kakor tudi beograjski akademiki-jadralci že 1. 1930 pričeli gTaditi nekaj šolskih jadralnih letal. Poleg ljubljanske skupine se je tedaj najbolj izkazala skupina ilkarus« v Beogradu. Takrat je bilo prvo začetniško šolanje, vendar v zelo majhnem obsegu, tako da se je praktično pričelo jadralno letalstvo šele v 1.1932. Prva jadralna šola v Srbiji je bila osnovana 1. 1932 v Pinosavi, majhni vasici ob vznožju Avale. Naslednje leto se je ta Šola preselila na Novi Vračar pri Beo- gradu. V tem letu je akcija naših jadralnih letalcev imela za cilj, poiskati v državi terene, ki bi ustrezali namenom in potrebam napredujočega brezmotornega letenja. Kakor že rečeno, se je število jadralcev stalno večalo. Letala so postajala vedno boljša in že zgodaj so se pojavila letala, ki so bila delo naših domačih jadralnih konstruktorjev. Sedaj smo dobili zopet no- vo pridobitev in sicer »Visoko šolo za jadranje« v Vršcu, kjer so atmosferske in druge prilike pripomogle, da smo posebno v lanski sezoni dosegli nekaj lepih, evropskih rekordov. Pri mednarodnih jadralnih tekmovanjih so naši jadralci dosegli lepe uspehe ter se uvrstili med najboljše jadralne letalce. V osmih letih dela je pri nas 1670 jadralcev napravilo izpit »A«, 624 »B« in 215 »Športnih C«. V istem času so naš t brez-motorni letalci izvršili 72.418 poi Hov z jadralnimi letali, kar predstavlja rkupno nad 2100 ur jadranja. Po številu višjih jadralnih izpitov zavzema naša kraljevina 8. mesto v svetu. »Srebrnih C« pilotov je na svetu razmeroma zelo malo. V Nemčiji je 1320 pilotov, ki imajo ta težavni izpit že za seboj. Na drugem mestu je bivša Poljska, ki ima 190 »Srebrnih O pilotov. Slede Anglija 57, Francija 42, Švica 27, Zedinjene države (USA) 25, Madžarska 18, na osmem mestu je Jugoslavija z 11, bivša Češkoslovaška 9, Finska S, Južnoafriška unija 5, Nizozemska 4. Rumunija 4, Litva 3, švedska 2, Estonska 2, ostale države Egipt. Brazilija, Kolumbija. Grčija, Britanska unija, Letonska. Španija. Portugalska in Slovaška, pa imajo po enega jadralca s »Srebrnim C« izpitom. »Zlatih C« pilotov, katerih izpit je šele lani prišel v veljavo, ima Nemčija 31, Zedinjene države 3, Jugoslavija, Južnoafriška unija, Egipt, Francija in Anglija ter bivši Poljska in Češka pa jih imajo po 1. Na pragu nove sezone se naši mladi ln marljivi brezmotorni letalci pripravljajo z veliko vnemo, da bodo svoje mesto na svetovni jadralnoletalski listi Čim bolj častno Izpremenlli. Tisoči in tisoči novih mladeničev, ki jih privablja naše jadralno letalstvo pod svoje okrilje, bodo razvili svoje zdrave sile. ter bodo hrabro proslavili bi povzdignili tako ugled kakor stopnjo našega jadralnega letalstva v svetu, želimo jim za to delo mnopo uspehov in sreče v upanju, da bomo v najkrajšem času imeli priliko, še kaj več povedati o idealnih uspehih pohomikov jueroslovens' ega jadralnega letalstva. 128 km vožnje za oceno avtov in motorjev V nedeljo, dne 19. t. m. priredi ljubljanska sekcija Avtokluba veliko avtomobilsko in medklubsko motociklistieno ocenjevalno vožnjo na progi od Ljubljane mimo Kamnika, Kranja, Tržiča in Lesc nazaj v Ljubljano Ljubljanska sekcija Avtomobilskega kluba — bodočega Slak-a — nam je poslala v objavo razpis ocenjevalne vožnje za avtomobile in motocikle, ki jo pripravlja za nede-deljo diu 19. maja po naših gorenjskih cestah. Podrobnosti razpisa so naslednje: Prireditelj: Slovenski avtomobilski klub • - sekcija Ljubljana. Prire<*tev: Ocenjevalna vožnja na progi Ljubljana—Kamnik—Kranj—Tržič—Lesce (glavna cesta)—Ljubljana, v celotni dolžini km. 128 v zvezi z oceno v startanju (pospeševanju brzine), zaviranju in upravljanju vozila (reverzlranju). Ta ocena se vrši takoj po prihodu vseh tekmoval-*m*v na cilj na Kongresnem trgxi. Poleg zsroraj omenjenih ocenjevanj se vrši še ne- otvezna brzinska preizkušnja vozil na Sorskem polju. Start in cilj: Start in cilj bosta pred Av-toklubom. Kongresni trg- 1. Start ob 7. v intervalih po eno minuto. Vrstni red določi start er. Pravico udeležbe ima vsak avtomobilist (z osebnim avtomobilom) kakor tudi motociklist. Vozila morajo ustrezati cestnim policijskim predpisom. Vožnja: Vozi se po cestnih policijskih predpisih. Proga bo v času tekmovanja odprta za promet. Prireditelj odklanja vsako odgovornost za kakršnokoli poškodbo ter vozi vsak tekmovalec na svojo odgovornost. Izmenjava vozil in vozača med tekmovanjem ni dovoljena. Razpis krvteproH j: avtomobili: do 700 ccm 40 km, do 1.500 cm 42 km, do 2.000 ccm 44 km, nad 2.000 ccm 45 km povprečno na uro; motocikli: ao 250 ccm 40 km, do 350 ccm 44 km, do Ln nad 500 ccm 45 km, s prikolico 42 km povprečno na uro. Vsakdo more startati samo v odgovarjajoči kategoriji. Tekmovalci na dirkalnih motociklih si radi večje hitrosti lahko poljubno izberejo eno izmed razpisanih kategorij, ki jo morajo predhodno prijaviti. Razen že navedenih kategorij se smejo prijaviti tudi avtomobilske hi motocikli-stične ekipe sestoječe iz treh vozil enake znamke in kategorije. Omenjene ekipe morejo prijaviti samo zastopniki tovarn motornih vozil. — Udeleženci, ki startajo v ekipah, se ocenjujejo v splošni in v ekip- ski oceni. Proga ocenjevanja ln načrt: Ljubljana— Domžale—Kamnik km 24 5, Kamnik—Sen- čur—Kranj km 23.3. Kranj—Tržič—Begunje (križišče z glavno cesto) km 28.3. križišče z glavno cesto—nova banovinska cesta—P od vin—Kranj—Ljubljana km 52.1 skupno km 128.2. Vsak tekmovalec je dolžan prevoziti progo po zgoraj navedenem itincrei ju, sicer -bo diskvalificiran. Za izračunavanje časa je edino merodajna zgoraj navedena kilometraia. Xačin tekmovanja in ocenjevanja Starta se v enominutnem intervalu. Na startu prejmejo vsi udeleženci kontrolne listke, ki jih predložijo vsaki k'>nt " za vpis časa prihoda. Kontrole poslujejo v Kamniku, Kranju, oa križiSCu pri hJcgu- njab in v Ljubljani. Vsak tekmovalec se mora prijaviti kontroli v točno izračunanem času po predpisani kilometražt. Za vsako minuto zakasnitve ali prezgodnjega prihoda se določata dve kazenski točki. V Tržiču se Čas ne kontrolira, pač pa se potrdi v kontrolnem listku, da je vozilo šlo mimo kontrole, štejejo se samo polne minute. Toleranca je 30 sekund pred in po določenem času. Kazenske točke v naslednjih etapah ni mogoče popraviti ter se mora pri nadaljnjih etapah ozirati na vpisani čas poslednje kontrole. Na kontrolah je vodji kontrole predložiti kontrolni listek za vpis časa prihoda in je takoj po vpisu tega časa odpeljati. Kakršenkoli prestopek zoper zgoraj navedeno se kaznuje z diskvalifikacijo od ceiotnega tekmovanja. Vporabljanje tuj** pomoči razen sovozače-ve ni dovoljeno. Pri oceni startanja, upravljanja in zaviranja je zmagovalec oni, ki doseže v svoji kategoriji najboljši čas za prevoz te proge a nI pri tem prejel nobenih ira»*»Ti«itjh, točk. Vsakdo je dolžan Izvršiti to startno ln zaviralno oceno, ker se sicer ne more vpostevati pri končnem ocenjevanju. Ocena brzine, ki se vrši na Sorskem polju (kilometer lancee), je za tekmovalce neobvezna ln nima nobenega vpliva na končni plasma. Kontrole: V LjuDijani pred Avtoklubom, Kongresni trg 1. — Kamnik, Glavni trg. — Kranj, odcep cesta v Kokro in na Jesenice. — Tržič pred mostom (samo kontrola, ne pa kontrola časa). — Odcep glavna cesta Begunje — Ljubljana pred Avtoklubom (dohod v Ljubljano: Celovška cesta, Bleiweisova cesta, Erjavčeva cesta, Gradišče proti Selenburgovi ulici in pa pred klub). — Kontrole bodo označene z belo zastavo. 100 m prej pa z rdečo zastavo. Vsaka kontrola posluje se četrt ure po izračunanem najkasnejšem času. Vsak tekmovalec je dolžan pripeljati svoje vozilo pol ure pred startom komisiji na pregled, kjer prejme startno številko, kontrolni listek, skico proge in pa vse nadaljnje informacije. Proteste je vložiti najkasneje 15 minut po prihodu na cilj pri sportnotehnični komisiji. Prijave: Za člane Slovenskega avtokluba prijavnine nt. Za nečlane avtomoblliste znaša prijavnina po din 20.—, za moto-cikliste pa po din 5.—. Za avtomobilske ekipe, prijavljene po Članih Slak je prijavnina Din 50.--: za nečlane pa Din 100.—. Za motociklistične ekipe pa din 25.— odn. din 50.— Zaključek prijav je 16. maja t. L Prijave sprejema tajništvo Slak-a. Ljubljana, Kongresni trg l/I, (tel. 41—93) med uradnimi urami. Zmagovalci: Zmagovalec je v vsaki kategoriji oni, ki prejme najmanjše število kazenskih točk. Od ekip zmaga tista, ki ima skupno najnižje število kazenskih točk ne glede na kategorijo. Nagrade: Nagrajeni bodo prvi trije v vsaki kategoriji. Ekipe prejmejo diplome. Razglasitev rezultatov in razdelitev nagrad bo na dan tekme v klubskih prostorih, Kongresni trg l/I ob 20.30. Vodstvo ocenjevalne vožnje si pridržuje pravico razpis spremeniti, tekmovanje pa odložiti oziroma opustiti. Razlago gornjega razpisa si pridržuje sportnotehnična komisija Slak-a, Ljubljana. Tekmovanje bo ob vsakem vremenu. Ljubljanski Sokol kliče! Dan pripravljenosti, ki ga je odredil savez Sokola kraljevine Jugoslavije za vso kraljevino za nedeljo 12. maja, bo priredil Ljubljanski Sokol v nedeljo 12. maja ob 6. zjutraj na letnem telovadisču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju. Udeležba na zboru je obvezna za vse članstvo in naraščaj obojega spola. Vsakdo naj odda pri vhodu na telovadišče listek z navedbo svojega imena, priimka in poklica. Izostanek se mora prej opravičiti pismeno ali ustmeno v društveni pisarni v Narodnem domu. Upoštevali se bodo le najtehtnejši razlogi. Pregled je ob vsakem vremenu: obleka poljubna. Zaključek ob 7. zjutraj. Zdravo! Ljubljanski Sokol Zbor vinogradnikov v Dol. Lendavi Vinogradniki dravske banovine, zdr'ižer»--v Vinarskem društvu v Mariboru, bode letos zborovali v Dolnji Lendavi. V soboto 18. maja bo imelo ob 20. zvečer Vinarsko društvo v čitalnici hotela »Krone« svoj redni letni občni zbor, v nedeljo 19. maja pa bo prav tam XII. kongres vinogradnikov dravske banovine. Na kongresu, ki se bo pričel ob 10 dopoldne bosta poročala o selekcijskih krožkih kmetijski svetnik Kuret Vladimir, banov, referent za vinarstvo v Ljubljani, ter Vojsk Franjo, kletarski nadzornik Iz Maribora. o pogojih za pravilno kletarstvo. V nedeljo 19. maja bo priredila Vinarskn podružnica v Dol- Lendavi oh D. dop III vinsko razstavo "Hn vinski sejem v grornii dvorani hotela »Krone« v bol. Lendavt Razstavljena bodo vina iz lendavskih g^-ric in Medlimuria Ta razstava in vinsk-sejem imata predvsem nam* n. pokazat' vinogradnikom iz vse dravske banovine napredek prekmurskega vinogradništva * zadnjih sedmih letih. Vinska po^kušnja br pokazala, da Imajo v lendavskih goricah vinogradniki prav dobra sortirana in pitnr namizna vina. Dne 19 maja popoldne si bodo ndele ženci kongresa ogledali dolni^len'ia vsk<~ g.-rice ob naši vzhodni državni meii Ker so z Dol. Lendavo ugodne železni ške zv^ze. vabimo vinograd-jke. kurce ln ostale interesente, naj se t*5 npnif-^r.Tlv naših vinogradnikov udeležijo v obilnem številu. Pred velikim narodnim praznikom v Gor. Radgoni Odkritje spomenika radgonskim žrtvam in Maistrovim borcem Gornja Radgona, 9. maja Pripravljalni odbor za postavitev spomenika radgonskim žrtvam in M avstro v in. borcem v obmejni Gornji Ra. goni je v soboto 4. maja razpravljal o podrobnem programu priprav za velik narodni praznik, ki bo ob odkritju spomenika i rt vam in borcem dne 2. junija dopoldne. Izčrpno poročilo o dosedanjih ukrepih je podal predsednik pripravljalnega odbora g. Joža Hrastelj. Za prevzem pokroviteljstva nad to narodno prireditvijo sta bila zaprošena vojni mimster armijski general Milan Ne-dić in ban dravske banovine Marko Natlačen. Kamnoseška dela je tvrdka Vodnik v Ljubljani že dogotovila ter bo spomenik prihodnji teden prepeljan v Gornjo Radgono, da ga bodo lahko pričeli postavljati v torek po binkostih 14. maja. Vsa dela bodo trajala bržkone še teden dni. Dosedanja nabiralna akicja je imela naslednji uspeh- občina Gornja Radgona 21 tisoč din, nabiralna akcija v trgu Gornja Radgona 11.780 din, nabiralna akcija izven Gornje Radgone 12.384 din, ministrstvo pravde v Beogradu 5.000 din, skupno doslej 50.164 din, kar pa nikakor ne zadošča za pokritje ogromnih stroškov. Zato se nabiralna akcija nadaljuje, na dan slavnostnega odkritja pa se bodo prodajali spominski traki. V nedeljo 26 tm. po pozni maši bo na slovesen način vzidana spominska listina, katere sestava je bila poverjena upokojenemu šolskemu upravitelju Karlu Mav-riču, ki je ob kritičnih dogodkih učiteljeva! v Gornji Radgoni ter spremljal ves čas vse dogodke, ki so »e odigravali tu na meji. Spomin s J ca. listina bo vsebovala cspis zgodovinskih dogodkov od onega, časa pa doslej. Soglasno je bil osvojen sklep, naj bo na spomeniku napis: >1918 žrtvam in borcem 1919«, na zadnji strani pa datum odkritja. Podroben progTam, ki bo se izpopolnjen, določa pričetek slavnosti v sobe.to 1. junija s slovesnim eneumim pritrkavanjem zvonov ter raztrvetljavo prostora pred spomenikom. V nedeljo 2. junija mod 8. in 9. bo sprejem gostov, ob 0. uri pokloni tev deputacij ob skupnom grobu žrtev in borcev, ob 9.30 sprejem častnih gostov pred občinsko hišo, ob 9.45 sprevod skozi trg na prostor pred spomenik, ob 10.15 svečana služba božja, ki jo bo daroval lavantinski vladika, ob 11. svečano odkritje spomenika, slavnostni govori ter polaganje vencev. Potek teh slavnostl bodo prenašale vse radijske postaje, zaprošeno pa je tudi za četrtlnsko voznino. Izvoljeni so bili razni od)=eki, kakor propagandni, ki mu načeluje Joža IlrasteJj, blagajniški pod vodstvom Alfreda Kosa, rediteljski pod vodstvom Staneta Cividini-ja. Vabljena so vsa tiruštva in organizacije srezov Ljutomer, Murska Sobot i. Dolnja Lendava. Pti j te* Mar bor levi in desni breg, pa tudi društva izven tega okoliša, nadalje vse šole. župni uradi in občine navedenih srezov. Pcno\no se naprošajo vsa okoliška društva, naj na ta dan ne prirejajo svojih prireditev m naj pohite v obmejno Gornjo Radgono. K jubilejni proslavi Sokola v Zagsifju Zagorje, 9. maja Samo se dober mesec nas loči od dneva ko bo Sokol v Zagorju oroslavil svoio r>et-desetletnico Društvena uprava želi. da bi bila ta proslava res velika manifestacija, ki bi pokazala v vse i veličini in v nai-dostojneiši meri nomen našega zlatega iu-bileja. Zato opozr;'iamo že dane? vse b:a-te. sestre in priiatelie sokolstva nai ne zamude te orilike in nai oobite 16 iuniia v naše črno Zagorje ki bo dobilo ta dan čisto praznično lice Zakai ne glede na izredno visoko obletnico sokolovania s kakršno se more Donašari le malo katero sokolsko društvo Čutimo da ie dane? rx>-trebno morda boli kakor kdaikoli da se /.biramo k narodnim in sokolskim ma ni fešta ci i a m. Za nami 1e polstoletna doba naoomeea dela in nesebičnih žrtev, ki so lih naši bratie vzorniki polagali na žrtvenik naše lepe domovine in zlate svobode Težki so bili tedai dnevi za te brate Zakai biti Sokol ie pomenilo bit-, upornik ln revolucionar Toda čim tešiš ie bila nad niimi pest tedanjih oblastnikov, tem više se le dvigalo neuklonljivo čelo teh Drvih oobor-nikov za Tvrševe i dele In če vel i a to za katerikoli kraj lahko trdimo da veli a to zlasti za naše Zagorje v polni meri Danes ko se teh bratov spomin i amo hočemo dat tudi mi oolneea duška našim čustvom Poudarit] hočemo da nas ne nlašiio črn- oblaki. Id se kopičilo po vsem obzoriu naše sončne Jugoslavije Nasprotno — dvigajnv-tudi mi smelo svoja čela! Pokažimo da smo Drioravlieni na vse Pokažimo svoio *elezno voljo kljubovati vsemu kar bi nas moglo ogražati od katerekoli strani Zato proč z malodušjem. Praznik zagorskega Sokola nai bo praznik vsem onim. ki čutijo in mislijo z nami. Uprava sokolskega društva v Žago. ju ob Savi si 1e nadela kot svoio naivažneišo nalogo, preskrbeti vssm bratom in sestram od blizu in daleč, ki b.do dne 16 iuniia naši gostje, da iim bo ta dan v re?nici ostal v naileoSem soominu. Za to že zdai skrbi zletni odbor z vso vnemo Bratska društva bodo v kratkem preiela prijavne pole in prosimo naj bi bile te prijavnice čim natančneje in zanesliiveie izDolnione. S tem bo delo zletne^a odbora. zlast; prehranjevalnega odseka mnogo olaišano Z odlokom generalne direkcije? državnih železnic v Beogradu GD br 21.003/40 od 28 III 1940 je odobrena polovična vozni-na ki velia od 13 do 16 iuniia zaključno za odhod in od 16 do 18 iuniia zaključno za povratek v vseh razredih osebnega in brzeea vlaka Isteaa dne se hočemo tudi pokloniti spominu našetza orvega brata Sokola, blaeopokoinega Viteškega kralja Tega dne bo odkritje njegovega spomenika Dred oročeliem prenovljenega sokolskesa doma Društvena uprava je zaprosila na najvišjem mestu za pokroviteljstvo Ni. Vel kralia Petra II S tem snomenikr-m se hočejo Sokoli v Zagorju oddolžiti kralju, ki ie ooložil svoie draeooeno živlienie na oltar domovine Hočemo oa tudi s tem delanjem dati čim Dolnejšeea poudarka našemu jubilejnemu prazniku Zato bratje in sestre, pridite 16. junija v Zagorje ob Savi. Zdravo! ŠAH Zaključek gl^viie^a *uri*irja CšR-a. Polna dva mesca so prvoiazredni igralci Centralnega šahovskega kluba izpopolnjevali turnirtiKo tabelo najpomembnejše klubske prireditve — pi venst veaega turnirja. Ker je bil to prvi turnir te vrste, je bilo zanj že od vsega početka živahno zanimanje. Izid tekmovanja je potrdil domnevo, da bo vodeča četvorica z vidno razliko po-orala prve na.gracle. Razporeditev naslednjih mest je bila negotova in se je oblikovala od kola do kola. Letošnje klubsko prvenstvo je osvojil po ostri borbi, toda zasluzeno Jože Sorii z 9Sa točke lod 11 možnih. > Pol točke manj je dosegel Jože s i š k a, ki je edini premagal prvaka. Tretjo in četrto nagrado sta si razdelila mojster Ljudmil furlani in mladi Sto- ian P u c, pota, poslednja nagrada pa je pripadla G e r m e k u. Izmed prekinjenih partij do 8. kola sta končala z remijem Samobor- - Cop in r'uc -Germek, sorii je premagal Puca. žiška pa Copa. V 8. kolu sta Furlani in Šiška v zelo razburljivi ln z mnogimi žrtvami prepleteni partiji končno remizirala. šorli je porazil Arriglerja, Puc Samobora, Hren čopa. Germek čobala, Berčič—Pint2rič remis. V 9. kolu se je partija Šiška—Sorii končala z zmago Šiške. Arrigler je podlegel Pucu, Germek Furla-niju. Berčič Samoboru, Hren je dobil s PintarlČem, čobal s Čopom. Kakor prejšnje je tudi 10. kolo bilo zelo borbeno in je prineslo same odločitve. Puc je nadvlada! Berčiea, Hren Samobora, Pintarić Cobala, Furlani je premagal Copa, šorli Germeka, čiška Arriglerja. V poslednjem 11. kolu si je šorli z zmago nad čopom zagotovil najmanj delitev prve nagrade. Ker pa je Puc iztrgal šiski pol točke, je s tem pomagal Sorliju do prvenstva. Furlani je brez težave porazil Pintarica, Samobor ćobala, re— miziral je Berčič s Hrenom in Germek z Arriglerjem. Končni rezultat turnirja je naslednji: I. šorli 9"*, II. Šiška 9, in-IV. Furlani, Puc 8, V. Germek 6, VI. Hren 5"», Vn-DC. Arrigler, Berčič, Samobor 4, ĆJobal 3. ćop, Pintarič 2V«. Iz Marenberga — Staro-katoliška cerkev v Marenberga. Na binkoštno nedeljo, 12. t. m. bo ob 10. v evangeljski cerkvi staro-katoliška služba božja. Verniki iz bližnje in daljnejše okolice so prisrčno vabljeni, da opravijo velikonočno spoved ln prejmejo sv. obhajilo. Vstop dovoljen vsakomur. PISATELJ IN DAMA — Odkrila sem mu vso svoje preteklost. — In on se je razšel s teboj? — Ne, dejal je, da bo napisal lep roman. Danlel Lesueur >7 sni Boibii Markiz se ji je naglo bližal. Menda jo je bil opazil. On! On! ... Zaščitnik njene rodbine, ta dobri grajski gospod, ki je kazal toliko ljubeznivega zanimanja za njeno babico in njo samo, ki je skrbel za njo v otroški letih in ki si je še nedavno prizadeval obdržati jo v samostani., da bi ostala mirna in čista. On bo zvedel za njen padec. Od njega pa bo zvedel za njeno sramoto res kraj, zvedela bo za njo tudi njena stara mati. Kdo ve, da-li je ne bo prisilil vrniti se v Bretagno? To bi bila za njo tako velika sramota, tako veliko ponižanje, da bi raje pretrpela vse na svetu, samo tega ne. Že se ji je zdelo, da se z Valcorovih oči, ki jo morajo zdaj zdaj opaziti, ironično in zaničljivo upirajo v njo pogledi vseh tistih, ki so jo videli, kako je doraščala v nedolžnosti liki sveža in krasna roža. Bertranda je vstala, da bi zbežala. Toda markiz je bil tako blizu, da je bila nevarnost, da bi obrnila nase njegovo pozornost. S svojimi kretnjami bi se bila laiko izdala. Saj jo je poznal tako dobro! Videl jo je tolikokrat skakati pred seboj, ko je stopal po stezici med pečinami in ko je vsa srečna hitela domov povedat, da prihaja« Naglo razmišljanje je zadržalo nesrečnico. Sedla je nazaj, vzela robec iz torbice m si zakrila z njim obraz, obrnjena s hrbtom proti markizu. Kako bi jo mogel zdaj opaziti v tako gosti senci? Sicer pa tudi ni verjetno, da bi se tako velik gospod zanimal za tako ubožico. In res se ni zmotila. Slišala je kraj sebe na hodniku pi jžne korake lakastih čevljev, ne da bi se ti koraki le za hip zadržali ali ustavili. V prsih je začutila skelečo bolečino. To je bila Bretagna, njen dom, ki je stopal mimo nje, ne da bi jo spoznal. To je bil krasen grad, zalit s solnčnimi žarki, obenem pa tudi njena hišica ob morju. To so bila njena otroška leta, vse zbegane njene sanje, glasovi in duše, ki so kričale in jo klicale. Bilo je konec vsega, konec za vedno. Toda strah je spreletel njen obup. Koraki so se naenkrat ustavili. Pridružil se jim je odmev drugih korakov. Slišala je glas, ki je nekaj šepetal. Markizov glas je odgovarjal trdno in glasno, čeprav zelo zamolklo. — Zares... Če ste vi tisti, za katerega se izdajate, je bolje, če se ne pokažete pri meni. — 2e več dni vam sledim povsod, — je mrmral nekdo. In Bertianda je bila preperičana, da je bilr. to tista temna postava, ki jo je bila opazila malo prej v temi. — Nisem vas še mogel ogovoriti; toda malo prej sem vas videl pred ministrstvom, kako ste odslovili svojo kočijo. — Kdo mi jamči za to. da mi ne nastavljate pasti? — je vprašal Valcor. Odgovor je bi) prejsej dolg, toda Bertranda ni razumela nobene besede. Potem je pa markiz vprašal osorno: — Ali je ta oseba mrtva? — Da, mrtva! Moža sta obmolknila. Neprijeten občutek je spreletel prisluškujoče dekle in zadržal kri v njenih žilah. Markiz de Valcor je znova povzel besedo: — Čujte dobro, na Montmartru stanujete, kaj ne ? Neznanec je odgovoril na njegovo vprašanje, toda Bertranda je slišala le nekaj besed, pa še te nerazločno. Potem je pa zopet spregovoril markiz. Toda v naslednjem trenutku je pridrvel mimo avto in dekle je ujelo samo nekaj besed ob koncu govora. Valcorov glas je bil še vedno jasen in odločen. — Ne poizkušajte zaplesti me v to — Tisti košček papirja bi spoznal tudi čez tisoč let med tisočerimi istovetnimi reprodukcijami. Potem... In to je bila njegova zadnja beseda. — Jutri zvečer točno ob enajstih vstopim v ulici de Ravignau in izprehajal se bom pred vašimi vrati. S;:ur na ljudi je prišla mimo in radostni ženski smeh je odmeval izpod drevja prezidentovega vrta. Ko je družba odšla, je zavladala okrog Bertrande tiana. Plaho se je ozrla, Nikogar več ni bilo za njenim hrbtom. Markiz de Valcor in njegov sobesednik sta bila odšla, toda ne skupaj, kakor je Bertranda mislila. Sicer se pa za skrivnostni pogovor ni dosti zmenila. Vse v življenju in v tem burnem Parizu ji je bilo tako nerazumljivo, da ni čuda, da ni razločevala zahrbtnega sestanka od navadnega srečanja. Prisluškovala je pogovoru samo zato, ker ji je bilo prijetno poslušati markizov glas. Ko je pa markiz odšel, je njegov pogovor z neznancem ni več zanimaL xvrn. TAJNA ŠIFRA Bertranda ni vedela ničesar o naklepih proti markizu de Valcoru, proti temu, v njenih očeh nadnaravnemu bitju. Niti na misel ji ni prišlo, da bi mogel biti on junak take drame, da bi se ji zdela njena lastna nesreča v primeri z njo prava igrača. Bertranda ni čitala novin. Govorila ni z nikomer razen z gospodinjo, kjer ji je bil Gilbert najel stanovanje. Le-ta je pa z previdnosti nalagal svojemu jeziku molk o tem predmetu vpričo naivnega bitja, udanega markizu tako, kakor mu je bila udana vsa njegova rodbina in tudi vse prebivalstvo primorskega kraja Finistre. Če glas javnosti, dasi tako močan, ni prodrl do deklečinih ušes, je bilo bolje, da ni ničesar vedela. In če bi končno zvedela za proces, ki je dvigal toliko prahu in radovednosti, ni bilo prav nič potrebno, da bi vedela ali samo slutila, da je njen ljubček zapleten vanj. Stran S 5tev. 107 MALI OGLAS? Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave oeseda din l.- davek posebej. Za pismene odgovore glede malin oglasov je tre Da pnioZU znamko — Popustov za maie oglase ae priznamo Kolctis tekači za nodnike ir stopnisća v vseh barvan v zalog pri SEVER RUDOLF, LJUBLJANA — MAK IJ IN TRG 2. D ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ C~ ■ Beseda 50 par, laven posebej Najmanjši znesek 8. — din PBVOVKSTNA VINA ter pristno žganje si nabavite po sledečih konkurenčnih cenah Namizno belo liter din 8.— srbski prokupac » > 9.— rizling > > 9.— dolenjski cviček > > 10.— jabolčnik > > 5.— muškatu; silvanec > > 12.— dingač > > 12.— žganja: tropmovec liter din 28.— slivovka > > 28.— brinjevec > t 36.— rum > > 36.— borovnićar > > 36.— Mrzla jedila! Se priporoča »Buffet« J. Jeraj, nasl. Minka Videnič, Ljubljana. Sv. Petra c. 38 9 L. \li res nimate še srečke drž. ?azr. loterije? •>uioćite čim prej sv<. • •njeni naslov na navao ni dopisnici: tsi sreče, bančni pošlo val ni o* Bezjak •! ari bor. Gosposka ul. 2. Oglašuj male oglase v Slovenski Narod ker so najcenejši! PRED NAKUPOM OBUTVE si oglejte našo nedeljsko razstavo. B raj kovic zivko, diplomirano Čevljarstvo, Ljubljana, Igriška 3 (pri Drami). Sprejmeta se učenec in učenka 1271 PRVOVRSTNA TRAJNA moderne frizure, solidna postrežba in cene. Salon Kosec, Miklošičeva 18. 1274 BOTRICAM IN BOTROM se za birmo priporoča fotograi Mancini, Ljubljana-Vič. 127o MREŽE ZA lUatLJL dobite najceneje v Komenskega ut. 34 1270 VSAKO\ USTNO P01ilšT\0 se vedno po starin cenan dobavlja v moderni m solidni izdelavi t1 ; Ika »Oprava*. Celovška 50 Sprejemajo se naročila o. L> 50 PAR ENTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic. — Velika zaloga perja po 7.— din. »Jufijana«, Goeposvetska c. 12 n Frančiškanska ul 3. 4. L. C/H, VSAKO fKlLOlvO najboljša m aajcenejsa oblačile si o a D a v 11 e pri PBBSfifiK Sv Petra cesta 14 Poslušajte me! Vsi botrčki in botrice, ter birmančki in birmanke, ne pozabite, da pri nas bo vse pripravljeno za vas: za botre pivo, vino bo, za botri ce pa vse bo to, kar srce si želelo bo! Za birmančke in birmanke dovolj bo sladke oranžade in tudi slastne limonade in razne druge še naslade: potice bodo vas vabile, da mize bodo se šibi le. se mnogo raznih bo slaščic, da boste vsi veselih lic! Kdor se pri nas bo okrepčal, ne bo pozabil pač nikdar, ■cdaj je pri birmi srečen bil ta Bin kosti se veselil v gostilni Pri iovcu ii Ljubljana. Rimska cesta 24, vogal Bleiweisova cesta 2. CD ■ CD ■ <~ ■ CD ■ CD ■ CD ■ ~ Kam pa v binkoštnih praznikih V 2 UP AN A PERMETA JAMO, kjer si ogledamo čarobno podzemsko krasoto, ki je ni njej enake. V prijetnem senčnem gozdu pred jamo bo janc na ražnju. Za prigrizek in dobro kapljico je preskrbljeno. Izstopna je železniška postaja Grosuplje. Vsi vljudno vabljeni. 1296 POUK . -■ *nja 50 par davek poseoei Najmanjši znesek a.— Din Strojepisni pouk v cčerni tečaji, vpisovanje in ncetek pouka poljuben. Chrt-stofov učni zavod, Domobranska c. 15. 73b beseda oO pai lave* ^nlS" nek * poseoe j - rfln .;••>..::!illX«!i .ili!n:,..«l.::::l.....ii ■..1 •'. ,.l.„'l... SREBRO. DRAGE KAMNE in vsakovrstno ZlatO kupuje po najvišjih cenah Jos. EEERLE LJUBLJANA Tvrševa 2 (palača hotela »Slone) • ■ !tli':,IW!!l'l!IHR|illt)n;"; rozoK: ipujem m prodajam rabljeni ■evlje, moške obleke in perilo :LAV2ER. Vošnjakova 4. 125F TRANSMISIJSKO OS 15 do 18 m dolgo. 50 mm premera, celo ali v kosih, kupi tovarna Majdič, škof j a vas pri Celju. 1284 seseda 50 par davek posebej Najmanjši >:n<-©ei» a. din GOSPODINJA in dobra kuftai lca, snažna, vajena vs ikega dela, išče službe pri orožnikih. — Ponudbe na upravo Usta pod *Dobra kuharica*. 1244 POSTRE2NICO srednjih let, samostojno, sprej-i mem. Ponudbe na upravo iista ; pod »Šiška«. * 1288 PRODAJALKA mešane stroke želi namestitve takoj. Vajena gospodinjstva in nekoliko kuhe. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda^ pod »Poštena«. 1291 BRIVSKI POMOČNIK prvovrsten, hiter delavec, z znanjem slovenščine, srbohrvaščine, nemščine in madžarščine išče službo v boljšem salonu ali za sezonsko nameščenje. — L. F. pri Radič, Slov. Konjice. 1301 OSEST Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din. HIŠA ▼ dobrem stanju, v sredini trga Velenje, pripravna za obrtnika ali upokojenca, je pod ugodnimi plačilnimi pogoji takoj naprodaj. — Informacije daje Josip Obu, krojaštvo v Velenju 1285 V BOSNI 5 NAPRODAJ mnogo posestev in hiš. Točne informacije daje pooblaščena mnogoletna pisarna brezplačno. Marinko Udiljka, Banja Luka. 1289 PARCELO 1500 m* zasajeno s sadnim drevjem, prodam v Ljubnem pri Pod-nartu za 16.000 din. — Sever, Marijin trg 2. 1304 Tri palo i drog, Banja Luka, Kralja Aleksa- * 2. PRODA. posestvo pri Banjaluki, 8000 kvadratnih metrov za din 15 tisoč; hišo v Banjaluki za 45 tisoč; nadalje 80 rasnih posestev. 1293 ~' miA v dobrem stanju v sredini trga Velenje, pripravna za obrtnika ali upokojenca, je pod ugodnimi plačilnimi pogoji takoj naprodaj. Informacije daje Josip Obu, krojaštvo v Velenju. 1302 KUPIM POSESTVO manjše v okolici Maribora. Grager Alojz, Kapla, poŠta. Brezno na Pohorju. 1279 DOPISI Beseda 50 par. :1a vek posebej Najmanjši znesek « din MLADA GOSPODIČNA, simpatična, želi znanja z akad. naobrazenim gespodom do 36 let. Ponudbe na upravo lista pod »Harmonijac. 1290 DAMA GOSPA, čedna in prijazna, ki v svojem zakonu ni zadovoljna, naj pošlje svoj polni naslov s sliko na upravo *S!ov. Naroda« pod šifro »Binkcštni prazniki«. Tajnost strogo zajamčena. 1292 STAnOVAMA Najmanjši znesek s>- - din tteaeda 30 par. davek poseoej DVE STANOVANJI po eno sobo, kuhinjo in pritikli-ne, suhi, sončni in zračni, blizu tramvajske proge oddam za 1. junij. Naslov v upravi Slov. Naroda. 1280 Izvrstd a MEDICA barva ustne in lica! I Vi (v ! F ir v MEDARN1 LjUfJ.. J* *3 Počasi, počasi Jane«! Les je zdaj drag. zato ne smeš tri milimetre debelo odstružiti! Ce bi vsi naši pomočniki tako delali, bi bilo naše pohištvo lOC?- dražje! Posebno pri teh lepih orehovih deskah je treba paziti! Oglej si enkrat našo spalnico, model »Milena«, katera sestoji iz 17 komadov in stane 9500 Din Taka spalnica orehova politirana v tako krasni In kvalitetni izdelavi se dobi za to ceno edino pri tvrdki »Pohištvo Malensek« LJUBLJANA — DRAVLJE CELOVŠKA CESTA 258 (Tik tramvajske postaje »Slepi Janez«» Najnovejše frizure, oar vanje ias», trajna ondnla-cija. Salon komi o rt no moderno opremljen. .RAK AR' Prešernova 7 oolee davne oošte Halo! Halo! PRVOVRSTNO VINO SE TOČI v restavraciji »Rožna dolina« Vsako nedeljo OCVRTI K PEČENI PIŠČANCI. Slavko Gačnik restavracija »Rožna dolina14 - Mara. • ••••• Telefon 30-03 m Elektrotehnično podjetje BOGATAJ IVAN Kongresni trg 19, poleg nunske cerkve Izvršuje vse električne inštalacije in popravila. — Trgovina in zaloga vseh vrst inštalacijskega materiala. Strokovno in solidno delo, nizke cene! NENAVADNO TENKA a kljub temu zajamčeno zanesljiva! Manjvredne imitacije energično odklonite, gre za vase zdravje! GOSTILNA pri »Starem Halinn« (prej »Kolesi ja«) — Trnovo Za praznike vsa vina čez ulico 1 din ceneje! — Mrzla in topla jedila in sveze morske ribe vedno na razpolago. — Vso sezono rainjiči, čevapčiči in prašički na ražnju. — Kdor hoče dobro vince piti, mora k Vinku Lozica priti! Se se za naprej priporoča Špedicrjsko poljetje Prosto javno LJUBLJANA prevzema Ocarinjenje uvoznih in izvoznih pošiljk In to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija pravilnosti zaraču-oanja carine in vse informacije brezplačno. Vllharjeva c, St 3S (nasproti nove carinarnice). Telefon: 24-59 Prevažanje vsakovrstnega blaga, kuriva, strojev, selitve v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi in avtomobili in to hitro ter po nizki ceni. Masarvkova c št. 9 (nasproti tovornega kolodvora). — Telefon: 21-57 Vskladlščenje raznega blaga kakor tudi pohištva v lastnem, mestne trošarine in uvoz-nine prostem Javnem skladišču. Oskrba inkaso povzetij Hotnikova ul. št. 12 (nasproti mestne elektrarne). — Telefon: 30-73 ?4 ■ ^ Zahvala. Vsem, ki ste z nami sočustvovali ob bridki izgubi našega nepozabnega soproga in sina. gospoda Osolina Josipa se najprisrčneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo častiti duhovščini, gospodu monsignoru dr. Kruljcu za ganljiv nagrobni govor, starosti Sokola gospodu dr. Prislanu za poslovilni govoi pred hišo žalosti, zdravniku g. dr. Cedeju za skrbno nego v času bolezni, sokolskemu društvu in gasilski četi za častno spremstvo, pevskemu društvu za ganljive žalo-stinke, vsem darovalcem vencev in cvetja in vsem prijateljem in znancem, ki ste ga v tako obilnem številu spremili in počastili na njegovi poslednji poti. LAŠKO, dne 9. maja 1940. MICI — soproga; MARIJA — mati in ostalo sorodstvo :V, .v .-. NAJLEPŠE ĆT1VO Ravljen? ZGODBE BREZ GROZE Klabund: PJ0TR RASPUTIN Ravljen; ČRNA VOJNA Thompson; SIVKO Majerieva: RUDARSKA BALADA I Broširana knjiga stane 10.— din. Vezana knjiga stane 15.— din. ZALOŽBA »CESTA? LJUBLJANA — KNAFLJEVA UL. A L aooemro drugin. iygi*mptni aredstvoa: ie morete doseči ens> «egs učinka, Kakor i itirp"""" oglasom ura! delokrog je ne> jmejen Časopis prid« . vsako niso in govori dnevno desettlsoeen •s ta tel je v. ttadno oglašanje v velikem dnevnimi je najuspešnejša investicija, Id prinese g o r i s t trgovcu as „SPECTRUM" d. d. tvornice ogledal in brusilnice stekla LJUBLJANA Telefon 23-43 Celovška e. 81 ZAGREB, Vlaška ul. 83 Telefon 22-688 SPLIT, K ni Soviče va 13 Telefon 23-68 VELEZALOGE STEKLENIH PLOSC IN OGLEDAL VSEH VELIKOSTI IN OBLIK ZA POHIŠTVO, OPREME, STAVBE, AVTOMOBILE, NADPISE ITD. • ♦ ♦ ♦ ♦ • ♦ ♦ i Banovinska in sreska prodajna skladišča ot var jam o za nas neobhodno potreben epohalen in ekonomičen Izdelek. Aktualna množinska aamoprodaja. Potreben je za vse industrije, obrti, trgovine, gospodarstvenike ta privatnike. Stalen in kolosalen zaslužek ta dolgoletno zaposlenje. Strokovno znanje nI potrebno. Interesenti, ki razpolagajo s potrebnim kapitalom za prevzem blaga ha skladišču (od 5000 do 20.000), naj pošljejo resne, točno obrazložene ponudbe z navedbo razpoložljivega kapitala in banovine ali sreza, za katerega se zanimajo, na Publicitas d.d., Zagreb, Hica 9. pod šifro > Preuzimam prodajno skladište«. I ♦v VVAVrAV«%%%r^^Vo^W^o^^^VV^o ♦ <^^ot^Vo ^ UrtiMia Josip. Zupgngč M Zo ^Mcuodao tiskarno'1 Fran II Zo dal Usio Oton Qn$kA U ¥si y