Politični ogled. Štajerska sodišča se pridno ponemčajejo. Razmere pri sodiSču v Celja so od dae do dne žalostnejSe. Ne miae skoro mesec, da ne bi priSel v Celje kak avskaltant — kurzovec. Svečana in suSca sta prišla Celje dva taka moia, ki se hočeta slovenskemu aradovaaja v par meaecih priučiti. Eden teh dveh je sia višjesodaega svetnika viteza Karnitschnigga. On ima že sodni izpit in je torej neposredco pred imeacvanjem. Seveda pride kot adjunkt v siovenske kraje, ker bi ga sieer ne poslali v Celje. Kako se Daj pa ta sodai uradnik priuči v kratkem fiasu do imenovaaja sloveaščine. Torej vsa agovarjaflja sloveaskega ljadstva na shodih ne poraagajo nič. Predsednik deželaega aadsodisča grof Gleispach se kratkomalo nič ae briga za želje Slovencev na Štajerskem, ampak dela vedao samovoljao naprej. Na prihodajih shodih naj bo povsod prva resolacija: Proč z Gleispachom! Vojaški novinci. Svojo nesposobnost kot ministrski predsednik je pokazal Korber posebao pri letoSajem zasedaaja državnega zbora. Vsled svoje krivične politike se je popolaoma adai Nemcu ter ni hotel dati Slovaau nikakih pravic. To je zakrivilo, da ni mogel delovati državni zbor ter tudi ne dovoliti vojaskih novincev, kar smo že pred zadajim zasedanjem pisali. Ker so pa časi jako nevarai, mora imeti vlada vojaSke novince. Korber je torej dovolil z vladnim odlokom po § 14 za 1. 1904 vojaške aoviace. Ia sicer je dovoljeno: za stalao vojao 103.100 (od teb odpade na tostraasko državno poiovico 59.024). Za deželno brambo rabijo 14 500 noviacev. Od tega krvnega davka bomo plačali Slovani vcč kakor polovico in vendar nas zatira vlada pod Korberjem, kjer nas le more ter nam kr-Si naše najbornejSe pravice. Politični položaj v Evropi. Zadnje dai se je raznesla po Evropi vest, da sta se Francoska in AngleSka, ki sta si stali dozdaj zelo nezaupao nasproti, zvezali ia sklenili glede svojih strailjeai nekako sporazamljeaje. To je jako daleko sežaega pomena za ohraajeaje evropskega mira. To je pa nekoiiko vzBemirilo Nemčijo. Ker je tudi Avstrija zadnji čas postala prijazna Rasiji, začela se je Nemčija czirati po prijatelja, na k&terega bi se zamogia zaaesti v resaib časih. Kajti Rusom prijazfla Francoska v prijateljskih razmerab z Aagleško, slednjič tudi Avstrijsko delevanje z roko v roki z Rusijo, je povzročilo položaj, da je ostala Nemčija skoro popolnoma osamljeaa. V Afriki se je v ajeaih aaselbiaah rnel apor. SpuBtal se je zamorskž rod Hereros. Vsled svojega ošabaega aastopa zamerili so se tudi AagleSki ia Zjedinjenim državam severoameriskim. Zato je Sel nemSki cesar minoii messc nekoliko aa izprehod, da bi poiskal zaveznika. Šel je v Italijo, kjer se je seSel z italijanskim kraljem. Bržkone je Sel Italijane potrdit v veri, kako je potrebna trozveza. Tako se vsaj vidi iz napitnic, ki sta jih govorila oba vladarja pri skapnem obedu.