LETO VI. / ŠTEV. 37 KRANJ, 12. SEPTEMBRA 1953 GLAS GORENJSKE UREJA UREDNT$KI ODBOR / ODGOVORNI UREDNIK" SLAVKO BEZNIK / UREDNIŠTVO IN UPRAVA: KRANJ, SAVSKI BREG 2; TELEFON 475; TEKOCl RA'CUN PRI NB KRANJ-OKOLICa ST. 624-»T«-127 / IZHAJA VSAKO SOBOTO / LETNA NAROČNINA 400 DIN, POLLETNA 200 DIN, ČETRTLETNA 100 DIN, MESEČNA 35 DIN / POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 8 DINARJEV Internacionalizacija Trsta - naš zadnji predlog Vsaha drugačna rešitev tega vprašanja je za nas nesnreientljiva, naš predlog \* do-Uoncen. ljudi jm burno pozdravilo govor predse dr. ika FLRJ Josipa Broza Tita Proslave zgodovinskih obletnic, ki jih je proslavila Slovenska Primorska skupaj z vsemi jugoslovanskimi narodi v malem slovenskem naselju Okroglici pri Xovi Gorici, se je udeležilo okoli 100.000 ljudi iz vse naše domovine. Prišli so. da skupaj s primorskim ljudstvom proslavijo desetletnico sklepal AVNOJ o priključitvi Slovenskega Primorja k Jugoslaviji in desetletnico ustanovitve primorskih brigad IX. korpusa. Prišli so, da bodo videli in slišali svojega vojskovodjo v borbi in voditelja v miru predsednika republike maršala Tita. Na ravnici pred slavnostno tribuno so se zbrali preživeli borci enot slavljenca IX. korpusa postrojeni po brigadah. Vrhovni komandant je 5 najhrabrejših brigah odlikoval z visokimi odlikovanji. 2o()0 zavednih Slovencev iz Trsta je prišlo na proslavo in sicer peš do Sežane, ker so iredentisti uprizorili slav ko železničarjev, da bi preprečili obisk Tr/.ačanov, od tam dalje pa z avtobusi in kamioni. Številni zamejski Primorci, ki še vedno trpe pod tujim jarmom so na tej proslavi pokazali svojo slovensko pripadnost. Manifestacija je dosegla svoj višek, ko se je na tribuni pojavil tovariš Tik) s svojim spremstvom. 100.000 ljudi je klicalo ..Heroj Tito". Bil je to nepozaben trenutek, ko je ogromna množica z imenom Tito manifestirala bralstvo in enotnost jugoslovanskih narodov, dala priznanje našemu vodstvu pri naporih za dosego naših pravic in končno odgovarjala vsem tistim, ki nočejo razumeti naših pravic i n ki na mejah rožijajo z zavezniškim orožjem. Proslava z govorom predsednika tovariša Tita je bila jasni in dokončen odgovor jugoslovanskih narodov svetovni javnosti, da tujega nočemo, svojega ne damo. Mogočno zborovanje je otvori] predsednik goriškega okraj, komiteja /veze komunislov lov Martin (ireii. ki je ob burnih ovacijah pozdravil predsednika republike in druge ugledne gosle. med njimi lov. Kardelja, lov. Beblerja, tov. Vil lana, lov. Marinka ild. Po uvodnih svečanostih je tov. (ireii naprosil maršala Tita. da spregovori zbrani užici, ki m prenehala s pozdravljanjem svojega voditelja. Prinašamo odlomke i/, govora predsednika FLRJ, maršal,! Jugoslavije Josipa Broza-Tita. O tem bi hotel danes nekaj Naperila ga je proti naši mi- SafttO tO je rešitev vse res ni drugega izhoda ka-povedati, ne bi pa rad uporab- roljubni državi, naperila ga je 4»^aŠHeaa VOrOŠania *tor da P0**3-116 Trst interna-Ijal ostrih besedi, saj to ni niti proti nam, ki smo trdni pobor- *J ff* » cionalno mesto, čisto slovensko potrebno. Ostra beseda ne za- nilq miru, pripravljeni, da se Govorilo se je tudi o razde- zaledje pa naj se priključi Ju-leže nič, če ni argumentov, ar- skupno z vsemi miroljubnimi litvi. Razdelitev v tem smislu, goslaviji. Samo to je rešitev! gumenti pa so sami na sebi za- državami borimo proti napa- da bi dobila cono A Italija, Kakšne prednosti bi namreč dostni, zato jih je najbolje po- dalnosti. Mar se sme taki dr- cono B pa Jugoslavija, je ne- Smeli od tega? Prednost bi bi-vedati na mil način. Hotel bi žavi dati orožje v roke? Tudi srečna reč, ker pri vsem tem ia v tem, da bi se likvidirala ................„ umetna tvorba, namreč Svobodno ozemlje. S(amo v tem primeru, v primeru internacionalizacije Trsta, se da omogočiti prospeh njegovega prebivalstva, čigar interesi se ujemajo z interesi čisto slovenskega prebivalstva v zaledju. Tako bi morali odločno začeti reševati to vprašanje in prepričan sem, da bi potem imeli v tem delu sveta mir. Vsaka druga rešitev bi predstavljala večni kamen spotike In nemira. Ta rešitev bi nam prmesla mir in laže bi šli po realnejši poti spora z?ime van ja z Italijo Irot našo sosedo. Tovariši in tovarišice! To sem vam hotel danes reči in vse to se tiče tudi onih tam onstran meja. Vedeti morajo, da sem iznašal precej suhoparne, toda s krvjo oblite številke ne zaradi nekakšne demagogije, temveč zato, da svet ne pozabi naših žrtev, da vi Ji, na Čigavi strani je pravica, da vidi, kako nam z one strani zo pet zelo neresno grozijo, da vidi, da pri vsem tem ne gre več samo za vprašanje odnosov med nami in Italijo, temveč za vprašanje miru v s^etu sploh, da gre za vprašanje, ki ga je treba reš'tj, čc hočemo, moramo rešiti, če hočemo ime- kdo to orožje v rokah, ker predlagali kondominij, seveda da ne pride do nesreče Pogled na slavnostno tribuno med govorom predsednika FLRJ tov. Tita spomniti, da imamo tu pro- jaz mislim, da se ne sme. Mo- nihče ne vodi računa o mtere blcm, ld je zares jasen in ki ga rali bi vendar malo pogledati, sin Tržačanov. Na to smo mi bi vse skupaj labko nerodno z guverner jem in namestnikom izpadlo. Kdo pa bi bil tedaj euvernerja. ki bi bita kriv? Pozabljajo Uaj so nam prizadejali guvernerja, ma Jugoslovan in Italijan, čeprav tudi ta rešitev ni naj-Glejte, takšna je stvar s tem boljša. Zato rečem danes s tega mesta vsem, ki jih zanima: vso njihovim rožljanjem z orožjem. V tem duhu vas, tovariši in tovarišice, najbolj toplo pozdravljam in vam želim vse najboljše v vašem napornem delu za izgraditev naše države. Naj živi ljudstvo Sloven^ke- ti v prihodnosti mir. Narodi vsega sveta teže danes k temu, da bi se preprečila vsaka napadalnost, da bi se preprečila -- svetovna vojna na svetu. <3e goče, velja to tudi za nau, za mi, oziroma če vsi miroljubni nas še bolj, da Italijani ne iao- narodi sveta gledajo proti oni rejo imeti pravice do tistega, strani, od koder grozi ali je Morali sme povedati našim za- stvar ste pripeljali v takšno Tovarili in tovarišice! Ob tej kar nikoli ni bilo njihovo, pač grozila napadalnost, ne smemo veznikom in rekli smo jim, da siepo ulico, da iz nje za nas ga Primorja! priliki se želim obrniti nazaj pa je bilo sam« začasno Mo- dopustili, da bi tudi na drugi prrprosto no razumemo kako v zgodovino. Morda bom pri jrno in s silo obdržano. Stranj ne nastajalo kakšno Žar . ' . . ■ tem nekoliko obširen, toda gle- Vprašanje jo sedaj, zakaj je riŠCO, če ne sedanje, pa bodoče Je moS'° Pntl do tega. Kaj je de nato, kar se danes dogaja, hfl rezultat takega reševanja napadalnosti. Seveda je razum- zakrivila Jugoslavija? Kako je glede Oa to, kaj VSC govoriči jo teh probjemov v drugi svetov- Ijlvo, da bi bila ta napadalnost mogoče na podlagi neke časo-in kakšno propagando uganja- ni vojni takšen, Zakaj s- ne- zelo problematična, človeštvo pisne vesti uvajati vojaške u-jo onstran naših meja, glede kateri deli naše države še ved pa bi vendarle pretrpelo novo . . . . * . na to, da so naši sosedje po- no pojavljajo kot sporno vpra- težko dobo. Jaz pa bi hotel, da "JJ* ko imamo ozenv hi se to vprašanje, ki se za- *t,ke m ko je mogoče po d.- ^ Prancetaa Prešerna«, ki ™£ £pSavil borce m svo-govoru na odtrga- govito M vztrajno ter jo zak- m ^ Jugosiavije) sestavni del ljučila z osvoboditvijo Gorice državCi nasega telesa. Kranj je sprejel Prešernovo W apjj /vq j4 f\ nagovorom. Nato so navzoči LFI i^<*Vl" počastili spomin padlih borcev z enoniinutnim molkom. Slav-Ena najslavnejših brigad IX. nostni govor je imel predsednik ti no vsega, kar ho počeli. Ven- so naši ? Tu gre spet za napac-dar pa hočem dani-« pred va- no gledanje, za napačno pojmi, pred vsemi našimi narodi, inovanje In nerazumevanje na-pnsj| našo snelalistirno državo šili koristi, naše zgodovine, na-in preti vsem svetom pokazati, ših pravic, kaj so bili v preteklosti, kaj so koj pošiljati divizije. V kakšne namene Italija u-fKirablja orožje, ki ga je dobila od zaveznikov? Za Iva j ga je, Saj smo že videli njihove divizije in ne eno — dve... obo- p red vsem sedaj, uporabila? — rožene in razorožene! Drugače, gostinci...! dane* in česa s« smemo nadejati v prihodnosti, če upoštevamo, kar delajo danes. Poleg lega hi vsaj približno bedel riči in pokazati, kaj smo bil) v preteklosti mi, kaj smo danes in kaj bomo v prihodnosti. To je potrebno, kajti ljudje si navadno prizadevajo, da bi pozabili zlo. Mi, ki smo pretrpel) mnOgO zlega, si prizadevamo, da l»i tu pozabili, toda oni drugi, ki so to zlo povzročili In po- Nedemokratičnost v delavskem svetu 9 upravnikov samo po na pota, ki nimajo nič skupne čeli razna grozodejstva če bi bttl 1111 r.■•.:i ganizacijI »Gostinstva« boljši 1 .Judje v kolektivu, ki bi V Kranju, kl je prišlo v n-uvi- "ajpravilne j-«, razumeli koristi O delavskem svetu kranfskega „<»ostin«tva", ▼ katerem so bili večinoma upravniki. Grožnje in podobno, če pridejo njihove napake na dan 1. maja 1945. leta. Tu je briga- Zato nismo pripravljeni baran-da dosegla svoj višek. Sedaj ^ z& svoj0 zeirnljo, saj zahte-ob obletnici DC. korpusa m ob vamo le ^ kar je naše Proti Dbletnlci priključitve Primor- ^jne^ hujskanju italijanskih ke k Jugoslaviji, so se zbrali nm, vendar in da manifestirajo proti kri- smo pripravljeni reševati to vicam, ki se gode Slovencem ^^^^^ ^ miren in prija-onstran meje. Za svoje zbira- teljski nacln Svoj govor je lišče ®o si Presernovci izbrali tw Poplt Zakijučil s klici Pri-Kranj, rojstno mesto našega in plR Jugoslaviji. Po hitro pOCaMJnJO lP '»nni nič tebi nič tr«lijo, da mso oni Krivi, pač pa mi. če «o nas napatili. Nimajo pravice do i v mi, Uar ni niihovo največjega pesnika Franceta govcrru tov pcpita je borce Prešerna- pozdravil prvi komandant Pre- V soboto, 5. septembra okrog gernove brigade tov. Igor, nato sebi ^e ne; bila tako huda stvar, ga s socialistično stvarnostjo. IZL*^™™™^ Z^Sr^^^Z ' ravniki res naj- ponavljalo ^ PrešGrnove bri*af ■ nato deročih tov. Igorju cvetje *tare napak, so ponavljajo ^ ^ mQ odeto v zasta(Ve un ,n tako pozdravili Prešernovo Upravnik obrata »Pod Jo- cvetje, po zvočnikih so ođme- brigado V imenu Zveze borcev dacljo 1 avgusta, so se poka- skupnosti iin kolektiva, ki ga ^om<< jc bil odstavljen. Čaka vale pairtizanske pesmi. Na ie pozdravili brigado predsed- /.ale grobe na,pake in izrazito ^'tapajo. Toda v praksi se je ga seveda tt»di sodba. Toda v slavnostno trlbamo so stopili ii»ik ekrainega odbora ZB tov aesocifiliotiene tedenoe v gospo- pokazalo obratno, upravniki so npravnem odboru m delavskem častni gostje, predstavniki o- Hafncir Svečanost je zaključil •'••'»• '<•••»' opravljanju podjetja, dokazali, da ne poznajo niti Kvetu »Gostinstva« je ostalo blasti in množičnih organiza- rnoški zbor Pranceta Prešerna l'n,l CkxrtInstVO ^Spadajo 12 ••'lv.-,|, «l -lav^lo-ga upravlja- vse po starem. Tudi ta karak- cij. Tako član Izvršnega sveta iz Kranja, ki je zapel nekaj Povedal sem že, kaXo so na- gH>stin.skih obratov s hotelom nja, da jim je delavski svet le terititičen primer nepravilno,.:: L/RS tov. Tone Fajfar, pred. SZ- partizanskih pesmi Prešernov- «1 aoHcdi sedaj po diugi sve- »Evropo« vrevn, Uoiektlv štej okrog 60 proti zakonito dete. Ta brez- kolektiv, da bi napravil kore- pit, predsednik OLO Kra,nj tov. vlakom na Okroglico, sprcim- LOMO ljani od 12.000 ljudi iz kranji- drugl. fkega okraja, čelu pri- Za za.sluige je bila Prešerno- lTJvrope«, ki samozavestno korakala Prešernova brigada, Va brigada odlikovana od mar- ia t-■p . veeino, ki ni ...o- v delavski), sve-tu! Pod tak- ko povemo. LOMO Kranj je ko je bilo zbranih pred tribu- no ljudstvo okraja Kranj je z iv rimske prav.ee, da se tako ghl priti ,|,, izraza, da misliti. Anini gospodarskim upravlja- dal podjetju izdaten kredit, s no okoli 500 borcev. Po rapor- visoko udeležbo na proslavi 10 krajšim zaupanje Prisilna izterjava davkov Sklepi delavskega sveta so „tajni"! Zvezni Izvršni svet je pred kratkim izdal uredbo o prisilni izterjavi davkov in o drugih proračunskih dohodkih. Tako smo dobili točne predpise kako se izterjujejo davki, zato bomo na kratko omenili najvažnejša določila. Prisilna izterjava davkov S3 lahko opravi iz vsega premoženja in iz vseh dohodkov Javna prodaja se mora okli-cati in se o njej vodi tudi zapisnik. Na prvi javni prodaji mora biti dosežena vsaj polovica cenilne vrednosti zarubljene stvari, če pa se zarublje-na stvar na prvi prodaji ne proda, se po petih dneh na drugI javni prodaji sme prodati za vsako ceno. Možna je tudi izvržba na (Nadaljevanje s 1. strani) je bilo pred začetkom turistične sezone in novi upravnik je bil pri tem le nekak nadzornik, kar menda ni bilo tako težko. S »tujim perjem« in »lastno hvalo.. ., vemo kam pridemo. Novi upravnik Gabrič Vendar niso ostali Samo pri din (torej 11.500 din več). Za- tem. Hoteli so se pošteno na-graditii. Na račun podjetja so kupovali zase blago tiudi po 9.000 din meter. Tako je Jože Teran iz »Gašteja« dal za o-bleko 38.379 din (to je 28.070 din več od doseženega presež- davčnega dolžnika razen iz ti- dolžnikove terjatve. V takem ni prinesel v delavski svet no- ka plač), Karel Rihtarič, u- benega izboljšanja, nasprotno pravnik pri obratu »Peterček« še poslabšanje. je dobil 31.049 din (2.3.247 din Pri reorganizaciji podjetja je več), prav tako sta dobila delavski svet ugotovil, da je Franc Jaklič (»Kranjski dvor«) imelo to okrog pol milijona ln Pavel Koncilija (»Stari Ma Btih, ki so izvzeti po predpisih uredbe. Prisilna izterjava je možna takrat, če davek, ki bi ga bilo treba že plačati, ni plačan; izterjava pa se ustavi, kakor hitro davčni dolžnik, poravna dolg z obrestmi in drugimi še nastalimi stroški. Do- primeru se davčnemu dolžniku prepove razpolaganje s to teir- ustvarjenega presežka plač, S2 veda so hote prezrli, da imajo pri občini dolg zaradi prenovit- jatvijo, njegovemu dolžniku pa ve»Evrope« in da bi morali te- naloži, da mora svoj dolg pla čati finančnemu organu. Dolžnik davčnega zavezanca pa lahko poda pii finančnemu organu zoper rubež terjatve v ločeno je, da pri premičninah osmih dneh ugovor. prisilno izterjavo napravijo le organi ljudskega odbora okraja, mesta ali mestne občine s posebmmi pravicami, pri nepremičninah pa sodišča. Okr. ali mestnj ljudski odbori lahko Izvržba na nepremičnine se sme opraviti le, če prisilna izterjava iz premičnin ali terjatev ni bila uspešna, opravi pa jo okrajno sodišče. Finančni organ lahko v pri- prenesejo prisilno izterjavo merih, ko spozna, da bi dolž- davkov tudi na občinske ljud- ritk lahko onemogočil izterjavo ske odbore. še nedospelega dolgu, odredi z Odločbe in druge spise, ki jih odločbo ukrepe za svoje zava- je treba vročiti davčnemu rovanje. To zavarovanje obsto- dolžniku, je potrebno vročiti p v rubežu premičnin, rubežu oziroma naznaniti osebno dolž- terjatev in v predznambi pri- niku, gospodarju ali kakšnemu silne zastavne pravice na pre- od polnoletnih družinskih čla- mičninah. nov. Lahko pa se odločba ali Izvršilni stroški gredo v bret- spis pusti tudi v stanovanju me davčnega dolžnika in so ali celo pribije na vrata davč- tudi v uredbi točno določeni, nega dolžnika, seveda v koli- Končno navaja še uredba, da kor njemu osebno ni mogoče Se od dolžnega davka in dru- Izročiti. gih dolgovanih proračunskih V samem postopku za prisil- dohodkov plača 9% obresti na no izterjavo je treba davčne- leto, računajoč od dospelosti ga najprej plačati. Vendar jih to ni motilo in so iskali način, kako bi presežek plač razdeli-lili. Prišli so na idejo, da bi za ta denar kupili gostincem obleke. Tak je bil sklep deiav-skega sveta. Po tem sklepu bi imel vsak upravnik pravico do ene obleke v višini 15.000 din, strežno osebje od 4000 do 7000 din, kuharsko osebje do 5000 din itd. Torej upravniki so se:-bi določili večji presežek kot so ga ustvarili, dočim so ga svojemu osebju delili prav po mačehovsko in seveda znatno poti mogli prezreti. Morala bi dobi-doseženim presežkom. ti 10.460 din, dobila pa je 22.000 yer) 31.049 din, dočim je Jože Kunej (obrat »Kokra) debil 29.401 din (21173 din več), I-van Gabrič (hotel »Evropa«) 23.333 din (20.865 din več) itd. Plačajo naj delavci Takšno početje delavskega sveta je vzbudilo med delovnim kolektivom pravo nezadovoljstvo, posebno še, ker jei bila nekaj časa na njihovi strani tudi predsednica delavskega sveta Roza Draksler, ki se ni strinjala s tem vse dotlej, dokler '»veliki« tudi njo niso dobili na svojo stran. Saj spada tudi med upravnike in človek ne ve, kako so jo prvi mah to je tudi glasovala na drugi seji delavskega sveta, ki je bi) 21. julija t. 1., »da se vse nabavljene obleke plača iz skupnih denarnih sredstev rezervnega sklada ustvarjenega plačnega fonda v letu 1952 in 1953« (dobesedno po zapisniku). S tem je bil spremenjen sklep delavskega sveta na prejšnji seji, ki govori o 15.000 din za obleko slehernega u-pravnika, kajti v tej vsoti so dodali še 8 do 12.000 din. Od okroglo pol milijona presežka so si sami razdelili nekaj manj kot 300.000 din, kar je 200.000 din več kot jim pripada. Koliko pa je prišlo na ostalih 50 uslužbencev pa je itak na dlani. Prikrajšani so vsi stari uslužbenci vsak za 3 do 6.000 din, poleg teh pa niso nič dobili Vinko Grabnar, Alojz Baranja, Francka Bitenc. Manca Kovač in drugi, ki so pred tem odšli iz Kranja, čeprav so tudi oni doprinesli, da se je plačni fond prekoračil in bi jim torej del tega presežka po zakonu pripadal. Takšno početje, kjer je pcid izgovorom potreb po oblekah gostinskemu osebju grobo prekršen tarifni pravil- Po dolgih letih jim bo želja uresničena Tovarna usnja v Kamniku je tovarniškega obrata, ki nima v zadnjih dveh letih s svojimi tolikšno zmogljivost, poleg te- mu dolžniku izdati opomin, naj plača neplačani davek. O-pomin je lahko pismen ali pa splošen z razglasom na krajevno običajen način. če davčni dolžnik v osmih dneh po prejemu opomina ne poravna dolga, se izvede na podlagi odločbe finančnega organa prisilna izterjava. Zoper odločbo, kakor tudi zoper posamezna opravila v postopku, se dolžnik lahko pritoži na komisijo, ki je zato ustanovljena pri ljudskih odborih okraja, mesta ali mestne oibčine s posebnimi pravicami. Odločba o pris'lni iztnriavi iz premičnin se vroči dolžniku tik pred pri-četkom rubeža. Sam rubež in prodajo premičnin epravj davčni Izvrševalec, ki mora imeti pooblastilo za rubež oziroma prodajo. Davčni Izvrševalec Ima pravico odpreti zaklenjene prostore, pohištvo in druge zaprte predmete, da pač more opraviti rubež. Tudi LM je dolžna, da po potreibi pomaga davčnemu Izterjevalcu, kadar ta to zahteva. Pred izročitvijo odločbe o prisilni izterjavi in pred začetkom rubeža, mora davčni Izvrševalec zahtevati od davčnega dolžnika, naj plača dolžni znesek in šele, če dolžnik tega ne stori, se začne z rubežem premičnin. Rubež se o-pravj ob navzočnosti davčnega dolžnika oziroma njegovega zastopnika in ene priče, če pa ni dolga do izterjave. Predpisi te uredbe se morajo uporabljati od 1 1953 dalje' kvalitetnimi izdelki iz svinjskega galanterijskega usmja prodrla daleč na zapad. Za njeno blago je mnogo kupcev v Zapadni Nemčiji, Avstriji, Italiji, Švici, Franciji, Belgiji, v zadnjem času pa tudi v ZDA in v Turčiji. Ta tržišča je treiba ob-septetmbra držati in zadovoljiti, kar je precej težko spričo zastarelega Nova IGNIS žarilna peč Vedno večje povpraševanje in potrebe naše predelovalne Industrije po debeli pločevini nenehno silijo jeseniške žele-zarje, da spoipolnijo, mehanizirajo in modernizirajo svojJ obrate. Kovinarji se v polni meri zavedajo, da morajo posvečati storilnost svojih obratov ln svoje kvalitetne izdelke čim bolj približati kupcem. Celotni delovni koletiv jeseniških in javorniških plavžar-jev, martinarjev in valjavcev skrbi skupaj s svojimi obratnimi delavskim,! sveti in ostalimi organi samoupravljanja, da se storilnost v Železarni stalno povečuje in da kovinarji proizvajajo čim kvalitetnejšo izdelke, ki so potrebni našemu gospodarstvu in predelovalni industriji. Kovinarji so uvedli v svoje obratovanje že vrsto pomembnih izboljšav, ki so počendo njihove proizvode in i/.boljšale, kvaliteto njihovih proizvodov. Organi samoupravljanja polagajo posebno pozornost na In popolnoma mehanizirano ter avtomatizirano IGNIS žarilno peč. To pomembno delo je sad njihovega prizadevanja in visoke strokovne zmogljivosti. Peč je kurjena z generator-skim plinom in bo izžarila dovolj bram, da bo lahko v?Hka valjarna začela obratovati s polno kapaciteto. Nova peč je že dalj časa v poskusnem obratovanju, ki se je obneslo brezhibno. V teh dneh bo peč začela obratovati normalno in bo začela dajati prve razžarene bra-me, ki se bodo nadalje valjale na velikih valjčnteah. Istočasno kot nova avtomat-nka IGNIS žarilna peč bodo v veliki valjarni začele obratovati tudi nove SACK škarje za obrezovanje debele in najdebet-lejše pločevine. Dosedanje delo je bilo skrajno naporno in nevarno ter je zaviralo nenio- ga pa so pomanjkljivosti v zdravstvenem oziru. Posebno je težavno delo pri odkritih lo-žilnih jamah, kjer so delavci izpostavljeni raznim vremenskim neprilikam, pri čemer trpi seveda tudi delo. Tudi ostalo higienske naprave v tovarni so zelo pomanjkljive in jih bo potr ebno nujno izboljšati ter s tem delavstvu nuditi zaščito. Zboljšaiti razmere je bila edina želja delovnega kolektiva, ki je pošten in delaven, a kljub temu ni mogel ustvariti potrebnih sredstev. Lani si je kolektiv z izvozom svojih proizvodov na svetovni trg priboril prva razpoložljiva sredstva. Poleg tega, da je dal skupnosti mnogo, je vendar še ostalo 47 milijonov dinarjev, ki so jih namenili za gradnjo novih lo žilnih jam, kotlovnice in u-pravne zgradb?, kjer bo tudi sindikalna dvorana. Kako so delavci resnično želeli, da bi prišlo do uresničitve njihovih fteflja pove že dejstvo, da so ves lanskoletni presežek plač v visini 5 milijonov dinarjev vložili v nove gradnje. V letošnjem polletjiu so ustvarili 33 milijonov viška, od teiga bi prišlo okrog 4 milijone na presežek plačnega sklada, toda zopet so delavci izglasovali, da se ves ta denar prispeva za gradnjo. Tako so od 80 milijonov dinarjev samo deilavci prispevali okroglo 9 milijonov za razširitev in izpopolnitev svoje tovarne. Zadaj za tovarno je danes vidno že veliko gradbišče. Nove tovarniške1 objekte gradi podjetje »Slovenija-ceste« in z delom naglo napreduje. Poleg nove kotlarni.?« bodo zgradili tudi veliko novo kopalnico in nov tovarniški dimnik, kar vse tovarna doslej ni imela. Ložil-ne jame bodo v novem objektu prišle pod streho in vse delo v tem obratu bo odslej mehanizirano. Za odtok umazanije v Kamniško Bistrico bodo narejene posebne čistilne naprave, da ta umazanija ns nik in ogoljufana skupnost je vredno estre obsodbe. Ljudje, ki bi morali dajati zgled V dobrem upravljanju podjetja, so si z denarjem kolektiva kupili obleke ,ki pa jih ne uporabljajo v službene namene. Izgovori, ki ne povedo nič novega ... Ko je naš sodelavec povprašal te ljudi, ali je takšna delitev pravična in s čim jo utemeljujejo je dobil prav čudne-odgovore, ki nazorno pričajo o miselnosti teh ljudi. Direktor Gabrič je n. pr. vzel svinčnik v roko in izračunal : 12 upravnikov ja lani dobilo samo po 9.000 din mesečne plače, kar znaša skupno 108.000 din mesečno ali 1,296.000 letno; letos po novem pravilniku pa dobivajo vsak po 12.000, t. j. skupno 144.000 mesečno ali 1,720.000 letne plače. Torej so lani dobivali manjšo plačo kot letos in so tako rekoč sami ustvarili ta presežek sklada plač v »Gostinstvu«, kajti njihov prispevek bi znašal čistih 432.600 din. Ti ljudje poudarjajo, da so bili upravniki najbolj potrebni nagrad, ker baje delajo-nepretrgoma 12 ur dnevno in še več, ker imajo velike odgovornosti itd. Tako se vrtimo v začaranem krogu prepričevanja, s katerim hočejo utemeljiii-tj svoj nesocialen odnos do skupnosti. Vendar drži, da so se med seboj razdelili okrog; 300.000 din, a le 200.000 din pustili delovnemu kolektivu, kt predstavlja večino, a žal nima odločujoče besede. Kdor je to izdal bo letel iz službe Strašno so hudi na tistega, ki nam je vse to zaupal. V knjigovodstvu so na nameščence uprizorili hud pritisk, samo da zvedo kdo bi to bil. Direktor Gabrič je prisilil vse, ki tam delajo, da podajo pismeno izjavo, da ni nihče izdal nji-njihovih »skrivnosti', kajti sklepi in računi delavskega sveita so po njegovem mnenju največja tajnost, za katero ne sme zvedeti niti sam kolektiv, kaj šele širša javnost. Tako »široko« pojmuje našo sociali- bo škodovala ribam. Tovar- ti črto detmokarcijo novi »go- na usnja v Kamniku bo z novimi gradnjami res modernizirana, kar bo seveda močno dvignilo zmogljivost proizvodnje in bo tovarna lahko uspeš-nio tekmovala s svojo kvalitetno izdelavo galanterijskega usnja z ostalimi konkurenti v svetu. Novo cesto gradijo Ljudski odbor mestne občine Jesenice skrbi skupaj z organi samoupravljanja v posameznih podjetjih v veliki meri za omi ljenje velike stanovanjsko stiske v tem našem največjem teno obratovanje. Nove SACK Industrijskem^ centru. Sta.no dolžnika oziroma njegovega Izboljšave In uvedbo mrhaniza- zastopnika pa v navzočnosti dveh prič. Hkrati z rubežem napravi davčni izvrševalec sam tudi cenitev, lahko pa pokliče tudii cenilca. O vsem mora naplaviti davčni izvrševalce rubež-ni za.pl.snlk, katerega podpišejo izvrševalec, davčni dolžnik, priče, cenilec in član Ljudske milice, če je seveda navzoč. Za.rubljeni predmeti se praviloma pustijo pri samem dolžniku, lahko pa se dajo shraniti tudi komu drugemu. Če ima kdo pravico do kakšne zarubljene stvari, lahko v petih dneh po obvestilu o rubežu vloži Izločitveno tožbo pri sodišču. Davčni izvrševalec mora tisto osebo o rubežu obvestiti. V slučaju, da davčni dolžnik zarubljone stvari odtegne, uniči ali poškoduje, }9 finančni organ dolžan podati zoper njega kazensko ovadbo in napraviti nov rubež. Po preteku osmih dni J8 lahko zopet prodaja zarubljenih predmetov, pred pretekom osmih dni pa le onih, ki so kvar-ljivi. Davčni l/.vrš- valeč mora pred prodajo ponovno opozoriti dolžnika, da še lahko plača dolg, davek z obrestmi in dote da n ji m l stro** k i. Pri.silna prodaja s" napravi na javni dražbi. Lahko pa dolžnik z dovoljenjem finančnega organa sam proda zarubljene stvari s pogojeni, da z izkupičkom plača đofljf; aH pa »e sporazmurio da stvar v plodijo tudi komisijski trgovini, trgovski mreži ipd. cij v svojih valjarnah, ki valjajo na tisoče in stotisoče ton vseh mogočih profilov ln pločevin od kvalitetnih trafo ln dlinamo pločevin do ladijskih in kot lovskih pločevin. Velika valjarna debele pločevine vsei do sedaj ni mogla škarje so moderne izvedbe in bodo v znatni meri olajšale in pospešile delo v adjustaži debele pločevine. Te velike in pomembne obratne izboljšave so jasen dokaz, da se kovinarji na Jeseni- vanjsko vprašanje je na Jesenicah med najbolj perečimi. Kljub temu, da na Jesenicah veliko grade privatniki (male eno- ali dvostanovanjske hišica) In da je na spodnjem in zgornjem Plavžu zgrajenih že tranzitne ceste Nova, cesta bo moderno urejena in bo ustrezala vsem sodobnim mednarodnim in higienskim predpisom. Vezala bo zapadni del Jesenic I novo moderno bolnico. Cestišče bo v temeiljlh betonsko in prevlečeno z asfalt no maso. Prebivalci novih blokov so zelo hvaležni komunalnemu oddelku mestne občin", da je začel in jevati ta pereč problem na Jesenicah. Gtlnski strokovnjak«. Hkrati pa je tov. Gabrič pretil, da bo tisti, ki je to »njihovo skrivnost« izdal takoj letel iz službe brez vsakega odpusta. Strašno jezen pa je tudi na novinarje in svečano izjavlja, da list, ki bo to objavil ne bo dobil od njih nobenih reklam več. Več kot predrznost, ki jo ne bi nikdar pričakovali Iz ust odgovornega človeka je, da skuša vplivati na svobodo tiska, ki mu je glavna naloga, odkrito spremljati vse pozitivne in negativne pojave in dogajanja v naši družbeni stvarnosti ln jih usmerjati v pravilen tok. Tako pa smo tu naleteli na ljudi, za katere resno dvomimo, da bi bili sjiosobnl voditi še v naprej naše gostinstvo. Prav bj bilo, če vso stvar dodobra pretrese inšpekcija LOM O Kranj. Morda našteti grehi niso edini. . . cah in na Javorniku trudijo In dokaj velikih, moderno ureje- priza.devajo, da ostanejo tudii v bodoče naš vodeči metalurški obrat. K veliki delovni zmagi In nih stanovanjskih blokov, stanovanj na Jesenicah še vedno občutim primanjkuje. Kmalu ho s stanovanjskimi bloki za obratovati g polno kapaciteto, doseženemu uspehu jeseniškim zidan ves sončen In zračen ker žarilne peči za hrame niso ustrezale modernemu načinu žarjenja. Sedaj so po nem- In javomiškim kovinar j nn Iskreno čestitamo in jim želimo veliko novih uspehov pri šiklh načrtih kovinaijl sami izgradnji naše težke industri-zgradlli novo krožno, moderno je. Ali bi bil potreben referendum? Neko podjetje v škofji Ix>ki je kupilo osebni avto za več milijonov iz svojih skladov za prosto razpolaganje. O avtomobilu kolektiv nI nlčesa'' vedel. Da je last kolektiva je izvedel šele takrat, ko so podirali vrata garaže, kajti avto nI mogel v garažo, že ta vrata so bila precej draga. Kolektiv tudi večkrat govori o Izletih na Blegaš, na Pokljuko in drugod z avtomobili, ki so last podjetja. Na Izlete pa hodijo ve dno Isti ljudje in sicer tisti okrog uprave, poletg tega pa so pri tem udeleženi še celo sindikalni funkcionarji. Umestno bi bito, da bi o potrebi in nakupu osebnega avtomobila uprava seznanila kolektiv. In ko'ektlv naj bi i tajnim glasovanjem povedal svoje mnenje. Tako naj bi bilo vsaj v prihodnje. prostor med zapadnim dolom ,Ie.s nic in novo moderno veliko bolnico. Na tem prostoru delovni ljudje prav radi stanujejo v modernih stanovanjskih blokih. Edina ln to velika pomanjkljivost teh 0l a n -1 va n j pa je bila v tem, da skozi to sta- iiMva.n lako Sel it vn.ii neurejena mednarodna tranzitna cesti, po kateri hiti vsak d in na sto Mnogi ti asi kolektiva IO mne- tlne vseh mogočih vo/Jl in ki nja, da je bil nakup nougod.m so do sedaj dvigali velike oblaki da bi dobili avto ceneje ozi- ke prahu. Pododbor za turizem in gostinstvo je nedelaven S vel za gospodarstvo OLO Radovljica je imel to leto 9 sej, ki so bile vse dobro obiskane. Sploh vlada med (dani livetii veliko zanimanje za gospodarski razvoj t.\i a ja. < > t eni tij, pri katerih je 6 upravnikov s kvalifikacijo gostinskih delavcev, 13 z izpopolnllnim tečaji m, 16 upravnikov pa Je brez vsake strokovne izobrazbe. Svet za gospodarstvo je na nnna, da bi se denar lahko koristneje uporabil v prid celotnega kolektiva. Mislimo, da ni nujno da bi poi'nik i tekstilno blago, posebno še ko potrošnik težko čaka na pocenitev. Ko potrošnik vidi limuzino si pač misli svoje ln se čuti prikrajšanega pri svojem življenjskem standartu na račun voženj z llmiunlzaml. Sestankov pa menda nI več toliko, da bi se morali voziti z luksuznimi vozovi. Članom kolektiva so zdi čudno, da je bil možen nakup od drugega pot-jetja, ko pa je rečeno naj bi se osnovna sredstva ne prena šala pred popisom. Tudi temu bo sedaj konec; Ka pivo silo je bila že v leni poletju ta stvar vsaj dedno ure jena. Mestni ljudski odbor .si |e nabavil škropilni avlo, ki tO v limuzinah prodajali ffa jesenlce tako pogrešale. Nov škropilni avto je vsaj dd-no odstranil prah, da v tako vn'.iki meri ne kvari več stanovanj In tako nujno potrebnega svožoiga zraka. Si daj so zaceli na .lesen vali z urejevanjem ti mednarodno pričajo tudi številni zapisniki svoji zadnji seji pregledal iz sij in ukrepi sveta. Poleg red polnjovanjo družbenega načrta nih gospodarskih vprašanj, se pi ustvarjanje sredstev. Po pije svet ukvarjal tu s proble volneni družbenem načrtu jo mi v gostinstvu in v nekaterih znašal Investicijski program drugih podjetjih, z davki, pri- nad l*.r> milijonov din. PolrebTi pravi jal material za delo zlvora za kritje vseh načrtov pa so proizvajalci v Itd. Skratka do- mnogo večjo. Zato je svet spre-lo sveta je bilo tako obsežno, jel dodatni načrt, ki oHsiga da ga sami člani ne 1)1 zmogli, nad :>M milijonov din Investl zato so ustanovili še pet odbo olj. Tako nameravajo usposo rov. Razen ndlvora za turizem biti kamnolom v Kamni dola gostinstvo, ki je popolnoma rlci, da lx> dajal dnevno .r>0 m11 u„Qtas (f atenske 19 m di laven In nI Imel še nobeno seje, dela Pri svetu še odbor za finance, odbor za obrt in Industrijo ter odbor za kmetij stvo ln gozdarstvo. No In prav v gostinstva in turizmu, ki je poleg Industrije ena najpn ne inhiv j.šdi gospoda i sk ih pa nog v okraju, je polno nore šenlh problemov. Tako vprašanje samoupravi Janja, nagrajevanja, vprašanje odnosa do državo v pri v it nem sektm ju, vprašani" kvalifikacijo gostinskega kadra Itd. V okraju jo ;>s državnih gostinskih podje- porllrja. S tem hi bile potrebe okraja krite, pozneje pa b| ga lahko celo Izvažali. V načrtu Je tUdI asfaltiranje ceste Žirovnica .les.niče, za kar so pridvidell 20 milijonov din. gradnja nn. i v Hol). Bistrici,, •i.iiliiji. stanovanj v Padovljl" oli hi Boh. Bistrici itd. Vseka k« i lil bilo tudi pamet no, da hi svet za e,o ;po lavstvo razmislil o pomoči republiki / i kritje znižanja akumulacij tekstilni industriji, kajti to znižanje bo koristilo tmltl preblviJ (Tin radovljiškega okraja. SPORT Dober start Kranjčanov v Opatiji Mladinsko prvenstvo LRS v košarki V soboto in nedeljo je bil v Ljubljani turnir mladincev za prvenstvo Slovenije v košarki in sicer drugi del prvenstva (prvi je bil junija meseca v Trbovljah i. Končni vrstni red udeležencev se je računal po plasmaju ekip v prvem in drugem turnirju. Sodelovale o 4 mladinske ekipe in sicer: ASK, Slavlja in Železničar iz Ljubljane ter Partizan iz Medvod. Po uvodnih svečanostih se je turnir pričel s teikmo med železničarjem in Partizanom. Po razburljivi igri je v podaljšku zmagal Partizan z rezultatom 40 : 38. To je bilo hkrati tudi največje prese.nečanje na turnirju. Pri Partizanu je bil najboljši Dolinar, dobro pa je igral tudi Jesih, dočim je pri železničarju najbolj ugajal Fon. V drugi tekmi je ASK premagal Slavijo z visokim rezultatom 74 : 35. Pri ASK sta se odlikovala Škulj in Justin. V nadaljevanju prvenstva je ASK premagal Medvode z 65 : 57, železničar pa Slavijo 65 : 53. V tej tekmi je igralec železničarja Fon udaril svojega soigralca Venceljna. kar trnu ne moremo šteti v dobro V nedeljo (t. j. drugi dan tekmovanja) so se igrale zadat opoApapij; ireziia-ecE -our^a} oCu v dramatični borbi premagal Slavijo z rezultatom 38 : 37; železničar pa ASK z rezultatom 53 : 47. S tem je bilo končano drugo mladinsko prvenstvo LRS v košarki. Končni rezultat obeh tekmovanj je naslednji: 1. ASK 15 točk, 2. in 3. Partizan in Slavi ja 11 točk ln 4. železničar 10 točk. Največje presenečenje je vsekakor napravil Partizan iz Medvod, ki je dosegel izreden uspeh, (s Slavijo si deli 2.—3. mesto). Za ta uspeh gre hvala predvsem trenerju Petru Btiz-niku iz Ljubljane, ki je z načrt- nim treningom dosegel tako pomemben uspeh- Košarkaši »Partizana« so bili zelo sigurni v osebnih metih, saj so v vseh igrah izkoristili okrog 50% ©-sebnih metov. ASK je pokazal hitro in tehnično igro dokaj na višini, skratka vsestransko dokazal, da je trenutno najboljša mladinska ekipa v Sloveniji, dočim železničar in Slavija nista pokazala tega, kar se je od njih pričakovalo. Sodniki so sodili precej slabo in z mnogimi napakami. Gledalcev je bilo na sleherni tekmi približno 100. Spored nogomet, prvenstva Gorenfske za nedeljo, 20. septembra 1953 V škofji Loki, igrišče Ločana: ob 16. uri Ločan : Projektor, službujoči Marguč Silvo. V Kranju, igrišče Korotana: ob 9. uri Projektor : Ločan, mladinci, službujoči Perne; ob 10.30 uri Korotan B : Hmšica. V Tržiču, igrišče Ljubelja: ob 10. uri Ljubelj : Jesenice, mladinci, služb. Dobrin; cb 10. uri Ljubelj : Jesenice, pionirji, službujoči Dobrin ob 16. uri Ljubelj : Gumar, službujoči Brezar. Na Bledu, igrišče Bleda: Raspis javne dražbe • prodaji stanovanjskih hiš splošnega ljudskega premoženja. Ljudski odbor mestne občine Skofja Loka razpisuj« na podlagi sklepa seje z dne 31. vanjska izklicna cena din 1 1(>.(HM). - 6. Hiša. Spodnji trg šl. 'M euonadslropna, enostano-vanjska z gospodarskim poslopjem izklicna cena din 3,309.000. - 7. Hiša. Klobovsova lil. šl. 2 euonadslropna, enostanovanjska izklicna cena din (>r>.ra. Srečko Drnikovič iz Starega Dvora pri škofji Loki se je že dalj časa ukvarjal z raznimi goljufijami. Od drugih oseb je prejemal različne stvari ali denar na račun, češ oa jim bo pripravil oziroma nakupil mo- torna kolesa, radio aparate in druge podobne stvari, kar so si pač zaželeli. Ko je imel Drnikovič denar ali druge stvari v rokah, je izpolnitev naročil seveda ostala le pri obljubah. S takimi dejanji je hotel Drnikovič priti na lahek način do sredstev za preživljanje, ker ni bil nikjer zaposlen, čeprav bi se kot strokovnjak avtomer hanike lahko zaposlil. Na tak način je Drnikovič oškodoval razne osebe za ca. 140.000 dinarjev. Da pa je še lažje goljufal, se je nekaterim osebam celo predstavljal, da je organ tajništva za, notranje zadeve, oziroma uprave državne varnosti. Tako so mu nekateri lahkoverneži res verjeli, mu dajali razne stvari in se z niim dogovarjali za razne kupčije. Tudi pred sodniki se je Drnikovič na vse načine izgovarjal in izvijal, toda oškodovanci so mu v obraz povedali, kako jih je ogoljufal. Drnikovič je bil zaradi podobnih dejanj že dvakrat preje kaznovan, kar ie sodišče upoštevalo kot ob-težilno in ga obsodilo na 2 leti in 1 mesec strogega zapora. Poleig tega pa bo moral po prestani kazni tudi vsem povrniti prizadejano škodo. OBJAVE* SPOREDI * OGLASI KINO Kino »Kadio«, Jesenice: do 13. septembra jugoslovanski film »Vsi na morje«; 14. do 16. septembra ameriški film »Čez noč rojena. 17. do 20. italijanski film >.Bagdadska roža«. Predstave ob delavnikih ob 18. In 20. uri. V nedeljo mat itn ja Istega filma (stopnina 10 din). Letni kino »Svoboda«, Jesenice: do 13. septembra juge i > vanski film »Vsi na morje«; 14. do 16. septembra ameriški film »čez noč rojena«; 17. do 2". italijanski film »Bagdadska niža . Predstava ob 19-30 uri. Kino »Plavž«, Jesenice: do 14. .septembra ameriški film »Intormezzo«; 16. in 17. francoski film »Ustreljen ob zori«; 18. do 21. ameriški barvni film »Knjiga o džungli«. Predstave od delavnikih ob IX. in 20. url, v nedeljo ob 16., 1«. in 20. uri. V nedeljo matineja istega filma (vstopnina 10 din). Kino Ja\ornik-Koroška lt< la : od 11. do 13. sept. nemški film ■Poročna noč v raju ; 18. do do 20. septembra francoski film -Panika -. Predstave v petek ob 20. url, v soboto ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. ln 20 i»ri. V nedeljo matineja ob 10. uri istega filma (vstopnina 10.- din). Meslni Kino Domžale: d > 13. septembra francoski film »Me-si čnik Bonifacij ; 16. in 17. septembra ameriški film Po-hod v džunglo«; 18. do 2<> sep-tmbra nublkanskl film Cnntl-1 las Mušketir . Mestni kino Kamnik: do 14. septembra ameriški barvni film »Knjiga o džundli«; 15. do 18. septembra mehikanski film »En dan življenja«. Kino »Storžiič«, Kranj: 11. do 16. septembra italijanska barvna risanka »Bagdadska roža'; 17. do 19. septembra slovenski film »Jara gospoda*. Predstave ob delavnikih in ne-delljah ob 16., 18. in 20. url. V nedeljo 13. septembra matineji nb H.30 uri; Bagdadska roža« In nove risanke, ob 10. uri »Dvorni svetnik Geiger«. Letni kino »Partizan«, Kranj: 11. in 12. septembra am ri ki film »Kraljevi brivec«, 13. In 14. septembra ameriški film /ti a s trojnim življenjem«, lf> in 16. septembra ameriški film »Naš Wllll je junak«. Predstave ob 20. uri. Zaključna predstava v tej sezoni. Kino »Svoboda«, St razišče -Kranj: 11. do 13. sept. avstrijski film »Dvomi svetnik Geiger-. Predstave v petek ob 20. url, v soboto ob 18. url. Ob 20. url dvojni program »Dvomi svetnik Geiger« ln »Kraljevi brivec«. Predstave v nedeljo ob 16., 18. In 20. url. Matineja ob 10. url »Bagdadska roža«. OBJAVE Glede vključevanja vajencev za učenje v obrti sporoča Obrtna /bernica /t okraj Kranj, zainteresiranim sledeče: Vključevanje vajencev traja do 30. .septembra 1953. Vajenci, ki jim manjka en razred gimnazije do predpisane šolske izobrazbe za posa- mezno stroko, naj se javijo na vajeniški šoli, da opravijo sprejemni izpit. S potrdilom o opravljenem sprejemnem izpitu pa bedo lahko sklenili učno pogodbo. Vajenci, ki jim pa manjka več kot en razred šolske izobrazbe pa morajo vložiti za pripustitev k sprejemnemu izpitu prošnjo na Svet za pro-sveto in kulturo pri OLO Kranj. Industrijska puškarska šola v Kranja .sprejme v I. letnik še nekaj učencev, ki so dovršili najmanj 2 razreda gimnazije ter stanujejo v Kranju ali bližnji okolici. Prošnjo, kateri se mora, priložiti spričevala, rojstni Ust, zdravniško spričevalo in privoljenje staršev, je potrebno vložiti do 18. septembra. Sprejemni izpit iz sloven-. ine in matematike bo 18. IX. ob 8. uri v »Puškami« Kranj; začetek pouka pa bo 20. sept. 1953. — Ravnateljstvo. DELAVSKA GIMNAZIJA V KRANJU obvešča vse dekbVOB, ki hi se želeli izo-hra/iti, da bo vpisovanje v nižje razrede (od I. do IV. razreda) 10., 11. in 12. septj Od 18. do 20. ure v zbornici I. gimnazije. Pouk je brez-' plačen! Ist (»časno je tudi vpis v tečaje tujih jezikov! Podrobna navodila na oglasni d<*ski I. gimnazije. Uprava- MALI OGLASI Kupimo napravo za prikazovanje diapozitivov. Kino Domžale. Prodani novo moško kolo 27.000. Oblak, Kranj, Gregorčičeva 2, dvorišče. Z avtobusa Škofja Loka —• Cerkno je bilo izgubljeno prvo kolo ženskega kolesa. Prosim poštenega najditelja naj ga vrne aH sporoči svoj naslov proti nagradi na osnovno šolo Tre-bija, p. Gorenja vas. Zamenjam dobrega konja za plemensko kravo. Eventualna razlika se izravna po dogovoru. Jože Bohinjc, Zg. Bralk 14, p. Cerklje. Podpisana Marija Hafnar, Srednje Bitnje 32, izjavljam, da nisem plačnica dolga svojega moža Alojza Hafnarja. — Marija Hafnar. V zvezi z razpravljanjem o spremembi upravne meje med občinama Domžale in Radomlje ter napačnim tolmačenjem mojih izjav izjavljam, da nisem imel namena žaliti LO Radomlje, niti njegovo politiko primerjati s fašistično. —■ Slavko Zule. Podpisana Matilda Homovec, Zg. Jezersko 119, obžalujem in preklieujem besede, katere sem govorila zaradi obdolžitve tatvine zoper Marijo Rus z Jezerskega 45 in izjavljam, da so te obdolžitve neresnične in • se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Sprejmemo na delo 4 sobo-pleskarsk« in pleskarske pomočnike ter 1 vajenca. Stanovanje za samce preskrbljeno. -»Komunala«, Kranj. PO VASEH IN MESTIH GORENJSKE IZN3kl693 In soste' ki so Prisostvovali ne pomni takšnega pogreba. razglasitvi praznika in odkrit- Na njegovi zadnji poti so ga Samo se nekaj tednov nas ju spominske plošče talcu Jo- spremili njegovi delovni tova- Pred prem lero „ Hlapcev" Razgovor z režiserjem tov. Janom H Domžal loči od zanimive proslave, ki žetu Pikonu bo 3. in 4. oktobra v Naklem pri Kranju. Izredno lepo izdelana nova stavba Zadružnega doma je že dograjena, prostor Pred kratkim so se zbrali na okrog nje se že urejuje in či- politično posvetovanje zastopati. Upravni odbor zadruge ima niki SZDL in drugih množičnih seje vedno pogosteje. Priprav ljajo se ustanovitve zadruge v Naklem, se pogovorili, o predvolilnih pri- ga v sredini s spomenikom ki je bila prva v kranjski oko- p ravan na bližnje jesenske vo- padlim borcem. Obe varianti lici. Tudi med samimi zadruž- litve v zvezno in republiško sta zelo posrečeni in volivcem, niki so priprave za proslavo že Ljudsko skupščino. Zaradi čim- katerim sia predloga stavljena v polnem teku. V okviru pro- večje, razgibanosti terenov so na izbiro, bo prav težko odlo- slave bo cela vršita prireditev, določili 15 predavateljev, ki bo- čati. na katerih bodo sodelovali do- do seznanjali voUlce posamez- malega vsi zadružniki. Fantje nih krajev o političnih in go- __ Bi že sedaj izbirajo konje, s spodarskih nalogah. Z HOifSICS katerimi bodo nastopali na riši in delegacije mnogih sindi- Prešernovo gledališče si je za tai mu postavil nekaj vprašanj. Kako bo ansambel zaigral kalnih podružnic. V sprevodu prvo uprizoritev v letošnji se- na katera je z veseljem odgo- »Hlapce« bo sodilo pač občin- je bilo 1(2 sindikalnih praporov, zeni izbralo Cankarjeve »Hlap- voril. a'.na grob položenih 35 vencev. stvo, zato seveda ne moremo ce«. S tem bo lepo začelo no- Kako da ste se odločili re- predvidevati ali bo uprizoritev ^ vo sezono, saj bo uprizorilo de- žiirati dramo »Hlapci« v našem uspela ali ne. Vendar upam na . lo največjega slovenskega dra- gledališču? kar najboljši uspeh V izložbenem oknu trgovine matika. To edinstveno sloven- Že lansko leto sem režiral v Ali ustrezajo tehnični pripo- ino pogosteje Pnprav- organizacij iz vseh terenov »Potrošnik« sta razstavljeni 2 sko umetniško delo bo gotovo Kranju dramo »Krog s kredo«, močki v našem gledaS"u uprl ****^-»J*** mestne občine, na kate-rem so maketi: ureditev glavnega tr- tudi v Kranju doge&lo ta,k u. Zato sem se z veseljem cdzvaa zoritvi, kakršna bodo »HlaP- fpeh, kot ga je dosegalo diru- povabilu Prešernovega gledali- ci« ? god v domovini in izven naših šča, naj režiram tudi v tej se- Tehnično postavitev pri sle- meja. Cankar je s »Hlapci« po- zoni. In tako sem sprejel re- heirni predstavi morata režiser stavil spomenik svojemu času žijo Cankarjevih »Hlapcev«, s in inscenator prilagoditi tako, ln mu »tako rekoč ogledalo dr- katerim^ bo Prešernovo gleda- da tehnična oprema hiše, kjer ži: kaže čednosti nje prave čr- hšče začelo novo sezono. Ce je neko delo igrano, lahko te, sramoti nje pravo obličje...« ste me vprašali, kako da sem vzdrži. Seveda je s pieskrom- (Hatmlet). V to dramo jei Can- se odločil za režijo, vam mor no tehnično ureditvijo odra da- kar vložil ves svoj gnev do ram na to odgovoriti takole: na omejitev režiserjevi in in- * Te dni so delavci dokončali »hlapcev«, terej ljudi brez etič- Mislim, da je dolžnost nas v scenatorjevi fantaziji, ki je za- Preteklo soboto se je smrtno vsa dela na novem šolskem nih kvalitet, a obenem z vso -srednjem gledališču, da po- to nujno okrnjena. Tako bi ob ponesrečil pri delu šofer »Kre- poslopju, ki stoji poleg še ne- ljubeznijo spremljal življenje magamo in podpiramo ostala tej priliki rad podprl prizade- konjskih dirkah, živina, ki bo razstavljena, je že določena in odbrana in živinorejci ji posve čajb" Osebno "skrb ~ Poljedelci mena<< JoŽ9 Pestotnik, star 23 dovršenega Zadružnega doma. ljudi kot sta Jerman in Ka- — provincialna ^ gledališča^ z vanje Prešernovega gledališča, tudi pripravljajo pridelke za razstavo in smažijo stroje, ki so si jih nabavili v petdesetih letih. Traktoristi iz vseh zadrug v okraju so že dobili povabila, naj pridejo s svojimi traktorji na tekmovanje v oranju, ki bo na Gorenjskem prvikrat. Poleg kmetovalcev pa se za proslavo pripravljajo tudi kulturno prosvetna društva. Igrali bodo »Divjega lovca.« in nastopili še z drugim programom. let. Ob mlinščici zraven ke- Morda se bodo zdaj Holmčani iander, ki sta predstavnika pre- vsemi svojimi močmi. Naše iz- da bi čimprej uspelo doseči mične tovarne je izpiral z elek- spomnili tudi tega, saj je tudi gresivnih sil v našem narodu, kušnje v osrednjem gledališču tehnično izpopolnitev odra, ka-trično napravo svoj kamion in že skrajni čas, ker drugače bo »Hlapce« v Prešernovem gle- morajo postati koristne za vse tera je v načrtu. Prizadevanja piri tem prišel v stik z elek- popclnc-ma propadel. Lepo pa dališču kot gost režira Član oistale gledališke delavce. S vodstva in ansambla omejuje-tričnim tokom, ki ga je, na me- bi bilo, da bi v njem vsaj mla- SNG v Ljubljani Slavko Jan. skupnimi močmi moramo dvig- jo tehnične nedostatke. Saj z stu ubil. Pokopali so ga v do- dina dobila kulturno dvorano, Ob tej priliki se je naš sode- P*H slovenska gledališča na voljo se doseže vse. mači vasi. Blagovica že dolgo ki jo do danes še nima. lavec obrnil na tov. režiserja čim višjo stopnjo. Ali so v vaših bodočih načr- Od kdaj in koliko časa že tih še režije v Prešernovem študirate »Hlapce« z ansarn- gledališču? blom Prešernovega gledališča če mi bo čas dopuščal, bom in kako ste1, zadovoljni z našimi prav rad vsako leto sodeloval igralci? z eno režijo. Saj je delo s ta- »Hlapcs« študiramo nepretr- kim ansamblom, kot je; kranj-goma od 18. avgusta dal:e m oki, prav prijetno, mislim, da bomo lahko delo do- Kako sodite po dosedanjih končali do 25. septembra, ko vaših izkušnjah, — ali bodo je predvidena premiera. Delo Kranjčani ugodno sprejeli Can-poteka v lepem soglasju in mo- karjeve »Hlapce« ? je iskreno mnenje je, da se s Zgodovinski pregled uprizo-'cem ansamblom da lepo delati. ritev cd Cankarja pa do danes Jeseniški taborniki so zaključili taborjenje Jeseniški taborniki, ki delu- čejo prihodnje leto zopet orga- nje z zračno puško in druge jejo v okviru »Roda jeklarjev« niszirati. Pod tretje taborjenje igre. Vsi, ki so prihajali na o-pedajajo s ponosom obračun letošnjega leta je spadala po- bisk v taborjenja, ali v kolonl-o letošnjem taborjenju, že lan- čitniška kolonija v lastnem do- jo, so se o organizaciji pohval-Na sporedu prireditev so tu- sko in predlansko leto, ko so mu pri Sv. Križu nad Jeseni- no izražali. O taboru v Dol en j -di razna kmetijska predavanja taborili na sotočju -Sav pri Ra- cami. Ljudski odbor mestne ob- skih Toplicah je napisala v talil zborovanja ter predvajanje dovljici oziroma v Bohinju, ja čine Jesenice je dal taborni- borni dnevnik sanitarna inšpek-kmetijskih poučnih filmov. bilo njihovo taborjenje nadvse kom imenovani dom v posest, cija iz Novega mesta sledeče: l't'ul Pomembnost proslave pa bo dobro organizirano in je svoj Dom so obnovili m ga dali s »Navdušeni smo nad organiza- rgralci |° pnzadevni, delavni nam g-ie,ae tega da zelo pestro tudi v tem, da se bo prav ti- namen v polni meri doseglo. 1. julijem v uporabo počitniški cijo tabora. Vaše odlike bomo "J^P**™*1 m ceJ? ° 1^™^. eIi;ko. Prva uprizoritev je bila ste dni v Naklem prvič sešel Letos pa je bilo organiziranje koloniji. Ta dom, ki je spre- skušali prenesti na ostale ta- ®Mo lal}ko ^°^e?'il P^esenejlji- §el8 g let po izidu knjige (knji- rajonski živinorejski odbor za njihovih taborjenj znatno ob- jei že nad 100 jeseniških pio- borniške organizacije«. Narod- Ve ^spene. -^ckiicn^ igralci in ?a leltaj prva uprl_ vse pinegavsko področje Slo- širnejše. Ker so že dve leti ta- ndrjev — tabornikov, stoji na ni heroj Stanko Semič — Daki amaterji se nekako izpopoinju- britev 1919. leta) in sicer v venije borili na Gorenjskem, so se od- prijaznem gričku oddaljenem je n. pr. napisal: »Srečen sem t^L^ltlZ A "„S0J^11a:,0-„ ie^ L'J^hljani. Zanimanje občinstva Praznika v Naklem se bodo le't°s za taborjenje na 10 minut od hotela Golica pri ko vidim, da se po osvoboditvi J ' Ansambel še v začetku ni bilo veliko, ven- prarv gotovo udeležili kmetje - Dolenjskem. Poleg dveh tabo- Sv. Križu. Od doma je lep raz- lahko mladini nudi to, kar vi zadružniki iz bližnjih in dalj- rov Pri Dolenjskih Toplicah so gled na Triglav,|in bližnje Ju- dim v tem taboru«. nih krajev. organizirali tudi »Potovalni ta- lijske Alpe. Svež gorski zrak Letošnja, taborjenja in kolo m C , , . . bor« s kolesi čete Dolenjsko, z dobro pitno vodo, prijazno ta nije jeseniških tabornikov so '"'"'^ ,v 1 Točen spored proslave bo ob- £ „ . . _ J ' lA_____„,__„1 i_„ .J___t„ ;„ NxD„^ ,-„i,!„„-;^,.„ da bodo mlad, zato ne moremo takoj ps dar se je vei(Jaio bo]ji stcipn1ie. nekaj letih zahtevati tega, kar valo in daneg s0, >>HlaT>ci<< (kl lahko doseže šele po 10 ali 15 jlih smatramo za najboljšo slo- letih. Vendar moram priznati, vensko dramo) že 'vsako leto s tako vztrajnim d&- dosegli kmalu še boljše uspehe. Mm^šT^SS^SSa Hrvatsko *™«x»* in Istro ter ^po gorsko okolico, polno bo- vzpela in »Rod jeklarjev« za- - ^ so ga p^ka zali doslei S ^SS^^i ali ™' in v časrniSh za Počitniško kolonijo v Do- gate flore in favne z lepimi služi vse priznanje ter ga upra- ?m;l°LS0d°^' ga gledališča. Gledališča v 1 ' " mu tabornikov pod Goltao. košeninami in gozdoivi, je za vičeno lahko postavimo za P~k Vsega je taborilo v letošnjem kolonije posebno primeren, zgled vsem ostalim. Prepričani poletju 189 tabornikov »Roda ^m ima 9 sob s 30 ležišči, smo, da bodo svoje delo v pri- Z BlGiSkG DODFdVC jeklarjev«. V obeh taborih na moderno urejeno kuhinjo, ko- hodnjeim letu in v bodoče še 'Dolenjskem jih je taborilo 75. palnico in vsem komforiom ter izpopolnili. Množičnei organiza-Blejska Dobrava se je oblek- r je imei značaj počitni- izgledia kot pravi gorski hotel, cije in ustanove naj tudi v bola minulo nedeljo v praznično gkega taborjenja Ker so Do- V koloniji je bil vzoren red. deče podpirajo naše tabornike, ničarstva je bilo po osvobodit- ko globok, resnicoljuben in pra obleko. 28. avgust so progla- ;€n-^ke Toplice: v središču kra- Pionirji so delali izlete na bliž- da jim bo tako uspelo vzgojiti vi tudi na Jesenicah mnogo na- vičen je bil umetnik Cankar. 3 jev s slavno zgodovimo NOB so nJi črni vrh, na Rožoo, Golico odločnega, vztrajnega, zdrave- pravljenega. že prva leta so Tako smo v Ljubljani od 1948 si organizirali' taborniki kraj- m ostale bližnje hribe ter goz- ga ni svobodoljubnega držav- dove, imeli so pa tudi dovolj Ijana na4e socialistične domo časa za žoganje, petje, strelja- vine. Centralna knjižnica na Jesenicah Na področju ljudskega knjiž- »Hlapce«, kajti spoznavajo, ka- Liubljani, Mariboru in Trstu »Hlapce« spet in sipei vključujejo v svoje repertoarje. Zadnja leta pa je sploh opaziti, da ljudje vedno bolj vzljubljajo sili za vaški praznik, kajti na ta dan pred 10 leti je bil od fašistov ustreljen Jože Pikon, ki so mu sedaj odkrili spominsko ploščo. Pikon jei bil prvi 99 m daljše izlete v razne kraje kakor v žužemberg, Sotesko. Novo mesto, Črmošnjice talec Blejske Dobrave. Tako je Tjr \A , . o ..l „ ,J . x t,,-, t-,^„„ Kočevski Rog itd. Povsod so prebivalstvo Blejske Dobrave ..... . &. ,. '->nrai KniT*^^ mrlo Trii m r»yi T^r^^rP- pncelo že pred 12 leti pisatu , , J™ . , . n ( t dovali o razvoju NOB v teh svojo novo zgodovino. Da bo ta , ..u s . . ,-x. oivši borci rade volje pripove-razvoju NOB v teh krajih. Še zanimiveijši pa je dan slehernemu Dobravcu v spominu, so ga izbrali za vaški bil potovalni tabor s kolesi De- set tabornikov se je podalo 6. avgusta na 14 dnevno potovanje. Potovali so skozi Ljubja-no. Grosuplje in Dolenjske Toplice, kjer so obiskali sotova- V nedeljo bo odprta nova planinska pot Ob zaključku poletne plar no leto slovenskega planin-ninske sezone v jubilejnem le- šfcva po zamisli našega priznatu našega planinstva bodo po- nega alpmista tov. Uroša žu-hiteli ljubitelji gora na Vršič pančiča. Delali so jo sposobni dobile Jesenice knjižnico, ki se teta do daneg uprizorili »Hlap- je pozneje kot knjižnica mest- ce« nad sedeimidesetkrat in st- nega, oziroma okrajnega sindi- cev vedno ob pomi dvorani. V kalnega sveta preimenovala v Kranjpj bodo >Hlapci« letos u- Centralno knjižnico. Najprej prizorjeni zebet po kakm 30 je imela skromne prostore, po- letih. Mislim, da bodo Kranj- zneje pa je dobila odgovarjajo- čani ugodno sprejeli to veliko če prostore s čitilnico v Tito- Cankarjevo delo, saj živijo v vem domu. Ta važna ljudska mestu, kjer je delal ln umri ustanova je kljub mnogim ovi- največji slovenski umetnik, — ram prispevala lep delež h kul- France Prošeren. Upam, da turnemu dvigu prebivalstva in- bodo pokazali potrebne razu- diustrijskih Jesenic. Iz skrom- mevanje in pravo čustvo do nih začetkov se je, knjižnica tako izrazito slovenskega dela, !z leta v leto razvijala v vse v katerem so izoblikovani do praznik. Vsako leto sč bodo 28. avgusta spomnili težkih časov in nezaslišanih grozodejstev Hitlerjevih nacistov, ki pa jim Dcbravci niso klonili. Odporniško gibanje je raslo iz dneva . v dan. Imena S.elan Bačar, čez Dvor pri Žužemberku, sko- kjer bo markačijska komisija ^° vaJeni gora iz l^oga poa ^ Drešar in Kersnik, bodo osta- *8 Kočevje do Banja Luke in pri Flamanski zvezi Slovenije Mangartom. Prav gotovo bo 8edujel" blizu 13.006 knjig, skega človeka: delavca, ki-la prebivalcem Blejske Dobra- »opet preko Broda na Kolpi in slovesno odprla novo jubilejno Pot navdušila vsakega cbiskd- Knjižnica je bila še posebno ta in iinteligenta. Saj to jedra-ve nepozabna. Kakor letos ho- Delnic skozi Gorski kotor^do planinsko pot, ki bo edinstven ™}™\ P5i kakršnih druga podobna bralcev oz. izposojevalcev sko ustrezal, kajti zaveda se kot slikarja njegova paleta. jih pogrešam. njem sposobnih amaterskih giedaiišča še nimajo in v pred1- knjig še ne moremo biti zado- odgovornosti do umetnin in obče naj ob njegovem odhodu O posameznih igralcih in nji- igralcev, ki jih je uspešno za- Rtavah, kot je bila n. pr. dra- voljni. Jesenice štejejo blizu činstva. Mislim, da Kranjčani Iz Prešernovega gledališča (na hovih storitvah v tej sezoni ni- sedalo tudi v večjih in glavnih nia ^a ^nu«, so se kazali že 15-000 prebivalcev. En del teh lahko zaupajo vodstvu in da povabilo dr. B. Gavele odhaja- mam namena ponovno in po- vlogah takrat, kadar med po- tudi obrisi bodočega ansambla. fii izposoja knjige v javorniški naj le z veseljem in dobro vo-ta z Griinom v Zagrebško drobno govoriti. V pedagoškem klicnimi igralci ni našlo boljr jn s tem se moramo zaenkrat knjižnici, večina pa le preosta- ljo hodijo v Prešernovo gleda-dramsko gledališče) to skopo smislu premišljena personalna šega interpreta.. Ni samo mo- zadovoljiti. ne ^ jesensko knjižnico, ki lišče. na katerega so lahko poln nepopolno, z nekaj črtami politika vodstva je po večini ja ugotovitev, da je in še dol- B. hma pa le 5420 bralcev. nosni. £ mM GORENJSKE K ŠTEV. 37 Gotovo si že bil kdaj, dragi bralec, ob mlaki. Krog in krog jo j s obraščalo grmovje, ob njej" pa so sei vzpenjale močvirske rastline, dolgi in ozki suličasti listi so štrleli v nebo. Na južnem delu se je posebno visoko povzpela močvirska perunika lin med njenimi sullča-r tirni listi so se v toplih sončnih žarkih lesketali rumeni cvetovi. Tudi drugje okrog je bilo še opaziti perunike, šope šašev in ločje, med njimi pa se je lesketala kristalno čista voda. Njena gladina je bila polna pajkom podobnih žuželk— drsalcev, ki so drsali po njej in niti najmanj se jim ni udiralo. Na sredi vode so iz gladine štrleli suličasti in tudi lokvanjevi listi. Vodne gladine ni vznemirjal niti najmanjši val. Kakor v pravljici! — Ko pa stil brodil tam okoli, je nenadoma pri brenčala čudna žival, kar streslo te je. Kačji pastir! Nehote si odmaknil glavo, pogledal s strahom za njim, a glej, že se je od nekod pripodi'1 drugi. Strašno! Tudi temu, ki pa je bil malo manjši od prejšnjega, si mogoče sledil z očmi. Letal je nad vodno gladino, a ni bil sam. Vse polno jih je bilo in lepo so jadrali nad mlako. Včasih se je morda kateri ustavil na ločju v tvoji bližini, toda že je spet drugi pribrenčal mimo. »Saj me bo res še pičil!« si gotovo mislil in kar strah te je postalo med tem čudovitim svetom, hotel si čimprej proč. Tvoj strah pa je bil popolnoma odveč. Kačji pastir ne piči, niti toliko kot čebela ali osa, kaj šele kot kača. Toda ker te je ta neznatna živalca tak preplašila, si jo pobliže oglej va. Veliki kačji pastir (Aeischna| granidis) spada k žuželkam (Insecta), torej tja, kamor vsi hrošči in metulji, ravnokrilci in mrežokrilci itd. Na glavi kačjega pastirja najprej opazimo velike in v raznih barvah se blesteče oči in kratke tipalnice, poleg tega pa ima žival še izredno močno grizalo (čeljusti), s katerim mimogre-de ujame muho ali metulja-Će glavo še bolj raziskujemo, vendar ne opazimo nikjer ni kake »priprave;«, s katero bi kačji pastir pičil. Na močnem oprsju ima ta žival tri pare nog — vse žuželke jih imajo po tri pare — in dva para kril. (in siicer uporablja kačji pastir za letanje oba para). Sploh so te obvodnei žuželke zelo dobri letalci, kar je gotovo že vsakomur znano. Plen ulovijo kar v letu. Zanimivo je, da takrat, ko ne letajo kril ne zložijo, ampak imajo iztegnjene. Kačji pastir diha — podobno kot vse žruželkei — z zračnicami. Preobrazba pri teh cbvodnih žuželkah je nepopolna, to se pravi, da pri preobrazbi ne nastopa bvba, ampak se direktno iz ličinke izleže odrasla žuželka. Ličinka te naše roparske žuželke živi v stoječih sladkih vodah, torej v mlakah. Kot umazano', rjavo in šesteronogo bitje se plazi po blatnem dnu med vodnim rastlinjem in drugo šaro. Na glavi ima prav tako velike oči s kratkima tipal -nicama, poleg tega pa ena njej epazimo še nekaj posebnega, namreč lovilno krinko. To je posebna naprava (nekake kle^-šče), s katero lovi plen in je lepo zložena pod glavo in oprsjem. Tudi ličinka je potemtakem roparica in jo prištevamo k največjim krvoločnežem mlake. Poglejva jo dragi brileic, pri tem zanimivem poslu. Ličinka stoji med zelenorjavim vodnim rastlinjem, čisto prikrito in mirno, da jo skoraj ne opazimo. Mimo priplaval pa~ glavček —■ toda lovilna krinka vodnega roparja se prav tisti hip bliskovito sproži in že tiči ubogi paglavec v močnih kleščah. Ves trud, da bi se rešil je zaman. Kmalu nedolžna žrtev izgine v nenasitnem žrelu! --- Ličinka velikega kačjega pastirja ima zračne škrge (s temi diha) v debelem črevesu; debelo črevo se krči in širi in tako dovaja z novo vodo 12 IX. 1953 zračnicam kisik. Ličinke imajo krilne nastavke, vendar ne tankoj v začetku razvoja, ampak jim zrastejo šele pozneje in se ^ob levitvah večajo. Ta žival se •'namreč na določen čas levi in ko se levi zadnjič — hitinjača \ji najmreč postane pretesna, saj je) to neživa snov in zato ne raste — zleti iz stare suknje kačji pastir. Nekaj časa še počaka, da se mu krila posuše in otrde in da se prvič pošteno^ naužije atmosferskga zraka, potem pa se z bliskovito naglico požene nad vodno gladino k svojim že preje rojenim tovarišem in tu skupno z njimi v zraku nadaljuje roparsko življenje ličinke. Torej, dragi bralec, zdaj sva v glavnem spoznala kačjega pastirja. Upam, da boš v bodoče opustil neslane vraže starih ženic in da ne boš več trepetal od groze, ko boš ponovno stal ob gosto zaraščeni mlaki in ti bo kačji pastir spet krožil nad glavo. Nikar se ga ne boj, saj ti ne misli storita nič zalega, le z zanimanjem ga opazuj. Rad hodi po naravi in odkrivaj njene zakotne, po katerih se je razvijalo in se še razvija življenje in pri tem boš kmalu spoznal, da »moramo naravo spoznavati v naravi«. Odkritje Jugoslovana Jugoslovan dr. Aleksander Lenard, ki je živel 15 let v Afriki in je mariborski rojak, je pred nekaj leti prišel do zelo pomembnega gospodarskega odkritja. Na otokih Zanzibaru in Pembi je nevarna bolezen grozila popolnoma uničiti razsežne plantaže klinčev-ca. Angleški gospodarski strokovnjaki so trdili, da povzroča to bolezen neki virus in da ni druge pomoči kot izkopati in uničiti vse okužene nasade. To bi pomenilo za tamošnja plantažno gospodarstvo silno škodo. Angleške oblasti so se odločile za ta trdi, a nujni ukrep, ko je prišel naš znanstvenik dr. Lenard na dan z odkritjem, da klinčkove kuge ne povzroča virus, ampak glivica. Odkril je tudi način, kako preprečiti in ustaviti bolezen. Angleške oblasti so takoj preklicale izsekavanje klinčev-ca in začele preverjati pravilnost dr. Lenardovega odkritja. Ko so ugotovili, da njegova teorija drži in da so se obnesli njegovi ukrepi za zatiranje klinčkove kuge so pa proglasili to odkritje — za delo angleških kmet. strokovnjakov. V letu 1953 se je ubilo 198 alpinistov. Alpinistični šport je v tem letu zahteval v osmih mesecih več žrtev kot katerokoli drugo leto dosedaj. V Alpah se je ubilo 198 alpinistov. Od tega števila v Avstriji 66, v Švici 48, v v Italiji 40, v Nemčiji 26 in v Franciji 18. Amerika ima 160 milijonov prebivalcev. Po zadnjih statističnih podatkih, ki jih je objavil urad za statistiko ameriškega trgovinskega ministrstva so imele ZDA 10. avgusta 1953 160 milijonov prebivalcev. V zadnjih treh letih se j c število prebivalstva povečalo za 9 milijonov. Katastrofa reakcijskega letala. .,Trident - 2", drugi prototip francoskega aparata „CO-9000", se je zrušil. To letalo je imelo dva reaktivna motorja in baterijo treh raketnih motorjev. Graditelji so prepričani, da to letalo lahko doseže veliko večjo hitrost kot je hitrost zvoka. Raketni motorji služijo neposredno za povečanje hitrosti v zraku in se izrabijo v treh minutah. Kabina letala se v slučaju nesreče lahko odklopi v zraku. 10 zabojev zlata je ukradel. Nemška policija že več mesecev išče nekega Jakoba Mattelsa, starega 23 let, ki je izginil. Z njim vred je namreč izginilo tudi deset zabojev zlata in dragocenosti, ki jih je Gestapo zakopala 1915. leta v hagenskih gorah. Oblastem je bilo znano, da je v teh planinah neki oficir Gestapa istega imena kot izginuli mladenič, zakopal 10 zabojev dragocenosti v vrednosti več milijard frankov. Poleg mesta, kjer je bil zaklad odkopan, so našli motorno kolo, fotoaparat, šotor s potrebščinami za taborenje in skice iz katerih so razbrali, da je Mattels imel načrt, kje je zaklad zakopan. Radar z velikim akcijskim radijem. Te dni so v Angliji pokazali najnovejši mornarski radar, za katerega je veliko zanimanje v obmorskih državah, zlasti v Skandinaviji. Izredna lastnost tega radarja je, da lahko odkrije objekte, ki so oddaljeni 50 morskih milj. Priprava ima 30 m veliko televizijsko ploščo, ki da jasnejšo sliko in večjo točnost pri malem dometu. Aparat je bil izdelan v angleški tovarni ..Kelvin and Hughes'', ki ima svoje podružnice skoraj v vsaki pomorski deželi. Nov pomožni raketni motor za vzlet. Kmalu po uspešnem preizkušanju novega reakcijskega motorja Gvrm, ki več potisne kot katerikoli drug tak motor, je britanska letalska tovarna de Ilavilland sporočila, da je konstruirala nov pomožni raketni motor za vzlet, ki so ga imenovali ,,Super-Spritc' — „Super-stra-šilo", Namenjen je bojnim letalom. Motor daje celokupni impulz 54.421 kg v sekundi, težek je 272 kg in deluje 40 sekund. Evropski coetail. Ob priliki konference 6 zunanjih ministrov v Badcn - Badenu, so na nekem sprejemu prvič postregli s tako imenovanim Evropa - coetailom. Sestavljen je bil iz četrtine italijanske oranžade, četrtine francoskega vermuta, četrtine holandskega džima, četrtine belgijskega brandvja in iz nekaj kapljic luksemburškoga soka. Ohlajen je bil z nemškim sektom. Šofer špekulant. V ZDA se je šofer Sinker Hans pogodil z neko tovarno avtomobilov, da bo peljal z, avtobusom na izlet 30 upokojencev te tovarne. Po pogodbi bi dobil šofer 100 dolarjev na dan, seveda bi moral pripeljati nazaj vse upokojence zdrave in avtobus nepoškodovan. Prva dva dneva je šlo vse v redu. Tretji dan pa je šofer nad nekim prepadom skočil iz avtomobila in prepustil upokojence njihovi usodi. 25 je bilo mrtvih, 3 težko ranjeni in 2 lahko ranjena. Šofer je to napravil namerno, kar je izpričalo tudi 5 preživelih upokojencev. Tovarna je postavila šoferja pred sodišče. Šofer je mislil, da bo dobil od. tovarne nagrado za to dejanje, kajti tovarni ne bi bilo treba več plačevati 25 upokojencev. Pri tovarni seveda tega ni dosegel, zato se je obrnil na socialno zavarovanje, kjer seveda tudi ni uspel. Sodišče je ukrenilo po svoje in sicer: 1. za 25 umrlih upokojencev (za vsakega eno leto) t. j. 25 let; 2. za 3 težko ranjene (za vsakega pol leta) t. j. eno leto in pol; 3. za 2 lahko ranjena (po tri mesece) t. j. pol leta zapora. Tako znaša kazen za lega šoferja skupno 27 let zapora. l!!l!!il!l!i:i!l!!:il!:!!!lHII!l!lll!!il Ariel Ko ie stopil mednje, je rekel resno: — Nlargn je zelo, zelo šibka. Vsi duševni in telesni pretresi, ki jih je doživela v poslednjih mesecih, so izčrpali njene moči. Je v veliki nevarnosti, nočem vam tega prikrivati. — Bliža se porod. — — Toda saj je komaj šest mesecev! — — Da, — reče zdravnik. — Vendar poroda ni mogoče preprečiti. K sreči je sedaj najsprelnejši ginekolog s čikaške klinike naš gosi. Oprosti Te, moram hiteti! — Gardncrjevi so molče sedeli v čakalnici, medlem ko'je bil zunaj krasen pomladanski dan in so dehtele že prve cvetlice. — Evioa, pridite sem' reče Bert. — Kam? — Dekle se je borilo s solzami. — Sem,' v kot, k meni! Olajšajte si dušo! Govorile karkoli, laže vam bo! — — Kaj nai govorim? Vsa sem zmešana! Marga je.tamle, a .lack v zaporu. Poglejte očeta in mamo! Držita se kot dva Starčka. Bert, očka in mama sla poslala stara. — Da, Evica. — — In vendar smo bili včasih tako srečni! Če ne bi bili midve z M argo sklenili, da urediva Jackovo knjižnico, če ne bi bila jaz odprla tistega zaboja s knjigami . . . — Katerega zaboja? — — Sama sem ga prinesla v sobo. Ko so prišle JackOve knjige z \ew Vorka. smo vse zabole s knjigami spravili v klel. Pomislile ... če ne bi bila odprla listoma zaboja. :... pa če bi lo storila kak drug dan! Bert, kaj vam je? — Berlov obraz je bil Ird kol kamen. - Pravite, da niso bile knjige Margine, da niso bile liste, ki sta jih zakonca skupno kupila? — Divje je stresel Evico. — Evica, odgovorite! Ali je čislo golovo, da sle zaboj prinesli iz kleli? — — Seveda, čislo gotovo, — je odgovorila trepetaje Evica. — Toda Bert, kaj hočete? — Vem, da sem sama poiskala kladivo in klešče. Bil je zabit z žeblji. Nekaj trenutkov preden ste prišli, sem odnesla prazen zaboj spet v klet. — — Saj je fantastično! — zasloka Beri in pade na stol. — Ce bi bil samo slutil! Bilo je usojeno Ce bi bil stopil v tisto sobo vsaj pet minut prej! Usojeno je menda bilo, da mi tega niste povedali vse te mesece, ko sva bila skupaj. — — Ampak, Bert! — — Gospod doktor! — je naenkrat zado-nel klic po sobi. Zdravnik je še imel na sebi plašč in masko čez obraz. — Torej,... je rekel. — Gospa Hermina, čestitam vam, poslala ste stara mama! — ~i In otročiček? — zakliče Evica. — Zdrava, drobcena punčka. Seveda je zelo nežna, zalo jo bomo obdržali v bolnici, loda čez nekaj mesecev bo popolnoma normalna. — — In Marga? — — Je mrtva. — Beri je stopil v celico k Jacku. Dober dan — je rekel Jack — in vesele praznike! — Bert je okleval nekaj časa, toda potem mu je le povedal z veliko skrbjo in sočutjem o rojstvu njegove hčerkice in o Margini smrti. Jacku so se oči grozno razširile. Planil je k mreži in jo začel stresali. Divje je rjovel: — Izpustite me, izpustite, prekleti! Hočem k njej, hočem k Margi! Oh, pustile me ven! — Iz ust mu je privrela pena. V strašnem napadu se je zvil na tla. Ko mu je zdravnik dal injekcijo, so poslali njegovi kriki vedno šibkejši, dokler ni utihnil. Margin pogreb je bil v torek, 15. aprila, 1'deležilo se ga je poleg domačih komaj kakih dvajset oseb. Vendar je bilo pokopališče vse črno radovednežev, ki so hoteli videti Jacka. V spremstvu dveh agentov je stopal za krsto. Na obrazu je imel tolikšen izraz obupa, da se je vsem globoko smilil. Ko so sveži grob pokrile grude prsti, je Jack pristopil k gospej llermini, prijel njeno roko in jo poljubil. Prvi ljudje so začeli odhajati. Tedaj je Jack naglo podstavi! nogo enemu spremljevalcu, drugega z udarcem pobil na tla ter v množici izginil. Ne daleč stran jc stal prazen avlo z vžganim motorjem. Jack je planil vanj in odpeljal z največjo brzino. To se je zgodilo tako naglo, da je poteklo precej časa, preden so zasledovalci pohiteli za njim. Avto je bila najela Antoana Andres. Ko so jo zaslišali, je rekla, da se je z njim pripeljala na jjogreb in samo slučajno pustila odprt motor. Morali so jo izpustiti. Resnica Ob desetih zvečer je prišel Rommy v hišo na griču, našel Evico in Berta in jima povedal, da so našli Jackov avto. — Ob cesti proli severu, tam kjer je oster ovinek nad prepadom, se je zgodilo. Avto je zagrmel vsaj sto metrov globoko. — — In Jack? — — Našli so ga v avtu mrtvega. Proces je končan, Evica, za vselej končan. - — Ubogi Jack! — je vzdihnila deklica. Debele solze so pripolzele iz njenih krotkih oči. — Bad bi govoril z vama — je rekel Bert. Bilo je to po Jackovem pogrebu. Vsi so že odšli počivat, le Evica, Rommy in Bert so še bili v sobi. — Mislim, da mi nimate povedati nič posebnega — zamrmra Bommv. — Moram govoriti z vama, ravno zato, ker smo vsi doživeli grenke trenutke. Odhajam iz Brovvna. — — Oh, Bert, — zasloka Evica. — Zdi se mi, da sem se ves izpremenil, — reče Bommv. — Tako mi je pri duši, kot da bi bil šele sedaj odrasel. — — Vem, da bi se ne smel mešati v vajine zadeve, vendar, kaj pravita k lemu, da odhajam? — — Mislil sem, da ljubile Evico — za-godrnja Bommv. — Seveda jo ljubim. — — Bert, nikdar mi niste povedali... vzklikne dekle. — Nisem, ker je ludi lo resnica, da me Evica ne ljubi, čeprav bi morda želela. Ne, Bommv, Evica ima rada lc vas, nič ne pomaga. — našo ženo in dom Otroške bolezni, Recepti ki jih lahko preprečimo Majhne kisle kumare. Drobne, s krtačo oprane in na rešetu osušene kumare nasoli za Vrsto bolezni bi lahko našte- Največja nevarnost škrlatin- slabotnost, nepravilno razvite 24 ur. Večkrat jih prepoji. Od-li, ki ovirajo normalen razvoj ke preti otroku do sedmega leta- zobe, ga mora takoj pregledati cejene polij v beloprsteni skle-otroika. Nekatere od teh more- Mnogi pediatri priporočajo pr- zdravnik. V dogovoru z njim di z vrelim kisom, tako da mo preprečiti, če se pravočas- vo cepljenje proti tej bolezni mu bomo dajali ribje olje, ki stoji čez kumare, ki naj se v no obrnemo na zdravnika, se že v najzgodnejših letih, drugo vsebuje vitamin D. njem ohlade. Medtem zavri držimo njegovih nasvetov gle- pa v prvih letih šolanja. Tudi ra- Mati, ki stori vse, da prepre- vinskega kisa, pomešanega s KI-de prehrane, pristanemo na hitiš ali angleško bolezen lah- či otroku bolezen,' bo imela sovo esenco, dodaj nekaj ce-cepljenje ali majhno operaci- ko preprečimo. Ugotovili so, da svoj trud bogato .poplačan. V lega popra, lavorjev listič in je veliko otrok, ki so bili ro- naši državi to ni težko, ker u- malo osoli. Vloži kumare koli-jeni med vojno* in v prvih po- živata mati in dete vso za vojnih letih rahitičnih. Vzroke ščito. jo, ki je po zdravnikovem mišljenju potrebna. Mnogi otroci nagibajo k vnetju grla. Take otroke moramo vedno voditi k specialistu za grlo. č-ž otrok dobi angino, je potrebna takojšnja zdravniška pomoč. Otroci, pri kateirih se angina rada ponavlja, se ne morejo popolnoma lahko hitro uganemo. Otroci niso imeli take hrane, ki je po>-trebna za njihov normalen razvoj. Posledica tega so slabe noge in nepravilno razvit prsni Nasveti Temne svilene kravate oči kor mogoče tesno v steklenico s širokim vratom, da so obrnjene počez. Na dno dem malo popra, vršiček pehtrana ir. list vinske trte. Vloži vrsto kumar, nato zopet malo peh- stimi s šniritom ali vodo ki trana- P°Pra, otupljenih šalotk koš. Tem pojavom je kriva ™ / SSt^^S^\S- ^ drobnm cebuUc in nekaj ze-vojraa, revščina pa tudi matere, sra° JI aoaail saimijaKa. Kra lpin,h nttinrilr ---ifM JJ„„ razvijati Otrok trpi zaradi ki se premalo zanimajo za pra vato položimo na kos čiste tka- l^VvS?" nine nato namočimo v špiritu g0 m vsako °«sle»đnjO vrsto, nine, nato namočimo v špiritu ^ ni steklenica polna Na svileno krpico temne barve in ^„,1^*, & „~T ■ ,-_T • „ „• i - , j. vrhu položi se nekaj listov vm- z njo odrgnemo kravato na JL ZTl .„ „„,,.. J ',V . . 5. t i-i i l i ske trie in zalrj s hladnim obeh straneh. Lahko tudi v pol ... ._ , , J „ . *£f~™ litra tople vode damo 4 žlice ™^im ^ d6m marslkal popiti" V "težjih ££^0 P°"<> ^2° Sum^LAo £ Otrok mora biti že v prvem slučajih bomo rahitične otroke trdo sč*tko in skrtačimo ovraf čaz nekaj t^driov ^ posuši, močnih bolečin v vratu. Staršem to povzroča skrbi, posebno še, ker bolezen lahko (dobijo) nalezejo še ostali otroci v družini. vilno prehrano otroka, čeprav imajo za to vse materialne pogoje. S skrbno nego, dobro prehrano in gimnastiko se da letu cepljen proti črnim kozam, pozdravili z ortopedskimi apa nato pa še enkrat v osnovni rati nico. Ko smo jo očistile jo d ... t , zavr<,tpf?„ in 0 zbrišemo s suho krpo, nazad- zt^l2' £a zayrete&a' ™ ° šoli. škrlatinka je težka bolezen, ki so se je naše stare matere silno bale, ker je tedaj tudi zdravnik stal brez moči ob postelji obolelega otroka. že v prvih mesecih življenja moramo hraniti otroke s sadjem in zelenjavo, voditi jih moramo na svež zrak tudi pozimi in rahitis bomo preprečili že v zametku. Kakor hitro opazimo pri otroku bledico, nje kravato še zlikamo in ne pritiskamo preveč, ker se bodo potem poznali obrisi šivov. Svetle svilene kravate na- hlajenega. Kis, ki je ostal od kislih kumar, porabi za kako kislo juho. Skrhljane kumare v kisu. Popolnoma dorasle kumare o-lupi, skrhljaj in potresi s so- »Tudi jaz bi šel rad kmalu v šolo.« (Fotolik, Kranj) lepih potez, samo da je polt aoc naWJ m naPne čista, gladka in negovana. Za- preprečujemo gube., to skrbimo za svojo polt. Polt z velikimi znojnicami Polt z majhnimi znojnicami pa potrebuje veliko več nege. prav lahko negujemo. Vsaka Puder' *rema m razna nesna-krema ji prija, puder lahko &a. se fabere v rasširjer nanesemo na obraz, ne da bi ^ zenicah, zajedale« se sproti delajo, znojnice pa povzročajo mozolje in nelepa rdečkasta vnetja. V drogerijah in kozmetičnih salonih dobimo proti razširjenim znojnioam razna mazila in tekočine, ki si jih ne more Sedaj, ko je konec počitnic četkom novega šolskega leta zahvaljuje LOMO Kranj za fi- ^"P1;* ^ffJLS ln ko bodo otroci začeli novo je uprava sklenila, da bo lotos nančno pomoč ter tovarna Elan z|J,t mi £ smo • %e do^ro oči_ šolsko lata, bodo starši zopet povečala število vzgojnega za podarjeno orodje zaskrbljeni, komu naj prepu- osebja s Čimer bo omogočila, taremo s krpico, namočeno ljo. Nasoljene postavi za ne- v čistem bencinu, nato kravato kaj ur ali čez noč na hlad, na- posujemo s krompirjevo moko to pa jih stresi v vrečo ter in jo z belo krpo odrgnemo v prav dobro ožmi. Potresi jih z pcdolžni smeri. na koleščke z-rezano čebulo in ^ poprom, polij z zavretim in ohlajenim vinskim kisom, zme- Mesa nikoli ne smete pustiti šanlm s kisovo esenco, dobro v papirju, ker papir popije pomešaj, daj v steklenico s poteze, vendar se ne u veljav- žo, namažemo okoli oči in po mesni sok. Zato moramo meso širokim vratom ali v snai"*cn lja, ako polt ni lepa. Nasprot- čelu mastno kremo ali pa vselej, ko ga prinesemo do- prsten lonec in nalij s hladnem no pa je prikupen, četudi nima madeljnovo olje, da se koža čez mov, takoj položiti na porcela- kisom toliko, da stoji čez ki: Skibimo za svojo poli Vsaka ženska želi imeti lepo bil viden. Samo gube okoli oči polt, kar je čisto razumljivo, in na čelu moramo bolj nego-Naj trna obraz še tako nežne vati. Zvečer, ko si očistimo ko- S tem nast krožnik. Kadar vam mleko prekipi, posujte štedilnik takoj s soljo, da preprečite slab duh po za-smojenosti. Ko bo sol pogorela, mzie Zaveži s pergamentom ir shrani na hlačnem prostoru, če se kis osuši, ga nadomesti z drugim. Okisana paprika. Popolnoma zdrave zelene paprike operi Tudi cicibanom se odpira pot v novo šolsko leto jo s starim nožem postrgajte in odreži pecelj tik ob papriki, stran. ^a more pronicati kis v notra- njost. Naloži jih v vrsti v če-briček, potresi s soljo, pokrlj z čajne in mlečne madeže; s listjem zčlene in kolesci hrena, ppiitinanega pohištva odtetnah osoli, naloži drugo vrsto pa- nimo taltale: potresi te madež prt.K m nada-ijuj, dOKier np na- z vlažno — ne mokro -— soljo polniš posode. Prekuhani slani Za Kratek čas ik ste otroke v času, ko so sami da bo v vrtcu sprejetih še1 več- v službi. Da bi ta skrb za naše je štvilo otrok. Zato vabimo najmlajše odpadla, je naša v prvi vrsti vse one otroke, ki ljudska oblast ustanovila za bodo stopili prihodnje leto v šoloobvezne otroke dijaške do- šolo, ker jim bo vriec kot pri- move, za predšolske otroke pa prava na šolo. Oskrbovalnina številne vrtce. V teh domovih znaša 1200 din, za enstranske oziroma vrtcih dobijo otroci sirote pa '1100 din. Otroci brez nove varuhe v vzgojiteljih ali hrane ali samo malico plačajo vzgojiteljicah. Poglejmo kako 150, oziroma 250 din. Ker su živijo predšolski otroci v vrtcu še ni odprla šolska kuhinja je Tugomerja Vidmarja v Kra- omogočeno tudi šoloobveznim nju. otrokom, da se v vrtou hrani- Kakor nam je znano jei ta jo. vrtec najstarejši v Kranju. Pr- Z obnovljenih igriščem na votno je imel svoje prostore v velikem vrtu so otroci dobili osnovni šoli. Ko pa je tam za- tudi najmodernejše igralne načelo primanjkovati prostora se prave, ki so obenem tudi telo-je moral vrtec preseliti v se- vadno orodje. Orodje je izdela-danje prostore. V začetku je la tovarna športnega orodja imel na razpolago samo eno Elan. Načrte za to pa je pri-sobo, ki je služila kot igralni- nesel direktor tovarne tov. Ru-ca in jedilnica. Ker pa je bilo di Finžgar s švedske. Ob tej to z ozirom na število otrok priliki se uprava vrtca v ime-izključno premalo je uprava nu otrok in njihovih staršev vrtca pridobila še ostale prostore v stavbi. Tako ima danes tri učilnice, jedilnico, igralnico, ki je opremljene z naj- modernjšim telovadnim orod- Vt.ako zrcai0 lahko lepo ^ [o tako, da pada svetloba na- tako, da ga zdirgnemo s suho jem m Kuninjo. v vitcu pa j k padajo sve- ravnost nanj.. Zrcalo svetlobo krpo in jelenovino, madeže pa zaposlenih poleg vestne in « • * " ,, .. J* marljive upravnice tov. Anke "obni žarki nanj pravilno, je odbija v sobo in jo Krist še 6 vzgojiteljic, ki svoje prodimet v ogledalu lep, če pa osvetli, ri^io or>roiriv,Hr, 7Pirw ukrotio nepravilno je grd. Svetloba nikoli ne sme neposredno pa- lo sobo bolj kvari kakor kra- očistimo tudi okvir in sicer datJB nanj. Takšno zrcalo je si. In ne samo to. Kadar se prav Itako, kakor očistimo o- ' čopičem mo Prvič v šolo stile obraz in ga splaknile z mrzlo vodo>, si moker obraz natrimo z navadnim galunom. V drogeriji kupimo kos galuna in potegnemo z njim po mokrem, očiščenem obrazu. O-braza tudi še zdaj ne obrišemo z brisačo, temveč počakajmo, da ga zrak sam osuši, vendar ne dodobra. Polt mora biti še vlažna, ko jo natiramo s suho dnevno kremo. Nos in koža pod očmi, kjer so lojnice najbolj razširjene, natrimo samo rahlo s suho dnevno kremo, da ne zamašimo z njo razširjenih znojnic. Ko se je obraz docela posušil, ga napudrajmo. Vse to je zelo preprosto, a učinkovito. I Če boste kakih štirinajst dni redno uporabljele galun, boste navdušene nad uspehom. Ga-[ lun počasi stisne znojnice, ki postanejo po redni negi čisto neznatne in nevidne. Kje naj bo naše ogledalo? obenem tzmijemo s špiritom in jih nato še zdrgnemo z jelenovo kožo. Slabo očiščeno, lisasto zrca- če ima ogledalo zlat okvir, smo tudi mi tako zanemarje ni in lisasti. Zato moramo zr okvir še z niairezajno čebulo, namočeno v razredčenem sal- če se pomudimo med otroci S7£ ohd?!k n?i SSš? Donr- namreč preveč osvetljeno in pogledamo vanj, smo slabe vo- kvirje pri slikah. S čopič jatizcob0.40unzjuti. j. nemirno rje, ker nehote- mislimo, da odstranimo prah, nato očisti ve malice, ki je ob deveti uri dopoldne se otroci igrajo sa- Luč, ki prihaja 'Od strani, ne mostojno pod nadzorstvom more zrcala neposredno osvet- vzgojiteljie. Po mal'Ci pa ima- liti, zato nas tudi tako ne sle- jo obvezno zaposlitev ali učno pi. Važno je dalje, da je človek, UTO, ki je pr; posameznih sku- stoječ pred zrcalom, v popolni pinah različna. svetlobi). Zato je; zelo prime- Med obvezno zaposlitvijo se ren prostor za zrcalo stena spoznavajo z najosnovnejšimi) med oknoma. če ogledalo obe- geometrijskiml pojmi, si boga- simo ali postavimo na tako tijo besedni zaklad itd. Po učnj mesto, hkrati tudi ugodno o- uri imajo redno vsak dan spre- svetlimo sobo. v Rolničarka: »Nič M' ne bojte! Oj>eracija je res huda in zdravniku uspe le vsaka peta, štirje pred vami so že umrli.« in jo pustite na madežu nekaj in ohlajeni vodi prilij vinskega calo"redno"čistitk Ogledalo, ki mijakovcu. Zlat okvir čistimo časa, da vpliva nanj. Potem vze- kisa po okusu in jo zlij na pa- o.sl pi«, očistimo s španskim tudi samo s čopičem, pomoče- mite čisto volneno krpo in od- priko. Položi čez paličice vin- belilom,' razstopljenim v vodi čenem v zelo razredčenem sal- etranite sol. Z drugo volneno skega trsa in obteži s čistim ki smo'ji primešali nekaj kisa. mijakovcu, nato pa previdno krpo in z plutovino zlikajte po- belim kamnom. Hrani poveza- Umazano zrcalo pa očistimo še z mlačno vodo. 11 Leteče cisterne' hištvo tam, kjer so bili madeži no na hladu Papriko je treba in kjer so nastala nekoliko bolj večkrat gledati) ^ ^ nadia_ motna mesta. mesti izhlapela tekočina. -- Češplje s salicilom. V dobro Vemo da predstavlja pri re- Napajanje med poletom pred- mehanizem, ki samodelno iz- pološčeno kozico daj za vsak hod, na katerem utrjujejo v Zrcalo utegne majhen pro- aktivnih letalih največji pro- stavlja zagotovo rešitev teh proži primerno dolgo cev s po- kilogram češpdj brez koščic učilnici pridobljeno znanje. Po star poveoalut Ceprav samo na blem gorivo. Moderna najhi- težav Letalo, ki vozi gorivo, sebnim ustnikom na koncu. Tri 20—25 dkg sladkorja, zmoče- sprehodu pa jih čaka izdatno videz> vendar tega pripomoč- brejša letala ostanejo v zraku lahko mu rečemo »leteči re- lovska letala prllete in se s nega z vodo, to stresi 1 kg kosilo, nakar ,™ai°i »»vezno k& n6 kaže 0jmalovaževaiUf Saj lahko največ eno uro, to zato, zervoar« ima velik akcijski ra- svojim kljunom žanjejo v ta češpelj, pokrij in kuhaj samo so naše sobe na pogled pogo- ker porabijo ogromno goriva, dij in lahko ostane v zraku ustnik ter vanj prisesajo. Sko- toliko, da bod' kuhane, pa ne sto pretesne in premajhne. V Potem mora letalo pristati, to nekaj ur. Iz tega pa, kot smo zi cev potem priteka gorivo v razkuhane. V nekoliko ohlaje- dolgem prostoru torej zrcala pa pomeni zamudo časa. Za- že rekli, kar med poletom do- rezervoarje lovskega letala, ne zamešaj 1 do 2 gr salicll- nikakor ne smemo obesiti na deva postane še bolj zapletena, vajajo gorivo drugim letalom, Vse poteka hitro. Lovsko le- nega praška. Napolni bloklenl- komec, ker tako sobo še po- če je vreme slabo, vidljivost lovcem in lahkim bombnikom, tal o pa se odlopi od ustnika ce in zavezi. Hrani jih na su- daljšamo. če nam je do tega, majhna, vetrovi in dež pa ovi- ki napadajo. Stvar poteka ta- tako, da zmanjša hitrost in hem, hladnem prostoru. Tako da sobo kar najbolje osvetlimo rajo letalo pri pristajanju. Pri kole: zaostane za njim. Glavno le- pripravljene češplje ohranijo ln imamo še eno zrcalo, da se veliki porabi goriva so minute Leteči rezervoar ima na kri- talo sedaj zvije cev, lovska le- svoj naravni okus in se navad- gledamo vanj, obesimo ogleda- dragocene. tih in na trupu vdelan poseben tala pa se lahko vrnejo v boj. no dobro drže do srrede zime. spanje. Tako smo si ogledali v grobih potezah delo in življenje cicibančkov v vrtcu Tugomerja Vidmarja. Pred za- „Gl-is Gorenjske** v vsako hišo