Leto LXV
Poltntns plačana « gotovini
V Ljubljani, v nedeljo, dne 5. septembra 1937
•bij*
Stev. 203 a
Cena 2 Din
Naročnina mesečno
29 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi al. 6/m
VENEC
Telefoni aredništva im oprave: »-92, »-»3, 29-M, »-95, »-* — Izhaja vsak dan zjntraj, razen ponedeljka in dneva po praznik«
Ček. račun: Ljnb-Ijana it 10.690 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb Itv. 39.011, Praga-Ounaj 24.797
(i prava: Kopitarjeva alica štev. 6.
Tvoji!
Vsi smo
V ponedeljek, ko stopi naš ljubljeni kralj Peter II. v petnajsto leto svojega življenja, bodo misli in čustva jugoslovanskih narodov naše države združene okoli slavnega prestola in doma, ki vlada našo lepo domovino. V takih svečanih trenutkih utihnejo vsi spori, se poležejo strasti in se ustavijo vse politične sile, ki v medsebojni napetosti porajajo in vzdržujejo ter, če so narodi zdravi, krepijo in dvigajo politično življenje. Iz takih radostnih trenutkov črpajo državljani v splošnem veselju in navdušenju ter soglasju novih sil za nadaljnje delo, zato da se najrazličnejše težnje javnega delovanja končno zlijejo v eno samo smernioo, ki je obči blagor domovine in njen napredek. V svoji najbolj konkretni formi in čustveni globini si daje ta prirodna ljubezen do države duška v ljubezni in spoštovanju, ki jo vsako srce goji za narodno dinastijo in njenega vsakokratnega predstavnika, v katerem narod obenem z vladarjevo osebo časti dejstvo in simbol, domovino in samega sebe, svojo preteklost in bodočnost.
Vse, kar je močnega, vse, kar budi spomin na slavno preteklost in nas vnema za velika m požrtvovalna dejanja v bodočnosti, vse, kar je pozitivnega in ustvarjajočega v jugoslovanskih narodih naše države in kar njihove bogate sile in zmožnosti druži za složno sodelovanje v prid skupni državi in vsakemu njenemu členu posebič, je zvezano s kraljev-skim domom Karadjordjevičev. Prvi njegov slavni vodja je osvobodil Šumadijo, STce Srbije, kralj Peter I. je združil ves srbski narod na Balkanu, kralj Aleksander I. je to delo dovršil v junaškem podvigu brez primere do zedinjenja skoro vsega jugoslovanskega rodu od nemške in ogrske meje tja do Grkov. Delo velikega kralja, ki nam ga je ugrabila strašna usoda, ko ga je nameraval kronati z navezanjem prijateljstva in koristnih stikov z močnimi sosedi, da se pozabi, kar je komu prizadela vojna in zapustila grenkost v srcih, ter se začne nova doba splošnega in trajnega miru, je pripadlo kot dediščina njegovemu sinu, kralju Petru II., ki je bil v rano jutro 10. oktobra 1934, šele enajst let star, iz angleškega kolega poklican v domovino, da zasede prestol svojega hrabrega in velikega očeta.
Naš mladi ljubljeni kralj je v dobrih rokah; vzgaja ga z nežno ljubeznijo, z vzvišenim vzgledom in dalekovidno skrbnostjo kraljica Marija, ki jo spremlja, krepi in podpira globoka in odkrita ljubezen vseh narodov Jugoslavije, Srbov, Hrvatov in Slovencev do nje in do prestola ter do njenega sina; modro pa vodi državo zanj, ki bo po štirih letih sam prevzel krmilo države, knez namestnik Pavel v duhu velike ideje njegovega pokojnega očeta, ki se je žrtvoval za edinost Jugoslovanov in za trdni ter trajni mir na zunaj, zato da bi se naša država čim bolj notranje okrepila in v zboru evropskih narodov predstavljala ugledno silo občega napredka, pomirjenja in kulturne rasti ter sodelovanja.
In tako smo sigurni, da se bo pod roko našega kralja naša skupnost krepila v duhu tiste medsebojne ljubezni in spoštovanja, ki ni nobena sentimentalnost, ampak možato sodelovanje in solidarnost svobodnih narodov in svobodnih ljudi, ki so bistveno navezani drug na drugega, se morejo drug na drugega trdno zanesti tudi v najhujših preizkušnjah in vedno najti pravo pot kljub vsem razlikam, ki v taki demokratični skupnosti enakopravnih predstavljajo ustvarjajoče in pozitivne sile. Ob prazniku petnajste obletnice rojstva se klanjamo vsi Jugoslovani svojemu mlademu kralju, ki ga bomo vsi državljani brez razlike podpirali v veliki nalogi njegovega vladarstva in, če treba, branili skupno državo in domovino brez ozira na kakršnokoli žrtev. Vsi smo pripravljeni, da se kmalu vsi Slovenci, Srbi in Hrvati zgrnemo okoli njegovega prestola in osebe in gradimo dalje svojo državo, državo nas vseh, v kateri nihče nima nobenih predpravic pred drugimi ne v domoljubju ne v čemerkoli drugem, ampak smo vsi le služabniki države, občega blagra in naše edinosti, da bo ta država velika in močna ter nepremagljiva.
Požar iz Vzhoda se širi:
Kitajska letala bombardirala japonsko otočje Hud poraz Japoncev pred Sanghajem
Nova nevarnost: paht z Nemčijo
Šangaj, 4. septembra, b. Kitajski letalci so storili v teku včerajšnjega dne nekaj, česar Japonci najbrž niso pričakovali. Večja eskadra kitajskih bombnikov se je dvignila v šangaju in poletela čez morje proti Japonski. Vse kaže, da Japonci teh letal niso opazili. Kitajski eskadri se je brez vsakih težav posrečilo priti nad mesto Hagošima na otoku, ki leži 200 km od mesta Nagasaki. Kitajska letala so vrgla na mesto nekaj bomb in nato odletela zopet nazaj. Vsa letala so se vrnila brez vsakršnih ovir nepoškodovana v svoje letalsko oporišče na splošno presenečenje japonskih vojaških krogov. Vso Japonsko je vest o poletn kitajskih letal nad Hagošima zelo vznemirilo, ker se je pokazalo, da Kitajci s svojim letalstvom lahko ogrožajo Japonsko in Korejo iu s tem vsa njihova letalska oporišča ter njihove tovarne. Ako so kitajska letala včeraj priletela nad Hagošima, bodo bržkone jutri priletela tudi nad Tokio in lahko poškodovala najvažnejša japonska središča ter povzročila veliko ikodo. V kitajsko-japonski vojni je torej borba prenešena tudi na japonsko področje. Zelo verjetno je, da so piloti Rusi, ako niso tudi letala ruska.
Tokio, 4. septembra, b. Uradno poročajo, da je sovjetska Rusija doslej poslala na Kitajsko 250 letal in 100 protiletalskih topov. Drugi vojni material sovjetske Rusije je že na poti. Vsa pomoč, ki jo pošiljajo sovjeti, prihaja čez Zunanjo Mongolijo, kjer so urejene etape za prevoz materiala na kopnem in v zraku. Trdi se dalje, da je včeraj padlo nad Šangajem prvo sovjetsko bombno letalo. Letalo je padlo izza japonske bojne črte ter so Japonci ugotovili, da je letalo pilotiral Rus.
Šangaj, 4. 6ept. b. Včerajšnje ogorčeno velike lmrhe okrog Šangaja so se končale z nepričakovanim porazom Japoncev. Po močni topovski pripravi in strojniškem obstreljevanju so Japonci izvršili pod varstvom tankov in oklopnih avtomobilov naskok na kitajske postojanke. Kitajci so ta napad odbili t velikim junaštvom in prešli takoj v protinapad ter prebili japonske bojne črte na petih krajih. Japonska fronta v širini 40 km je razbita v skupni širini 25 km, tako da imajo Japonci danes namesto povezane bojne črte pet japonskih izoliranih skupin, ki se divje branijo. Kitajci so povsod v napadu in so prodrli do samo reke Huangpu.
Japonska vojska je nato jx>»*k«i«i!a manever, po katerem je nameravala skozi svojo mednarodno ceno napasti Kitajce v hrbet in onemogočiti, da bi njihovo baterije ščitile napade Kitajcev pred
Vusungom. Deset jajx>nskib transportnih ladij je zaplulo v reko Huangpu pod varstvom vojnih ladij. Cilj tega pomorskega manevra je bil, da se izkrcajo japonske čete pri japonskem konzulatu in nato skozi Hongkev in Jangcepu vržejo v hrbet kitajskim jx>sadkam. Kitajci so bili pravočasno obveščeni o tej nameri in so takoj usmerili vse topove proti japonskim vojnim in transportnim ladjam, ki so se morale v vsej naglici umakniti nazaj na široko morje, ne da bi izkrcale le enega samega vojaka. Poskus Japoncev, da vržejo Kitajce iz Putunga, se je tudi ponesrečil. Kitajci napredujejo ob železniški progi in velikem kanalu.
Zaradi tega so se pričeli Japonci utrjevati, da zadržijo vsaj Tjencin v svojih rokah. Vidno je. da vodijo zdaj kitajsko vojsko izvrstni strokovnjaki, ki so najbrž inozemri.
Tokio, 4. septembra, b. Uradno poročajo, da se vodijo ir.ed Japonsko in Nemčijo pogajanja za razširitev nemško-japonskega pakta. Poudarjajo, da so ta pogajanja tako napredovala, da dobivajo konkretne obrise. Pogajanja so bila potrebna, ker je nepobitno dokazano, da sovjetska Rnsija aktivno sodelnje na strani Kitajske t borbi proti Japonski. Zato je Japonska upravičeno zahtevala razSiritev obsto-
Sevilla, 4. septembra. AA. (DNB.) General Queipo de Liano je imel včeraj po radiu govor, v katerem je sporočil, da je general Solzaga, povelj-nih nacionalističnih čet na severnem bojišču, poslal ultimat sovjetskim oblastnikom v Asturiji. da takoj izreče 'e a»»3vw!« kraje v Asturiji in pri«tani«če Gijon. General ie še dodal, da so nekateri zastopniki asturskih oblastev stopili v zvezo z generalom Solzagom zaradi predaje.
ječega pakta med Nemčijo in Japonsko. Kakšno pomoč namerava Nemčija dati Japonski še ni znano, ker so pogajanja tajna.
Amerika se noče vmešavati
Washington, 4. septembra, b. Na vprašanje nekega državnika je odgovoril zunanji minister Združenih držav Hull, da sedaj ne more biti niti govora o skupnem nastopu Združenih držav in Velike Britanije na Daljnem vzhodu. Združene države si v vseh ozirih pridržujejo popolnoma svobodne roke, dasi v glavnem odobravajo politiko Anglije, da Ščiti svobodo trgovinske plovbe v kitajskih vodah.
Nobeden ne odneha
šangaj, 4. septembra. Bitka se zopet nagiba v korist Japoncem. Japonska letala povzročajo huda razdejanja. Obe stranki mečeta na bojišče ▼elike sile.
Zagrebška vremenska napoved: Deloma oblačno in nekoliko deževno.
Valencija, 4. septembra. Rdeči štab poroča: Naše čete na aragonski (ronti so napredovale in zavzele več krajev pri Puelvi de Alberton. Pri Mediani se sovražnik zastonj trudi kljub ojačenju v topovih in letalih, ki ga je dobil nedavno. Ulične borbe v Re!cb'ti so včeraj trajale ves dan Ob 15.30 so naše čete popolnoma zavzele poslopja semenišča. Bitka se jc nadaljevala in mesto so lahko zavzemali samo od hiše do hiše. Sovražnik je pustil
na bojišču mnogo vojnega materiala. V mestu smo ujeli nad 500 nacionalističnih vojakov in prešteli nad 1500 njihovih trupel. Sinoči so naše čete j>o-polnoma zavzele vse mesto.
Ogorčena bitka v Aragoniii
Salamanca, 4. septembra. AA. (DNB.) Borba na aragonski fronti se razvija v največjo bitko, do katere je sploh kdaj priSlo v vsej Španski državljanski vojni. Nacionalistična letala so vrgla včeraj 30 ton bomb na sovražne postojanke. Po izjavah jetnikov poveljuje četam Valencije na tej fronti sovjetski general Kleber.
Ofenziva rdečih ustavljena
Salamanca, 4. septembra, b. Na aragonskem bojišču so začeli nacionalisti s hndo protiofenzivo. Rdeči bežijo. Nacionalisti so osvobodili Belchito, ki je bila zelo ogrožena. Po hndem topniškem obstreljevanju so nacionalisti izvršili naskok na sovražne bojne črte in vrgli rdeče nazaj. Tudi ofenziva republikancev pri Zuevi {e popolnoma ustavljena.
Nove italijanske okrepitve
London, 4. septembra, b. »New Chronicle«, ki sploh objavlja senzacionalne vesti o intervenciji Italije v Španiji, je danes objavil vest, da je Italija poslala nove okrepitve v Španijo, da zagotovi zmago generalu Francu. Trdi, da rezervisti, ki so bili mobilizirani za velike manevre na Siciliji, niso bili poslani domov, temveč v Španijo.
Prve velike nemške vojne vaje
Berlin, 4. septembra. AA. Z zasebne strani se je izvedelo, da se bodo letošnji nemSki manevri, ki se prvič po vojni vrše v obliki velikih vojnih manevrov ob kombiniranem sodelovanju kopne vojske, vojne mornarico in letalstva, vršili v prostoru mol Pomorjanskim in Meklenbur&kitn ter v delu Baltiškega morja. Ko se je Nemčija odločila za manevre takega sloga, se je zgledovala po drugih državah, ki »o letos izvedle posebne manevre, zlasti letalske. Potreba po tem, da se hkratu uporabijo vse tri vrste oborožene sile pri izvršitvi velike strateške naloge, se je pokazala predvsem glede na novo vojno sredstvo, to jo letalstvo. Manevre bo osebno vodil vojni minister maršal Bloni-berg kot vrhovni poveljnik nemške vojske. Manevrska armada bo razdeljema, kakor je običaj, na modro in rdečo.
Ti manevri — tako pravi nemška vlada — ne bodo imeli nobene politične tendence proti nobeni sosedi.
RoLarcU t sept h V |iolitirnih krovih go vnrijo. d» bo francoski predsednik republike l.e-brun t prti polovici oktobra nbi-kal Bukarešte, Prago in Belgrad.
Najhujša bitka v španski
državljanski vojni
Poziv na predajo Gijona
Rdeči poročajo
Brez miru
Velika nesoglasja med narodi, ki so sc rodno /,novu kuzula nu brezštevilnih konferencah zadnjih let, so nazadnje dobila svoj viden izraz tudi v formalni vojni, ki jo imamo v Španiji in zadnji čas tudi na Daljnem vzhodu. Mnogi se s precejšnjim pesimizmom vprašujejo, ali niso ti vojni izbruhi sicer na dveh zelo oddaljenih mestih sveta le morda signali in prvi ognjeni zublji za nov veliki požar, kl bo zajel ves »vet?
Ni dvoma, da nosi za vso te malo všečne pojave glavno krivdo Evropa, ki je mati novodobne kulture in poklicana učiteljica ter vodi-teljicu sveta. Ko bi Evropa bila enotnega duha, potem bi se Japonska, čeprav je silno močnu vojaška država, ne upala na vojni pohod po Kitajskem. Enotna volja Evrope bi znala učinkovito krotiti njena imperialistična teženja. In še mnogo manj bi imeli že nad leto dni trajajočo krvavo državljansko vojno v Španiji, ki je prava kulturna sramota za Evropo. Kajti španska državljanska vojna je nastala, se je razvila in traja že danes le s pomočjo ostale Evrope, ki ji daje materialno in moralno podporo, da sc nadaljuje v nedogled.
Toda vendar: ali moremo od takšne Evrope, kakor je danes, pričakovati kaj drugega? Saj ni niti več tisti zemljepisni pojem, kakor ga je bil svet stoletja vajen razumevati p<kI imenom Evropa. Rusija se je s tem, da je zašla v boljševizem, poazijatila. Turčija so je s prenosom glavnega mesta v Ankaro opredelilu za Malo Azijo. Za Anglijo je leto za letom bolj očitno, du je vse bolj pod vplivom svojih prostranih dominijonov, ki tudi svoji nekdanji materni deželi vsiljujejo svojo neevropsko politiko. Angleška evropsko kontinentalna politika zavzema bolj in bolj drugo mesto v njenih imperialnih skrbeh. Vse drugo so več ali manj lope besede, izrečene v tolažbo ali strašilo malim evropskim narodom. — Pa tudi politično ni Evropa več enoten pojem. Od Karla V. do Napoleona jc Evropa bila večkrat politično združena. Toda ti imperializmi so bili ilinastični in so sledili sukcesivno drug drugemu. Toda sedaj imamo poizkuse nacionalnih iniperializmov, ki so torej mnogo globje zasidrani v ljudski zavesti in ki nastopajo vsi hkrati. Jasno, da to povzroča polno najhujših motenj v mirnem sožitju evropskih narodov. — Pa tudi v gospodarskem pogledu sporazum ne napreduje. Pred vojno je imela Evropa 26 gospodarskih edinic, sedaj jih imamo ">. /. novimi državami so carinske meje niirasle za soookm in vse so utrjene s komuj prehodnim kitajskim carinskim obzidjem. Gospodarska avtarkija, ki jo s toliko vnemo pospešujejo nekatere evropske države, je od sile bedna iznajdba nacionalnega šovinizma, ki naj nas poniuga slepiti preko resničnega položaja, tla namreč vsi skupaj slabo in drago živimo za svojim carinskim obzidjem.
Leta 1918 smo mislili, da je svet dozorel /a internacionalno sodelovunje. Pričakovali smo. da bodo narodi očiščeni po skupni bolečini mogli skupno graditi lepšo bodočnost. Verjeli smo, da nam bo demokracija pomagala čez politične težave, posebno ker sta napredek in civilizacija tako čudovito zbližala narode in odpravila razdalje. Prometna pota so se nu-množila in silno skrajšala razdalje med narodi. Ze je vsak povsod doma. Povsod enako stanujemo, se enako oblačimo, enako jemo, poslušamo isto glasbo, prisostvujemo istim predstavam in igram. Česn vendar manjka nurodom. da se tudi duhovno in srčno ne najdejo?
Očitno je vedno bolj, da fizično zbližanje ni rodilo tudi moralnega, duhovnega zbližanja. Pokazalo se je to že nn neštetih mednarodnih konferencah v povojnem času, ko so brezbarvna uradna obvestilu o »popolnem soglasju« le malokomu mogla prikriti dejansko razdvojenost. Jalov jo ostal tudi poizkus, da bo z /.vezo narodov mogoče pnralizirati obe poglavitni milnici, ki delita danes Evropo v dva sovražna tabora: nacionalizem in intcmaeionalizem. Kakor hitro so ženevski mirotvorci privlekli v Ženevo boljševiskega internacionalnega konja, /e so se zaprla vrata za nacionalističnimi fašističnimi državami. Nasprotja v Evropi in v svetu so sc samo povečala, ker je vsako omenjenih gibanj totalitarno in ekskluzivno ter ob sebi ne trpi nobenega tekmccn.
Gotovo je pretirani nacionalizem prvi doprinesel največji dele/ k temu, da se narodi nič več ne razumejo rneil seboj. Nacionalizem je v tem smislu diferenciral evropske narode, da se več ne čutijo kot naravna enota, pa tudi ne več kot duhovna in kulturna enota. Morda jo kazen za pretirani racionalizem prejšnjega stoletja, da je novodobno nacionalistično gibanje povsem nerazumsko, da je zgolj instinktivno, čustveno. Civilizacija 18. in 19. veka je gotovo bila pretirano razumska. Temeljila je vsa bleščeča na vedi in nauku, a premalo je upoštevala tudi drugo, čustveno in ljudsko plut človeka, knr jo oboje znalo kot popolnoma naravno vedno družiti krščanstvo. Racionalizem pa j>*. krščanstvo laiciziral, snoval je tudi proti-krščanske religije, v katerih je bilo mnogo besed o plemenitosti, idealizmu, nesebičnosti, strpnosti. Gotovo jo vse to bilo tudi iskreno mišljeno, kakor jc racionalizem v obče bil prepričan o možnosti človekovega samoodrešenja iz svoje lastne pameti, loda te vere niso vzdržale. Niso mogle vzdržati klpili racionalistični fasadi, ker niso mogle zadovoljiti človeške narave, lako je prišlo, kar jc moralo priti: človek, ki ga ji- moderna civilizacija razkrist-janila. je odvrgel od sebe razumnrsko navlako in sc le|>o predal nagonom, šel jc nazaj v poganstvo. Oklenil se je tega. kar tvori temelj poganstva: oboževanje ruše, krvi, države. Odločil se je za to pot, ker ne mara več razumsko iskali rcsniee, kar bi ga zopet dvignilo nad nagonskega človeku v kraljestvo dulta in duhovnih resnic, 'lako bi tnogel prej ali slej zopet najti svojega Boga. Toda pretiran nacionalizem nujno tira človeštvo nazaj v poganstvo, ker uči religijo v lostranske; vrednote. Pri tem jc fanatičen, ckskluzjvcn. Z velik.- silovitostjo ra/bičava čustva in, sc navdušuje za stvari, napram katerim človeško življenje in življenje osebnosti kaj malo pomenjn. V nekaki fanatični zaslepljenosti drve ljudje za plitkimi gesli, ki vžigajo strasti v masah, nimajo pa nobenega posluha za stvarno, pametno besedo. Kar je izven ozko začrtanega miselnega kroga, se vnaprej s predsodki odklutija. ne da bi se kdo potrudil preiskati stališče in razloge nasprotnega tabora. Povračnmo se nazaj v barbarski primitivni svet, kakor je bil eni. ki je nastal na razvalinah rimskega cesarstva. Ničesar ni, kar bi z nacionalizmom razbičanc nartxle združevalo. Vsak gre svojo pot, si ustvarja svojo vero in svoje bogove. Tendenca je: kolikor narodov, toliko religij.
toliko miselnih svetov, ki sc besno, do izkrva-vitve med seboj pobijajo.
Poganski nacionalizem gotovo ne bo združil Evrope. Jc tudi nemogoče, da bi io pametno organiziral, ker jc lastni, nacionalni egoizem merilo vseh vrednot. Kar vidimo danes v Evropi, je popolna zmaga Machiavellijevega nauka o »svetem egoizmu«, le da ga je naša doba dvignila do stopnje nacionalne religije.
Ali naj pričakujemo ozdravljenja od druge skrajnosti, od internacionalizma, kakor nam ga ponuja boljševizem? Tudi boljševizem se v bistvu ne loči od idejnih osnov poganskega nacionalizma, ker je tudi njegov temelj sovraštvo, pač sovraštvo enega razreda do ostalih narodnih plasti, kakor jc v pretiranem nacionalizmu poudarjeno sovraštvo enega plemena ali naroda napram ostalim narodom. In mislimo, da ni duleč čas, ko se bosta nacionalno in boljševiško poganstvo združila v enotno Antikristovo fronto proti krščanstvu. Kar se tiče posebej boljševizma, vidimo, da hoče krščanskemu univerzalizmu, ki je nekoč ustvarilo duhovno enotnost krščanskega zapadu, postaviti na edi črti nasproti poaziatenje evropske politike in evropske nravi. Kurnberger jc svoje dni zapisal jako značilen stavek: »Evropa in Azija sta dva povsem opredeljena pojma. Kvropa pomenja zakon, Az.ija samovoljo; Kvropa pomenjn spoštovanje pogodb. Azija lokavo izdajstvo; Kvropa spoštuje človeka, Azija pa je enkrat starec, enkrat otrok.« čc ima ta pisatelj prav, potem moramo reči, da je az,i-jatska miselnost žo globoko prodrla tudi v Ev ropo.
Miru ni, ker manjka moralne, skupnosti med narodi, da bi se kakor v dobah močnega krščanstva čutili kakor udje ene družine. Godi se nam,'kakor je zapisal prerok stare zaveze: »Vsi kličejo: mir! mir! toda miru ni.« In moramo reči odkrito, da jc pri sedanjih pog-ojih tudi za bodočnosti gotov pesimizem upravičen.
Drin.
Apel na poljski narod
Varšava, 4. sept. b. Katoliški list »Polonia« je objavil manifest Paderevskega. slovitega virtu-oza in prvoga poljskega državnega predsednika, v katerem poziva poljsko vlado, naj spremeni svojo notranjo politiko zaradi nevarnosti, ki grozi poljski republiki na vzhodu in na zapadu. Obe državi sta totalitarni, v eni vlada nacionalni fanatizem. v drugi pa fanatična razredna borba. Potrebno je, nujno potrebno, da se razpusti sejem
Stanje prezidenta Masaryka
liUnv, 4. sept. AA. NDB. Po davišnjein zdravniškem poročilu se zdravstveno stanje predsednika Tomaža Masaryka od »noči v glavnem ni spremenilo. Predsednik je prebil mirno noč in je spal več ur brez prestanka.
Kongres Hitlerjeve stranke
Berlin, 4. sept. AA. DNB: Kongresa slranke v NUrnbergu se Ih> udeležil skoraj ve.s diplomatski zl>or. Na kongres no bo prišel nuncij Orsenigo, sovjetski veleposlanik Jurenjev in jioslanik Norveške, Peruja in republike San Domingo.
Revija filmske umetnosti
Benetke, 4. septembra, AA. (DNB.) Včeraj so razdelili nagrade ob zaključku pete revije filmske umetnosti. Kot najboljši dokumentarni film je prejel nagrado Ufin film »Mannesmann«. Prvo nagrado za najboljšo igro je dobil Emil .lannings za film '-Gospodar-. Mussolinijevo nagrado za najboljši italijanski film je dobil film »Sclpio Atricanus•■■; pokal za najboljše prirejen film jc dobil angleški film »Viktorija Velika«. Poleg tega je dobila Italija šc 4 pokale, Anglija 2 in Francija 1. USA je dobila 3 pokale, nagrajen pa je tudi Volt Disney za najboljši trik-film.
Ofenziva velesrbstva
Belgrad, 4. septembra, m. Pred nekoliko dnevi je skupina beograjske mladine, ki jo vodijo Radoje Markovič, Momčilo Vlajkovič, Svetislav Krstič in drugi, ustanovila posebno organizacijo ter jo nn-zvala »Srbska straža«. Vodstvo organizacije izjavlja, da bo v kratkem pričelo ustanavljati pododbore »Srbske straže*, in siceT najprej v donavski banovini. V zvezi z novo organizacijo ee je obnovila tudi organizacija belgrajskega mladinskega bratstva »Oplenac«, ki bo v prvi vrsti poskusila dobiti zvezo z zagrebškim društvom »Oplenac«, ki se je v Zagrebu ustanovilo na iniciativo pokojnega Varnave. Reorganizatorji belgrajskega »Oplenca« so obiskali metropolita Dositeja ter ga naprosili, da bi postal dobrotnik njihovega društva. Metropolit Dositej je delegaciji izjavil, da pristane na to, da postane dobrotnik in zaščitnik te organizacije. Kakor hitro bosta obe omenjeni organizaciji obnovili med seboj zveze, bosta obe društvi pričeli pt)- I vsod organizirati bratstva, v katere bi radi včb-.t
3T*.
Stališče socialnih demokratov
Zastopniki bivše socialistične slranke Jugoslavije so imeli nedavno sestanek, na katerem so
sklenili več resolucij. Z državnega stališča je treba predvsem poudariti tisti del resolucije, v katerem pravijo jugoslovanski socialni demokrati, da ->se morajo priznati zgodovinsko - razvojne posebnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev, kar se mora izraziti tudi v politični organizaciji države«. Prav tako pa se strinjajo s tem, da »morajo vsi južni Slovani biti združeni v eni državni zajednici, ki naj bo na z.no-traj organizirana na temelju državljanske svobode, verske in narodne enakopravnosti ter socialne pravice«:. Drugi členi resolucije se v znanem pravcu vseh evropskih socialistov zavzemajo za zbiranje vseh demokratičnih skupin v Jugoslaviji v »delovno skupnost ali demokratični sporazum , z drugimi besedami, za tako zvano ljudsko fronto. V mednarodni poli liki pa se resolucija kajpada izraža za tisto politiko, ki se suče okoli osi Moskva in v tem smislu zahtevajo, da sc :odločno pobijajo in pretrgajo vse zveze z nedemokratičnimi, to je rasističnimi državamk. Z eno besedo, Jugoslavija naj se poda na opolzko pot ustvarjanja dveh ideoloških front ter naj sc porftavi seveda ob stran Moskve kot voditeljice antifašietičnega zbora. Da je taka zunanja politika za našo državo, ki mora imeti čim več prijateljev, naj bodo v tej ali oni fronti, nemogoča in da bi s tem tvegali državo samo, ni treba posebej poudariti in je čudno samo, da naši sodrugi tega ne razumejo.
Dr. Stojadinovič za prijateljstvo z Madžarsko
Budimpešta, 4. sept. b. Jugoslovanski ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič je izjavil v Subotlci uredniku tamkaj izhajajočega madžarskega lista Naplo* ob priliki svojega potovanja v domovino med drugim naslednje: >Th pokrajina bi morala biti na sedanjih posvetovanjih v Riik,iresti posebno zainteresirana, kajti našel se je temel), po katerem hi se madžarske revizionistične težnje lahko likvidirale, /graditev mirnega in prijateljskega ozračja med Madžarsko in Jugoslavijo je na najboljši poti.«
Javna dela v naši državi
Belgrad, t. sepl. AA. Meseca avgusta se jc izplačalo na račun javnih del 38 milijonov dinarjev. Celotni znesek, izplačan do 31. avgust* t. I. na podlagi srednjeročnega posojila za javna dela. znasn 2H3.34 milijonov din iz resora gradbenega ministrstvu in 1911.2« milijonov din iz resora prometnega ministrstva. Kakor je znan«, ima finančni minister pooblastilo, tla ludi drugo polovico 51)0 milijonov dinarjev milijardnega posojila, katere plasman je hil prvotno namenjen tujini, plasira doma.
Kongres jugoslovanskih
hranilnic
Zagreb, 4. septembra, b. Danes ob 9 ie bila v Zagrebu otvoritev kongresa hranilnic kraljevine Jugoslavije. Na kongres je prišel tudi kraljevi zastopnik general Kuzmanovič, vlado pa je zastopal trgovinski minister dr. Vrbanič, prometno ministrstvo dr. Schneller, vojno ministrstvo armijski general Jurišič, navzoče pa so bile razne druge odlične rv«»hnrv»li ki S" zastopale razne gospodarske organizacije. Kongres je otvoril predsednik Zveze dr. Erber e pozdravom kralju, nato pa jc trgovinski
nili meslno in kmečko mladino. Obe društvi Srbska straža« in Oplenac« nameravata po izjavah voditeljev izdajati svoj list »Jugoslavenska misao«. Prva številka tega lista je danes že izšia. V listu je elika metropolita Dositeja in slavospev njegovemu delu. Eden od glavnih ustanoviteljev »Srbske straže- je izjavil dobesedno: »Organizacija noče nobenih vprašanj (hrvatskega vprašanja). Vprašanje edinstvene nacije, vprašanje kraljevine Jugoslavije je za nas rese io na krvavih poljanah. Glavno naše geslo je: Srbi so poklicani braniti pridobitve svojih prednikov in ščititi Jugoslavij o!«
Za obema omenjenima organizacijama stoje nepomirljivi krogi pravoslavne cerkve in JNS, ki se še vedno nc more pomiriti z dejstvom, da se je v državi pod sedanjo vlado pričela izvajali enakopravnost napram vsem državljanom in priznanim veram.
minister dr. Vrbanič pozdravil vse navzoče. Za njima je govoril ravnatelj mednarodnega instituta za varčevanje v Milanu, prof. Ravizza v francoskem in nemškem jeziku, dalje pa so govorili ludi poljski in češkoslovaški odposlanci. S tem je bil uradni del kongresa končan, nakar jc bil otvor-jen peti občni zbor Zveze jugoslov. hranilnic, ki je sprejel predlagano resolucijo v celoti.
Priprave za veliko parado
Belgrad. 4. sept. ni. Na Banjiškeni polj" jR hil danes zadnji poizkus revije čet belgrajske garni-zijc za veliko vojaško parado, ki l>o v ponedeljek na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. Današnjemu zadnjemu poskusu je prisostvoval minister vojske iu mornarice, nrmadni general Marič. — V ponedeljek IhkJo nu stopnišču letalskega |K>-veljslva v Zemiinu odkrili sliko kralja Petra II. v novi letalski uniformi. Sliko jc izdelal v naravni velikosti major Uhlik.
Teniški dvoboj
Jugoslavija : ČSR
Zagreb, 4. septembra.
Kukuljcvič (Jug) : Vodička (ČSR) 6:3, 8:6, 2:6, 3:6, 4:6.
Palada (Jug. : Časka (ČSR) 2:6, 6:1, 4:6, 6:1 prekinjeno.
Danes se je pričela tukaj tekma za srednjeevropski pokal madžarskega grofa Esterhazyja med Češkoslovaško in Jugoslavijo. V tekmovanju sodelujejo poleg imenovanih še Madžarska, Italija in Poljska. Favorita sla Češkoslovaška tn Jugoslavija ter bo sedanja tekma odločila pravega prvaka tekmovanja. Današnjim tekmam je prisostvovalo blizu 1000 gledalcev na velikem teniškem stadionu akademskega teniškega kiuba na Šalati. Kukuljevič z odlično igro odloči začetek v svojo korist, toda v začetku drugega seta postane nervozen, ker jc nekdo iz publike vpadel sodniku v besedo. Čcho-slovak sc zbere, toda Kukuljevič odloči tudi drugo igro v svojo korist V tretji igri pa je prišla do izraza velika vzdržljivost Čeha. V drugi težki m dolgotrajni igr; se jc namrečTCukuljevič popolnoma izčrpal Po odmoru se ie vzdržljivost Čeha še bolj pokazala ler je tudi naslednjo igro odločil v svojo korist in s tem priboril po več kot dve in po! urni igri prvu točko za Češkoslovaško. Nato sta nastopila Palada in Časka. Odlični Časka je prešel takoj v vodstvo. Z dolgimi, o*tro rezanimi udarci je prisilil Palado. da mu je prepustil prvo igro. V drugi igri se Palada :berc ter jo z odličnimi ločnimi udarci odloči gladko za sebe. V tretji igri prevzame iniciativo zopet Čeh in po dolgi borbi odloči v svojo korist. V četrti igri, ki jc bila po odmoru, je Palada Čeha odlično porazil. Stanje jc bilo torej izenačeno ter sc jc naslednja igra odložila za jutri, ker je nastopil mrak.
Moto - dirke
Zagreb, 4. septembra, b. Včeraj so bile oddane zadnje prijave za velike motociklističnc dirke. Udeležba jc dosegla rekord, sai ec ie prijavilo 87 aktivnih motociklistov in znanih mojstrov ter mnogo novih dirkalcev, ki sc bodo pomerili s starimi vozači. Zaradi tega bo potrebna tudi predtekma. Določeno je veliko število nagrad. Na današnjem treningu so dosegli stari vozači sijajne rezultate, zlasti Babič, ki bo največji konkurent letečemu Kranjcu, ki tifiva v Zagrebu veliko popularnost. Prijavilo sc jc vsega 25 novih dirkalcev. Uprava policije je storila potrebne korake, da ne bo nesreč
in iivršij« .nove volitve, na temelju katerih naj hi se sestavila vlada širokega narodnega zaupanja. Paderenski 14 let ni bil v svoji domovini in je Izjavil, da je v svojem 78. letu globoko vzuemir-jen in v skrbeh za svojo domovino, ker prihajajo li Poljske vesti, na katere mora kot dober patriot opozoriti in poslati zadnji apel poljski javnosti, da se spametuje.
Inozemski novinarji
Lep govor g. bana*
Bled, 4. septembra. Danes dopoldne so ravna-" telii evropskih poročevalskih uradov, ki zaključijo na Gorenjskem svoje potovanje po Jugoslaviji, naredili izlet v Bohinj. Razume se, da je mogočna lepota Bohinjskega jezera napravila na naše gosto najgloblji vtis.
V	dvorani Park-hotela na Bledu jo ravnateljstvo tega gostinskega podjetja priredilo novinarjem novo presenečenje. Bogato in okusno servirauo kosilo je naletelo na splošno priznanje tujih gostov. Med kosilom se jo dvignil ban dr. Marko Natlačen in pozdravil goete z lepim govorom v slovenskem jeziku, v katerem jo med drugim dejal, da smo Slovenci majhen narod, morda eden najmanjših nu zemeljski obli, toda zavzemamo častno mesto v krogu vseh kulturnih uarodov zemlje. Videli ste, da hoeo ta narod živeti, da hoče živeti svoje lastno kulturno življenje. Ko ste sj ogledali včeraj novinarsko razstavo v Ljubljani, ko sto si ogledali nas velesejem, ste videli, koliko naš narod kulturno producira. Zlasti sto imeli priliku opaziti, kak« odličen smisel ima naš narod za organizacijsko delo. Ko ste se vozili skozi našo vosi, sto videli, kako so lične, kako so naše hiše okusno zgrajene, kako so čiste, kako vlada povsod smisel za red, smisel za snago.«
Gospodu banu se je zahvalil predsednik mednarodne zveze poročevalskih uradov Meynot. Dejal jo med drugim, da ga jo prav posebno navdušila naša novinarska razstava, ki nam je odkrila, na kako visoki ste mi j i jo slovensko časnikarstvo, Iti te dni slavi 140 letnico svojega delovanja. Tudi tu smo mogli opaziti, kako pridno jo to ljudstvo iu kako globoke, so njegovo organizatorne sile.
Po prisrčnih besedah ravnatelja atenskega ]>o-ročevalskega urada Vekiarelisa se je g. ban poslovil od navzočnih in se vrnil v Ljubljano.
Kongres zdravnikov
(nadaljevanje s 5. strani)
V	debato o ledvičnih kamnih sta posegla sanitetni podpolkovnik Vitanovič in prof. Koen iz Belgrada. Nadalje so prispevali k tej temi prof. Pliverič iz Zagreba, g. Pejčič ter docent Rapant in Jakšič, ki sta pokazala niz rentgenoloških slik. Končno sta k tej temi prispevala šo Matic iz Belgrada in asistent Serlič iz Zagreba. S tem je bila debata o drugi glavni temi kirurškega kongresa o ledvičnih kamnih končana. Sledile 60 prosto teme. Kot prvi je govoril Francoz Dreyfus-Le-Foyer o problemu tuberkuloze s kirurškega stališča. Potoni 6e je priglasil k besedi priuiarij dr. Neubauer, šef Golnika. Za njim je predaval profesor dr. Ko-stio iz Belgrada o možganskih novotvorbah. Potem so bili vsi predavatelji povabljeni na čajanko k banu. Čajanka se je pričela ob pol 6. ua banovini in se je je udeležil g. ban dr. Marko Natlačen kol domačin z go. soprogo, podban dr. Majcen in dr. Gospod ban je sprejel goste nad vse ljubeznivo. Čajanka jo potekla v najlepšem razpoloženju. Jutri se kongres nadaljuje ob 8. zjutraj.
Osebne vesti
Belgrad. 4. sept. m. Upokojeni sta Marija Do-bričič, učiteljica v BaSčanski Dragi, in Franja Bralanič. učiteljica v Slov. Konjicah.
Belgrad, 4. sepl. m. Prestavljeni ao v glavna
carinarnico v Belgrad: Miloš Andželkovič iz Ljubljane, Dragiša Nestorovič iz Koloribe v glavno carinarnico v Zagreb: Božidar Mihajlovič iz Rakeka, Jurij Erceg iz. Koloribe; v glavno carinarnico v Skopl.je: Josip Košenina, vršilec dolžnosti upravitelja carinarnice v Strugi; v carinarnico v Kotoribo Bora Kutlešič iz Novega Sada; v carinarnico v Preko Mate Tadič, Jcseuice; v carinarnico v Prahovo llija Aleksič iz Maribora; v carinarnico Rakek Gavro Vujoševič iz. Subotice; v carinarnico v Caribrod Svetislav 1'rolič iz Maribora.
Podpora banovinskim
uslužbencem
Za roistni dan Nj. Vel. kralja Petra IL bo gospod ban dravske banovine razdelil med nižje uslužbence kraljevske banske uprave, ki imajo šolo-obiskujoče otroke, podpore v skupnem znesku 24.000 din. Višina posameznih podpor se bo ravnala po številu šolo-obiskujočih otrok v družinah posameznih uslužbencev.
Tajfun v Honkongu
London, 4. sept AA. DNB: Po vesteh iz Hon konga je včerajšnji tajfun zahteval mnogo več žrtev kot pa se je to prvotno mislilo. V samem Taifu Maruetu znaša število mrtvih okoli '200. Dosedaj še ni znano, koliko ribičev jc utonilo. ViliHr je nek obrežni parnik zanesel proli angleški kri-žarki -»Suffolk in nalo še proti rušilcu »DechestK. Parnik je trčil ob obe vojni ladji, ki sta prccej poškodovani. V Hanlsongu leži še nad 100 trupel, ki jih še niso mogli razpoznati. Tisoči begajo po ulicah in iščejo trupla svojcev ali pa prijateljev. Verjetno je silen val z morja več slo ljudi potegnil v morje, kjer so utonili.
Pariz, 4. sept. A A. (Štefani); Tu »e vrši nenavadna sodna razprava, ki zbuja veliko pozornost občinstva. Gre za neega komunista, ki se ima zagovarjati. ker je pljunil lia truplo nekega svojega političnega nasprotnika, nekdanjega uradnika na županstvu v Saint-Deiiisu, ki je, kakor znano, v levičarskih rokah. Obtožnica očila obtožencu skrunitev mrtveca.
Rim, 4. septembra. AA. DNB. Med poskusnim poletom nekega bombnika je padla * njega cementno bomba nad vzhodnim delom Rima. Bomba jo prrhila streho, pa pri tem ni napravila posebno škode. Neki tuji listi so objavili zaradi tria vest. da je nekdo hotel izvršiti atentat na Mussolinijevo hišo. Toda to je popolnoma netočno in smešno.
in da se bodo dirke razvijale brez ovir. Določene so ceste, po katerih morajo niotociklisti odhajati in prihajati. Po vsej poii bodo postavljeni mednarodni prometni znaki, ki jih bodo morali moto* ciklisti skrbno upoštevali.
Kralja Petra 14. rojstni dan
Naš mladi kralj Peter II. obhaja v ponedeljek 6. septembra svoj štirinajsti rojstni dan. Ob tej priložnosti, ko mladi vladar prestopa prag tako rekoč iz otroške v mladeniško dobo, naj nam bo dovoljeno, da našo širšo javnost seznanimo s potekom njegovega dosedanjega življenja, ko se z vsemi svojimi mladostnimi močmi pripravlja, da 0. septembra leta 1941 dejansko prevzame v svoje roke usodo naše države.
Kralj Peter II. je najstarejši sin blagopokojne-
fi kralja Aleksandra, rojen 6. septembra 1923. rščen je bil po obredih pravoslavne cerkve z vodo 1« vseh velikih rek Jugoslavije. Od ranega detinstva je mladi vladar navajen na točno odrejeno in z delom povsem izpolnjeno življenje, ki naj^ ga pripravi za njegovo veliko in odgovorno službo. Najprej je moral skozi osnovno šolo po istem učnem načrtu, ki velja za vse njegove vrstnike. To je bila izrečna želja njegovega očeta, ki je dejal: »Peter mora delati isto kakor njegovi šolski tovariši. Nobene izjeme ne more biti v njegovo korist, kajti od bo nekega dne stopil na prestol.« Na ta način je modri oče odredil vzgojo svojega sina. S tem, da je bodoS kralj prevzel nase iste šolske dolžnosti kakor vBi drugi otroci, se je približal ljudstvu, iz katerega je izšel; s tem, da 80 mu bile odrečene vse prednosti, s katerimi ao navadno obkrožeoi princi, je dobila njegova vzgoja poudarek resnosti.
Zelja očetova je bila doslovno izpolnjena. Peter je najprej prešel 4 razrede ljudske šole, ven-
dar se je poleg tega še učil štirih tujih jezikov: francosko, angleško, nemško in rusko. Posebno pozornost pa so njegovi vzgojitelji posvetili temu, da je dodobra spoznal jugoslovansko narodno zgodovino in zgodovino dinastije, kateri pripada. Za časa »obiskovanja« ljudske šole se je mladi vladar izkazal kot izredno dober in marljiv učenec, ki je v vsakem oziru zadovoljil svoje vzgojitelje. Poleg naše narodne zgodovine se je zlasti zanimal za fiziko.
Ko je končal ljudsko šolo, je odšel v kolegij Sandroyd v Anglijo, da nadaljuje svoje študije. V kolegij je dospel septembra leta 1984, dvajset dni pred groznim marsejskim zločinom, kjer je izgubil svojega ljubljenega očeta. Vrrfiti se je moral v domovino, kjer je bil kot 11 letni deček oklican za kralja.
Po vrnitvi domov se je pričelo za mladega vladarja še resnejše delo in življenje. Njegov duh mora sprejeti mnogo, mnogo znanja, da bo mogel biti Sera štiri leta kos veliki nalogi, ki ga čaka.
Kako kralj Peter
preživlja dneve
Kralj vstaja ob 7 zjutraj. Najprej opravi jutranjo molitev, potem zajtrkuje, ob 8.30 pa je že pri deln. Dopoldne ima 4 učne ure, ki trajajo po 40 minut, ali pa 2 uri po 40 minut in eno 75 mi-
nut. Te ure dajejo vladarju profesorji belgrajskih gimnazij. Dopoldanski pouk se konča ob 11.45. Trikrat na teden ima kralj uro telovadbe od 11.90 do 12.
družine. Nato pa se zopet prične delo. Večerja ob pol 8. Po večerji izdeluje svoje naloge, potem pa preživi veder v družbi svoje matere kraljice Marije.
Poleti se ta dnevni program nekoliko spremeni. Mladi vladar vsako jutro jezdi na kratek izlet.
Kralj bere dela najboljših jugoslovanskih pisateljev, zelo pa ima rad narodne pesmi in pripovedke. Pa tudi iz tuje literature bere mladi vla-
hi uspešne nege lepote brez dobrega mila
ELIDA
MILA
CVETIC MILO
posebno blago In učinkovito čudovitega vonja
Po kosilu, ki je ob 12.45, kralj počiva in bere
do 3 popoldne. Potem se telesno krepi z gimna-stičnimi vajami, se sprehaja in dvakrat na teden tudi jezdari. Ob pol 5 pije čaj v krogu kraljevske
dar: Dickensa, Stefeneona, Tvalna, La Fontaina.
Daudeta, Turgenjeva in druge.
Kadar dovoljuje vreme, se kralj uči na prostem.
Kraljeve zabave so naslednje: igranje z njegovimi brati - kraljeviči, koncerti in gledališke predstave na dvoru, v katerih včasih sam sodeluje, igrajoč v otroških prizorih.
Fizično vzgojo kralja znatno olajšuje njegova naklonjenost raznim koristnim športom. Zelo rad jezdari, plava, vesla, lovi ribe itd. Poletje preživi na Bledu ali v kraljevski rezidenci Miločeru v južnem delu našega Primorja.
(Na levt) — Kralj Peter IL s kneieričcm Aleksandrom prihaja v spremstvu več mladih skavtov v tkavtske taborišče pri Savici v Bohinjn. — (Na
desnL) — Kralj Peter II. in kneževič Aleksander s skavti traven svojega taborišča v Bohinju.
Franjo Neubauer:
Mlademu kralju
Že cvet se poslavlja od polj in vrtov,
vse pesmi, vsi klici molče sred' gozdov.
Od Tebe pa daleč jesenski je hlad, pri Tebi in v Tebi je sama pomlad.
Mladost Te objema ljubeče, tesno, besede Ti bajne šepeče sladko.
Življenja Ti jutro kot majnik žari, nobena ga senca noči ne temni.
Uživaj, kralj mladi vso srečo, ki daje mlaaosti jo čas, uživaj ob jezeru sinjem pod skalnim gorovjem pri nas!
Naj tam obsijan od veselja in sreče Tvoj mladi bo vek, kjer Donava silna in Sava v mogočen se družita tek!
Kjerkoli v doleh in na gorah prebiva naš združeni rod, navdušen Ti vošči vso srečo in vzklika za rojstni Ti god!
(Na levL) — Kralj Peter II. in kneževič Aleksander (sin kneza-namestnika Pavla) se nrita v boksn. — (Na desni.) — Kralj Peter n. ia kneievift
Aleksander prenašata kobile, na katerih bosta zgradila most
iz zgodovine cerkve sv. Jerneja v Šiški
K zanimivemu članku v »Slovencu« z dne 29. avgusta z zgornjim naslovom pripominjam sledeče: Cerkev sv. Jerneja v Spodnji Šiški je bila do leta 1785 v cerkvenopravnem oziru podružnica župnije Št. Vid nad Ljubljano in ne sv. Petra v Ljubljani. Tega leta je bila priključena Spodnja Šiška novi frančiškanski župniji, Zgornja SiŠka pa je do dane« ostala pri šentviški župniji. Valvasor (VII. knjiga, 2. zvezek) našteva med šentviškimi podružnicami, ki jih je bilo takrat še 12, cerkev v ftiski na drugem mestu in piše: »Druga podružna cerkev župnije St. Vid stoji pod varstvom 6v. Jerneja v Šiški. 2e-gnanje obhaja v nedeljo po sv. Jerneju.« Zanimivo je, kar piše o šišenski cerkvi »Matrikula župne cerkve sv. Vida nad Ljubljano« iz 1. 1749, to je latinski zapisnik cerkvenih opravil šentviškega kaplana (sestavil tedanji kaplan Jernej Zupane), rokopis v župnem arhivu v St. Vidu: »Četrta podružna cerkev je sv. Jerneja v Spodnji Šiški, nemško fCeitsch. Ima 3 zvonove. Večji je bil vlit 1. 1733, srednji 1696, mali 1745. Zvonik je bil sezidan 1680. Zunaj v cerkvenem zidu blizu temelja nasproti mežnariji se vidi rimski nagrobnik. Na pokopališču okrog cerkve so pred 40. leti pokopavali soseščane, kot se grobovi še zdaj vidijo, a ne vem, zakaj je bilo opuščeno in so si izbrali pokopališče pri sv. Petru v ljubljanskem predmestju. Razen tega se zdi čudno to. da spada cerkev gleide duhovnih opravil in soseščani ob veliki cesti pod goro samo glede predvidevanj, oklicev in porok pod to (šentviško) župnijo, glede vsepa drugega, krstov, vpeljavanja mater in pogrebov pa v župnijo sv. Petra.« Zelo za-
nimivo razmerje!
I. Kogovšek.
Dobrna pri Celju
2i jrtm, žlTtna la Katk« boltinl ln vsa on«, kt st prtltka ptlrrttri!
Akratoterma 37» C, naravno ogUlkovo-klile koptlL It-bornl zdravilni učinki pri boletnlh srca, Jlvcev, «n»*|n boleznih, boleznih ledvic, mehurja, otlabeloitl, kroničnih itlodčnlh ln črevesnih katarllh. - Kraten park, dlvna ekollca - Od IS. aprila do 30. Innlla ln od ^teptembra ao 31. oktobra so dnevno pavšalno »diavljenje «» pa.s».no eeno Din 1100-- do Din 1S50-- (autobus Celje—Dobrna ln nataj, toba, hrana, kopeli, zdravnik ln takse). Zahtevajte prospekte.
Novi most čez Kamniško Bistrico
v Beričevem
Poročali smo že, da bo v nedeljo, 5. septembra slovesno blagoslovljen in izročen prometu novi že-lezobetonski most čez Kamniško Bistrico na Beričevem, ki leži na banovinski cesti Ljubljana-Litija. Dejansko se vrši promet čez most že od 2. avgusta. Ob tej priložnosti ne bo odveč, če našo javnost pregledno seznanimo s historiatom tega novega javnega objekta, po katerem so že desertletja kričale potrebe celokupnega Zasavja.
Stari leseni most čez Kamniško Bistrico na Beričevem je bil zgrajen iz mehkega lesa, dolg 70 m. Imel je 11 vmesnih koz v medsebojni razdalji 6 m. Zaradi zajezilnega vpliva Save, ki zadržuje odtok Bistrice in ki je oddaljena od mostu 2 kilometra, oe je struga Kamniške Bistrice močno napolnjevala z gramozom. Posledica tega je bila, da je bil stari most ob vsaki večji vodi v nevarnosti. Kamniška Bistrica je dostikrat tako narasla, da je voda tekla čez most in je bil seveda v takih primerih promet čezenj nemogoč. Novembra 1934 je narasla Bistrica celo mostno konstrukcijo porinila nizvodno za 60 cm, decembra istega leta pa se je ndrla mostna konstrukcija v drugem polju na levem bregu pod ared-njetežkim avtobusom. Okrajni cestni odbor je vse ukrenil za hitro popravo mostu. Vzdrževalni stroški starega mostu so poslej naraščali, poleg tega pa se je bilo treba vedno bati, da se bo most na lepem podrl.
Zaradi obupnega stanja starega mostu je banska uprava meseca februarja 1935 odobrila izdelavo načrtov za nov leseni most, ki naj bi potekal po možnosti normalno na smer vodotoka s čim manj vmesnih podpor, da bi se lažje odvajale visoke vode. Septembra 1935 se je na podlagi napravljenih načrtov že vršila vodopravna obravnava in okrajno na-čelstvo za ljubljansko okolico je izdalo gradbeno dovoljenje za gradnjo novega lesenega mostu.
Dne 16. oktobra 1935 sc je mostna konstrukcija starega most'.! pod bremenom tovornega avtomobil«, naloženega s šf>ecerijekim blagom, vdrla in avto je padel v strugo. To je bil zgovoren opomin, da je treba čimprej začeti z zgradbo novega mostu.
Medtem je bil imenovan nov okrajni cestni odbor in vanj je prišel tudi g. Matija Jeran, posestnik in gostilničar na Beričevem. G. Jeran je začel s pod-j>oro vsega zasavskega prebivalstva živahno akcijo, da bi se mesto lesenega mostu zgradil čez Kamniško Bistrico moderen most železobetonske konstrukcije. Posledica te akcije je bila, da je okrajni cestni odbor v Ljubljani na svoji seji 4. decembra 1935 soglasno sklenil, da se mesto lesenega mostu zgradi železo-befonski most. Potrebo železobetonskega mostu je uvidel tudi ban g. dr. Natlačen, ki se je na pristojnih mestih krepko zavzel za potrebne kredite. Ko so bili krediti zagotovljeni, je g. ban takoj odobril sklep okrajnega cestnega odbora ter naročil tehničnemu oddelku banske uprave, da pripravi jx>trebne načrte. Načrte je z veliko strokovno sposobnostjo izdelal banovinski inženjer g. Kadune. G. ban je načrte za novi most odobril dne 23. oktobra 1906, nakar je bila razpisana licitacija za oddajo dela. Celotni gradbeni stroški so bili preračunani na 782.000 dinarjev. Delo je izlicitirala Stavbna družba d. d. iz Ljubljane, ki je pričela delati 4.' decembra 1936.
Zaradi spremenljivega vremena v zimskih mesecih ter zaradi deževja v aprilu in maju je delo pri gradnji mostu bolj počasi napredovalo. Vse težkoče pa so graditelji premagali in 23. junija t. 1. je tvrdka z neprekinjenim delom v 27 urah zabetonirala nosilno mostno konstrukcijo. Most je zgrajen kot kon-tinuorični nosilec prek 3 polj. ima torej v sredi dve jjodpori. Dolg je 46 metrov ter je preračunan na obtežitev s parnim valjarjem, ki tehta 18 ton. Dne 2. avgusta je bila poizkusna obtežba mostu, ki se je sijajno posrečila. Dovršitveni rok za zgradbo mostu je bil določen na 300 kolesarskih dni in poteče 21. septembra t. 1. Gradbena tvrdka mora še zaliti granitni tlak na mostu ter izvršiti še nekaj manjših očiščevalnih del, vendar ta dela ne ovirajo prometa čez most.
V nedeljo bo slovesna blagoslovitev novega mostu, po kateri bo g. ban dr. Natlačen izročil most prometu.
Nova postaja Tržišče na Dolenjskem
Vsa mirniška dolina z veseljem pričakuje otvoritev nove železniške postaje Tržišče, katere slovesna otvoritev bo v nedeljo 5. septembra ob 12 po prihodu vlaka iz St. Janža.
Je tu uresničenje dolgoletne želje vseh prizadetih, saj bomo kmalu imeli dogotovljeno progo, ki nas bo vezala e Sevnico.
Postaja sama leži za ftt. Jurskim hribom v prijaznem pobočju ob reki Mirni. Poslopje je zgrajeno prav sodobno in ustreza po svoji zunanjosti in po notranji razdelitvi moderni smeri novih stavb. Nova postaja je pet minut oddaljena od prijazne vasico Tržišče, ki ima lepo lego in izhodne točke do bližnjih vinskih goric.
Vabimo vse ljubitelje Dolenjske, da prisostvth-jejo nedeljski slovesnosti in otvoritvi ter si ogledajo novo in najlej>šo postajo Dolenjske.
Slovesnost na Rakeka odložena
Ljubljana, 4. spetembra.
Iz Rakeka nam poročajo, da za danes napovedane slovesnosti odkritja spomenika kralju Aleksandru zaradi nepredvidenih zadržkov ne bo. Slovesnost je odgodena na nedoločen čas.
Pač r>a ntm istočasno snoroča /veza r» tujski promet, da bo izlet v Postojno kljub temu izveden v celoti, kakor je bilo objavljeno v časopisih. Zadnji čas za prijave je do danes opoldne.
Drobne novice
Koledar
Nedelj*. 5. septembra: 1R. pobin.. Aneelska nedelja. Lavrencij Just., škof; Gentilij, in.
Ponedeljek, 6. septembra: Caharija, prerok; Peregrin.
Novi grobovi
-f- Leopold Faganel. V Ljubljani je umrl upokojeni jetniški paznik gosp. Leopold F a g a n e 1. Pokojni je bil vzoren krščanski družinski oče, ki se je ves posvetil dobri vzgoji svojih otrok. Vsi štirje otroci, ki žalujejo ob njegovem grobu, so dobro preskrbljeni in so obenem tudi vneti delavci v naših društvih in organizacijah. Pogreb pokojnika bo danes, v nedeljo ob pol 3 izpred mrtvašnice Leonišča na Stari poti. Blagemu pokojniku naj sveti Večna luč, žalujočim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje!
t- V petek je umrla gospa Antonija Gorjanc _ , 'rime, 6oproga čevljarskega mojstra v Ljubljani. Pogreb pokojnice bo danes popoldne, ob iz mrtvaške veže splošne bolnišnice, na pokopališče k Sv. Križu. — Naj počiva v miru. Prizadetim naše sožalje.
Osebne vesti
—Odvetniku g. Franu Kodru v Murski Soboti
je dovolil odbor odvetniške zbornice v Ljubljani, da preseli pisarno v Ljubljano. Za prevzemnika pisarne v Murski Soboti je imenovan odvetnik g
pisarne dr. Tone Brumen.
Plesna šola Mete Vidmarjeve
(umetniški ples in plesna gimnastika) Gajeva ul. 9 Vpis dnevno od 10—12 ure.
—	Zahvala. Ker mi ni mogoče pismeno odgovarjati, se prav iskreno zahvaljujem mnogoštevilnim prijateljem, znancem in društvom, ki 60 mi ča6titali k 70 letnici mojega rojstva. Kranj, 3. septembra 1937. Matej Škrbec. č. kanonik.
—	Prosvetni tabor na Igu bo 19. septembra. Blagoslovitev nove zastave, tabor in javna telovadba.
—	Akademski dom sv Cirila v Ljubljani. Stre
liška ul. 12, 6poroča gg. akademikom in abituri-entom. ki žele v šotekem letu 1937/38 stanovanje, da naj do 15 t. m. vlože nekolkovane prošnje in hkrati prilože obveznice 6 podpisom staršev za redno plačevanje stanarine, ki znaša 100—140 din mesečno.
LJUBLJANSKI
VELESEJEM
—	Obrtniško zborovanje v Slovenski Bistrici.
Sestanek Slov. obrtniškega društva v Slov. Bistrici bo dne 8. septembra t. 1. ob 9 v mali dvorani okrajne hranilnice v Slov. Bistrici, e sledečim dnevnim redom: 1. Določitev dneva za obrtniški tabor. 2. Izvolitev odbora, za veselični tabor. 3. Poročilo o dosedanjem delovanju društva. 4. Slučajnosti. Udeležba za člane 60dnega okraja Slov. Bistrica obvezna. Vsi se pa naprošate, da se 6estanka gotovo in točno udeležite, da s tem pokažemo skupno moč slovenskih obrtnikov.
—	Spored priljubljenih izletov »Putnika« Maribor z luksuznimi avtokari: Na praznik, 8. septembra: Vrbsko jezero (Velden) vključno vizum 150 din. — Od 10. do 12. septembra: na Dunajski velesejem vključno vizum 250 din. — U. septembra: Graz, jesenski velesejem 100 din. — 12. septembra: Graz, jesenski velesejem 100 din. — 16. septembra: Graz, jesenski velesejem 100 din. — Od 18. do 19. septembra: Graz, jesenski velesejem 110 din. — Od 25. do 27. septembra: Brno, velike mednarodne avtomobilske dirke 400 din. — Prospekti, informacije in takojšnje prijave: »PUTNIK«, Maribor—Celje—Ptuj.
Klavirji, pianini
svetovnih znamk Stingel. FJirbar, Seiler. Forster; ludi na obroke in na posodo v veliki izbiri pri M. B a u e r I e , Gosposka ulica 5fi-I.
—	Vremenska napoved. Evropa: Visok pritisk s pretežno vedrim vremenom vlada nad srednjo Evropo. Depresija z oblačnim in deževnim vremenom se vzdržuje nad Sredozemskim morjem in nad Islandom. Oblačno vreme na južni polovici Balkanskega^ polotoka, kjer ponekod tudi dežuje. — Jugoslavija: Prevladuje vedro na severni polovici, oblačno in deževno na južni. Oblačnost brez dežja se povečava na Primorju. Temperatura ie malo padla v vardarski banovini in porastla v ostalih delih. Minimalna temperatura Prilep 10, maksimalna Omišalj 30. — Napoved za 5. septembra: Vreme brez velikih sprememb. Prevladovalo bo malo oblačno na severni in oblačno na južni polovici. Nekaj dežja bo najbrž na skrajnem jugu in v nekaterih planinskih delih. Temperatura se ne bo veliko spremenila,
— Osebam, ki se ne morejo zadostno kretati, pa trpe vsled tega na zaprtju in motnjah pri prebavi, združenimi s pomanjkanjem teka, nudi večtedensko zdravljenje z naravno »Franz-Joselovo« grenko vodo zelo dobre uspehe Uživa se dnevno 1 čaša »Franz-Joselove« grenke vode zjutraj na tešče ali zvečer, preden greste k počitku
Ogl. reg 9. br. >>174 81.
Tabor gorenjskih obrtnikov bo dne 8. 6ept. pri Sv. Joštu nad Kranjem v vsakem vremnu. Spored tabora: Zbirališče ob 7 zjutraj pred kolodvorom v Kranju. Ob 9 sv maša pri Sv. Joštu nad Kranjem. Po maši tabor pred cerkvijo in koncert kranjske godbe. Sodelujejo tovariši obrtniki s pevskimi točkami. Po možnosti bomo skrbeli za polovično voznino. kar bomo pravočasno objavili v »Slovencu« Na svidenje na mali Šmaren pri. Sv. Joštu! Naj /ivi pošteno rokodelstvo! — Zveza slovenskih obrtnikov v Ljubljani.
—	Prosvetni tabor pri Sv. Juriju ob Taboru bo v nedeljo 12. septembra. Spored: Ob 9. sprejc n gostov v Oistriški vasi. Ob pol 10. na prostem sv. maša s pridigo (g. univ. prof. dr. Lukman). Na taboru govorita g profesor Bitenc iz Celja in g. župan Turnšek iz Polzele. Popoldne ob pol 2. slovesne večernice. Ob po! 3 telovadni nastop braslov-škega okrožja fantov in deklet. Po nastopu prosta zabava. Prijatelji naše mladine, vabljeni! Sv. maša bo ob pol 10 in nc ob 10., kakor je objavljeno na lepakih
Restavracija nn pn«tnji Pragersko. Direkcija državnih železnic v LJubljani odda s 1. novembrom 1. I. po predpisih pravilnika 135 v zakup za nedo-
ločen čas kolodvorsko restavracijo na postaji Pragersko. Potrebna glavnica za obratovanje restavracije znaša 30 000 din. Prošnje se vlagajo do vključno 25. septembra t. 1. na naslov direkcije državnih železnic v Ljubljani. Natančnejša pojasnila o pogojih in velikosti varščine je moči dobiti pri Direkciji drž. železnic v Ljubljani, soba 59 odnosno 54 in pri šefu postaje Pragersko.
— Gasilska četa v Zgornjem Brniku bo v nedeljo, 12. t- m. imela veliko slovesnost, ko bodo blagoslovili njeno novo motorno kombinirano brizgal-no. Od dveh popoldne bodo domači in tuji gasilci
nabavi v vseh biljetarnlcah društva »Putnik« kakor tudi pri Avstrijskem turističnem uradu v Zagrebu. Ugodnosti veljajo od 31, avgusta do konra sejma.
— Naznanilo in zahvala. Radi bolehnostl in
visoke starosti 74. let oddal sem po dolgih 34. letih vodstva mojo priv. trgovsko šolo strokovnemu konzorciju, kateremu 6em izposloval tozadevno koncesijo. — Povdom tega se prisrčno zahvaljujem vsem bivšim zavodovim učiteljem za njih požrtvovalno, uspešno in tovariško sodelovanje, vsem mojim bivšim gojenkam in gojencem ter njih staršem za zaupanje, s katerim so z učiteljstvom vred pripomogli mojemu zavodu do sedanjega visokega ugleda; vse pa prosim, da me ohranite v prijaznem spominu! — Iskreno želim, da zavod uspešno
Zanesljivo in prvovrstno izobrazi Vašega sina, hčerko za vse delo po pisarnah, pa tudi za vodstvo trgovinskih obratov državno priznani
ENOLETNI TRGOVSKI TEČAJ
pri trgovskem učnem zavodu v Llablfani
Kongresni frg 2.
Samo
to privatno trgovsko učilišče v Ljubljani razpolaga z zares odgovarjajočimi, velikimi, higijeničnimi učilnicami in zbirkami ter ima edinstveno lego v središču mesta.
Vodstvo in učno osohje kvalificirano pouk vzoren, disciplin* najboljša. Vpis in pojasnita ob delavnikih od 9 — 12 in od 15 — 18, ob nedeljah in praznikih od !<> — 12. Zsčetek pouk* 15. septembra ob 8. uri. Šolnin* Din 110"— oz. 230-—. Veljavnost izpričeval je odrejena s pravilnikom ministrstva trgovine in' Industrije in z odlokom kr. banske uprave
skupaj odšli v cerkev k službi božji, nakar bo po litanijah blagoslovljena brizgalna in nato odlikovanih nekaj članov za dolgoletno službovanje. Po tej slavnosti bo veselica na vrtu g. Remica. Gasilce in prijatelje našega gasilstva vabimo na to slovesnost!
—	Velika sadjarska in vrtnarska razstava, ki bo odprta danes ob 8 zjutraj v šoli pri D. M. v Polju, bo trajala do 8. septembra. Vstopnine ni. pač pa se sprejemajo prepiačila za sadjarsko podružnica — Pridite!
—	Radijska postaja sporoča svojim naročnikom, da bo v ponedeljek, 6. sept., o priliki rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. prenašala svečano službo božjo iz cerkve sv. Nikolaja. Popoldne ob 17.30 pa bo naš reporter govoril o poteku in re-
V % nilPTE1 predstave: popoldne ob ▼ (r* B IU a Ej b un v drevoredu.
NI vstopnine!
Zvečer cb pol 9. uri v paviltonu K
zultatu tekme za prvenstvo v tenisu med Jugoslavijo in Češkoslovaško.
Članice zveze absolventk kmetijsko-gospo-dinjskih šol imajo dne 8. septembra ob desetih dopoldne v gospodinjški šoli v Mali Ix>ki svoj redni občni zbor z zborovanjem za vse kmetsko ženstvo iz Dolenjske. Za zl>orovanje in občni zbor je dovoljena četrtinska voznina. Udeleženke morajo imeti člansko legitimacijo, s katero kupijo na odhodni postaji polovično vozno karto s potrebnim obrazcem »K 14<. Vozne karte na postaji Velika Loka ne smejo oddati, ker imajo s potrdilom o udeležbi s to karto pravico do brezplačnega povratka.
— Zahtevajte povsod odprto kremo za čevlje >B r i I a n t«.
DOLENJSKE TOPLICE
železniška postaja Strata-Toplice Najučinkovitejše Radio termalno kopališče 38« C zdravi sigurno revmatizem sklepov ln mišic, bolezni živčnega sistema, ženske bolezni, organične motnle srca m krvnega obtoka, razne posledice zlomilenih kosti itd. — Icsensha sezona od 1. septembra do 31. oktobra. 10 dnevna pavšalna penzija I. razred Din 600-—, 20 dnevna Din 1.100--. V tem pavšalu Je vračunana prvorazredna soba ln prehrana, kopeljl s perilom, enkratni zdravniški pregled ln vse takse. Zahtevajte pojasnila ln prospekte od uprave
—	Enodnevni izlet nn Koroško 12. septembra; dvodnevni izlet v Trst 15. in 10. septembra ter dvodnevni izlet v Gorico in Trst 18. in 19. sept. priredi Izletna pisarna M. Okorn. hotel Slon, tel. 26-45, vhod iz Prešernove ulice. Prijavite se čim prej.
—	Dijaški internat Legat. Maribor sprejema tudi dijake drugih šol. Pojasnilo vsak dan tudi ob nedeljah, od 10—12, Legatova šola. Vrazova ul. 4.
—	DOBRNA VAS VABI sezona do 31. oktobra.
—	Harmonike Meinel & Herold se tudi letos razstavljajo na Ljubljanskem velesejmu. Oglejte si najnovejše modele. Žboljšana kvaliteta. Čudili se boste nizkim cenam.
Dobro in poceni	ve/esejem
Tovarna Lutz peči, Ljubljana VII, telef. 82-52
—	Vpisovanje v drž. konc. trgovsko učilišče »Christofov učni zavod« Domobranska cesta 15, ki je v Ljubljani sedaj edini te vrste potrjen od ministrstva trgovine in industrije, je redno vsak delavnik dopoldne in popoldne, ter tudi v nedeljo in na praznik dopoldne. Enoletni trgovski tečaj tega zavoda usposablja svoje absolvente za vsakovrstno pisarniško službo.. Po novem učnem načrtu, ki stopi letos v veljavo in ga je samo za ta zavod odobrilo ministrstvo, ie trgovski tečaj organiziran kot enoletna trgovska šola. Odobrena so tudi nova izpričevala, ki služijo obenem kot dokaz dovršene vajeniške dobe in eno leto in pol pomočniške prakso. Poučujejo profesorji trgovskih in ostalih srednjih šol. Pouk sc prične 14. septembra. Pojasnila daje ravnateljstvo, na željo pošilja brezplačna šolska naznanila. Pišite ponje!
—	Enoletni trgovski tečaj »Hermcs« v Mariboru vpisuje dnevno dopoldne na Zrinskega trgu št. I do 9. septembra. Na tečaju poučujejo profesorji trgovske akademije. Absolventi z malo maturo morejo odpreti po 0 mesečni zaposlitvi samostojno trgovino. Nizka šolnina.
—	Lurško romanje v Rajhcnburg in izlet v Zagreb je preloženo na 18. in 19. septembra (vsled mnogih prošenj — radi treljeredniškega kongresa). Nove prijave sprejema do 13. septembra »Družina božjega sveta« Ljubljana. Sv. Petra nasip 17.
—	Železniške ugodnosti za dunajski sejem. Posetniki jesenskega dunajskega sejma, ki se vrši od 5. do 12. septembra, uživajo znaten popust na jugoslovanskih, madžarskih in avstrijskih železnicah. Sejemska legitimacija, ki stane 50 din, daje pravico in ugodnosti nn železnicah ter pravico za brezplačni Avstrijski vizum. Legitimacija se lahko
napreduje fudi v bodoče ter da javnost prenese enako zaupanje tudi na moje naslednike. — Josip Christof.
Ne jezite se
ako se Vam perilo prehitro trga. Blago temu ni vedno vzrok. Premenjajte način pranja in perite s kvalitetnim izdelkom slovenske industrije s
HUBERTUS
milom, ki je domače, poceni in dobro!
—	Plitvicc. Sinj, Split in druge znamenite kraje sončne Dalmacije, l>odo videli izletniki ob romarskem avtoizletu 20. do 25. septembra; z ladjo
se odpeljejo na prekrasni otok Hvar; vesela romarska trgatev grozdja itd. Prijavite se za brezplačna pojasnila pri »Družini božjega sveta«, Ljubljana, Sv.. Petra nasip 17.
—	Svetogorsko romanje (Gorica—Trst) za god
ITIMfl predstave: ob delavnikih ob pol 16.
in pol 19 url. Ob nedeljah in praznikih ob pol 11., poi 16. in vol 19. nn
žalostne M. B. 14. in 15. septembra. Prijave za podrobna pojasnila do 9. septembra sprejema »Družina božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17.
—	Izbira šole je največjega pomena za vse življenje! Vpisujte radi tega svoje otroke v Lega-tov Enoletni trgovski tečaj v Mariboru, ki je splošno znan radi svojih izbomib uspehov! Legatova šola obhaja letos 25 letnico. Vpisovanje vsak dan tudi ob nedeljah od '10 do 12 v šolski pisarni, Vrazova ulica 4. Lastni dijaški internat, šolski program in pojasnilo brezplačno. Začetek pouka dne 9. septembra.
Rezervirajte pravočasno
Lutz peči, Ljubljana VII-Šiška
—	Vpisovanje v Ant. Rud. I^gatov Enoletni trgovski tečaj v Mariborn je vsak dan, tudi ob nedeljah od 10 do 12 v šolski pisarni, Vrazova ulica
št. 4. Lastni dijaški internat. Šolski program in pojasnilo brezplačno. Začetek pouka 9. septembra.
—	Vsžna ugodnost za absolvente Legatove šole! Kraljevska banska uprava v Ljubljani je te dni odločila, da se prizna absolventom Enoletnega trgovskega tečaja Ant. Rud. Legat v Mariboru, ki so pred vstopom v ta zavod obiskovali 4 srednje ali meščanske šole. ugodnost, da služi končno izpričevalo Legatove šole kot dokaz predpisane dovršene vajeniške, dobe in zaposlitve poldrugega leta kot pomočnik v trgovski obrti. — Ta odločba je za vse tiste,' ki obiskujejo Legatov Enoletni trgovski tečaj in eo dovršili učno dolio in za sinove in hčere trgovcev, ki hočejo prevzeti trgovino, velikega pomena.
—	Da boste stalno zdravi, Je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost
Tabori
V St. IIjn v Slov. goricah bo prihodnjo nedeljo. dne 12. septembra, obmejni slovenski tabor, na katerega so vabljeni Slovenci in Slovenke iz vsega obmejnega ozemlja. Zjutral ob pol 8 sprejem gostov na kolodvoru In obhod 7. godbo na čelu v vas. Ob pol 10 sv. maša in pridiga na prostem. Po božji službi javno zborovanje. Govorijo: minister dr. Krek. profesor dr. S u š n i k , podžupan Ž e h o t. — Popoldne po večernicah javna telovadba fantovskih odsekov. Tabor bo ob vsakem vremenu. — Vlaki vozijo iz Maribor«: ob 7 zjutraj, ob 10 dopoldne in ob 1 popoldne. Za prehrano bo preskrbljeno.
Šmartno v Rožni dolini. V nedeljo, 12. septembra I>o v fcmartneni v Rožni dolini ol) priliki blagoslovitve Slomškovega doma« prosvetni la-bor. Govorila l>osla senator g. Smodej ter celjski župan g. Mihelčič. — Popoldne fantovski nastop.
Sv. Jurij ob Tabora. V nedeljo, dne 12. septembra. bo v Sv. Juriju ob Taboru velik prosvetni tabor. Ob pol 9 dopoldne zbirališče v Ojstriški vasi in sprejem gostov, g. bana dr. Marka Natlačena in drugih odličnikov. Ob 10 slovesna sveta maša na prostem z ljudskim petjem. Po sv. maši zlK>rovanje pred cerkvijo. Govorila bosta g prof Bitenc Mirko iz Celja in g. TurnSeU Pongrac. — Popoldne ob pol 2 v farni cerkvi slovesne večer, niče. ob po| 3 šnortno-cimnnsličen nastop fantov in deklet.
Za duševne delavce!
Vsi koncentrirani duševni delavci trpijo pogosto na prebavnih nerednostih, zaprtju in vseh nevšeč-nih posledicah. To ovira tudi duševno prožnost in delavnost. — Treba je to pravočasno preprečiti! Izvrstno in preizkušeno sredstvo za to je naravna Rogaška Slatina, ki otežuje ter na prijeten način čisti in obenem vzpodbuja prebavne organe. Prosimo poskusite to tudi Vi!
Ljubljani! Sloveniji!
Ljubljana, ki je eno izmed največjih in naj-važneiših železniških križišč v državL je središče dobičfcanosnih železnic v Sloveniji. Toda železni-
ške proge, ki vežejo z Ljubljano vzhod, zapad in sever, leže kot težka veriga v sredini mesta šire-čega se na sever in zapad. Dele mesto v tri dele, ki jih vezeta med 6eboj 6amo dve pomembnejši ce6ti, Tyrševa in Gosposvetska cesta, obe izrazito mednarodno tuj6ko prometni avtomobilski cesti. Zaprti pa sta zaradi železniškega prometa po več ur na dan.
Tako stanje je nevzdržno. Blagoslov železnice utegne postati za urbanistični razvoj Ljubljane usoden.
Glavni ljubljanski kolodvor je tak, kakršen je bil pred 90 leti. Na njem se vrši promet za silo. to pa samo zaradi občudovanja vredne požrtvovalnosti železniškega osebja in discipline občinstva. Signalne naprave na ljubljanskem kolodvoru ao zastarele, kurilnice, ranžirni in tovorni kolodvori 60 v 6redini mesta.
To stanje je tudi iz železniško prometnih ozi-rov nevzdržno. Uvidela ga je končno tudi železniška uprava in se odločila, da preuredi ljubljanski kolodvor, če tudi le za silo.
Vsako začasno, polovičarsko preureditev pa odklanjamo. Hočemo tako ureditev, ki ne bo zavrla razvoja Ljubljane, temveč ga bo pospešila; zahtevamo moderno ureditev železniškega vozila!
To je zahteva vse Slovenije, ki hoče, da se slovenska prestolnica v polni meri razvije m vzve-te in ki zahteva, da bodi promet za potujoče občinstvo v največjem slovenskem železniškem križišču varen in brezhiben.
Naši domači inženirji in strokovnjaki so izdelali idealen načrt za rešitev železniškega vprašanja v Ljubljani: proga naj se poglobi, prav tako kolodvor, kurilnice ter ranžirni in tovorni kolodvor naj se odstranijo iz Ljubljane. Načrt ustreza vsem železniško prometnim zahtevam in zahtevam razvoja Ljubljane.
Zlato temu načrta tudi nihče ne ugovarja, razen železniške uprave, ki 6e izgovarja, da ni denarja.
Toda dolžnost države je, da najde za izvedbo poglobitvenega načrta sredstva, če ne drugod, pa
Vele zanimivi kulturni filmi ln žurnall
iz prebitka železniškega prometa v Sloveniji. S fem 6e nam bo država po dolgih letih prvič vsaj delno oddolžila.
Pri takem položaju je smatral občinski svef mesta Ljubljane za svojo dolžnost, da stopi v življenjskem interesu Ljubljane in v interesu vse Slovenije na čelo akcije, ki naj izvojuje sredstva in poskrbi, da se izvede poglobitveni načrt. Sestavil je akcijski odbor za rešitev železniškega vprašanja v Ljubljani ter prosil za sodelovanje vse slovenske strokovne, gospodarske in tehnične korporacije, ki imajo svoj sedež v Ljubljani. Vse so 6e odzvale.
Tako predstavlja podpisani akcijski odbor popolnoma nestrankarsko korporacijo, ki s tem poziva Ljubljano in vso Slovenijo, naj se združi brez ozira na razlike v političnem gledanju v tej-le zahtevi:
Železniško progo in kolodvor v Ljubljani je nujno treba poglobiti, sredstva za to se morajo najti!
Uspeh v tej borbi nam pokaže pot za rešitev še drugih, prav tako važnih slovenskih gospodarskih zahtev.
Ljubljana, dne 4. septembra 1937.
Za mestno občino ljubljansko: predsednik: dr. Adlešič. — Za akcijski odbor: Univ. prof. ing. Hrovat Alojzij, 6. r.
V akcijskem odboru:
Tehnična fakulteta univerze kralja Aleksandra v Ljubljani, Zbornica za TOI, Zveza industrijccv. Zveza trgovskih združenj, Inženirska zbornica. Zdravniška zbornica. Združenje inženirjev in arhitektov, sekcija Ljubljana, Klub arhitektov. Združenje graditeljev, Gremij trgovcev, Društvo za ceste Zveza za tujski promet, Avtomobilski klub kraljevine Jugoslavije, Delavska zbornica, Touring klub. Slovensko planinsko društvo, »Putnik«. Aero-klub. Ljubljanski velesejem, Udruženje avtobusnih podjetij Združenje diplomiranih tehnikov, Moto-klub, Društvo hišnih posestnikov, Društvo jugoslovanskih nacionalnih železničarjev in brodarjev, oblastni odbor Ljubljana, Društvo železniških uradnikov.
Ruše
»f?n£ka nedelja«, živimo v dobi slovenskih faborov Imamo verske, prosvetne kmečke tabore. Hočemo imeti še Marijin tabor in ta naj bo letošnja Ruška nedelja. Obhajala se bo na praznik Marijinega imena, v nedeljo dne 12. sept., kakor vsako lelo v Rušah. Spored bo: v soboto od 12 do 1 sprejem procesij; ob 2 obisk ruške Kalvarije; o.l pol 3 naprej spovedovanja; ob f> zvečer romarska pridiga, slovesne večernice in rimska procesija V nedeljo ob pol 5 skupno sv. obhajilo; ob 5 prva sv. maša. ob t> prvo slovesno sv. opravilo in darovanje za prenovljenje cerkve; ob pol 8. 8 in 9 tihe sv. maše; ob 10 drugo slovesno sv. opravilo in darovanje za prenovljenje cerkve; ob 3 popoldne slovesne večernice Romarji se naj poslu-žijo nedeljskih kart na železnici, ki veljajo od sobote opoldne do ponedeljka opoldne. Iznenadil bo letos obiskovalce ruške cerkve prenovljeni veliki o.tar. k; ga bodo gledali v njegovi prvoini obiiki lil lepoti. Oltar je bil ">itavrir;in IcIi-k «vcto birmo meseca majnika.
Pogled po velesejmu:
Od časopisov in cvetlic do misijonov
Ljubljana, 4. septembra.
Današnji dan, zlasti popoldne, je bil obi6k velesejma nadvse zadovoljiv. Poznalo se je močno, da so pritisnili v mesto deželani. Se večji obisk pa pričakuje velesejmska uprava jutri, v nedeljo, ko za Ljubljančane najbrž ne bo prav nič prostora.
Paviljoni časnikarske razstave 60 6lejkoprej še glavna privlačnost velesejmske prireditve. Ze zdaj, ko je razstava odprta komaj nekaj dni, je videti, da bo dosegla svoj namen. Obiskovalci odhajajo iz paviljonov 6edme velesile nadvse zadovoljni in obogateni z novimi pogledi v 6lovensko kulturo in rast. Oni, ki je morda prej še nekako z nezaupanjem ali celo pomilovanjem gledal na delo slovenskih časnikarjev, zapušča razstavo spremenjen in je hvaležen tem brezimnim sodelavcem pri gradnji slovenske narodne bodočnosti. Ena od velikih zaslug te razstave je, da bo slovenski časnikarski stan močno pridobil na ugledu in spoštovanju, ki mu pritiče.
Prekrasne vti6e odnašajo obiskovalci zlasti iz paviljona, kjer razstavljajo podjetja Katoliškega tiskovnega društva. Občudujejo orjaški razmah slovenskega katoliškega tiska in njegovo vzorno organizacijo, o čemer jih tako nazorno poučuje razstava, veliko zanimanje vlada tudi za nagrado tekmovanje.
Razstava akvaristov
in ljubiteljev cvetlic
V paviljonu O sta priredila okusno razstavo Klub akvaristov in Klub ljubiteljev cvetlic. Prostorna dvorana je spremenjena v pester vrt, ki ga poživljajo številni 6tekleni akvariji, polni čudovitih ribic. Med ribicami vidimo eksotične primere iz rodu krapovcev in drugih vrst. Nadvse pestra je tudi razstava cvetlic. Razstavo ribic in cvetlic si je res vredno ogledati.
Film, kako nastane moderni dnevnih
Da bo jesenska razstava dala popolno sliko časnikarstva, predvajamo vsak dan film o postanku dnevnika. Film nam je dala na razpolago berlinska tvrdka Tobis, ki ga je izdelala. Film ima naslov Zrcalo iz papirja. Zrcalo je tukaj v pomenu »zrcalo časa«. Film so poslali z letalom iz Berlina v Belgrad, od koder je prišel prav na dan otvoritve v Ljubljano. Film kaže, kako nastaja velik dnevnik. V začetku vidimo, kako se zbirajo no-
vice, prirejajo, dajejo v tisk. Nato pa sledi opi6 vsega procesa v tiskarni, kako se stavi na stavni stroj, kako prelomijo 6trani, kako je nadalje v stereo-tipiji in kako pride list v rotacijo, ki potem bruha iz sebe izdelani list. Od tod gre list z najrazličnejšimi prometnimi sredstvi vsepovsod po svetu.
Pri prvi-predstavi filma je bil navzoč tudi tiskovni šef družbe dr. Simon iz Berlina ter gl. zastopnik za Jugoslavijo g. Jirku, ki sta se mnogo trudila, da smo dobili film pravočasno v Ljubljano, za kar jima gre zahvala.
Predstave so vsak dan ob pol 15. in 18, v nedeljah pa ob pol 11, pol 15 in 18. Vstopnina 2 din. Predvajajo tudi najnovejše zvočne tednike.
Romanje na Dobrovo pri Ljubljani
Že danes opozarjamo častilce M. B. na Dobrovi da bo v nedeljo, dne 12. septembra zaključna slo vesnost šmarnih maš na Dobrovi. Vsa pobožno« bo imela značaj zadoščenja za bogoskrunstvo, ki je bilo izvršeno v tej cerkvi v noči na 20. junija. Sv. maš bo pet, in sicer ob 5., 6., 8., 9. slovesna, in pol 11. Popoldne ob 3, pridiga g. škofa, nato procesija z Najsvetejšim, ob zaključku pete litanije M. B. z zahvalno pesmijo. Od 9. do 3. bo izpostavljeno sv. Rešnje Telo v javno češčenje. Ljubljančane opozarjamo, da je avtobus za Dobrovo pripravljen že zjutraj od 5. naprej. To velja tudi za nedeljo 5. septembra in za Mali šmaren. V nedeljo 5. t. m. bo imel popoldne pridigo g Janko Cegnar, trnovski župnik, na Mali Šmaren popoldne pa dr. p. Gvido Rant. Vabimo romarje, da se z zaupanjem zatekajo k Mariji na Dobrovi, ki se je v težkih časih izkazala kot mogočna pomočnica.
rristna bengalska hiša v naravni velikosti na mis ijonski razstavi Indija na ljubljanskem velesejmu.
Ljubljana, 4. eeptembra.
Poleg časnikarske razstave vzbuja na letošnjem jesenskem velesejmu veliko pozornost vzorno urejena indijska misijonska razstava. Na njej je nagrmadeno takšno bogastvo elik, diagramov, poučnih reliefov in drugega gradiva, da gre razstavi jalcem vse priznanje in čast.
Dva velika zemljevida ob vhodu nam nazorno kažeta, kje povsod so po Indiji razkropljeni misijonarja, med katerimi je tudi mnogo slovenskih. Tako deluje n. pr. slovenska misijonska postaja v Bengaliji, ki ni mnogo manjša ko Slovenija. Posamezne misijonske postaje eo na zemljevidih zaznamovane z zastavicami. Med slovenskimi misijonarji, ki eo odpotovali ▼ ta daljno, nam tako tujo iu neznano deželo, naj oimenimo predvsem misijonarja Stanka Podiržaja, ki si je za torišče svojega delovanja izbral Ragapur, dalje misijonarja Demšarja, ki širi Kristusov nauk v Morapuju. S kakšnimi žrtvami je združeno delovanje misijonarjev v teh daljnih eksotičnih krajih, ei vsaj megleno lahko predstavljamo, če pomislimo, da morajo po več ur daleč hoditi sikozi pragozdove in močvirja do svojih vernikov.
Koliko neobdelanega polja je za misijonarje še v Indiji, de-želi belih slonov, nam nazorno kažejo številke. Indija šteje okoli 300 milijonov duš, izmed katerih pa je spTeielo krščansko vero šele 6 milijonov, torej niti ne trije odstotki vsega prebivalstva. Glavni del prebivalstva v Indiji zavzemajo hinduisti, ki jih je okoli 240 milijonov, torej 67 odstotkov. Muslimanov je okoli 87 milijonov, budistov pa 2 milijona. Prebivalstvo Indije se v glavnem peča s poljedeljstvom, okoli 10 odstotkov ljudi pa je rudarjev, gozdarjev, ribičev in delavcev po industrijskih centrih.
Prav lepo in oskuno izdelan je velik model, ki predstavlja misijonsko postajo v Bošontiju in tamkajšnje katoliško naselje. Misijonska postaja sestoji iz ličnega misijonskega poslopja, doma kate-histov, misijonske šole in rižne zadruge. Naslednji veliki model nam kaže palačo zemindarja (to je nekakšen indijski graščak) in bengalski trg v vsej njegovi pestrosti. Vso preprostost in revščino bengalskega prebivalstva vidimo iz dveh velikih modelov, od katerih nam eden kaže bengalsko hišo v naravni velikosti. Na slamnati strehi ee suši ribiška mreža, pred hišo pa je zbrana cela družina pri počitku. Tu vidimo tudi indijski dežnik, ki je prav za prav pokrivalo, sešito iz širokih palmovih listov. Drugi model nam predstavlja bengalsko naselje. hišo s hlevom.
Ob zadnji steni paviljona pa se nudi obiskovalcem veličasten prizor: umiranje sv. Frančiška Ksa-verija, apostola Indije, Kitajske in Japonske. Voščen kip v naravni velikosti nam predstavlja lega svetnika v zadnjih vzdihljajih, umirajoči očesi pa zreta na dežele, kjer je učil Kristusov nauk. Te tri dežele so simbolično predstavljene z indijskim, kitajskim in japonskim templjem. Ta prizor zapusti v obiskovalcu res globok dojm.
Na desni strani pravkar opisane simbolične slike vise na steni povečane fotografije slovenskih misijonarjev - junakov, ki delujejo v Benga-liji: Vizjak Anton in Joško, Mesarič, Stanko Po-držaj, Mihael Smit, Viktor Sedej, France Drobnič, Lojze Demšar, Vidmar Leopold in Janez Ribaš, ki je šele pred kratkim odšel tja doli.
Pod temi fotografijami pa stoji ličen mozaik, ki nam kaže zidanje indijske kapele. Vsak obiskovalec more z enim samim dinarjem pripomoči k zidanju take kapelice. Slika je razdeljena v 500 malih prostorov, od katerih ima vsak svojo številko. Z enim dinarjem se kupi 1 kamen za kapelico, ki se nato pritrdi na sliko. Ko ie slika polna, nam ta mozaik pokaže kapelico. Kakor kaže, bo mozaik že danes tretjič napolnjen, odkar je od-
prta razstava, če bo napolnjen šestkrat, bo zbranih 3000 din, kolikor približno stane takšna indijska kapelica.
Zanimiva in poučna je razstava indijsfce slikarske umetnosti. Prevladujejo portreti, med katerimi je videti prav lepi sliki indijskega voditelja Gandija in slavnega indijskega pesnika Rabindra-nath Tagoreja. Okusni eo tudi indijski lesorezi. Dalje vidimo na razstavi iz indijske umetnosti precej veliko zbirko (okrog 100) najrazličnejših indijskih božansitev. Med njimi visi tudi elika božanstva Kali, boginje smrti, ki ji še danes Indijci žrtvujejo človeška življenja. Zanimiva sta dva kosa molitvenih zastav. Na razstavi je v indijski pisavi napisana dolga molitev. Tako zastavo obesijo na kol in kolikokrat zaplapola v vetru, tolikokrat je izmoljena molitev.
Eno največjih privlačnosti razstave zlasti za mladino predstavlja imenitno ponazorjen kotiček skrivnostne indijske džungle. Tu vidimo glavne zveri in živali, o katerih smo toliko brali v raznih indijskih romanih. Velikanski tiger, več metrov dolga kača udav, mlad bivol, krokodil, leteče veverice, razne kune, šakali, kače bamibusovke, velikanski jastreb, vee te živali so mojstrsko nagačene in postavljene v sredino prave indijske džungle.
Krasne, naravnost umetniško izdelane stvari vidi obiskovalec v steklenih omarah na levi strani paviljona. Razne posode, okraski, orožje, orodje, indijske pipe (huke), obuvala iz kačje kože, kadil-ne puščice, molitveni mlinčki in lepa zbirka kipcev hišnih bogov, vse to in še polno drugih stvari indijske ročne umetnosti je videti tu.
In na koncu naj omenim še tri zvonove, ki eo tudi razstavljeni. To 60 že drugi zvonovi, ki jih Slovenci pošiljamo našim misijonarjem v Indijo. Ti trije zvonovi bodo decembra tega leta že peli v slovenski misijonski postaji v Ragapurfu, kjer deluje p. Stanko Poderžaj. Posvečeni so sv. Jožefu, ki je zaščitnik cerkve v Ragapurju, sv. Frančišku Ksaveriju in slovenskemu misijonarju - svetniku Baragi.
— Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčice«.
Ali so 4e&L zobje zares vedno zdravi?
Poglejte si enkrat tudi notranjo stran VaSfih zob, kajti tu se tvori navadno nevarni zobni kamen ter opravlja svoje uničevalno delo. Sargov KALODONT napravi Va*e zobe ne samo bele, temveč odpravlja tudi zobni kamen. Sargov KALODONT je edina zobna pasta v Jugoslaviji, katera vsebuje sulforicin-oleat dra Braunlicha, neitetokrat preizkušeno sredstvo proti zobnemu kamnu.
SARGOV
KALODONT
PROTI ZOBNEMU KAMNU Kongres kirurgov
Pozdravni banket
Ljubljana, 4. septembra.
Kongres jugoslovanskih zdravnikov-kirurgov, ki se ga udeležuje tudi več odličnih inozemskih zastopnikov, je danes ves dan nadaljeval svoje delo. Dopoldne so bili na vrsti številni referati, ki eo obravanavali prvo glavno temo kongresa, namreč vnetje trebušne mrene. Referirali so dr. Pasini iz Šibenika, dr. Guzelj, dr. Arko, dr. Peršič, dr, Žumer, dr. Derganc, dr. Lunaček, dr. Lavrič iz Ljubljane in dr. Ghikič iz Belgrada. Nato pa je prišla na dnevni red druga glavna tema kongresa »Nephrolrthiasis«. Prvi je referiral dr. Blaškovič iz Zagreba. Po njegovem izčrpnem referatu se je razvila živahna debata, v katero so posegli mnogi odlični kirurgi.
Popoldne ob 3 so se kirurgi spet zbrali v zbornici naše univerze ter poslušali drugi referat o drugi glavni temi kongresa dr. Kojena iz Belgrada. V debati je nastopil kot glavni govornik dr. Cvitanovič iz Sarajeva. Nato so imeli koreferate k temi še dr. Jakšy iz Bratislave, dr. Rapant iz Brna, dr. Pliverič iz Zagreba, dr. Peičič iz Zagreba, dT. Sorokin in dr. Alkalay iz Zagreba, dr. Telebakovič iz Belgrada, dr. Jovanovič iz Belgrada, dr. Zivanovič in dr. Gostimitovič iz Belgrada. Nato eo bile še razne proste teme, v katerih so sodelovali domači in inozemski kirurgi in ki 6o obravnavale aktualne probleme iz moderne kirugije.
Ob 5 popoldne je bil občni zbor ljubljanske sekcije kirurškega društva. Jutri dopoldne kongres še nadaljuje delo. Na vrsti so še razne proste teme. Ob 2 popoldne pa se udeleženci kongresa odpeljejo z avtobusi na Bled, kjer bo ob 8 zvečer večerja, katero priredi zdraviliška komisija na Bledu.
Nastop gospodičen v pristnih oblekah. Indija na velesejma na misijonski razstavi.
Ob priliki kongresa mednarodnih zdravnikov kirurgov v Ljubljani je Jugoslovansko kirurgiško društvo priredilo pozdravni banket v Kazini v čast gostom, katerega so se udeležili polnoštevilno tukajšnji člani. Predsednik Jugoslovanskega kirur-giškega društva in obenem predsednik kongresa primarij dr. B. Lavrič je pozdravil zastopnike oblasti g. podbana dr. Majcena, župana dr. Adlešiča, profesorja Serka, kot zastopnika univerze, g. docenta dr. Matka, zastopnika Zdravniškega društva in dr. Meršola kot predsednika zdravniške zbornice ter vse prisotne, ki jih je bilo čez 100. Po pozdravu je izročil diplome častnega članstva Jug. kirurg, društva, najvišje odlikovanje, ki ga društvo lahko da, gg. dr. Kostlivemu iz Bratislave, g. prof. dr. Ge-rulanosu iz Aten in prof. dr. Jianou iz Bukarešte. Kot dopisnega člana pa jo imenoval prof. Mikulo i/. Bratislave. Nato se je zahvalil v toplih besedah v nemščini g. prof. dr. Girnlanos iz Aten ter g. dr. Kosti i vy v češčini, poudarjajoč, da je stalen gost naših gorenjskih planin. V imenu zagrebške sekcije je pozdravil g. dr. Floršischtz, v imenu belgrajske sekcije pa dvorni zdravnik g. dr. Kojen. Prijateljski pomenek med našimi zdravniki in zdravniki-gostj se je domače razvijal v pozen večer in rodil marsikake dobre pobude v korist vseob-čega zdravja naroda.
Zlatomašnik
Franc Pokoren
Na BreznicI je bila preteklo nedeljo zanimiva zlata maša Slavljener, to pot ni bil duhovnik domačin. Ta prelepi jubilej jo Bog pustil dočakati v znameniti Breznici bivšemu škofijskemu arhivarju in župniku v pok. Francu Ser. Pokornu, častnemu konzifltorialnemu in duhovnemu svetniku. Rodil so je leta 1801 v Škofji Loki in bil posvečen 1X87. Kaplanoval jc med drugim tudi na Jesenicah in postal leta lHfM kurat v Besnici, ki je spadala takrat P°d župnijo Šmartno pri Kranju. Dosegel je, da je postala leta 1901 samostojna župnija. Nad štirideset let je preživel med Besničani. Pred dvema letoma pa mu je telo ohromela bolezen in sc je lani preselil v Zabreznico.
Zlatomašniku je govoril v okrašeni cerkvi vse. uČiliški profesor doktor Janez Fabijan, edini duhovnik Besničan, ki je odrasel in doštudiral za časa zlatomaMiikovega past i rova nja v Resnici. Tudi slovesno sveto mašo je daroval namesto jubilanta, ga med mašo obhajal in zapel na koncu zahvalno pesem.
Po zahvalni daritvi se je na zlatomašnikovem stanovanju zbrala ožja družba. V imenu Besniča-nov se je zahvalil zlatomašniku in mu čestital dr. Fabijan, v imenu duhovnikov, brezniških rojakov, pa pisatelj Janez Jalen, ki je po vojni kot bivši vojni kurat tri mesece opravljal župnijske potile namesto. takrat za špansko obolelega, gospoda zlato-mašnika. Častitkam ee pridružujemo tudi mi in želimo gospodu zlatomašniku. da bi mu še doleo do-našal »Slovenec <vsak dan znova v njegovo samotno zatišje novice s sveta.
Misijonska razstava na velesejma
Kos bajne Indije v Ljubljani
Ljubljanske vesti
Takle je zdaj pogled na proster. kjer je še pred kratkim stalo htaro »Slonov o« poslopje. Te dni so postavili na stavbišča orjaški žerjav, ki bo naenkrat prenašal velike mnoiiiie materiala. Delavci
izpodkopujejo zdaj zadnje temelje poslopja.
Budjevičko pivo se toči v restavraciji hotela Štrukel
I Rojstni dan kralja Petra il. V ponedeljek, dne
6. septembra 1077 ee obhaja rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. kot državni prazaik. Na vseh drž. uradih, kakor tudi na zgradbah uprav javno pravnega značaja morajo biti razobešene državne zastave. Pozivam pa UkIi vse ljubljanske meščane, da okrasijo svoje hiše z državnimi zastavami in tako izpolnijo svojo domovinsko in državljansko dolžnost. Predsednik mestne občine: dr. Adlešič Juro, s. r.
1 Nova maša pri Sv Petru v Ljubljani, Danes
bo ljubljanski knezoškof dr. Oregorij Rožman v privatni škofovi kapeli podelil zakranient sv. maš-ni^kega posvečenja g. Stanku Naflačenu, bogosloven katoliške univerze v Parizu. Novom&šnik bo pel svojo novo mašo na Malega šmarna dan 8. septembra ob devetih v župnijski cerkvi Sv. Petra v Ljubljani. Govoril nui bo vseuč. prof. dr. Franc Lukman.
1 Someščani! Jutri, t. j. ponedeljek 6. t. m. ob 20.30 bo v dvorani bežigrajske osnovne šole (nasproti Stadiona) koncert v proslavo rojstnega dr.e Nj. Vel. kralja Petra 11. Dolžnost nas vseh je, da 6e ga udeležimo. Podmladek rdečega križa.	••- --- * • • • »
Očesni zdravnik Dr. Rallier BaSSin
Ljubljana, Gledališka ulica 4 zopet redno ordinira
1 Nova poštna podružnica ca Bežigradom. Že
15. junija t. 1. je pričela poslovali za Bežigradom v prostorih bivše mitnice, Tyrševa 62, poleg topniške vojašnice pošta Ljubljana IX. 1. septembra je bil na tej pošti odprt tudi telefonski promet. Bežigrajsko prebivalstvo opozarjamo, da pošta sprejema vse vrste poštnih pošiljk, brzojavke in ima od 1. L m. tudi telefonsko govorilnico.
1 Stolna prosveta se udeleži na praznik, dne 8. septembra, pojioldansko pobožnosti na Dobrovi. Odhod ob pol 2 popoldne izpred cerkve sv. Antona na Viču.
1 V Ljubljani so umrli od 27. avgusta do 2. septembra 1937. Luckman Franc. 39 let, višji bančni uradnik, Igriška ul. 2. Kostanjevec Minka, 36 let, žena zaseb. uradnika. Gosposvetska cesta 13, Va-lušnik Helena, roj. Suša. «6 let. vdova krojača, Japljeva ul. 2. Keber Ana. roj. Kosec. 80 let, po-strežnica, Japljeva ul. 2, Roblek Ljudmila. 84 let, bivša notarska uradnica. Poljanska cesta 16. Kuku-lidcs Danica. 46 let. /ena trgovca. Subotica. Mar-kovičeva ul. 24. — V ljubljanski bolnišnici so umrli: Drev Neža, roj Vfidmaver. 40 let, žena drž. vla-kovodje v p., Glinška ul. 7. Ašič Ivan, 4 mesece, sin posestnika. Kladje 19, obč. Blanca pri Brežicah. Anžur Joško. 4 mesece, sin prog. delavca, Litija 66, Erjavec Božidar, 16 let. sin žel. uradnika, Kranj, kolodvor, Bečai Franc. 57 let. poklic neznan. Rakek. Levstik Angela, roj. Lavrič, 31 let, žena strojnika. Ribnica 0, Bedrač Terezija, roj. Ceh, ♦>4 let, drž. vpokojenka, Dravlje 171, Pohar Franc. 20 let. hlapec, Naklo 11 pri Kranju. Sladic Rudolf. 5 mesecev, sin delavca. Polšnik pri Litiji, Ostrež Jožef, 54 let, služitelj drž. žel.. Zalog 10, obč. Polje, šušteršič Angela, 50 let. zasebnica, Usnjarska ul. 2.
Dr. Kal!ay
ne ordinira od 5.—12. septembra
Telefon 38-26
1 Enodnevni autobu-ni izlet v Trst priredi Organizacija praktičnih tehnikov v nedeljo, 12. septembra, za člane in vpeljane goste. Prijave in informacije — Mihelčič, Borštnikov trg 1. Izlet se vrši samo ob zadostni udeležbi.
1 Mestni gospodarski urad v Ljubljani sporoča, da bodo njegovi prostori v Beethovnovi ulici v torek, dne 7. t. m. zaradi čiščenja zaprti. Zato strank tega dne ne bodo sprejemali.
1 Od doma je pobegnil 17-letni Franc Brc-skvar iz Krakovske ulice 25. Izginil je že v sredo, toda doslej svoji niso dobili o njem Se nobenega sporočila. Fant jo slaboumen in nn more nič govoriti. Odšel je od doma brez. suknjiča, v črnih hlačah in rdeči srajci s kratkimi rokavi, bosopet in razoglav. Je precej visoke postave, ima kratke svetle lase, slabe zobe in na prsih močno izbočen koš. Zadnjič so ga videli na vozu neke mlekarice. — kdor bi ga videl, naj sporoči ljubljanski policiji ali pa svojcem v Krakovsko ulico 25.
I Strokovno čiščenje oblek, parno likanje »Šimenc. Kolodvorska 8 in sprejemališče Knafljeva 2.
1 /druženje mesarjev in klobasičarjev v Ljubljani obvešča cenj. občinstvo, da bodo v ponedeljek 6. t. m. na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. mesnine in mesarske stojnice samo do 0 dopoldne odprle, zalo plodimo, da «c občinstvo pravočasno preskrbi 7. mer«oni.
1 Lipovhek Marjan, profesor dri konservatorija, sprejme učence za privatni klavirski pouk. Trubarjeva ulica 2, pri Sv. Jakobu.
1 Državno priznani Enoletni trgovski tečaj pri Trgovskem učnein zavodu v Ljubljani. Kongresni trg 2, vpisuje dnevno od 9—12 in od 15—18. Tečaj je priznano najboljši in najstrožji. Izpričevala o zaključnem izpitu tega tečaja služijo absolventom kot dokaz redno dovršene vajeniške dobe in poldrugega leta pomočniške prakse v trgovinski obrti, šolnina 110 ali 230 din. Vsa pojasnila daje vodstvo zavoda brezplačno.
■■■■■■■■■■■■■uaav
Zajtrk, mala južina. kosilo, večerja v »Menzi«, Kolodvorska ulica št. 8
1 Nslske lete na drč. k«*c. trgovskem scilišču
»Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15, se prične 14. septembra. Pojasnila in vpisovanje V6ak dan.
1 Po zadnji modi in najnovejših krojih izdeluje
modni 6alon Ivan Dovžan, Sv. Petra cesta 81.
1 Trgovina krzna Srečke Lapaine je preselila svoje poslovne prostore na Aleksandrovo cesto 4, 2 .nadstr. Telefon 37-37. Dvigalo na razpolago. Vhod iz pasaže.
Šivalni stroji
SINGER, PFAFF. VESTA, D0RK0PP, ADLER, ki odgovarjajo popolnoma novim, trr KOLESA po znatno nizkih cenah naprodaj (tudi obročno) edino pri PftOMFT-, nasproti križanuke eerkve.
1 »Za vsak dan«, univerzalni informativni priročnik za ženski svet, najnovejša edicija Tiskovne založbe o. r. z z. o. i. Knjiga obravnava vse panoge življenja sodobno žene in vsebuje nešteto praktičnih receptov in nasvetov, obsega 880 strani formata oktav v dveh delih. Ni to kak prevod zastarelega tujega avtorja, pač pa izvirna knjiga, sestavljena s pomočjo naših domačih priznanih strokovnjakov (nad 50 avtorjev), primerna sodobnim razmeram, našim navadam in običajem. Nasveti in recepti odgovarjajo potrebam našega naroda in našemu podnebju. Pouk o štednji fizičnih in duševnih sil in denarja. Spada v vsako hišo, revežev in bogatašev. Vsakdo si jo lahko ogloda na »Ljubljanskem velesejmu cv paviljonu F in K, kakor ludi pri knji-gotricili.
Po velikih bojevniških slavnostnih na Brezjah
Kakor smo že poročali, so velike bojevniške
svečanosti 28. in 29. avgusta nad vse sijajno uspele. Že velika množica udeležencev iz V6eh slovenskih krajev, mnogo nad 10.000, je pokazala, kako zna ceniti prizadevanje Zveze bojevnikov, ki si je nadela nalogo, da |x>stavl na Brezjah spomenik slovenskim žrtvam svetovne vojne. Zamisel in pa izdelava načrta po arh. Valentinčiču pričata o veliki akciji, ki jo bodo Brezjo deležne. Preureditev pa ue bo le v povzdigo naše vsoslovenske božje poli pri Mariji Pomagaj, ampak bo tudi v okras celotne okolice in v ponos vsem Slovencem. Zato ni čuda, da so se začetnih slovosuosti udeležili tudi zastopniki najvišje cerkvene in posvetne oblasti. Saj se vsi prav dobro zavedajo velikega pomena, ki ga bodo imele preurejene Brezje za vse Slovence, kadarkoli bodo po-romali k Mariji Pomagaj. Toda tudi tujci bodo z občudovanjem zrli na prekrasno planinico, obdano krog in krog od naših gorskih velikanov. Tako bodo Brezje postale druga podoba raja naše Gorenjske.
Toda delo se je šele začelo. Treba bo še mnogo truda in naporov, da izpeljemo stvar do zaželjetiega konca. Zato ponovno kličemo vsem, da priskočijo na pomoč z denarnimi sredstvi. Ko izrekamo zahvalo vsem tisočem, ki so bili v nedeljo na Brezjah, jih tudi prosimo in pozivamo, da uporabijo svoje vtise, ki so jih oduosJi z veličastne proslave za to, da povsod in ob vsaki priliki pojasnijo in razložc svojim sorojakom, znancem iu prijateljem veliko zamisel. Vsak bojevnik, ki je bil v evelovni vojni, pa tudi oni, ki je že v Jugoslaviji odslužil svojo vojaško obveznost, je pa v prvi vrsti poklican, da stori vse za uresničenje velikega načrta. Zbira naj člane, osnuje naj skupino bojevnikov in priporoča naj vsem, da darujejo za grob neznanega slovenskega vojaka — slovenskim žrtvam svetovne vojne. \~6i na delo, da 6e bomo lahko v pozni pomladi ali v začetku poletja prihodnjega leta že zbrali vsi slovenski bojevniki na Brezjah iz vseh naših slovenskih župnij.
Triglav • I. Olnp
Ljubljana, Pod Trančo št. 1
slavnemu občinstvu vljudno sporoča, da je došk) iz čeških, angleških in tuzeniskib to-varen ZlmshO DldgO ZO SUhn|e, buber-tuse, obleke in perilo. Vse to se tudi na željo izgotovi po meri po najnovejših krojih in po najnižjih konkurenčnih cenah.
Tolovaji ropajo okoli Črnomlja
Meseca avgusta t. 1. ie bilo vlomljeno v več vaseh, v Nemški Loki, pri Kraljih, v Brczovici, na Dobilički gori, Tančjl gori (tu je bilo v eni noči šest vlomov izvršenih, v Tribučah itd. Najhuje med vsemi okradenci sta vsled tatvine iu vloma priza-deta zakonca Legat (orožniški narednik v pok.) na Dobilički gori, kjer sta sedaj na oddihu v poletju. Dne 18. avgusta je bilo v noči med 11 in 12 na zelo spreten način vlomljeno. Pokradli so vso obleko, perilo, obuvalo, posteljnino, denar, zlatnino in drugo, v skupni vrednosti 12.735 din. Vseh teh vlomov je po ljudski govorici osumljena organizirana ciganska tolpa, kakih 5—7 članov. Oborožena s samokresi sc klati po okraju in je ljudstvu v velik strah in preobčutno škodo. Poizvedbe za temi rokomavharji so ostale do sedaj brezuspešne. Prisiljeno je, da si samo noč iu dan straži. Kje tiči tukaj vzrok, da se ta tolpa ne izsledi, jc vsem nerazumljivo. Prosimo za odpomoč.
Pia{
Da bi se mogla ustanoviti skupina krvodajalcev za transfuzijo, vabimo, da se iz mesta in bližnje okolice zglasijo tisti, ki bi bili pripravljeni dajati kri proti vsakokratni nagradi diu 150 v bolnišnici dne 9. septembra 1937 med pol 8 do pol 10. Zglasijo naj se samo zdravi 18 do 40 let 6tari,
Kako se godi Slovencem na Koroškem:
Slovenska pevska prireditev
prepovedana
v
Za sredo, 8. t. m. je bila nameravana v Škofičah velika slovenska kulturna prireditev, pri kateri bi t-odelovalo šest pevskih zborov in sedem tambu-
za brušenje furniranih in masivnih ploskev v komb.z raznimi aparati
nai/.aninnvejsa novost velesejma. Oglejte si ga v pogonu
1 II. vnanja Marij, kongregacija pri uršulinkah
v Ljubljani ima danes ob 14 shod. Pridite vse. — Voditelj.
M. U. dr. Egon Dassin
zobozdravnik-specijalist od 9. t. m. dalje sopst redno ordinira.
' 1 Salezijanska Prosveta na Kodeljevem prired1 skupni članski izlet v nedeljo, dne 12. septembra na Kurešček. Odhod z vlakom ob 5.25 zjutraj s turistom do Škofljice. Od Škofljice dalje z vozom. l'o prihodu na Kurešček sv. maša. Radi kosila in voza so prijavite do srede 8. septembra pri gdč. Vidoni-šek Pavli, Kodeljevo — Zadružna ulica.
1 Sadje, zelenjava ler vsa špecerija vedno sveža v trgovini Koren Marija, Ljubljana, Celovška cesta, štev. 30-a.
1 Kino Kodeljevo tel. 31-62. Danes ob 5 in 8 in jutri ob 8 dva sporeda: »Krentzerjeva sonata«, po romanu Leva Tolstoja: Lil Dagover, Peter Petersen; »Nasmeh srca«, Jenv Jugo, Paul Horbinger. Ob 3: »Nasmeh srca«, cone znižane. Predstave ob nedeljah in praznikih ob 3, 5 in 8. Ob delavnikih ob 8.
1 Gospodinjski, kuharski, šivalni in prikrojo-valni tečaji Nabavljalne zadruge uslužbencev drž. železnic v Ljubljani se prično dne 1. oktobra t. 1. Ukovina nizka. Informacije se dobe v pisarni Železnica reke inenze, Pražakova ulica 19, (Ljubljanski dvor).
Dr. Ernest Hammerschmidt
specjjalist za kožne in spolne Imlezni
ne ordinira od 5. do 20. septembra.
1 Ponesrečenci v bolnišnici. Z Jesenic, je reševalni avto včeraj pripeljal v ljubljansko bolnišnico delavca KID Lužnika Henrika. Lužniku jc pri delu priletel na nogo tožak kos žoloza in mu io zmečkal. — Iz Polšnika pri Litiji pa se je prišel zdravit 48-letni delavec, Iršek Ivan. Irška je v kamnolomu zasul plaz kamenja in je pri tem dobil precej hude poškodbe. — Na slavbišcu >Slona< pa se je ponesrečil 25-1 etn i slavbinski delavec Zelenjak Janez. Iz kakih 10 melrov višine mu je na glavo padla lopata in ga sin rt no-ne varno poškodovala.
1 Nočno slntkbo imajo lekarne: V nedeljo: dr. KnieL Tyrševa 41, mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4, in mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7. — V ponedeljek: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20 in mr. Garlus. Moste, Zaloška cesta.
Gledališče
Opera: Začetek ob 20.
Nedelja, 5. septembra: »Ero z onega sveta.« Predstava v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra H. Cene od 30 din navzdol. — Ponedeljek, 6. septembra: Zaprto. — Torek, 7. septembra ob 1Q: »Cavalleria rusticana«. Predstava pred poslopjem Glasbene Matice. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Sreda, 8. septembra: »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. Izven. Znižane cene od 24 din navzdol. — Četrtek. 9. septembra: Boheme« Izven. Znižane cene. — Petek, 10. septembra: Zaprto. — Sobota. 11. septembra: »Cari-čine Amaconke«. Premiera. Izven.
Poizvedovanja
Najdena je bila legitimacija na ime Kožar Fra-
njo. Dobi te jo v upravi Slovenca.
Cerkveni vestnik
Frančiškanska cerkev v Ljubljani. Danes popoldne po blagoslovu vaia za ljudsko petje. Vadili se bomo novo pesem »Marija Pomagaj«.
dnevnika »Slovenec« in »Slov. dom« Naročajte io čitajte naša katoliška
raških društev iz sosednjih župnij. Prireditev je bila zamišljena kot dostojna manifestacija sloveli; ske koroške pesmi. »Koroški Slovenec« pa sedaj poroča na čelu lista: »Pevska in tamburaška prireditev v Škofičah, določena za popoldne na dan Male Gospojnice, se vsled nepredvidenih težkoč ne bo vršila. Novi termin prireditve z istim sporedom javimo v doglednem času. Pevce, tamburase kakor tudi vse prijatelje našega kulturnega življenja prosimo še nadaljne discipline in naklonjenosti. Ofred-nji odbor Slov. prosvetne zveze.«
VAŠ DOM BO UDOBEN
če ga opremile z okusnim pohištvom zlasti s stoli douiače tovarne
REMEC-CO., DUPLICA-KAMNIK
Čeprav iz gornjega obvestila ne sledi nedvomno, da bi bila prireditev s strani oblastev prepovedana, si je vendar »nepredvidene težkoče« mogoče tolmačiti edinole z oblastno prepovedjo nastopa. Vse kaže, da postaja nemška brezobzirnost na Koroškem z vsakim dnem večja. Medtem, ko se Slovencem prepoveduje nedolžna pevska in kul-turna prireditev, je koroškemu hitlerjevstvu dovoljeno, da uprizarja prava politična zborovanja. V Dobrli vasi pri otvoritvi nemškega doma je zborovalo nad 3000 ljudi te vrste in včeraj (5. sept.) so prignali v Št. Jakob v Rožu množice iz vse Koroške. da prisostvujejo odkritju spomenika v »ob-i rambnih bojih« padlim. Tak je položaj na Koroškem: Slovencem 6e prepovedujejo skromne kul-> turne prireditve, koroški hitlerjevci pa istočasno nemoteno uprizarjajo prava politična zborovanja. Zanimiva bi bila pri tem ugotovitev, kdo na Koroškem prav za prav vlada: ali je to oficielna dei želna vlada ali neoficielni celovški Heimatbund.
Koroška Bela
V nedeljo, dne 12. septembra bo ob 3 popoldne blagoslovitev Zadružne hiše, ki jo je v 3 letih 6 svojim zavednim članstvom postavila tukajšnja Gospodarska zadruga pod skrbnim in previdnim vodstvom g. župnika Žbontarja. Po končanih blagoslo-vitvenih obredih se vrši v cerkveni dvorani srečo-lov tukajšnjega katoliškega Prosvetnega društva, katerega bo pomirjalo petje domačega društvenega zbora in nastop društvenega salonskega orkestra. Vsi prijatelji zadružne misli in katoliškega kulturnega pokreta na Kor. Beli sle k prireditvi iskreno vabljeni!
Hrastnik
Kot uvod k letošnjemu tednu Rdečega križa bci
v torek, dne 7. septembra t. I. ob 20. predvajan v dvorani Sokolskega doma film »Obramba pred napadi iz zraka«, pri kateri bo imel primerno predavanje kapitan g. Franjo Toš iz Celja. Poduk o vojnih strupih in o obrambi pred njimi je baš ra naš kraj eminentne važnosti, zato je dolžnost slehernega, da se udeleži predavanja. Kapetan g. Toš bo pri 6vojem predavanju demonstriral tudi našo ljudsko proliplinsko masko.
Tabor Poljanske doline
Jasno julro je klicalo ljudi na tabor Poljanske doline. Takoj po prvi maši so pričelo prihajati množice, ki so napolnile fiota iz Gorenje vasi, kjer so j« pričel zbirati sprevod proti Trati. Narodne noše 7. mogočno trobojnico, župani doline, občinski odliori, tri prosvetne zastave, lepo število narodnih noš in članov organizirane mladino je šlo v sprevodu. Pri službi božji je gosp. župnik iz. Žirov poudarjal tri zahteve, ki naj krasijo našega človeka: Bodimo pravični, neustrašeni in zvesti Bogu in narodu.
Med Bveto mašo je bilo ljudstvo petje ob spremljavi logaške godbe prosvetnega društva. Takoj po sv. maši je predsednik domačega društva gosp. župnik A. Savli olvoril prosvetni tabor, na katerem se je zbralo 2000 ljudi ,prebral pozdravno pismo gosp. bana dr. Marka Natlačena, nakar je tabor poslal pozdrave svojim voditeljem gosp. banu, gosp. ministru dr. Korošcu in svojemu škofu dr. Rožmanu, nakar je godba zaigrala državno himno. Slavnostni govornik dr. Karel Capuder je v svojem govoru, katerega jo večkrat prekinjalo navdušeno vzklikanje, poudarjal, kako se moramo utrjevati, da bomo koristili sobi, narodu in državi. Po govoru jo bila z odločnim pritrjevanjem sprejeta zaobljuba zvestobo krščanskim idealom, slovenski kulturi, kraljevemu domu. kralju Petru IL, knezu namestniku Pavlu, nakar je godba odigrala himno slovenskih fantov, ki jo je pela vsa množica. Tabor sta pozdravila gg. župan Janez Mrak in Debeijak Franc v imenu zveze fantovskih odsekov. Po kosilu jo ljudstvo korakalo v iupno cerkev. Niso vsi mogli vanjo, Še daleč po trgu so stale vrste, in silna moč ljudskega j>etja je prevzela srca. Stari možakarji so si brisali solze, rekoč: Kaj takega še nisem doživeli
Po blagoslovu je na telovadišču govoril domačin gosp. prof. Fortuna iz Kranja o slovenstvu. Besede so vzigale. nakar ie godba odigral, tjrfavno binmo, ki jo jc ljudstvo pelo. Pri telovadbi jc na-
stopilo moškega naraščaja 44, ženskega naraščaja 64, mladenk 30, mladcev 52, ženskih članic 82 in moških članov 64. Državna in slovenska misel jo bila lopo poudarjena v simbolični vaji: Lopa naša domovina. Orodno telovadbo sta izvajala odseka Žiri iu Škofja Loka, višek, ki se da doseči, sta v veliko navdušenje udeležencev pokazala brata Varšek in ValanL
Tabor so počastili vsi izrazili predstavniki našega domačega življenja. Po telovadbi so jo razvila prijetna domačuost ua telovadišču, godba prosvetnega društva iz Logatca je kljub celodnevnemu naporu pomagala vzdrževati prijetno razpoloženje. Z mrakom se je tabor zaključil brez najmanjšega nereda. Vsem iskrena hvalal
Liatomer
Dom naše katoliške prosvete 6e zopet odpira. Društvo se že pripravlja, da primerno obhaja spomin 20-letnice smrti dr. J. E. Kreka. Uprizorilo bo njegovo igro »Tri sestre«. — Prej pa še moramo podati temeljit račun o delu preteklega leta na občnem zboru, ki bo na praznik Marijinega rojstva, dne 8. septembra ob devetih v dvorani Katoliškega doma.
Konjske dirke na Cvenu bodo v nedeljo dne 5. septembra.
Videm ob Sovi
Za novo tovarno. Med železniško progo pri postaji Videm in Savo je nakupil več zemljišč za stav-bišče indusrialec g. Bonač iz Ljubljane. Kot sino zvedeli, namerava postaviti tovarno za papir in celuloid. Naše prebivalstvo namero toplo pozdravlja in si obeta od nove tovarne izboljšanje krajevnega ekonomskega položaju. Revnejši sloji — in teh je v naši občini večina — pač nimajo nikjer v bližini prilike za stalen zaslužek.
Potujoča protiptinska razstava
Ljubljana, 4. septembra.
Kakor se na eni strani prizadevata moderna tehnika in kemija, da bi povečala število izumov, ki so naperjeni proti mirnemu sožitju narodov ter je njihov glavni namen pokončavanje človeštva, tako na drugi strani prav ista moderna tehnika in kemija iščeta zanesljivih obrambnih sredstev proti razdirajočemu morilnemu orožju. O bodočih strahotah plinskih napadov na mirno prebivalstvo v zaledju je bilo napisanih že toliko fantastičnih razprav, da nam ob njih ledeni srce, če pomislimo, koliko gorja in trpljenja bo človeštvo klub svetovni vojni še moralo preživeti, preden bo poslednji zemljan prežet z idejo* medsebojne 6loge in miru.
Kakor vse države po svetu, tako 60 tudi pri nas v Jugoslaviji uvideli potrebo, da se 6 čim intezivnejšim sodelovanjem z vojaškimi oblasti pripravimo proti morebitnim presenečenjem. Na Kitajskem 60 nedavno organizirali protiplinsko razstavo v 8 vagonih, o podobnih razstavah v Nemčiji, Italiji in drugod pa lahko beremo skoraj vsak dan. Da seznani prebivalstvo z obrambnimi sredstvi, ki jih že imamo na razpolago proti plinskim napadom, je ljubljanski banovinski odbor priredil prvo potujočo razstavo v dveh nalašč za to preurejenih tovornih vagonih. Vodstvo te zanimive razstave je bilo zaupano spretnim rokam g. Janka Bradača, tajnika pripravljalnega odbora, katerega so pri delu podprli aranžer Stanko Me-
rvem vagonu potujoče protiplinske raz-pod geslom »Bodimo pripravljeni!« nani-steklenih vitrinah številne slike, ki nam
gušar, inž. Kleinschrot in slikar Bambič ki je poskrbel za čim preglednejšo in učinkovitejšo razvrstitev 6lik.
V	prvem vagonu stave so zane v
nazorno kažejo strahotne učinke plinskih napadov iz zraka in ukrepe protiplinske obrambe. Tam vidimo tudi kolekcijo diapozitivov za predavanja 6 skioptikoni, ki imajo namen poučiti prebivalstvo, kako naj se ravna ob napadih iz zraka. Dalje 60 v tem vagonu razstavljeni trije modeli plinskih mask, rešilni aparat 6 kisikom, ročni aparat za proizvajanje umetne megle ter dva aparata za uničevanje bojnih strupov.
V	drugem vagonu zbudijo takoj pozornost lutke v naravni velikosti, ki 60 jih razstavnemu odboru posodile ljubljanske tvrdke Krisper, Ro-jina, Souvan in Urbane, in katere predstavljajo reševalno in sanitetno ekipo ter ekipo za uničevanje bojnih 6trupov. med katerimi zavzema eno izmed najvidnejših mest iperit. Strahotne učinke tega bojnega strupa na človeški organizem nam kažejo barvne 6like in grafikoni.
Skrbno in vestno prirejena razstava bo gotovo zbudila med podeželskim prebivalstvom živo zanimanje in bo tako dosegla svoj namen. Odpotovala je že v četrtek dopoldne iz Ljubljane na Dolenjsko, odondod pa krene čez nekaj tednov v Belo krajino.
Številke govore o naših gasilcih
i v naši državi in v Slovenij
Številke, posebno pa statistike so same na sebi kaj suhoparne, toda kdor jih zna brati, razvidi iz njih marsikaj, kar mu jx>ve več kakor marsikatero tako težavuo opazovanje. To velja tudi za statistiko našega gasilstva. Gasilstvo pri nas vedno lepše napreduje in tudi vso našo javnost bodo zanimale številke o napredku in sedanjem stanju našega gaslstva.
Zadnji dve leti je število gasilskih čet naraslo od 2133 na 2384. Leta 1935 je priraslo na novo 58 čet, leta 1936 pa kar 193. Podobno velja tudi za članstvo. Število izvršujočih članov je pri omenjenem številu čet naraslo v dveh letih od 67.636 na 78.939. Leta 1936 se je število izvršujočih gasilcev povečalo za 2731, leta 1936 pa za veliko več: kar za 8572! Te številke kažejo, da se ni povečalo samo število čet, ampak da so narasle tudi že obstoječe čete, ki so pridobile mnogo novih članov.
Vse gasilstvo delimo v dve skupini: prostovoljno in poklicno. Kajpada prevladuje prostovoljno, kajti poklicno gasilstvo je uvedeno večinoma samo v večjih mestih. Od vseh 2384 čet jih je 96.3% t. j. 2297 prostovoljnih, nadalje imamo 9 občinskih poklicnih gasilskih čet, 53 industrij-skh, prometnih, 3 zavodske in 4 obvezne gasilske čete. Vse te čete so organizirane v župe, od katerih ima vsaka svoj sedež v okrajnem mestu. Žup je 109, nadaljna stopnja v organizaciji pa je zajednica, teh je 10, za vsako banovino in Belgrad jjo ena. Vrhovna centrala vsega gasilstva je pa Gasilska zveza, s sedežem v Belgradu. Ta organizacija je bila osnovana julija meseca 1933. Seveda je pri tem treba tudi vpoštevati, da doli na jugu nimamo še organiziranih žup ter ima samo moravska banovina organizirano eno župo.
Kakor smo že omenili, je število izvršujočih članov zadnji dve leti zelo naraslo. Posebno znatno je naraslo gasilstvo v savski banovini, to je na Hrvatskem. V naslednjem dajemo pogled izvršujočih članov po banovinah v zadnjih časih. Navajamo pa tudi odstotek članstva po banovinah v primeri z vso državo:
1934	1936
štev. član. v %	štev. član. v %
dravska 28.074 41.4	30.394 38.5
savska	23.303 34.6	31.352 39.76
donavska 9.470 14.0	10.749 13.6
moravska 2.101 3.0	1.445 1.83
vardarska 1.464 2.2	1.409 1.78
drinska	1.162 1.7	1.200 1.52
vrbaska	1.168 1.7	1.069 1.35
primorska 462 0.7	531 0.67
Belgrad	251 0.4	516 0.65
zetska	181 0.3	274 0.34
Ta pregled nam kaže, da se lepo razvija gasilstvo predvsem v onih delih države, kjer je bilo že prej razvito, dočim kar ne gre naprej v vzhodnih in drugih delih naše države. Počakati bo treba še precej časa, da bodo tudi ti kraji spoznali važnost gasilstva in začeli veliko potezno gasilsko delo.
Še z druge strani nam kaže razvojno stopnjo gasilstva po posameznih predelih naše države primerjava s številom prebivalstva. Tu bi se pokazalo, kako prednjači naša slovenska banovina V9em ostalim, za njo šele pride savska itd.
K številu izvršujočih članov pa je prišteti le podporno članstvo, katerega je le malo manj kot izvršujočega. Skupno je bilo v vsej državi na koncu 1936 67.893 podpornih članov, od tega v naši banovini 16.542, v savski 28.693, v donavski
17.365, v vrbaski 1.961, primorski 893, vardarski 815, drinski 757, moravski 506, zetski 352 in v Belgradu 36.
Dobro je izdelana tudi gasilska Statistika za orodje, s katerim razpolaga naše gasilstvo. Najprej omenjamo, da ima gasilstvo v vsej državi 1132 lekarn (v dravski banovini 370, savski 439, donavski 226); 505 nosil (v Sloveniji 207, v savski 130, donavski 106) vse v skupni vrednosti 1 milij. 62.000 din. (Od tega v Sloveniji 503.227 din. v v savski banovini 277.205 din). Tlačnih cevi je 420.447 m, nosilnih pa 27.694 metrov v skupni vrednosti 10,826.053 din, od tega imamo v Sloveniji 212.540 m tlačnih cevi, v savski banovini 113.534 m. Vrednost cevi znaša pri nas 4.346.727 din., v savski banovini 3,855.500 din. Brizgaln je (v oklepajih navajamo še na prvem mestu številke za Slovenijo, na drugem mestu za savsko banovino): 3196 (1164, oz. 1041) ročnih, 618 (387, oz. 138) motornih, 91 (31, oz. 18) motork na avtomobilih, (246, oz. 9) parnih. Vrednost brizgalen je navedena s 58,431.346 din, od tega v Sloveniji 21.,250.056 din, v savski banovini 17,670.820 din. Gasilci imajo na razpolago 212 avtomobilov (v Sloveniji 130), 10 motorjev (3), konjskih vozil 663, tega v Sloveniji 319, v savski banovini 119. Aparatov za gašenje je 1763 (374, oz. 403) v vrednosti 1.54 milij. din. Mask proti dimu je na razjx>lago 404 od tega v Sloveniji 86, v savski banovini 118.
Nadalje razpolagajo gasilci v vsej državi s 894 domovi v vrednosti 139.5 milij. din in 400 zastavami. V Sloveniji je 598 domov, v savski banovini 251, zastav imamo v Sloveniji 132, v savski banovini 189. Vrednost gasilskih domov je ocenjena v Sloveniji na 55,530.551 din, v savski banovini na 38,502.000 din. Seveda je treba vpoštevati tudi še dolgove na domeh, ki so znašali v vsej državi 8,365.988 din, v Sloveniji sami pa 4,510.511 din.
Ne smemo pozabiti še, da imajo gasilci v vsej državi 35M godb, od tega v Sloveniji 52, v savski banovini 196 in v donavski banovini 120 (tu Slovenci nekoliko zaostajamo za južnimi brati). Vrednost uniform je tudi morala priti v statistiko: znaša 13,883.336 din, od tega v Sloveniji 3,714.016 din, v savski banovini 4,211.890 in v donavski banovini 3,518.999 din. Torej tudi tu Slovenci malo zaostajamo...
5 letna deklica
pod avtom
V torek, 31. avgusta je vozila s svojim avtom žena zdravstvenega referenta v Litiji ga. Cveti-slava Orel šolsko komisijo na Veliki Gaber. Malo pred Velikim Gabrom, v vasi Cesta, pa je stala na cesti z majhnim vozičkom posestnica Jevnikar J. s svojo malo nečakinjo, 5-letno Marijo Jevnikar. Obe sta bili čisto na robu ceste. V trenutku pa, ko je avto drvel mimo, je deklica skočila pred avto, ki ji je zlomil levo nogo in desno nadlakt. Gospa Orlova je avto takoj ustavila, v avtu nahajajoči se njen mož dr. Orel je deklico takoj pregledal in za silo obvezal, nakar so otroka odpeljali k baoo-vinskemu zdravniku dr. Fedranu pod Ivanino Gorico, od koder jo je dr. Fedran s svojim avtom prepeljal v ljubljansko bolnišnico. Poleg zlomljene noge ima tudi pretresene možgane, tako da je njeno življenje v nevarnosti. Orožniki so ugotovili dejanski stan. Šoferke menda ne zadene nobena krivda, ker je deklica sama skočila pod avtomobil.
<JiM0*0*a~"
prehodi dnevno približno 7.6SO stopnjie.Zo ogromno delo zmore samo z elastičnimi
PALMA
PALMA-0KMA
gumi podplati
Jobe M pri vMkam čevljarskem moj»*iul
Začetnik slovenskega časnikarstva:
Valentin Vodnik
V torek oj>oldne se poklonijo zastopniki slovenskih časnikarjev prvemu svojemu tovarišu, začetniku slovenskega časnikarstva Valentinu Vodniku ter f>olože pred njegov spomenik venec. Vseh zadnjih 140 let slovenske kulture in politične zgo-

dovine je tesno združenih z zgodovino našega časnikarstva. Do malega sleherni slovenski politik, literat, gospodarstvenik, je bil v nekem oziru časnikar, če že ni neposredno izšel iz vrst poklicnega časnikarstva. In tako je tudi prvi pomembni slovenski literat in narodni vzgojitelj Valentin
Vodnik bil obenem ustanovitelj prvega slovenskega časnika >Lublanskih Novizc, katerih 140 letnico slavimo slovenski časnikarji sedaj z veliko časnikarsko razstavo in z izdajo razkošnega almanaha.
Valentin Vodnik se je rodil 3. februarja 1758 v Zgornji Šiški, umrl pa je 8. januarja 1819 v Ljubljani. Stopil je v duhovski stan, bil je frančiškan ter je |>a6el duše po raznih gorenjskih krajih in v Ljubljani, nato je postal profesor in pozneje direktor. 2e leta 1795 je pričel izdajati »Veliko Pratiko«, ki predstavlja v nekem pomenu tudi časopis. S jx>dporo barona Cojza pa je leta 17(17 pričel izdajati »Lublanske Novize<, ki so bile res časopis tudi v sodobnem [>omenu besede ter so obravnavale, kolikor so tedaj dopuščale razmere, prav vsa vprašanja javnega življenja ter so navajale dogodke in celo gosjx>darske nasvete. Pod pritiskom razmer pa so morale leta 1800 prenehati z izhajanjem, vendar led je bil prebit, dasi smo morali Slovenci čakati 43 let, da smo pozneje dobili nov časnik, namreč Bleivveisove »Novice«.
Valentin Vodnik je bil široko razgledan mož, saj je bil med redkimi Slovenci, ki so razumeli zgodovinski jx>men francoske revolucije in pozneje jjomen Napoleonove okupacije slovenskih pokrajin.
Ne bomo tu navajali Vodnikovega dela na literarnem, pedagoškem in narodno kulturnem delu,saj je pisal prav vse, kar so tedaj Slovenci nujno potrebovali, od slovnic do poučnih knjig o ba-bištvu itd. Po svoji delavnosti, izobrazbi in pripravljenosti za resnično delo za narod in po svoji vsestranosti je Vodnik že nakazal s svojo osebnostjo, kakšen mora biti slovenski časnikar vedno in v vseh dobah, da s svojim delom resnično nudi narodu to, kar od njega pričakuje.
Dokler bo izhajal katerikoli slovenski časnik" ln dokler bo živel slovenski časnikar, spomin na Valentina Vodnika ne bo obledeli
Slava spominu Valentina Vodnika!
AH bo šlo?
Ali bodo katoličani spoznali, da z dosedanjimi metodami strahotno drznemu, zmagovito prodira-jočemu brezboštvu ne bomo kos?! Saj vendar vsak lahko vidi, da brezboštvo napreduje, krščanstvo pa se umika korak za korakom, od leta do leta, od dne do dne, vedno bolj nazaj... Kako dolgo naj se to umikanje še nadaljuje? Kam naj to pride?... Kako dolgo bomo ta žalostni pojav še tako mirno gledali? Kdaj se odzvali klicu našega vrhovnega j>oveljnika, papeža, ki je zaklical v okrožnici »Caritate Christk že pred petimi leti: »Spričo združenega napada brezbožnih nasprotnikov rotimo vse pravovernike: Združite se vendar vsi, četudi za ečno težkih žrtev, v eno enotno in močno armado, da rešite človeško družbo najstrašnejše propasti!« — Kaj se je na ta slovesen in resen j>oziv zgodilo? Kje je tista enotna in močna armada? Kdo jo vidi?... Ali ni katoliški svet tega slovesnega klica sv. očeta jiopolnoma preslišal?! — Ali pa papež tega ni tako resno mislil in je beseda o enotni in močni armadi le lepa fraza?... Toda s frazami se Cerkev ne rešuje! Ce je papež tako zaklical, je gotovo mislil nekaj gotovega, določnega, vidnega: duhovno združenje, skrajni napor in skuj>en odpor proti besnečemu sovragu. Začeti je treba z novimi metodami: jk» skupnem, dobro preudarjenem načrtu in z naporom vseh sili
Stvoriti tako enotno močno armado, otvoriti svetovno ofenzivo zoper brezbožni komunizem in moderno fioganstvo: to in nič manj ni cilj in namen mednarodnega katoliškega lista »Regnum Christi«, ki izhaja v Ljubljani. Nekateri ne morejo razumeti, da bi bilo mogoče iz male Slovenije kaj takega započeti in se jim zdi to smel, drzen in nepremišljen korak. Ali pa ne čutijo potrebe j>o čem takem, čem boljšem; kakor da je na svetu vse v najboljšem redu... Da, smel korak je to bil; a upanje je, da bo vendar uspel.
Izšla je ravnokar 4. številka tega lista. V njej je opisan kongres Krista-Kralja v Poznanju, ki je v vsakem oziru sijajno potekel. Obenem pa se obrača uredništvo v 18 jezikih do katoličanov vseh narodov: Podprite svoje mednarodno glasilo!
Neizmerno težko je danes ustanavljati tak list; danes, ko je svet s časopisi prenasičen, danes v tej denarni krizi in ko je čez državne meje denar tako težko spraviti! In vendar je brei skupnega glasila skupen nastop katoličanov nemogoč. Ali se sporazumemo, si podamo roke od enega konca zemlje do drugega in postanemo močni, — ali pa ostanemo razbiti po deželah in narodih, kljub našemu velikemu številu slabiči — v posmeh združenim našim nasprotnikom I Kdor hoče namen, mora hoteti tudi sredstva! In mora tanje tndi nekaj žrtvovati! Saj papež pravi: Tudi za ceno velikih žrtev! A velikih niti treba ni; vsaj malih pa se nikar ustrašiti!
Prve tri številke so bile razposlane na ogled. Zdaj pa uredništvo mora prositi za naročnino. Glavna podpora se pričakuje od inozemstva. Z ozirom na našo nizko valuto je cena za Jugoslavijo nizko nastavljena: 30 din; dočim je za inozemstvo poldrug dolar, kar je več kakor polovica več. Vendar je pričakovati, da bo domača dežela, kjer ima gibanje svoj sedež, stvar tudi po svoji moči podprla. Dočim so nekateri list nazaj poslali, ga je vendar velika večina z odobravanjem sprejela. Mnogi laiki kažejo za to podjetje veliko razumevanje. Preprost čevljar iz nekega podeželskega mesteca je pisal uredništvu tako navdušeno pismo, da bi gs bilo vredno ponatisniti — v pouk tistim, ki tega ne morejo uinetl. In neki ljubljanski krojač je iz svojega nagiba daroval 50 din. —
Navdušeno pa se odzivlje in pozdravlja ta »smeli« korak tudi inozemstvo, zlasti misijonarji. Ti živo čutijo potrebo skupne katoliške fronte nasproti poganstvu in brezverstvu. Ta številka prinaša zopet osem pritrjevalnih in navduševanih škofovskih pisem, največ s Kitajskega.
Priložene so tej številki položnice (katerih so si mnogi že želeli) in naročilne dopisnice. Kdor bi denarja ne mogel takoj odposlali, je prošen, da se vsaj prijavi kot naročnik, da se mu list nadalje dopošilja. Obe tiskovini imata pa tudi ta namen: Na deželo se župnim uradom pošilja le en izvod, ki pa je namenjen za ogled vsem duhovnikom tiste škofije. Zato se vabijo tudi gg. kaplani, da si ga naročijo in tudi laiki, ki imajo smisel za veliko idejo. V Ljubljani pa ga lahko dobi vsak, komur se na dom ne dostavi, v Jugoslovanski knjigarni in tam j>lača naročnino.
Ali bo šlo? Kaj pravite? Bo — z božjo pomočjo in dobrih ljudi.
Iz Julijske krajine
15. septembra bo, tako smo izvedeli pri mero-dajuih mestih, romala druga polovica že priglašenih goriških romarjev na Brezje k Mariji Pomagaj. Komarjev bo okrog 800.
Goriški prelekt v Kanalu. 2e večkrat smo poročali, kako goriški prefekt Orazi rad obiskuje in nadzoruje občine v podeželju. Zadnji ponedeljek je g. prefekt obiskal prijazni Kanal ob Soči. V občinskem uradu je točno pregledal občinsko poslovanje in 6e je zlasti zanimal za finančni jx)ložaj. Obiskal je tudi druge strankine organizacije in si ogledal razna dela, zlasti popravo državne ceste, katero je pred meseci izjx>djedla Soča. Informiral se je tudi o gospodarskem, socialnem in zdravstvenem stanju občinarjev.
Strašen amor. Pred nekaj dnevi so našli na polju pri vasi Rivoli v bližini Gemone v videmski pokrajini zadavljeno žensko. Sjjoznali so v njej poročeno vaščanko Santino Barrasino, staro 40 let. Orožnikom iz Gemone se je posrečilo, da so v kratkem izsledili zločince in jih zaprli. Bili eo to 22-letni Anton Solida, 22-letna nečakinja umorjene Terezija Pezzetta in njena 22-letna prijateljica Evgenija Pit-tini. Malopridni dekleti sta bili jezni na Santino, ker se je hudovala nad njunim vlačugarekim življenjem. Sklenili sta zato, da so je znebita. Pregovorili sta šo Antona Solida, ki je bil Terezijin ljubimec, da jima bo pomagal. Stanovali so vsi skupaj v eni hiši. V noči od 17. na 18. avgusta, ko je bil mož nesrečne Santino odsoten, jo je nečakinja pod neko pretvezo izvabila iz spalnice. Komaj so je prikazala na pragu, jo je zagrabil zločinski mladenič, nakar so jo vsi trije zadavili. Da bi prikrili sledove svojega dejanja, so grozni zločinci odnesli umorjeno revo na polje in jo tam zakopali. Njihovi maščevalnosti pa še ni bilo zadoščeno. Spravili so se na skromne predmete, ki so bili last nesrečnico in si jih razdelili.
Palee si je odsekal. Noareča res nikoli no počiva. To je izkusil tudi 43-letni Karel Stanič ii Gorice. Izdeloval je doma klop, pri tem je s sekir« tako nesrečno zamahnil, da si je odsekal palec na levi roki.
Smrtna kosa. Iz Ozeljana pri Šempasu nam poročajo: V sredo 25. avgusta smo pokopali Antona Reheka, očeta prerano umrlega duhovnika, ki je kmalu po vojni v cvetju let nenadoma izdihnil kot upravitelj župnije Trnovo pri Gorici. Rajnki je bil dober posestnik, ostal Je pa sedaj na stara leta povsem na svoji domačiji, ker jo drugi ein odšel v Ameriko. N. p. v m. I
Odgovor na anketo Slovenca:
Kakšna bodi srednja šota
Dr. Dragan Sanda:
Kot profesor v p., pisatelj in oče Vam prijavljam na podlagi svojih srednješolskih strokovnih izkušenj ter obsežnih razmišljanj o ustroju srednješolske izobrazbe, tako da bi imela za bodočnost slovenskega naroda in države naše najboljši uspeh, sledeče svoje naziranje na vprašanja »Slovenčeve« ankete glede odločilnih momentov v zgoščeni sistematični obliki:
t. Srednja šola najj po bistvu svojega namena nudi zgolj splošno izobrazbo, ne sme pa nuditi spe-cialistovske, ki je vzrok prenatrpanosti in preobremenitve. To je prvo, fundamentalno načelo, brezpogojno za vse predmete, ki mora biti vodilno za učeče profesorje in itpTavo pri njenih učnih načrtih in odobritvi učbenikov. Vsa podrobnejša spe-cialistovska tvarina spada v obvezne enoletne uvodne tečaje dotičnih strok na univerzi, ki bi se morali zanje snovati. Predvsem velja to za vse realne predmete, zlasti za matematiko, za katero zadošča 6 leten pouk. za botaniko in zoologijo višje gimnazije, ki naj jima zadosti po en tečaj po enem temu predmetu primernem učbeniku. S tem bi se za poglobitev drugih predmetov ozir. za nove predmete pridobili dve novi Šolski leti, vsako e 3 ozir. 2. tedenskima učnima urama. O potrebi in obsegu pouka opisne geometrije nimam sodbe.
2.	V okviru vodilnega načela pod 1. je izoBraz-ba prepletajoč se dvotirna: ajmoralno-etična, b) strokovna, vseskozi pa mora biti temeljni poudarek na moralno-etični vzgoji, ker je glavni namen srednje šole. Predmeti, na katerih sloni v glavnem ta moralno etična vzgoja, pa oo: verstvo, filozofsko-uvodne discipline z estetskimi panogami, jeziki, predvsem narodni, slovenski jezik, z njih logično-izobraževaltiimi, moralnimi in lepotnimi vrednotami ter zgodovina, splošna in predvsem občeslovan-ska ter slovenoko-narodna, ki je neprecenljiv in ne-vsahljiv vir državljanske vrline in državne bodočnosti. Ti predmeti morajo to.ej biti glavna in vodilna osnova vse naše srednješolske vzgoje. Logika in psihologija (po sistemu svoječasnih Hoflerje-vih učbenikov), upodabljajoče umetnosti kot lasten enoleten predmet, poučevane ekletično in praktično nazorno po izvriujočih strokovnjakih ter po slikanicah z uvodi in komentarji, so zaradi tega in morajo tvoriti višek m cvet vse srednješolske izobrazbe.
3.	Klasična jezika latinščina m grščina, primerno in nešablonsko poučevana, sta po skladnem mnenju najvišjih in najglobljih duhov i daleko najboljše za vežbo logične sposobnosti in splošne imistvene poglobitve i po izbranem moralno-estet-skem čtivu najpTaktičnejša in najsolidnejša podlaga državljanskega idealizma m potencirane kulture ter e tem državne bodočnosti, ne glede na to, da sta jezika virov narodne zgodovine in verstva ter bistven element evropske izobrazbe, ki je v tej meri ne nudijo niti moderni jeziki nrti matematika. Edina predmeta sta, zmožna učenca tako rekoč duševno prekvasiti. Iz tega in vsega predvidenega sledi torej ntrjno, da je teoretično, po vsej naši državi, z« Slovenc epa predvsem, potreben samo en tip srednješolske vzgoje, to je klasična gimnazija z modernimi variantami za lokalne potrebe in individualno nadarjenost učencev, kateremu sta latinščina in grščina neobhodni in temeljni podlagi. Grič ina, ki bi »e komu morda zdela odveč, je mrav v prvi vrati neobhodno potrebna, ker ravno na nje literarnih, ne toliko jezikovnih, vrednotah leži etični in estetski poudarek, prehajajoč neopazno v učenca, ki ga sama latinSčina ima v mnogo manjši meri, dočim na drugi strani prav latinščina najbolj dovrši izveibanje logičnega mišljenja. Seveda bi učenci morali brati izbrane klasične avtorje ne le v odlomkih, nego tudi ostalo kot privatno čtivo, čim bolj celotno v slovenskih pre-
vodih, ki eo zato za Slovensko Matico nujen program! Polagoma bi se klasična gimnazija morala uvajati tudi r srbske kraje m širiti v hrvatskih, za slovenske pa je edini našemu narodnemu značaju primerni tip. Kdo bi mogel premeriti blagodejni vpliv, ki bi ga po nekaj desetletjih imel tak klasični tip srednje šole v vsej državi za njen mo-realno-etični dvig, za pomirjenje politične strasti in narodnih nasprotij! Za Slovence posebej pa je sploh edina učinkovita podlaga njihovi kulturi primerne bodočnosti v tej državi.
4.	Učenec po sedanjem učnem načrtu, zapustiv-Si gimnazijo, skoraj nima pojma o ostalih bratskih slovanskih jezikih, predvsem ne o ruičini, dasi politična bodočnost naše države ne sloni zgolj na slovanski vzajemnosti, ne glede na slovanske literarne vrednote. Upeljati ee mora vsaj enoleten obvezen pouk ruščine po predvsem praktičnem sistemu s kratkim pregledom izgovarjave in slovniške tvorbe ostalih slovanskih jezikov.
5.	Mesto francoščine se v Sloveniji zopet upe-lje pouk nemščine, ki je za nas neprimerno bolj praktična in zaTadi njene strokovne in prevodne literature auaolutno nujna, sicer nam po nekaj desetletjih grozi kulturna zaostalost in nezmožnost v življenjskem boju. Vsak politični doktrinarizem je tu predvsem za nas Slovence skrajno škodljiv. To vprašanje je neodložljivo pereče, ker je škoda z V6akim letom večja. Francoščina ima za na« mnogo manj praktične vrednosti in se naj njen pouk temu primerno reducira (nemščina od 1., francoščina od 3. razreda dalje).
6.	Evidentno je, da mora ves pouk temeljiti na slovensko-narodni podlagi, ker le to bo edino in učinkovito potenciralo zavest neločljive državne skupnosti in dižavljanskih dolžnosti, dočim jo vse drugo po nepotrebnem izpodjeda iz vzbuja odpor in pretrese. Šolski centralizem je skrajno škodljiv in nevaren, ker rani na najobčutljivejšem mestu. Ni mogoče tega dovolj poudariti, zlasti glede na blodno tendenco unificiranja šolskih knjig in pouka teT žaljivo zanemarjanje slovenske narodne zgodovine, ki mora stopiti na prvo mesto.
7.	Upravičena telesna vzgoja ne sme prehajati v športizem in rekordenstvo, ker posurovi in po-plitvi duha. V tem je upravičeno le to, kar je namenu primerno, kar pa odvaja od duševnih dobrin, ki morajo ostati vedno glavno, ali vodi k njih zanemarjanju, vodi tudi k matesrializm-u. Športizem ne sme biti vodilen za iolo že po njenem vzgojnem namenu ne; kar sedaj nudi Šola sama telesni vzgoji, je zanjo dovolj. Rekordenstvo izven iole naj se omejuje in nadomešča s prepotrebno nadaljnjo samoizobrazbo v izvenšolskih strokah in spretnostih. Ne quid nimiol
8.	Državljanski pouk, t. j. poučitev učenca v najpotrebnejšem iz državno-političnih in pravnih pravic in prepovedi vsake vrste mora postati lasten enoleten predmet najvišjega enega ali dveh razredov. Zdaj učenec stopi v življenje, ne da bi vedel od strani šole za najprimitivnejše določbe in pravice iz osebnega civilnega in kazenskega prava ter državljanske pravice in omejitve. Kolikor mu je tega znano ali neznano, to mu nudi skoraj le praktično življenje izven šole, in paragraf m škoda mu grozita neposredno po maturi na vsakem koraku, ne da bi bil temu sam kriv.
9.	Učenci in profesorji naj se za oboje koristno glede šolskih nalog razbremenijo po možnosti za eno šolsko nalogo manj v vsakem polletju in v vsakem predmetu, kar že mnogo znese, zadostuje in prihrani dijaku in staršem mnogo na živcih, profesorjem pa časa za nadaljnjo samoizobrazbo, ki je tudi žeič in potrebujejo. Ozkosrčnost je tu pretiravanje, korist premnogih šolskih nalog pa problematična.
Maribor, 1. septembra 1937.
Celje
c Lepo darilo celjskega trgovca našim brezposelnim. Jutri, na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II., bo priredil znani celjski urar g. Anton Lečnik 60 brezposelnim skupno kosilo v hotelu Huhertus. Nakaznice se dobe pri g. LeČniku na Ca lavnem trgu. Naj bi g. Lečnik našel s svojim človekoljubnim in velikodušnim darilom mnogo enakovrednih posnemovalcev; njemu pa, ki bo na tako velikodušen način proslavil rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. se v imenu brezposelnih najlepše zahvaljujemo.
Naznanilo!
Cenj. občinstvu in vsem naročnikom naznanjam, da sem se preselil v lastno delavnico iz Prešernove ulice S v Za krasijo 12 a ter se priporočam za vsakovrstne električne in vodovodne instalacije kakor tudi centralne kurjave. Franc Balak.
e Romarska slarnost na gori Oljki. Vsem prijateljem Gore Oljke sporočamo, da bo letošnje leto romarski shod dne 19. sept Pobožnost se bo pričela že prejšnjo soboto. Spovedovanje, pridiga, cerkveno ljudsko petje. Spovedovalo se bo vso noč. V nedeljo bo več sv. maš. Ta dan bomo tudi občudovali nova okna, ki jih je izdelala Naša Sloga v Ljubljani kot poseben vzor cerkvene umetnosti. Vsi prijatelji, znanci in ljubitelji, pridite, da se okrepite duhovno in telesno ter se naužijete čistega gorskega zraka in moči sv. Križa.
KINO METROPOL
Danes ob 16.15, 18.15 tn 20.30 rKnpetanova hrabrost*, ob VK\0 in matineja *Antonio-Adverso — carjev pustolovec— Jutri, v ponedeljek ob 10 in 14 matineja »Princesa iz lranije*, ob 16.15, 18.15, 20.30 »Kape/anova hrabrost*.
e Proslava rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra. Županstvo sporoča: Na podlagi sporazuma s celjskimi društvi bo v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. v ponedeljek, dne 6. t. m. ob 20 slovesna baklada. Zbirališče je na Glaziji ob 10.30, nato krene sprevod ob 20 po doiočenih ulicah. Po stiku pred mestnim poglavarstvom bo nagovor g. predsednika mestne občine, godba pa 1» zaigrala državno himno, nakar se občinstvo razide. Godba priredi nato koncert pred celjskim kolodvorom. Celjsko občinstvo je vabljeno, da se udeleži proslave v čim večjem številu.
Prispeli so najnovejši modeli jesenskih in
zimskih plaščev. — Priporoča se modna trgovina
Gusti Vrnčko, Celje. Kralja Petra cesta 10
c Mestna občina celjska razpisu|e pogodbeno mesto politično-upravnega uradnika. Prosilci mo rajo dokazati, da so dovršili kot redni slušatelji
pravno fakulteto ln opravili predpisane izpite ter izpolnjujejo občne pogoje za sprejem v državno službo. (§ 104 zakona o mestnih občinah.) Prednost imajo prosilci, ki so ie opravili politično-upravni strokovni izpit in imajo daljšo prakso v politično-upravnl službi. Lastnoročno pisane prošnje, kolkovane z 10 din in opremljene z listinami, je vložiti do 30. t. m. pri predsedništvu mestnega poglavarstva celjskega.
c Primarij dr. Fran Steinfelser ne ordinira do preklica.
c V celjski bolnišnici je nmrla Ana Rihter, 42-Ietna žena posestnika iz Brdc pri Dobrni. Naj v miru počival
Novo mesto
Za rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra n. bo na predvečer baklada in razsvetljava po mestu. Sprevod bo tudi skozi mesto. Zbirališče je na Grmu pred dr. Buhovo vilo. Po sprevodu bo v Prosvetnem domu slavnostna akademija z zelo pestrimi točkami: petjem, govori, recitacijami in živimi slikami.
Enoletni trgovski tečaj vpisuje dnevno. Začetek pouka 9. septembra.
Maribor
m V občini Pobrefje pri Mariboru bodo odslej pobirali občinsko trošarino organi finančne kontrole in ne več privatnik, kakor se je to vršilo dosedaj. Na zadnji seji občinskega odbora je predsednik občine K. Steržina poudarjal, da je pobiranje občinskih trošarin po privatniku neprimerno in za občino nezdravo ter zato predlagal, da se pobiranje poveri organom finančne kontrole. Za predlog so glasovali vsi odborniki, razen treh opozi-cionalcev, ki so se glasovanja vzdržali.
m Biletarnica in menjalnica Putnlka bo v nedeljo in ponedeljek ves dan zaprta. Ekspozitura na glavnem kolodvoru bo poslovala pri prihodih in odhodih vseh mednarodnih vlakov.
m Incident na meji. Na Radiu na avstrijski meji je prišlo do incidenta med 26 letnim pos. sinom Francem Onukom, ki je hodil po nevtralnih tleh. in med avstrijskimi obmejnimi organi. Onuk se je branil, da bi šel z Avstrijci na avstrijsko stran, zaradi česar je prišlo do prerivanja, v katerem je avstrijski obmejni organ Onuk a zabodel z nožem v levo stran prsi. Upamo, da se taki incidenti ne bodo več dogajali in da bodo naii državljani na nevtralnih tleh varni »vojega življenja.
ItamPl Moderni plašči, elegantne obleke, IFtllllf/! Izdelovalnlca
_TRGOVSKI POPI, MARIBOR
m Predsednik vlade dr. Stojadinovič v Mariboru. Danes dopoldne se je predsednik vlade doktor Milan Stojadinovič v spremstvu g. bana dT. Marka Natlačena z avtomobilom pripeljal iz Slatine Radenci v Maribor, odkoder se je z dopoldanskim vlakom odpeljal proti Ljubljani.
m Mariborski šahisti v Gradcu. Dne 19 septembra 6e bo vršil v Gradcu šahovski dvoboj med mariborskimi in graškimi šahisti na 20 deskah. Tekma bo revanža za gostovanje Gradčanov v Mariboru ob priliki lanskoletnega Mariborskega tedna.
m Stolni cerkveni pevski zbor vabi pevke, 'ki bi hotele sodelovati pri zboru, da se javijo pri stolnem kapelniku g. J. Gašpariču ali v stolni in mestni župnijeki pisarni.
m Na Trgovski nadaljevalni šoli združenja trgovcev v Mariboru se pričnejo vsi izpiti v sredo, 15. septembra popoldne ob treh. Vpisovanje v vse razTede bo v nedeljo 19. septembra dopoldne od 10. do 12. ure v ravnateljevi pisarni.
m Parcelacijska dovoljenja. Mestna občina je dovolila parcelacijo zemljišča ob Betnavski cesti Mariji Gec in Avgustu Ehrlichu, Zadružni gospodarski banki parcelacijo zemljišča ob Meljski cesti in Ivanu ter Mariji Lah parcelacijo zemljišča na vogalu Kopernikove in Oreške ulice.
m Obrtna nadaljevalna šola poziva vajence in vajenke naj dvignejo dodelilne listke na mestnem poglavarstvu v sredo dne 8. t. m. ob devetih do enajstih dopoldne.
m Mariborsko gledališče sprejme gospodične, ki imajo veselje do baleta. Javijo se naj čim prej pri gledališki blagajni.
VSE ZA ŠOLO V CIRILOVI!
m Klub lekarnarjev v Mariboru je namesto
venca na grob pokojnemu primariju dr. Robiču daroval Protituberkulozni ligi v Mariboru 200 din.
m V proslavo rojstnega dne NJ. VeL kralja Petra II. v ponedeljek dne 6. septembra bodo dopoldne svečane službe božje, zvečer pa v primeru 'lepega vremena baklada po mestu. Mariborsko občinstvo in narodna društva 6e vabijo, da se ba-k-lade v velikem številu udeležijo. Sprevod se začne ob 20 ia vojašnice kralja Aleksandra v Melju.
Dr. Furlan
specijalist za ušesa, nos in vrat ne ordinira do 20. septembra.
m Nagla smrt. Šoferja mestnega avtobusnega podjetja Alojzija Primca je v stanovanju na Fran-kapanovi cesti 15 zadela možganska kap. Takoj so ga pripeljali v bolnišnico, kjer je kmalu izdihnil. Naj v miru počiva, sorodnikom naie sožalje!
m Tujski promet v avgustu, V mesecu avgustu je prispelo v Maribor 3901 tujec, od tega 1165 jugoslovanskih državljanov.
m Otrok zažgal gospodarsko poslopje. Posestniku Francu Stuberju je pogorelo gospodarsko poslopje s senom, slamo in gospodarskim orodjem vred. Nevarnost, da bi se požar razširi! na sosednja gospodarska poslopja, so preprečili gasilci od Sv. Martina, ki so takoj prihiteli na pomoč. Preiskava je ugotovila, da je požar povzročila domača 6 letna hčerka Alojzija, ki je lik skednja zažgala kup 6lame, katere plameni so zanetili gospodareko poslopje.
m Avto v kilometerski kamen. Na cesti v bližini Brezna ob Dravi je neki osebni avto, v katerem so se vozili sami Parižani, zaletel v obcestni kilometerski kamen ter se nato prevrnil. Avto je močno poSkodovan, potniki pa so dobili le lažje poškodbe. Avto so s tovornim avtomobilom »pravili v Maribor, kjer so ga popravili, da oo se izletniki z njim mogli odpeljati v Avstrijo.
m Med. univ. dr. Bogo Kreuziger, specialist za koine in spolne bolezni je otvoril svojo privatno prakso v dosedanjih prostorih pokojnega g. prima-rija dr. H. RobiČa, Kamniška cesta 2 v Mariboru.
Cersn Anton ml.
tapetnik in dekorater
Maribor — Koroška 8
se priporoča za prevzem vssh tapetniških leko-raterskih del, tudi izven Maribora, po najnižjih cenah in v znano trpežni izdelavi. Prosim, prepričajte se sami, da ste pri meni dobro postrežem.
Ordinira od 1—8. Ob nedeljah in praznikih od 8 do 10.
m Avtomobilsko kolo se je našlo na cesti Ma-ribor-Bohova. Dobi se pri Frangežu, Bohova.
m Mestno kopališče je zopet odprto tudi ob torkih. Parna kopel je ob torkih, četrtkih, sobotah in nedeljah za moške, ob sredah in petkih pa za ženske.
100 letnica Slomškovega molitvenika „Življenja srečen pot"
Letos mineva 100 let, ko je prvič izšel molitvenik »Življenja srečen pot<, katerega je napisal Anton Martin Slomšek slovenskim fantom. Slomškova družina v Mariboru vabi zato vse katoliške Slovence, da ta dogodek primerno proslavijo sedaj v mesecu septembru, ki je posvečen Slomšku. Proslava se naj izvrši v vsaki župniji v sledečem redu:
Dne 24. septembra: Kr. bansko upravo smo naprosili, da bi naj ta dan bil tudi letos Slomškov praznik za vse ljudske šole, nakar bi se vršila šolska sv. maša in v šoli pa primerna proslava, kjer bi gg. katehetje šolski mladini razložili važnost molitvenika za vsakega katoličana.
Dne 25. septembra zvečer naj bo spovedovanje za fante.
Dne 26. septembra zjutraj skupno sv. obhajilo fantov
in pridiga. Popoldne pa v društvenih prostorih primerna proslava za fante.
Vsem župnim uradom pošljemo material za te proslave.
V zimskih mesecih se v posebnih naukih za fante prouči celotna knjiga »Življenja srečen pot<.
Že sedaj prosimo vse preč. župne urade in šole in društva, da bodo Slomškov praznik v tem smislu pripravili.
PRIPOROČA SE C. ODJEMALCEM
VITAI
SEUNIG
N0V00TV0RJENA TRGOVINA
s ČEVLJI
LJUBLJANA — POD TRANC0 1
Koroške novice
Spomenik padlim v koroških bojih v St. Jakobu ▼ Roža
V	dneh od 4. do 5. septembra bodo v St. Jakobu v Rožu odkrili spomenik padlim v koroških bojih. Heimatbund je za to priliko povabil vse svoje ljudi iz Spodnje Koroške, da bi bila stvar čim boli pompozna. Organizacija prireditve je podobna oni pri otvoritvi nemškega doma v Dobrli vasi. Seveda bodo izkoristili tudi to priložnost za napade na zavedne Slovence in slavili koroške raznaro- ' dovalce in narodne odpadnike. Koroški narodni socializem bi si pač lahko poiskal drugačnih možnosti za svoje izživljanje.	Ako.
K neredom v Beljaka
Uradno poročilo ugotavlja, da so narodni socialisti odstranili izpred vojaškega spomenika venec, ki so ga položili tja člani dunajskega »Sturra-korj>sa«, t. j. napadalne formacije »Domovinske fronte«. Venec so skrili v bližnji gostilni »Stiegen-brauer«. Oddelki Stunnkorpsa »o nato vdrli v lokal, izvedli hišno preiskavo in poleg omenjenega venca našli tudi več narodno socialističnega propagandnega materiala. Gostilno »StiegenbrSuer« so oblasti zaprle. K temu uradnemu pojasnilu bi bilo dodati Se tole: Beljak je znan kot središče najbolj živahnih hitlerjevcev na Koroškem. Verjetno je, da je bil obisk dunajskih napadalnih oddelkov zamišljen kot majhna kazenska ekspedicija. Pri tem je bilo tepenih tudi nekaj neprizadetih, mirnih meščanov, med njimi nekateri letoviščarji, kar je povzročilo veliko razburjenje. Baje ao po teh neredih zapustili Beljak vsi tujci.	Ako.
Jesenice
Kino Krekov dom predvaja v nedeljo, dne 5. septembra ob S popoldne ob po! 9 zvečer in v ponedeljek ob pol 9 socialno dramo »Legija vko-vaniht.
Film Benjamina Gigli-ja »Osamljeno srce< t arijo »Ave Marija<, se predvaja v ponedeljek popoldne ob 3 in v torek ob pol 9 zvečer. Pri vseb predstavah se predvaja še dodatek in Foxov tednik.
V	proslavo rojstnega dne Nj. Vel kralja Petra II. se vrši na predvečer, t. j. v nedeljo oh 7 pred Krekovim domom slavnostni koneert godbe KPD. Vabimo vse občinstvo, zlasti se pa poživlja članstvo KPD, da se proslave udeleži v Čim večjem številu. — Odbor.
Gornfa Radgona
To pot je bilo pripeljano pred komisijo za ocenjevanje izredno lepo število prav krasnih konj. Med njimi je bilo par eksemplarjev, ki eo vzbujali splošno občudovanje. Ocenjevalna komisija v kateri so fungirali g. Petovar Lovro, Santel Franc inž. Oblak g. Lipovec in g. Slavič, je prisodila premijo za vzrejo najlepšega žrebeta g. Santel Francu, lastniku žrebeta »Rado«. Muropoljci redijo pred vsem mrzlo noriško pa6mo.
Nenadoma je umrl zadet od srčne kapi gosp. Alojzij p!. Brar.r;. Sc prejšnji večer je bil j>rav dobre volie. zjutrai »»rana pa ga je pobrala smrt. Star je bil 73 let
9o višinrnaklade
in raziirjenoati dnevnika med kupujočim občinstvom sc ceni vrednost in rentabiL nost njegovih oglasov za našega trgovca in obrtnika. — Med slovenskimi dnevniki zavzema kot uspešni oglasni organ
W
prvo mes1o„<5tomec"!
To potrjuičjo številu«: laskave iljave uušili insercnlov širom uržave, pa tudi iz inozemstva
Lepote naše
zemlje
Z gora — kjer je duše pase t Valentin Vodnik
Koprivnik v Bohinju (969 m)
Daleč od posvetnega šuma, 1000 m visoko, kjer po travi in poletju diši, prebiva krepek gorenjski rod Koprivnikarjev in Gorjušcev. Zažive ti kraji, ko v dolini nastopi vročina pasjih dni. Od blizu in daleč prihite letoviščarji, da se navžijejo zdravja v najčistejšem gorskem zraku, odmaknjeni od zatohlih kavarniških prostorov in mestnega ropota. Nešteto turistov in smučarjev pozna te idilične kraje zaradi lepih smučarskih ternov — 6enožeti. Deset minut od farne cerkve na Koprivniku je tako imenovani Vodnikov razglednik, odkoder se nudi prekrasen razgled po vsej zgornji bohinjski dolini — na koncu pa Bohinjsko jezero — temno, stisnjeno pod visokim gorskim vencem, iz katerega štrle pod nebo: Podrta gora, Sija, Rodica, nad Bistrico pa Črna prst s sosedami. Vse te pa čuvata kot dva bela kragulja: dom na Voglu in na Komni. Evharistični križ vrh Vodnikovega razglednika ti od jezera, od »Zlatoroga« in še od dlje viden, kaže pot v te gore.
Prvi slovenski pesnik Valentin Vodnik je bil prvi duhovni oče Koprivnikarjev in Gorjušcev. Tri leta je bival tu in pesnikoval, pa pratiko sestavljal. O ustanovitvi koprivniške fare je zapisal v začetku roj. in krstne knjige:
Planinam brez cirkve Nova fara skoz
Povele zesarja Jožefa II., plačo Bledske gosposke
železo bistriške fužine Mujo Koprivnikarjev inu Gorjušmanov v I. 1791.
Valentin Vodnik.
(V župnišču knjigo z Vodnikovo lastnoročno pisavo radi pokažejo.) Naj mimogrede omenimo: L. 1793 je bila cerkev posvečena — zato je napaka, kar piše krajevni leksikon dravske banovine, da je ta cerkev bila prej podružnica župnije Srednja vas, saj prej med temi rovti cerkve 6ploh ni bilo. Prav tako je napačno, kar beremo ponekod, da je Vodnik služboval na Gorjušah — ni imel kje. Ko 60 1. 1893 na Koprivniku slovesno praznovali 100 letnico ustanovitve župnije, eo odkrili spominsko ploščo — vzidano na sprednji 6teni župnišča z napisom:
1793 Spominu stoletnega 1803 godu Koprivniške fare in njenega prvega duhovnega očeta Valentina Vodnika
postavili častilci Vodnikovi.
Rodila Te Sava — ljubljansko polje, navdale Triglavske te 6nežne kopč. Seveda se je od tistih časov spremenilo tudi tu marsikaj. Eno uro proč — v »konti« na Goreljeku
.Prl
— Pokljuki je zrastel pod smrekovim gozdom nas gotovo najmodernejši gorski Šport-hotel. Blizu tam pa so si prijatelji miru in planšarske idile jjostavili 6voje hišice, kamor prihajajo na oddih; Lansko leto pa je bila blagoslovljena kapela v čast sv. Antonu Puščavniku, zgrajena čisto v planinskem slogu. Od tu se nudi krasen razgled na Alpe, sprehodi pa 60 na Lipanco, Rudno polje itd. Še so na Rudnem polju sledovi »konte« (ja me), kjer so nekdaj kopali železno rudo in jo spravljali preko Uskovnice na Bistriško in Staro fužino ob jezeru, kjer je cvetela takrat železarska obrt, v lasti barona Žige Zoisa. Potov v te kraje drži več. Najbližja — res bolj 6trma — s prelepim pogledom na vso Jelovco, je iz Nomenja; druga pa drži z Boh. Bistrice preko Jereke, kjer 6e gradi nova cesta.
Sredi visoke gorske planote Pokljuke leže prijazne spodnje in zgornje Gorjuše, kjer se lanko okrepčamo in oddahnemo v domu »Slalom kluba 34«. Komur je do lepega razgleda, se bo f>otrudil z Gorjuš na tričetrt ure hoda oddaljeni Galetovec. Blejsko jezero z okolico.Kuplenk z Babjim zobom in velik del Gorenjske 60 pred nami kot na dlani.
Na Gorjušah so doma tudi izdelovalci pip (fajf) - vivčkov, škatljic za cigarete, ki jih znajo okrasiti z raznimi planinskimi in starimi narodnimi motivi, katere vidimo danes le še na pre-slicah.
Posebno ljubke znajo izdelati male cokljice za spomin. Pipe so iz oljšjih grč in javora, pa tudi iz zelenikovega lesa. Lepe »štikane« z vdelanimi kamenčki izvrše po želji.
Obe vasi — Koprivnik in Gorjuše so 6krite, ko stopiš vanje, jih šele ugledaš. Domovi pa raztreseni, kakor jx> rovtih seniki, da pravijo o Gorjušah, da so večje kot Ljubljana (seveda nekdaj!).
Posebnost teh vasi 60 strehe, krite 6 »šinkel-ni«, deske, nacepljene iz delov 6mrek (nekdaj le iz macesna) brez grč. Poseben vti6 napravijo tudi vodnjaki, kakršnih ni videti drugod po Gorenjskem: piodobni onim v Slavoniji in južni Srbiji. In kako je to ljudsvto 6em zašlo? Nekateri pravijo, da 60 dolinci, ko jim ie doma pogorela hiša, »zbasali« v planino in predelali »paštbe«, kjer so trli lan v stanovanjske hišice.
Verjetno pa je, da so se tu nastanili dolinci rudarji in oglarji. Tudi oglja 60 včasih skuhali ogromne kope (od tu ime planina Goreljek ali Ogoreljek — nikakor pa ne spačeni Zagorevljek). Nekaj so se včasih preživljali tu tudi z izdelovanjem škafov. Zdrav je ta rod, od dela utrjen in iz njegovih ust je slišali lepo gorenjščino.
Vredno je, da se kdaj potrudiš in pogledaš tudi v ta košček bohinjskega kota — v enem dnevu je opravljena pot... z lepoto, z zanimivostmi.
K-r.
Sv. Duh na Ostrem vrhu
Fala...!
Prva znamenitost za izletnika, ki je namenjen k Sv. Duhu na Ostrem vrhu. Naša največja elektrarna je v Fali. Mogočni umetni 6lapovi vrte turbine. Tu je vir življenja za vso industrijo na Štajerskem, 6eveda v glavnem za mariborsko tekstilno. Kot pajkova mreža razfieljani daljnovodi gredo celo do Trbovelj, pa še ni izrabljena vsa moč. Paradoks: ob večerih je falska železniška postaja zavita v mrak. Skromni jjetrolejski plamenčki tref>ečejo v večernem vetru... Pa bo že boljše, tako vsaj pravijo. Saj je še vsa Fala z okolico do pred kratkim bila brez električne razsvetljave. Elektrarna pa 6toji že dobrih dvajset let...
Z brodom te prepelje brodar preko deroče Drave na levo stran reke, ob kateri se vzpienia od Dravograda pa do Maribora valoviti Kozjak. Obmejno pogorje, katerega severna stran pripada že Avstriji. Po lepi, zložni cesti pelje pot pol ure hoda tik ob Dravi do prijazne gostilne »Pri Štur-mu«. Ob bregovih reke splavarji zbijajo »flo6e« in nalagajo že obdelan les s Kozjaka. Potem zavije pot v grapo. Ob idilično lepem gorskem potoku, mimo žag in ogljarskih kolib se vije planinska pot. Brkati Žagarji in ogljarji postajajo pri delu in spoštljivo pozdravljajo.
»Dober dan.«
»Bog daj! Kako je zdaj. oče, z lesom, gre?«
Ogovorjeni ne ve, kako bi prav piovedal. Trenutek zbira misli, potegne iz pipe, krepko pljune in pravi:
»Zdaj je boljše. Pa še ni tako, kot je bilo prej, ko je bi! naš les suho zlato.«
»Boljši časi 6e nam obetajo,« pravim. Oba sva optimista. Brez drugih besed vem. da ima on prav tako vero v lepše čase, kot jaz. In tako je prav!
Pa je še dovolj drujjega, kar priklene pogled izletnika. Čudovito skalovje ob poti in potoku, cela polja dehtečih ciklamnov. Ob vsem pa tesna tišina in zopet prijetno žuborenje potoka in skrivnostno šumenje vrhov mogočnih smrek in bukev. Tako je dve uri hoda, ko izza temnega smrekovja jiokuka
Sv. Duh na Ostrem vrhu
zvonik cerkve na Ostrem vrhu. Še majhen vzpon m smo pri cerkvi. Izletniku ni žal majhnega napora na poti. Vse je bogato poplačano z razglc dom, ki se razgrne pod njim. Na jugu so vrhovi Pohorja, proti zahodu zastirajo v daljavi pogled Urška gora. Peca in mogočne koroške planine, na vzhodu bega pogled preko ljubkih holmov Slovenskih goric v daljo, kjer se na obzorju v megli stikata nebo in zemlja Na severni strani pa je razgled daleč v Avstrijo. V temnih nrvčeh se ble-šče v daljavi luči Gradca
Nad vso to prelestno panoramo kraljuje na 907 m visokem Ostrem vrhu cerkev Sv. Duha! Obdaja jo mogočno zidovje, cerkev sama pa jc opremljena in okrašena v ča6t božjo ler v ponos vernih Kozjačanov. Ob njej je še napol lesena kapela — stara cerkev na Ostrem vrhu. Poleg šole in župnišča se tišči na vrhu še nekaj hiš, druge pa 60 raztresene po pobočju in bližnjih vrhovih. Sv. Duh na Ostrem vrhu je naša skrajna, najsevernejša obmejna točka. Senžermenska jvogodba je določila za mejo razvodnico med Muro in Dravo, ki gre prav po kozjaških vrhovih. Lepa in solidno grajena slovenska šola iz predvojne dobe, je pripadla Avstriji, samo še kos šolskega vrta je 06tal nam. Na podstrešju te, sedaj nemške šole, je še zdaj tabla, ki pove, da je bila to nekoč slovenska šola. Na tabii pa je že zdaj nekaj prstov prahu. Nemško šolo obiskuje 70 otrok, med katerimi pa je nad polovico Slovencev. Tudi tukaj je meja odrezala od svobodne domovine lepo število rojakov, ki pa 60 še dane6 trdni in zavedni SIo-fenci. Naša govorica sega preko kozjaških vrhov globoko v Avstrijo. — Precej skromnejša je sedanja slovenska šola pri Sv. Duhu, v katero pohaja do 150 šolarjev. Po dve uri daleč hodijo otroci v šolo! Avstrijci, ki prihajajo 6em na izlete, vihajo nosove, ko primerjajo obe šolski poslopji. Seveda, ko pa ne vedo, da 6ino jim šolo postavili še pred vojno mi!
Ne manjka pa pri Sv. Duhu še drugih zanimivosti. Kdo bi verjel, da imajo Svetoduhčani že skoraj trideset let vodovod, ko ga še danes nima naše marsikatero večje mesto? Pa je res! Spominska plošča ob rezervoarju pove, da je bil vodovod zgrajen leta 1908 po zaslugah župnika F. Šegula, poslanca dr. Ploja in nadučitelja A. Majcena. Vodovod je zgrajen na avtomatično črpalko, ki poganja vodo okoli 120 metrov visoko. Sicer naprava včasih rada ponagaja, a jo Svetoduhčani kar sami zojvet spravijo v rea. — Na vsakem koraku tudi ni prilike videti tako mogočno lipo, kot je ona pri
Tacarjevih ali po domače pri »Hajdiču«. (Morda nekoč celo pri hudiču?) Njen obseg je dvanajst metrov. Zda| je že V6a preperela, v njej je velika skladovnica drv. Domačini pravijo, da je lipa še iz časov, ko 60 Turki pustošili po naših krajih. Seveda v zvezi s tem med ljudstvom kroži dovolj z«jodb, tudi takih, da bi se človeku jezili lasje. Zato rajši o tem ničesar.
Pa še o ljudeh je treba jvovedati kaj. Bolj ko kmetje, so drvarji. Gozd jim je vse. Podirajo drevje, plohe spravljajo v grapo k /agatn, od tu pa na »podeljmh« k Dravi, »rlosarji« sestavljajo splave, ki nosijo naš les po Dravi prav do Donave in še naprej. Torej les in delo z lesom sta glavna vira zaslužka. Trda je predla Kozjačanom zadnja leta, ko ni bilo izvoza Cena lesu je takrat strahovito padla. Ljudje so obupavali. jokali so, ko so podirali drevje za brezcenje. Marsikatero gospodarstvo je obubožalo, mnogo prepadlo. Zdaj se obrača na boljše. Iz Drav6ke doline dnevno štirje dolgi vlaki odvažajo les s Pohorja in Kozjaka, v naše vzhodne kraje pa ga spravljajo s 6plavi po Dravi. Pa še ni tako, kot je bilo nekoč!
Kozjačani so kot Pohorci. Mirni, včasih vase pogreznjeni. So zaljubljeni v gozdove in radi imajo ta svet. So pa tudi radi veseli. Le pridite enkrat na njihevo ohcet! Lepe slovenske stare navade so še tu doma. Šegavo6t. godčevska porednost in mehka ubrana pesem kraljujejo ob 6vatbi. Svatom zjutraj pojo domači fantje »jutranjico«. pri tem pa ne sme izostati radodarnost. Prav ob takih prilikah udari na dan včasih kar pretirana baharija. Ampak gosjiodar pravi: »Samo enkrat se človek rodi, enkrat poroči in enkrat umre! Taki dnevi se naj pomnijo!«
Lep je ta košček našega sveta! Pa vendar: Sv. Duh, Kapla, Pankracij, Sv. Križ in drugi vrhovi Kozjaka so osamljeni. Tu in tam pridejo sem na izlete šolarji, tudi ta in oni meščan jo včasih ubere gor. Potem pa je zopet vise zapuščeno. Tako malo se zavedamo, da je Kozjak naša obmejna zemlja in že zaradi tega potrebna naše jvozornosti. Le jvoglejmo naše sosede, ki vrše živahno propagando prav za ta del meje. Njihovi obmejni kraji so polni izletnikov, inanifestantni pohodi na mejo so jvogostni in izvedeni v največjem obsegih Pojdimo torej tudi mi na mejo. Pokažimo Kozjačanom, da smo z njimi. Kozjaški vrhovi vabijo!
D. B.
Z Marjana do Solina
rija,
gospa
Oglejmo si Split z gore,« jo rekla gospa Ma-kot odziv v pozdrav izvoščkoin. »Po ulicah ga ne vidimo. Hiše kakor hiše, trgi kakor trgi, ulice, izložbe, trgovine, hoteli, kavarne, gostilne kakor v vsakem drugem mestu. Diokleciana pa smo že itak videli.<
Ali izvoščka nismo vzeli. Vzeli smo avtomobil. Ceneje je vozil in hitrejši je bil.
»Gora« Marjan je visoka 178 m. Pogled in razgled z nje je občudovanja vreden. Vse mesto se vidi kakor z mogočnimi oljnatimi barvami nari sana slika z belim, visokim zvonikom sv. Dujina na sredini. Otočiči, zalivi, skale, bičane od morja, ceste in osamljene hišice na poljanah, Gorski gre ben na severu. Z druge strani dolgi zaliv, na ka terem se belijo poleg morja majhni, lični gradiči — vile. V pristanišču pa ladje vsake vrste in velikosti, čolni in ribiške barke.
Vse to leži pred nami, a morje jc sinje, mesto pa se blesti v soncu. Videti je, da leži Split na južnem obrežju, na približno 10 km velikem polotoku in je zidano v polkrogu. Okrog mesta leže od zapada čez sever proti vzhodu predmestja Veliki Varož, Dobri Studenec, Manuš in Lučac ter trdnjavica Gripi.
Zgodovina Splita se je začela, ko so razrušile tolpe Avarov v letu 639 Solin. Solinci so zbežali in se nastanili v Dioklecianovi palači, ki je bila kakor trdnjava. Zato je prav za prav zgodovina Splita nadaljevanje zgodovine Solina.
Na Marjanu raste petrovjak in na tablici je bilo zapisano z botaniškim imenom Critmum ma-ritinium, listje, katerega je podobno omeli in njegove češulje spominjajo na bršljan. Tu raste pravi koper — Capparis spinosa — ki je svoje korenine zasadil v obzidje. Gledamo žoltocveteči lepi pomorski mak — Glancium lutucum.
»Poleg nezapisanih domačih imen, imajo latinski zapisane krstne liste,« je rekla gospa Marija.
»Morajo,« je rekel Zdravko. »Saj so Rimljani. In če se pri nas na Slovenskem učimo latinsko, preden smo doktorji, kako pa si mislite, da bi tukaj mogle rasti te rože. In koper bi ne bil koper brez latinščine.«
»Učeni ste postali,« ga jc zavrnila Marija.
»Saj sem videl Dioklecianovo palačo,« je modro in resno odgovoril Zdravko.
»Imperator pa še vendar niste.«
»Mrjasca še nisem utegnil usmrtiti,« jc rekel Zdravko kratko.
»Seveda, na Triglavu jih ni.«
»Hvala Bogu! So pa gamzi, jeleni in srne in druga poštena zverina. Ce bi se pa našel kakšen merjasec, bi se f»a pa tudi lotil, pa če tudi bi nc postal cezar.«
»Duh nekdanjega Dalmatinca mc jo prešinil. In ko sem pil dalmatinca, tudi vi, gospa Marija, ste ga pili, mi je reklo: V Sloveniji takega ne točijo. Kje raste tisti dalmatinec, ki ga točijo v Sloveniji, in mu pravijo dalmatinec?«
Gospa Marija mu je obrnila hrbet in zamr-mrala:
»Da sem Riniljanka, dala bi vam opravka.«
Doli pod nami jo stala velika tvornica cementa, ki iz kamna gore Marjana dela cement in ki je industrijska posebnost Dalmacije. Tu namreč delajo kopalne kadi iz cementa, katerega rdeči, beli in črni marmornati fragmenti so narejeni tako spretno, da se zdi, da gledate pred seboj tvorbe iz pisanega marmorja. Tudi vaze, kipe, nagrobne spomenike izdelujejo iz te mešanice tako spretno, da bi človek verjel, da jo sklesano iz marmorja...
Zapadno je otok Čiovo s Trogirjem, severno vas Slatina, tam dalje za Trogirjem jo goli greben gore Elija.
Stopamo na pokopališče, ki je tu, na Marjanu. Dvojna vrata ga zapirajo. Tu rasto beli oleandri, pinije, ciprese. Za drevesi se vrste grobovi. Tu je kraj bogatih mrličev, zato so spomeniki visoki, kamniti, na grobovih so ciprese, pinije, svetlo-zelen borovec. Za temi grobovi pa je pokopališče revnih z modrimi in črnimi, lesenimi križi ali celo brez njih.
Matevž je pokazal na to razliko. >Vse mine. Eni kakor drugi. Prah si.« Gospa Marija pa je dodala: >Ne mine. Razloček je ostal. Tu bogati, tam revni. V notranjost pa nikdo nc vidi.« Matevž se je popravil: »Popravljam. Resnice ni.« Zdravko je odvrnil:
>Resnirj» j« t>j notri, t» v grobovih, ali bolje: ob rojstvu in smrti. Ko sc rodiš, no veš nič, ali
si bogat ali reven. Ko si mrtev, ne ves nič. Samo okolica dela razločke in kvari resnico.«
»Ne filozofirajte,« je rekla gospa Marija. »Nismo v Atenah.«
In stopila je na stopnišče.
»Praktičnim gestam nežnega spola rad sledim,« je odgovoril Zdravko in je tudi stopil na stopnišče.
Nekaj časa smo šli molče po stopnicah, iz cementa narejenih, širokih in položnih, v mesto.
»Poglejte,« je rekel Zdravko. »Gorenjec sem izpod Triglava, vendar so mi všeč fige, mandeljni, lovorike. Kako lepo diši to listje, ponjuhajte.«
Podal je gospe Mariji list žolte smilje — He-lich-rysum angustifoliiim — ki ima na koncu svojih igličastih mehkolistnatih poganjkov še pozno v jeseni vedno svetložolte čašice.
Gospa Marija je ponjuhala.
»Kakor po pelinu diši.«
»Ne branil bi se ga, če bi ga imel.«
»To listje grizite. Če je vonj, bo se okus.«
»Ne grizem pelinovca. Pijem ga pa.«
»Zares ste Gorenjec. Škoda, da ste gledali Dioklecianovo palačo.«
»Gotovo. Razvalina je meso postala. Moj Triglav pa, kakršen je bil za časa Diokleciana, tak je ostal za časa mene, Zdravka. Korenina 1«
Gospa Marija se je nasmehnila.
»Korenine mi ugajajo. Ljubim hren, mrkev, čebulo in peteršilj. Tudi češenj mi ni protiven.«
»Ce so to vse korenine, ne vem,« je odgovoril Zdravko. »Vem pa, da dajo korenino drevesa več ognja in več vročine, kakor hren in mrkev. Povejte, kaj vam je ljubše: ogenj ali hren?«
»Oboje. Ali vso ob pravem času.«
»Pohorjanka ste,« je vzkliknil Zdravko. »Pozdravljeni zato. Bal sem se že, da vas jo izpridil Dioklecian.«
Iz Splita v Solin in Trogir
Cas ne dopušča In tudi ne sredstva, ogledati si vse, kar bi človek rad. Ali treba videti vsaj to kakor na filmu kinematografa. Zato smo najeli avto, da nas odpelje v Solin in od tam po revijeri Kaštelov v Trogir.
In da dokažem, da sem bil v Samarkandu, sem si ogledal vse slovitosti Tamerlanove mogočnosti in slave. In da dokažemo, da smo bili v Splitu, smo kljub kratkemu času sklenili, da vidimo Trogir...
Šlo je skozi brajde vinogradov, preko hribčka z razvalino čuvajnice — stolpa Glavičina, ki spominja na čas, ko je bil Solin v rokah Turkov.
Kmalu smo v Solinu. Ce bi se peljali s čolnom po morju, še dolgo ne bi bili tam. Tudi z vlakom bi bilo treba tratiti dalje časa. Zato jo avtomobil res prevozno sredstvo sedanje dobe, ki ima geslo: Tempo..., tempo...
Po navalu Avarov je bil Solin okupiran od hrvaških kraljev. Cerkev sv. Marijo je bila v X. stoletju od Helene, žene kralja Miroslava, celo restavrirana ter jo bila grobnica hrvaških kraljev Razumljivo, saj je bil Solin blizu Bihača, stolnega mesta hrvaških kraljev.
Gotovo so že grški kolonisti v dobi IV stoletja pred Kr., kakor v Trogirju, ustanovili tukaj staro ilirsko naselbino. V II. stoletju pred Kr je bilo mesto Solin še pomembno mesto. Dioklecian je pogosto bival v njem, ko je zidal svojo palačo. Saj si je celo ogledal zato tudi kamnolome na f-ruški gori. Pozneje so Solin napadli lluni. Zato je bila to trdnjava z dvojnim obzidjem. Leta K19 po Kr. so ga Avari razrušili in od takrat ni bil več pozidan.
Izkopnino kažejo, da leži antični Solin 2 do 3 m pod sedanjo zemeljsko plastjo. Da se razvaline niso pozabile, je vzrok la, da je zemeljska plast v prejšnjih stoletjih bila manjša, takšna, ki ni zakrivala vsega ter so iz plasti moleli stebri ln drugo obzidje. Kdor jo videl Pompeje in bo primerjal Solin s Pompeji, bo takoj videl, kaj je vzrok propasti Pompejev in kaj Solina. Med tem, ko je Vezuv zasul Pompeje in jih tako konservi-ral, da jo zdaj odkopano mesto lepo vidno, je Solin propadel zaradi Avarov, ki so ga razrušili. Tudi je bil Pompeji majhno mesto, ki so ga lahko izkopali, a Solin jo bil cvetoča metropola s pol milijona prebivalci. Poganski templji, krščanske cerkve, arene in mnoge druge krasne stavbe so vidne v razvalinah.
Ogledali smo si veliko pokopališče, kjer so videti stebri in velika bazilika. Razvaline atnfi-teatra so tako velike, da dajejo vtis, da so Rimljani zidali res vse z ono mogočnostjo in veličino, s katero so se ponašali sami.
(Iv. Vuk.)
MLADI SLOVENEC
Deklica misli
Blizu je nocoj nobo! Roko drobno bi iztegnila, sonca bi se dotaknila, ko za naše gore gre. Videla bi angelčke! Vsem ljudem oži zapro, sladke sanje prineso.
Nasredin Hodža
Nasredin Hodža, turški Pavliha, si je nekoč izposodil od soseda velik kotel. Ko ga je prinesel nazaj, je postavil zraven še majhen kotel in rekel:
»Tvoj veliki kotel je dobil .sinčka. Tukaj ga imašlc
Sosed je ves vesel vzel oba kotla. Nekaj dni pozneje pa se je Nasredin Hodža spet oglasil pri njem in si izposodil večji kotel.
Ko jb lastnik čez nekaj tednov zahteval kotel nazaj, je Nasredin zmajal z glavo in rekel:
»Zal mi je, ampak kotla nimam več. Umrl jc.<
»Kaaaj?« je ves divji zakričal sosed. »Umrl je? Kako more kotel umreti?«
»0 ti bedak!« se jc zasmejal Nasredin Hodža. »Verjel si mi, ko sem ti rekel, da je kotel dobil sina — zakaj mi zdaj ne verjameš, da je kotel umrl?«
2.
Nasredin Hodža je bil nekaj časa nosač. Neki skopuh ga je poklical k sebi in mu velel, naj nese v njegovo stanovanje košaro s porcelanasto posodo. Obljubil mu je deset dinarjev. Spotoma pa jc skopuh rekel:
>Hodža, mlad si še in mnogo denarja si boš še lahko prislužil. Veš kaj, dal ti bom samo devet dinarjev.«
Nasredin je bil zadovoljen. Ko sta prišla do hiše, je skopuh že toliko odščipnil od Nasredino-vega zaslužka, da bi mu bilo treba plačati samo še en dinar. Pa se je skopuhu še to zdelo preveč in je rekel:
»Če mi pustiš tudi ta dinar, ti povem tri zlate nauke.«
Nasredin je pokimal.
Skopuh je rekel:
>Moj prvi nauk je: če ti kdo reče, da jc bolje stradali, kot imeti poln želodec, mu nikar ne verjemi. Moj drugi nauk je: če ti kdo reče, da je siromaštvo več vredno k'ot bogastvo, mu nikar ne verjemi. Moj tretji nauk je: če ti kdo reče, da je bolje hoditi peš, kot jezdili konja, mu nikar ne verjemi.«
Nasredin Hodža je medtem stopal po stopnicah navzgor. Ko je prišel do vrha, je rekel:
»Gospod, tudi jaz vam povem zlat nauk. Čo bi vam kdo rekel, da v tej košari ni nobena stvar razbita, mu nikar ne verjemite!«
Na tc besede je Nasredin Hodža vrgel košaro s jiorcelanasto posodo po stopnicah navzdol in jo odkuril, kar so mu dale noge.
Kesanje
Mamica, vem, da za sladkorčke lo prositi ne smem. Cez dan sem to jezila, za šolo se nisem naučila Vendar — lepo me poglej, sladko
se mi nasmeji Čo no — bom oči zaprla in kar precej — umrla 1
Japonci in kresnice
Japonci lovijo kresnicc približno tako, kot lo-vinio pri nas melulje. Ujele kresnice spravijo v majhne škatle in postavijo v sobo. kjer se ponoči svetijo. Japonci o prepričani, da ee v vsaki kresnici skriva blodeča duša, ki nc more najti pokoja. Nekateri prodajajo ujete kresnico otrokom v mestih, ki nimajo prilike, da bi jih lovili sami.
Andrejčhova tožba
Andrejček je bridko potožil mami: »Oh, kako Strašno je na tem svetu! Zjutraj, ko je postelja tako lepo topla, moratn iz nje, zvečer pa, ko je tako mrzla, moram vanjo...«
Vsi so slišali
Učitelj: .Hej. Tonček, ali boš tiho!«
Tonček: »Gospod učitelj, 6aj še ust nisem odprl — vsi so to slišali!«
Dva junaka
Francek in Janezek putke lovita, božjemu soncu v obraz 6e smejila.
Putke bežijo na vse 6trani — mladih junakov se v6akdo boji.
Ce pa petelin tja prikoraka, v beg se spustita mlada junaka ...
Radovedni pastirček
Živel jo svoje dni pastirček, ki pod milim nc-l>ont ni delal drugega kot pasel živino. Samo da je bil dan vsaj malo topel, samo da so je sonce za kratek čas prismejulo izza oblakov, žo je vzel v roke pastirsko palico in gnal past. Le pozimi, ko je debel sneg pokrival pašnike, ni pasel. Vsako zimo je hrepeneče čakal pomladi in tisti dan, ko ie skopnel zadnji sneg na pašnikih, je bil že s svojo čredo na paši.
Nekega pomladnega dne je pastirček »del na kamnu ob jezeru, ki je ležalo tik pašnika. Strmel je v vodo. Tedaj je priplaval predenj bel labod in ga nagovoril:
»Deček, zakaj zmerom posedaš ob vodi? 0 čem tako globoko premišljuješ?«
Pastirček je nekaj časa ves presenečen strmel v nenavadnega gosta, polem pa je odgovoril:
»Premišljujem, kako je tu sjiodaj, v podzemskem 6vetu.«
»To je skrivnost,« mu je z resnim obrazom odgovoril labod. »Čakaj, ko odidem spet dol, ti prinesem nekaj, po čemer boš lahko spoznal, kako jo tam.<
Dva dni laboda ni bilo na spregled. Tretji dan pa je priplaval k dečku s svetlim biserom v kljunu. Spustil ga je dečku na dlan in rekel:
»Kakor pri nas s pšenico, se hranijo ptice tam j doli z biseri.«
Pastirček je ob pogledu na lesketajoči se biser j za nekaj časa pozabil na podzemski svet. Toda čez nekaj dni je začel prositi laboda, naj ga vzame s seboj. Labod mu je resno odgovoril:
»Tja dol ne more nihče. Celo jaz so komaj splazim skoa luknjo, ki vodi v podzemski svet.«
Pastirček se jo bridko zjokal ob teh besedab. Labod ga jc potolažil:
?Ne jokaj, prinesem ti iz podzemskega sveta spet kaj lepega, če se še kdaj napotim tja.«
Spet ni bilo laboda dva dni. Tretji dan pa sc je vrnil z zlatim zrnom v kljunu.
»To je deževna kapljica iz podzemskega sveta,: je povedal.
Teden dni je bil pastirček zadovoljen, toda kmalu ga je začela mučiti še hujša radovednost. Spet je zaprosil laboda, naj ga odvede s seboj. Labod mu ni mogel ustreči in mu je prinesel s svojega tretjega potovanja kot lešnik veliko srebrno zrno.
»Vidiš, g takim peskom so posute steze v podzemskem svetu,« je rekel.
Labod je bil prepričan, da bo pastirček zadovoljen. A pastirčkova radovednost je bila čedalje hifjša. Neprestano je prosil laboda, naj ga za božjo voljo odvede s seboj. Labod ga je že 6koraj jezno zavrnil:
»Samo enkrat ti še prinesem dar iz podzemskega sveta, potem me nikar več ne prosi, ker sicer odidem in se nikoli več ne vrnem.«
Tokrat mu jc prinesel košček železa in rekel:
»Iz tc snovi so zgrajeni tam spodaj zidovi. Zdaj veš vse. Nikar nic več ne sprašuj!«
Pastirček pa ga ni ubogal in je še petič prosil laboda, naj ga odvede 6 seboj. Labod ni odgovoril ničesar. Žalostno je plaval po vodi sem in tja. Nekega jutra je izginil in pastirček ga ni več videl.
čakal ga je teden dni, čakal dva tedna, a ni ga več pričakal. To ga je lako polrlo, da se jc milo zjokal. Privlekel je iz žepa labodove darove iz podzemskega sveta, a glej — na njegovi dlani so ležali samo trije navadni beli kamenčki.
Kako pravimo in kako bi bito v resnici
„To ie pa res pasje življenje..."
Če se komu prav slabo godi, vzdihne: »To je pa res pasje življenje!« Kako bi bilo, če bi bilo njegovo življenje res pasje, vidite na sliki, ki jo je narisala Marija Pisot, učenka 111. razr. mešč. šole pri sv. Jakobu v Ljubljani.
Učiteljica izprašuje šolarje, kaj bodo poslali, ko bodo veliki. Mihec, reče: »Ja/. bom zidar!« — Tinček reče: »Jaz bom pa kmeti« — Nazadnje sc oglasi šo Janezek: »Jaz bom pa oče I«
Vse Nade so splavale po vodi..."
Kadar se komu ne izpolnijo vroče želje, razočarano potoži: »Vse nade so mi splavale po vodi!« Posebno pesniki te besede pogosto uporabljajo. Ker pa razen nad poznamo tudi Nade, je bistroumni mladi risar Marijan Režič, dijak IV. razr. gimn. v Ljubljani prišel na duhovito misel, da bi narisal kako Nade v resnici plavajo po vodi... Kako se mu je ta domislek v risbi posrečil, presodite sami.
Šola se bo pričela
Ravnilo jc bilo prvo, ki je raztegnilo svoje dolge ude in se prebudilo. Povohalo je v zrak in vzkliknilo: »Po delu diši!« Nato je zamišljeno pristavilo: »V nogah me trga — to je najboljši znak, da 60 počitnice pri kraju.« Cul dolžnosti se je zbudil v njem. Tebi nič, meni nič je pograbilo zvezek, ki je ležal zraven, ga zvilo kot trobento in zatro bilo skozenj s tenkim glosom: »Poko-ooncu! Poko-o-oncu!«
Računica se je takoj prebudila. To pa tudi ni bil noben čudež, kajti ravnilo jo je mimogrede dregnilo z nogo. Zazdehala je in se pretegovala, da so ji številke plesale po glavi kot pijane muhe.
Tudi čitanka je bila velika zaspanka. Ko jo je ravnilo spravilo pokoncu, je milo stokala in vzdihovala: tako rada bi vsaj še ta teden dni spala! »Pa ravno zdaj moram vstati,« je zatar-nala, »ko 6em imela tako lepe sanje!«
Debeli črnilnik je vzel v roke 6vojo glavo in i zlil iz svojega vratu črno kri v telo polnilnega peresnika. Nekaj dragocene krvi pa je kapnilo tudi na tla.
Samo latinska knjiga je še pokojno in brezskrbno spala. Tako neizkušena je še in življenja še skoraj nič ne pozna. Letos bo šla prvič v šolo. Pa tudi njej ni60 privoščili sladkega spanja. Ravnilo je izteknilo v zemljepisni knjigi suho bilko in z njo poščegetalo latinsko knjigo pod nosom: buc, buc. buc! Latinska knjiga se je prebudila in glasno kihnila: »A-čhm!« In je bil to že skrajni čas. kajti tam na nasprotni 6trani ce6te, komaj tri hiše dalje, je šolski sluga že brisal zadnji počitniški prah 6 klopi...
STRiCKOV KOTIČEK
Dragi kotičkov striček.
V zadnji številki »Mladega Slovenca« si priobčil uganko, ki se glasi: »Česa ne moro povedati nihče na svetu?« Zraven je bila rešitev: »Tega, da je umrl!« Povedati Ti moram, da ta rešitev nc drži. Poslušaj to-le zgodbico, pa boš videli —
Neki bogataš v Indiji jc povabil 6voje prijatelje na pojedino. Po pojedini so si začeli pripovedovati svoje doživljaje. Med njimi je bil tudi trgovec, ki je ves čas molčal in samo poslušal druge. Nazadnje pa jo prišla vrsta tudi nanj, da je moral povedati svoj doživljaj.
»Bilo je pred šestimi leti. Takrat sem še trgoval s krznom divjih živali. Odpotoval sem v pragozdove Malajskega polotoka, da tam nakupim kož za neko tvrdko v Londonu. Ko sera tako potoval s svojimi spremljevalci, so nas nenadoma napadli divjaki. Jaz, ki sem hodil spredaj, sem se spustil v beg. Toda kakšnih petdeset korakov pred menoj na drevesu je čepel velik in močan Malajec. Ko sem pritekel do njega, je skočil z drevesa name. Prijel me je za grlo in me zadavil...«
»In kaj je bilo potem?« so nestrpno izpraSe-vali prijatelji.
»Potem sem se pa — prebudil,« je mirno rekel mož, kajti vse to sc mu je samo sanjalo.
Kakor torej vidiš iz te zgodbice, Kotičkov striček, le ni res, kar si trdil in upam, da boš to zgodbico objavil v »Mladem Slovencu«.
Ivan Kos, Maribor.
Dragi Ivan! — Tvojo zgodbico prav rad objavljam in nimam drugega pristaviti zraven kot debelo piko. — Kotičkov striček.
Iz ust mladih modrijanov
Učitelji ca: »Zdaj mi pa povejte, otroci, kako jo vašemu očetu ime.«
Mihec: »Našemu očetu je ime ata.< * * *
Učteljica: »Francka, recimo, da dobiš v enem gnezdu 4 jajčka, v drugem pa 3 — koliko jajčk ne-ses domov mami?«
Francka: »šest.«
Učiteljica: »E, to si pa slabo izračunala!«
Francka (med jokom): »Nič nc vem, kako sem
delala, pa mi je en jajček iz roke padel!«
* * *
Učiteljica: »Zelo grdo jc, da sc tožarite. Jaz tožljivcev ne tnaTam.«
Komaj jc gospodična učiteljica te besede izrekla, je nekemu učencu padla na tla torbica in močno zaropotala.
Učiteljica: >Kdo je pa to naredil?«
Po razredu je bilo vse tiho. Šelo čez nekaj časa se jo oglasil eden izmed učencev: »Gospodična, saj
slo pravkar rekli, da ne marate tožljivccv!« ♦ ♦ *
Učitelj: »Tonček, povej mi, koliko "dni ima leto?«
Tonček: »Leto ima sedem dni.«
Učitelj: »Vprašal sem te, koliko dni ima leto,
nc teden!«
Tonček: »Prosim gospod uStelj, saj sem povedal. Leto ima sedem dni. Znam jih na pamet: Ponedeljek, torek, sreda, četrtek, petek, sobota, nedelja.«
Potniški urad
gospoda Kosa
Oče Kos je na vsak način hotel prili nn zeleno vejo, kakor se že temu pravi. To je pač čisto vsakdanja stvar, saj vsi novopečeni meščani delajo lako. Njegovi predniki so še živeli skromno v najgloblji tišini gozdov. Pozimi tto pospravili svojo kovčege in odleteli na jug prezimovat.
Kosi pa niso od muh in so kmalu odkrili, da so da prav prijetno živeti ludi v mestu. Mesta imajo lepe in prostrane nasade in tudi ljudje niso tako hudobni, kakor hi človek mislil. Veliki dvo-nožci so celo usmiljenega srca in potresajo preze-ba joči m pticam krmo, kadar sneg z debelo plastjo i»krije travnike in gozdove. Mar si je mogoče mislili kaj boljšega?
Kosja družina je torej ostala v mestu in oče kos je odprl potniški urad zu pliče. Mali kosovka je najela vrabce kot uradnike, oče kos pti je zletel na najvišje drovo in začel s pojočim glasom vabiti vse, ki rHdi popotujejo po širokem »vetu: »Nc hodite na pot, ne da bi se prej z menoj
Cvetovali! Lahko se vam zgodi nesreča! In kdo kriv? Sami. ker se niste obrnili za nasvet ra naš potniški urad! Naš potniški urad ve vse! Brezplačno vam napravimo polne načrte in zadovoljni boste z njimi! Pri nas dobile zemljevide in gorske vodiče I V zalogi Imamo že izdelane potne načrte za družabna potovanja in za potovanja |>o-aameanikovl Obiščite nas še pred svojim zimskim potovanjem I Pridite, slišali boste in zadovoljni boste! Ne bo vam tal!«
Naslednje dni je pričakoval gospod kos, kako se bodo ptiči odzvali njegovemu vabljivemu razglasu. bog ve, če se bo podjetje izplačalo? Ali ne bi bilo bolje, da vzame lepo peroti pod pazduho ln jo popiha nazaj v svoj gozd ua kmetih? Tako
misli so rojile našemu nekdanjemu očetu in sedanjemu gospodu kosu po glavi, ko je vstopil v njegov potniški urad prvi po|>otnik — hudournik.
^Gospod kos,« ga je vljudno vprašal hudour- I nik, »kaj mi svetujete? Ali naj takoj odpotujem? 1 Meni so vse tako zdi, kakor da jc poletja že konec, r
»Ampak, dragi gospod hudourniki« jo vzkliknil gospod kos. »Kaj pa vendar mislite? Saj srno šelo sredi avgusta! Toda vi ste občutljivi, vom. Zalo liodile tako ljubeznivi in so obrnite proti jugu. Zdaj pa letite zmerom za kljunom čez celo AIriko, ne da bi so kje ustavili, do rta Dobre nade. Srečno potk
Ni še dobro zlelel hudournik čez cerkveni zid, ko se je oglasila v pisarni kukavica.
Bes tc plentajl Kaj p« ti iščeš v moji pisarni? GosikkI kos jc bil v resnici hud. Gospa kukavica je namreč lansko poletje naskrivaj odložila svoje jajce v gnezdu njegove tete v vaškem gozdu. Dobra tela je lepo skrbela tudi za lega tujega velikega vsiljivca. V zahvalo pa je gospod vsiljivec pometal nečake in nečakinjo gospoda kosa iz gnezda in hotel venomer jesti, venomer samo jesli. Ni čuda torej, da ni malo manjkalo, pn bi gospod kos skočil v lase gospe kukavici.
K sreči se je v zadnjem hipu spomnil, da ni prišla kukavica k njemu odlagat svojih jajc, ampak povpraševat za nasvete. Pogoltnil je torej svojo jezo, kakor je vedel in znal, in so ji naj-ljubcznivejšc nasmehnil. Trgovci morajo pač hiti ljubeznivi, če se nočejo zamerili svojim odjemalcem! Da bi obveroval svoje sorodnike nesreče, kakor je zadela njegovo teto, in da bi se maščeval za odloženo jajce, ji je svetoval, naj čim hitreje pobere šila in kopita in jo odkuri nn jug, če noče ua zmrzne na poiu. Puippuška kukavica ga jn res ubogata in opletala s peroti, kolikor so ji dale moči.
Naslednjega dne jc srečnega gospoda kosa doletela velika čast. Obiskala ga je 6ama milostiva gospu štorklja. Gospod kos je bil od visoke časti hudo razburjen in ni vedel, kako bi se milostivi gospe lepše in globlje priklanjal. V srcu pa si je mislil: Res je za mojo potniško pisarno in zame velika čast tak-lo obisk, nazadnje pa je štorklja vendarle roparica. Ljudje jo imajo hudo radi, toda zgodilo se jo pa tudi žc, da jc milostiva gospa na lovu ubila krta, ribo in celo mlade zajce. Žabe so njena vsakdanja jed. Celo nad modrasa se jo že spravila. Seveda od njegovega pika ni treba, da bi umrla, toda nekaj dni počilka v gnezdu ji pa tudi ne uide.
I t. njegovih neposrednih misli ga jo zdramila sama gospa štorklja, ki ga je visokostno premerila skozi zlnti lornjon (očala za eno samo oko) od peta do glave in ga z nosljajočim glasom vprašala:
»A11 jo mar vaši potniški pisarni znano, kakšno vreme bomo imeli prihodnje dni?«
»Najboljše, najlioljše, milostiva!« je žgoM gospod kos in se zraven venomer tako globoko
klanjal, da mu je kljun pogledal skozi noge nti drugi strani ven. »Mesec avgust je najpripravnejši za dolga jiotovunja. V Afriki je zdaj še prostora dovolj. Potem bo naval gostov vsHk dan večji in kmalu bo pričelo zmanjkovati primernih prezimovališč.«
In res je bil vsak dan večji naval ptičev na njegovo jKituiško pisarno. Gospod kos je s svojimi uradniki vrabci komaj zmagoval delo. Truden je resda bil, toda vesel pa tudi, saj mu je |>osel šel dobro izpod rok.
Zadnje dni avgusta je odletel »udi slavec. Gos[>od kos so je oh njegovem odhodu globoko
zamislil. Čim v<-.'ji umetnik jp čiovek, tem zani-krnejša jo njegova zunanjost. Prazne glave se morajo lišpali, da pridejo do veljave pri ljudeh, dru-
gače so nihče ne bi zmenil zanje. Umetniku tega ni treba. Kakšno zamazano obleko ima slavec in kako grdo se dere ošabni pav! Kdo je šc slišal, da bi zlati fazan lepo pel? Bogve, kako daleč bi še zanesle gospoda kosa njegove misli o pravi in našopirjeni lepoti, da ni spet vstopil nov popotnik.
In tako je šlo kar naprej I V septembru so ptiči tako pritisnili v njegov jx>tniški urad, da jc morala mali kosovka najeti novo uradnike vrabce. Zdaj so opazili tudi ptiči s podloženimi zimskimi plašči, da je poletja konec. Da jo je odkuril v gorkejše krajo srakoper, ni nihče obžaloval. Tak zarobljenec, ki ne ve, kaj je olikal Obleče se kakor ptič pevec., se vštuli v vsako pevsko društvo in žvrgoli kakor vsi drugi. Sredi poletja pa naenkrat skoči na ubogega, nedolžnega, nič hudega slutečega soseda in ga zadavi. Na pomoč, morilec v pevskem društvu! Bog daj, da bi utonil v Sredozemskem morju, si je mislil gosjiod kos, rekel pa ni nič, ker glavno jc. da gre posel dobro izpod rok.
Septembra so odletele tudi penice. Tudi drugi ptiči so si oskrbeli potne načrte. Odletele so lastovke, žerjavi, čajdje, taščice. Pa tudi v novembru so se zadnji ptiči odpravili na pot.
Pozimi gospod kos ni zaprl svojega potniškega urada. Prirejal je jiotovanja za tujce po okoliških gozdovih. Prihajali so namreč začeli zimski gostje. Prve so bile tonovlčice. Kmalu so prileteli tudi drozgi. Najzanimivejši gostjo pa so bili krivokljuni. Prileteli so sredi zime, legli jajca in si sredi snega zgradili gnezdo za svoje mladiče. Gospod kos je bil nekoliko užaljen, ker niso obiskali njegovega potniškega urada, priznati pa je moral, da njegovega nasveta prav nič ne potrebujejo, ker sami bolje vedo od njega.
Tedaj je zaprl gosjiod kos svoj potniški urad za nekaj tednov in odšel na počitnice.
V	nagovoru na predsedništvo Mednarodne ka-, toliške radio družbe« je papež Pij XI. izrekel tole željo: »V 6vojem mednarodnem odboru imate sredstvo. da izoblikujete svoje delovanje. Brez dvoma boste stopili v stike tudi z ženstvom katoliške akcije vsega 3veta in jih pozvali na posebno delo, ki jim je najbližje, na primer glede na to. da je treba pridobiti težko dostopne ljudi in jim v pravem trenutku reči pravo besedo. Tako imate v radiu 6Voj posebni delokrog, ker pridejo besede radia skoraj v vsako družino Pri tem še posebej mislimo na .Mednarodno unijo katoliških ženskih zvez'.« Da bi družba ustrezala tej želji, je na seji predsed-ništva sestavila poseben delovni načrt, da bo radio pospeševal vplive na krščanske družine in se je društvo zvezalo v ta namen z »Mednarodnim radiom«.
Budistične redovnice
na Japonskem
V	budističnem templju Vakoji pri Osaki, ki je že tisočletna kulturna postojanka, živi približno ducat redovnic. Po budističnem nauku reši vsaka deklica, ki se posveti redovništvu, vse svoje sorodnike iz pekla. — Budistične redovnice vstopijo v samostan še kot majhne deklice in se ondi šolajo in vzgajajo. Vsak teden obhajajo čajni obred in cvetlično slavnost. Preživljajo se zgolj z rastlinstvom in imajo po šest molitvenih ur v času od petih zjutraj do desetih zvečer. Zdaj pa zdaj obiščejo hiše tempeljskih sosedov in imajo ondi domače pobožnosti. Pri čajnem obredu naliva prednica z zajemalko vročo vodo, ki se segreva na podzemskem ognjišču, v skodelice. Da bi te redovnice sicer kaj koristile ljudem, pa seveda ni niti govora.
■>Mati. če «e omoiim. dobim moža, kakor je naš očka?*
»Seveda«
»Pa če se ne omožim. bom kakor na»a teta.«
»Seveda.«
»Za božjo voljo, mama, kaj naj pa storim!«
„Fritura mista"
Napraviš testo ko za omlete ali palačinke in pomakaš vanj čim najrazličnejšo -elenjavo. dalje bezgovo in akacijevo cvetje, češnje, jabolčne rezine, ribec itd. — in naglo opražiš na razbeljenem olju (ali oresnem maslu ah masti'*
Računati je treba s tem, da ta način šivanja skrči širino blaga za polovico. Ce želiš, da je delo 30 cm široko, moraš imeti 60 cm blaga. Ne moreš začeti tega dela brez vzorca. Vzorec nalikaš na blago in potem začneš vleči nitke skupaj. Iglo zabodeš prav pri piki na vzorcu in jo na drugi strani potegneš čisto zraven ven. Ko ie vzorec končan, zvežeš po dve in dve nitki, jili naviješ na iglo, dokler ni blago pravilno zgibano. Gube ne smejo biti pregoste in nitke ne preveč zateg-njene. če hočeš vzorec našiti. Izgotovljeno delo mora biti jako prožno.
Ce je blago križasto ali črtasto, ne potrebuješ vzorca. Ravnaš se po kvadratih ali črtah v blagu. Pazimo na barve nitk za vzorce, da se ujemajo z barvo blaga!
St I ti pokaže novi vzorec, šivaš ga od desne na levo, vprav obratno kot sicer šivamo. — St. 2 je lahek, majhen vzorec, pripraven za ovratnike in druge drobnarije. — Št. 3 je delo na kvadrata-stem blagu.
Ali doma barvaš obleke ?
Z enim praškom (ali dvema), moreš pobarvati belo bluzo, ki je videti izprana in je že rumenkasta. Letos so moderne zlatorjave barve in zares jako lepo pristojajo k modri, rjavi in tudi črni barvi krila. Prav lepo, jantarjevo barvo dobiš, če zmešaš rumeno in 6vetloriavo barvo. Ce pa zmešaš svetlorujavo in svetlordečo barvo, dobiš lepo svetlo/lato barvo. Seveda ni tako. da bi barve kar skupaj devali. Treba je večkrat preskusiti, koliko te in koliko one barve bo treba, da bo nova barva lepa. Mešajmo prej majhne količine in r>oskušajmo na papirju.
NAJNOVEJŠI- /	r .'..irfUV 1
MODNE C	
TKANINE ^	i MANUI-AKTURA I
Obešalnik za sušenje
Volnenih stvari ni lahko sušiti. Ce jih razobesimo navadno, se skrčijo; če jih damo na podlago iz blaga, se neskončno dolgo suše. Ce imaš pa obešalnik, kakršnega vidiš na sliki, more priha jati zrak z vseli strani na obleke in sc zato naglo in lepo sušijo.
Kuhinjsko posod je
iz azbestovega cementa
Azbestov cement je zmes iz azbestovih vla-kenc in cementa. Doslej so ga uporabljali za izdelovanje cevi za razne napeljave. Dandanašnji pa jc to že snov za izdelovanje pohištva in pohištvenih delov in kuhinjske posode in drugih manjših predmetov. Azbestov cement se dA brusiti in poli rati v rdeči, srebrnosivi ali črni barvi. Iz te snovi, ki se jako dolgo obdrži in ki je varna spričo ognja, izdelujejo kuhinjske mize. plošče za mizice za kajo. zelenjavo in krompir, za krtih, za premog, nabiralnike za pisma, posode za cvelice. plošče za pred peči in podobno.
K M T N A K O N K K K C I J A
Mlostek, MARIBOR
_prinaša veilno nalnovcj**'
Steklene posode,
kozarce in steklenice
umiješ in očistiš, če vzaineš takele pripomočke: Ali daš v posodo jajčne lupine ali sveže krompirjeve olupke in na te naliješ vode ali jesiha. — Ali daš v stekleno posodo koščke časopisnega pa pirja t vodo vred. — Ali «ol in iesin. — Ali z zorko vodo in špiritom.
Stran tf
Kuha jesenskih sadov
Kislosladke kumarice
K članku „Moj otrok se težko učil"
Potrebno se mi zdi, da tehtna izvajanja omenjenega članka objavljenega v nedeljo Ž2. avgusta
iz svoje izkušnje potrdim.
Starši često v svoji gorečnosti za otrokov »napredek uporabljajo sredstva, ki do postavljenega smotra — a to je pravi napredek — ne privedejo. često pa sploh onemogočijo! Oni bi se morali prepričati, da li je otrok storil svojo dolžnost po svojih sposobnostih, ali ne. Malo jc tako nesposobnih otrok, da bi ne mogli zadostiti zahte vam šole. Razlika je samo ta, da nekateri svoj smoter dosežejo laže, oziroma prej, kot drugi. Tudi prihajajo v gimnazijo rx> večini otroci premladi, kar se zlasti čuti potem v 3., 4. in višjih razredih Dandanes je že tako. da nekako mora imeti otrok nižje razrede srednje šole, toda te naj konča solidno, da ne bo pri tem za vedno zaostal niegov telesni razvoj in mogoče tudi duševni. Ce bi pa pri vsej vestnosti in potrpežljivosti ne mo°rel končati teh razredov, mu ne grenite veseliš do življenja, saj bo že kje drugje pokazal celega moža! Zlasti pa naj bosta dobro presojena dijakinja in dijak, ki gresta v višje razrede, ali sta za to!	...
Cesto mi je žal staršev, ki se loliko trudijo 7. 01 roki včasih tudi namrsto otrok Še bolj mi je hudo dati slab red otroku, ki se je trudil, pa ni zadostil zahtevam, zato ne. ker ga starši ne bodo razumeli, ampak obsodili kot lenuha, čeprav je sioril več, kot je bil moralno dolžan. Toda zopet se zavedam, da bi istemu otroku pa tudi njegovim staršem često izkazal prav slabo uslugo, če bi po daril red, ki ga ne smem. Kajti v naslednjem razredu je napredek še težji, dokler končno otrok ne obtiči nekje, da nc more ne naprej ne nazaj ler nad njim obupavajo učitelji, starši, in končno se sam — Nasprotno pa je bilo za mnogega zdravilo. da je ponavljal, zlasti v nižjih razredih. Toda za io ie treba razumevanja staršev.
(Gimn. profesor.)
Skrb za matere
ludi na Švedskem
Odsek za p°,rebc ljudstva na švedskem je določil na leto 6.4 milijona švedskih kron za pomoč materam in otrokom, ki se naj uporabijo: za slehernega novorojenčka izplača država iz pomožnih fondov tako zvani »novcič materinstva« v znesku 75 švedskih kron (800 dinarjev). Matere, ki radi nosečnosti ali poroda trpijo pomanjkanje, prejmejo 300 švedskih kron — kot posojilo ali darila (kakršne so razmere v družini). Država potem že prime očeta, če je on kriv uboitva, in mu odteguje tisto vsoto. — Ta pomožna akcija pa ne dela razlike med zakonskimi in nezakonskimi otroki.
Katoliško ienstvo
in radio
Te kumarice 60 posebno trde in slastne in so pripravne za k pečenki in za narezek. Vzartieš kakih 100 kumaric in narediš slano vodo iz pol kilograma soli in 3 I vode. Najprej kumarice prav dobro umiješ v mrzli vodi, jih daš v lončen lonec ali primeren kozarec, jih poliješ z mrzlo vodo in
puetiš 24 ur stali. Nato odliješ vodo in pripraviš nanovo prav tako slano vodo, ki jo zavreš in spel poliješ na kumarice in naj spel 24 ur 6toji. Drug dan odliješ slano vodo, jo prekuhaš in jo spet poliješ na kumarice in spet naj bodo 24 ur v njej. Četrti dan vzaineš kumarice ven, jih dobro obrišeš. prebodeš z iglo, daš v lonec ali kozarec in jih poliješ 6 tole tekočino: na 1 I jesiha vzameš pol kilograma sladkorja. 10 g popra, 10 g gorčice, šopek kumine in 8 čcbulic-šarlotk. V6e to dobro prevreš, nakar poliješ s tem kumarice. S kakim lahkim kamnom ali krožnikom držiš kumarice pod tekočino in slednjič zavežeš posodo s perpament-nim papirjem.
*
Jabolčna žolica (iz jabolk, ki odpadajo z drevja!) — En kilogram jabolk umiješ, daš v lonec in natočiš toliko vode, da so jabolka |x>krita Ko so jabolka že prav mehka, jih precediš skozi platneno krpo, ne da bi premešala. Nato mešaš pol kilograma sladkorja v četrt litra vode, dodaš soku in toliko časa skttnaj kuhaš na hudem ognju, dokler se ne zgosti. Med kuho dodaš sok pol limone in po okusu še vanilijevega sladkorja povrhu.
Kutinov sir. Lepe. oprane kutine olupiš, odstraniš peške in jih daš v lonec vode in skuhaš do mehkega. Nato osladiš s toliko sladkorjem, kolikor so tehtale kutine. Mešaš, dokler gošča ne šumi in se ne odloči od ktihalnice. Nato daš goščo v skodelice ali modele, da se posuši. Potem vzameš ven in shraniš na 6uhem.
Melonov sok. Olupljene. zrele melone iztrebiš, razrežeš na štiri oglate kose in jih poškropiš s sokom dveh limon. Vse za pret na debelo potreseš s sladkorjem, pustiš v velikem, zavezanem kozarcu 4—5 dni na soncu ali na gorkem prostoru. Potem sok precediš skozi sito. daš v steklenice, zamašiš in postaviš v kleti pokonci v pesek. Ta sok je nekaj prav posebnega!
Brusnice — praktično. 1 kg sladkorja, 1 in pol kg brusnic daš v lončen lonec in na lahnem ognju pustiš, da zavre, nato naj vre močneje. Penasti sok, ki se na vrhu nareja, s plitvo žlico posnemaj in dajaj v kozarce! V vsak kozarec je dobro vmešati malo praška za vkuhavanje, ki ga razmo-čiš v rumu ali pa v soku. Ta sok se drži in je izvrstna pijača. — Brusnice še vroče pretlačiš, dodaš še sladkorja in kuhaš, da je gosta mezga. Slednjič tudi semkaj dodaš prašek.
Marmelada iz češf>elj. Zrele češplje oparimo v vreli vodi in jih ocedimo ter odstranimo peške. (Oparimo jih zato. ker 6e potem bolj lahko in hitro lupijo.) Olupljene češplje pretlačimo skozi žimnato 6ito, nakar jih denenio kuhati v čisto kožico, ki mora biti brez napake. Kuhamo jih na zelo mirnem ognju Ko je gošča iz češpelj popolnoma razku-hana. nastane iz nje marmelada. Kadar jo kuhamo že več kot dve uri. denemo na 1 kg marmelade četrt kg sladkorne sipe V6e dobro zamešamo ter pustimo fo pri zelo mirnem ognju približno eno uro in pol kuhati, dokler se marmelada popolnoma ne strdi, kar poznamo, če kanemo na krožnik kapljico in 6e ta strdi. Nato segrejemo v pečici široke kozarce, ki jih dobro operemo v več vročih vodah ler jih s čisto plalneno krpo obrišemo, nato pustimo nekoliko ohladiti marmelado, nakar jo še gorko stresemo v čiste, segrete kozarce, jih dobro potlačimo k dnu in pustimo nekoliko ohladiti. Ohlajeno marmelado potresemo na vrhu steklenice za pol cm s 6aliciIom (dobi se v lekarni), zavežemo s pergamentnim papirjem, ki ga prej namočimo v gorki vodi in ga dobro obrišemo, zavežemo z motvozom, ki ga prej prekuhamo in dobro posušimo, nakar marmelado sliranimo v temnem, suhem in zračnem prostoru. Najbolje je shranjena tam, kjer imajo doma hladilnico ali ledenico. Tako napravljena marmelada iz češpelj je velike vrednosti za zimo; potrebujemo jo za torte, krofe, kolače ter razno lino pecivo Tudi šolskim otrokom je zelo zdrava kot dopoldanska malica za na kruhek.
Začinjena paradižnikova gošča
Ce hočeš imeti pozimi okusno juho in omako, si moraš jeseni pripraviti začinjeno paradižnikovo goščo. Potrebuješ n. pr. za 6 kg paradižnikov, 50 gramov 6oli, 3 kocke sladkorja. 3 lavorjeve liste,
6 poprovih zrnc in žličko gorčice. Paradižnike dobro opereš, razrežeš na kocke in jih brez vode 20 minul kuhaš, nakar iih skozi sito pretlačiš. Paradižnikovo goščo kuhaš potem še 10 minut skupaj r začimbami, dokler ni gostljato. Nato jo daš koj V kozarce in V sopari steriliziral
V mesecu angela varuha in šol
Slično kakor mesec juinj — poseže september z mogočno roko v družine. In kakor da bi Bog še posebej pristopil na pomoč družinam, je vprav ta mesec posvečen češčenju angelov varuhov. Potrebni smo jih. Mogoče šc nikoli tako, kakor v sedanjih časih, ko vprav družine omahujejo in omagujejo, nc vedoe. kam in kako bodo z otroki in s preskrbo zanje Šolnina se zareže v hišo ko oster klin; nakup šolskih knjig in obleke so peščena zrnca. bodeča in pekoča iz dneva v dan. In kje so še V6e druge nadloge, ki jih nihče tako ne občuti, ko družina! Vendar je družina že sama po sebi angel varuh sebi in svojim članom. Koderkoli bodo hodili otroci v kasnejših letih: dru-žiina jim bo zavetje ko angel varuh s slike, ko varuje otroka pred kačjim pikom. In družina je varstvo sebi. Saj je ta enota močan temelj človeške družbe. Angel varuh — družina čuva nad državo,
ki ji ne bo nevarnosti za njeno jedro, če bodo družine zdrave in z otroki blagoslovljene.
Mesec angelov varuhov še posebej opominja starše, da jim jc v otrokih dano božje poslanstvo. Z angeli varuhi stopajo otroci po potih življenja; kolikokrat bi 6taršem nesreče ugrabile njih zarod, če bi otroci ne imeli teh božjih poslancev in straž nikov božjega reda Kakor daje jesenski čas sadežev zemlje, tako izroča Duh z neba 6voje poslance še posebej otrokom in družinam, da si z njimi opomorejo, ko jih ogrožajo nezgode duha in telesa. Zlasti duha! Na tega naj bi starši ne j>o-zabili v skrbi za telesni razvoj otrok Zares, težko je. včasih kar nemogoče: ničesar ni za v lonec, ni obleke, obutve — pa naj bi človek še pomislil na Duha! A vprav angeli varuhi trkajo na vest. na dušo, prišepetavajo opomine in tolažbe in spajajo naša. večkrat tako žalostna pozemska pota telesa s poli duše do Boga.
Za otroške obleke
Pravni nasveti
Najemnine prosto stanovanje. L. B. Z najemodajalcem ste se dogovorili, da mu boste popravili hišo. zato pa boste dve leti brezplačno stanovali v njegovi hiši. Sedaj pa zahteva, da mu prispevale vsaj toliko, kolikor plača zgradarine. Ali ie njegova zahteva upravičena? — Gotovo ste hoteli vprašati, če je najemodaialčeva zahteva pravno utemeljena. Ako ste res sklenili tako f>ogodbo kakor gori pišete in 6te pogodbo s svoje strani storili, jo mora izpolniti tudi najemodajalec in Vam dovoliti brezplačno stanovanje za dve leti.
Meščanska ali srednja šola. J. K Radi bi vedeli, kakšna ie razlika med meščansko, šolo in giin nazijam; in kam bi kazalo dati sinove v šolo. — Namen meščanskih šol je pripravljati učence za trgovinske, obrtno-indu6trijske ali kmetijsko življenjske poklice, 6rednie šole pa, med katere sjiadajo gimnazije imajo nalogo dajati višjo izobrazbo, usposobiti učence za lažje in usjješnejše napredovanje v poznejših poklicih in za strokovno in znanstveno izpopolnjevanje na visokih šolah Ce nameravate sinove jx>svetiti akademskim poklicom, jih je treba poslati v srednje šole. Ce bi pa radi čimprej vstopili v praktične, zlasti privatne poklice, naj gredo v meščansko šolo. V državni službi se šteje meščanska šola za nižjo srednjo šolo.
Prometni davek za ključavničarsko delo K. A. Ključavničarji, ki se bavijo s f>opravi!i. 60 zavezani splošnemu prometnemu davku od prejete odškodnine. Davčna obveznost nastane v trenutku, ko se izvrši plačilo za izvršeno popravilo. Sedaj znaša višina davka 2.5%, dočim je do 14. avgusta 1932 znašala le 1%.
Graditev vodovoda. P. F. Radi bi vodovod, ki ga bo zgradila snujoča se vodovodna zadruga, vendar nekateri nočejo vstopiti v zadrugo ter nam 6tavljate razna vprašanja. Najenostavnejše bo. če vstopite v zadrugo, v kateri boste sami lahko sodelovali pri celi napravi in soodločali o tem, pod kakšnimi pogoji se dobi voda iz vodovoda in kako se bo odmerjala vodarina. Gotovo je prav, da zadruga predpiše strožje pogoje za nečlane, kakor jih bodo imeli člani.
Obolela služkinja. J. G. Obrnite 6e na Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, kjer Vam bodo dali lahko vsa potrebna pojasnila glede Vašega zavarovanja in pravice do prejemanja jxk1-pore.
Nezadovoljen dedič L. L. Na Vaša številna vprašanja bi mogli odgovoriti samo |x> pregledu zapuščinskega 6pisa. Zato pojdite na sodišče in prosite zapuščinskega sodnika, da Vam pojasni, kar bi radi izvedeli od nas. Zapuščinsko 6odišče je gotovo pozvalo Vas ali Vašega zastojmika, da po-daste dedno izjavo. Ce ste pioTnoletni, Vas ni mogel zastopati varuh. Ako niste pod skrbstvom, se lahko svobono ženite. Vprašanje, ali ste upravičeni pustiti, da 6e Vam je zavrnila lepa služba in kako bi 6e proti takim pojavom zavarovali, ter če ste upravičeni zahtevati odškodnino, ni razumljivo. Kdo Vam je zavrnil službo in kakšno?
Nepriznanje kmetske zaščite. P. F. Ako denarni zavod ni izročil dolžnika Zrivilegirani agrar. banki, ga očividno ne smatra za kmeta in bo ravnal z njim kot z vsakim drugim dolžnikom. Ce Vas ho tožil, boste v tožbi pač lahko ugovarjali, da ste opozorili denarni zavod, da ste kmet in da ste mu predložili potrdilo občine. Odločilo bo nato pač sodišče. Mnenja 6mo, da denarni zavod pač ni tako nepreviden, da bi ne izročil Privilegirani agrarni banki kmeta, ki je kmet po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov.
Kako napraviti obračun. T. Svetujemo Vam, da si točno ogledate »Pravilnik o zameni dolžniških listin z novimi obveznicami«, ki je objavljen v 91. številki Službenega lista iz leta 1936. Tam imate tudi obrazce za obračun in obveznico, katere listine mora upnik poslati dolžniku. Ce sami ne boste znali obračunati z dolžnikom, boste morali pač poklicati na pomoč koga, ki se na to razume Kako se ugotovi višina kmetskega dolga, predpisuje člen 4. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov.
Konrad GOlOgrOM
MESTNI STAVBENIK V CELJU, Mariborska 30
prevzema in izvršuje vsakovrstne privatne, javne in industrijske zgradbe solidno in poceni. Sodnijsko zapriseženi ceuilec. Daje tehnične nasvete in pojasnila.
Pasja taksa. I. V. M. Pred par meseci ee je k Vam priklatil neki pes, ki je ostal pri Vas, kar 6te prijavili policiji. Sedaj se je javil lastnik, ter zahteva psa nazaj. Tudi. da je pes prijavljen pri njegovi občini. Vprašate, ali 6me Vaša občina zahtevali od Vas takso za psa. Imeli ste psa na verigi? Ali ga more občina smatrati za luksuznega psa? Ali lahko zahtevate oskrbovalnino za psa? Kdaj se smatra p>es za čuvaja in kdaj za luksuznega psa? — Razume se, da morate psa vrniti lastniku. Imate pa pravico zahtevati od njega oskrbovalnino. V sporu bo odločilo sodišče, če eden ali drugi toži. Pasji davek se navadno pobira od lastnika j*a. Za čuvaja se 6matra pes, ki je stalno privezan na verigi ali, ki je stalno v ograjenem prostoru in se uporablja za varovanje imovine svojega gospodarja. V Vaši občini je tudi za pse čuvaje predpisan pasji davek, vendar je precej nižji, kakor davek na luksuzne p6e. Sicer pa ima občina gotovo pravilnik o občinski taksi na pse. Oglejte si ga pri županstvu. Ce Vam lastnik jrsa tieče povrniti oskrbnih stroškov, a zahteva izročitev psa. lahko toliko časa psa zadržite, dokler Vam stroškov ne povrne.
Prehlajenje pri vojakih. A. S. V. Na orožnih vajah 6te se prehladili in vprašate, ali je mogoče dobiti kakšno odškodnino. — Ne bo mogoče.
Pridržavanje po prestani kazni. V. P. Znanec je bil po prestani kazni pridržan še za tri leta v kazenskem zavodu. Vprašate, kdo lahko to pridržavanje ukine. — Sodišče prve stopnje, ki je izreklo odredbo o pridržavanju po prestani kazni, lahko izreče, da se prekine izvrševanje te očnvalne odredbe Poprej pa zahteva predlog uprave kazenskega zavoda in njegovega posvetovalnega odbora o obsojenčevem vedenju.
Oprostitev plačanja takse za državljanstvo. S. P Oni lugoslovani, ki prosijo za naše državljanstvo in bi bili radi oproščeni plačila pristojbine, mo-
.................................. OD REŽITE .....................................
odgovarja samo na vprašanja, ka- = terim je priložen tale odrezek. |
.Slovenec4,5. septembra 1937 |
„..,.„................................iiiiuiiiiiii.>i.iinii.mi.i.iiii.i.t.iiiiiiiinilillllllllllllliiliiiiii.il.ir
rajo vlažiti prošnjo z dokazili o svojem jugosla vanskem poreklu in dokaze o letnem neposrednem davku pri politični upravi prve instance, nato bo ministrstvo za notranje zadeve odločilo o oprostitvi plačila takse, če ugotovi, da 50 te osebe o|>rostitvc takse vredne.
Bolničarska šola. A. Z. Bolničarske šole ob stoje pri državnih bolnišnicah V te šole sprejemajo učence z najmanj z uspehom dovršenimi 4 razredi ljudske šole Vse drugo boste zvedeli pri upravi bolnišnice, na katero se obrnite.
Plačilo prvega obroka. S. C. D. Noben časopis ni mogel pisati, da morajo dolžniki plačati prvi obrok Privilegirani agrarni banki šele 15. novem bra 1937. Prvi obrok je zapadel v plačilo 1. novembra 1936. Tako so pisali časopisi, in tudi naš list je o tem že večkrat pisal. Zato so opomini, ki jih je davčna uprava poslala te dni dolžnikom in s katerimi jih poziva, da plačajo prvi obrok v 8 dneh. v skladu s predpisi oredbe o likvidaciji kmetskih dolgov. Dne 1. novembra 1937 bo zapadel v plačilo že drugi obrok. Nikakor niste plačali prvega obroka pravilno, ako plačate samo polovico, z drugo polovico pa odlašate nekaj mesecev. Proti
dolžnikom, ki ne bodo plačali, bo davčna uprava uvedla izvršbo.
Sprejem v podčastniško šolo. N. Le naš držav
ljau more biti sprejet v podčastniško šolo. Zato naj Vaš sorodnik, ki želi postati podčastnik, naj prej prosi za naše državljanstvo.
Služba pri pošti. 1. 2. V. Za poštne uslužbence veljajo predpisi uradniškega zakona. Pred 18. letom starosti ne morete biti sprejeti v službo. Zato ta čas lahko še dovršite 8. razred ljudske šole, tako da bo Vaša šolska izobrazba ustrezala nepopolni srednji šoli. S tako izobrazbo boste lahko postali uradnik od X. do VIL skupine. Ko boste imeli zakonite pogoje za sprejem v državno 6lužbo. lahko vložite prošnjo na poštno ministrstvo. Zmenite se pa tudi lahko v Kakem domačem kraju s pogodbenim poštarjem, da Vas sprejme v prakso
Znižanje dolga nad 50%. F. P. M. Vprašate ali bi kazalo napraviti prošnjo za znižanje kmetskega dolga preko 50% v smislu čl. 37 uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov, in to za dolg v denarnem zavodu. — Člen 37 uredbe ne govori o dolgovih v denarnih zavodih, amjiak o dolgovih pri drugih upnikih. Saj se izrecno sklicuje na čl. 36. kjer je le govor kako se plačajo dolgovi ostalim upnikom«. Zato se na ta člen za dolg, ki ga imate v denarnem zavodu, ne morete sklicevati. Na čl. 37. odstavek 2 uredbe se morejo sklicevati Ic dolžniki.
Kmetijski nasveti
Čebele v ajdovi paši. Dogodilo se je takole: pravočasno sem pri občini, kamor sem želel prepeljati čebele v pašo, zaprosil za dovoljenje, pa mi po uredbi v določenem roku ni bil uvoz zabra-njem. Zato sem pred ajdovo jjašo panje prepeljal. Naslednji dan, 8. aprila, sem pa prejel od občine obvestilo da mi je prevoz zabranjen. Čebele sem pustil na pasišču, kjer so se že nahajale. Kaj bo po Vašem mišljenju iz tega 6tanja nastalo? K, P. — N. m.
Po vašem mnenju ne bo nič nastalo. Kakor pravite, vozi Vaša hiša že več let čebele v ajdo na isto mesto. Prvotni lastnik čebel je sicer med tem umrl, a kljub temu je šlo lani s prevozom in namestitvijo brez ovir, le letos se je postavila občina na odklonilno stališče Če bi se bila občina držala predpisanih rokov in bi Vam bila prepoved pravočasno izročena, bi bila stvar lahko bolj kočljiva. Sedaj pa ste po Vašem prepričanju lahko brez skrbi, da vam občina ne bo delala nobenih težav, ker bo v slučaju spora prišlo na dan njeno netočno postopanje. Panji naj ostanejo do konca ajdove paše na svojem pasišču. Skrbite le, da jih boste po končani paši pravočasno odpeljali. Kakor kaže letošnja ajdova letina, ne bo imel od ajde nihče ne velike koristi in ne omembe vredne škode. Zato najbrž Vaše čebele niso nikomur kaj prida na poti, saj Vam na skrivaj lahko etrže korenček, češ: s stroški je panje privlekel, sedaj pa ima! Mi bi želeli, da bi Vam bili raje nevoščljivi. Bilo bi za oboje bolj prav — za domačine in za Vas.
Ropanje se pojavlja pri čebelah. V ajdovo pašo prepeljani panji napadajo domače, posebno še, ker je paša tako neenakomerna. Nevarnost je velika, da se razvname veliko ropanje. Kaj ukreniti? —
A. M, —V.n.
Ob prvih pojavih ropanja je treba odločilnih in uspešnih ukrepov, da se poskusi ropanja v kali zatrejo Če ee enkrat rop razvije, ga ne bo lahko dstaviti. Svetujemo Vam tole: Ako roparice napadajo le gotove panje, bodo bržkone ti panji ali zelo šibki ali pa niso v redu zaradi malice. Preglejte jih (če imate zaprt čebelnjak) in jih uredite glede matice. Nobena družina ne sme biti brezmatična, sicer bo gotovo uničena. Če so Vam ta pregled in potrebni ukrepi v čebelnjaku nemogoči, vzemite panje v stran in jih uredite, nato pa spet namestite na prvotno mesto v čebelnjaku, žrela pa vsem panjem priprite tako, da bo mogla notri in ven le po ena ali kvečjemu dve čebeli. Če je panj matičen in primerno močan, se bo ob priprtem žrelu roparic gotovo ubranil. Naši čebelarji — domačini se vedno jezijo nad prevažalci, češ da pripeljelo v pašo same roparice. Ali ta je bosa. Prevažalci so ponavadi dobri, vzorni čebelarji in imajo svoje čebelne družine v redu in močne — domačini pa kaj radi spadajo v ono vrsto čebelarjev, ki svojo živalco vidijo le, kadar ji je treba kaj vzeti, sicer se pa zanjo ne zmenijo veliko. Zato imajo panje šibke, nekatere morda celo brezmatične in ti poslednji so prava vaba za roparice, Ko 60 pa čebele enkrat z ropanjem začele, gre nesreča naprej tudi na dobre in močne družine, kjer se vname pravcato mesarsko klanje, dokler napadene družine ne obnemorejo. Bolj prav boste storili vsi domačini onih krajev, kamor čebelarji prevažajo v ajdo, če boste, namesto da zabavljate in se jezite, skrbeli, da bo vaša žival v redu. Zakaj se pa nekoč ne bi pričela obratna pesem — da bi močni domači panji napadli >tujke«? Potem bi bilo storije o tujih roparicah konec — kakor bi je moralo biti vseeno, čc bi bili vsi naši slovenski čebelarji re6 — čebelarji!
Kranjiče bo treba podreti, kakor kaže letošnja paSa. Imam poleg 17 panjev tudi nekaj kranjičev, vse skupaj pa je bolj šibko. Kaj mi svetujete, da naj ukrenem po končani ajdovi paši? F. R. — J.
Šibke kranjiče, ki bodo imeli le malo zaloge za zimo, poderite in ž njimi ojačiti A-2 panje, da vam bodo vsaj ti prišli primerno močni v prihodnjo pomlad — sicer boste imeli spomladi v čebelnjaku kup revščine, iz katere ne bo uspeha. Kako se podiranje kranjičev opravi, najdete pisano v čebelarskih knjigah. Če niste tega posla še nobenkrat opravljali, boste prav storili, ako naprosite dobrega seseda-čebelarja, da vam to umetnost pokaže. Videti je za deset knjig!
Zatiranje preslice. S. P. N. — Na njivi se vam je razmnožila preslica, ki vam kvari zlasti deteljo. Pa tudi med drugimi posevki škoduje. Radi bi 6e je znebili. — Preslic je kakih 25 vrst, izmed katerih rasejo ene na njivah, druge na travnikih, tretje na močvirjih v gozdovih in drugod. Izmed teh je prav nadležen plevel naših njiv njivska preslica, ki se ne da lahko zatreti. Ze marca in aprila poganjajo njena rodovitna stebla, ki 60 podobna svečicam, so brez vej, rdečkasta in členkovita. Vsako 6teblo ima na vrhu plodni klas poln semena (trosov). Klas kmalu dozori in razprši trosje na vse 6trani, da se iz njega zarede mlade rastline. Kmalu pa ta preslica izgine. Toda nekaj tednov jx>zneje že požene iz tal nerodovitno steblo, piodobno smrečicam. Preslica ima globoke korenine, ki segajo do en tneter v zemljo. V taki globini dobe nej>rodorno zenieljsl<o plast, ob kateri se zbirajo hranilne snovj, ki jih odcejajoča se voda nosi iz zgornje plasti. Mnogokrat je res kriva vlaga v zemlji, da se ta plevel širi. Toda ne vedno. Tu pa lam je zgornja plast 6uha, vzlic temu raste preslica na njivi. To pa radi tega, ker je spodaj kaka trda, neprodotna plast, ki zbira ob sebi ne 6amo vodo, ampak ludi hranilne snovi. To plast je treba raztrgali z globokim oranjem, tedaj bo mogoče omejiti ta plevel. Mnogokrat pomaga tudi apnenje proti preelici? toda treba je mnogo apna. Z manjšimi količinami 6e nič ne doseže. Najsigurnejše sredstvo je pa pletev preslice v mesecih juniju in juliju. Ta rastlina ima namreč v zemlji zelo razvejeno koreniko,
iz katere črpata hrano spomladi rodovitno in pozneje nerodovitno steblo. Ce porujemo ali poža-njemo rodovitno steblo (svečice), predno je trosje zrelo, preprečimo da se preslica ne more razsejati. Ce požanjemo nerodovitno steblo (smrečice), junija ali julija, ledaj zabranimo zbiranje hrane za drugo leto v koreniki, ki je takrat najbolj izčrpana, in rastlina mora poginiti. Ce pa plejemo preslico šele avgusta, je delo brezuspešno, ker tedaj je korenika že tako krepka da bo prihodnje leto zo|>et odgnala.
Izparjanje vinskih sodov. G. M. O. — Imate par slabih sodov, v katerih dobiva vino, ki ga v njih hranite, slab okus. Radi bi jih popravili, samo kako. ne veste. — Glavni [x>goj za pravilno klc-tarenje je zdrava vinska jx;soda. Še najboljše vino sc v slabem sodu pokvari Največkrat cika in vonja po plesnobi in drugih neprijetnih snoveh. To je irosledica nepravilnega ravnanja 5 posodo Kdor pravilno z njo ravna, jo po vsaki uporabi iz-plakne s či6fo vodo. o&uši in jx>tem zažveplja. ne bo dobil plesnivih in ne cikastih sodov. Ce 6e pa to vendar dogodi, tedaj je najzanesljivejše sredstvo, da 6od izparimo z vodno paro. Kako pa to, če nimamo parnih kotlov? Ni treba teh; zadostuje že brzoparilr.ik, v katerem kuhamo prašičem krmo in katerega ima dandanes malodane že vsaka kmečka hiša. Še bolj primeren je žganjarski kotel, ki jih tudi ne manjka zlasti v vinorodnih krajih. Žganjarski kotel napolnimo s čisto vodo in zakurimo, da voda zavre Cev. ki vodi sicer paro skozi hladilnik. nataknemo na veho soda. da prodira |)ara vanj. Cev. ki 6e naj odcepi od kape. bodi kaka dva metra dolga, bakrena, lahko tudi iz močnega gumija. Sod postavimo na kako p>odkladje 1 veho navzdol tako da gre para od sj>odaj v sod, nastajajoča voda pa lahko odteka iz njega. Sod izpa ruje.mo tako dolgo, dokler niso obroči na 6odti tako vroči, da roka ne prenese več njih vročine. Vroča jiara se zaje v les in izkuha iz njega vse tiste škodljive snovi, ki kvarijo sod in dajejo vinu slab okus: glivice ocetne kisline, ki delajo cik. plesnob-nc_ glivice, razne neprijetne vonjave in slično. Ko začne iz soda kapljati popolnoma čista voda. je sod izparjen. Nato pustimo, da se sod ohladi in ga nalo izplakneino s čisto mrzlo vodo; nato pustimo, da se odcedi in osuši. Tako očiščen in osušen sod moramo končo oviniti. V tak 6od mirno lahko spravimo vsak mošt in vsako vino, ne da bi se bilo treba bati jiokvare.
Nekaj nasvetov za bližajočo se trgatev. S. P. R. Želite nekaj nasvetov za bližajočo 6e trgatev, ker kaže grozdje v vašem okraju prav lejx> — V6ak umen vinogradnik 6i bo tekoin let pridobil v svojem vinaretvu precej izkušenj, da bo pravilno gospodaril z grozdjem in vinom. Žal |>a jih je še mnogo, ki se od lastnih izkušenj in od nasvetov in zgledov drugih še premalo nauče. — September je tu, od katerega je odvisna dobrota letošnjega pridelka. Ce bo v tem mesecu dovolj sonca, bo tudi vinska kapljica dobra. Važnejših opravil v vinogradu 6edaj ni več. Pač pa je potrebno skrbno privezovati V|x>gnjene mladike in po vetru potlačene trte. da se grozdje ne oblati in ne kvari s tem vinskega okusa. Nadalje prikrajšamo vrhe in novonastale vršičke na jiolovico ter skrbimo, da pride grozdie na sonce. S tem dosežemo, da 6e jagode debele ia bolje dozorevajo, ker imata zrak in sonce do6top do njega. Listov okrog grozdov pa ne 6niemo oskubiti. ker jim s tem odvzamemo tiste dele, ki dovajajo in presnavljajo potrebno hrano. — Ko bo pa grozdje dozorelo, pazimo, da ga prezgodaj ne potrgamo, kajti samo sladko grozdje da dobro vino. Torej jx>čakati s trgatvijo tako dolgo, dokler vreme to dopušča in dokler je grozdje zdravo. Pred trgatvijo pa je pravočasno pripraviti posodo, očistiti kleti in spraviti v red vse priprave, ki nam bodo tedaj služile. Ce so sodi ali kadi potrebne popravila, jih je takoj spraviti k 6odarju, kajti pred trgatvijo je la od vsepovsod premočno zaposlen. — Pripravimo si tudi dober kit za vinsko posodo, da je pri rokah, ko ga bomo rabili. Ta se napravi iz 40 delov kuhinjske 60li in 60 delov svinjske masti ter 33 delov čebelnega voska, ki vse skupaj razstopimo in prevremo na ognju. Med vrenjem dodamo nekaj presejanega bukovega pepela in nekaj časa pridno mešamo. Ko se zmes ohladi, je že dobra, da z njo zamažemo špranje posode na mestih, kjer pušča. Tako se pripravimo za trgatev.
TODA
VSAK nima toHko denarfn.
da more potovati o kopališče
VSAKDO bi moral dati za zdraofe
letno 100—i50 dinarjev m pHi mesec dni mesto druge oode
Radenski zdravilni vrelec onega z rdečimi srci.
ki dokažejo, da ne morejo plačati upnikom, omenjenim v čl. 36 točka b) niti 50% svojega dolga ali ki dokažejo, da 60 plačevali pred dnem 20. aprila 1932 na ta dolg oderuške obresti. Takšni dolžniki smejo zahtevati pri pristojnem okrajnem sodišču, naj se jim zniža dolg tudi nad 50%. Za oderuštvo se smatrajo tiste obresti, ki 60 bile znatno višje od srednje običajne obrestne mere v kraju, kjer, in ob času, ko so bile plačane. Potrdilo o višini srednje običajne obrestne mere izdajajo trgovinske zbornice za svoja območja. Sodišče zahteva po potrebi, naj overi to potrdilo tudi pristojna banska uprava. — Ce denarni zavod Vaše sorodnice ni izročil Privilegirani agrarni banki, jo pač ne smatra za zaščiteno in bo v primeru tožbe dolžnica morala pač pred 60-diščem uveljavljati pravico do zaščite.
Spor radi vzdrževanja občinskega reveža. M. M. — Občani iz vasi. ki je bila o priliki komasacije priključena vaši občini se protivijo podpiranju občinskih revežev. ki so doma iz vasi, ki so že prej pripadale vaši občini in tudi prav tako se vi protivite vzdrževanju občanov iz novo pri-klopljene vasi. Občinski odbor pa je sklenil, da morajo reveži iti po hišah tudi v na novo pri-klopljene vasi, kjer niso nikdar hodili. Vprašate, ali je primerno tako preskrbovanje in ali vas more občina prisiliti, da na tak način vzdržujete reveže. — Vsak občan, ki obuboža in ne more pridobivati odnosno, ki nima pravice do vzdrževanja po kakem drugem zakonu ali ne uživa vzdrževanja od drugod, ima jx> zakonu o občinah pravico do vzdrževanja odnosno do jx>dpore iz občinskih sredstev. odnosno iz sredstev dobrodelnih ustanov, ki jih občina upravlja. Nikakor ne morete ločiti revežev iz »stare« občine in iz vasi. ki so bjle v zadnjem času občini priklopijene. V6i občani 60 pred zakonom enaki in imajo enake pravice in dolžnosti. Način preskrbovanja revežev s hojo od hiše do hiše nikakor ni primeren in sodoben, ter ie že skrajni čas, da bi naši občinski odbori opustili tak način vzdrževanja revežev. Po našem mnenju vas občinski odbor ne more prisiliti, da prispevate k vzdrževanju revežev v naturi t. j. s hrano in stanovanjem, ampak le v denarju. Zahtevajte od občine pismeni nalog, koliko hrane in za koliko dni 6te dolžni dajati revežu stanovanje in se proti temu nalogu pritožite na okrajno na-čelstvo.
Sosed radijskega naročnika. N. — Ce je hrup pri 6csedu zaradi neprestane radijske godbe tako neznosen, da moti nočni mir, se lahko obrnete na policijo za posredovanje. Svetujemo vam pa, da zaradi miru med 60sedi skušate sosedu zlepa do-l>ovedati naj bo malo bolj obziren.
Drvarnica ob meji. F. S. — Pred 7 leti ste postavili drvarnico in 606ed tedaj ni ugovarjal. Sedaj pa je naenkrat začel oporekati in pravi, da sme drvarnica tam stati samo dokler vi živite, F>otetn pa da se bo morala podreti. Radi bi zvedeli za naše mnenje. — Niste povedali iz kakšnih razlogov 6e sosed upira, da bi drvarnica trajno stala na mestu, kjer stoji že 7 let. Ce drvarnica soseda ne moti v izvrševanju njegovih lastninskih pravic, nimate razlogov, da bi 6e menili za sosedovo oporekanje. Ce vas bo tožil, boste morali pač njegove trditve v tožbi izpodbijati in odločitev prepustiti 6odišču.
Otroikl vozički naj- Dvokolesa, Šivalni stroji nove) šlh modelov motorji, trlcikljl pogrezljm
Fo zelo nizki cenit Ceniki franko! ,TRIBUNA" F. BATJEL, LJUBLJANA, Karlovika 4
Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta M
»Vlečko sem pa kar poškropila, ko nisem mogla dobiti nikogar, ki bi jo nesel.c
Znižanje dolga do 75%. F. P. — Vprašate, za kakšne dolgove se more dc«eči znižanje dolga do 75% po čl. 37 uredbe. — Na takšno vprašanje smo odgovorili pod naslovom »Znižanje dolga nad 50%«. — Prošnjo bi bilo vložiti pri pristojnem okrajnem sodišču.
Nedeljsko delo. J. K. C. — Vstopili 6te v službo pri neki tvrdki proti tedenski plači. Sedaj pa zahtevajo od vas. da delate čez še6to uro in l>oleg tega tudi ob nedeljah. Vprašate, ali ste dolžni delati tudi v nedeljo. — Po zakonu o zaščiti delavcev je ob nedeljah prepovedano vsako delo pomožnemu osebju izvzemši nekatere obrate, ki jih ta zakon izrecno našteva, kakor n. pr. v kavarnah, gostilnah itd. Lastniki teh podjetij pa morajo dati osebju, ki dela v nedeljo, zato primeren odmor med tednom, vsaj v6ak tretji teden pa morajo kljub temu dobiti tudi v teh obratih delavci prosto nedeljo. Ker niste povedali, pri kasnem podjetju ste v službi, vam ne moremo odgovoriti, kako dolg je delavni dan za to podjetje. Vsako prekočasno delo morajo lastniki podjetij delavcem plačevati z najmanj 50% poviškom.
Udeležba pri konkurenčni obravnavi. A. P. P. Pri vas se namerava vršiti konkurenčna obravnava za popravilo župnišča. Župljani zahtevajo, da se jih vse vabi k tej obravnavi. Ali je ta zahteva opravičena? — Pri nas v Sloveniji veljajo še vedno tozadevni avstrijski zakoni in 6icer državni zakon od 7. maja 1874 in deželni zakon za voj-vodino Kranjsko z dne 20. julija 1863, ki 6e imenuje »Postava zastran opravljanja stroškov za popravo kat. cerkev in duhovnih poslopij in za pripravo cerkvenih potrebščin.« Po ordinariatu je zaprositi za uvedbo konkurenčne obravnave, ki jo uvede politično oblastvo. Okrajno oačetetvo bo torej povabilo vse prizadete. Seveda ne bodo povabljeni vsi farani osebno, ampak občinski odbori vseh občin, ki 6padajo pod faro bodo morali v 6eji izvoliti zastopnike, ki bodo posamezne občine opolnomočeni zastopali pri konkurenčni obravnavi. Po dovršeni obravnavi 6e bo moral izvoliti stavbni odbor, ki bo obvezno sklepal in izvrševal V6e potrebno za izvršitev odobrenih popravil.
Prodana krava. U. A. O. — Kupili 6te kravo. Prodajalec je trdil, da je že 6 mesecev breja, vi 6te mu pa obljubili, da boste plačali še 200 din, ako je krava res toliko časa breja. Ker imate kravo že 7 mesecev, pa še ni teleta, vprašate, če je prodajalec opravičen od va6 zahtevati obljubljeno doplačilo ali ne. — Prodajalec je dolžan, da dokaže, da je bila krava pri prodaji res že 6 mesecev breja. Ce tega ne dokaže, vas ne more prisiliti, da mu plačate le pogojno obljubljeno doplačilo.
Naša
Ljuba Gospa na hrastu
Pri St. Petru na Tirolskem, med ovinki in zidovi, ležijo izniitc mrtvaške lobanje in deli okostja kar tako v kričeči dnevni luči ln 6taro pokopališče je že zdavnaj, zdavnaj opuščeno, dasi sc še kdaj pripeti, da tega ali onega pokopljejo še na tistem svetu. Ker so pri mrtvašnici, ki je na jutranji strani božje njive, železna vrata že rjasta, da se kar drobijo in tako čudovito pojejo, če 6e zoper svojo voljo zavrtijo v tečajih, pridejo včasih otroci z bližnjih višav navzdol, opazujejo nekaj časa V6i prevzeti in malo 06trašeni podobo vic z mukepolno iz plamenov iztegnjenimi rokami in imajo pri tem še priliko, da obe peščici, ne le umazani palec, potisnejo v usta. Sicer pa vedo, da morejo z nekaj pobožnimi vzdihljaji pomagati ubogim dušant, kar tudi vedno storijo. Potem se pa sj>omnijo, da morajo tudi zoper 6vojo preplašenost nekaj storiti in 61 nanosi jo tiste, tako brezupno iz praznih očesnih votlin zroče mrtvaške lobanje lepo prijazno na sonce, da se z njimi igrajo. Nihče od otrok sc natančno ne zaveda, kaj je prav za prav to njih igračkanje; pri tem mislijo na nekaj skrivnostno živega. Včasih okrasijo takšno, žc stoletja od grešnega mesa odpadlo glavo ko kak majniški oltar. Med čeljusti vtikajo šope rdečih, travniških nageljev in potiskajo spominčnice tjakaj, kjer so se nekoč gledajoče oči radovale lepote sveta. Najmlajša hčerka Lanekova pa izbere rajši žametaste murke, ker pravi, da so rjave oči lepše ko 6vetlomodre, ki so dolgočasne in o katerih človek niti nc ve nc, ali niso s solzami zastrte. Toda Eisensteckenov Francek, čigar odrasli brat se uči za župnika, zakriči nato. da kaj takega še zdavnaj ne razume takale pmičara, ki niti krompirja ne zna sadili, nikar da bi znala kositi! Pravi, da je modra barva najlepša in iinajo tod vsi modre oči in tudi njegova mati. In poišče si najtemnejše cvetoče spominčnice ob mrtvaškem obzidju.
Ce se kdaj pa kdaj odkrhne kaka koščica in neslišno zdrkne na tla. tedaj 60 obrazi otrok prestrašeni in njih gobčki so ko vratica pri kapelici, kadar butne vanje nenadni sunek burje. Kar dih-niti pozabijo za hip, češ, »uboga glavica, čakaj, zdaj pa dobiš ven6ek iz encijana—«, potem nalahno pobožajo z rokico po novi brazgotini lobanje in vse je 6pet dobro.
Seveda, kadar 6topijo krog poldne matere ali dekle na hišni prag in zakličejo navzgor: »Jfcti!« tedaj pozabijo na pospravljanje in zdrevijo lačni domov. Tako ostanejo glave prednikov lepo v vrstah in redčil ali pa so prislonjene k bršljanovim gomilam in marsikak tihi popotnik se začudi čud nemu vaškemu pokopališču, da je tisto, kar se še ni spremenilo v pran, shranjeno na grobovih, namesto v jamah.	.
Zato smo kretili vasico ob stari rimski »cesti za »Sveto kostnico« iu smo se tako privadili temu imenu, da kasneje nismo znali koi odgovoriti, če nas jc kdo zunaj na širnih pašnikih vprašal, ka tera pot drži v St. Peter. »A, tako,« smo sc nato spomnili, »saj tam smo pa mi doma!« In smo pokazali na obronek griča, kjer je bilo pokopališče. ■Tam za zvonikom je naša vas, pa je nj \idetiv ker je skrita v kotlini, veste, zaradi hude burje z Brennerja!«
Tudi sicer je živela mala. stara fara v fioscb-nem, skoraj vedrem in brezskrbnem razmerju s smrtjo. Naša vas je tako rekoč 6nela s smrti njeno tuje veličaetje in je bila bolj po domače z njo, kakor da jc z vaščatii vred ondi doma. Faio so bili žc zdavnaj odpravili v prilog večjega Pa-techa na 6everu iu še večje iare Matrei na jugu. Zvonove vaške cerkve je bila vojna požrla. Kar je šc viselo med linami, to jc bil siromašni zvonec in kadar so ga sunkovito majali, če so bili krsti, IKJgrebi, svatbe in hndc ure, se je zarqs tako oglašal, kakor bi se bile bele kosti združile v jx>sebno glasbilo. Vendar se radi tega ni nihče prestrasil. Zakaj le? Sejati in žeti, ined pomladjo in spet (»omladju izvrševati svoje dolžnosti in lo kar naprej in naprej, zares, to je prav lepo. A kaj bi s smrtjo? V božjem imenu in brez stokanja. .— če že mora biti!
Pri Lanekovih, ki se razprostira njih posestvo ' malo bolj nad kotlino, tam, kamor bodro pilia vzhodnik, preden se zapodi v naročje svojemu razsajajočeinu tovarišu z Brennerja, je nekega dne skoraj z jasnega šinila suha strela v hrast na dvorišču in ga razčesnila prav do strelja.
Kip Matere božje iz lipovine, ki ga je nekoč izrezljal že davni praded v zahvalo za ozdravljenje dolgoletne bolezni in ki je potem 6kozi desetletja in desetletja rastel vedno više v oblake z dviga-jočini se hrastom vred, je ostal nedotaknjen med opaljenim listjem. To jc pa že nekaj v zvezi z nebeško Gospo. Le poglejte, kako se smehlja iz raz kuštranega in okleščenega vejevja: komaj da je kip večji ko roka odraslega moškega, pa je vendar videti tako skrivnostno velik! In ali tudi vidite, da se razprostrte roke blažene Oo6pe niso niti malo jx>kvarile, ko je zgrmel hrast vsak sebi, tc roke, ki o njih ne moreš reči, ali jih naša ljuba Gospa razprostira zato, da objema vse te proseče ljudi ali pa zato, da ponavlja ono bridkostno kretnjo, s katero je njen Sin, pribit na križ, odrešil svet.
Tako je stala nekoč zmagoslavno nad nagro-madenimi kupi grušča iti skal, ki 60 zadušili La-rieka in njegove sosede ua levi iii desni. Tako je stala stoletje kasneje tiad črnimi razvalinami, ki jih je pustil požar za seboj in lako stoji danes v razčcfedrani krošnji drevesa, ki je treščilo vanj; tako bo stala zmeraj, pa naj se karkoli pripeti Lanekovi hiši na teli potih pozemskih dni.
Kmečko občutenje in kmečke pesti nimajo vaje v stvareh, ki božajoče dobro denejo, a posestnik Lanek je občutil praznik in je tudi s praznično kretnjo držal kvišku toliko zdelani, od vseh vremen okleščeni kip Marije ko monštranco in jo je nesel v hišo, v kot pod bridko Martro. Naj si odpočije pri nogah svojega Sina nebeška Gospa, noben prostor v vsej hiši ji brez dvoma ne bo bolj všec. Kaj pa ono razčesnjeno deblo, osameli streelj v nežni večerni zarji? Ali ga bo kmet pustil kot znak nepopolnega uničenja? Naj se orjaški hrast do tal poseka, čeprav je družino spremljal iz roda v rod in so ime vsakega prvorojenca in kasnej-ega gospodarja z ostrim nožem vrezah v potr-
sežljivo skorjo!	„. ,
Streelj takega drevesa ni moči kar tjavendan azžagati v trame za kozolec, ki bi bili itak pre-Tatki. Tudi ga ni mogoče obsekati za hlode ki i leto in dan ležijo v napotje in jih nekega dne •azsekaš in pokuriš, samo da les kani spraviš, loda v deske bi se dal razžagati, vprav po dva uetra bi bile dolge te deske lepega, starega prijatelja hiše. A gospodar se je domislil nečesa drugega; spomnil se je, da ni bil nikoli noben domači sin večji ko meter osemdeset m ženske so m-i njih tako rastle. da so segale možem do čela. pa čeprav so bili vsi krepki in vitki in tršati.
Sedem kret je dal gospodar Franc Ksaverij iztesati iz debla; sedem poštenih, hrastovih krst.
Prvo od njih so dosti prehitro uporabili. Gospodar je bil padel pod voz z žitom in ga je teža zlatega bremena takoj zadušila. Pokopali so ga blizu kostnice na 6tareni pokopališču. Odtlej 6e manjši Lanekovi otroci niso nič več hoteli igrati z lobanjami in kostmi, ki so se tako čudno bledo bleščale, ko ie 60nce vzhajalo in so tako strahotno krvavo žarele, ko 6e je velikanska dnevna laterna vsa rdeča odzibala na zahodno stran.
Ostalih šest krst je dala vdova piostaviti v kamro, kjer so 6tale lepo v vrsti. Vsako jesen so jih napolnili s suhim ovsom in položili vanje po-zimsko sadje. Ej; kako je dišalo po lesu, po žitu, po jabolkih! V tistih dneh pred binkošti pa 60 jih vsako leto poribali z vročim lugom in milom in ves dan so stale pokoncu na prisojni strani hiše.
Ali niste tega še nikjer videli? Vsa pokrajina cvete, vsa dežela se veseli vsa srečna v luči in novih silah, v barvah, ki kar vzklikajo, tako na glas se blestijo in žarijo! V umitih okenskih šipah je vse eno samo šelesteče bleskelanje, ko da se kuha_ srebro. Med njimi in omotičnimi šopi fielar-gonij pa stoji Šest krst. Nobenih kriJcev ni na pokrovih, mogoče je pa to le šest skrinj? Pa zakaj bi si lagali? Saj ve6tc, to so krste; šest krst.
Tako 6e ljudje iz št. Petra vedejo s 6mrtjo. Ker se tako malo razburjajo radi nje, se tudi malokdaj jezijo tia ti6lo, kar spada k njej.
Več let 60 bile same mile zime. Z juga sem je zapihal veter, ki je otajal sneg. še preden ga je njegov protivnik s severa do dobra omrznil in z njim najx)lnil vse kotičke in razpoke. V lesneli, v soteskah, na pečevju je pač nametalo belega va-lovja v globeli, a to je bil dober, miroljuben sneg, ki se je boječe stisnil v jarke in se je spomladi jako počasi, jako previdno razlil preko vzdram-Ijenih studencev.
A tedaj, ko je postal Franc Salezij Lanek polnoleten, tisti, ki je bilo njegovo ime kot jkj-slednje vrezano v posekani hrast in je bil določen za bodočega gospodarja, so pa oblaki izgubili sleherno razsodnost. Neprestano je lila iz njih čudna moča, preko vseh ostrin in robov se je izbuhnila vlaga, ograje so se pogrezale p>od belini srežem, v gozdovih 60 pokala drevesa. In potem je bila noe, kakršna je mogoča samo v naših gorah. Najprej je zapelo v ozračju, zazvenelo na kratko in visoko, ko da je varnostni klic ogrožene živali. Na fiokopališču so začeli vsi nagrobni križi peti, njih okras, njih venci so šelesteli v brezmesečni temini, v naslednjem hipu je že izbruhnilo: hrumelo je, bučalo, hreščalc^ in pokalo, bobnelo je, tulilo in strehe so stokale in 6e lomile ob (ramovjn. Živina je mukala v hlevih, se trgala z verig in se zaganjala k vratom, da bi zdivjala v divjost te noči. Peneči se konji so topotali jx> slami, psi 60 nenehoma tulili.
Zdaj pa. gospodinja Lanekova, kako je pa zdaj 6 6mrtjo? Ali veš, da preži, le-za nekaj mačjih skokov tam zadaj za tvojo hišo? V lakih urah ■človek-kriči, ali molči, Katra, gospodinja, je molčala. Postavila je nočne lučke v kamrice otrok, da bi jih ne bilo strah, če bi se od tega razsa-
janja /budili. Poleni 6C je usedla za mizo v sobi, tako da je imela žarke lučke izpod križa na svojih sklenjenin rokah. Mladi, bodoči g06jx>dar je tipaje stopal nizdol po škripajočili stopnicah, da j>oglcda po mukajoči živini. Katra ga jc slišala, kako je živini tolažeče prigovarjal. Slišala ga jc klčti, ko niso njegove besede nič zalegle. Vendar je odšel tako tino, kolikor zna tiho iti kmet, spet v svojo kamro.
Ali kaj misliš na tistih šest krst, mati?
Kako je to dobro, da otroci spijo v takih nočeh! Saj jih še nič ni za v te velike krste, križ božji! Kvečjemu Franc bi jo približno naj>olnil in mogoče še Veronika; a drugi, še mali... Sicer so pa štiri krste zvrhane z jabolki, s tistimi rdečimi, trdimi, ki si bil ti, oče, tako jwnosen nanje! In tam so še čebularji, pa moškanjci, tisti zlato-rumeni...
Mati je utrujena. Tako težka ji je glava in
najrajši bi ji padla na jx>čivajoče roke in da bi nc bilo treba nič več skrbeti, nič misliti! A saj mora čuti in moliti. Več j>a ne more storiti, če se nebo in zemlja pričkata med seboj.
Ovčica se pozibava po rosi spoininčnic. Kako muli in muli to modro cvetje! — Koklja vodi svoja niedenobarvna piščeta ob zelenem potočku na travniku. Čebele brenčijo in vse je lepo.
Le od kod so vsa ta rdeča jabolka? Franc, ali noriš? Ali ti ne vleče la dolgin vseh šest krst ua travnik na obronku in jih ondi prekucne! Zdaj ti pa slika imena na dnesa! Beži no, saj ne znaš, 6aj nisi pri zdravi pameti! Franc Salezij Lanek. Veronika Lanek. Peter Pavel Lanek. Ana Lanek. Genovela Lanek.
Kaj pa je s šesto? Hej! Ali ne slišiš? S šesto? Oh, mati. pa si lc zaspala v kotu jx>d razpelom!
Krog vogalov divja, poka in treska. V vseh hišah so luči okrog ljudi, ki se bojijo za svoje hiše in svojo last.
Ali nas bo res vtse spravilo podse? Lanekovka izreče to brez naglice in tudi brez razburjenja, vendar ji je brez dvoma bridko resno z vprašanjem. Zakaj, zdaj poseže z roko med Mater božjo in razpelom in vzame velik, v moder žamet vezen molitvenik, tistega, ki ga ob delavnikih nima nikoli s seboj v cerkvi. Odpre srebrni okov in platnice. Na notranji strani je 6krbno, z mnogimi zankami in zavoji napisano: »V večni spomin na dan najine poroke. Tvoj zvesti Franc Ksaver.« In na prilepljenem lističu zgodba njunega zakona.
Zunaj besnijo viharji, potoki! Katarina 6e smehlja, zares, smehlja se in gleda sliko svojega moža tiho in nežno, ko da je poletni, prazniški večer. Si se 6pet pozdravil, ti — in Bog jc za naju shranil še več ko deset let. kaj ne. Ali misliš, da nas bo zdajle vse odneslo? Mene, tvoje otroke, najine otročiče, nedolžne...
Iz miznice vzame topi svinčnik, malo fiomisli
—	še malo —, spet pogleda navzgor k nebeški Materi iz lipovine in 6i misli, da je treba samo, da se s svojimi zateče v njene razprostrte roke.
—	Pridi! — Da, tako je.
Zdaj napiše na notranjo 6tran modrožameta-stili platnic: »Naša ljuha Gospa, ki nam jc že
tolikrat prišla na pomoč, naj nas varuje v tej strašili noči. Njej v zahvalo boni postavila kajic-lico tam na zgornjem travniku!«
Zdrava, Marija, milosti polna ...
Ljudje obupno kričijo in planejo iz hiš. ki jim niso nič več varna streha. V globinah hrumi, ko da bi se hotela razpočiti in izbruhniti zemlja, po višavah hrumi, ko da bi se gorč hotele priko-taliti v dolino. In 6iieg, sneg!
Velikanski, orjaški plaz se je utrgal, srdito se vali bliže in bliže na milost in nemilost izročene vasice. Izgubljeni smo!
Toda plaz se je zapletel v kljubujočem gozdu, snežni pršič 6e razpuhne, na daleč obrizgne mlado podrast, potem se ustavi plaz prav tik travnika na pobočju, tam, kamor sc je Katarina Lanekova zaobljubila sezidati preprosto svetišče za rešitev iz groze in nesreče.
Nihče ne vč, ali 6i je Katarina nakopala bolezen v tisti mrzli sobi ali pa zaradi vročičnega razburjenja tiste strašne noči. Dasi tako mlada, je začela bolehati in ko so začele njive zeleneti, jc bila Katarina Lanekova na 6mrtni postelji. Ali nima smrt vendarle drugačnega obličja, kadar tako blizu pristopi k postelji?
Mati se je je pač branila, ko je njena roka božajoče šla jk> predivastih glavah njenih malih. O, pač, tedaj se je upirala! A vdala se je, če je pomislila na grob svojega moža in kar popolnoma se je vdala, ko je spoznala, da prav nič ne zaleže, če se upira.
Krste naj za letos prej poribajo!
Sveta Mati božja, prosi za nas grešnike, zdaj in ob naši smrtni uri. Amen. Amen.
»Kapelico moraš postaviti, Frauc, jaz je ne bom vec.«
»Bom.«
»Ce letos ne bo žito toliko vrglo, pa daj drevesa jx>sekati in jo postavi z denarjem za les.«
»Bom.«
»Nikar ne piozabi in tudi nc odloži.«
Toliko ojiominov nc more prenesti mladi gospodar. Kar koj gre iz sobe.
Poslednje dnevno delo je težko breme, ki ga le tiho zmoreš z otroško vero, čej>rav si včatih s smrtjo ko sestra s sestro.
Med veliko nočjo in binkoštmi je bilo, ko eo jx>kopaIi Katarino. Oh, tisti mali otroci za krsto, trije tako majhni in dva večja!
Siromašni zvonec s stolpa šentpelerekc podružnice zveni, ko da bi se blede kosti združile v čudno glasbilo ... Lastovke jadrajo 6kozi sinje ozračje, sem in tja, sem in tja. Roji tnušic visijo v sončni pripeki.
Kdaj boš postavil spomenik naši ljubi Gospe, Franc Salezij?
Bom, bom ...
Kdaj postaviš kapelico?
Ah, kaj! Jezik za zobe!
Mater božjo iz lipovine, ki včasih tako vprašujoče j>ogIeda mladega gospodarja, porine malo bolj nazaj za ovijajoči 6C bršljan. Ondi zdaj prav
dobro stoji v jiolmraku, ali ne?
•
Bog se ne prička, kakor 6e pričkajo ljudje. A kar si pridrži za svoja nebesa, tistega ne zapravi radi lahkomiselnosti 6vojih Zemljanov.
Ko je lani na svečnico pridivjal orkan in je podrl ves gozd mladega Laneka in je prelomil na tisoče dragocenih debel, kakor lahen večerni vetre položi bilke po tleh, tedaj so dejali stari v va6i: To bi se ne bilo zgodilo, če bi Franc o pravem času izpolnil obljubo svoje matere. Nikoli se ne smeš norčevati s tem, s čimer 6c je duša Bogu zadolžila...
(Maria Muhlgrabner.)
Pogrešani spis
Oficial K o r en jc sedel za mizo v pisarni in zamišljeno gledal v spis. Od časa do časa je obrnil liist in sc zof>ct poglobil v čilanjc. Zraven mize je stal prileten možiček in čakal, kaj bo zvedel. Končno je Koren prijel za svinčnik, zapisal nekaj številk na pripravljeni listič in dvignil glavo. Popravil si je naočnike, zavihal brke in z vzdihom povedal: »Težko bo šlo, oče Ilribernik. Najbolje je, če greste domov, stvar v miru premislite in odnehate. Saj veste, take stvari so danes drage*
»Vejo, gospod,« je možiček nekaj časa premišljal. »grem in bom skušal stvar urediti, foda če nc bo jx>uiagalo, pridem danes teden. Pa zbogom.«
Komaj jc možiček zaprl vrata za seboj, so se ta zof>et odprla in pred Korena sta stopila dva para: dva vžitkarja on in ona ter mlada dva. Bil je uradni dan in stranke 60 hodile iskat nasvetov. Oficial Koren je bil vendar izkušen mož. Že osem in trideset let je sedel v pisarni in ni čuda, če si je v tem času nabral izkustev. Ljudje so radi hodili k njemu po nasvete, 6aj jc vedno znal vliti hladnega balzama v pekoče rane. Pred tridesetimi leti se je bil oženil ter zraven hiše in njive priženil tudi hudo taščo. Pa jc zaradi tega poznal vse težkoče mladih gosfiodarjev, že nekaj let sem pa je bil tudi sam vžitkar. V hišo je dobil mladega, ki ga noče razumeti in vedno trdi, da je zasta relili nazorov. Kajpada 60 bile vča6ih njegove simpatije tudi na strani starih.
Ko je Tavno delil očetovske nauke mladima ler jTomirjeval vžitkarja, jc stopil v pisarno šef, v spremstvu kmeta Metlača. »Gospod oficial, Metlač bo prinesel kolek, nalepite ga v ta spis, katerega zazdaj lahko vložite.« S temi besedami je šef izročil Korenu spis, ki je obsegal le dve poli papirja ter odšel. Mož. ki ga je šef privedel. jc kmalu prinesel kolek. Koren je kolek oslinil in l>ritisuil na spis, toda nikakor ni hotel držati. Prilepil se je na enem vogalu. Kolek je bilo treba obtežiti. Koren je nekaj ča6a iskal kaj primernega, nato pa je privzdignil blazinico, katero je imel na stolu pritrjeno z dvema vrvicama zadaj za naslonilo stola, vložil 6pis pod blazino in zofiet sedel. Ni bila taka njegova navada, toda sedaj ko so
ljudje čakali ua njegovo modrost, ni imel časa da išče drugih predmetov za obtežitev. Ko je torej to izvršil, je nadaljevat svojo razlago, pisal zapisnike, prestavljal spise in knjige tako dolgo, da je r»tckel službeni čas. Na spis pod blazino je popolnoma pozabil.
Dnevi 60 jx>tekali. teden se je obmil in zopet je bil uradni dan. Oficial Koren jc bil ves v poslu. Primerilo pa se jc, da je zopet vstopil v pisarno šel v spremstvu kmeta Metlača. Bilo je treba poiskati spis, ki ga je Koren pred tednom prejel od šela. Ali spisa na mestu, kjer bi moral biti, ni bilo. Sel je čakal, toda zaman. Naročil je Korenu, da mora 6pis poiskati in ga prinesli v njegovo sobo. V šefovem naročilu je bilo opaziti nekoliko prizvoka nevoljc. In to jc Korena zabolelo. Roke so se mu tresle, ko je prestavlja akte in stiskal po predalih za spisom. Cez pol ure se je šef zopet oglasil, moral pa je Metlača odsloviti z naročilom, naj pride prihodnji teden. Metlač se je oglasil še pri Korenu in s poudarkom povedal, da on, Metlač, ne bo plačeval tako visokih kolekov zato, da jih potem Koren izgubi. Korena je to razburilo. »Kaj. on da je izgubil kolek? Kolek je nalepil, izgubil je Ic spis. Ta je bila lepa, da bi njega kdo dolžil, da je pridrzal kolek.« Saj so ti očitki tako zveneli. Odpravil je Metlača. nato pa hodil po pisarni kakor lev v kletki. Premišljal je in tuhtal, pregledal vse predale prebrskal vso pisalno mizo, toda spisa ni bilo. Ljudje so začudeni čakali, ko jim na vprašanja niti odgovarjal ni. ko pa je zvon oznanil dvanajsto uro, so odšli. Koren pa ni gledal na uro marveč je neumorno iskal naprej. Ko ga ni bilo domov h kosilu, je prišla hčerka pogledat za njim, toda razsrjen jo je pognal domov.
Popoldne se je vrnil šef v pisarno. Koren jc stopil k njemu in z žalostnim glasom povedal: »Gospod šef. jaz sem ga nalepil.« Šef ga je vprašujoče r»ogledal. Koren pa je ponovno zatrdil: »Verjemite, gospod šef. nalepil sem ga, toda kje je spis. ne morem razumeti.« Sele sedaj jc šel doumel, da gre za pogrešani spis. Pomiril je Korena. naj pač skuša najti spis. nekje je. ce ga pa do uradnega dneva ne najde in če stranka pride, bo pač treba spis obnovili.
Kdo vam bo sporočil m novice lz taline.
h|er blvo nad 330.000 noSUi rojohov*
. Naši izseljenci vam ne morejo vsega pisati, vos pa vse zanima. Zalo je najbolje, ako si takoj naročite mesečnik

Izselienshi vestnih Rafael
ki na osmih straneh poroča o življenju in delu nošlh bratov In sesler v hijlni Naročnina znaša letno za lugoslavijo 12 Din, za inozemslvo pa 24 Din.
Naročile si ga In pišite še danes no naslov:
Uprava lzsf.l)Mishftfa vestnlha Rafaela, Uobltana. Torte*« 52
Koren se je zaril v spise. Praznil je predale in prelistaval spis za spisom, delo, ki ga lahko opravlja dolge mesece. Stranke je odganjal, tekočih spisov ni reševal. Prihodnji leden je Mellač res prišel in spis so obnovili. Stvar bi torej za zdaj bila rešena, toda Koren ni odnehal. Domov jc odšel Ic zvečer in ko je zjutraj odhajal v pisarno, jc vzel s seboj malo prigrizka, da jc lahVo vzdržal ves dan. Seveda, če človek hodi vedno domov, veliko zamudi.
Šef je kmalu spoznal, da Korenu živci za' radi dolgoletnega službovanja popuščajo in da ne bo več za službo. Dobrohotno mu jc svetoval, naj napiše prošnjo za uj>okojitev, za ta čas pa mu jc izposloval dopust.
Koren je s 6olzami v očeh napisal prošnjo za upokojilev in nastopil dopust. Toda ni miroval, iskal je neumorno naprej, ni mogel preboleli, da hi ga nekakšni Metlači dolžili poneverbe. Z žalostjo in 6trahom je mislil na čas, ko ho moral prepustiti to mizo in ta stol, kjer je toliko let presedel, svojemu nasledniku.
Tedni so minevali. Koren je že vedno prelistaval spise, medtem pa jc že tudi prejel odlok o vpokojitvi. Istočasno je prispel njegov naslednik. Koren je bil strt. Hodil je kakor Oscmdesetletni 6tarec sključen, z drsajočimi koraki. S tresočimi rokami ie razkazoval svojemu nasledniku pisarniški red in ko sta slednjič bila gotovo, je obsedel na stolu in grenko spregovoril: »Tako, dragi kolega. sedaj sem oddal svoje posle, dovolite na, da smem priti V6ak dan, da poišcem neki spis, Ici sem ga založil. Gre za mojo čast, službo 6em itak ze moral zapustiti.« S težavo se je dvignil s stola. Z ljubko kretnjo je še pobožal mizo in 6tol nato pa je opazil blazinico na 6tolu. »Saj res,« se jc domislil, »tole blazinico vzamem s seboj v spomin.« S težavo je odvezal vrvici in dvignil blazino. Tedaj pa poskočil, kakor bi ga bil kdo s šilom zbodel. »Imam ga.« je skoraj zatulil, pograbil spi6 in mladeniskih korakov izginil stnne-cemu tovarišu izpred oči. Hitel je v šefovo sobo, kamor jc udri, kakor bi hotel napraviti atentat. Visoko nad glavo je držal spis in kričal: »Go«f>od šel, imam ga, imam ga!« Zmagoslavno je položil spis pred šefa. sc strumno vzravnal in povedal: »Sc danes napišem prošnjo za reaktiviranje!«
(Jakob Stukl.)
»Ali hI kar koj poskusili deinik, ali dobro drii vodoVt
Frtaučku Gustl ma beseda
Pu pravic vam puvem, de se jest u pulcajske zadeve prou nč rad na uti-kam. Sej veste, kuku je ta reč. Ke-ne. člouk ie lohka enkat mal Dl dobre vole, koker je treba. Pulcaji pa preveč dobre vole prou nč na ubrajtaja. Pa prideš kar naenkat u lebet, ke se prou tešku iz nega vn skubacaš, če te maja pulcaji u želodce. Noja, pa sej tu ni nč tacga, de b m mogel zamert, in 6e čez tu gor držat, kar vam bom tlela puvedu.
Kdaj 6e je tu gudil, vam prou res na morem natančen puvedat, ke je že hedu doug ud tega. Soje čase je blu holt, in jest tud več na vem, kdu je biu glih tekat u Iblan za pulcajderehtarja. Prouzaprou pa tiste ča6e še ni6ma mel derehtarju, ne takeh ne takeh. Tekat sma mel še čiet ene navadne raunatelne. Noja, pa tekat sa nam tist navaden reunatelni glih tulk zalegel, koker nam don-dons derehtari. Sam plače sa mel 6oje ča6e raunatelni mal bulš, koker jih maja dondons derehtari. druzga pa prou nč.
Asten, tiete čase 6em biu jest z enmu pulcajam prou dober prjatu. Ce se na motem, sva 6e še du tikala. Zakua pa ne, 6ej sva bla pr suldateh skp pr en kumpant pr krumpirjuceh. Naš regement je mou še clu soja himna. Cakte no, kuku se je že začela? Aha, že vem: »Ni lepšega suldata, ket jager kananir. še mi 6e fejst pustaulama. ke vahtama krumpir«. Kdu nam ja je skumfnmiru, se pa tud več na morem 6pount. Viža je bla prou fletna in tku ajnfoh, de 6ma ja znal prec u6i kar brez not zapet. Ja, pa tu vam morem tud še puvedat, de se bli tekat pulcaji čist drgačen, koker 6a dondons. Tiste ča6e sa naš pulcaji še lohka gledal punoč fn pudneu, pa tud pr usakmu uremen, če je bla še taka nevihta, čez mesec, ke 6a ga mel ubešenga či6t pud brada, koker kašen portihelček. Zatu tud u Iblan še ni blu tulk ulumilcu. koker jih je dondons. ke se tisteh pertelcu nubeden na buji.
Lejte, tist pulcaj. ke je biu, koker sem že reku, moj prou dober priatu in pubratim, in je glih tku cez mesec gledu, koker drug pulcaji, me je enga lepga dne, koker 6e reče, če se na ve glih natank, kdaj je blu tu, strašen preguvarju, de b pretopu tud jest h pulcajem. »Puglej, Gustl,« m je reku. »Ti 6 en fejst fant. Velek s tud zado6t, de boš prou lohka gledu čez mesec, če ga boš nosu " br ' " " ' J ■ • — •	-----J
pud brada. Mučan 6 tud, de bo še leu zbeižu pred faba, če le bo kar naenkat zagledu za kašenmu voglam. Suldate 6 tud pusten udslužu, koker 6em jih jest. Koker m je znan, maš tud dober nu6, koker ga more mt usak dober pulcaj, če če tkula pučas kam naprej pridet. Ti U6aka reč prec zavohaš, če dober deši. A6ten zakua b na šou pol h pulcajem. ke s koker ustvarjen za pulcaja? Glih zdej jih mi6lma 6pet ene par noveh gor uzet, ke je čezdali več falotu u Iblan. Sej plače nimama dost mn, koker jih maja brezposeln špansk menistri. Uniforma boš dubu čist nova pu toj mer narjena, puvrh pa čist zastojn. Pendrek tud — nak, sabla je mende reku, če se na motem. ke pednreki tekat še nisa pršli u moda — boš dubu zastojn. Ti še na veš, kuku ga boš pihnu. če boš mou 6abelca prepasana. jještola pa nabasana. Kar U6e bo gledal za taba. Zakua b nek soj gvant frderbvou, ke t ga na bo treba. Kar ubogi me. Ce s prpraulen sprejet moja punudba. kar men puvej, pa te bom pr ge-6pude raunatelne protežeru. Sej veš de brez pro-tekcije še mačka miš na ujame. Pr pulcajeh pa tku ni nč hudga. A s že kerkat slišu. de je kašen pulcaj dubu ud dela žule na roka? Ti mende misleš, de pulcaji zatu nosma rukuvice. de b Ide našeh žulu na videl? Še douh ne. Rukuvice ja nosma zatu, de se bl puštrekama in pa de maja Ide veči re-špekt pred nam.«
Razvezano snopje
Pisemska pošla ilirskih dežel
Ko je morala Avstrija ilirske dežele odsto-iti Francozom, so ti leta 1810 uredili po naših
pil. ____________
krajih poštne pristojbine. Za navadno pi6mo 60 lačevali v mejah Ilirije (izvzemši Dalmacijo) 4 rajca
carjev. --------.
cosko veljavo. Skrbeli so zlasti za točno m brzo
plačevali v mejah Ilirije krajcarje, za Dalmacijo in inozemstvo pa 8 krajcarjev. Leto kasneje so spremenili tarife v fran-
poštno zvezo 6 Carigradom in Solunom. V6a pošta, namenjena v Malo Azijo, Sirijo in Egipt, je šla preko Ilirije. Generalni guverner je dobival po štafeti dnevno iz Pariza novice, ki 60 bile pa že stare 8 dni; toliko časa je hodila pošta iz Pariza do Ljubljane, dočim je redna pisemska pošta hodila dlje. Kako borna je bila pri takratnih prometnih razmerah poročevalska služba, osvetljuje dovoli jasno okolnost. da je pismo z vestjo, da je Napoleon umrl 5. maja 1824 na otoku Sv. Helene, prispelo v Trst, kjer so živeli cesarjevi sorodniki, šele v juliju, torej polna dva meseca po njegovi smrti
Guverner Berfrand je z ukazom dne 17. sept. 1811 izdal nov poštni pravilnik, ki je glede dolžnosti potnikov in poštarjev ohranil mnoga poprejšnja avstrijska določila. Tu se razen drugega odreja, da morajo vozniki, ki prevažajo potnike ali prtljago, plačati poštarjem odškodnino za vsakega konja 25 centimov. kolikorkrat vozijo mimo poštne postaje. Najbrž radi vojaške cenzure poštarji niso smeli brez višje odobritve oddajati zasebnikom štafete. Potnik, ki je prisede! na voz s pisemsko pošto, je plačal za konja do v6ake prihodnje poštne postaje 1 frank 30 cent. ter še po-stiljonu 27 cent. od vsake postaje. Pri poštnem potniškem prevozu pa je bilo treba šteti za konja do vsake poštne postaje 1 frank 50 cent., za po stiljona 75 cent., za odprti voz do vsake postaje 75 cent., za pokritega pa 1 frank 50 cent. Kolikor oseb 6e je peljalo, za toliko konj je poštar računal odškodnino, četudi jih je morda dogovorno s potniki zapregel manj. Na hribovitih cestah, kjer so navadno pripregli vole namesto konj, so morali notniki plačati tudi priprego. Tako je znašala navadna prevoznina (brez napitnine za po*tiljona) za osebo od Trsta do Ljubljane 20 frankov 68 cent., od Ljubljane do Vranskega pa polovico tega; v Kostajnico ob turški meji si prišel za 36 Irankov 55 cent.
Zveze so bile tako urejene, da je prihajala nošta' iz Trsta v Ljubljano vsak dan, iz Avstrije (čm Trojane in Vrinskp) po štirikrat. ,z Gori«, tali je in Francije, z Reke, iz Novega mesta. Ka-tovdi in Turčije trikrat, iz Celovca, Beljaka, Tirolske in Bavareke ter iz Dalmacije, Dubrovnika in Albanije pa dvakrat na teden. Podobno so pošte odhajale v obratno smer prav tolikokrat naj teden, )e na Bavareko je oanajaia po Umrat
»Veš kaj, prjatu,« sem mu jest tekat udguvuru. » I pulcajem b jest že šo. Sej vem, de pulcajem glih m nč hudga. Ampak, de b mogu jest ceu dan učaseh pa še cela nuč hodet ukul pu mest sem pa ke, pa kar sam. S tem se pa jest na morem na nubena viža sprjazent. Sej veš, de sem mou jest že ud nekdej rad kašna drušna. Men je douhčes de kar zmeri zdeham, če sem sam. Ce b hudila saj pu dva skupi, koker hodja žendari, b že nč na reku. Ampak, de b mogu kar sam tkula ukul ea plat, tu b m blu pa za scagat.«
»Oh, Gustl, kuku 3 ti en čuden člouk. Pulcaji sa ja glih zatu tle, de s drušna puišeja. Sej drušna 6e hmal dubi Puseben ub 6ebotah, al pa tkula pu ta pervem, ke sa ldje še bl pr gnarjeh, ja maš prec skp. Učaseh še prevelika. Kene. keder tkula punučnaki prideja kej naskriž in se nazadne še skausaja, moreš jit prec medne, de na pride du kašne nasreče. No, pa maš prec drušna. Ke pa punučnaki na znaja nubene manire, koker veš. je pa bulš za pulcaja, de ta drušna ni glih prevelika, ke se pol nekol prou natančen na ve, kuku bo ta špas vn 6padu.«
»Prjatu, ti mene na za6tof>eš. Jest na maram taka drušna, ke 6e pretepava. Sej veš. de 6e jest sam tekat pretepavam, keder sem jezen. Ce pa sam pu meste ukul kuluvratem, pa na morem bit jezen,
ke m nubeden nč noče. Jest mam taka drušna rad, d 6e z no kej pumenem, al pa ma! pubigecam. Veš kaj, prjatu, ti kar pr pulcajeh 06tan, ke te veseli. Jest bom ustou pa raj brezposeln luftinženir, koker sm zdej. Ket brezposeln luftinženir tud nimam tku velike udguvornast. koker ja ma en pulcaj. Pa nekar na zamer in ostanva kar lepu naprej prjatla.« Glih tkula pr en glih 6em mu jest tekat puvedu. mu roka pudau. ket prjatle in krigskuma-rade, pa sem šou.
Jest sem na ta pugovor 6 prjatlam že zdauni puzabu. Zadenč. ke 6em zagledu zraven usacga pulcaja enga civilnga mužakarja. sem se pa spounu na ta pugovor. No, 6em s mi6lu sam pr seb: Zdej-šenmu pulcajderekcjone je pa le u glava padel, de čluvek ni dober 6amem bit. če že ne zavle douzga ča6a, pa zatu. ke enga samga čluveka ja ta al pa una družba, ke ub sebotah al pa ukul la peruga punoč ukul ruguvil, čist lohka u kiel žup sne. Pol pa še priče nima, de ga je res snedla. Vite. če b blu tekat, ke me je moj prjatu h pulcajem 6praulu, tku koker je zdej, pa b biu tud jest dons pulcaj. Ampak, če b biu jest enkat pulcaj, b prec prošna uložu na pulcajderekcjon, de nej m za drušna daja raj kašna fejst punca. Punce 6e men velik bl du-padeja, kuker pa kašen dedci. Jest b se zdej prec punudu za pulcaja. Sam na vem. če b me zdej še gor uzel. ke nimam nubene protekcije. Ti6t moj prjatu je gvišen že umeru, al je šou pa u penzjon, ke ga nekol več na videm.	F. G.
Besede se začno pri številkah, nehajo pri debelih črtah ter pomenijo:
Vodoravno: 1. nasprotno od miru, 4. eno od peterih čutil, 8. vladarjevo znamenje. 13. izraz za car, 16. pritok Golijske Morave, 17. drag kamen, 18. 6trupena žuželka, 19. jugoslovanska reka, 20. kuhinjska posoda, 21. vrsta 6ena, 22. vojaški ogle-duh, 23. 6lonov zob, 24. tujka za dobo, 25. mlinar-ska potrebščina. 27. živinska krma, 29 kraj na Koroškem, 31. znamenje suženjstva, 34. izraz za urjenje. 37. Hamsunov roman, 39. svetopisemska oseba, 41. tuje moško krstno ime, 43. mehka tkanina, 45. vodna žival, 47. del vojske. 48. v določen namen sestavljeno moštvo, 50. priliznjen človek, 51. azijsko višavje, 5Z tujka za ognjevitost, 53. skrajšano žensko krstno ime, 54. svetopisemski prerok, 55. rimski bog z dvojnim obrazom, 57. najmanjši del 6novi, 59. grič pod Belgradom, 61. del meseca. 63. azijska država, 66. mohamedanski bog, 69. otroški izraz za očeta, 71. češkoslovaška reka, 73. domača žival. 75. slovenski športni pisatelj, 77. velik glodalec, 79. ud izumrlega naroda, 80. del glave, 81. Ibsenova drama, 82. papirnato pokrivalo, 83. afriška reka, 84. grška boginja; 85. kraj med Cerknico in Ložem, 86. prijatelj tuje lastnine.
Navpično: 1. izraz za bilko, 2. oblika stropa, 3. zdravilna rastlina, 4. velika ptica, 5. poljski politik, 6. izraz nezadovoljstva, 7. hudobni duh, 8. del žita, 9. podzemeljski hodnik, 10. poljski plevel, 11. elektrotehnični izraz, 12. grška 6veta gora, 13. gozdna rastlina, 14. španska trdnjava, 15. tujka za pravilo, 23. affriška dežela, 24. tujka za znamenje na rami, 26. obvodna rastlina, 28. tujka za dogodek, 30. vreta jedi, 31. oblika vode, 32. Sha-kespearejeva drama, 33. grški otok v Pirejskem zalivu, 35. španski politik, 36. tujka za napev, 38. arabski izraz za očeta, 40. svetopisemska oseba, 4Z ruska reka, 44. italijansko mesto ob Adiži, 46. svetopisemska oseba, 40. jugoslovanska reka, 56. skozi no6 izgovorjen soglasni«, 58. obvodna stavba, 60. svetopisemska oseba, 62. kraj na levem bregu Drave pod Remšnikom, 64. dalmatinsko mesto, 65. merilna priprava, 67. kraj v Savinjski dolini, 68. drama Martina Razusa, 70. tujka za težo zavoja, 71 kraj pri Poljčanah, 72. obvodno grmovje, 73. tatarski poglavar, 74. svetopisemska oseba, 76. domač praznik, 78. del parnega 6troja.
Kadar milijonar iz Amerike ribe iovii
Rešitev ztogovne hrizanice
z dne 29. avgusta
Vodoravno: 1. iva, 4 sodavičar, 13. prt, 16. miza, 17. kozolec. 18. arak, 19. Emona. 20. lizol, 21. alibi, 22. Berana. 24. Jan, 25. Otoman. 28. avizo. 31. pagat, 34. opolo, 37 bira, 39. siromak, 42. udav. 44. Izo, 45. kor, 46. Ala, 47 rod. 48. Aza, 49. Lupo, 50. ribolov, 51. orač, 52. omelo, 54. tobak, 57. obara, 59. natega, 63. čer, 65. odolin, 68. omara 70. rapir, 71. odtok, 73. kapa, 74. Talijan, 75. rana, 76. osa, 77. radikalec, 78. Nil.
Navpično: 1. ime, 2. vime, 3. Azori, 4 Sana, 5. oka, 6 Dole, 7. Azija, 8. voza, 9. Ilona, 10. čelo, 11. Aca, 12. ralo. 13. Primo, 14. Raba. 15. tki, 22. Babilon, 23. nosorog. 26. tokovod, 27. Novačan, 29. vizum, 30. zakol, 31. pirit, 32. golob, 33. tarok, 35. Pudob, 36. Lazar, 38. rop, 40. Rab, 41. Mal, 43. dar, 53. etapa, 55. očali, 56. arija, 58. altan, 60. Amas, 61. erar, 62. Arad, 64. epik, 65. oral, 66. odre, 67. ioni, 68. oko, 69, ata, 71. one, 72. kal.
»Praviš, da pride vsak večer ob 11 mimo?« »Zmeraj. Menda ee mu ni kaj hudega pripetilo?«
Grapar in Cavnar sta bila v resnem pogovoru. »Jaz izviram iz velike družine,« pravi Grapar.«
»Koliko pa vas je bilo?« »Deset bratov in vsak je imel eno 6etro.« Cavnar se je začudil: »Kaj, dvajset vas je?« Grapar se je namuznil: »Ne, 6amo enajst.«
Priporoča se šperijalna mehanična delavnica za popravilo koles, šivalnih strojev, gramofonov, otroških vozičkov, pokromanje, poniklanje in emajliranje.
I"vr;,1)" Justin GustinM. Maribor
Tattanbadiova ulica, nasproti Narodnega doma
Trgovina koles, otroških vozičkov, pneumatike in vseh nadomestnih delov. Nakup in prodaja rabljenih sirojev, žeieza, kovin i. t d.
TTajueč odmora in za dovoUstua ob najueč/i šledljivoiti nudi samo
M D1HP
. ---<75 -■
*W%ffll I-
ii&tlmk mfill
ui usa*& l^f^Jf kurivo (F^*^
FEBOum	^
VIDHOVCI
Kaj pravi tehnika
Največja slika svetovnega športa
V Nemčiji 6e vedno pogosteje in pogosteje 6liši povpraševanje: »Kaj je prav za prav z velikim olimpijskim filmom, katerega je v času Berlinske olimpiade snemala Leni Riefenstahl?«
Kakor znano je Leni Riefenstahl — »diktato-nca nemškega filma« — sprejela naročilo, da izdela veliko športno sliko, ki bi na umetniški način zajela celoto olimpijskih iger. Čeprav je poteklo že celo leto od berlinske olimpiade, vendar do danes še ni nobenih vesti o usodi tega filma
Na gornje vprašanje odgovarjajo prizadeti nemški krogi, da zahteva ta film dolge in skrbne obdelave kajti fiostati mora dokument trajne vrednosti. Po mnenju Leni Riefenstahlove bo trajala obdelava tega filma tri leta.
Seveda bi mogli v veliko krajšem ča6u sestaviti serijo olimpijskih slik, kakor to delajo zvočni tedniki. ki prinašajo 6like najnovejših zanimivosti. Film pa. ki ga izdeluje Leni Riefenstahl. bo nekaj popolnoma drugega, kot navadna suhoparna filmska kronika tedna — bo 6lika svetovnega športa na visoki stopnji velike umetnosti.
Olimpijske igre so trajale šestnajst dni, na 15 mestih istočasno in povsod — na igrališčih, na te-kališčih in na progah — so bili operaterji in lovili na filmski trak material za Leni Riefenstahlovo. Tu moramo pripomniti, da se je na vseh točkah, kjer 60 6e odigravale olimpijske borbe nahajalo vedno po več operaterjev, kajti lahko bi od takih olimpijskih scen, katerih v studiu nikakor ni mogoče jKjnovitr ostal 6amo en posnetek in. če bi se ta ponesrečil, je scena v danem trenutku za film po-polnoma izgubljena.
Na berlinski olimpiadi 60 zavrteli naravnost fantastično dolžino filma, to je 400.000 metrov. Sedaj je treba iz te surove mase ustvariti film... Delo, ki je v resnici veliko.'
Olimpijski film bo sestavljen iz dveh delov po 3500 m. Tako bodo morali od 400.000 metrov zavreči 393.000 metrov posnetkov.
Leni Riefenstahl bo zaposlena v glavnem z montažo izbranega materiala, kar nastopi v začetku 1. 1938 Mogoče bomo že drugo leto videli tudi pravi olimpijski film, ki pa bo v vsakem slučaju izdelan pred Tokijsko olimpiado.
Zadnje dni 60 se razširile doslej še neutemeljene vesti, da je Leni Riefenstahl padla v nemilost pri odločujočih krogih. Ce je to res in kdo bo prevzel ter dovršil film berlinske olimpiade, o tem bomo naše bralce obvestili.
Svetovna razstava v dvomljivih rehordih
Pariško svetovno razstavo obišče dnevno 363 tisoč 949 obiskovalcev. Poslednje dni jo je obiskalo po 163.000 do 140 000 ljudi. Čeprav se dozdevajo te številke tako visoke, vendar opozarja list »In-transigeant«, da 60 prejšnje pariške razstave imele več obiskovalcev. Tako je prišlo na pariško kolonialno razstavo leta 1931 povprečno vsak dan v mesecu avgustu po 197.200 obiskovalcev. Do 15. avgusta je prišlo na kolonialno razstavo 15,900.000 ljudi, medtem ko se letošnja razstava giblje okrog 10 milijonske meje. Na kolonijatni razstavi leta 1900 so bili dnevi, ko je obiskalo razstavo na dan več ko pol milijona ljudi! Rekord letošnje svetovne razstave pa je le 363.949 ljudi na dan. Na kolonialno razstavo leta 1931 je prišlo vsega skupaj 33 milijonov 489.900 obiskovalcev. — Na bruseljsko svetovno razstavo leta 1935 je prišlo več ko 20 milijonov ljudi. Pri tem pa niso biti stroški niti za kolonialno niti za bruseljsko svetovno razstavo šc približno ne tako veliki, kot so za pariško svetovno razstavo leta 19371
Stekleni človek na sodišča
V Dresdenu je bil zanimiv proces, ki se je iz-cimi! zaradi tega, ker je nemški higienski muzej razstavil na pariški razstavi avtomat z imenom »Stekleni človek«. Ta stekleni človek je v »Parku atrakcij«. Dunajska nevrologinja dr. Edita Klem-perer je tožila nemški higienski muzej v Dresdenu, češ da je uporabil njeno patentirano iznajdbo iz leta 1936. Patentiran je namreč model možganov, ki ga osvetljuje dve sto Neonovih žarnic. To idejo so, kakor žc rečeno, uporabili pri konstrukciji »Steklenega človeka«. Proces še traja.
Javna dražba
Pri sodišču v Šoštanju 9. septembra 1937, 4 skupine, dve stanovanjski hiši, stavbišča, travniki in njive. Najmanjši ponudek celote Din 140.000'—. Informacije daje: Hranilnica dravske banovine, podružnica Celje.
Prvovrstni premog »Stanovsko«
Vam dostavi na dom po 32 din za 100 kg, zastopnik v Mariboru, Kopališka 10. Večje količine po dogovoru. Drva in kolobarji na malo in veliko.
Oglašujte v »Slovencu«!
Suhe gobe
kupujemo stalno vsako množino.
Marko lungwirth, Praga XII.
Londyn sk a 18 — Teleron 281-74 Brzojavni naslov: JUNGMARK Praha.
Starostno zavarovanje delavstva
Minister za soc. politiko in narodno zdravje gospod Dragiša Cvetkovič se je posluiil pooblastila, ki ga je dobil s finančnim zakonom za leto 1937/1938 in je z uredbo z dne 17. marca 1937 odredil, da naj Osrednji urad za zavarovanje delavcev prične s 1. septembrom 1937 izvajati tudi zavarovanje delavcev za onemoglost, starost in smrt.
Važen je ta mejnik v zgodovini našega industrijskega in obrtniškega delavstva, saj je z uvedenim starostnim zavarovanjem uspešno zaključen dolgoletni boj za delavsko starostno in onemo-glostno preskrbo.
Kdor pozna zgodovino starostnega zavarovanja, ve, da je silno počasi zmagovalo prepričanje, da je delavcu brezpogojno priznati za starost in onemoglost življenskim prilikam odgovarjajočo preskrbo kot pravieo in da je treba zato od gospodarstva zbrati sredstva za to starostno in one-moglostno preskrbo.
V 18. stoletje nazaj segajo prvi pričetki starostnega zavarovanja. Prve pričetke srečamo pri francoskih pomorščakih, katerim so v Franciji leta 1791 priznali pravico do rente za onemoglost. Kmalu za tem so enako odločili tudi v Belgiji. V bivši Avstriji pa so rudarji postali prvi deležni zavarovanja za onemoglost, starost in smrt. Ostalo industrijsko in obrtniško delavstvo pa je zaman doslej terjalo uvedbo starostnega in onemoglost-nega zavarovanja.
Zakon o zavarovanju delavcev vsebuje že od leta 1922 dalje vse določbe za izvajanje starostnega zavarovanja. Rekli pa so, da gospodarske in druge razmere ne dopuščajo in ne dovoljujejo, da bi se gospodarstvo obremenilo s stroški, ki jih nujno povzroča starostna delavska preskrba.
Ker pa se niso izvedle vse panoge zavarovanja, ker se je moralo zavarovanje doslej omejiti le na bolniško in nezgodno panogo zavarovanja, zato smo stalno slišali o krizi, ki jo preživlja to zavarovanje. Z uvedbo starostnega zavarovanja se bo sele upostavila prava zveza med posameznimi vrstami zavarovanja in tako se bo tudi učvrstila finančna baza našega socialnega zavarovanja sploh.
Pravilno je izjavil minister g. Cvetkovič ob uvedbi starostnega zavarovanja, da predstavlja uvedeno starostno in onemoglostno zavarovanje akt socialne pravičnosti v veliko korist delavstva pa tudi gospodarstva ter same države. Z uvedenim starostnim zavarovanjem hoče država najsiro-mašnejšemu delu našega ljudstva oskrbeti najnujnejšo preskrbo v onemoglosti in starosti, vse to pa ne kot miloščino, marveč kot pravico, ki jo je dosegel delavec na podlagi vzajemnosti in po sistemu lastnega varčevanja.
Težko bo kdo trdil, da bi moglo uvedeno starostno zavarovanje kakorkoli škodovati našemu gospodarstvu. Skromni so namreč prispevki, ki jih bo terjalo zavarovanje od delodajalcev. Dočim znaSa povprečni mesečni prispevek za starostno zavarovanje rudarjev din 53, za pokojninsko zavarovanje zasebnega nameščenca 210 din, bo znašal povprečni mesečni prispevek za delavsko starostno ln onemoglostno zavarovanje komaj 16.50 din. Zato lahko trdimo, da je ta prispevek skro-
Pro( s Črnilnikom!
Nobenih umazanih prstov več in vendar stalno
/epa - enakomerna pisava!
Zastopstvo:
Soenneckenovlh ;:E!nih I?. Bonac
trgovina s papirjem, šolskimi in tehničnimi potrebščinami LJubljana
Naše gospodarstvo v juliju
Prejeli smo najnovejše mesečno statistično poročilo Narodne banke, iz katerega posnemamo naslednje podatke:
Efektni promet na naših borzah je znašal julija letos 25 (junija 28, lani julija 17) milij. dinarjev. Devizni promet je dosegel 295 (junija 285, julija lani 205) milij. din. Tečaji državnih papirjev »o bili v juliju naslednji: vojna škoda 407.80 (junija 1937 408.77, julija 1936 363.75), 7% inv. posojilo 89.48 (88.77 oziroma 83.49), 4% agrarji 52.54 (52.58 oziroma 48.35), 6% begluške obveznice 76.60 (76.67 oziroma 68.97),
Indeks cen na debelo je znašal julija 73.7 (junija 1937 72.1, julija lani 65.6), če vzamemo za podlago cene v letu 1926 kot 100. Posamezne skupine izkazujejo naslednji indeks: rastlinski proizvodi 71.5 69.3 oziroma 60.9), živin« in proizvodi 65.5 (62.0 oziroma 61.1), mineralni proizvodi 88.1 (88.1 oziroma 80.6), industrijski proizvodi 76.3 (75.9 oziroma 67.5).
Cene na drobno so znašale v juliju: Belgrad 85.6 (85.6 oziroma 77.1), Zagreb 82.6 (82.5 oziroma 79.3), Ljubljana 85.6 (86.2 oziroma 84.2) in Skoplje 89.5 (88.6 oziroma 84.7).
Bilance 20 največjih bank v državi izkazujejo za junij povečanje vloge za 94 milij. din na 3.299 milij. din. Istočasno je narasla tudi gotovina za 31 na 442 in posojila za 63 na 4.138 milij. din.
Število natovorjenih vagonov je doseglo julija letos 152.000 (juniia 1937 136.000 vagonov, lani ju-liis pa 130.000 vagonov).
men in sprejemljiv le kot prvi pričetek starostnega in onemoglostnega zavarovanja. Pa ie U prispevek sam bo nudil onemoglemu delavcu po dopolnjeni čakalni dobi skromno, pa vendar tako preskrbo, da bo imel po stalni zaposlenosti v starosti oziroma onemoglosti zase največ 432 din mesečne rente.
Kljub temu pa se dobro zavedamo, da ima zakon o starostnem zavarovanju delavcev tudi hibe. Zavedamo se dobro, da to zavarovanje še ne bo popolno, in da bomo morali z vso skrbnostjo in z vso doslednostjo stremeti za tem, da se zboljša starostna preskrba delavcev, da se ravno tako zboljša preskrba vdov in sirot, kar pa bo vse mogoče le, ako se prispevki prilagode tem upravičenim potrebam.
Nas vseh skrb pa bodi tudi, da bomo s sredstvi, zbranimi doma, tudi sami razpolagali. Skrbeli bomo zato, da bo domač denar keristil naši domačiji. Prepričani smo, da bomo tudi s sedanjimi prispevki zbrali v naši domovini lepe kapitale, ki bodo na razpolago občinam in javnim ustanovam, predvsem za investicije v zdravstvene in socialno-politične svrhe. V tem oziru nam morajo biti tuje države lep in vzpodbuden zgled. Primeroma le navajamo, da je imelo nemško starostno zavarovanje v letu 1930 mimo drugih ustanov 193 sanatorijev za pljučne bolezni odraslih z 21.133 posteljami in 415 sanatorijev za pljučne bolezni otrok s 33.000 posteljami. Nemško zavarovanje je dalo državi in občinam več kot milijardo mark posojil za gradnjo bolnišnic, delavskih stanovanj itd.
Prav ta povezanost kapitalov. zbranih za starostno in onemoglostno zavarovanje z gospodarstvom samim in z našimi javnimi ustanovami pa bo najboljši porok in varuh pred morebitno finančno propastjo zavarovanja samega. Gospodarstvo bo oplajal denar starostnega zavarovanja in gospodarstvo bo zato tudi jamčilo, da bo delavec v starosti in onemoglosti resnično preskrbljen.
Še na eno moramo opozoriti. Ker toliko let niso uvedli starostnega zavarovanja, se je zgodila prav za prav krivica vsaj vsem onim, ki bi od leta 1922 dalje s svojim delom doslužili pravico do starostne oziroma onemoglostne preskrbe. Tako pa bodo prvi deležni dajatev starostnega in onemoglostnega zavarovanja šele po petih letih, brez preskrbe pa bi ostali vsi tisti, ki jih bo starost ali onemoglost zatekla pred potekom te dobe. Za vse te bo preskrbel v smislu ministrove uredbe poseben pravilnik, ki jim bo določil izjemne pokojnine. Sredstva za te izjemne pokojnine pa se bodo pobirala iz tekočih prispevkov, tako, da je tukaj najlepše uveljavljeno načelo delavske solidarnosti.
S ponosom in zadovoljni ter veseli pa ugotavljamo, da v vrstah slovenskih gospodarskih krogov proti uvedbi starostnega in onemoglostnega zavarovanja v zadnjih letih ni bilo nobenega resnega odpora. Nasprotno s priznanjem ugotavljamo, da se je slovenska industrija tn slovenska obrt brez oklevanja po svojih posameznih predstavt-teljib izjavila za to, da se starostno zavarovanje izvede in da bo tudi nosila svoj del bremen.
Konferenca zbornic v Belgradu
Kot smo že poročali, bo v četrtek, dne 16. sep,-tembrs 1937 konferenca v»eh trgovinsko-indnstrij-skih zbornic iz države v Belgradu. Na dnevnem redu io naslednje razprave: 1. Uredba o prepovedi osnovanja m del« veleblagovnic (poroča zagrebška zbornica). 2. Zaščitni ukrepi za trgovce-dolžnike (sarajevska zbornica). 3. Uporaba zakona o gospodarskih zadrugah (ljubljanska zbornica). 4. Zavarovanje trgovcev (zagrebška zbornica). 5. Načrt zakona o cestnih skladih (novosadska zbornica). 6. Načrt uredbe o izrednem prispevku za prekomerno izkoriščanje cest (belgrajska industrijska zbornica). 7. Kreditn« politika privilegiranih denarnih zavodov (podgoriška zbornica). 8. Predlog zakona o nadzorovanju predmetov za prehrano in aploino porabo (petrovgradska zbornica). 9. Načrt pravilnik« o javnem nadzorstvu nad kozmetičnimi »redstvi (belgrajska trgovinska zbornica). 10. Povečanje procenta zaslužka pri prodaji nejodirane soli (zagrebška zbornica). 11. Naše strokovno šolstvo (novosadska zbornica). 12. Vprašanje uredbe o nagradi za vajence (ljubljanska zbornica). 13. Predlog novo-sadske zbornice za izpremembo zakona o pobijanju nelojalne konkurence. 14. Načrt zakona o pooblaščenih gospodarskih svetnikih (osješka zbornica). 15. Zlorabe v zvezi z izdajo potrdil o gostinski usposobljenosti (belgrajska trgovinska zbornica). 16. Konkurenca kazenskih zavodov v gospodarskem delu (ljubljanska zbornica). 17. Obnova vseh važnejših prejšnjih sklepov. Konferenca bo trajala več dni. *
Elektrovod Kosese—Dravlje. Mestna elektrarna ljubljanska namerava zgraditi elektrovod visoke napetosti 6000 V od Draveljo v Delnice in od tam v Koseze. Komisijski ogled bo na licu mesta 21. septembra ob 15.
Likvidacija. Kmetija, reg. zadr. s otn. zavezo r Leskovcu pri Slov. Bistrici.
Občni zbori: Kovina, prva jugoslovaosks meta-lurgična industrija v Mariboru, 28. septembra ob 11, Kreditna banka, d. d. v Murski Soboti 19. septembra ob 10.30.
Znižanje glavnice: Peter Majdič »Merkur« kovinska, industrijska in trgovska družba z omej. zavezo v Celja od 5.0 n« 0.5 milij. dio.
Borza
Denar
Dne 4.septembra.
Ta ted en je znašal devizni promet 6.482 milij. milij din v primeri z 10.073, 6.769, 5.273 in 6.634 milij. din v prejšnjih tednih.
Curih. Belgrad 10, Pariz 16.235, London 21.5875, Newyork 435.375, Bruselj 73.3625, Milan 22.925. Amsterdam 240.20. Berlin 174.70, Dunaj 80.20 do 82.10, Stockholm 111.30, Oslo 108.475, Kopenhagen 96.375, Praga 15.19. Varšava 82.35, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25. Helsingfors 9 5425, Buenoe-Aires 131.25.
Hmelj
Žalec, 3. septembra.
Hmeljarska zadruga poroča, da je obiranje hmelja docels končano in da je tudi nazadnje obrano blago brezhibno v barvi in prvovrstne kakovosti. Kupčija se polagoma razvija in eo se tudi cene ustalile ter se plačuje sedaj za boljše blago 20 do 25 din, za slabše pa do 20 din za kg. Četudi prave živahnosti v kupčiji letos še ni. je vendar za naš letošnji pridelek vedno več zanimanja. Po vesteh iz inozemstva bo pridelek žlahtnega hmelja manjši, kakor pa se je pred obiranjem računalo.
Snrrt
Pierre de Coubertin - mrtev
Ustanovitelj modernih olimpijskih iger, baron Pierre de Coubertin, ie v 75. letu svoje starosti umrl. Pokojni je bil eden izmed redkih mož, ki je vse žrtvoval za šport in olimpijsko idejo. Njegovo delo so bile prve olimpijske igre v Atenah 1. 1896 in vse poznejše olimpijade, ki so dosegle lansko leto v Berlinu višek v moderni telesni kulturi. Kljub svetovni vojni, ko so se narodi bojevali med seboj z mečem in puško, kljub ogromnemu sovraštvu, ki
ki je vladalo na svetu od 1 1914—1918, se jc po Coubertinovi zaslugi po vojni zbral v olimpijskih arenah ves športni svet, ki se je boril in se bori v plemeniti borbi na zelenih in belih poljanah ter v rekah in bazenih. Ime tega velikega športnika in častnega predsednika mednarodnega olimpijskega odbora bo zapisano z zlatimi črkami v zgodovini športa.
Korolan i Stavijo
Na Korotanu ob 16.30 prvenstvena tekma KO-ROTAN : SLAVIJ A.
Hermes : Mars
Prvenstvena nogometna tekma danes popoldne
ob pol 5. aa igrišču Hermesa
To bo gotovo ena izmed najzanimivejših prvenstvenih tekem ljubij I. razreda med starim prvorazrednim klubom Hermesom in novopečenim Marsom. Obe moštvi sta se dobro pripravili in nikakor ne bosta točk poceni prepuščali nikomur Šlo bo za res, borba bo tipično prvenstvena, taka, kot si jo občinstvo ravno želi. Predtekmo odigrajo izborni juniorji obeh klubov. Glavno tekmo sodi Vrhovnik.
Kino in variete
na Velesejmu
Kinopredstave o nastanku dnevnika so vsak dan od nedelje dalje od pol 4. do pol 7. Ob nedeljah in praznikih je predstava še ob pol 11. dopoldne. Vstopnina je 2 din.
Popoldanska predstava v varieteju je odslej namesto ob 4. šele ob 5., dočim ostane večerna predstava ob 9.
Radio
Programi Radio Ljubljana i
Nedelj a. i. leptembra: 8 Veeel nedeljski poidravl Duet harmonik (brat In »estr« Ropnlk), vmee ploSče — I Cas. vreme, poročila, sporcu — 8.15 Prenos eerkv. glasbe iz trnovske cerkve — 9.43 Verski govor (prior g. Valerian Učak) — 10 Cliopinove melodije (plošče) — 10.30 Trboveljski pevski jazz-kvartet — 11..% Otroška ora: Trije godci — 13 Koncert Radijske*« orkestra — 11 Čas. vreme, »pored, obvestila - 13.15 Kar želite, to dobite (plošče po željah) — 15.3(1 Prenos odkritja spomenik« kralju Aleksandru I. z Rakeka — 17 Kmet. ara: Vzgojne in kožne bolezni domačih živali (g. dr. L. Hribar) — 17.» Oktet litijskih fantov — 19 Ca*. ▼Teme, poroMI«, spored, obvestila — IS.10 Nac. ura 19.50 Slovenska ur«: Brnca ln Brnčanl n« Koroške«) (predavanje ge. Jallje Cnček in plošče) — 20.» Slov. narodne pesmi » «prcmljev«njem Radijskega orkestra. Sodelujejo: gdčnl. Poldk« Zupanov« tn Vida Rndol-fov«, gg. Svetozar Banovcc ln Roman Petrovih' — M Pas, vreme, poročila, »pored — 9.15 Rezervirano za prenos s velesejma.
Ponedeljek, t. leptembra: H Pevski kvartet .Fan tje n« vasi« — 12.45 Vreme, poročila — 1* Ca«, »porod, obvestila — 18.15 Skladbe Frane« 8nppea in Donizet-tlj« (plošče) — 14 Vreme, borz« - 19 Css, vreme, poročila, »pored, obvostila — 19.30 N«e. nr« — 19.50 Zanimivosti — 21). 10 Boj z« novo Holo in kulturni napredek (g. prof. Etbin Bojo) — 20.30 Prenos konoerta naraščaja Rdečega križ« r proslavo rojstnega dne NJ. Vel kralja Petra 11. r. bež(grajske osnovne Sole — 22 Ca«, vreme, poročil«, spored — 22.15 Sedaj pa na ples (pl.)
Dragi programi i
Nedelja, i. teptembra: llelgrail: /9.5(1 Orkestralni koncert 21 Narodne pesmi — Zaprrb: JO Nabožni koncert — 21.15 Tamburiee — Dunaj: JO Zvoki iz obdo-nAvakih dežel — 211..» Orkestralni koncert — 22.» Plesna glasba — Budimpeita: 20.10 Igra — 21.10 Salonski orkester — 22.» Ciganska glasb« — 28.20 Plesna glasba Trut-Milan: 17.15 Simfonični Jazz — 21 l>rama <8aloma« — Itim Rari: 21 Igra — 21.411 Orgle - 22.40 Plesna glasba — Praga: 19.21) Orkestralni koncert — 2(1.14 Vokalni koncert - 21.10 ljudski koncert — 22» Jazz — Vartova: 20 Plošče — 22 Brahmsove »onate — K/iniatberg: 20 Nordijska glasba Hamhrtia-Frank-furt: 211 Griegov večer — KSln: 211 Zabavn« in plesna glasb« — Rer omUmter: 211 Švicarski vočer — S/ro»-sbourg: 21.» ljudski koncert - 22.30 Arije iz Tone — 22.45 .laz/. — Bukarešta: 19.50 Dne t i — 20.15 Orkestralni koncert — a.55 Operna In operetna glasba — lApuko: 20 Veliki Jugoslovanski večer.
Priložnostni nakup
letnega blaga 6 din. crep za ženske obleke, se dobi pri TRPINU. MARIBOR, Vetrinjska St. 15.
Ob priliki velesejma obiščite že 30 let priznano tvornico cementnih izdelkov in umetnega kamna
JOS. CIHLAR
Ljubljana. T y r s c v a cesta 69
izdeluje steklobetonske nadsvetlobe (Luxfer). Velika zaloga kameninastih cevi.
V Vojvodini je peronospora skoro popolnoma uničila letino ter bo pridelek obče slab, mnogo pa bo ostalo tudi neobranega. SliČno je na Poljskem, kjer bo po zadnjih poročilih letošnji pridelek za 60!& manjši, kakor je bil lani. Tudi v Ameriki baje pridelek ne bo tako obilen, kakor ee je prvotno računalo.
Zatec, 3. septembra.
Z nakupovanjem letošnjega žateškega hmelja se polagoma nadaljuje in plačuje po 14 do 21 Kč, t. j. 21 do 32 din za kg. Računa se, da je prodano iz prve roke ie 20% pridelka. Kupuje se predvsem za nemški, francoski ln smeriškl račun.
Živina
Mariborski sejem 3. septembra. Na svinjski sejem je bilo pripeljanih 290 svinj. Cene so bile naslednje: mladi prašiči 6—6 tednov stari 90 do 110 din komad, 7 do 9 tednov stsri 100—120 din, 3 do 4 mesece stari 140—170 din, 5 do 7 mesecev stari 215—844) din. 8 do 10 mesecev stari 350-440 din, 1 leto stari 650—740 din komad, 1 kg iivc teže 6—7.50 din. 1 kg mrtve teže 9—11 din. — Prodanih jc bilo 00 svinj.
XII. športni dan na Rakeka. Na praznik 8. t. m. se vtši na Rakeku, v centru notranjskega športa, športni dan SK Javornika s sledečim sporedom: Dopoldne s pričetkom ob 9 lahkoatietski meeting za prvenstvo Notranjske 1937 s sledečimi točkami: tek na 100 m. štafeta 4x100 m in švedska štafeta, skoki v višino, daljino in v višino ob palici, meti krogle, kopja in diska. Popoldne pa se nadaljuje tpored na nogometnem igrišču z dvema tekmama. Na tem pomembnem športnem prazniku Notranjske se snidejo vsako leto športniki iz Vrhnike, Borovnice. Logatca, Rakeka, Cerknice in Begunj. Tudi letos se pričakuje polnoštevilna udeležba z ostrim bojem in lepimi rezultati.
Nepreklicno nn praznik 8. septembra t. 1. bodo ob pol 14 ob vsakem vremenu kolesarske in motociklistične dirke na progi Rudnik-Novo mesto in nazaj, katere priredi kolesarsko in motociklistič-no društvo »Sava«. Start in cilj bosta na Rudniku. Priglašenih je že več dirkačev tudi iz Hrvatske in Maribora. Vabimo vse športnike.
SK Disk v Domžalah proslavi v sredo 16. športni dan in otvoritev novega nogometnega igrišča, ki bo eno najlepših igrišč v dravski banovini. Pokroviteljstvo nad proslavo je prevzel g. ban, domžalski župan g. Vrečar pa je poklonil lep pokal za zmagovalca v brzoturnirju, na katerem sodelujejo Ko-rotan iz Kranja, SK Mengeš, SK Domžale in Disk. Po daljšem presledku se bo nudila občinstvu zopet igra, s katero jo bodo brez dvoma zadovoljili. Po končanih tekmah bo velika športna veselica na vrlu g. predsednika Antona Mullerja.
Razpis
propagandnega lalikoatletskegn mecttnga. kot priro-dltve po dolžnosti Športnega kluba •Jugoslavije, v Celja, dne 12. septembra 1937.
Športni klub tjngoslnvlja. t Celju' priredi v nedeljo, dne 12. septembra 19.17 ob 8 dopoldne n« »vojem igrišču propagandni lahkoatietski meeting kot prireditev po dolžnosti. Prireditev bo n« tekallščn, ki Je začrtano n« lastnem Igriščn n« Spodnjem l.anovžu (Kersnikova nlloa) v Celja: tekaliSče je dolgo 356 m, pokrito z ugaskl in ima 4 nedvignjene zavoje.
Pravico uastopa Imajo vsi verificirani in neveri-flciranl atleti klubov, članov .IT. A Z.
Prij«ve, s priloženo prijavnino din 2, za točke in tekmovalca ter din 5, zn moštvo. Je poslati na oaslov: SK Jugoslavija, Celje, — France Dobnik, Celje, Breg 5t. 32. do 7. septembra 1937. do 14 popoldne.
Nagpede »o- pri 5 tekmovalcih v poedinl disciplini dve priznanlct. prt več kot 5 tekmovalcih v po-editvi disciplini pa tri priznnniee.
Tekmovanje bo po pravilih in pravilnikih JLAZ.
Program In vrstni red disciplin Je tale:
1. Tek 1(10 m senlorM: 2. tek 100 m JnnlorJ! C; 3. tek 80 m juniorji B, 4. tek «0 m juniorji A: 5. met krogle seniorji: 6. met krogle 5 kg jnn. C: 7. met krogle 4 kg Jun. B; 8. tek 5000 m seniorji; 9. »kok v višino z zaletom, InnlorJI C: 10. skok v viSInn * 7»le. tom jnnlorji B; 11. met diska seniorji; IS. met diska 1.5 kg juniorji C; 1». met diska 1 kg. jomorji A; 14. skok v daljino z zaletom, seniorji; 15 skok v daljino z zaletom JnnlorJ! C; IC. skok v dpljino z za letom juniorji B; 17. skok v daljino t zaletom Jnnlorji A; 18. tek 1500 m Juniorji C; 19. met kladiva 5 kg, jnnlorji C; 20 troikok z zaletom juniorji C; M. Balkanska štafeta: snfly400X300X100 metrov.
Planinska koča
na prometnem kraju, vis a vis umetnega jezera, primerna zn okrevališče ali buffe se proda. — Proda se tudi parcela pri postaji Žirovnica.
Poizve se v restavraciji Meiak, ŽSrovnica
Perzijske preproge
Okazijska prodaja
Gjordes	160X100	cm	Din	500
Melas	126X 77	ff	f f	600
Kozana	155X105	ff	f f	700
Serabend	113x100	ff	f f	750
Melas	152X 89	ff	f f	800
Tuzla	143X100	ff	f f	800
Dagheshan	148x 90	ff	ff	800
Jomud	142x 89	f f	f f	900
Afghan	185X105	ff	ff	900
Ferahan	185X120	f f	f f	1200
Ferahan	295X 80	ff	f f	1500
Širaz	170X120	ff	f f	1500
Kazak	161X141	f f	ff	1700
Šuša	208X153	f f	ff	2000
Kubistan	255X145	ff	ff	2500
Ušak	300X200	ff	ff	3200
Svileni	275X215	ff	tf	6000
Ferahan	440X305	ff	ff	5000
Vrhutega največja zaloga popolnoma novih prvovrstnih predvojnih kakor tudi specialnih Antiqui komadov
Najsolidnejše cene!
Priporoča se domača tvrdka
Anto Grgič-Damask
stalno zapriseženi veščsk kr. okrožnega sodišča
Velesejem paviljon F
Koja br. 155-161 '
Božje roke so močnejše, ko roke zdravnikov vsega sveta
Očividec čudežnih ozdravljeni v Lurdu poroča „Slovencu"
V Lurdu, 30 avgusta 1937.
Iščem gospodično Desmont. Neka strežnica mi smehljaje se pravi: »Postelja št. 100« in me odvede tjakaj. Toda postelja je prazna in gospodična, držeč škatlo v rokah, me glasno in krepko vpraša: »Koga iščete, gospod?« »Gospodično Desmont.« »Saj to sem vendar jaz« mi odgovori in se z živahnimi kretnjami obrača k bolničarki, ki ji donaša popotne zavoje. Vem, da se vse ozdravljene osebe izvrstno spominjajo in da so vse živahne in da vse glasno govorijo, kakor gospodična Desmont. Vendar, ko sem zvedel, da je ta gospodična v Lurdu že umirala, sem bil še posebej iznenaden.
Gospodična Desmont ima mnogo opraviti. Rečem ji: »Gospodična, povejte mi, prosim, svoje točno ime in bolezen, ki ste jo imeli. »Vam bom V6e napisala « Vzame iz prtljage kuverto in mi napiše: »Marija Tereza Desmont, stara 44 let, stanuje v Suresne, okraj Seine, Avenue des Conferences, številka 8. Ozdravila od tuberkuloze na obeh straneh plj-uč in bacilarne peritonite — 21. avgusta ob 9 dopoldne.«
»Ej, gospodična Desmont, če mislite, da me boste s tem odpravili in da se bom zadovoljil s tem listkom, se jako varate. Saj imam v svoji domovini veliko ljudi, ki ljubijo Marijo in radi berejo o njenih milostih, a je tudi takih, hvala Bogu malo, ki naše Gospe ne marajo in jim je treba prijateljsko razložiti in opisati dejstva. Oni pa naj potem sami presojajo. Jaz sem junaško izpraševal dalje:
Marija Tereza Desmont je uboga bajtarica. Nalezla se je tuberkuloze, bolezni siromakov. Mučila se je z jetilko več ko 7 let. Nima ni\ očeta ne matere, samo sestro, ki pa se ne strinja z njo v venskih stvareh. Bolezen pa je stalno napredovala. Jettka se je polastila obeh strani pljuč in ji dalje ugcmabljala pljuča.
Lani je bila vse leto primorana ležati v postelji. V Lurd je prišla iz bolnišnice Maison de Santč »La Consalation« v Suresnes (Seine). Njeno stanje je bilo tako težko, da je smela potovati samo z »belim vlakom«. »Kdo vam je plačal pot?« Des-montova je poiskala v torbici in mi dala pismo, rekoč: »Berite!«
Videti je, da sem s svojimi vprašanji že preveč nadlegoval gdč. Desmontovo. Zanjo je to popolnoma razumljivo in logično, da v Lurdu osdravljajo ljudje nenadoma, tudi od najhujših bolezni, kjer je vsa zdravniška veda brez moči. Zakaj torej toliko vprašanj? Bog more ozdraviti vsakogar, pa bodi da je to Desmontova, ali kdo drugi, to je njej vseeno! Poglavitno je, da se izvrši božja volja! Preberem pismo. Neka dobra duša, gospodična S. Darmand, Ville St. Joseph, le Banche (Savoie) plača zanjo potne stroSke v Lurd, ker ne more leto6 6ama iti na romanje. Želi ji ozdravljenja in se priporoča v molitev. — Krščanska ljubezen je torej še živa!
Vrnem ji pismo in jo spet izprašujem. Zvem, da je potovala v najhujših bolečinah. V Lurd so jo pripeljali z nacionalnimi francoskimi romarji 19. avgusta, in sicer nezavestno. Nezavestno so tudi prenesli v bolnišnico »Naše žalostne Matere božje«, v dvorane »Naše Gospe od sedem žalosti«. V bolnišnici skoraj umira. Razumljivo, da bolnica že več mesecev ni drugega uživala, ko po nekaj kapljic tekočin. Vsa dvorana je sočustvovala z njeno hudo boleznijo in mislili so že na smrt.
»Prišla sem v Lurd, da izvršim voljo Matere božje. Nisem prosila za ozdravljenje; izročila sem to popolnoma naši Gospe, naj ona stori kar hoče. Meni je vseeno, ali ozdravim ali ne, da bi se le izvršila božja volja.«
»In potem?«
»No, potem sem bila v hudih bolečinah prene-šena v votlino. Dne 21. avgusta ob devetih dopoldne so me dali v vodo, ker se sama nisem mogla niti zgeniti. V vodi sem se nenadoma osvestila in začutila tajke neznosne bolečine, kakor da bi imela živ ogenj v telesu in kakor da so me položili v plamene in ne v vodo. Vsak hip sem mislila, da bom umrla od teh strašnih bolečin. Toda nenadoma so odšle bolečine in vse slabosti. Občutila sem neko moč v sebi, ki me je tirala, naj vstanem in se prepričam, da sem zdrava. In ko so me drugi dvignili, da me odneso iz votline, sem se oprla na noge, 6topila, šla iz votline sama in se sama oblekla.«
Gdč. Desmont je še istega dne uživala hrano, kot vsak zdrav človek m tek ji je ostal še do sedaj, da je neprestano lačna. Vedno hodi po bolnišnici sem in tja. In bila je na smrtni postelji, ko so jo pripeljali v Lurd! Zvem tudi, da je članica kongregacije Apostolata molitve in društva in propagira za delovanje afriških misijonov. Misijonstvo ji je zlasti pri srou. Videl sem, kako je gdč. Desmontova energična, kar sem opazil že takoj v začetku. In resnično, treba je bilo velike energije, da je prenašala 7 let tuberkulozo in se pozneje še popolnoma vdala v božjo voljo! Zdaj ee bo vrnila domov, a potem odide v Afriko.
»Kot redovnica?«
»Ne, kot navadna služkinja pomagat redovni-
cam v misijonih in negovala bom bolne črnce iz ljubezni do Boga.«
Medtem mi pokaže ga. bolničarka, znanka iz Urada za konstatacije, posteljo, kjer je bila gospodična Mierge.
Približam se ji- Na postelji sedi in počiva ženska oseba, suhega obraza in suhega telesa, moli rožni venec; mirna je in zbrana, neprenehoma se smehlja Razložim ji pomen svojega obiska in prosim, naj mi da vse podatke: »Mierge Rosina, rojena 12. julija 1902 v Ferte St. Aubein (Loiset). Samska, siromašna, ima še mater. Bolna je bila neprestano 15 let, vedno je imela bolečine in muke v ledvicah in črevesju. Zdravniki na noben način niso mogli ozdraviti njene bolezni. Pred 5 leti so slednjič ugotovili, da ima hud primer interokolita s kolibacilozo. Že pet let ni mogla hoditi niti ni šla s postelje. Njena usoda se je vrtela okrog postelje in nosilnice. Neprestano je imela hude napade. Poslednje 4 mesece se je bolezen tako poslabšala, da se je mogla hraniti samo s čajem, kavo in juho. V težkem stanju so jo pripeljali v Lurd. To je glede njenega telesa. A duševno? Verna in vdana v voljo božjo!
»Toda gospodična, vaša bolezen vas je- tako zelo mučila; brez dvoma ste molili za ozdravljenje?« Ona se je nasmehnila s svojim mirnim smehljajem, poigrala se je z molkom in odgovorila:
»So ljudje, ki si ne želijo biti zdravi. Ali mi verjamete, da sem večkrat molila za spreobrnjenje svojih ljudi, kakor pa za svoje zdravje? Ena človeška duša je več vredna, kakor moje zdravje!«
Vidim, da je blaga in tiha duša, iskrena in odkritosrčna.
»Ali mi morete še kaj povedati?«
Gospodična me milo pogleda in 6e nasmehne.
V tem je prišla ga. bolničarka, znanka iz Urada in je rekla: »Povejte gospodu prav vse, to je za naše katoliške liste v Jugoslaviji!«
Gospodična Mierge pravi: »Veste, gospod, ko sem videla ono gospodično v modri obleki, (pokazala mii je Desmontovo) kako umira, kako trpi, kako ee zdaj pa zdaj onesvešča. sem tukaj v Lurdu prosila sveto Devico, da, če je meni namenila ozdravljenje, naj ga rajši podeli njej.«
»Pa to je vendar gdč. Desmontova« ji pravim. »Res je, ozdravela je,« mi odgovori gdč. Mierge. • A isti dan. ko je ona ozdravela, sem se sama zavedela. da sem zdrava.«
»Kako, v votlini? Takrat, ko je bila procesija? Kje?«
»Seveda, isti dan, v petek. Ko je ona ozdravela, niti vedela nisem, kako se piše, me je nehalo boleti. Čutila sem, da morem vstati in hoditi. Poskusila sem stopiti na noge in prepričala sem se, da sem bila zdrava in poleg tega sem začutila, da sem lačna. In opoldne sem spet vse jedla. Ko že štiri mesece ne jem nič!« »Pa zakaj?« »Nimam nobenih bolečin, hodim, venomer sem lačna, nobenih znakov bolezni nimam.« »Torej vi ste želeli in prosili Marijo, da bi ozdravela ona gospodična, pa sta ozdravele obe?!«
Gospodična mi odgovori samo s smehljajem in ljubeznivo gleda proti Desmontovi, ki prav glasno razpravlja o nečem z nekim duhovnikom in živahno maha z rokami.
Glejte krščansko ljubezen! Petnajst let je bila bolna, pa zagleda svojo sestro v Kristusu, ki trpi pa ponudi svoje zdravje Bogu za njeno ozdravljenje, a se ji pri tem ne zdi niti vredno, da bi vprašala dotično za ime in jo zmeraj imenuje le .gospodično v modri obleki'! Zanjo je poglavitno njen bližnji, ki trpi.
Kolikor se čudim tem primerom ozdravljenja, se še bolj čudim tem izrazom ljubezni do bližnjega in žive vere! Glejte, kako sta se tukaj spojila dva primera, spojila z žrtvijo in molitvijo!
(Dr. Zudenigo.)
Kitajci so izkopali nekakšne strelske jarke v Tien-cinu, podzemska skrivališča, kamor sc bodo poskrile francoske žene z otroki.
Nenavaden gost v Beti hiši
O demokratičnosti visokih prebivalcev Bele hiše v Washingtonu predsednika Roosevelta in njegove soproge, priča najnovejši dogodek, ki ga j« z navdušenjem objavil ves ameriški tisk, da stanuje v Beli hiši — kabaretna plesalka.
V ženski organizaciji, kjer je bila aktivna članica gospa predsednikova, je delala tudi mlada, izredno talentirana, a brezposelna plesalka Roberta Joncy. Gospa iz Bele hiše je vzljubila to dekle in, ko je zvedela, da živi pošteno, da je skrbno vzgojena in da kljub vsemu ne more dobiti službe, je poskrbela zanjo in ji s svojim vplivom dala možnost zaslužka v enem najelegantnejš-ih vašington-skih kabaretov.
Ga. Rooseveltova pa je storila še več: povabila je artistko k sebi in ji ponudila gostoljubno streho, dokler ne zasluži toliko, da bi mogla najeti primerno stanovanje. Roberta Joncy obeduje in večerja v Beli hiši skupno s predsednikom in njegovo soprogo ter se vsak dan vozi z limuzino gospe Roose-veltove v kabaret, kjer nastopa.
Težko si je zamisliti kakšen bolj bleščeč dokaz o demokratičnosti predsednika Združenih držav severnoameriških!
Kitajski vojaški oddelek s strojnicami se prepelje pri Šanghaja čez reko.
Pesnik in igralec
Ko je bil francoski dramatik Racine še mlad } in nepoznan, je prinesel igralcu Le Ducu, ki je bil slavna in najvplivnejša osebnost na Comedie Fran-paise, rokopis, ki je bil prevezan z modrim trakom. Iskreno je prosil Le Duca, naj vendar prebere igro in naj mu odkrito pove svcrfe mnenje,
A kolikorkrat je Racine prišel k igralcu, nikoli ni dobil odgovora. Ko je bil Racine že desetič pri njem, se je dal Le Duc le preprositi in ga je sprejel.
»Vi ste,« ga je pozdravil, »veseli me, da vas osebno spoznam. Vašo igro sem prav z zanimanjem prebral.«
»In kakšna se vam zdi?« je vprašal Racine.
»Rekli ste, naj vam odkrito povem . ..«
»Da, prosim vas, gospod Le Duc.«
»Dobro, dragi moj, igra brez dvoma kaže vašo darovitost, vendar nimate pravega smisla za oder.«
»Kakšen se vam pa zdi dialog?«
»Malo predolgovezen. Tu so nekateri stavki. ..«
»In eksipozicija ?«
»Zdi se mi, da ni jasnam
»Pa razplet dejanja?«
»Odkrito rečeno, malce preveč nasilno je.«
»Škoda.«
Z glavo skozi zid ... drevi tale drzni vozač. To je znani dirkač L. W. Patrick, ki je ▼ Miamiju v naglem diru predrl 2 in pol cm debelo leseno steno. Vozač in vozilo sta to trapasto preskušnjo prestala brez škode.
»Res.« je dejal Le Duc, »vaše delo ima pa navzlic temu dobra mesta, le za na oder ni.«
»Zahvalim se vam za vaše odkrito mnenje,« je smehljaje se odvrnil Racine. »Vendar mi ne smete zameriti, če se prav nič ne strinjam z vami.«
»Kaj?« je hladno vprašal Le Duc.
Racine je vzel zavoj, odvezal modri trak in pokazal osuplemu igralcu, da je bil v zavoju — samo prazen papir ...
Ponos Spanca
Vojvoda iz Medine je kot poslanec cesarja Karla V. prišel na nekdanjo Visoko porto v Carigrad. Jako se je zamudil, videč, da v avdienčni sultanovi dvorani ni bilo zanj nobenega stola. Zatorej si je vzel plašč z ramen, ga razgrnil po tleh in se po turško usedel nanj. Tako sedeč se je pogovarja! s sultanom Solimanom II.
Po avdienci se je poslovil in odšel iz dvorane, ne da bi bil pobral plašča s tal in ga vzel s seboj.
Sultan ga je prijazno pozval, da je pozabil plašč in ga naj vzame.
»Poslanci cesarja Karla V. nimajo navade jemati atolov s seboj,« je mirno dejal vojvoda, se nalahno prikloni! in odšel.
Od povsod
72 sovjetskoruskih bombnikov je pristalo na šanghajski fronti za pomoč Kitajcem.
Ustanovitelj olimpijskih iger, baron Prienre de Coubertin, je umrl.
200 milijonov lir je runska vlada določila za zidanje cenenih ljudskih stanovanj.
Predsednik Ukrajine, Laksčenko, se je ustrelil baje zato, ker eo prišli na sled njegovemu proti-sovjetskemu delovanju.
Prvikrat je skupina turistov preplezala 1100 m visoko steno, Aiguile-Noirede Preteret, v skupini Montblanca.ki je dozdaj še ni nihče premagal in je bila znana, da ni moči priti po njej do vrha.
Tajfun je t Hongkongu tako razsajal v teh dneh, da se je 20 ladij odtrgalo iz luike, da so kar ceste pod vodo in hiše porušene. Tudi kolera je začela pobirati ljudi.
Smrt zaradi sončarice. Ko so se Italijani odpravljali v Abesinijo, so drugi prerokovali, da bodo vojaki pomrli od sončarice. Toda ta prerokba se ni uresničila. Ko so bili 1. 1917 Angleži v Mezopotamiji, je bilo 6242 primerov sončarice in je umrlo 524 vojakov. V Abesiniji je bilo pa le 30 primerov s 7 mrtveci. Italijani pravijo, da so se sončarice ubranili s tremi sredstvi. Prvič je moral vsaJs vojak imeti tropsko čelado; drugič ni noben vojak pred sončnim zahodom dobil žganja, kvečjemu malo vina in le enkrat na teden žganje; tretjič so vojaki prav malo korakali in so jih prevažali z avtomobili, — Vse to pa si tudi civilisti lahko zapomnijo in se po tem ravnajo v hudi vročini. Namesto tropske čelade, naj ima vsakdo lahek klobuk, ki ima dovoli široko oglavje, da je dosti zraka v prostoru med lasmi in klobukom na glavi. Drugič naj tudi ne pije alkohola podnevi. In tretjič naj ne hodi po soncu toliko časa, da bi se preveč utrudil.
Železniške signale je kradel
V Rio de Janeiru je sodišče obsodilo nekega Waldemarja Diniz Lima na 9 mesecev ječe, ker j« kradel medeninaste dele na svetlobnih signalih železniške družbe »Central de Brazil«, kar je bilo vzrok zadnjih katastrof na postajah San Christovan. Marechal Hormes in Derby Club.

Parni Taljar lika njegove hlač«
Oglas
Dobava dveh avtomobilov
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu ima dne 29. IX. 1937 (v četrtek) ob 11 v uradnih prostorih v Zagrebu, Milianovičeva ul. 3 111. nadstr. prvo javno pismeno ofertulno licitacijo za dobavo tovornega avtomobila z liiesel-motorjem od 3—3.5 t nosilnosti, in osebnega zaprtega šest-sedežnega avtomobila.
Ponudbe, kolkovane po predpisani odredbi T. št. 25. taksne tarife zakonu o taksah, je treba oddati ah s pošto dostaviti v zapečateni kuverti do zgoraj označenega roka Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu (sobu št. 305).
Kavcijo v znesku od 5« »t naše državljane, a 10% za inozemsk® državljane od proračunske vsoto za dobavo avtomobila, je treba položiti ali poslati po pošti blagajni Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zasrebu (soba 5t. 420) najdlje do 10 dnevno odrejenih za vršitev licitacije.
Pogoji licitacije se dobijo brezplačno vsak delovni dan v času uradnih nr pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev (soba št. 112).
St 36.875-1037. Osrednji urad za zavarovanje delavcev. Zagreb
ZAHVALA. Ob težlii m prerani izgubi našega nepozabnega sina in brata
Antona Švajgerja
dijaka H. letnika T. S. S.
izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem, ki sto ga v tako lejiem številu spremili na njegovi poslednji poti ter ga obsuli s cvetjem in venci. — Posebno zahvalo smo dolžni vsem tistim, ki so sodelovali pri rešilni ekspediciji, nadalje šolskim tovarišem, kt so rajnkega tudi ponesli v grob, profesorskemu zboru T. S. S., uredništvu kralj, banske uprave, čč. duhovščini, zlasti g. župniku p. Kazimirju Zakrajšku, vsem prijateljem in znancem, ter prav vsem, ki ob teh težkih trenutkih sočustvujejo z nami.
V Ljubljani, dne 4. sept. 1987.
Žalujoča todbtna 6VAJOERJEVA.
V boj za naše časopisje!
Mizarji!
Stavbno ln pohištveno okovje st nabavite najugodneje tudi na knjižice ljubljanskih eavodov pri
»J B K L O« Stari trg
»KAPPEL« PISALNI STROJI
•o nmjmoderneje konat TJ-I ran t, trajni In v cenah brea konkurence. Plačilo v ugodnih obrokih. Zalite vajte neobvezno predva l&nje. Rabljeni pisalni stroji se vzamejo v zameno. Samoprodnja pri tvrdki:
Kleindienst & Posch
Kart bor Aleksandrov« centa 4«
JADRANSKA PLOVIDBA D. D. — SUSAK
Dnevna Ultra paroplovna služba s Sušaka za Dalmacijo ln obratno. Odhod s Su-Saka ob 16. url.
Dnevna večkratna zveza za vsa kopališča ln letovišča lugoslovanske obale. Ugodna turistična potovanja s SuSaka za Dalmacijo ln Gr&ko po nizkih pauSal-nlb cenah.
Ekspresne turtstovske proge Iz Benetk za Dalmacllo.
Prvovrstni parnlkl — Izvrstna kuhmia.
prospekte In polasntla dale direkcija na SuSaku, vse njeno agencije In vsi uradi .Putnika1 in druStva ,,Wagou-Llta-Cook".
Novost za LJubljano!
Koncem septembra otvorimo novo modno manufakturno trgovino
Lončar • RaSka • Stare
Ljubljana, Frančiškanska ulica PoCakajte z nakupom, da se sami prepričate I
Kupujte svoje potrebščine pri naših inserentih!
	ČEVLJARJI POZOR f	
	Ali že veste, kaj je novega?	
	Nova trgovina z usntem ln z vsemi	
	tevltarshlmt potrebščinami	
	je	odprta na Sv. Petra c. 22
	PRI ANIONU P1CRHAR-JU	
UUDSKA POSOJILNICA
V LJUBLJANI
reg. radruga z neom. zavezo
Uubiiana, PIHtiošiCeva ccsta 6
v lastni palači obrestuje hranilne vloge najugodneje.
NOVE VLOGE vsaK (as razpoložljive
obrestuje po 4proti odpovedi po 5%.
Največje ljudsko zavarovanje
KARITAS  
v juniju, juliju in avgustu 1S valne vsote po smrti
ROJKO FRANC. Rogozuica (Sv. Lenart v Slov. goricah); C1LENŠEK LUCIJA, Leve (Petrovče); IORBEK IVAN, Studenci pri Mariboru, Vodnikova 13; GAŠPERIN JANEZ, Žeje 10 (Naklo pri Kranju); SVOLJŠAK FRANC, Mojstrana 145; PAV-L1HA ANA, Trebelno 33; ČERVAN MARIJA, Iva-nja vas (Mirna oeč). ŠUSTER FRANC, Polzela ; 13. POTOKAR FRANČIŠKA, Podkraj 37 (Zagorje ob Saw), SMREK AR TEREZIJA, Zabrdjc 21 (Mirna); ALIC JERNEJ, Huje 25 (Kranj); OCVIRK ANTON, Celje, Za Kresijo 12; HLASTEC ANTON, Stranice 76 (Konjice); ŠTAJNER IVAN, Krško 12; ADR1-NEK FRANČIŠKA, Loke 383 (Trbovlje); GOLOB IVAN, Bistrica pri Lirabušu 10; SEVER JOSIP, Llubliana, Sv. Petra c. 43, FURTHNER JOSIP. Ptuj, Vseh svetnikov ul. 12; HATZE JOSIP, Ljubljana, Bežigrad 14; JEREB JANEZ, župnik v Cušperku; PACHNER MIHAEL, Krčevina pri Mariboru. Ribniško selo 19; STRAJNAR MARIJA, Vcrdun 4 (Stopiče pri Novem mestu); LAZNIK MARIJA, Pod-smreka 39 (Dobrova pri Ljubljani; FRANCELJ FRANČIŠKA, Plešivca 22 (Brezovica pri Ljubljani]; KIRBIŠ ANA, Starše 10 (Ptuj); ROJKO FRIDERIK, Zg. Sv. Kungota 9; RAMŠAK JERNEJ, Podvin 18. Polzela; MULEJ MARIJA, Luže 13 (Šenčur pri Kranju); BELIHAR FRANC, Loke-Trbov!,e; GORŠEK ANTON, Liboje 47 (Petrovfe); WINTER JULIJ AN A, Tržič. Glavni trg; ROZMAN FRANC, Volčje njive 1 (Mirna); GLAVAN FRANC, Vrblje-
137 smo izplaiaN cele sledečih zavarovancev:
ne 36 (Ig); UMEK FRANČIŠKA, Turjak; SMEJ ŠTEFAN, Bcltinci 184; TRUČL MARIJA. Maribor, Smetanova 34; GOSPODARIC ALBIN, Nove Jarše 50; OSENCIČ MARIJA, Tržič. Slap 111; TIMPRAN ANTON, Seničica 15 (Medvode); LOVŠE JOHANA, Zg. Voličina 115; SMRDEL IVAN, Maribor, l erko-va 11; ŠKERJANC JANEZ, Zg. Duplje 15; FLOR-JANčIC KATARINA, Št. Peter pri Novem me^lu KOREN MARIJA; Homec 3 (Radomlje); DIMNIK ANTONIJA, Loke 271; PETEK MARIJA, Polenci 30 (Moškanjci); KOKALJ MARIJA, Britof 41 (Pred-oslje); MASTEN URŠA, Brebrovnik 64; TOMŠIČ KATARINA, Ljubljana. Lavričeva 13; KRAMER MARTINA, Mojstrana 82; 2BAN ANA, Cogetinci 16 (Sv. Anton v Slov. goricah); LIBERŠAR MARIJA. Ljubljana. Dolenjska cesta 68; NOVAK ALOJZIJA. Križevci pri Ljutomeru 20; ŠUŠTERŠIČ MARJANA, Topole pri Mengšu 18.
Na posledicah nezgode so umrli: BERLIČ MATIJA, Dragutova 30; ŠUBEU PETER, Vir 65 (Dob pri' Domžalah). ZORC MARTIN, Lukovica IBrezo-vica pri Ljubljani); KRItMAN EMIL, Planina pri Sevnici. — KARITAS je v teh 4 slučajih izplačala dvojno zavarovalno vsoto.
KOS IVANA, 4-letna hčerka tov. delavca r. Jesenic. Savsko nabr. 17 in LAMPIČ VIDA, 5-letna hčerka polic, šoferia i Gline, Tržaška cesta 14-1, sta bili brezplačno zavarovani, ker so njuni starši zavarovani.
Izredno nežni, nensiljivi io trajni vonj pri Solea kremi in Solea milu ni najbistvenejše, čeravno dajejo mnogi prednost Solea ravno vsled teh sijajnih lastnosti.	W 1 Skrivnost uspeha Solea-kožne nege tiči v presenet- s |\ Ijivem učinku aktivnega lecitina v Solea milu in kožo krepilnega kolesterina v Solea kremi. Kožni hormoni te sestavine popolnoma vpijejo. (Opazujte sami, s kako lahkoto in kako hitro pronikne Solea krema pri masiranju v kožo!)
Oboje drugo drugemu prilagojeno, drugo za drugo ustvarjeno. Mladostna in sveža zunanjost, prožnost, čudovito mehka, nežna in lepo dehteča koža - to jc Solea-kojtna
01
milo in krema
brez troJorlne
0IN 10.-5.-3.-J
V juniju, juliju in avgustu se je priglasilo v KARITAS
2.025 novih zavarovancev
ZAVAROVANJE KARITAS: 1) Posmrtnina. 2) Starostna preskrba. 3) Dota.
Jamstvo: Din 72,000.000'-
Poiasnila in prospekte dobite brezplačno!
Radi izredno velikega zanimanja za naše zavarovanje sprejmemo še nekaj potnikov in zastopnikov. Prednost imajo solidne starejše osebe (z zavarovalno prakso). Pismene prošnje (z osebnimi podatki in referencami) je
treba dostaviti na:
KARITAS, Ljubljana, palača Vzajemne zavarovalnice K A R S T A S f Maribor, Orožnova ulica 8
Mali oglasi
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženllovonjskl oglasi Din 2*—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja sa računa enokolonska. S mm visoka petitna vrstica po Din 3*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko«
UNION
FIlm 1« »lvllenla petrolelsklD podjetnikov
Nemogoča žena
V gl. vlogah Gustav FrotUlcli, Dorotbea Wleck
TEl. .. 27-30
SLOGA
Eden lined zadnilb filmov velike pokojne filmske igralke J LAN UARL0W
Splfonka SuzI
FIlm v nemškem leilkn. Soigralci: Francbot Tone, Oarl Orant, Benlta
Hume.
Pri vaeti predstavah nastopi CudeinJ fenomen
Mactame Elisabeth.
TEl. 21-24
MATICA
Premiera! GUSTAV FROHLICH ln LIOA BAAROVA v družabnem veledlmu polnem dramatikih zapletli aiev.
Ure izkušnjave
Sodelnjelo: Harald Paulsen, Theodor Looi ln drugL
Predstave danes ob 1»., IT., 19. In 21. nn
Zaslužek
Kdor ima veselje
sa prodajo dobrih radlo-aparatov, naj posije ponudbo pod »Zaslužek« St. 14.525 upravi »Slovenca«.
22 let stara prodajalka
išče službo. Gre tudi v gostilno. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 1404». (a
1000 dinarjev
In tudi več lahko zaslužite s primerno majhnim Investiranjem, mesečno z delom doma. Pošljem material prevzamem goto-sre Izdelke. — Zahtevajte prospekte, priložite znamko. »HEMIPA«, Pančevo, Brače Jovanovič br. 20.
Službeiičcjo
14 letnega fanta
Ram za pastirja. Vprašati Koseze 1«, LJubljana VII.
Za mehaničarja
Bil ključavničarja bi se rad Izučil 16 let star deček. Naslov v upr. »81.« pod št. 14000.	(a)
Iščem mesto v pisarni
[Večletna praksa, znanje nemščine. Ponudbe upravi >81ov.« pod »Pridna de-Selanka« St. 13992. (a)
14 leten fant
M ae rad učil tapetniške pbrtl. — Alojzij Pečnik, Brednje Gameljne 30, p. p» Vid nad Ljubljano, a
Fant
B kmetijsko šolo ln prakso takoj sprejme kakrš-BokoU zaposlitev. Knez, Bamsenec, Guštanj. (a)
Trgovski pomočnik
B® let star, želi pol leta praktldratt v trgovini brezplačno. Najraje pri Bobri nemški družini. — Ponudbe upravi »81.« pod »Zastonj« St. 13926. (a)
Cerkvenik
Izurjen, pošten, marljiv, e večletnim službovanjem tudi v koleglatnem kaplt-lju, želi premenltl službo. Ponudbe upravi »81.« pod »Vešč tudi glasbe« 14027.
Trgovska pomočnica
kil blagajnlčarka, mlada, poštena, želi nameščenja kjerkoli (želi, kjer bi bilo obilo posla). Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Zanesljiva« 14.135. (a)
Prodajalka
Bačetnica s 4 razredi meščanske Solo, z žel. le Kltlmacljo, lzučena mešane trgovine, ISče Bluž-bo. Ponudbe podružnici »Slovenca« Novo mesto, a
Mlajši vrtnar
e dobrimi spričevali ;— p. i nožen vseh del v vrtnarstvu — želi takoj premenltl službo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dobro spričevalo« 14.616
Prodajalka
mlaj&a moč, poštena ln zanesljiva — išče službo kjerkoli. Paveu Frančiška, Zavodna 6, Celje, (a
V trgovino s čevlji
grem kot prodajalka. — Ponudbe v upravo »SI.« pod »Zmožna ln samostojna« St. 14589. (a)
Mlajša ženska
krepka ln pridna, sprejme kakršnokoli zaposlitev v Ljubljani. Naslov v upr. »Slov.« pod 14603.
1000 din nagrade
dobi oni, kl ml preskrbi službo sluge, skladiščnika ali podobno. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Trezen In zanesljiv« 13924.
Krojaški pomočnik
Išče stalne zaposlitve k boljšim velikim firmam za takoj. Avbelj, Vevče St. 94, p. Dev. Mar. ▼ Polju prt Ljubljani. (a)
Korespondentinja
srbohrv., slov., nemška, knjlgovodklnja ■ večletno prakso - ISče primerno zaposlitev. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Marljiva« St. 1406*.	(a)
Elektrotehnik
zmožen slovenskega ln nemškega jezika, vljudno prosi za kakršnokoli primerno delo. Ponudbe upr. »Slov.« v Mariboru pod »Zvest delavec« St. 13916.
Zakonski par
se ISče za majhno posestvo v Gorskem Kotoru. poljedelci, kl so sposobni opravljati vsa dela pri gospodarstvu s sadjem ln zelenjavo. Pismene ponudbe pod 47292 na »Pu-bllcltas«, Zagreb.
Gospodična
učit. ablturlentka, lz boljše družine, Išče mesto vzgojiteljice. Dobra pomoč pn učenju v vseh predmetih, lahko pa tudi v pisarni. Ponudbe pod »Vestna 1483« podružnici »Slov.« v Mariboru. (a)
Mlad zakonski par
gostilniško naobražen, dobra moč, govori več jezikov, verzlran v tujskem prometu, išče zaposlitev v prometnem kraju. Cenj. ponudbe poslati upravi »Slov.« pod »Dobra moč« št. 14043.	(a)
Objava
Gospod srednjih let, z gotovino 10.000 din. Išče zaradi družinskih razmer stalno mesto pri dobrih ljudeh, najraje pri kaki vdovi. Dopise poslati upr. »Slov.« pod »življenje« št. 13993.	(a)
Organizator
ravn. v pok., dipl. jurist, 50 letnik, lzvežban v vseh poslih vodstvenega značaja, tudi knjigovodstva, posojila, cenitve, ekseku-clje, sloven., srbohrv. ln nemške korespondence — želi sodelovanja admlnl-stratlvno-komerc. značaja ali kot pravni konzulent večjega podjetja. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Izkušen praktik« št. 14.543.	(a)
mm\
Šiviljsko vajenko
sprejme modni salon Fant Jager, Resljeva c. 18.
Vajenca
takoj sprejme Ivan Je-zernlk, sobo-črkosllkar -Domžale.	(v)
Vajenca
za »trojno ključavničarstvo sprejme Josip Stlrn, Dravlje.	(v)
Vajenko
krščanske družine, sprejmem za strojno pletenje. Sajovie, Gosposka 16. (v)
Mizarskega vajenca
sprejme takoj Dobnlkar Andrej, mizar, Gora 1, p. Komenda.	(v)
Pekovskega vajenca
sprejmem. Hrana In stanovanje v hiši. Pekarna Stelner, Črnuče pri Ljubljani.	(v)
Vrtnarski vajenec
z enoletno učno dobo želi premenltl mesto. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Posten tn priden« 14515.
16 let stara deklica
bi se rada Izučila za šiviljo prt družini, kl jI nudi poleg pouka tudi hrano ln stanovanje. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 13983.	(v)
Trgovski vajenec
kl se že nekaj časa uči, bi se rad dalje Izobrazil v veliki trgovini manu-fakture alt apecerlje v Mariboru. Naslov v upr. »Slov.« v Mariboru pod St. 1484.	(v)
i
Pohištvo
i
Zaradi odpotovanja
ugodno prodam dobro ohranjeno spalnico ln kuhinjo. Naslov v upravi »Slov.« pod St 14188. (S)
Prodam
kompletno opremo za spalnico, ln 1 tehtnico do 500 kg teže. Polzve se: A. Grebene, nakup ln prodaja vreč, Pražakova ul. 2.	(š)
Modroce
posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma-ne, dlvane ln tapetniške Izdelke nudi najceneje
RUDOLF RADOVAN tapetnik • Mestni trg 13
Ugoden nakup morske trave, žime, cvilha za modroce ln blaga za prevleke pohištva
Prireditve
Žegnanje!
Na bobe, domačo koline ln dobro kapljico vabi v nedeljo ln ponedeljek gostilna pri »ZImovcu«. Sp. Kašelj — Zalog.
Žegnanje
v Zg. Kašlju pri Gradu 5. ln 6. septembra. - Pridite na dobro kapljico, pečenlce In postrvi. — Avtobus od Mestnega doma ob 6, 6 In 7.30 oba dneva,	(r)
ilužbodobe
čevljarskega pomočnika
sprejmem. Brajer Anton, Prule, baraka, Ljubljana.
Hlapca
za vsa kmečka dela takoj sprejmem. Črnuče 13. (b
Kolarskega pomočnika
dobrega, sprejme Planine Franc, kolar, Dol pri Hrastniku.	(b)
Dobre kamnoseke
takoj sprejme Kamnoseška Industrija Alojzij Vodnik, Ljubljana. (b)
Mizarja
iščem za kompanjona, z nekaj denarja. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Veliko delo« 14.548. (b)
lzvežban železninar
zmožen tudi Specerlje, vojaščine prost — dobi službo. — Viktor Maček, Slov. Bistrica.	(b)
Hlapca in deklo
sprejmem za vsa kmečka dela takoj. Plača po dogovoru. Cerne Franc, Orle 7, p. LJubljana. (b)
Služkinja
vajena kuhe, se sprejme k majhni družini. - Ponudbe upravi »Slovenca« Novo mesto.	(b)
Dekle
pridno, pošteno, se takoj sprejme za pomoč gospodinji na deželi. - Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 14.629.	(b)
Urarski pomočnik
mlad, dobro lzvežban, se sprejme. Naslove upravi »Slovenca« v Ljubljani ln Mariboru pod zn. »Vesten urar« 14.161.	(b)
Dva hlapca
v starosti 16 ln 30 let, vajena vseh kmetskih del, poštena, pridna ln krščanska , sprejmem. Naslov v upr. »Slov.« pod 13883. b
Srečkel
Prodajalci srečk razredne loterije ae iščejo pod ugodnimi pogoji. Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 13.946.	(b)
Vrtnarja-sadjerejca
po možnosti s kmetijsko šolo, sprejmem. Opravljal bi tudi druga hišna dela. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Zanesljiv 300«. (b)
Sluginjo za trgovino
z osnovno Solo, staro 14 let, sprejmem. Brez staršev imajo prednost. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Poštena« St. 13537.
Inienjerja ali
izveibanega mojstra
v livarski ln kovinski stroki — sprejmemo za takojšnji nastop. — Ponudbe z detajlnim opisom je poslati upravi »Slov.« pod »Kovinar« št. 13909.
Denarni zavod v Sloveniji
razpisuje mesto
praktikanta
Pogoji :
1.	Dovršena trgov, akademija ali sllčna srednja šola.
2.	Odslužena vojaška doba
3.	Starost ne preko 24 let. Ponudbe sprejema uprava »Slovenca« v Marlbpru
pod »Prakttkant«.
Čevljarja
Hprejme Triumf, Ljubljana, Kolodvorska 11. (b)
Več mizar, pomočnikov
sprejme takoj Fajfar žeje, Podbrezje.	(b)
Pridno služkinjo
z znanjem kuhe, dobi mesto. Rož. dolina c. 4-16. b
Izurjene pletiljke
takoj sprejme pletarna Joško Vidlc, Radovljica.
Šofer
kl b| bil soudeležen pri podjetju, se sprejme. Potrebni kapital 30.000 din. Ponudbe je poslati upr. »Slov.« pod »Zanesljivo« št. 14609.	(b)
Pevovodjo
ISče moški zbor v LJubljani. Absolventi državnega konzervatorlja Imajo prednost. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Pevovodja« 14.557. (b)
Pleskar in ličar
za pohištvo, trezen, kl zna lmltlratl vsakovrstni les, se sprejme v stalno službo. Pismene ponudbe poslati na Vojsk Drago, Maribor, Jurčičeva 6. (b)
Vzgojiteljico
kl govori perf. nemško, francosko ln poučuje klavir, sprejmem k dvema otrokoma. Ponudbe z referencami poslati: Hadl, Novo mesto.	(b)
Družabnika
za zgraditev nove tovarne za Izdelovanje vsakovrstne opeke, lSčem. Tovarna se bo gradila v bližini mesta Celja. - Ponudbe podružnici »Slov « v Celju pod »Tovarna«, b
Hotelska Šivilja
ln oskrbnica perila, ra-nešljlva, starejša ženska, kl zna tudi dobro likati ln čistiti obleke, se takoj sprejme. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Stalna šivilja« St. 14060.	(b)
Gospodinjo
srednjih let, pošteno, zdravo ln čisto, kl bi vodila vse gospodinjstvo pri rodbini dveh članov, išče Rlstlč Petar, sodnik okrajnega sodišča, Osljek.
Dobra kuharica
srednje starosti, vajena gospodinjstva ln perutnl-narstva, 8 skromnimi zahtevami, za na deželo — se Išče. Spričevala ln slika zaželjeno. - Ponudbe podružnici »Slovenca« v Novem mestu.	(b)
Dekle zi vse
kl samostojno kuha navadno hrano, sprejmem k majhni družini. Samo solidne, ■ dobrimi spričevali naj »e javijo. Začetna plača 250 din. Ca-brljan, Varaždlnske Toplice.	(b)
Sprejmem v stalno službo
močnega, poštenega, 25 do 30 let starega fanta h konjem za prevažanje moke ln kateri se razume tudi na poljska dela. — Hrana ln stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. Industrijski mlin, Domžale. •	(b)
Hišnika
poročenega, mlajšega upokojenca, ali vrtnarja, sadjarja, čebelarja ali rokodelca, kl dela samo pol dneva, sprejmem na posestvo tik LJubljane za oskrbovanje sadnega ln zelenjadnega vrta. . Za užitek Ima dve sobici s kuhinjo, njivo, drva, kozo, event. skromno nagrado. Lahko redi čebele. Ponudbe z navedbo vseh dosedanjih služb upravi »Slov.« pod »Skrben tn trezen« št. 14616. (b)
Kauie
otomane modroce
poceni in solidno izdeluje
Ivan Habli, »■P*»mn
Ljubljana - Poljanska «. 17
Sprejemam popravila
Spretno likarico
za pletenine takoj sprejmem. Tyrševa c. 37. (b)
čevljarskega pomočnika
za stalno delo, sprejme Mlklavčlč, 6t. Vid nad Ljubljano št. 61.	(b)
Pletilje iz Ljubljane
dobe delo na dom. Naslov v upravi »Slovenca j pod št. 14599.	(b)
Hlapca in dve dekli
za vsa kmečka dela — sprejmemo. - Florjančlč, Dravlje 34 prt Ljubljani.
Mizarski pomočnik
zmožen, samostojen pri strojih, dobi stalno službo pri tvrdkl Frano Slibar, Jesenice.	(b)
Mesarskega pomočnika
sprejmem takoj. Prednost Imajo z dežele. Dolničar Ivan, Ljubljana, Janševa št. 2. (b)
Prodajalka
kavcije zmožna, se sprejme. Ponudbe pod značko »Agilna« št. 14.668 upravi »Slovenca«.	(b)
Vzgojiteljico
veščno nemščine, kakega Inštrumenta ln po možnosti risanja, ee sprejme k 8 letnemu fantku. Naslov v upravi »Slovenca« pod >t. 14.184.	(b)
Šoferja
deponirane kavcije zmožnega, sprejmem takoj k tovornemu Ford avtomobilu. Mirko Goričan, Maribor, Erjavčeva 6. (b)
Dekle
dobi stalno službo ▼ manjši trgovini. Potrebna kavcija 3000 din. — Vprašati: gostilna Flla, Tezno, Maribor.	(b)
Foto-pomoč
za kopiranje amaterskih del, pokrajinskih razglednic ln trgovine, sprejmem - Podjetje se tudi proda ali da v najem. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Amater« št. P 14140.	(b)
Mlinarski pomočnik
samski, do 35 let star, pošten ln zanesljiv, dobi službo takoj prt Kari Goldschnlg, umetni mlin, Fram prt Mariboru. Plača po dogovoru.	(b)
Prodajalko
za modno ln galanterijsko stroko, prvovrstno
moč, veščo tudi nemščine, sprejmem takoj. Plačilne ln druge pogoje Je poslati na naslov: Friderik Vldlc - Celje.	(b)
Poslovodja
z daljšo prakso v mizarski stroki, dobi mesto prt večjem mizarskem podjetju. Ponudbe v upravo »Slov.«, podr. v. Celju pod »17«.	(b)
Vzgojiteljica
k trt leta staremu fantku se takoj sprejme. Pogoj: perfektno znanje nemščine In francoščine. Samo gospodične lz dobre hlSe, kl reflektlrajo na stalno službo, naj pošljejo ponudbe upravi »Slovenca« pod zn. »Stalna služba« št. 14.564.	(b)
Akviziterje
oziroma krajevne zastopnike za vse vrste zavarovanja, za kraje: Šenčur, Cerklje, Preddvor, Stražišče, Naklo ln Pre-doslje - sprejme ugledna domača zavarovalnica. — Pismene ponudbe upravi »Slov.« pod »Zavarovalnica« St. 14179.	(b)
Pouk
Nemščino
poučujem najbolj uspešno ln zelo poceni. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št 13.568.	(U)
Ga. R. Gallatia
prične s klavirskim poukom 15. septembra. Prijave dnevno od 2 do 4. Poljanska c. 18-1. (u)
Nemščino,
angleščino, francoščino, Italijanščino ln klavir poučuje dipl. učiteljica. Kolodvorska ul. 11, pritličje
Abiturient-odličnjak
lnstrulra vse predmete za hrano ln stanovanje, oz. samo za stanovanje. Ponudbe upravi »81.« pod »Pouk« št. 14099. (n)
Ruža Šlaisova
blv. prof. konservatorlja, poučuje klavir privatno od najnižje do vlrtuozne stopnje. Rdeča hiša, VIII. stopnjlšCe.	(u)
Tečaji nemščine
v Delavski zbornici. Večerni za odrasle, dnevni za mladino. IV. stopnišče pritličje levo. (Iz Čopove ulice, pred kavarno), (n)
Nemščino in esperanto
poučuje uspešno po zelo nizki ceni pismenim potom »Jezikovna dopisna šola na Jesenicah« (Gor.) Zahtevajte prospekt 1 Priložite znamko za odgovor
Diplomirana fllozofka
lnštruira za hrano ln stanovanje ali za honorar. Ponudbe upravi »Slov.« pod zn. »Inštruktorlca« št 14.655.	(n)
Oblastv. koncesljoclrana
šoferska šola
I. Gaberščik
bivši komisar sa šoferske Izpite, Slomškova ulica (. Telefon 38-2«.
Krojni tečaj
v damskem modnem salonu
Jožice Kumelj
jamči popoln uspeh. Pričetek 9. sept. - prijave Ljubljana Židovska ulica 3/ITI.
I
Automofor
Motorno kolo
1
250 ccm, dobro ohranjeno, kupi Grčar Alojzij, DragomelJ, Domžale, (f)
Motosakoš
250 ccm (gegengestelert) v najboljšem Btanju — ugodno proda ali zamenja Rotar, Črnuče.	(1)
4-5 tonski tovorni avto
rabljen ln dobro ohranjen, oz. šaslja b polnim gumljem - ee kupi. Ponudbe na mestni gospodarski odbor v Krškem.
Motor »Ariel«
dobro ohranjen, ugodno naprodaj. Stane Derganc, LJubljana, Gosposvetska cesta 2.	(f)
Indian-Scaut
s prikolico, 600 ccm, zelo lep, kot nov, Izredno močan ln masiven, porabi samo 6 1 bencina — takoj prodam. Ogledati: Resljeva 4.	(f)
Obrt
Čevljarsko obrt
oddam v najem na Sv« Petra cesti 47 v LJubljani
Brivsko-frizerski salon
v LJubljani ugodno proJ dam. Naslov v upr. »SI.« pod št. 14595.	(t))
Gumbe, plise, entel, ažur
p r e d 11 s k ln monograma hitro Izvrši Matek A MK keš, Ljubljana, pole« hotela Štrukelj.	(tx
Krojaški salon
opremljen, s kompletnim Inventarjem, na prometu« z Imenom firme, se zaradi odpotovanja prodaj Modni Balon »Obnova«« Maribor, Cvetlična ul. U
Cenjenemu občinstva
se priproročam za izde^ lavo jesenskih in zimskifj
površnikov! MIHA ERJAVEC
krojač Ljubljana, Igriška nI.
Kupimo
Elektromotorje

i
dlnamo, šalttable tn Stev4 ca - kupim. Hitre ponudbe opravi »Slov.« pod »Glelchstrom« it 11(63.
Registrirno blagajni
do 99 ali 999 din, kuplnu Ponudbe pod «1174« na Aloma Company. d. z o. 8L| LJubljana.	<kM
ZlatO korala
po aajvfijih CERNE, jnvellr, Ljubljana Wolfova ulica H. S
Staro železo, baker,
medenino, kovinske oA3 padke kupujem. Grudnih« Ljubljana, Dravlje. Tele-i fon 22-89.	(k)|
Ježice
vagonske pošiljka, krrpcrt Jem. Drago Hadl, Kova mesto.	(k)J
Stare zimo, zlato zobovte
ln srebrne krone
dnevnih A. KAJFEZ
Ifubltnna, MikloB£*va N
Peč na žaganje in stalažt
za trgovino a meš. blai gom — kupim. Hvastjaj Savlje 11.	(k)]
Staro železo
aluminij, baker, cink. mM dentno, svinec ln drua« kovine kupuje stalno pa najvišji dnevni eenl Av-i gust Stražlšar, železnlna« Ljubljana, Vošnjakova 4«
Cunje
krojaške odrezke, rt ari papir, tekstilne odpadke^ ovčjo volno, govejo dlaka (aravco) — kupi vsako množino
ARBEITER • MARIBOR
Dravska IS
Širite »Slovenca«!
ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA D. D. V LJUBLJANI
PODRUŽNICE: Bled, Kranj, Maribor, Novi Sad, Split OovoljuJ« kratkoročna kradli« v tekočem računu - Eskontlra trgovska manlta DELNIŠKA GLAVNICA Din 30 000 000-
Vloge obrestuje po 4%, vezane na odpoved po 5%	Nov* vloga, vsak Cas Isolatfjlva, Hiaiajo Din a7.000.000«—	Vfli ... k.,..	-1*1
____________» « s > t.c d a n v n • pone fiajkuiantnejs
O\mt'mo sem	smo mda
in bomo v veliko veselje naših stalnih in novih od-	najodličnejšo izbero plaščev in oblek od prepro-
jemalcev nudili pri nakupu kosov od Din 300"— dalje	stih do velemestnih modelov, 4 f f
našo 30 letnico tvrdke	odlično krojene obleke iz najmodernejšega blaga,
jl-gi j	površnike in suknje.
20 h POPUSI	0blc{eni bosU okusno moderno in pocen, Stritarjeva ulica
li-jrrarn
Visokopritliina hiša
naprodaj. • Domžale, Bistriška ulica 4.	(p)
Majhne stavbne parcele
naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 14071. (p)
Nova enodružinska hiša
■ vrtom naprodaj. Vlž-marje. Pod klancem 128. St. Vid nad LJubljano.
Enonadstropno vile
na periferiji LJubljane -
prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13926. (p)
Vinogradno posestvo
ugodno naprodaj. Eferl Josip, Rošpoh 1S0, p. Maribor.	(P)
Velik gozd
na Rudniku naprodaj. — VpraSatl: Stepanja vas St. 1».	(P)
Stavbna parcela
eea 1400 m', na lepem kraju v Trnovem, ugodno naprodaj. Anton Smole, Opekarska cesta 33. (p)
Dajatve podražujejo
cldanje. Kupite takoj poceni vilo Pod hribom 242
v. Zgor. Sliki.	(p)
Hišico
v Ljubljani, Mariboru aH predmestju teh - kupim. Potočan, Podčetrtek 1«. p
Stavbno parcelo
v Btožlcah, po usodni ceni prodam. Naslov v upr. »Slov.« pod St. 14045. (p)
Parcelo
■ gradbenim materialom v zemlji, pod 20 din m1, na sami mest. meji Ljubljane, prodam. Naslov v upr. »91ov.» pod 14608. p
Velik vinograd
r žlahtno trto na Trški gori pod cerkvijo, z novo »Idanlco s štirimi prostori ln vodnjakom, naprodaj. — Naslov v upravi »Slovenca« Novo mesto.
Dvostanovanjska hiša
e lepim vrtom, pet minut od kolodvora Tezno, na prodaj za knjižico Mestne hranilnice mariborske. Vprašati v popoldanskih urah na Teznu, Majstro-va ulica 26.	(P)
Stavbne parcele
v Kersnikovi ulici, 600 do 800 m« velike, ugodno naprodaj. Za plačilo se vzame tudi hranilna knjižica Ljudske posojilnice v Ce-Uu. Polzve se pri Lovro Cremožntk. Celje, Fran-kopanska 1.	<P)
Hiša
« vpeljano trgovino, z vsem Inventarjem, vrtom sadonosnlkom, njivo, pe-kartjo, na prometnem kraju, zaradi smrti na prodaj. Naslov v upravi »Slov.« v Mariboru pod it. 1481.	<P>
V Brežicah
tn okolici so naprodaj
hiše, krasna stavbtšča, vinogradi, sadovnjak) tn gozdovi ter zaokroženi deli Attemsovega vele-rosestva. . Pojasnila pri Inž. Mlklau Otmar, Bro-itee.	(p>
Trgov, hiša
sredi mesta. potrebnih 800 000 din , In
tovarniški objekt
Izven obmejno conc. po trebno 500 000 din — kIb zaradi bolezni naprodaj Ponudbe upravi »Slov.« v Mariboru.
Sobu in kuhinjo na deželi
Nove hišo
v mirni hiši, oddam upo-1 dvostanov., ob Ižanskt c„ kojencem. Prime Ivana, prodam. Sel Jan, Ižanska Hoče pri Mariboru. (č) cesta 255.	(p)
Enosobno stanovanje
oddam s 1, oktobrom mirni stranki. Cena nizka. - Iskra Franc, Vič 16
Dvodružinsko hišo
novo, enonadstropno, prodam za fO.OOO din. KraJnc Anton, Pobrežje, Verstov-škova ul. 40. Maribor, (p
Posestvo
na Dolenjskem, na Mal-kovcu pri Tržišču, prodam. Oferte poslati na: Papež Franc, Malkovec, Tržišče.	(p)
Hiša
pripravna za upokojenca, v lepem kraju, S lobe, vrt, njiva, naprodaj. - C. Jurman, Vojntk - okolica št. 88 prt Celju.	(p)
Majhna vila
s tremi stanovanji, blizu hotela Bellevue, s cca 2000 m« vrta - naprodaj.
Ponudbe upravi »Slov.« pod »Majhna vila« 14.626.
Nova hiša
trlstanovanjska, masivno zidana, letni donos 8640 din, zaradi odpotovanja naprodaj. Studenci, Bol-(enkova ul. It, Maribor.
Stanovanjsko hišo
z velikimi tovarniškimi prostori ln obsežnim dvoriščem, primerno za vsa ko večjo obrt — ugodno prodam. Velika čolnarska ulica 10.	(p)
Parcele
lepe. sončne, ob šoli kralja Aleksandra I. so naprodaj. Pojasnila daje: Ana Jelenec, Celovška 54,
Ljubljana.	(p)
Hišo s trgovskim lokalom
In vsemi prlttkllnaral za trgovino, poleg farne
cerkve, ob banovinski cesti, na prometnem kraju, prodam. Jeraj, Krka. Dolenjsko.	(p)
Posestvo
njive, travnik, ln gozd, sončna lega, v dobrem stanju, naprodaj. - Mih« Deželak. Lažlie, Smlklavž
Laško.	(p)
Hišo s trgovino
gospodarskim poslopjem, poleg postaje, tovarne v obratu, ugodno prodam. Ponudbe v upravo »Slov.« v Colju pod »Potrebno 80.000«. (p)
Majhno posestvo
v bližini LJubljane ali D. M. v Polju, kupim za do 26.000 din. Resne ponud be poslati na Viktor Velel, Sv. Peter, Sav. dol.
Tovarniški objekt
dobro urejeni umetni mlin vod« ln električna moč, ob železnici, zaradi razmer ugodno naprodaj. Dopise upravi »Slov.« pod »Ugoden nakup« 14042. p
Pozor!
Dne 12. septembra 1987
ob 2 popoldne bo naprodaj na prostovoljni Javni dra/.bl hiša št. 41 v Kostanjevici ns Krki. - )»-klicna ccna 15.000 din. -Morebitne informacije daje odbor meščanske kor-poracljo v Kostanjevici.
Vilo ali hišo
v Ljubljani ali Mariboru, kupim. Plačam v gotovini Ponudbe z opisom tn ceno v upravo »Slov « pod »Vila 260.000« št. 14596.
Dvonadstropna vila
nova, štlrtstanovanjska. blizu centra, naprodaj. -Ponudbe upravi »SI.« pod »475.000« St. 14605. (p)
\tanoianjd
IŠČEJO:
Sobo in kuhinjo
ali veliko sobo s štedilnikom, Iščem. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Prl-prosto stanovanje« 14065
Enosobno stanovanje
za dve osebt takoj oddam. - Naslov v upravi »Slovenca« pod 14.575. č
Stanovanje
treh sob In kopalnice, tik II. drž. gimnazije, oddam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 14.51t.	(6)
Trisobno stanovanje
z vsemi prlttkllnaml, odda s X. oktobrom Hranilni In posojilni konzorcij, Gajeva ul. 9.	(č)
Za oktober
iščem stanovanje, veliko enosobno ali dvosobno, v centru mesta ali bližini. Točna stranka. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Državna« 14.569. (a)
Sobo in kuhinjo
ali sobo s štedilnikom — išče mirna vdova, železniška upokojenka in točna plačnica. Ponudbe s navedbo cene upr. »Slov « pod »100 din« št. 14581.
Stanovanje
dve sobi in kabinet ali trt sobe Iščem okoli Tabora ali glavnega kolodvora za X. november. -Marija Puc. Detelova 6, Bežigrad.	(c)
ODDAJO:
Enosobno stanovanje
(kletno) s štedilnikom In elektriko, oddam mirni ženski. — Gmajnar, Je-žlca 107.	(8)
Dvosobno stanovanje
oddam z oktobrom. Cesta v Rožno dolino 36. (č)
Enosobno stanovanje
oddam Naslov v upravi •Slov.« pod št. 14606. (č)
Enosobno stanovanje
oddam s X. septembrom. Mala čolnarska 4. (8)
Enosobno stanovanje
v I. nadstr.. takoj oddam Cerkvena 21.	(6)
Enosobno stanovanje
takoj oddam. Vodovodna cesta 77.	(d)
Enosobno stanovanje
oddam z oktobrom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14.514.	(č)
Sobo in kuhinje
oddam takoj majhni družini za mesečno 800 din. Vel. Čolnarska ulica 16. Grebene.	(8)
Enosobno stanovanje
oddam v vili na Kodeljevem dvočlanski družini, za november ali december. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Sončno« St. 14504.	(C)
Komfortno stanovanje
dvosobno in enosobno oddam. Istotam »o naprodaj stavbne parcele na sončni legi. Pojasntla dobite: Vlžmarje 69.	(C)
Stanovanje
v sredini Miklošičeve ce ste v II. nadstropju, se-stoječe 1® treh sob ln prl-tlkltn, takoj oddamo. Ponudbe glede najemnine poslati upravi »Slovenca« pod »Miklošičeva« 14.671.
Trisobno stanovanje
s kopalnico v Dalmatinovi ullel v III. n., oddam takoj, event. 1. novembra
Poizvedbe: Gradbena pisarna. Rimska cesta 2-1,
Dvosobno stanovanje
s kabinetom, pod enim ključem, oddam za no vember samo odraslim. Ob Mladinskem domu I. Kodeljevo.
V r* Ionu
RIMSKE TOPLICE
Je naprodaj krasno malo
posestvo
veliko 30.000 m' ter zasajeno z lepim sadjem. — Zraven je hiša. gospodarsko noMople In nrlttkllne. Primerno za upokojenca. Naslov v uprHVl »Slov.« pod št. 14009.
Komfortno stanovanje
4 sob v vili z vrtom oddam. — Naslov v upravi »81ovenea« 14122. (8)
Dvosobno stanovanje
sončno, parkot, elektrika, takoj oddam. - Naslov v upr. »Slov.« pod 14192. 8
Trisobno stanovanje
s kuhinjo, kopalnico, v visokem pritličju, oddam
z novrmbrom. Moste, Cl-glerjeva-18.	(č)
Sobo s štedilnikom
uddam takoj sil pozneje 1 ali 2 osebama. Sam»vn ulica 4, pri Huvoborskl 22
Bežigrad.	<č)
Lepo stanovanje
2 sob In kopalnice, brez kuhinje, sončno, primerno za samsko stanovanje, nasproti tenis Igrišča »Ilirije«, oddam Istotam se odda trgovski lokal s pisarno. Vprašati prt hišnici. Celovška cesta 30a. ali telefon 25-46. (č)
Dvosobno stanovanje
s prltlkllnaml, v II. nadstropju. lepo, sončno oddamo z novembrom v Trubarjevi ulici 2 (pri cerkvi sv. Jakoba). Vprašati v I. nadstropju levo na hodniku.	(8)
Vnajem
ODDAJO:
Delavnico
Mestni trg 9. takoj poceni oddam za mirno obrt.
Lokal, dve sobi,
prostorno klet, oddamo. -Krakovski nasip 14. (n)
Pekarijo
▼ sredini Ljubljane takoj oddam. Dopise pod »Pe-karlja 50« upravi »Slovenca«.	(n)
Takoj oddamo prostor
za skladišče ali delavnico In svetlo klet za vino ali sadje, In vežo. pripravno za prodajo sadja. Kolodvorska ul. 15. (n)
Obratni prostori
veliki, za večji obrat, sc oddajo. Odda se tudi skla dlsče, garaža, skupno a1l posamezno. Ponudbe upr Slov.« pod »Zmerne najemnine« it. 14100. (n)
Lokal
v pritličju no Miklošičevi cesti, sestoječ Iz treh obcestnih prostorov In dveti dvoriščnih prostorov ln
iHimi
ODDAJO:
Veliko prazno sobo
poseben vhod, parket — oddam s 1. oktobrom. Sv. Petra cesta X4.
Dijaka
sprejmem na stanovanje. Cerkvena ulica 19-11.
Lepo, veliko prazno sobo
oddam za oktober. Medvedova 86.	(s)
Lepo opremljeno sobo
oddam Naslov v upravi »Slovencac pod 14.541. (t
Lepo prazno sobo
oddam. Vhod posebej. — Starotova 31, Trnovo, (s)
Prazno sobico
oddam za 150 din mesečno. Poseben vhod. Mestni trg II-I., Glglič.	(s)
Sobe
prazno ali opremljeno -oddam. Rmarska c., poleg šole.	(s)
Sobico
v sredini mesta, prazno, oddam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 14061. (•)
Sončno sobo
mirno, opremljeno, oddam solidnemu gospodu. Livarska ulice 6.	(s)
Eno ali dve sobi
s tremi posteljami. Iščem Ponudbe upravi »Slov.« pod »S. V.« 14X24. («)
Lepo sobo
oddam dvema dijakoma iz dobre krščanske hiše. Naslov v upravi »Slov.« pod »t. 14.568.	(D)
Majhno sobico
opremljeno, oddam pošteni ženski, ki bi najemnino odslužila c delom. — Ha z potna f, Trnovo, (s)
Majhno in prazno sobico
s posebnim vhodom od dam s 1. oktobrom Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14584.	(s)
Sobe z dvema posteljama
oddam zakoncema aH go npodlčnama s 15. septem hrom. Gosposvetska cesta St. I0-IV.	(s)
dedne sobice
(Kodeljevo) z najboljšo oskrbo, zelo poceni oddam dijakom aH solidnim gospodom. Naslov v upr »Slovenca« pod 14.510. s
Dijaka
sprejmem v prav dobro oskrbo. Naslov v upravi »Slovenca« pod 14.531. D
Dve mlajši dijakinji
sprejmem v dobro oskrbo po zmerni ceni. Gosposka ulica 10/1.	(D)
Dijaka (Dijakinjo)
sprejmem v mimo, sončno sobo v centru. Bližina vseh Sol. Naslov v upr. »Slovenca« 14508. (D)
Dijaka (-injo)
sprejmem. Klavir, kopalnica. Kocmut, Tattenba-chova 15, Maribor. (D)
Dva boljša dijaka
sprejmem na hrano ln stanovanje. — Vprašati: Ruška o. 6, Maribor. (D)
Dijak -šestošolec
Išče stanovanje ln zajtrk proti lnstrukcljl ev. proti plačilu. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Klasik« St. 14607.	(D)
Dva do tri dijake
srednješolce sprejmem na stanovanje. Soba velika, zračna, blizu tehnike In realke. Pavlovčtč, Kmon-ska cesta t/I.	(D)
Veletrgovce-eksporterje
za katere bt jaz kupoval peno. Iščem. — L. Nou-fak, Bos. Dublca. (r)
Prodam obrt
za trgovino z mešanim
blagom. Plačilo po dogovoru. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Trgovina« it. 14 537.	(t)
Umetne cvetlice
ročne vezenine, ažur, entl ln pretlsk. Izdeluje atelje za umetno obrt Milena Zor-Ježek, Frančiškanska ul. 8 (dvorišče), Ljubljana. - Cerkve, trgovci ln obrtniki znaten popust.
CENIK IN VZORCI ZASTONJ
Sobo
p rasno, lepo. sončno, s posebnim vhodom, oddam poceni na Miklošičevi c. Naslov v upravi »Slov.« pod it. 14604.	(•)
Opremljeno sobe
v bližini Sv. Petra za eno ali dve osebi (posebno pripravno za damsko kro-jačnlco) tako oddam. — Naslov v upravi »Slov « St. 14135.	(«)
j prltlkltn. pripraven »R pisarno ali drugo poslovalnico. takol oddamo. -Ponudbe glede nojemntin poslati upravi -Slovenca-pod »Miklošičeva« 14.672.
Elegantno sobo
separlrano s stopnjlšča. nov moblljar, v strogem centru, tik sodnlje, ves moderen komfort, oddam boljšemu gospodu. Vprašati : Miklošičev« 14. trafika.	(s)
/e nitbe
Samostojna ženska
solidna s stanovanjem In nekaj gotovine želi poročiti starejšega gospoda, ki je v državni službi ali
upokojen. Puliuubi' upr. .Slovenca« pod »Lepa Jesen« 14501.	(ž)
Dijakinjo
sprejmem v vso	oskrbo. Naslov v upravi »Slov.«
pod it. 14600.	(D)
Dva dijaka
sprejmem v vso oskrbo. Pukelsteln, Sv. Petra celita it. 46.	(D)
Dijakinjo
sprejmem k hčerki sod-mošolkl pod ugodnimi pogoji. Gajeva 8-II1., levo.
Dijakinja
la nižjih razr. se sprejme v dobro oskrbo. Reber 11, v bližini sv. Jakoba.	(D)
Dijakinjo
nižjih razredov sprejmem na stanovanje ln hrono. Fani Plšot. Stan tr* 1. III. nadstr., Ljubljana. D
Dijake
najraje začetnike, r. dežele. sprejmem na stanovanje In zajtrk. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 14692.	<D)
Dijaka v Ptuju sprejmem
na stanovanje. Vsa pomoč pri učenju. — Klavir na razpolago. Vošnjak. Panonska ulica 8-1. <nad
pošto).	(D)
Za tretješolca
Iščem stanovanje r. vso oskrbo prt dobri krščanski družini Ponudbe pod »Strogo nadzorstvo 14.578 upravi »Slovenca«. (D)
Dva mlada dijaka
poštena, sprejmem v lepo In mirno sobo v centru. Naslov v upravi »Slov.« pod it. 14064.	(D)
Dijakinjo
sprejmem v dobro oskrbo in lepo sobo za 460 din. Naslov v upravi »Slov.« pod it. 14.539.	(D)
Dijaka ali dijakinjo
vajenca, vajenko sprej-mnm na hrano ln stanovanje. Naslov v upravi »Slovenca« v Celju. (D)
Dijakinja
se sprejme v Izvrstno oskrbo v bližini gimnazije na Poljanah. Klavir n« razpolago. Naslov v
upravi »Slovenca« pod St. 14 612.	(D)
Dijakinjo
sprejmem na stanovanje In hrano za 460 din mesečno. Istotam naprodaj
koncertno cltre. Naslov v upr. »Slov.« pod 14050. D
Dijaka
sprejmem n« stanovanje In hrano v bližini bežigrajske gimnazije In meščanske šole. — Naslov v upravi »Slovcncn« pod St 14.68!.	(D)
Dijakinjo
sprejmem n« stanovanje ln hrano. Neposredna bližina poljanske glmnnzlje. K ln na razpolago. Naslov v upravi »Slov - pod št. 18661.	(D)
V Dubrovnik z avtom
odprti Pnckard, potujem 8 t. m Sprejmem 2—3 sopotnike za bencinski prlspevok. - Podrobnosti prt tvrdki Gorcc, odnosno Večna pot 7, Krlžman. (vls a vls strelišča), (r)
Iščem tiskarno
podjetje alt zavod, kateri namerava osnovati knjigoveznico. Razpolagam s potrebnimi stroji. Dopise upravi »Slov.« pod »Večletno znanje« it. 13989.
Novi naslov: Sv. Petra e. 4. Tel 25 57
Slovenski pension Milano
sredliče. bližina Duomo. Dom«č- postrežba, ugodno cene - Vončlna. Via S« ceh t 7, telefon 89094.
Jn sera ti
V\
•Slovencu*
imajo naj\vcji uspeh:
PRISPELI SO RADIO APARATI NOVE TIPE!
Ingelen
Blaupunkt
Sachsenwerk
Ugodni plačilni pogoji! SAMOPRODAJA IZKLJUČNO LE PRI
»Tehnik" JOSIP BANJAI
LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 20
Razstava na velesejmu: L-700
Otroški voziček
globok, dobro ohranjen, naprodaj.'- PleterSnikova ulica 3, pritličje.	(1)
Pisalni stroj »Ideal«
»koraj nov, poceni proda Matellč Josip, Ljubljana, Groharjeva ul. J/II. (1)
Več vinskih sodov
približno do 400 litrov -naprodaj. Vprašati: Hotel Kokllč, Novo mesto. 1
Trgovske mize, stelaže,
Jedilnico, mecesen, prodamo. - Javna skladišča, TyrSeva cesta 33; vprašati vratarja.	(1)
Kislo zelje
novo, prvovrstno, v sodčkih, dobavlja po naročilu Gustav Erklavec, Ljubljana, Kodeljevo, PovSe-tova 10, telefon 26-91. <1
MALINOVEC
pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo ln veliko v lekarni dr. G. PICCOLI, Ljubljana, nasproti »Nebotičnika«.
romolorll novi ln rab tjem za vse napetosti vedno jv veliki Izbiri na Drodal. Lasi-tna delavnica za previlanle in a>opravl|an)e dlnamov. avio jjlnsm, elektromotorjev ter [vsoti elektroaparatov. - Iivr Salem vse električne lnitala Kile za razsvetllavo In pogon
ELEKTEOPODJETJE >FRANJO PERČINLIČ Llnbljana, Gosposvetska 1(
Kolesa in šivalne stroje
kupite najceneje v trgovini »Triglav«, Resljeva cesta 16. Stara kolesa ln stroje vzamem v račun.
Registrirna blagajna
»National« na tipke, tovarniško prenovljena. Se pod Jamstvom, poceni naprodaj. Radloval, Ljubljana, Dalmatinova 13. 1
Takoj prodam
slikarsko, pleskarsko obrt a delavnico. Ponudbe upr. »Slov.« ▼ Mariboru pod
»Slikarstvo«.	(1)
VINA
prvovrstna po najugodnejših cenah kupite pri
Centralni vinarni v Ljubljani.
TELEFON ŠTEV. 25-73
Poročne prstane
ure, verižice, uhane, kakor tudi očala, kupite najbolj ugodno pri Josipu Janko, urarju v Kamniku, 9utna, naspr. farne cerkve.	(1)
Prvovrstna kolesa
z večletno garancijo kupite najceneje v trgovini Splošne trgovske družbe z o. z. v St. Vidu nad Ljubljano. Cene radi pozne sezone znižane. (1)
Cvetlične čebulice
lz Holandske: hljacinte, tulipani, narcise, krokusi, anemone Itd., vse v priznano najboljših kvalitetah in najlepših barvah, so že v zalogi ln se dobijo pri tvrdki Urbanič Josip, specialna veletrgovina s semeni, Ljubljana, Miklošičeva cesta St. 8. Tozadevni cenik Je brezplačno na razpolago. (1)
Triperesna deteljica
Spisal M. Knnčič. — Ilustriral M. Sedel.
»Ali zdaj vidiš, da imam prav?« je Jožek šepnil Nandetu na uho. »Črno na belem je tukaj napisano, da v gradu re6 straši.«
Nande je nekaj časa molčal in napeto premišljeval. Ni in ni mu šlo v glavo, da bi v tem starem, zapuščenem gradu prebivali strahovi. Nikoli ni verjel vanje; komaj pet let mu je bilo, ko ga je oče do kraja prepričat, da je 6trah v sredi votel, okoli kraja ga pa nič ni. Zamahnil je z roko in rekel:
»Ta list še ni noben dokaz, da 60 res strahovi v gradu! Gotovo ga je kakšen potepuh, ki je potoval mimo, nalašč pritrdil na vrata.« Sunil je vrata z nogo, da je votlo zabobnelo. »Trdno so zapahnjena,« je rekel. »Bogve, kaj je za njimi? Duhovi gotovo ne!«
»Pojdiva. pojdiva!« je Jožek nestrpno prigovarjal ter ga vlekel proč.
»Oglejva si še druge prostore,« je predlagal Nande in krenil po hodniku dalje.
Ko sta tako 6tikala po temnih prostorih na dnu 6toIpa. je zdajci pred njima rezko zahreščalo. Skrivna vrata v zidu 60 6e kar sama od sebe odprla.
»Duh prihaja!« je pridušeno kriknil Jožek in se krčevito oklenil prijatelja.
»Kakšen duh neki!« je rekel Nande in se prisiljeno nasmehnil. Kdor pa bi mu bil ta hip po gledal v obraz, bi kar koj lahko spoznal, da tudi njemu ni bilo bogve kako prijetno pri srcu... Nekaj mrzlega, tesnobnega mu je plazilo okoli
Pa je nazadnje le premagal strah in odločno rekel:	.	, ...
»Dokler ne vidim slrahu na 6VOje oči, toliko časa ne grem iz gradu! Poglcjva. kaj se skriva za temi vrati!«	, , ,
»Nikar!« je vzkliknil Jožek in se tresel kot bilka na vodi.
Nande pa je že stopil naprej in izginil v temni odprtini.
Otroško košaro
prodam. — Klmeswenger, Tyrleva 35.	(1)
Voz zapravljivček
Se malo rabljen, naprodaj. — Vinko Trojansek, Domžale.	(I)
Za šolarje
obleke, perilo, Hubertus-plaSče Itd. Dober nakup. Preeker, Sv. Petra e. 14, Ljubljana.	(1)
Vse letno perilo
srajce za Šolarje — po
skrajno znižanih eenah vam nudi » K r e k o « , tovarniška zaloga perila, Tavčarjeva ulica 3. (1)
Šolske torbice, nahrbtnike
v veliki izbiri, priporoča
IVAN KRAVOS Maribor. Aleksandrova 18
Zavese za okna
posteljna preginjala, blago za preobleke pohištva z največjo Izbiro In zelo poceni nudi nova trgovina Gorlčar, Sv. Petra cesta 30.	(1)
Mizarji pozor!
Pred nabavo modernih strojev, strojnega orodja, Je v vašem Interesu, da vprašate za ceno pri strokovnjaku Ludviku Iler-čiču, Ljubljana, Rimska ccsta 13.	(1)
Kislo zelje
prvovrstno, po konkurenčni ceni, vsako množino dobavlja Homan, Sv. Petra cesta 81, LJubljana, telefon 35-39.	(1)
Dva pletilna stroja
St. 8-60 ln 10-30, dobro ohranjena, prodam. - Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 13845.	(1)
Perje
za posteljnino od 8 din kg naprej — dobite pri
Luna
Maribor, Glavni trg St 24
Modroce
pereantce (federmadrace)
otomane, kauče, zložljive postelje, mreže ter vsa v to stroko spadajoča dela ln popravila sprejema
F. Sajovic
Ljubljana. Stari trg It. 6
»Singer« šivalni stroj
nov, lz tovarne, poceni naprodaj. Ussar, Trubarjeva 9, Maribor.	(1)
Močni vinski sodi
dobro ohranjeni, a 300 do 400 litrov, naprodaj. — Hotel »Orel«, Maribor. (1
Pult
dobro ohranjen, dolg 2.70 m, s 6 predali, spodaj lep prostor ln 3 police, poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14.134.	(1)
Kupujte pri
naših inserentih
		
1123	aa	m
	IZ	3!
Vrednostne papirje
vseh vrst kupuje Sloven ska banka v Ljubljani Krekov trg 10, tel. 37-62
Prešo
in več dobro ohranjenih sodov — ima naprodaj Kmečka hranilnica ln posojilnica v Poljčanah. — Interesenti naj so zglasc v posojllnlčnl pisarni. (1)
Ognjavarna blagajna
»Wertheim« naprodaj pri ključavničarju Ferjanu v Zvonarskl ulici 7, Ljubljana.	(1)
Za jesensko setev
priporočamo prvovrstno pšenico, rž, ječmen in zim?ko grahoro. FRAN POGAČNIK d. z o. z., LJubljana, Tyrševa (Dunajska) cesta št 33 Javna skladišča (Balkan)
Naprodaj
železna roleta 290 x 93 cm za 250 din, točilna miza za 500 din, mize 78*78 cm po 100 din, vrata za trgovski lokal 216 x 90 cm. steklo. Ogleda se: Hotel »Slon«, Ljubljana. (1)
Mizarji!
Brusilni aparat »Fosto« s pripadajočimi aparati je na velesejmu v pogonu ln Je ena najpraktlčnej-
ših predmetov tehnične stroke. — Dovžan Ivan. trgovina strojev, Ljubljana.	(1)
Krasne potovalne in toaletne torbice
kovčege. specialne Ustnice lastni osnutki, aktovke. donarnice, manleure, neseserje. rokavice, kupite res poceni In najboljše v krasno sortirani trgovini
D. Ostrožnik
pasaža nebotičnika. N*a velesejmu razstavljeno: paviljon -H« 329-31.
Mestne hranilnice ljublj.
vloge, dobroplse, konto-korente, za 300.000 din aH več, kupim. Denar takoj. Rudolf Zore, Ljubljana. Gledališka ul. 12. Telefon 38-10.	(d)
Akademičarka
hči veleposestnika - išče 4000 din posojila. Odplačilo sigurno z doto. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Posojilo« St. 14025. (d)
BANČNO KOM. ZAVOD in MENJALNICA
MARIBOR
Aleksandrova ulica št 40 vnovčuje
HRANILNE VLOGE bank In hranilnic. Kupuje vrednostne papirje, valute In zlatnike po naj višji dnevni ceni.
Vlogo Ljudske posojilnice
v Celju (tudi male knjižice) kupim in takoj plačam. - Ponuditi pismeno : Štefan Pavlič, hotel Union, Celje.	(d)
HRANILNE KNJIŽICE
vrednostne papirje vnovčuje po najboljši ceni In takojšnjemu Izplačilu — i z p o s 1 u J e vse bančne denarne, kreditne In blagovne posle
najkulantneje
ALOJZIJ PLANINSEK
trg. ag bančnih poslov
Ljubljana. Beethovnova ulica 14-1 — telefon 36-10
Gospodinje!
5 do 6 din Vas stane 1 kg domačega pralnega mila. če ga kuhate z milnim ekstraktom »RUHA« po najnovejšem navodilu, ki ga dobite brezplačno v drogerljl
R. HAFNER
LJubljana. Celovška c. SI
Hranilne knjižice
Ljudske posojilnice celjske ln Ljudske hranilnice ln posojilnice v Kranju večje zneske, takoj kupi ln plača najvišjo ceno takoj v gotovini trg. ag. bančnih poslov Al. Pla-nlnšek, Ljubljana. Beethovnova ulica štev. 14-1. Telefon 35-10.	(d)
Denarne posle:
Posredovanja kreditov -vnovčenjc vlog za takojšnjo gotovino — Naložbe kapitala — Poravnave — Upravo nepremičnin — Davčne napovedi — Informacije — Ureditve, revizije, bilance In stalno kontrolo knjigovodstva ter vse drugo trgovsko gospodarske posle Izvede
»SVETOVALEC« konce«, trg.-gospodarska poslovalnica M. KOVACIC
v LJubljani. Cesta 29. oktobra stev. 7.
Vse za pisarno
Selenburgova 1
Hranilno knjižico prodam
»R&jfajznove« hranilnice ln posojilnice v Stari cerkvi pri Kočevju z zneskom 7000 din. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Gotovina« 14121.	(d)
Vse za šolo
v trgovinah
M. ličar
druiba z om. zavezo
Ljubljana
Vse za tehniko
Sv. Petra c. 26
Vnovčujem
hranilne vloge vseh denarnih zavodov proti takojšnji gotovini zelo ugodno Oblast, dovoljena pisarna
Rudolf Zorč
LJubljana, Gledališka 12 Telefon 38-10
Posojilo
100.000 din Iščem na trg. hlSo, vredno 300.000 din, mestu na deželi. — Vknjižba na prvo mesto. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Sigurno naloženo« št. 13.894.	(d)
Hranilne knjižice
Mestne ln Spodnještajer-ske hranilnice. Prve hrv. štediontce In Ljubljanske kreditne banke sprejmem proti točnemu plačilu. — Pismene ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod Točen plačnik« 14.164. d
Hranilne knjižice
Kmetskega hran. pos. doma, Obrtne banke, Hranilnice ln posojilnice v I-Cranju, Ljudske posojil, ljublj., Prve hrv. štedlo-nice, Mestne hranilnice v l-iadovljicl. Jadransko po-dunavske banke — kupim za takojšnjo gotovino. — Najvišje cene. - Rudolf Zore, Ljubljana. Gledališka Ulica 12. Tclef. 38-10
Naznanjam,
da sem otvorll mesnico v Meljskl cesti, poprej Zaioker. Postregel bom cenjenim odjemalcem z najboljšo kakovostjo po nizkih cenah. — Krajnc Rudolf.	(o)
Razglas
Uprava državnega zdravilišča v Topolšici razpisuje nabavko stroja za obdelovanje lesa. Ponudbe, kolkovane s takso 10 din, z opisom stroja ln označbo oddajne cene naj se pošljejo upravi zdravilišča čimprej. V poštev pridejo tudi rabljeni stroji.	(o)
7AHTtWJTE BREZPLAČEN CENIK
MEIf1EL*HER0LD ^
MMKtCUttll MARIBOR« 102
Star (dolg) glasovir
še dobro poraben, naprodaj za 2000 din. Istotam
naprodaj skoro nov gramofon z 12 ploščami za 320 din. Ponudbe upravi »Slov.« pod št. 13940. (g)
GLASBILA
Violine, šolske 68-Gtfare 120-liandoline 80 Harmonihe slovitih
7tiamk (Soprani, Hohner. Emona) Izredno poceni
noDic
Pasaža Nebotičnika
Oglejte si brezobvezno imSe i ene, oreflno se odločile za nakup drntle.
Malo rabljen pianino
kupim. Ponudbe z navedbo cene poslati upravi »Slovenca« pod »Cecilija« P 13.952.	(g)
Glasbeno društvo Edinost
Radomlje, kupi že rabljen klavir ali planino. Pošljite takoj ponudbe upravi »Slov.« pod št. 14009. (g)
Klavirje - vljoline
kitare, Hohner harmonike, strune in vse glasbllne potrebščine kupite poceni pri
R.Warbinek, Dem glasbe
Ljubljana. Miklošičeva 4.
Violine
za šolo — kupujte pri strokovnjaku.
Dorjath Jakob
Ljubljana, Stari trg 16.
Oramotomkc ploSče
Slovensko peti«, harmonika, plesni in filmski dlagerjl samo po Din JO"— Vzamemo v račun tudi stare piotčel
Stingl klavir
dobro ohranjen, zelo ugodno naprodaj. - Naslov v upravi »Slov.« pod 13.286.
Pianine - harmonije
prvovrstne tzdelke, razstavlja tvornica, Ivan Ha-eln, Domžale — v Ljubljani, Komenskega 26-11. Zelo znižane cene.
Poizvedbe
Nagrada
tistemu, ki izve ali najde Izgubljeno avtomobilsko rezervno kolo na cesti Ljubljana — Mengeš — Kamnik. - Trlumf, LJubljana, Kolodvorska 11. e
STROGI
Lokomobila
cca 60—80 HP za 10 atmosfer se Išče. Pisruene ponudbe pod »47194« na
Publicitas, Zagreb. (k)'
ZAHVALA. Vsem, ki eo sočustvovali z nami ob izgubi naše dobre
sestre in tete. gospodične
LJUDMILE ROBLEK
ter vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, ee iskreno zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo družbi ev. Cirila in Metoda in narodnemu ženstvu iz Litije za krasen venec. Naša zahvala tudi čč. sestram v zavodu .lozefinum, posebno pa č. s. Romuli za njen požrtvovalen trud za ča6a bolezni naše drage rajnke ter vsem darovalcem krasnega cvetja. Ljubljana, dne 5. septembra 1937.
Žalujoča sestra EDITA PRITSCH in sorodstvo.
Hiša
poleg lepe gospodarsko poslopje, s staro, dobro vpeljano trgovino z mešanim blagom in trafiko, letni promet 190.000 din, v lepem kraju Gorenjske, deset minut od železniške postaje, ugodno naprodaj. — Ozira se samo na resne reflektante z gotovino. Lepa prilika za vsakogar. — Cenj. dopise odnosno ponudbe nasloviti pod -»Plačam takoj* na upravo >Slovencac.
Naznanilo!
Cenj. občinstvu naznanjam, da sem odprl novo mizarsko delavnico na Gosposvetskl cesti St. 13 (Kolizej), poleg Strgulca. Izvršujem vse v to stroko spadajoča dela po lastnih ln danih načrtih ln po nizkih cenah. - Za cenjena naročila se toplo priporoča Ignacij Oblak, mizar.	(o)
L Beograishi sejem
od II. do 21. septembra
Na prvi mah je postal beograjski sejem veliko mednarodno tržišče
V Vašem Interesu te, do ne Izostanete
50% popusta na vseh jugoslovanskih železnicah in parobrodih
Jože Nusarv mesar in prekajevalec SV. Petra (. 61
Telefon 32.40 • Podruinica Celovška cesta 43, telefon 20-33
(lastna hladilnica) vedno v zalogi sveže meso, ter vse vrste mesni izdelki. Se priporoča cenjenemu občinstvu
Zahvala
Ob prerani smrti naše nepozabne
Mirke Kostanjevec roj. Vidmar
-.mo od prijateljev in /nunie> prejeli mnogoštevilne tople izraze sočustvovanja in so/alju ter mnogo cvetja \ poslednji pozdrav blugi pokojnici. Vsem. ki so nas v teh te/k i h, žalostnih dneh v globokem razumevanju kakorkoli tolažili, se iskreno zahvaljujemo.
Ljubljana, dne 4. septembra 1937,
Žalujoči ostali.
..'v v. <■;■- v - v >
Velike nagrade
za obiskovalce novinarske razstave
Uprava »Slovenca«, »Slovenskega doma«, »Domoljuba« in »Bogoljuba« bo razdeltta med obiskovalce razstave slovenskega časopisja na ljubljanskem velesejma
Dala bo:
4 60 nagrad
10 obiskovalcem »Slovenca« celo leto brezplačno 20 obiskovalcem »Slovenca« 6 mesecev brezplačno 100 obiskovalcem »Slovenca« i mesec brezplačno
10 obiskovalcem »Slov. dom« c e 1 o 1 e t o brezplačno 20 obiskovalcem »Slov. dom« 6mesecev brezplačno 100 obiskovalcem »Slov. dom« 1 mesec brezplačno
100 obiskovalcem »Domoljuba« c • 1 o 1 e ( o brezplačno
100 obiskovalcem »Bogoljuba« celo leto brezplačno
★
Nagrajence bo določil žreb.
Pogoji:
1.	Vsakdo, ki se hoče udeležiti nagradnega žrebanja, mora obiskati paviljon, v katerem razstavljajo podjetja, ki so v okrilju K. T. D. in kjer bo vsakdo lahko dobil obširen pregled vsega našega tiska, zlasti »Slovenca«, »Slovenskega doma«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«.
2.	Kdor hoče sodelovati pri žrebanju, mora kupiti en izvod časopisov, ki bodo v našem paviljonu naprodaj.
3.	Obenem s kupljenim časopisom bo prejel vsakdo brezplačno krasen prospekt z lepimi slikami v bakrotlsku, ki ga je natisnila Jugoslovanska tiskarna. Prospekt bo opremljen s številko in z žigom naše uprave ia ga Je treba dobro shraniti. (Nenumeriran prospekt bo aa razpolago tndi drugim obiskovalcem naše razstave.)
4.	V nedeljo 19. septembra bomo objavili izžrebane številke in vrste nagrade. Kdor bo imel na svojem prospektu izžrebano številko, naj prospekt s svojim natančnim naslovom pošlje na »Propagandni oddelek Slovenca« v Ljubljani, nakar nn bomo list takoj začeli pošiljati. Onim, ki so že naročniki naših listov, pa bodo izžrebani, bomo odgovarjajočo naročnino knjižili v dobro.
Uprava
»Slovenca«, »Slovenskega doma«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«.

Na sliki vidimo tloris razstavnega paviljona podjetij, ki so v okrilju KTD (časopisni konzorcij, tiskarna ia knjigarna) la prostora t paviljona M, kjer bo kliiarna Jugoslov. tiskarne v obratu
Vsa naročila (naročnina in oglasi)
za naše liste »Slovenca«, »Slovenski dom«, »Domoljuba« in »Bogoljuba« se sprejemajo na velesejmu v našem paviljonu poleg paviljoni M. Ondi so Vam na razpolago tudi vsi navedeni časopisi, lstotam dobite tudi vse informacije, tičoče se naročnine in oglasov.
Viktor Čabrijan,
tajnik ministrstva «a gozdove in rudnike.
i e o
grad, 51. maja 1977.
Banka i štedionica d. d.f Krapinske Toplke
podružnica
Zagreb
Moj pokojni oče Bartol B. Čabrijnn, posestnik v Cerniku, vpisal je dne 8. junija 1936 pri Vas redno vezano štednjo, ter je hranilne obroke moral vplačevati skozi 5 let, kakor vsi VaSi hranilci, je bil tndi pokojnik potom Vas brezplačno in na Vaše stroške ZAVAROVAN ZA SLUČAJ SMRTI proti nezgodi pri »Union<, francoskem društvu za zavarovanje. Ko je pokojnik
—	----- A NIT,NE OBROKE ZA 8 MESECEV, je umrl. Vi ste
zavarovalnino potom »UNION«, franc. zavarov. drnžbe LIKVIDIRALI HTTRO
VPLAČAL SAMO HRANILNE OBROKE ZA 8 MESECEV, potom
IN Z VELIKO KULANTNOSTJO, pa se čutim dolžnega, da se Vnm v imena
naslednika pok. Bartola B. Čabrijana najlepše zahvalim za Vašo veliko po-strežljivost ter zavarovano redno štednjo uvedeno pri Vašem zavodu, vsakomur NAJTOPLEJE PRIPOROČAM.
S spoštovanjem
Viktor B. čabrijan. I. r. tajnik ministrstva za gozdove in rudnike.
Vpisujte se t teden štednje pri BANKI I ŠTEDIONICI D. D„ KRAPINSKE TOPLICE, po-družnica v Zagrebu, Račkoga ul. 8, ker ste obenem brez vsakih stroškov zavarovani ter imate ob plačevanju rednih obrokov ugodnosti obrestovanjn vplačane štednje in razne druge ugodnost, kakor UGODNOSTI POSOJILA, zdravljenje v toplicah itd. - ZAHTEVAJTE PROSPEKTE!
V naši podružnici v Celju
dobite vsa pojasnila glede inseratovt
Tam lahko plačate tudi naročnino za „Stovenca"
ZA DANE
Je kompletna kolekcija novih modelov za Jesen In zimo v vseh velikostih že pripravljena. Oglelte si Jih pred nakupom, kot mnogo drugih, boste tudi VI zadovoljni v konfekciji
PAULIN, Ljubljana, Kongresni trg 5
Agnes Sfiathen
83
Dušica - Rožamarija
Hipoma ee dvigne ter'sc začne premikati gor in dol. V ogledalu se zrcali njena po6tava... njene divje plapolajoče oči... njene drhteče ustnice! Kakor duh sc nemirno pomika in slika v zrcalu jo spremlja... Nikdar več ji ta 6vetla plošča ne bo prikazala njenega izgubljenega obrazil
»Moram 6e bati te Rožamarije!... Morda je vendarle kaj črhnila ženinu! — Ne, lega ni storila... Harro mi je pri odhodu poljubil roko, česar bi sicer ne storil... On je zelo trmast!«...
Morebiti mu pove jutri... Moram se bati... te Rožamarije! Citala bom v njegovih očeh.
Kako ljubeznivo ee ozira Harro v Rožamarijo! Nikdar me ni kdo tako pogledal Ako bi bil Harro le hotel... Mar nimam jaz i6te pravice do ljubezni m uživanja kot vse druge? Večno sem vkovana v te stare oblike! V začaranih hišah, med stenami. ki sc iznenada odpirajo, moram živeti... Toda škandal, ki bi bil mogel naslati... Oh. bili bi ga žc udušiti, ti Bratmeekerji, s svojim družinskim mal i kom! In enkrat bi bila vendarle živela ... Zdaj pa moram to gledati... dan na dan! Da sem morala postati tako nesrečna! In žive še norci, ki me zavidajo! Mar naj samo trpim oa svetu? Drugi pa uživajo zgolj radosti...
Bove delili, Rožamarija, hočeva dehti! —«
In iz ogledala, mimo katerega hiti, zre zla slika, kot jih li prostori še niso mnogo videli, sicer bi jih ne bilo več! Mesto njih bi bile le odprte. Izžgane votline, staro zidovje, okoli katerega bi tulil vihar m v okniščih bi prebivali tuki in sove!
(Konec prvega dela.)
DUŠICA ROŽAMARIJA - D. DEL Pl. deL XXVII. Labodja dera.
Pod svilenomodrim jesenskim nebom se po dijo oblaki. Gozdovi so zlatordeči, polja rjava, deloma z zelenim nadihom, ki obeta že prihodnjo žetev. Po 6tarem mestecu na gori vihrajo modro-bele zastave, 6lavno6tno zvonenje povsod, kajti danes je poročni dan.
V	proslavo današnjega dne in v čast 6vojemu zadnjemu potomcu je izročil grad vee 6voje zaklade in dragulje, nad katerimi je tako zvesto čuval. V neizrekljivem blesku so zažareli, ki je bil doslej znan le gospodu upravitelju, domen-6kemu svetniku v Braunecku.
Neprecenljivih preprog so si izposodili iz grada Eichenkronen. Stotero 6tarih srebrnih krožnikov se je prikazalo iz železnih omar. Stene in dohodi so okrašeni z benečanskirai ogledali čudovite zlate barvitosti.
V	ogledala je vbrušen grb knezov iz Braunecka. Rastlinjaki in vrtovi 60 poslali svoje dehteče otroke. V obokanem hodniku, odkoder je priti v hodnik 6 starim orožjem m h grajski kapeli, so 6e naselile palme.
Ob stenah majhne okrogle kapelice v vogelnem stolpu 6e vzpenja živo zelenje, okoli strebrov se ovijajo venci iz belih roi, i/ trojnega vzvišenega kora vise damastne in druge preproge.
Tam pred oltarjem, kjer je vložen v tla velik medeninast križ, je bila krščena Marija. Tam so stale krste njene mamice in njenih bratov. Tu se shajajo vsi Brauneekerji že izza mnogih stoletij. Danes je ta križ poknl s pestro preprogo, toda vsi vedo zanj in oe morejo nanj porabiti.
Rdeči stolp z vsemi njegovimi posteljami so zasedli gostje. Ponoči so voa okna razsvetljena, hs tudi drugi stolpi, ki se dvigajo nad temno graisko skupino in katerih okna 60 obžarjena, 60 videti kot bi se zvesti čuvaji ozirali na vse 6trani.
Sobarice so hudo zaposlene. Rdečica zaliva čdkoltdnobarvne sluge, ki 60 si nadeli danes dolge nogavice m čevlje z zaporami. V6e te stare, srebrne zaporne so tudi počivale v železnih omarah gospoda upravitelja domen.
Zaprte kočije drdrajo od majhnega kolodvora tam za goro. Ža temi pa 6lede odprti vozovi s tovori kovčegov in popotnih zabojev, ki 60 opremljeni z raznimi grbi.
Prebivalcem brauneškega mesteca se danes mnogo ponuja. Sladek voni se razširja po hišah a strmimi strehami, kajti danes 60 bili vsi obdarovani a kolači.
Solarčki osnovnih Sol so praznično oblečeni. Prijazna sestra v beli avbi jih spremlja in vodi po mestni ulici. Sleherni izmed njih ima v eni roki jerbašček za kolač, a z drugo se oprijemlje za vrv, Iti je potegnjena vzdolž sredine nlice.
Ponosni dijaki latinske šole, ki 60 si z osnovnimi šolarji navadno v Ia6eh, stoje danes s temi v največji 6logi pri cerkvenih stopnicah okoli velike košare, ki jc napolnjena s kolači. Tn nadzoruje cerkovnik razdeljevanje.
2ene v bolnišnici slave danes pri skodelici kave praznik kolačev. Stare vdove in zarjavele device, katerim zagotavlja ustanovno pismo izza sedemnajstega stoletja vsak teden po velik hleb kruha, ki se zove grajski hleb, so prejele danes razen kolač« še steklenico vina. Ni pa otroka v Braunecku, ki bi danes ne bil obdarovan.
To so veliki, rjavi kolači z mnogimi rozinami, katere peko po posebnem receptu. Sila mladino-Ijubna grolica jih je pred časom ob praznikih pora zdeljevals med otroke. Po starih mestnih ulicah se druži torej s prijetnim vonjem po kolačih še ljubezen do mladine.
Naj ntidi življenje brauneškim olrokom v poznejši dobi karkoli, vendar vse dobrine ne bodo dosegle odlične kakovosti teh kolačev.
Na ulici igra vojaška godba. Hčerke mestnih veljakov in navadnih meščanov se izprehajajo paroma gori in doli in prikazujejo ves svoj lišp.
Rožamarija je postala prva nevesta izmed vseh vrstnic, ki so bile istočasno birmane. Za njene sovretnice, v kolikor 6e niso razpršile po svetu, je ta dan prav izrednega pomena. Prepričane so namreč, da pridejo tudi one 6časoma na vrsto. Katera pa bo prva za Rožamarijo? To vprašanje jim nudi snov za nova razmotrivanja. Dogovorile so se tudi, da hočejo ta dan obesiti okoli vratu verižico z zlatim medaljoncrm, v katerega je vrezano ime Rožamarije.
Dobile 6o bile vse to od Rožamarije v spomin na istočasno birmo.
Razvalinski grof se je pripeljal tokrat v zaprti kočiji. Dečki, ki vestno nadzorujejo vsako došlo kočijo ter jo spremljajo celo do grajskega mostu, 60 ga komaj spoznali. Pozneje so pripovedovali, da se je zelo izpremeniL
Kneginja je oblekla svojo najnovejšo pariško umetnino in pravkar prihaja po stopnicah navzdol. Za njo šumi zlatobrokatna vlečka, na glavi pa nosi Rožamarijino dematno kronico. ki meče nešteto sedmerobarvnih žarkov. Dražestna je danes in vzbuja živahno pozornost, saj ji je koma i trideset let! Knez jo je srečal že gori in videti mu je, da je sila razburjen. Ob svečanih prireditvah niti namreč njegova soproga ni v nikako oporo. In vendar mu je toliko na tem. da se vse uredi po smernicah, ki so že davno določene za take prilike, da se slehernemu izmed njegovih odličnih gostov izkaže po činu in dostojanstvu nrimerna čast io da tudi svojim podložnim ne priVrati ničesar.
Civilna poroka se je vršila že včeraj. V današnji spored bi je ne bilo mogoče vriniti.
Ob srečanju je knez v naglici ogovoril kne-ginjo:
»Pravkar sta dospeli Harrovi leti. Moraš ju že
doli pozdraviti, saj sta njegovi edini porodnici. Pojdi, prosim, brž dol z menoj!«
»Moj Bog, danes je pa vse nujno potrebno,« zagodrnja kneginja. »Te stari dami!«
Ugoden rtalcup
barhentov Din S'- za meter
pri Trpinu, Maribor
Vetrinjska 15.
Prlapela j« nova partija:	£
I
V A L N I
STROJI: »VEBITAS«. »TITAN«, »VIKTORIA« i okroglim SolniSkom. Siv« ln veze naprej in nazaj, cena a glavo navzgor din 1.500.—, kabinet dla 1.750.—,
KOLESA
(DVOKOLESA) Mlele-Merkur, Brennabor ■ prostim tekom in zavoro, moška, ženska ln dirkalna, kompletna din 750.—.
PISALNI
STROJI, masivni, prenosljivi, v elegantnem kovčegn, > 80 znaki črk v eirlllci ali latinici, eena din 1.350.—.
RADIO
APARAT, »NORDMARK« eleganten sa rwe valovne
dolžine, eena din 2.500.—.
Možno tudi na obroke. Napi»Stlo din 100.— u Ima poslati obenem i naročilom. Mesečni odplačevalnl obroki ta radio, pisalne stroje ln dvokolesa din 100.—, za šivalne »troje din 150.—. Za blago, ki va» intereslra, zahtevajte ilustriran cenik.
Vse blago je porekla znamenitih nemSkth tovarn, knpljeno tn plačano (v kliringu) v zameno na naSe Jugoslovenske pridelke, »ato je tako poceni. Zahtevajte zastopnike in posredovalce!
„MEHKUR-ZAVOD"
Beograd. Pašlčeva S, poŠt. pret. 800, telef. S8-021. Eačnn pri Poštni hranilnici. Beograd br. 57682.
Kurja očesa
Najboljše sredstvo proti kurjim očesom je mast CLAVEN. Dobite v lekarnah, drogerijah ali naravnost iz tvornice in glavnega skladišča M. Hrnjalc, lekarnar, Sisak Varajte se potvorb!
Zaščitni znak
Razglas o licitaciji
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za oddajo del za gradnjo nove ljudske šole v Črnem vrhu (okraj škofja Loka) I. javno pismeno fionudbeno licitacijo na dan 11. septembra 1937 ob U v prostorih ljudske šole v Črnem vrhu.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami istotam.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša za:
I. zidarska in težaška dela 165.720.49 din II. tesarska dela .... 46.366.81 din
III.	krovska dela..... 9.589.10 din
IV.	kleparska dela .... 9.418.64 din
Krajevni šolski odbor v črnem vrhu dobavi
sam opeko, pesek, gramoz in apno ter preskrbi vse dovoze od vznožja hriba do stavbišča.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasnih deskah sreskih načelstev Škofja Loka, Kranj, Ljubljana in Logatec, f. Krajevni šolski odbor v Črnem vrho, dne 24. avgusta 1937.
Zahtevajte povsod naš list!
Ob začetku šolskega leta
se priporoča starišem in dijakom
flova založba
r. j. s o. 3.
(Kongresni trg)
Ima na zalogi
vse šolske potrebščine
za ljudske, srednje in visoke šole
Opozarjamo posebej na risalne in tehnične potrebščine;
dijaki srednje tehnične šole imajo izreden popust
ljudska posojilnico
v Cdjo
registrovsna zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači
sprejema hranilne vloge In Jih obrestuje najbolje.
Denar fe pri nje| naložen popolnoma vamo, ker jamči zanj poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-po-sestnikov z vsem svojim premoženjem.
Razpis
Občina Vuzenica, okraj Dravograd, razpisuje pogodbeno pomožno službeno mesto občinskega zvaničnika-poduradnika.
Šolska izobrazba: dovršena dva razreda srednje ali njej enake strokovne šole.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po členih 7. in 8. (z izjemo točk 1. in 6.) uredbe o občinskih uslužbencih (Službeni list kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 29. 7. 1936, št. 477-61), je vložiti v 15 dneh po objavi tega razpisa v dnevniku »Slovencu« pri tej občini.
Uprava občine Vuzenica, dne 30. avgusta 1937.
Oglas licitacije
za štampanje tiskanica
Središnji ured za osiguranje radnika održati če u svojim uredskim prostorijama u Zagrebu, Mibanoviceva ulica 3-111. na dan
16. (četvrtak) septembra 1937
prvu javnu pismenu ofertalnu licitaciju za Stampanje odnosno dobavu znatnije količine tiskanica razne vrsti za 10 Okružnih ureda za osiguranje radnika.
Ponude proptsno taksirane prema odredbi T. br. 25 Taksene tarife Zakona o taksama u zatvo-renoj i zapečačenoj kuverti imadu se predati ili poštom dostaviti Središnjem uredu za osiguranje radnika (soba 305) najkasnije do U sati dana odredjenog za otlržanje licitacije, te na naledju kuverte napisati: »Ponuda na broj 38.304-1937 za štampanje tiskanicac.
Kauciju u iznosu od 5% proračunano ponudje-ne sume za domače odnosno 10% za strane valja položiti ili poštom poslati blagajni Središnjeg ureda za osiguranje radnika (soba 420) najkasnije do 10 6ati dana odredjenog za održanje licitacije.
Opče uslove licitacije, obrazac »Ponude< koja sadrži i posebne uslove, te obrasce tiskanica mogu interesenti dobiti besjilatno kod Upraviteljslva pomočnih ureda Središnjeg ureda za osiguranje radnika (soba 305) za vrijeme uredovnih sati svakog radnog dana.
Broj 38.304-1037 od 20. avgusla 1937.
Središnji nred za osiguranje radnika.
Podružnica „SLOVENCA" je na Miklošičevi cesti št. 5
Industrija
platnenih izdelkov
JARŠE mu DOMŽALE
D. D.
izdeluje
vse vrste platna za kroj'ače, platno za ležalne stole, prevlake za preproge, gradi za zavese in žimnice, belo laneno platno, namizno perilo, brisače in brisalke, impregnirano platno za plahte, platno za vreče in slamnjače, cvilhe, modno blago za letne obleke za dame in gospode, gasilske cevi ter vse v to stroko spadajoče proizvode
Za Juooslivaniko tiskarno v Ljubljani: Karel Seč
Izdaiatilj: Ivan Rakovei
Urednik: Viktor Cenčii