Poštnina plačana t gotovini. ] VRIMJII HM .UiMHMJ. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cc«a posamezni žt**vin-= »*• fHOOVSKI MS> Uasftsopi* n«i trgrcrvivio« Industrijo in olirt. ' ednišivo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. Naročnina za ozemlje SHS: lelno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leto 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani. LETO MII. Telefon ;>o; fJUBTJANA, dne 29. avgusta 1925. Telefon št. 552. ŠTEV. 101. Bir^rr^u»^cwaj'./:.ii r>u var.’ur.mv iK'^mww«aiu» K petletnici naš^ge vele- seima. Bela Ljubljana se svečano pri-pravlja, da proslavi veliki dan dela. Ljubljanski velesejem otvori letos vpetič svoja vrata in vpetič bomo mogli prisostvovati pestri reviji go-gospodarske podjetnosti in delavnosti Slovenije, ki nas je še vedno navdala z zaupanjem in nam ustvarila nove, lepe perspektive za bodočnost. Petletnica velesejma, te tako dobro uspele slovenske gospodarske stavbe je obenem tudi prav važen mejnik v zgodovini slovenskega gospodarstva sploh. Prvi ljubljanski velesejem se je vršil v znamenju inflacijske konjunkture. Denarja je bilo tedaj v državi v izobilju, obrestna mera je bila ugodna in vse prilike na domačih tržiščih so vzpodbujale k snovanju vsakovrstnih podjetij, k novim investicijam. Kalkuliralo se ni preveč, zdelo se je, kakor da mora vse dobro uspeti. Ta konjunktura ic trajala do konca leta 1922; zakon o Narodni banki in Plavšičeva valutna akcija sta temu toku postavila barijero in v razvoju našega gospodarstva se je začel preokret, ki je poslovne razmere poostril m prekrižal dober del že doseženih uspehov. V začetku leta. 1923 se je začelo na denarnem trgu pojavljati veliko pomanjkanje kapitalov, ki je postajalo z dneva v dan občutnejše. Ta denarna napetost je trajno ovirala ves kupčijski promet in trdo prizadela vse stroke naše podjetnosti. Za našo industrijo, obrt in trgovino so se začeli težki časi. Vsemu, kar ni imelo trde podlage in kar ni bilo močno podkovano, je grozil neizogiben pogin. Začela se je težka borba za obstanek, ki je uničila ne samo nebroj povojnih podjetij, ampak tudi mnoge stare predvojne ustanove. Z redko pridnostjo in potrpežljivostjo so se naši gospodarski krogi lotili težkega dela, da si ohranijo eksistenco in da si ohranijo sloves poštenih in reelnih delavcev. Politika gotovih krogov, da se mora obmejna industrija demontirati in dosledno izvajanje te politike povsod, kjer je bila le dana kaka prilika, je boj za obstanek poostrilo in malo kdo vidi pri pogledu na naše obrate, koliko moralne sile tiči v podjetniku, ki v tem boju ni omagal. Narava sama, ki našega človeka z agrarnimi produkti ne more rediti, in ki ga neizogibno sili, da se preživ. |a z industrijo, obrtjo in trgovino, mu je dala tudi potrebne moralne moči, ki ga vzdržuje, da kljub vsem težavam in nebotičnim oviram ne omahne, ampak, da se bori in da se uspenja kvišku. Kdor je gledal te dni živahno vrvenje na sejmišču in ne pozna globlje križevega pota naših gospodarskih delavcev, ta nikakor ne bo mogel zadostno ceniti važnosti našega velesejma. Železna volja domačega razstavljalea, ki ga boš videl že vpe-tic. na tem torišču, da ti pokaže delo slovenskih rok, da ti pokaže kaj dobiš doma, da ti ni treba tega v svojo škodo in v škodo celemu gospodarstvu iskati v inozemstvu, nje-, govo zaupanje v boljšo bodočnost, njegov zdravi optimizem, vse ti bo zakrivalo prehojeno trnjevo pot našega podjetnika in te bo vodilb na lepšo pot, ki vodi navzgor do lepše bodočnosti. Mi hočemo kvišku, mi moramo kvišku! Velika udeležba domačega podjetništva na velesejmu je največji dokaz njegove neuklonljive volje, ki ga bo gnala naprej po poti določeni že od narave, ki mu bo pomagala kliubovati vsem oviram in premagati vse težave, da se gospodarsko utrdi na domačih in uveljavi na inozemskih tržiščih. V zdravem optimizmu, ki ga nam vzbuja ta lepa gospodarska revija, nas utrjuje tudi zaupanje inozemstva, ki se je udeležilo letošnje prireditve v številu, kakor še nikdar doslej. Zlasti številna je udeležba Avstrije, Italije Češkoslovaške, Nemčije, častna tudi udeležba Belgije, Anglije, Švice, Združenih držav Amerike i. d. Baš to zaupanje ino- zemstva, ki stremi za ojačitvijo gospodarskih stikov z nami, nam je dokaz, da se razmere pri nas konsolidirajo, da je inozemstvo o naši gospodarski bodočnosti prepričano, da smo v teku petih let napredovali, da gremo navzgor, da stopamo kvišku. Naš kralj, ki dobro pozna težave združene s snovanjem zdrave gospodarske baze, ki je neobhodno potrebna za močno državno stavbo, je hotel tudi letos postaviti krono prizadevanju naših gospodarskih krogov s tem, da bo sam poselil velesejm. Najvišje priznanje naj služi v ponos prirediteljem velesejma in naj bo v bodrilo' podjetnikom. Naj dvigne vsa naša srca, da bomo s podvojeno silo nadaljevali v stremljenju za gospodarsko okrepitvijo in po napredku cele države. Generalni konzul ČSR dr. Otokar Beneš: Nova jugoslovenska tarifa in češkoslovaški izvoz. Od davna pripravljana in naznanjena nova jugoslovenska carinska tarifa, ki je stopila dne 20. junija 1925 v veljavo, je presenetila po svoji vsebini ne samo jugoslovanske kroge, marveč tudi inozemske, posebno pa češkoslovaške trgovske kroge. Slutilo se je sicer, da bo nova tarifa pomenila veliko povišanje carinskih po-, stavk, vendar presega veličina povišanja, ki je bita določena po novi tarifi, pričakovanja in napovedi tudi '■ najbolj pesimističnih prerokov. Goto-: vo je bil le pritisk domačih producentov, ki je izbojeval tako obliko carinskega zakona. S tem je tudi že v naprej pojasnjen njegov značaj, katerega se da na kratko karakterizirati kot strogo zaščitni. Ne smemo se nikakor čuditi in popolnoma naravno je, da vsaka država ščiti produkcijo in ; industrijo svojih državljanov. Toda v novi carinski tarifi so bile povišane carine tudi na take izdelke, ki se v kraljevini SHS ne izdelujejo in ki jih tudi ni bilo treba ščititi. S povišanjem teli carinskih postavk se vsekakor zviša tudi cena teh izdelkov v Jugoslaviji, kar mora v prvi vrsti nositi jugoslovenski konsument. Nova uvozna carinska tarifa pridržuje sistem maksimalnih in minimalnih carin, katere zadnje so bele zopet zmanjšane v italijanski pogodbi, kjer ko bile določene nekatere nižje postavke. Kakor poprej, tako se tudi sedaj uporablja za blago češkoslovaškega izvora minimalne carinske postavke, vendar bodo tudi te kvarno vplivale na izmenjavo izdelkov med ■ češkoslovaško republiko in kraljevino SHS. Imeli smo opetovano priliko slišati pritožbe raznih jugoslovanskih trgovskih krogov, posebno konfekcijske in tekstilne stroke, kakor tudi drugih. Jugoslovenski uvozniki se sklicujejo na novo carinsko tarifo kot na -višjo silo (force majeure) in stornirajo naročila, ki so jih dali pred uveljavljenjem nove tarife, ali pa nočejo prevzeti poslanega jim blaga. Akoravno se v takem primeru ne more govoriti o force majeure, ker uvoznik lahko poviša cene uvoznega blaga kadarkoli hoče, vendar razumemo vse te poskuse, da bi se osvobodili blaga, ki se je vsled novih carinskih postavk nesorazmerno podražilo in poslalo na ta način tako drago, da se le s težavo proda. Moramo to obžalovati, tembolj, ker je bil vzajemni promet blaga med češkoslovaško republiko in kraljevino SHS in je tudi do-sedaj nenaravno majhen. Intenzivne gospodarske potrebe srednjeevropskih držav prihajajo vedno bol j do veljave in zato se trpko občuti njih dosedanja gospodarska razbitost. Naloga pravilne trgovske politike teh držav je, da spravijo svojo trgovino v harmonični sklad s trgovino drugih držav, posebno bližnjih sosednih držav, da bi se med njimi ustvarili dejansko mirodobni odnošaji. Kljub vsemu temu pa ima nova jugoslovenska carinska tarifa poleg vseh, za češkoslovaški izvoz senčnih strani tudi svojo svetlo stran. Ker je namreč uporaba maksimalnih carin v stanju popolnoma ustaviti izvoz češkoslovaškega blaga v Jugoslavijo, bodo merodajni činitelji obeh držav sedaj z vsem pritiskom delovali na to, da bo končno prišlo do sklepa definitivne in podrobne ceškoslovaško-ju-goslovenske trgovinske pogodbe, na pripravah katere se že na obeh straneh marljivo dela. Ta bodoča pogodba, na katere uresničenje se ne more več dolgo čakati, bo ozdravila — kakor pričakujemo — vse rane, ki jih je povzročila nova jugoslovenska carinska tarifa prometu blaga med Jugoslavijo in Češkoslovaško, in to sigurne le v korist celokupnega gospodarskega življenja obeh prijateljskih držav. Dr. R. Pipuš, predsednik skupine Zvt.ze industrijcev v Mariboru. Kako uspeva industrija v Mariboru in okolici nlptfll i r/-\T Al A \r I »1 mlnTVlA ■ a !m/-1 • •/% ir Vsakoletni vzorčni velesejem v Ljubljani hudi približno sliko tehničnega napredka in sposobnosti industrije, obrti in trgovine na slovenskem ozemlju naše države. Umestno je, da se ob priliki tega velesejma ozremo tudi ria,gospodarsko vprašanje, na gospodarske uspehe našega narodnega gospodarstva. Če s tega stališča pre- gledamo uspehe industrije v Mariboru in bližnji okolici v zadnjem letu, pa žalibog nimamo povedati dosti razveseljivega. Gradbena podjetnost, ki navadno poživlja mnogoštevilne druge obrte in industrije, je tudi zadnje leto v Mariboru več ali manj spala. Zaman je bil pritisk stanovanjske bede, zaman de- lovanje raznih anket, društev in zadrug, ki so se trudile vdahniti gradbeni podjetnosti novega življenja. Šele v zadnjih lednih opazujemo v Mariboru nekaj začetkov živahnejšega pokreta na polju gradbene podjetnosti. Z dobrim zgledom prednjači Posojilnica v Mariboru, ki je iz lastnega aagiba in zgolj v namenu, da podpira gradbeno podjetnost in nekaj prispela za omiljenje stanovanjske bede, -gradila drugo nadstropje na svoji hiši na Aleksandrovi cesti in že oddala gradnjo dveh novih enodružinskih hiš v Magdalenskem predmestju. Njenemu zgledu je sledila mestna občina, ki je že razpisala gradnjo tro-nadstropne hiše v Frančiškanski ulici. Tudi mestna hranilnica namerava še letos začeti z gradnjo stanovanjske hiše. Pokojninski zavod v Ljubljani pa je te dni začel z delom, da zgradi na Kralja Petra trgu trinadstropno palačo. Na stavbiščih, ki so jih poceni kupili od občine, si gradijo razni obrtniki male hišice, in Ivan Špas je začel take hiše graditi za špekulacijo. Gostilničar Špacek je na Aleksandrovi cesti zgradil malo dvonadstropno hišo. Od spomladi sem se tudi v Mariboru opazuje, da pojema nekoliko napetost na denarnem trgu, da se nabira pri denarnih zavodih več razpoložljivih sredstev in da se začenja nižati obrestna mera. Če se znižajo obresti na predvojno mero, ali pa njej vsaj približajo in če se po malem znebimo še vseh zakonov, ki omejujejo lastnike hiš pri razpolaganju s svojo imovino, je pričak^ati, da se bo tudi v Mariboru razvila živahna gradbena podjetnost. Ker je gradbena podjetnost počivala, se borijo z velikimi težavami tudi liste industrije, ki so z gradbeno podjetnostjo najožje zvezane. Naše opekarne letos deloma sploh ne obratujejo, ali pa obratujejo samo v skrčenem obsegu, ter ječijo pod silnimi zalogami, katerih tudi po najnižjih cenah in niti z lastno zgubo ne morejo spraviti v denar. Tlačijo jih previsoki železniški tarifi, katere še po-ostrujejo doklade mestne občine na tovornino. Tudi lesna industrija je v precej ozki zvezi z gradbeno podjetnostjo. Še huje, kakor pomanjkanje podjetnosti, pa je zadel lesno industrijo dvig naše valute in propadanje italijanske valute. Lesna eksportna in industrijska družba je morala iti v kon-kurz in »Drava«, naše največje lesnoindustrijsko podjetje, je prišla v težave, morala deloma likvidirati in je odprodala svojo tvornico v Zbelovem. Tudi kovinska industrija čuti neugodne posledice, pomanjkanja gradbene podjetnosti. Razen tega je mnogo trpela pod inozemsko konkurenco, ki proizvaja z bolj izurjenim delavstvom in v obratih, katerih napravna glavnica je že davno odpisana. Carinska zaščita, katero je naša industrija uživala, je bila neznatna. Žalibog v tem oziru tudi nova carinska tarifa ni zadovoljiva. Sicer so res postavke nove carinske tarife deloma precej višje, kakor je bila stara tarifa. A to velja tudi za sirovine in polfabrikate, katere mora naša industrija uvažati iz inozemstva, ker jih doma ni mogoče dobiti. Na ta način je izjalovljen uspeh povišane carine na končne izdelke kovinske industrije. Razmeroma dobro uspevata obe zvonolivarni, ker je povpraševanje po zvonovih še vedno veliko. Naša električna industrija v Mariboru in okolici doseza z naporom vseh sil nekaj uspehov. Prav dobro se drži naša kemična industrija. Sicer naše poljedelstvo uporablja še razmeroma malo dušika. Tem več ga pa gre v inozemstvo. Tudi izvcz našega mila in glicerina je izdaten. Ker se je v zadnjem času pre-ecj omejilo tihotapstvo z vžigalicami na avstrijski meji, si je deloma opomogla tudi naši industrija vžigalic. Gradnja in popravljanje železniških prog v naši državi dajo potrebni zaslužek tudi našemu podjetju za napajanje lesa. Tri velike usnjarne v Mariboru igrajo še vedno odlično vlogo na tem polju. Ne zaslužijo več tega, kar so zaslužile med vojno in v prvih letih po prevratu, vendar smejo še vedno biti zadovoljne z uspehom svojega delovanja. Z neprimerno večjimi težavami se bori v Mariboru oblačilna industrija. Tudi njej dela inozemska konkurenca velike preglavice. Od treh večjih podjetij je eno propadlo, ostalima dvema ne cvetejo rožice. Tekstilna industrija (tri tvornice) je v Mariboru še mlada, je pa večinoma že prestala otroške bolezni. Obe mariborski pivovarni sta si opomogli z zadnjim kartelom. Mesno industrijo v Mariboru (tri tvornice) so dobro podprle nizke cene naše živine. Daleč je bila nekdaj znana mariborska mlinska industrija. V mestu samem so štirje paromlini. Ta industrija danes v Mariboru in okolici samo životari. Nova državna meja jo je odrezala od njenega nekdanjega naravnega razpečevališča. Naša zgrešena carinska in tarifna politika jo je ubila popolnoma. Precej dobro se drži industrija sadnih konserv. Poleg drugih neprilik, ki se tičejo bolj posameznih vrst industrije, tlači vso našo industrijo neznosno davčno breme in breme socialnega zavarovanja, ki je tem bolj občutno, ker je samo na slovenskem ozemlju tako izredno hudo. Ker industrija nekaterih drugih pokrajin naše države ne nosi enakih bremen, je naši industriji onemogočena konkurenca ne samo v ino-, zemstvu, ampak tudi z industrijo osta-i lih pokrajin naše države. razmerju napram staremu železu, tem neugodnejši bo učinek na železarne. Ker so pa tudi razne druge potrebščine, ki so se preje brez carine uvažale, sedaj s carino obremenjene, kakor n. pr. premog, nezgorljiva opeka itd., kar znaša skupno Din 3.95 na 100 kg izdelanega železa, znaša skupna podražitev Din 20.47 na 100 kg. Nova pogodbena carina na železo v šibkah bo znašala 10 zlatih dinarjev, r. j. v papirju 110 Din na 100 kg; ako odbijemo zgoraj razloženo podražitev, za Din 20.47, ostane od zaščitne carine Din 89.53. Pred uvedbo nove avtonomne tarife je znašala carina na železo v šibkah 8 zlatih dinarjev, t. j. pri 1100 % -nem carinskem nadavku Din 96, na Dr. M. Dobrila, tajnik ljubljanske bor?,e. 100 kg, sedaj pa ostane od zaščite komaj še 90 Din. Treba je tudi vpoštevati, da se mora carina sproti plačevati in da so železarne prisiljene imeti stalno zalogo svojih raznih potrebščin za vsaj dva ali tri mesece; večji stroški se tako vsled izgube na obrestih še občutno povišajo; slednjič je treba vpoštevati da se je vrednost dinarja v zadnjem času močno [»večala, kar je inozemstvu v izredni meri omogočilo konkurenco na našem trgu. Nikoli še ni bi! položaj naših železarn tako kritičen kakor je sedaj; v najbližji bodočnosti mora priti do odločitve. ali nam ta industrija ostane še nadalje ohranjena, ali pa je zapisana neizbežnem« poginu. Ljubljanska borza. Generalni ravnatelj C. Noot, Jesenice: Nove carine in železna industrija. Nova avtonomna carinska tarifa je ; povišala carinsko zaščito za izdelke ; domačih železarn, za železo v šibkah, ■ plačevino, izvlečeno žico, žičnike, ko- j vane izdelke itd. Ali uvedla je uvozno carino tudi na celo vrsto potrebščin, ki j so se uvažale doslej brez carine in j kojih podražitev z novo carino pro- j dukcijske stroške železnih izdelkov i prav močno obremenjuje. Ako bi ostale avtonomne carine na izdelke tudi po sklepu pogodbe z A v- ■ strijo neizpremenjene v veljavi, bi bi- i la železna industrija spričo novih ca- • rin na razne potrebščine jedva bolje j zaščitena nego je bila po prejšnji carinski tarifi, posebno tudi iz razloga, ker se je vrednost dinarja v zadnjem času precej močno dvignila. Toda na- j črt pogodbe z Avstrijo znižuje skoraj i brez izjeme vse omenjene avtonomne carine na železne izdelke, in sicer > nekatere postavke 2 zlata dinarja, j nekatere druge, in to žal najvažnejše, za 3 do 6 zlatih dinarjev na 100 kg. Na novo uvedene carine na razne potrebščine imajo pa oslati neizpremenjene, kar je za našo železno indu- j strijo usodepolna stvar, kajti pome- • nilo bi propast velike domače indu- j strije železa, ako se te carine ne ukinejo čim preje, najkasneje pa z dne- i vem, ko bo stopila pogodba z Avstrijo v veljavo. V prvi vrsti gre tu za carino na sirovo in na staro železo. Carina na sirovo železo, v višini 3 zlatih dinarjev za 100 kg, je bila uvedena • z namenom, da bi se podjetju v Va-rešu omogočil boj z ostro inozemsko konkurenco in da bi se s tem tudi zasigurala upostavitev obratovanja tamošnjih plavžev, ki so že mnogo ' »nesecev ustavljeni. Ker se pa imajo potom pogodbe z Avstrijo carine na železne izdelke znižati, ne more Va-reš za dobavljanje sirovega železa več prihajati v poštev, kajti železar- j nam ne bo več mogoče plačevati sirovo železo po višji ceni, dvignjeni pod zaščito uvozne carine. Ako ostane torej v veljavi carina na sirovo železo, bo neizbežna posledica, čim bodo sedanje male zaloge izčrpane, da bodo vse domače železarne morale ustaviti sveje obrate, ker jim bo onemogočeno, da bi z uspehom mogle tekmovati 7 inozemskimi podjetji. Podjetje v Va-rešu torej ne bo moglo obratovati, s čimer bo prizadetih kakih 200 do 300 delavcev, in uvozna carina na sirovo železo ne bo koristila ne državi ne Varešu, ali njena nadaljnja posledica bo, ako ostane v veljavi, da bo vsled ustavitve železarn na tisoče eksistenc uničenih in da bo mnogo dobro izvež-banih delavcev moralo iskati zaslužka v .inozemstvu, kjer bo to delavstvo za našo industrijo za vedno izgubljeno. Tudi znižanje carine na sirovo železo ne bi pomagalo, kajti domači železni industriji tudi v tem slučaju ne bi bilo mogoče tekmovati z ino- zemstvom, ker bi cena sirovemu železu tudi pri znižani ceni bila previsoka, da bi železarne še nadalje mogle obratovati. Zato je nujno potrebno, da se carina na sirovo železo takoj ukine, kajti nesmiselno bi bilo vztrajati na carini, ki nikomur ne ko-risii. ki pa jemlje eksistenčno možnost mnogim tisočem ljudi. Istotako se mora ukiniti tudi carina na staro železo. Ta carina se je uvedla baje s tem namenom, da bi se železna industrija prisilila kupovati večje količine sirovega železa iz Vareša in uporabljati manj starega železa. Ali obratovanje martinskih peči — in samo lake imamo v državi — je brez starega železa nemogoče, in ker je staro železo cenejše od sirovega, bi imela taka »vzgojna carina le ta učinek, da bi zmanjšala konkurenčno sposobne st naše železne industrije napram inozemstvu. Ali ne glede na to je treba upoštevati, da se starega železa v naši državi, navzlic dobro delujoči nabavni organizaciji železarn, le tako malo dobiva, da nabrane količine iz-daleka ne zadoščajo in da so železarne prisiljene uvažati potrebne množine starega železa iz inozemstva, in sicer iz zelo oddaljenih dežel. Sosednje in bližnje države so namreč izvoz te važne sirovine popolnoma zabra-nile, tako da so naše železarne primorane nabavljati staro železo, kolikor ga ne dobe v državi, z velikimi žrtvami, povzročenimi po visokih stroških pomorskega in železniškega prevoza. Ker je pa, kakor že rečeno, podjetje v Varešu kot dobavitelj sirovega železa začasno popolnoma izločeno in ker bo tudi nadalje moralo počivati, dotlej da se carine na železne izdelke zopet prilagode carini na sirovo železo,' bi tudi vztrajanje na carini pri starem železu ne imelo nobenega smotra več, razen tega, tla bi se podraževali produkcijski stroški naših železnih izdelkov, kar pač ne bi smel biti smoter nobene carine. Naj navedem nekoliko podatkov, da se učinkovanje novih carin na železno industrijo tem bolje spozna in da se uvidi nujna potreba, da se carina na sirovo in na staro .železo popolnoma ukine. Larina na sirovo železo z vštetimi postranskimi pristojbinami znaša danes Din 36.30 na 100 kg, carina na staro železo Din 8.80. Ako bodo rabile železarne kakor doslej tudi nadalje 35% sirovega in 65% starega železa, bodo podraženi produkcijski stroški na 100 kg izdelanega železa vsled carine na sirovo železo za 35% od Din 36.30, t. j. za Din 12.70 in vsled carine na staro železo za dve tretjini od 65% od Din 8.80 (ker je treba dve tretjini potrebne množine uvažati), t-j. za Din 3.82; skupna podražitev bo torej znašala Din 16.52 na 100 kg. Čim večja bo poraba sirovega železa v i; t Jugoslovenskim narodom nekdanje monarhije, ki so se stoletja dolgo borili '/,a pravico in enakost, se navzlic vztrajnemu delu in neumornemu stremljenju pi posrečilo izvojevati enakopravnosti z Vladajočimi in privilegiranimi narodi. Ob vsakem času in na vsakem mestu je bila vedno pripravljena preobiiica nasprotovanj in temeljni princip enakosti vseh narodov pred zakonom je ostal za Jugoslovane pismeno načelo, ki se je že ob rojstvu pokopalo. Šele prevrat po 4-letneni svetovnem viharju je prinesel nestrpno pričakovan ) !■ rešitev in svobodo. Do tedaj teptani na- \ rodi so se oddahnili, srca so biia višje, j navdušenje je odsevalo iz obrazov, vsak j je občutil namen življenja. Svoboden ‘ človek, enakopraven državljan! j Dnevom navdušenja so sledili dnevi j resnega premišljevanja in preudarka. Nove razmere’, ki jih je prineslo s seboj osvobojenje, so specijelno v Sloveniji odkrile koj nešteto velikih gospodar- j skih praznot, ki jih je zapustila ravnokar pokopana odvisnost in katere so kljubovale samostojnemu razvoju. Pričelo se je z delom. Koj ob pofietku se je že pokazalo pomanjkanje organizirane moči, katero smo si predstavljali poprej — bodiis v družabnem, bodisi v gospodarskem življenju —- vedno le po- j osebljeno v državni moči in se pri tem , navadili naslanjati se na njo ob vsak: j priliki. Še več. Smatrali smo to moč za j brezmejno in neskončno in v tem poj- j movanju izgubili smo pravi čut za samo- ,* pomoč, samostojno delo in gospodarsko ’ organizacijo. Finančna, gospodarska, kulturna in so- i c aina vprašanja, ki so se naenkrat po- j javila v Sloveniji, so zahtevala čim nuj- ! nejšo rešitev, da se življenje privede v ; pravi tir. Rešitev vseh teh perečih vpra- ! šanj je pa bilo prepuščno dobri volji po- \ sameznika. In dobra volja bila je tu. j Toda posameznik ui mogel obvladati j ogromnega novega dela. Gospodarski in strokovni krogi so j kmalu spoznali, da je vladajoče stanje j le posledica gospodarske desorganiza- j cije. Pričeli so iskati pota in sredstva, ; da se konča kaotično stanje. Pričelo se i je z ustanavljanjem zvez strokovnih kro- j gov v različnih oblikah z namenom, da ; se popravijo gospodarske napake, izpo- 1 polnijo nedostatki in sodeluje pozitivno s in organizatorično. Kratko malo pričelo j se je intenzivno in konstruktivno del® v \ najrazličnejših gospodarskih panogah. Gospodarska podjetnost je zavzela ne- \ običajen polet in videli smo dnevu o rasti jj nova podjetja, trgovine industrije, gospodarske organizacije. Slovenija je početa tedaj izpopolnjevati njen gospodarski program, kateri je obsegal med drugimi gospodarskimi vprašanji tudi ustanovitev lastne borze. Uta 1922 je bila predložena prošnja za podelitev koncesije za popolno borzo ministrstvu trgovine in industrije ter ministrstvu financ. Za to gospodarsko ustanovo so se biii, kakor je že povsem znano, izjavili enodušno vsi domači denarni zavodi, trgovska in obrtniška zbornica, zveza industrijcev, zveza trgovskih gre-mijev in zadrug, kratkomalo celi gospodarski živelj. V kratkem času je Ministrstvo za trgovino in industrijo izdalo dovoljenje za ustanovitev borze za blago in vrednote toda i omejitvijo, da se ne smejo trgovati devize, valute, kovan denar itd. S to omejitvijo se naši gospodarski krogi naravno niso mogli zadovoljiti, ker jim je bila s tem odvzeta možnost, da za-morejo ravno v času največjih denarnih pretresljajev izpolnjevati pravočasno in brez škode njih obveznosti na mednarodnem trgu. Borzna uprava, trgovska in obrtniška zbornica, zveze trgovcev, industrijci, ter zastopniki trgovine so neprestano intervenirali pri merodajnih faktorjih in dokazovali potrebo izpopolnjevanja borze. Vlada je ponovno to potrebo tudi priznala in obljubila ugodno rešitev, toda žal ta obljuba je ostala še danes le pobožna želja. Vsled zavlačevanja rešitve je to povsem gospodarsko vprašanje postalo kmalu predmet političnih nasprotstev, instilueija sama, če tudi ne javno vendar le na tihem torišče obrambe in nasprotovanj. Po dvoletnem brezuspešnem čakanju odločila se je borzna uprava, da otvori brozo v okviru že dosežene koncesije. 16. ivgusta 1924 je bila borza otvorjena in 18. avgusta se je vršil prvi borzni sestanek. Borzna uprava si je bila koj na jasnem, da bode razvoj borze v ozkih mejah blagovnega in efektnega prometa le počasen, ker je Slovenija v agrarnem oziru pasivna dežela, domače industrije obratujejo še v malem obsegu, precejšnje število industrij je šele iz povojne dobe, dočim so večje industrije ki so obstojale še pred vojno, večinoma ustanove inozemskega kapitala, ter se morajo predvsem nacionalizirati, da se bodo mogle posluževati domače borze. Toda moralo se je vpoštevati upravičeno zahtevo domačega gospodarstva in pričeti z dejanskim poslovanjem. Edina industrijska panoga, ki se je mogla koj udejstvovati na borzi, til vršiti posle, vstvariti si lastno tržišče in pridobiti novih odjemalcev, bila je lesna industrija. Dasi so bili za to industrijsko panogo dani vsi pogoji za udeleževanje na borzi, pojavili so se v začetku kmalu znaki predsodkov in napačnega mnenja, nič manj pa tudi obilnost napačne presoje, kratkomalo znaki, kakor so se pojavili pri drugih sličnih institucijah ob vsakem času. Ti zuaki so se hvala Bogu kmalu razpršili. (Konec prihodnjič.) Fr. Gombač, Ljubljana: K novi trgovinski pogodbi z Avstrijo. Glasom časopisnih poročil, je naša- vlada sklenila novo pogodbo z Avstrijo 7.a izvoz letnih 80.000 M jugoslovanskega vina v Avstrijo po znižani carinski tarifi, ki sicer se ni oficijelno znana, ki Pa baje jednači oni, določeni za uvazanie vin iz Italije v Avstrijo. Kontingent 80.000 ni sicer ni posebno velik, toda že io bi mnogo pripomoglo do razvitja naše vinske trgovine z Avstrijo, če se to izvažanje faktično v tem obsegu in pod navedenimi pogoji uresniči. Kakor omenjeno, točnosti o tej pogodbi uradno še nimamo in ni torej izključeno, da se do uresničnosti te pogodbe izvrše še marsikatere tozadevne izpremembe nam v kvar, kajti proti tej pogodbi nastopajo z Najpopolnejši stroji. Vsak kupec najboljša referenca. — Tudi na obroke dobavi tvrdka r ® > {—el Ljubljana TIS DEV ffl Zagreb Gradišče št. 10. ft UL IILU l#IJ« Duga ulica 32 TELEFON 268 USTANOVLJENO LETA 1906 sUBESBi izdeluje vsakovrstne čevlje. Ceniki samo za en grros prodajo no zahtevo brezplačno VIDO BRATOVZ TRGOVSKA AGENTURA LJUBLJANA, Gosposvetska c. 2? si dovoljuje tem poiom( p. n. interesente najvljudneje obvestiti, da zastopa sledeče tvrdke: Konopjuta d. d. promet konopnenih in julastih izdelkov, centrala Zagivb, skladišče za Slovenijo Ljubljana, Gosposvetska c. 2. Simon Scmler, Pilsen, tovarna «;alanterijskih izdelkov (vlas-nice, knofljice, pletilke, risalni žebljički i. t. d.). SfiieScfic-'ir.iscSie©c:I'»3miiro<2lwerl Vsakovrstne precizne švicarske žepne ure. Velika izbira zlatnine in srebrnine, P juveiov, jedilnega orodja, am. double-bluga itd. Nojcenejši nakup ! 9 Oglejte sl zalogo na Ljubljanskem velesejmu | Paviljon G. Prostor 305. O fkjer se prodaja na drobno In veliko )3Qm3i93>93®3i93>93>93<933>Q3&-Z93i93i9l3®3$93iQ3i£)G>Qt ' Gradbeno podjetje Ing. Dukič in drug w Ljubljana, Bohoričeva ul. SL 24 'M Telefon štev. 560 »e priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. za trgovino in industrijo Ljubljana, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju) Brzojavke: Kredit Ljubljana ' Telefon štev. 40, 457, 548, 805, 80« t Peterson International Banking Code Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, saie-depositi itd, itd. / kupuje s8Ive in drugo sadje za žganjekuho Izdeluje po ugodnih cenah najboljše likerje pelinkovec, brinjevec, planine grenčica, j janeževec, vanille slivovka, rum, j sadjevec, konjak medicina!, tropinovec. tovarna ^ vinskega ldsa, d. z o. z., Ljubljana, hudi ZAHTEVAJTE PONUDBO! Sa&BBBISIDBiaRKIBIBBHBffniBIRBnilliBBlIBBliSRIHHBfSffRffiSFC Ustan. leta 1879. Telefon 553 l • v »v RBJB E8 BI ra E © IS unavnii AVGUST MARTINČIČ n Prvo in edino podjetje za napravo jeklenih valčnih zastorov v Sloveniji. Priporoča napravo novih valčnih zastorov in popravo istih po konkurenčnih cenah ter ima vse pripadajoče blago stalno na skladišču. Izdeluje in se priporoča za naročilo solnčnih plaht, okrižij vsake vrste od priproste do najbogatejše izpeljave, škarjasta omrežja, železja za štedilnike, ventilacije raznih vrst, razna okovja, železna vrata in okna, okrogla železna stopnišča pred-pečnike iz železa in bakra. Stalna zaloga štedilnikov v priznani vestni in solidni izvršitvi! Avtogeno varenje in rezanje BHBH lS5&!lifllKiiaiKI8H6BBBBHIBBBMtillilBBBBBBBBSllfflBHl!BSlEESSK!0IC'l!E;ffllS!5 20% popusta samo za časa velesejma lli:!lillllllllllll!lllllllllimiillllllll!llllllllilllllilimilllllllllllllillllllllliilllllllllllllllll!ll!!!llinil!illll!!l!lllllllll!lllf!!lll!llll!llllllllltllllintlllim Da damo vsakemu priliko, da se prepriča o čevljih tovarne CARL POLLAK B: Ljubljana SV. PETRA CESTA ŠTEV. 68. Da so isti po kvaliteti nedosegljivi bolje nego ročno narejeni, cenejši kot vsi drugi, priredimo za časa velesejma v tovarni Sv. Petra cesta štev. 68, reklamno prodajo z 20 °/0 popustom. Prodaja se vsakemu. Prodajni čas od 8 do 20 ure tudi v nedeljah in na praznik. Prodajajo se moški, ženski in otročji čevlji vseh vrst ter sandale. Ne pozabite obiskati naš paviljon na velesejmu, kateri je drugi od glavnega vhoda na desno. Tam dobile izkaznice za vstop v našo tovarno, da se Vam pokaže, kako umetno in trpežno izdela tovarniške čevlje. Itllllll!jli:ii!l!lllllll|llllllllll!llllllllllllllllllllllllllllli!lllllllllllii|ii!lllllllllllllilil!lil!liillllll!l!ll!llllllllllllilll!!lllllllllllllllllililiililllll!lllillill 20% popusta samo za časa velesejma Pisma: Žebljarska zadruga, Kropa (Slovenija). Žeblji za normalne in ozkotirne železnico Žeblji za ladje, črni ali pocinkani Žeblji za zgradbe, les itd. Žeblji za čevlje Spojke za odre in prage Brzojavke: Zadruga Kropa. Spojke za ladje in splave Železne brane Zobje za brane Kljuke za podobe, zid, cevi, žlebove itd. Teleton interurban: Podnart 2. Podložne pločice Matice Zakovice za tenderje, kotle, mostote, sode, pločevino, kolesa itd. Vijačni čepi Verige Vijaki z maticami Vsi v naSo stroko spadajo« železni Izdelki po vzorcih In risbah najceneje. Ilustrovani ceniki na razpolago. Prodaja se samo na debelo trgovcem. ednik dr. IVAN PLRSS, Ljubljana. baašMh d. d. UMm k., I. tiskarja i. 8KVBB. Lj.Wj.aa Ti.k kta. >Uerk.„, t,8..S...i.d,.t,ij.k. d. d. MANUFAKTURNA IN MODNA TRGOVINA J. KOSTEVC, Ljubljana Sv. Petra cesta st. 4 Priporoča vse v to stroko spadajoče blago najbolje kvalitete, posebno pa priporoča iz-vanredno veliko zalogo raznih preprog domače industrije v Pirotu, ter drugih domačih tovarn ročnega in tovarniškega izdelka Cente solidne! Postrežba točna! Ustanovljena 1902. — Telefon št. 538. — Pošt. hran. rač. 11228 Brodarsko akcionarsko društvo v S*dei: Ravnoteljstro: Suiuk Beograd | ^ Glavno odpravništvo v Trstu. Redna mesečna trgovska proga Jadransko morje, Marseille, Španija, Maroko do Kanarskih otokov Odhod iz Splita vsakega 1. meseca „ „ Šibenika „ 4. „ „ „ Sušaka „ 10. „ „ „ Trsta „ 18. „ pristaja eventualno v Gružu za: Marseille, Barcelono, talen" cijo, Oran, Melilla, Malaga, Tangier, Casa-Blanea, Tenerifle in Las Palmas, pristane po potrebi tudi v ostalih medlukah. Priporoča se tovarna perila »TRIGLAV* uuBuaik) Kolodvorska ulica štev. 8 nasproti hotela »Štrukelj" Priporoča se skladišče galanterijske, modne in kratke robe f LJUBLJANA Kolodvorska ulica 35 Petnajstdnevna trgovska proga asa; Egejsko morfe iz: Sušaka, Trsta, Splita, eventualno iz Gruža za: Patras, Kal-mato, Pirej, Volo, Solun, Cavallo, Metileno, Chios, Smirno, po potrebi Ghytion, Dedeagač, Rodi, Kandijo in Kanejo. Za pojasnila se je obrniti na ravnateljstvo na Kušakti in glavno odpravništvo v Trstu ali na društvena zastopstva na Reki, v Šibeniku, Splitu in Gružu. \ vso vehemenco avstrijski vinograd-ni krogi, ker vsakršen uvoz vino po znižani carini škoduje njihovemu gospodarskem':! položaju, kejti njihove vinske zaloge vsled preobilice zaostajajo in se pocenjujejo. 2e z Malijo in Ogrsko se tozadevno vedno preklajo, sedaj pa pride še Jugoslavija z uvozom konkurenčnih vin. In ravno jugosloveriska, oso-bito štajerska (ljutomerska, ormoška, mariborska itd.) zamorejo vsled svoje polnosti in finega okusa vsem drugim prednjačiti, ker tvorijo po večini fina steklenična vina. Zaio jih ravno Avstrijci močno čislajo, ker so jim vrline teh vin že od prejšnjih časov znane. Osobito Gradec je bil eden glavnih konzumen-iov teh vin Pa tudi Dunaj je pogoltnil vsako leto več tisoč hektolitrov štajerskih vin. Izvozni začetek bo mogoče bolj slab, dokler se ne odstranijo razne nepredvidene težkoče in dokler se tudi cene nekoliko ne ustalijo, toda, ko se vse to ugladi in zravna, postane vinska kupčija z Avstrijo gotovo prav živahna in vsestransko zadovoljiva. Tudi je gotovo, da ta ugodnost z Avstrijo pritegne še druge sosedne države na jugoslovensko vinsko tržišče in tako se s časoma mirno povzdigne naš konzum in s tem za vedno odstrani preteča vinska kriza, ki je zadnja leta tako morila naš vinogradniški stan. Lelni vinski pridelek v Jugoslaviji ni v primeri z drugimi sosednimi vinorodnimi državami posebno velik, kajti le-ta znaša okroglo 4 milijone hektolitrov, v Sloveniji pa okroglo pol milijona hektolitrov, kar je v primeri s prebivalstvom, ko pride na posamezno osebo komaj 25 do 30 litrov letno, gotovo maio, a vendarle je potreben tudi tak izvoz, ker izvoz kakršnegasibodi blaga krepi narodno gospodarstvo ter uveljavlja v svetu ime in napredek posameznih gospodarskih panog dctič-ne države. Večji posestniki, vinarske zadruge in reelni vinski trgovci se morajo pravočasno pobrigati za dobre in sigurne večje odjemalce, da spravijo svoja vina takoj po trgatvi, odnosno po ratificiranju izvozne pogodbe v inozemstvo. Čim se to prične, se bo takoj tudi v notranjosti razvila živahna kupčija, tembolj, ker so prej,šnje!etne vinske zaloge povsod precej majhne. Aleksander Knez, senzal ljubljanske borze. Zakaj se razvija Ljubljanska borza tako počasi. Ko je pred letom začela poslovati ljubljanska borza, se je večinoma pričakovalo, da se bo hitro in sijajno razvila. Vendar pa ob obletnici vidimo, da še vedno le životari. Eden glavnih vzrokov temu je, da je bil za vsako vrsto blaga le po en senzal. K temu ukrepu je bil borzrn svet svojčas prisiljen, ker bi v onih časih nikdo ne hotel biti senzal, če bi vedel, da bo imel veliko konkurenco. Izkazalo se je, da ni dobro, ce ima senzal na borzi monopolno stališče, jasno pa je tudi, da več ljudi več lahko naredi kakor reden. Ker so se pri razpisu mest za senzale javili sposobni ljudje, je popolnoma pravilno, da je borzni svet sklenil pomnožiti število senzalov in je iz. fcga ukrepa pričakovati povečani« prometa na borzi. Vendar pa je za počasno napredovanje borze še drug vzrok, ki se ne da tako hitro odpraviti. Ta se bo zde! mnogim jako neverjeten, pa vedar je resničen: »Veliki trgovci nimajo nikakega interesa na obstoju borze.« Reklo se mi bo: »in vendar so ravno ti vstvarili borzo«. Res je, toda zato, ker tega takrat po večini še niso vedeli, ali so si pa mislili: če že mora obstojati borza, pa je bolje, da smo zraven, kot pa, da bi bili zunaj. Vendar so tudi oni veliki trgovci, ki so se preje »dajali iluzijam, kmalu uvideli, da borza njim le škoduje. Vsak veliki trgovec je imel tudi preje točna poročila o tem, koliko je vredno blago in mu notica na ljubljanski borzi ni povedala nič novega; torej nima od nje nikakega dobička. Sedaj pa mali trgovec tudi točno izve, koliko je blago vredno in to je veletrgovcu v škodo. Nc morda le v toliko, da lahko neinformiranemu človeku zaračuna višjo ceno, predvsem, ker se vidi na trgu, r da je enkrat ta cenejši, enkrat oni, ter da se oni, ki ie prepričan o kaki tvrdki »ta je vedno najcenejša« temeljilo moti. Cena v veletrgovini ni le odvisna od solidnosti tvrdke, temveč tudi od njenih zvez ter o tem, kako si misli šef tvrdke razvoj cen v blinžji bodočnosti. Oni, ki pričakuje padec cen, bo v istem času gotovo cenejši kot oni, ki pričakuje porast cen. Kako si predstavlja bodočnost — to pa ni v nikaki zvezi s solidnostjo. Tudi je vsak mali trgovec, ki je imel blago na prodaj, preje vedno prodal velikemu, ker se mu ni izplačalo za en vagon pisati in obiskovati stotere; kdor ie blago rabil, je pa tudi šel naravnost k velikemu trgovcu, ker je vedei, da ga tani gotovo dobi, drugje pa težavno. Sedaj bi imela borza nadomestiti tega velikega trgovca in ker nima pri tem rizika, bi poslovala ceneje kot trgovec. To so veliki trgovci takoj uvideli, in niso hoteli dati svojih notic na borzo, kar je v ostalem popolnoma naravno in v redu. Vendar je pa slabo, da tega manjši trgovci niso uvideli, ker sicer bi se nekoliko bolj in intenzivneje posluževali borze ter tam notirali, t. j. razglasili kaj potrebujejo in po čim, oziroma kaj prodajajo in po kateri ceni. Ljubljanska borza se pa toliko časa ne bo mogočno razvila, dokler mali trgovec in mlinar, ki pa vendar kupi in proda po cel vagon, ne bo uvidel svojega lastnega interesa ter šel ali pisal na borzo mesto da kupčuje le z onim, ki mu pride v hišo in ki mora, če že res ne več, vsaj zaslužiti tu še za pot. ^ V zadnjem času se opaža sicer že sirjenje tega razumevanja, vendar je ogromna večina še neinformirana in razumevanje se širi počasi. Za izvoz mlekarskih izdelkov. Države, ki imajo razvito mlekar- ! istemu ne posveča toliko pazljivosti Sl°Kf5j-“iL,-ahko P°našajo z ob- j in naklonjenosti, kot bi bilo treba. Dočim danes izvažajo izdelke iz mleka samo južni deli kraljevine, namreč predvsem ovčji sir, je Slovenija, katera ima podane vse naravne pogoje za ugodni razvoj mlekarstva, dosedaj izvažala samo sveže mleko. Edina konzumna država, ki pride zaenkrat v poštev je Avstrija, kjer mlekarstvo še tudi ni na tisti stopnji, kakor bi lahko bilo posebno, ker je prodaja mleka in izdelkov na tamkajšnjem domačem lrgu mnogo lažja. Kakor povsod je tudi pri nas napravila vojna velikansko upostošenje v živinoreji in nam ob prevratu zapustila samo mlado živino Ko je v letu 1923 produkcija narastla, da je krila našo lastno po- cim blagostanjem svojega prebivalstva. Ako navajamo samo Dansko ki krije 30% svetovne porabe masla, vidimo, da je na polju mlekarstva bodočnost in razvitek velikih kot malih držav, lo so spoznale ne samo Švica, Holandska in druge evropske države, ki gojijo mlekafštvo, ampak tudi nekatere prekomorske, ki imajo za to ugodno klimo n. pr. Severna Amerika s Kanado, ' Avstralija z Novozerandijo in'v novejšem času tudi Južna Afrika, tako, da danes te države delajo že veliko konkurenco na evropskih tfžiščih. Naše mlekarstvo se že danes lahko pohvali z velikim ekSportom mlekarskih izdelkov, dasi država I . trebo, smo morali misliti na izvoz, da ne bi preobilica mleka preveč pritiskala na cene in tako napravila mlekarstvo nerentabilno. Bilo je treba. da smo si iskali odjema na tujih tržiščih. Primorski kraji, predvsem Trst in letovišča ob Jadranu, so bila naši predvojni odjemalci, katere pa nam je po prevratu prevzela tamkajšnja, posebno furlanska konkurenca tako, da nam je bila ta pot zaprta in je bilo treba iskati novih konsumentov, katere smo našli v Avstriji, v avstrijskih večjih mestih, v Celovcu, Gradcu in posebno na Dunaju. Tam je mleka primanjkovalo, ker domača produkcija ni zadostovala m bivši uvozni kraji CSR in Ogrska radi kontingentacije mleka nista prišli v taki meri v poštev kot pred vojno. Edino težko vprašanje pri izvozu je bila velika oddaljenost naših krajev. Tudi to smo premagali, ker so bile naše mlekarne še izza predvojne preskrbljene s potrebnimi stroji, da se je mleko moglo kon-servirati za dolgo pot. Izvoz svežega mleka — izdelki niso prišli v poštev — za leto ! 923 cenimo na ca 6 milijonov litrov v skupni izvozni vrednosti Din 24 milijonov. V naslednjem letu so za eks-port nastale nove težkoče. Cene so radi velike domače avstrijske konkurence in radi uvoza iz CSR (letni uvoz 2!) milijonov litrov) ter iz Ogrske padle v en gros za 15 do 20%, a neprestano dviganje dinarskega tečaaj nam je polagoma napravljalo izvoz skoro nemogoč. Ako bi bile ostale razmere prejšnjega leta, bi bili gotovo izvozili še enkrat več, kakor leta 1923, tako pa je izvoz na-rastel samo na letnih ca 10 milijonov litrov v skupni izvozni vrednosti ca 30 milijonov Din. Tekoče leto je pa začelo v znamenju krize tudi za naše mlekarstvo. Dočim smo prvo četrtletje izvozili še za ca 20.000 litrov mleka dnevno, je z drugim četrtletjem isti pade! na ca 6000 litrov. Tudi na bodočo izvozno dobo ni računati na velik eksport, dasi bi bilo kakih 10 do 15 milijonov 1 prostih, če ne bo od kake strani pomoči. Sedaj se mleko predelava doma v sir in rna-sl°- r°da radi pomanjkanja izučenih tehničnih delavcev, radi nezadostnih financielnih pripomočkov, ne bomo mogli z našim blagom na tuja tržišča, kar nam povrhu otežuje nestabilni valutni tečaj, da je treba vedno trpeti občutne valutne izgube. Da bi se razmere izboljšale in tako rešilo tudi naše mlekarstvo t. j. predvsem naš kmet pred gospodarskim polomom, drugje itak že nima več dohodkov, bi bilo potrebno: 1. Stabilizacija naše valute. 2. Znižanje voznine za mleko na železnici s še posebnim popustom za kraje, ki so oddaljeni od meje več kot 100 km. Pripominjamo, da velja sedaj že za izvoz znižana tarifa za mleko po razredu A, kar pa še vedno preveč obremenjuje eksport. 3. Ustanovitev mlekarske in sirarske šole, kjer bi si izurili veščih mlekarjev in sirarjev (Avstrija je stavila v proračun za tekoče leto za tako šolo do-arjev 600.000 t. j. Din 5,000.000). 4. Uvedba uradnh kontrolnih znamk za maslo kot jih imajo druge države. 5. Znižanje voznine zlasti za razne sne, manjše vrednosti (skuta) ter za maslo. Danes stane n. pr. brzovoz-na voznina za skuto od Ljubljane do državne meje 147.20 Din za 100 kg, izvozna vrednost iste 400 Din torej 40 %. 6. Večjim mlekarskim podjetjem naj bi država ob času sezone priskočila na pomoč z začasnim sezonskim kreditom po znižani obrestni meri. 7. Uvozna carina za mlečne izdelke naj se po možnosti še poviša. 8. Državne podpore za mlekarske zadruge in ustanovitev istih. Iz gornjega vidimo, da bi se moglo pri količkaj dobri volji merodajnih faktorjev ustvariti stroko, ki bi zavzemala važno mesto v našem izvozu. Prepričani smo, da se bodo naše stanovske organizacije zavzele za gornje predloge, ki morajo najti popolno upoštevanje s strani naših centralnih oblasti. 6. do 13. septembra 1925. Središče srednjeevropejske trgovine in industrije Jesenski lesenski iv Posebna jugoslovenska razstava 50% znižana vožnja na čehoslovaških in jugo. železnicah. 25°,u znižanja na avstrijskih železnicah. Brezplačni vizum za potovanje na Čehoslovaško. Pojasnila in legitimacije daje : Čehoslov. konzulat, Ljubljana in Aloma Company, Ljubljana. Trgovina. Stari ljubljanski trgovci iu krošnjarji. V Vrhovčevi knjigi u »Ljubljanskih me-' ščauih« beremo: Dne 20. svečana leta 1609 se je Ljubljanceui dovolilo, da smejo zapoditi' vse krošuarje (»Kraxentrii-ger«) iz Ljubljane ter jili morajo trpeli v mestu le o sejmskili dneh. Dne '2:!. aprila je nadvojvoda ta ukaz ponovil, da ne bodo smeli odslej niti tržaški, niti dingi \ Ljubljani ne stalno stanujoči tuji kramarji, krošnarji in trgovci, ki niso meščanje, kako blago, naj se že nazivlje tako ali tako, in sicer uiti na drobno nili na debelo ( es sei gleich iu minuta oder grossa«) prodajali, izvzemši velike in male sejme, ampak morali bodo v Ljubljano prineseno trgovsko blago tekom treh dni ponuditi ljubljanskim meščanom; zatem šele ga bodo smeli prodajati, tudi tujcem in nemeščauom; ako ga pa v osmih dneh ne bodo spečali, smeli ■se ne bodo v Ljubljani delj zadrževati, ampak podati se ž njim dalje. Prepovedano je bilo tem tujcem škoditi ljubljansko trgovstvo s tem, da bi sklepali s tujimi velikotržci pogodbe. (Dne ‘23. aprila 1600). — Torej so imeli ljubljanski trgovci že pred H00 leti s krošnjarji iste sitnosti, kakor jih ima naše trgovstvo še danes. /a Irgovce z lesom. ATeka švicarska t v i dka se zanima za večje množine smrekovega, jelovega iu borovega okroglega iesa ter bukovega in hrastovega materi-jala. Natančnejši naslov tvrdke je v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo interesentom na razpolago. Naše trgovske pogodbe. — Dne 26. t. m. se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri se je med drugim sklenilo, da se zastopniki naše države pri trgovskih pogajanjih z Avstrijo pooblaste, da podpišejo trgovsko pogodbo z Avstrijo. Pogodba se podpiše te dni in stopi v najkrajšem času v veljavo. — Pogajanja za trgovsko pogodbo s Češkoslovaško se prično takoj, čim se podpiše trgovska pogodba z Avstrijo. K vprašanju krošnjarstva. Trgovec iz P. nam piše: Pred približno četrt leta nisem mogel v svoji detajlni trgovini prodati ni kosa molinosa, ker je bila cena, katero sem najceneje stavil, moji stranki previsoka. — Različne stranke so mi poročale, da krošnjarji molinos, za katere sem zahteval po 10—11 Din za meter, nudijo po 8—9 Din za meter. V V resnici je cela okolica krila svojo potrebo molinosa pri krošnjarjih. — V kratkem se je razkrila pri tvrdki Doc tor i drug v Mariboru cela tatinska družba in je bil eden soudeleženec tega konzorcija doma iz naše neposredne bližine. Na tak način se je zamoglo tolmačiti, kako so mogli krošnjarji prodajati po tako nizkih cenah molinos. — Zadnji čas je, da se Slovenija krošnjarstva reši! Jeklene valjčne zastore ter vsa ključavničarska dela izvršuje ter se priporoča za cenjena naročila ključavničar-Avgust Martinčič, Ljubljana, Rimska cesta št. 14. — Glej današnji inserat na cadnji strani! Francoske in italijanske vodne sile. Vodne sile v Franciji cenijo na 12 do 15 milijonov konjskih sil. Od teh bi se dalo po mnenju strokovljakov ekonomsko danes izkoristiti samo kakih 5 milijonov. Vendar pa se izkorišča dejansko samo kaka 2 milijona konjskih sil in še od teh znaša normalna uporabljiva po- . •* Mama .r**w >aeor viMiUu" iv«*r . a« »v* r. ienca samo polovico. — italija ima doslej instaliranih tri in pol milijona konjskih sil, v dveh letih pa jih bo imela pet milijonov. To je zanjo ogromnega pomena, ker je revna na premogu, ki ga mora povečini uvažati. Za električno energijo izrabljene vodne sile ji nadomeščajo ceni premog. Hoj Češkoslovaške in Rumuuijc za madžarski lesni trg. Uvoz mehkega lesa iz Kunumije v Madžarsko staJno narašča. V zadnjih šestili mesecih se je dobavilo 5000 vagonov mehkega lesa. V boju med Češkoslovaško in !iumuyijo sii odločilno vplivali ugodnejši romunski plačilni pogoji: rok plačila 8—10 niese-< e v. Madžarske tvrdke dolgujejo okoli 250 milijonov lejev. Prodaja odpadkov (od blaga, usnja, kovin itd.) se bo vršila dne 10. septembra t. 1. pri Upravi 4. zavoda za izradu vojne odeče v Zagrebu. Predmetni oglas z natančnejčimi podatki je v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. Za nakup sadja vseh vrst, posebno jabolk, hrušk in češpelj se zanima neka tvrdka iz Češkoslovaške. Natančnejši naslov navedene tvrdke je v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo interesentom na razpolago. Prodaja stare pocinkane pločevine. Direkcija državnih železnic v Ljubljani ponovno razpisuje prodajo ca 2350 kg stare pocinkane pločevine. Tozadevne ponudbe kolekovane s 5 Din je poslati do 14. septembra 1925 podpisanemu odelenju. Cene je staviti Iranko vagon materijalno skladišče Maribor kor. kol., kjer je tudi predmetna pločevina na ogled. Plačilo se izvrši ob prevzemu blaga. premogom ne ravna ugodneje kakor s črnim premogom. Posebno se pritožuje proti sedanji tarifni politiki. Navaja za primer Čeiioslovaško, kjer so za rjavi premog, ki je ondi več vreden kakor v Nemčiji, določeni izjemni ta rili napram činem premogu. V' Nemčiji pa se z ru-javim premogom v tarifnem pogledu ravna prav tako, kakor s -črnim, crni premog pogodujejo še posebno obrežni tarifi. Produkcijski uspeh 2.21 tone na glavo in še dolgo ne dosega predvojne dobe, ko je znašal uspeh 3.7 do 4 tone. Konec štrajka tekstilnih delavcev aa Češkoslovaškem. — S posredovanjem ministrstva za socialno politiko se je to dni končal štrajk delavcev v tekstilnih tovarnah na Češkoslovaškem. Pogajanja za novo kolektivno pogodbo so v teku. Uvoz, izvoz. Industrija. Nova organizacija poljske premogovne ia železne industrije. Karteliranje vse poljske premogovne in železne indu- ; strije je končano. Dogovor glede premoga je določil najprvo enakomerno omejitev produkcije. Glavno delo bo pa to, da bodo poživili eksport premoga. Premog iz stare Poljske se je doslej le malo izvažal, glavni del eksporta je prišel na Gornjo Šlezijo. Doslej je eksportirala Šlezija z izgubo in ni pričakovati, da ; se bo kaj zboljšalo. Dogovor je zato cene ; za domačo prodajo dvignil za 11 zlotijev in hoče s tem doseči izenačenje. Ni bilo drugega izhoda, čeprav zvišana cena go- j tovo prodaje doma ne bo poživila. Želez- ; ni kartel bo začel najprvo s preskrbo z železom. Doslej so uporabljali poljski plavži poleg švedske in južnoruske rude tudi jugoslovansko. Odslej bodo uporab- j ljati v večjih množinah tudi domačo rudo in bo to našemu železorudnemu eks-portu gotovo v škodo. Nadalje premleva kartel tudi vprašanje, kako bi znižal na-bavne stroške. Na Poljskem bodo vse že- ! le/ne izdelke odslej skupno prodajale Vse to so seveda nasilne naredbe in bo- j Livoz inonopoiskih predmetov. Mono-polska uprava je obvestila ueneralno direkcijo carin, da se noben monopolski predmet ne sme uvoziti v drza\ o brez poštebne odobritve monopolske uprave ni piatita predpisane monopolske takse za predmei ivi se uvaža. tj in n je u je izvozne carine za govejo živih«. — Generalna aiiencija carin je te ! oni obvestita vse carinarnice, ua je z dnem 17. i. m. ukinjena izvozna carina ; na govedo, bivole in mlado živino (za-klano ali živo) brez ozira ua to, ali se i pobira carina od 100 kg ali od kosa, da-i ije ua zaklane prašiče in sveže ter na soljeno meso. Odmevi poljskih uvoznih omejitev v » eiioslovaški m Avstriji, itaoi uredbe ; uvoznih omejitev se je pravkar vršilo po-svetovanje v čehoslovaškem zunanjem ministrstvu. Zastopniki trg. in obrtni-j škili zbornic in industrijske zveze so se pritoževali proti težavam, Ki jih povzročajo uvozne omejitve v Poljski : čehoslovaški trgovini, sosebno pa proti ! praksi izvajanju novih deviznih predpi-• sov. Opozarjali so, da vlada v trgovskih stikih s Poljsko negotovost, ker se predpisi in kupčijski pogoji stalno izpremi-njajo, kar čehoslovaški trgovini povzroča v pogostih primerih občutne izgube. Vlada je obljubila, da bo takoj intervenira-: la v Varšavi. — Tudi avstrijski gospodarski krogi se zelo vznemirjajo. Predsednik zadružnih tovarn usnja piše v N. Fr. Pr.«, da § 40. poljske naredbe o uvozu daje poljskim kupcem pravico, da plačujejo dolarske menice po kurzu 5.20 zlatnikov, kakoršen ne velja nikjer na svetu. Zlatnik ima taktično 20% manjšo verdnost, tako da pomeni poljska vladna odredba dejansko 80% poravnavo vseh poljskih dobroimetij. — Opozarjamo nase interesente na te pritožbe, da se bodo vedeli varovati pri svojih morebitnih kupčijah s Poljsko. Koliko premoga uvaža Italija. — V teku prvih petih mesecev je uvozila Italija 4,260.000 ton črnega premoga, t. j- do težko kaj pomagale. Vsi poznavalci razmer pravijo, da se mora reorganizirati celokupno poljsko gospodarstvo in vse gospodarsko mišljenje Poljakov, prej ne bo bolje. Primerjaj naš nedavno priobčeni članek o gospodarstvu Poljske. Elektrifikacija avstrijskih zveznih železnic. Zvezni svet je odobril predlog o nadaljni elektrifikaciji železnic. Po na-Črtu bodo od 88 milijonov zlatih kron, v ; ta namen določenih, porabili leta 1926 j 40 miljonov, lela 1927 HO in leta 1928 18 ; milijonov. Od 40 milijonov, določenih za \ leto 1926, bodo pa porabili že letos 11 j milijonv. S tem v zvezi je generalno rav- j nateljstvo zveznih železnic začelo tudi že j s uvodnimi deli za elektrifikacijo proge j Innsbruck—Worgl—Kufstein. Da bo vse ! ob pravem času izvršeno, so oddali ne- ( katera dela že sedaj, zlasti še, ker bodo začeli z električnim obratovanjem na omenjeni progi že koncem leta 1926. S i tem bo v veliki meri odstranjena tudi i brezposelnost. Napredek industrije v Rusiji. D useda-, j nji razvoj industrije v Rusiji kaže zelo * ugodne napredke. Vlada je pred krat- \ kem sklenila, da spravi zopet v obrat I nad 500 tovarn, ki so doslej počivale. V zopet otvorjenih tovarnah bo zaposlenih nad % milijona delavcev. Kvalificirani delavci dobe posebne ugodnosti. Položaj nemške industrije rujavega premoga. Nemško udruženje industrije rujavega premoga je izdelalo spomenico o težavnem položaju industrije rujavega premoga. V tej ugotavlja, dasezrujavim 80.000 ton več, kakor v prošlem letu. la premog je deloma po naročilu, deloma na račun reparacij došel povečini iz sledečih štirih držav: Anglija. Nemčija, Združene države Amerike in Francija. Anglija je dobavila 2,950.000 ton, Nemčija 1,010.000 ton, od tega 740.000 ton na račun reparacij, Amerika 150.000 ton in Francija 85.000 ton. Napram letu 1924 so Združene države uvozile manj 38 odstotkov, Nemčija 28%, Francija 18 odstotkov, d očim se je uvoz iz Anglije povečal za 28 odstotkov. ločiii, koiiko davkov se bo pobralo čez poldrugo leto ali včasih še v daljši dobi, /a katero se dela proračun. Podatki, ki uh vsebuje glede . davpnega plačila proračun, so le navadna predhodna cenitev davčnih donosov, ki seveda ne more biti zanesljiva, posebno ker se pridobitne in dohodninske razmere v povojni dobi menjujejo vsied raznih vplivov, ki |ih povzroča letina, trgovska konjunktura, valuta, carina itd. Ako torej finančna uprava ceni davčni donos, ga ceni primeroma nizko, tako da more s sigurnostjo pričakovati, da bo v proračun vstavljeni donos tudi dosegla, nikakor pa se ne veže v tem smislu, da bi ne smela na davkih pobrati več nego i/.kazuie proračun. — Ako smo torej tudi mi ponovno povdariali, da plačujemo v Sloveniji več davkov nego nam predpisuje državni proračun, nismo s tem hoteli reči, da smatramo plačilo davkov kon-lingentirano /. državnim proračunom, ampak le povdariti, da je to številčen dokaz za potrebo znižanja davčnih meril, po katerih se pobirajo v Sloveniji neposredni davki, kakor dohodnina, hišno-najemni davek in posebna pridobnina. S tem smo se postavili v soglasju z našimi gospodarskimi korporacijami na stališče, da ne stavlja državni proračun nikakih ovir, da se v Slovenili, posebno pa v Ljubljani zniža izredno visok hišno-najemni davek, da se dohodninska davčna lestvica omili v toliko, da se bo namesto v kronah brala v dinarjih in da se omili tudi davčna obremenitev delniških družb, ki v sedanji izmeri ovira razvoj narodnega gospodarstva v Sloveniji. Nikakor pa nočemo, da se naše beležke razlagajo tako, da je naše uradništvo krivo, da pobere več davkov nego jih navaja državni proračun, kajti uradništvo je vezano za zakon, po katerem se mora ravnati in na merila, katera predpisuje zakon. Zato naj bi se prizadevanja naše javnosti osredotočila na že ponovno povdarjano stališče gospodarskih korporacij, da se sedanji davčni zakoni omilijo, ker le od zakonov je odvisna višina pobranih državnih davkov, ne pa od državnega proračuna. Edino s podpiranjem teh stremljenj bo služeno stvari. To smo smatrali za potrebno, da posebno podčrtamo, ker nočemo, da se naše notice o donosu državnih davkov drugače tolmačijo. Pobiranje takse na prošnjo za dovoljenje stopiti v zakon. — Na prošnje za dovoljenje zakona v slučajih §§ 49. in 50. splošnega državljanskega zakonika, ki velja za Slovenijo in Dalmacijo, se smejo po odredbi generalne direkcije posrednih davkov pobirati samo taksa po tarifni postavki 1. (5 Din) in po tarifni postavki 5. (20 Din), ker se te prošnje ne : morejo smatrati za vloge, ki so zaveza-• ne taksi po tarifni postavki 324 b taksne : tarife k zakonu o taksah in pristojbinah. & tete v &■?*:■ mzm,:; Mhh r» Stran 5. )cwfHrraKW>rw««MM(w.«k'nMd«M> -• pi proge Zagreb-Beograd začele izmenja-\ ali tračnice. Izmenjavanje bo trajalo 18 mesecev. Po izvršeni izmenjavi bodo br-zovlaki to progo prevozili dve uri preje nego dosedaj. Ministrstvo za zrakopiovstvo. Italijanski ministrski svet je' sklenil ustanoviti poseben ministrski resor za aeronavtiko ter je predlagal kralju, da pooblasti predsednika za začasno vodstvo poslov novega ministra. Najnovejši seznani lastnikov čekovnih računov otvorjenih pri postni hranilnici v Beogradu in njenih podružnicah v Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu. Izšel je zelo dobro urejeni »imenik (seznam) lastnikov čekovnih računov najnovejše izdaje, ki se lahko dobi po minimalni ceni Din 15.— pri poštni hranilnici v Beogradu in pri njenih podružnicah. šolstvo. Poročilo Obrtno-knjigoveškega tečaja v Celju. Za obiskovanje se je priglasilo 80 gospodov in 6 dam iz obrtništva; tečaj je obiskovalo 24 gospodov in 6 dam, redno pa trije gospodje. — Čas predava- RAZNO. Iz zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. — line 26. t. m. se je vršila v zbornici za trgovino, obrt in industrijo konferenca zastopnikov podjetij, ki polagajo javno račune, glede posebne pridobnine. Na konferenci, kateri je predsedoval zbornični predsednik g. Ivan Knez, je podal zbornični konzulent g. Žagar izčrpno poročilo o dosedanjih akcijah zbornice glede omiljenja posebne pridobnine in o določilih, odnosno doseženih ugodnostih, ki jih v tem davku vsebujeta zadnja dva dvanajstinska zakona. O poročilu se jefrazvila debata, v katero sta posegla \ned drugimi gen. ravnatelj g. Tykač in ravnatelj g. Krejči. Na konferenci se je sklenilo uvesti akcijo, da bi se uveljavljene ugodnosti priznale za celo davčno leto 1925 in da bi se tudi v bodoče pri odmeri donosnostnega pribitka smatralo avtonomne davščine za režijsko postavko. S Skrajno slabe razmere jugoslovanske i proste cone v Solunu. Kakor znano je fi-| naučili minister poslal v Solun posebno j komisijo strokovnjakov, da prouči vpra- uja se je določil 3-krat tedensko po 1 in pol ure; v vsem je bilo 28 in pol učnih j šanje preustrojitve jugoslov. svobodne ur in sicer v času od 1. julija do 12. av- j cone v Solunu. Komisija je končala svo- gusta v učni sobi olcol. šole. — Obrav-. navalo se je poslovanje v mali in srednji obrti; predvsem se je seznanilo obiskovalce s pomenom in namenom posameznih knjig obrtnega knjigovodstva, nato se je govorilo natanko in podrobno poslovanje v mali obrti s primernimi vknjižbami; za srednjo obrt se je v šoli skupno izdelal praktični dvomesečni poslovni dogodek iz mizarski obrti z začetnim in končnim popisom imovine. Ob začetku tega dvomesečnega poslovanja se je doprinesel dokaz za resničnost poslovanja. — Posebna pozornost se je posvečala nauku o obrtni kalukulaciji in določitvi odstotka za režijske stroške. Izdelale so se kalkulacije iz mizarske, kleparske in čevljaske obrti. — Obiskoval-ci so sledili poučevanju z največjim zanimanjem; pismena dela in vknjiževa-nja v različne poslovne knjige so izvrševali s posebno pozornostjo v zelo lepi zunanji obliki. — Sodelovanje pri pouku od strani obiskovalcev je bilo zelo Živah- mnoga umestna vprašanj« na ličite- Ija so omogočila temeljito razlaganje in umevanje snovi. — Poučevati je bilo zanimivo in je bil uspeh pouka po učiteljevi presoji nad pričakovanje zadovoljiv. — Zanimanje za pouk pri obiskovalcih je bilo skozi napeto. Namen tečaja se je v polni meri posrečil. Poučeval je učitelj g. Makso Wudler, kateremu so i udeleženci tečaja i Občeslovensko obrtno društvo na poseben način izkazali svojo globoko zahvalnost za njegov izredni je delo in je predložila finančnemu ministru svoje poročilo. Komisijo je vodil ravnatelj svobodne cone g. Božič. Iz poročila je razvidno, da je jugoslovanska svobodna cona popolnoma blokirana od grškega svobodnega pristanišča, ki jo na vseh straneh oklepa. Svobodno cono bi bilo treba popolnoma preustrojiti, ako bi hoteli, da bi odgovarjala potrebam jugoslovanskega izvoza, ki nastopi posebno jeseni. Zgraditi bi bilo treba nove pomole, zaloge in poglobiti bazen. Jugoslovanska svobodna cona nima ni-kakih prometnih zvez z mestom, ker je ločena z visokim betonskim zidom. Promet otežuje tudi grški cariniki. Novi seznami naših industrijskih, obrtnih in trgovskih podjetij. Kakor prejšnja leta je izdala naša Zbornica za trgovino, obrt in industrijo tudi letos ob priliki velesejma: 1. Seznam industrijskih in večjih obrtnih podjetij, ki obsega naslove industrijskih in večjih obrtnih podje- tij v Sloveniji, urejenih po raznih strokah in z označbo posameznih izdelkov ter 2. seznam eksportnih in importnih tvrdk, iz katerega je raz\ idno, katere predmete izvažajo, oziroma uvažajo posamezne tvrdke iz in v Slovenijo. Ta se- ; znama se bosta v svrho informacij razposlala inozemskim konzulatom v naši državi ter konzulatom in agencijam SHS v inozemstvu, dalje jugoslovanskim in inozemskim trgovskim in obrtniškim zbornicam ter domačim in inozemskim interesentom, ki se zelo pogosto obračajo na zbornico za podatke. Seznama sta praktičen kažipot in zelo dober pripomoček za spoznavanje industrije, trgovine in obrti- v Sloveniji. Sezname je dobiti na Ljubljanskem velesejmu in v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Albanija se priklopi Jugoslaviji? — Atenski in solunski listi so ponatisnili vest lista Vi.jeli iz Bostona, da obstoji med jugoslovensko vlado in Ahmed Zo-gu tajna pogodba, na podlagi katere se Albanija pridruži Jugoslaviji. V slučaju vojne z Grčijo ima Jugoslavija pravico rekrutirati 23.000 vojakov v Abaniji. Za sporazum med Grčijo in Jugoslavijo. Te dni se pričakuje v Solunu prihod grškega ministrskega predsednika Pan-galosa. Kakor izvemo, je namen njegovemu prihodu v Solun ta, da prouči vprašanje o svobodni solunski coni, ki jo je Grška vlada odstopila Jugoslaviji. Značilna je ob tej priliki pisava grškega časopisja, ki na podlagi nje lahko sklepamo, da prevladuje v izvestnih grških političnih krogih mišljenje, da je treba čim-preje skleniti sporazum med Grško in kraljevino SHS, češ da Grška nikakor ne more računati na Romunijo ali na Bolgarijo. Reforma čehoslovaškega gospodarskega sveta. Funkcijska dela čehoslovaškega gospodarskega sveta potečejo s 5. novembrom. Delovanje tega gospodarskega sveta, ki je bil nameravan kot nekakšen gospodarski parlament, v mnogem oziru ni bilo zadovoljivo. Sedaj se zbira materijal, da se ta institucija, ki igra v drugih državah važno vlogo pri gospo-; darski zakonodaji, na podlagi doslej dobljenih izkušenj preuredi. Gospa! lo milo z ih Tudi jaz Vam priporočam znamko .GAZELA”. Moje perilo se kar blešči, gotova sem pa tudi ze zdavnaj. Tudi Vi boste dosegli to z uporabo GAZELA”- mila trud. lecaj je organiziral bivši Urad za pospeševanje obrta v Celju, finansiralo pa ga je Občeslovensko obrtno društvo, kateremu je g. veliki župan mariborske oblasti v to svrho naklonil znatno podporo, za kar mu bodi i tem potom iztečena prisrčna zahvala celjskega obrt- j ništva. s Državna trgovska akademija v Ljub- j ljani. V prvi letnik tega zavoda se spre- j jemajo: 1. Dijaki inje) meščanskih šol s 1 končnim izpitom. Prednost imajo prigla- j šenci(-euke), ki se skažejo z dobrim re- \ dom iz učnega jezika in realnih predme- j tov, ter dokažejo znanje v modernih je- j zikih. — Vpisovanje se vrši 11. in 12. 1 septembra t. 1. v dopoldanskih in popol- j danskih uradnih urah v poslopju tehui- j ške srednje šole. Aškrčeva ul. 9/II. Red- jj ni pouk se prične 15, septembra t. 1. — \ Ponavljalni izpiti se prično 11. septem- f h ra. Državna dvorazredna trgovska šola v Mariboru. Ponavljani izpiti se vrše dne 11. septembra, prijave za vstop v I. in n. letnik sprejema ravnateljstvo do 13. septembra, otvoritvena služba božja bo 14. pričetek rednega pouka pa 15. septembra. Najugodnejši nakup OBLEKE I! Ul Vam nudi ROJINA, Ljubljana GAZtIA >11 Ljubljanska borza. 28. avgusta 1925. Vrednote: Investicijsko^ posojilo iz le-ta 1921, den. 76.50; Zastavni listi Kranjske deželne banke, den. 20, bi. 25; Kom. zadolžnice Kranjske dež. banke, den. 20, bi. 25; Celjska posojilnica d. d„ Celje, den. 201, bi. 205; Ljubljanska kreditna j banka, Ljubljana, den. 225, bi. 265; Mer-I kantilna banka, Kočevje, den. 101, bi. , 102, zaklj. 101; Prva hrv. štedionica, Za-j greh, den. 912; Slovenska banka d. d., Zagreb, den. 65; Kreditni zavod za trg. j in iud., Ljubljana, den. 175, bi. 185; ■ Strojne tovarne in livarne d. d., Ljublja-; na, den.85; Trboveljska prem. družba, i Ljubljana, bi. 340; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana, den. 115; Stavbna družba d. d., Ljubljana, den. 165, bi. 180. Blago: Deske, monte, 20 mm in 25 mm (ca 400 m3), fco meja, bi. 510; cerovi ktiji, od 25 cm prem. naprej, fco meja za 100 kg, den. 25; testoni, monte, fob Su-šak, den. 480; črni bor-bordonali, 3 do 8 m dolž., 30/30—50/50, fob Gruž, bi. 650; bukova drva, 1 m dolž., suha, fco nakl. post., 4 vag., den. 17.50, bi. 17.50, zaklj. 17.50; pšenica domača, fco Ljubljana, den. 260; pšenica slavonska, 76-77kg, 3K, par. Ljubljana, bi. 270; koruza slav., fco Postojna, trans, 4 'A vag., den. 233, bi. 233, zaklj. 233; oves slav., par. Ljubljana, bi. 185; laneno seme, fco Ljubljana, den. 535; otrobi rženi, fco Murska Sobota, bi. 125; otrobi pšenični, fco Dja-kovo, bi. 160. Tržna naročite. Koliko so se v teku zadnjih 20 let iz-premenile cene. Zanimivo sliko, v koliko so se od leta 1901/05 do 1925 izpre-menile cene važnejšim blagovnim skupinam, nam kaže anegleški indeks za to dobo. Znižanja cene ni najti niti pri enem od 44 vrst blaga, ki so se vzele za bazo. Relativno najcenejši je ostal baker, ki stane danes približno toliko, kakor leta 1901-05. Nadaljni najcenejši predmet je gumij, ki je zrasel samo za nekaj procentov. Usnje je poraslo za 20 odstotkov. Najbolj se je podražil egiptovski bombaž, ki je nadkril ceno iz začetka tega stoletja za 350 odstotkov. Njemu kot najbolj podražen sledi čaj z 200%, prav za toliko se je podražil tudi svinec. Ostale kovine so porasle mnogo manj. Tekstilije so se dvignile za 150%. Naj. važnejša živila, kakor meso in žito so porasla povprečno za 80%, najmanje pa se je podražil med živili riž (135%) in importna pšenica (135%). Pšenični svetovni trg. Na svetovnem trgu ni opaziti še nikakega nagibanja k popuščanju cen pšenici, dasi se je to pričakovalo. Cene pšenice so se v nekaterih evropskih državah, kjer je žetev dobro izpadla, nekaj znižale toda od teh producentov na trg vržena pšenica, deloma radi kvalitetnih, deloma radi kvan-titetnih nedostatkov ni mogla pripraviti ' svetovnega trga k baissi. Nasprotno se ■ utrjuje prepričanje, da celotna slika svetovne preskrbe kljub posameznim izjemam radi dobre evropejske in slabe amerikanske žetve v splošnem ne bo izpadla dosti drugače kakor lansko leto. * Amerikanski trg predvsem ni popustil, f kar dokazujejo notacije za pšenico: sep-( tember: Chicago 30. junija 145,31. julija 149, 22. avgusta 163; oktober: Winnipeg, i 30. junija 134, 31. julija 136, 22. avgusta 147. — Seveda zadnja beseda o izidu žetve še ni padla. Kar pa se da danes sklepati že z veliko verjetnostjo, to vsekakor zelo malo soglaša z nado mnogih, da bo svet letos plaval v nizkih pšeničnih cenah. Sladkorni trg. Na tržaškem sladkornem trgu je položaj za prilično dolgo časa brez večjih sprememb. Povpraševanje po proniptnem blagu traja v zmerni meri naprej: Tuid za novo kampanjo že prispevajo večja povpraševanja. Toda v večini primerov levantinski kupci ne priznavajo zahtevanih cen, tako da je promet prav skromen. Cene so bile naslednje: peščnati sladkor, promp., fob Reka, v navadnih vrečah. Sst 15.5; isti, promp., fob Reka, v dvojnih vrečah, Lst : 15.7, 6 do 15.10; isti, oktober-deeember, v dvojnih vrečah, fob Reka, Lst 14.5; noumalni kristali, prijemljivi in naj-promtnejša špedicija. Lst 15.5—15.10; ; isti oktober-deeember in oktober-marc, v navadnih vrečah. Lst 147.6—14.10; fi- ■ ni kristali, prijemljivi in najpromtnejša špedicija, Lst 15.10—16; isti oktober-de-cember in oktober-marc, v navadnih vrečah, Lst 14.12.6—14.15; concisse, ostro-zrnat, promptna špedicija, Lst 17.15; kocke, pri jemlji ve in promptna sepdici-ja, Lst 16—16.5. Tržišče zaključuje za tsaro kampanjo mirno, za novo slabo. S svetovnega trga kave. Na vseh tržiščih kave vlada že nekaj časa zelo čvrsta tendenca. Okrepitev cen je zlasti na evropskih tržiščih občutna. Na tržaškem tržišču je sedaj pomanjkanje blaga, predvsem v zelo iskanih finih in zelenih kakovostih. Po prihodu parnika »Monte Blanco« (12.000 vreč Santos, 12.000 Rio in 500 Bahia), odnosno parnika Čarobna« (19.000 Rio, 11.000 Vietoria) in Stran 6. TRGOVSKI LIST, 29. 1825. Štev. 101. parnika »Atlanta« (17.000 Santos, 25.000 Kio) bo obstoječi primanjkljaj spremenjen v izobilje. Črvsti tržni položaj je na tržaškem tržišču povzročil živahno kupčijo. Dunajska borza za kmetijske produkte (26. avgusta). Žetve v deželah južne polute se ocenjujejo zelo ugodno. Ta okolnost jevplivala na tendenco terminskih borz v Newyorku in Chicagu v smislu mlačnosti. Tendenca dunajskega tržišča je bila mirnejša. Notirajo uradno vključno blagovnoprometni davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica: domača 38—40, madžarska s Potisja, 79 do 80 kg 43.50—45.50; ječmen: domači 33 do 43, slovaški 43—48; turščica: 31.25 do 32.25; oves: domači 28 do 30; pšenična moka 0: domača, nova 73 do 75, madžarska 72—75, ameriška (zacarinjena) 84—86. mvm.v »v« »!■• ^ C w ^ L • ••• *\ • •V* »\ Vt.*V • •! •• • •/ ••••< A • • » e • •. l/t • • • • e o J X® • • • • 0 « <5 \® e***®« Dobaja, i»rodaja. Dobave. Ekonomsko odelenje direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do dne 10. septembra t. 1. pismene ponudbe za dobavo 20 kg surovega aluminija, 2 hidravličnih dvigalk, 250 tablic bele pločevine in 700 kg pocinkane železne pločevine. — Predmetni pogoji itd. so na vpogled pri Ekonomskem odelenju direkcije drž. železnic v Ljubljani. Dobave: Ekonomsko odelenje direk- I ZlATDROGTERPENTirSSVO MILO cije drž. železnic v Ljubljani sprejema do dne 31. avgusta t. 1. pismene ponudbe za dobavo kuvert, do 2. septembra t. 1. pa ponudbe za dobavo 2000 kg svinčenih zalivk. (Predmetni pogoji na vpogled pri ekonomskem odelenju direkcije državnih železnic v Ljubljani). — Vršile -e bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 14. septembra t. 1. pri direkciji državnega rudnika, Zabukovca pri Celju glede dobave 10 vagonov krajnikov. — Dne 15. septembra t. !. pri komandi vojnega okruga v Otočaeu in pri komandi mesta v Gospiču in Bihaču glede dobave mesa za predmetne garnizije. — Dne 16. septembra t. 1. pri komandi mesta v Sisku glede dobave mesa za sisačko garnizijo; pri komandi Petrinjskega vojnega okruga v Petrinji glede dobave mesa za garnizijo Petrinja. — Dne 17. septembra t. 1. pri intendanturi Vrbaske divizijske oblasti u Banji Loki glede dobave mesa za garnizijo Banjaluka. — Dne 22." septembra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave stavbenega materijala. — Dne 23. septembra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave železne pločevine. — Dne 24. septembra t. 1. pri komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 420.000 kilogramov ovsa. Predmetni oglasi z natančnejšimi podati: so v pisarni Trgovske in obrtniške zborniov v Ljubljani interesentom na vpogled. Tovarna za papir in lepenko I. Bonač sin Čopova cesta 16 izdeluje vsakovrstno lepenko Ul ovojni papir Špecijaliteta tanki klobučni papir. Prvovrstno blago l Nizke cenc l »f prodaja PREMOG las slovenskih premogovnikov vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premo-govnikov za domačo uporabo, kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo Inozemski premo® in koles vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete. v Naslov: Prometni zavod m premog d.d. v Ljubljani Miklošičeva testa št. 15, il, nadstr. SAVA" OBČE ZAVAROVALNA D. 0. V ZAGREBU Lastni jamstveni fondi znašajo nad 30 miljonov dinarjev USTANOVITELJI: Hrvatska eskomptna banka, Zagreb Jndransko-podut ovskn banka, d. d., Beograd Prva hrvalska štcdionica, Zagreb Srpska banka, d. d., Zagreb Zemeljske banka, d. d., Beograd Zemeljske banka za Bo»nu 1 Hercegoviou, Sarajevo GENERALNI ZASTOP ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI SV. PETRA CESTA št- 2 Posluje v vseh zavarovalnih strokah Na debelo iliMiilliiiiiiifimlililll JADRAN rillHuttimiiiiimiuiiii Na debelo Ulil izvozna in uvozna družba z o. z. V LiUBLlfiNi Veletrgovina s špecerijskim, kolsnijalnim blagom in deželnimi pridelki j l Brzojavi: JADRAN", Ljubljana — Telefon Interurban št. 113 « IVAN JAX IN SIN, Ljubljana, Gosposvetska c 2 g ■ i Najboljši šivalni In pletilni stroji. Izborna konstrukcija in ele-ganlna izvršitev iz tovarne v Linču. Ustanovljena leta 1867. Vezenje poučuje brezplačno. Posamezni deli koles in šivalnih strojev. Desetletna garancija. Pisalni stroji »Adler« in ,Urania‘. Kolesa iz prvih tovarn »DUrkopp«, ,Slyria‘, Waf-fenrad' ,Kayser'- Veletrgovina 1 ŠIMI! v Ljubljani pilporoCa Špecerij sko blago | roumovrstno žganje i| moko In deielne pridelke raznovrstno | rudninsko vodo aatna pražaraa asa leavo ln mlin za di-j Sava * električnim L obratom. NA HAZPObAOOT aiia====ra AVTO bennin, pnevmatika, olje, mast, vsa popravila in vožnja. Le prvovrstna blago in delo po solidnih cenah nudi JUGO-AVTO. d. z o. *. v Ljubljani Naročajte Razširjajte i TISKARNA MERKUR „ p? um Trgovsko-industrijska d. d. Ljubljana Simon Gregorčičeva ulica št. 13 Telefon št. 552 Račun pri pošt. ček. zav. št. 13.108 Se priporoča za vsa v tiskarsko stroko spadajoča deia. Tiska vse tiskovine za trgovino, industrijo in nrade; časopise, knjige, koledarje, letake, posetnica i. t. d. i. i d. Lastna knjigoveznica. Hh liffiuHlilIlulllIlllnlllliro — —..........— L1UBL1ANSKA KREDITNA BANKA ■ (j |u.tanovl]ena lOOO. O I 1" iimnfiMiniMiniiiiniiinniniini motili i t |U.tanovl]ena lOOO. Ljubljana, Dunajska c. (v lastni hiši) O PODRUŽNICE: Poštni ček. račun Ljubljana 10.509 Brzojavni naslov: Banka Ljubljana Tel. štev. 261, 413, 502, 503, 504. © Se priporoča ca vse v bančno stroko spadajoča ltlltf ItltllHRtlR ‘HHEirHI ?! J ".iiiltIS ILIUI^U.! !!K: 0 B V &