Dvoj na mera. + V Avstriji vladajo še vedno tako čudni nazori o pravičnosti, da se mora človek večkrat nehote vprašati, živi li še v ustavoverni državi, kjer veljajo zakoni za vse državljane v enaki meri. BU.iteljski Tovariš" je imel že mnogokrat priliko, opozarjati višje faktorje, da so zakoni za vse avstrijske državljane enaki. A žal, da najčešče brezuspešno. Danes smo zopet tu! Na strani 467. Heinzeve izdaje šolskih zakono? za Kranjsko čitamo ta-le zakon iz 1. 1874. z dne 28. februarja, dež. zak. št. 6, § 6: Ponavljalni pouk se daje trikrat v tednu, vselej najmanj po dve uri, in sicer dvakrat za dečke in enkrat pa za deklice posebej; krščanski nauksevteurenevšteva. Ta paragraf jasno in razločno govori, da se morajo v ponavljalni šoli poučevati dečki in deklice posebej, tedaj združevati se jih pri tem pouku ne sme. Glavni moment, ki je menda tu govoril za razdružitev, je pač ta, da se v oni starosti, ko stopa naša mladina v ponavljalno šolo, oglaša že več ali manj takozvana puberiteta in da je ravno to probujanje za našo mladino več ali manj nevarno. Umevno je — in to bi prav Iahko tudi dokazali — da so ta razlog poiskali edino le radi tega, da se vpreza učiteljstvo ter se mu nalaga veS bremena. Seveda bi bilo zaman, dokazovati našim skrbnim oblastvom, da so ti argumeuti tako prazni, tako nazadnjaški, da se jim mora vsak treznomisleč pedagog prav iz srca smejati. — A kar je zakon, je zakon, in tega se mora učitelj držati, ako bi bila tudi v tem zakonu uzakonjena največja budalost. Innaši skrbni c. kr. nadzorniki vestnih oči pazijo na to, da se ta zakon nikakor in nikjer ne krši. In gorje onemu učitelju, ki bi le izrekel samo misel, da se naj združi mladina v ponavljalni šoli vsaj tam, kjer je nje število naravnost minimalno — na enorazrednicah. Disciplinarni preiskavi ne uide tak učitelj, in najmanjša kazen bi še bila nos — dolg nos! A kar je nam prepovedano, umevno, toje dovoljeno našim — katehetom. Seveda, ti tvorijo tako samostojno državo v državi. Naši katehetje prakticirajo skoio na vseh šolah tako — so tudi izjeme, a redke! — da imajo le 1, reci eno uro na teden verouk na kranjskih ponavljalnih šolah. Iu da si prihranijo eno uro, zmečejo v en razred vso ponavljalno šolo, toje dečke in deklice. Pri tem pouku torej itak ne pridejo v poštev oni tehtni vzroki, ki jih navaja naša višja šolska oblast v ponavljalni šoli pri pouku, ki ga podaja učitelj. Država v državi! Spominjamo se še, da nekaj let sem že opozarjajo naši c. kr. okrajni šolski nadzorniki na to točko podrejene nadučitelje pri uradnih okrajnih učiteljskih skupščinah. In tudi letos je bilo to vprašanje predmet pri vseh okrajnih učiteljskih skupščinah več ali manj zanimivim debatatn. — A prepričani smo v dno svoje učiteljske duše, da je ta zadeva še ravnotam, kjer je bila pred letom ali pa še prej. Kateheti poučujejo skupno — dečke in deklice — skoro po vseh šolah kranjske vojvodine v ponavljalni šoli po eno uro na teden. Država v državi! Ker vemo, da naši c. kr. okrajni šolski nadzorniki, ti varuhi šolskih zakonov, ne bodo prav nič ukrenili zoper to zlorabo obstoječih zakonov in to zaradi prav lahko umljivih razlogov, ki jih sedaj ravno nočemo navajati, pozivljamo c. kr. deželni šolski svet v Ljubljani, da izda odredbo ne Ie vsem katehetom, temveč tudi knezoškofijskemu ordinarijatu, da morajo kateheti poučevati v ponavIjalni šoli ne eno uro verouka, temveč dve uri tedensko, dečke posebej, deklice posebej. čudom se pa čudimo prevzvišenemu knezoškofu ljubljanskemu, da trpi med svojim svečeništvom tako zanemarjanje izpolnjevanja predpisanih dolžnosti. Prevzvišeni! Ali ni škoda izgubljati toliko dragocenega časa, ki se lahko tako uspešno porabi za razlaganje ouih neovrgljivih resnic, ki nam pokažejo pot, ki nas privede nazaj h -Kristusu kralju" ?! Sklepno le še to-le: Ako ne bo zadostoval ta članek, priobčimo v kratkem imena vseh onih šol, kjer ne izpolnujejo v začetku citiranega zakona.