KRALJEVINA JUGOSLAVIJA
UPRAVA 7.A ZAŠTITU
Razred 40 (2)
PATENTNI SPIS
INDUSTRiSKE SVOJINE
Izdan 1 januara 1933.
ST. 9413
Gamichon Paul, Pariš, Francuska.
Postopek za prevedbo svinca in kovin, nahajajočih se v rudah, ki vsebujejo svinec
ali redke kovine, v rastopljive soli.
Prijava z dne 15. junija 1931.	Velja od 1. februarja 1932.
Zahtevana prvenstvena pravica z dne 17. junija 1930. (Francija).
Vsi znani postupki za praženje rud, ki vsebujejo svinec, v svrho poznejšega obdelovanja potom raztopitve in mokrega načina se dado reducirati na dva postopka:
1.	Praženje s sulfati ranjeni. V tem slučaju je prevedba sulfatirane rude precej dolgotrajna in postopanje precej težavno. Zraven tega pa je prevedba vselej zelo nepopolna.
2.	Praženje s kloriranjem. Popolna reakcija zahteva v tem slučaju velike množine alkaličnega ali alkalično-prstenega klorida ter stroški zaradi tega onemogočujejo njeno primeno. Popolna reakcija zahteva nadalje precej visoko temperaturo (vsaj raz-belitev do temnorudečega), kar povzroča močno izhlapevanje kloridov težkih kovin, posebno pa svinčevega klorida.
Nadalje se po nobenem izmed teh pra-žilnih postopkov ne posreči, da bi se vse kovine, kar jih je v rudi, prevedle v obliko raztopljivih soli. Če se praži predolgo ali pri previsoki temperaturi, tedaj nastanejo oksidi ali celo čista kovina, in vse to še pri znatni izgubi zaradi izhlapevanja sulfata ali klorida.
Postopek, ki je predmet pričujočega izuma, obstoja v bistvu v tem, da sledi praženju, ki se vrši s kloriranjem in sulfatira-njem obenem, obdelovanje pražene gmote z jako kislino, potem pa s solno raztopino.
Najprvo se praži ruda istočasno z nekaj apnovega sulfata in z množino alkaličnega ali alkalično-prstenega klorida, ki pa mora bili mnogo manjša, kakor ona teoretič-
na množina, ki bi bila potrebna za kloriranje vsega svinca, kar ga je v rudi. Ruda se hitro razžvepluje ter daje zmes svinčeve" ga klorida in svinčevega sulfata.
Zdi se, da deluje alkalični ali alkalično-prsteni klerid, ki se zraven rabi, v resnici samo kot katalizator za razžveplovanje svinca.
Postopek se lahko izvrši v navadni pra-žilni peči (Wedge-evi ali drugi) pri dostopu zraka ter zahteva le nizko temperaturo.
Reakcija je mnogo bolj popolna in mnogo bolj hitra, kakor v slučaju praženja s samim sulfatiranjem, in to navzlic mali množini klorida, ki se doda. Zdraven tega se izogne praktično vzeto vsakemu tvorjenju oksida (Pb O), kar ni mogoče pri praženju s sulfatiranjem.
Potem se obdeluje pražena gmota, ki vsebuje posebno tudi nastale sulfate in kloride, z jako kislino, katere pa naj bo le zelo mala množina, namreč toliko, kolikor je potrebno za sulfid, ki še ni bil pri praženju si sulfatiranjem.
Potem se obdeluje pražena gmota, ki vsebuje posebno tudi nastale sulfate in kloride, z jako kislino, katere pa naj bo le zelo mala množina, namreč toliko, kolikor je je potrebno za sulfid, ki še ne bil pri praženju preveden.
V slučaju, da se uporablja žveplena kislina, se sledi svinčene svetlice ali še ne prevedenih sulfatov, kakor tudi sledi oksidov, prevedejo v sulfate. Raztopljivi sulfati kovin (Zn, Cu i t. d.) se ločijo 'lahko potom
Din. 5.
luženja ter se potem njih raztopine lahko odbelujejo po kaki običajni metodi.
Obdeluje se lahko tudi s klorovodikovo kislino.
Če se gmota pražene rude, kil ostane, potem luži na vroč način s solno raztopino, se izvleče ves svinec in vse srebro v obliki raztcpljivih kloridov, kar se ne da doseči z nobenim izmed obstoječih pra-žilnih postopkov.
Na ta način pridobljen svinčev klorid se lahko kristalizira ali pa se po kateremkoli znanih načinov porabi za pridobivanje kovinskega svinca ali njegovih spojin.
Pričujoči postopek ni prikladen samo za rude, ki vsebujejo svinec, marveč tudi za one, ki vsebujejo redke kovine, kakor na pr. molibden.
En primer izvedbe postopka je sledeči: Zdrobi se 1000 kg rude, ki vsebuje v obliki sulfidov 300 kg svinca in 150 kg cinka, kakor tudi 400 g srebra in 1500 g bakra, tako drobno, da gre lahko vse skozi sito od približno 20 mesh.
Potem se na ta način zdrobljena ruda zmeša z najmanj 80 kg natrijevega klorida in 20 kg CaSo4, potem pa vse skupaj praži v oksidirajoči atmosferi s tem, da se temperatura polagoma zviša na 460 do 490° C.
Reakcija nastopi skoraj takoj, ko je ta temperatura dosežena. Ruda se potem o-pere v 500 1 vode, v kateri je 15 1 H2S04 pri 53—55° Be. S tem pranjem se dokonča prevedba neraztopljivilh soli v raztopljive ter se ves cink, baker in ostale raztopljive kovine lahko izločijo potom luženja in filtracije.
Kar od pražene rude ostane, vsebuje zlasti svinec ter se potem luži s 4 m3 solne raztopine, v kateri je najmanj 250 g NaCl na liter in 6 1 komercijalne HC1 (22° Be) v celem. Temperatura raztopine se vzdržuje na 85—100° C ter je koncem pol ure prešel ves svinec, srebro in druge spremljajoče kovine v raztopino.
V vroči tekočini se pred filtracijo obori železo, aluminijev oksid, silicij in mangan po kateremkoli izmed znanih postopkov.
Potem se tekočina filtrira na vroč način. Nato pa se kristalizira, s čimer se za-dobi okoli 225—230 kg svinca v obliki kristaliziranega klorida.
V matični tekočini se srebro na pr. lahko obori s pomočjo gobastega svinca, ki se ga je pridobilo potom kateregakoli znanih postopkov. Matična tekočina, ki vsebuje svinec, se lahko zopet porabi za raz-topitev svinca, ki se nahaja v oni množini pražene rude, ki pride potem na vrsto za obdelavo.
Patentni zahtevi:
1.	Postopek za prevedbo kovin, nahajajočih se v rudah, ki vsebujejo svinec ah redke kovine, v raztopljive soli, označen s tem, da se te rude v prisotnosti nekaj kalcijevega sulfata in male množine alkaličnega ali alkalično-prstenega klorida pražijo pri zmerni temperaturi ter se potem pražena gmota obdeluje najprej z jako kislino, nato pa s kako solno raztopino.
2.	Postopek po zahtevu 1, označen s tem, da je množina alkaličnega ali' alkalično-prstenega klorida, ki se uporabi, mnogo manjša, kakor ona množina, ki je teoretično potrebna za to, da se klorira ves svinec ali druga kovina.
3.	Postopek po zahtevu 1, označen s tem, da se pražena ruda obdeluje z žvepleno ali solno kislino, s čimer se sulfidi ali sledovi oksidov, ki s praženjem še niso prevedeni, prevedejo sedaj v sulfate oziroma kloride, in da se potem hrži, s čimer se izločijo raztopljive soli kovin, kakor na pr. soli cinka, bakra, redkih kovin i t. d.
4.	Postopek po zahtevu 3, označen s tem, da se pražena ruda, potem ko) se je oprala z jako kislino in izlužila, obdahije s kako solno raztopino, s čimer se prevede v raztopino svinec, srebro in spremljajoče kovine.
5.	Postopek po zahtevih 1, 3 in 4, označen s tem, da se vroča tekočina, ki se je pridobila po obdelavi s kako solno raztopino, sedaj po oboritvi vseh kovin, razven svinca in srebra, filtrira, potem pa ohladi, da more svinčev klorid kristalizirati.