halistattske in Iatensk,P, dobe), kjer le tudi izpri-
čaina .k®tinuiteta naseljienosti inajbrz že od pra-
zgodovinskega 111aselja v okolici Matk (prej Sv.
Magdalena) pa vse do današnjih dni. Velika ve-
čina 111 a s ,e I i j stoji na robu teras ali pa na te-
rasnih pomolih (111a primer staro - vaškoo jedro
Polzele, Gl:i.nje, Br.aslovl-e itd.), in le malošteviLna
so tista 111aselja, ki so si izbrala svoja sielišča a1a
rav.nini (Gotovlje, Arja vas, Levec, Petrovče, Tr-
nava, Zakl, Poljče itd.), medtem ko ~v obrobnih
pre delih prevlad'Ujejo zaselki z razloženimi tnase-
lji ter samotne kmetije po hribovju (Založe, 111.a-
se~j_? 111~ Pon}-kevski pl~oti, Andraž, Podvin, Do-
hric, Miklavz, M. Reka itd.).
Za le c, 111ekda;nje tržno naselje sredi ravnine
(kot trg se pn i č omenja le ta 1265), se je v no-
vejšem času z upravnimi, trgovskimi ter indu-
strijsko-obrtnimi dejav!nostmi povzpel do najvid-
nejše veljave v vsem hmeljarskem področju Sa-
v:i.njsk,e doli)ne (l,eta 1963 je bilo 1854 prebivalcev
v 274 hišah). 11udi Po lze I a (1173 preb. v letu
1963, Br,cg 564 p1ieh.), naselje z razliqnimi ;iJndu-
strijskimi dejavnostmi (tovama nogavic in po-
lrištva) je v stalnem u.apriedovanju pa Preb o ld
(792 preb. leta 1963) z 111ajmoč::nejšo te kstiL10
industrijo v Savi;njski doli111i. Sempetier (747
preb.) z Dobert ,ešo vasjo (420 preb.) ni sa-
mo izhodiščin.a re1eznis1rn postaja za !naselja pod
Mrzliškim hribovje m ller v dolini Bolskie, temveč
tiudi sr,e
ki z relativno
visokega obrob;nega hribovja imajo hudourniški
znc1čaj , zraven tega pa še po večini pravokoten
izliv, tako da v času velike vode zapirajo norma-
len pretok glaV111ega vodotoka.
Na podmbje pokrajine br,ez dvorna vplivajo
visoka slemein,a, ki jo zapirajo na sevef!u in jugu,
proti vzhodu pa je odprta. Od vzhoda, kjer so
očil:llli subpano;nski vplivi, Postaja podnebje proti
44
zahodu v,ed1110 bolj srednjeen,opsko-aipsko . Se bolj
izraziti so ti prehodi in.a Kozjanskem, kjer od
Sotle proti Planini tudi viši11.a močno 111arašča (111a
primer Scintvid pri Pl8!11ini) januar - 1,80, julij
180, Letno povprečje 8,30, letna amplitiuda 19,8~).
V Voglajnsko -rogaškem podolju višinske razlike
ni.so bistvellle, opazova]l,lle postaje pa so izbrane
tak-0, da :1e p.1kafojo 21natnejsih rezlik. !logaška
Slatina 111,am, z veliko razliko med hladno in toplo
polovico leta sicer rutka21uje celinske subpanonske
:nnačilnosti 0ia primer Rogaška Slatina : januar
- 1,30, julij 19.)3°, letno povpr,ečje 9,30, a mpli-
tuda 21, l O), podobne razmere pa kaže tudi Celje
na Z, ki mu toplotni obrat pozimi 7mižuje tempe-
rature, poleti pa se p rostrana kotlina moQJ'IO ogre-
je {rna primer Celje: jarnuar - 1,20, julij 20,2°,
srednja lelllla tiemperata.ma 9,60, amplit'l.lda 21 ,1°).
Toplotllle razmere z visokimi amplitudami in z
minimalnimi ter maksimabrimi 1lemperatiurami
pokr.1jine ka:::'-!jo vpliv panonskega podnebja, da
na porazdelillev padavin vpliva zahod, ~lliS opo-
~rja oktobrski padavinski maksimum pred se-
k11Jndarnim pomlad..,rim.
Prirodno in lrult'l.lmo rastje nazorno ilustrira
klimatsko prehodnost. Slika se spreminja proti
vzhodu: v gozdovih v korist belemu gabru, hra-
stu in kostanju, na kultur.n.ih površinah pa v ko-
rist vinogradom in koruzi. ki je v kolobarju 'Vledno
moČllleje za.stopa:na.
V opisani pokrajini se izražajo tri prirod110-
gospodarske pokrajinske ooote: Voglaj111Sko po-
dolje - vzhoclrni del Celjske kotline, Rogaško
podolje - zgornje SotJelsko in pa Kozjansko.
Upravno spada o:remlje, ki teži v porečju Sotle,
šmarski občini,· tisti del, ki ga odmakajo pritoki
Savinje, pa šentjurski občini.
UpraVille meje v Posotelju so se v preteklos ti
neprestano spreminjale. Ta prirodno in gospodar-
sko homogena pokrajina ruma oontralno ,Ležečega
primernega središča, Šmarje ima to f Wlkcijo le
oh pomanjkanju boljšega. Prav ima Melik, ko
meni, da bi bili za pokraji111sko urha:nsko središ&>
ugodni priroclrni pogoji, ki jih 111udi stičišče dolin
in poti pri Mestinju.
V prometlnem pogledlu je Voglaj111sko -rogašk,o
podolje rreoej 111a boljšem kot Kozjarnsko. Ze v
rimskih casih je po njem vodila oesta iz Celja do
Rogatca in dalje 111a vzhod. Te smeri se drži cesta
še danes. Oh Voglajni in Slomu je stekla najsta-
rejša žie1eznica, le 111ekoliko severneje (Ljubefua-
Blagovna - Pooikva - Lipoglav), vendar skozi isto
gorsko vr:rel pri LipoglaVill je začrtana tudi slo-
venska cestna magistrala Ljubljana-Maribor. Le-
ta 1905 so speljali železnico po rogaškem podo -
lju, pred 111ekaj leti pa je stekla železnica tudi ob
Sotli 111,1lvzdol. Vamejša lokalna oestlna križišča so
pri šentjrurju, v Mestinju, Podplatu :in v RogatclL
O'd njih vodijo prečine oeste in vzdolžne smeri v
obrobje in preko str,anskih slemen yroti jugu in
severu. Kozjansko je prometlllo odroC111a pokrajina.
Važnejše oestlne povezave in tJudi železnica so se
je izognile. Slabe oeste morajo premagovati dolge
in strme kla,ice. Edina primerna prirodno naka-
zana em,er je ob Sotli. To si j,e izbrala !nova že-
leznica, 111emara bo tudi oesta v h-Odooe prišla bolj
do veljave.
Ce izvzamemo illeJ)lici Rogaške _Slatine in ob srednji Sotli),
ZnlzuJ~ pa se _proti. zahodu, predvsem v višjih
predelih (,na pruner v okolici Šmarja 87, Planine
60- 70). Vsa agrarna J>Okrajina je od povojnega
časa do danes priwrišoe močnega odseljevanja.
Gostota prebivalstva neprestano pada, saj se od-
seljuje Jn.nogo več ljudi .k.akor je prirodnega pri-
rastka. S Kozjanskega se je oh popisu leta 1953,
~o v sedmih letih izselilo 22 O/o od števila pre-
~1va(stva. reredki so primeri naselij, kjer se je
izselilo v tem razdobju preko 50·010 prebivalstva.
Najprej in največ se izseljujejo iz naselij, ki so
bližja večjim doselitvoenim središčem in jih je
možn~ doseči še z vsakoclnevrom potovanjem na
delo 1n domov. Odseljuje se prete21no mlada, 1naj-
bolj sposobna deloV1n11 sila, na domovih pa osta-
jajo stari ljudje. Celotno področje je najmoanejši
vir manj kvalificirane delovne sile za Celje,
!?reostanek pa se seli drugam po vsej Sloveniji
.lil , . Zagreb. 1
. Kmečka posestva so v povprečju srednje ve-
. hka (5 ha), slika kulturnih kategorij pa je mno-
gostranska (20- 250/o 111jiv, 21-26 0/o traVtllikov,
4- 18 0/o_ vi.nogradov), spreminja se rahlo od vzho-
da proti. zahodu in z 111iži.ne v višino. OsnoVlna
režnja kmečkih gospodarstev je pridelati vse, kar
je mo~?• do~. Zato j~ kmečka proizvodnja zelo
mnogohcna ;m le pneoe6tO 111esmol11na o-Jede 1na
razdrobljene delome procese, ki jih zaht~va taka
p~oizvod.nja, in glede na prirodne pogoje. Ti često
roso naklol1jeni posameznim kulturam, ki jih goje
~ domače potrebe. V preteklos.ti pa je bil ta na-
Cl.1; ~os~darsko potreben zaradi 111egotove prodaje
tržnih viškov. Ce trma kultura lni obrodila ni
bilo kaj prodati, če pa je dobi-o obrodila, je 'bila
prodaj? otežkooena. Res je, da mnogoličnost pro-
izvodnJe delo:ma 1narel..'1Ujejo sami prirodni poa,oji,
saj je v prisoji in osoji, v dolinskiem clnu~ na
ter~h ~ slemenih in na razlifuo ~iagnjenih po-
hocJih pr.ll'Ocbui osnova tako razliČllla, da izkori-
šč.anje teh tal sili v mnogostranost. Usmerjenost
kmetij se torej kaže šele v gospodarstvih, ki lahko
več kakor samo zadovoljijo osnome potrebe do-
ma, zato gre 1JU za trme vis"lde v pravem pomenu
45
~ 1 1 ' · ti u IUS'merJe#lost B4 90 pm<>a tudi
stanovanjsko _(spalno) 111aselje Celja.
' Ostali dve naselji, ki se tudi hitro razvijata,
sploh nimata zgodovinske tradicije. Šmarje se je
začelo razvijati šele v d11Ugi polovici . preteklega
stoletja kot sod.ni ol.raj, danes pa je oLčinsfoo
središče srednjega in zgornjega Posotelja. Rogaški
Slatini so 'j1u reliefa, ki je osvojila svet. Ker se
j e tem os;nonun prid11už:il še odločujoči vpliv
Cvijičevih 1nazirarnj 111a razvoj krasa in na vpliv
a,strijskih geogra fov na razvoj 111a&e !kvartarne
geomorfologij,e, j,e prevladovalo 111ekaj naslednjih
desetfotij pr,epričanje, da je treba 111a teh tr