Oči sveta uprte v Beograd
Beograd, glavno mesto Jugoslavije, že dolgo ni bilo tako v središču zanimanja najširše svetovne javnosti, kot je v teh dneh, ko je prizorišče zgodovinske konference šefov izvenblokovskih držav. Celo Berlin, ki je zadnje tedne dajal mednarodnemu tisku kričeče naslove, je potisnjen nekoliko v ozadje; prvo mesto je moral odstopiti Beogradu, kjer se bodo danes vsedli za okroglo konferenčno mizo v Zvezni ljudski skupščini najvišji predstavniki dolge vrste držav, da s čutom odgovornosti in z iskreno željo, konstruktivno doprinašati k ohranitvi miru v svetu, spregovorijo o najbolj perečih problemih mednarodne politike.
V teh dneh utripa v Beogradu srce miroljubnega človeštva, utripa srce vseh tistih mnogih milijonov ljudi iz vseh predelov sveta, ki jim beseda o miru ni le demagoška fraza, ki jim beseda o svobodi ni le propagandistično geslo. V Beogradu bodo besede o miru resnično pomenile mir in besede o svobodi resnično svobodo. Tokrat te svetle besede ne bodo izkoriščene za prikrivanje temnih namenov, kot se to precestokrat dogaja, kadar jih izgovarjajo oni, ki v »miru« in »svobodi« vidijo le zmago njihove oblasti in ureditve. To-krat bodo te besede resničen izraz hotenja in prizadevanja blokovsko nevezanih — neangaziranih — držav, katerih pomen postaja čedalje pomembnejši, saj jim pripisujejo naravnost odločujočo vlogo prav v današnjih dneh, ko se je »hladna vojna« med Vzhodom in Zahodom nevarno približala novemu višku.
Beseda »ne angažirano st« je kot skupna oznaka teh držav nepopoln izraz za njihovo izredno in neizprosno »angažiranost«, da bi naredile vse, s čimer bi sebi in vsem omogočile življenje v svetu brez kolonij in izkoriščanja, brez vojn in uničevanja, da bi vrnile človeka in človeštvo k naravnemu načinu življenja: k ustvarjalnemu mirti in sodelovanju. V teh prizadevanjih predstavniki držav, ki sodelujejo na beograjski konferenci, nikakor niso osamljeni ali omejeni na določeno število. Stotine milijonov ljudi, ki bodo zastopani na beograjski konferenci, odlikuje skupna predanost in iskrenost v obrambi svojih idealov in skupnih želja za napredek. Toda tudi druge stotine milijonov ljudi, ki so često v brezkončnih sporih angažirane proti svoji volji, pričakujejo mnogo od nas.« S temi besedami je šef Kambodže, princ Norodom Sihanuk, ob prihodu v Beograd, kjer vodi kamboško delegacijo, tudi že orisal pomen beograjske konference, ki ga ji pripisujejo v svetu.
Ta pomen se ne odraža le v tem, da se je v Beogradu zbralo nad 800 domačih in tujih novinarjev; tudi ne samo v tem, da je na primer zahodnonemški kancler Adenauer čutil potrebo obrazložiti sodelujočim delegacijam svoje poglede na vprašanja Berlina in Nemčije — odraža se zlasti v dejstvu, da so na konferenci poleg uradno zastopanih držav še mnoge druge države udeležene z oficielnimi opazovalci, kar pomeni, da se je v Beogradu zbral takorekoč ves tisti del sveta, ki ni vezan ne na Vzhod ne na Zahod. Pravno zaradi tega pa vzbuja začudenje, da na beograjski konferenci ni zastopana Avstrija, o kateri je še pred dnevi vodilni predstavnik zunanjega ministrstva izjavil, da »ni brezpogojen privesek Zahoda«. Vendar Avstrija ni pokazala nobenega zanimanja za konferenco, na kateri bi imela najlepšo priložnost, da demonstrira svojo neodvisno nevtralno politiko in manifestira svojo privrženost stvari miru, hkrati pa utrdi svoj ugled zlasti med mladimi državami Afrike in Azije, ki po osvoboditvi izpod tujega gospostva vedno bolj odločno in odločujoče stopajo na pozornico svetovnega dogajanja.
»Jugoslavija je most med modernim zahodnim svetom in mladimi, še nerazvitimi državami Afrike in Azije,« je poudaril že prej omenjeni šef Kambodže. Tega častnega priznanja si Jugoslavija ni pridobila z demagoškimi gesli o neodvisnosti in svobodi, priborila si ga je z nenehno aktivno podporo, ki jo je zatiranim narodom nudila v njihovem boju za osvoboditev ter dosego in utrditev neodvisnosti. Sedanja beograjska konferenca pa bo ta okvir še razširila, ko bo pod predsedstvom šefa jugoslovanske delegacije maršala Tita spregovorila o problemih, ki so življenjskega pomena za vse človeštvo.
Zato so v teh dneh oči sveta uprte v Beograd, kjer se danes začne konferenca šefov izvenblokovskih držav, v katero pretežni del človeštva stavi upanje, da bo z mirnimi sredstvi in pogajanji mogoče doseči mednarodno sodelovanje pri reševanju resničnih svetovnih vprašanj, kar bi ljudem odprlo svetle perspektive v dnevih, ki jih zasenčujejo grozeči oblaki atomske smrti.
Sedanja napetost v svetu opozarja:
Beograjska konferenca izvenblokovskih držav
vzbuja upanje človeštva v ohranitev miru v svetu
Na konferenci izvenblokovskih držav, ki se danes prične v Beogradu, je uradno zastopanih naslednjih 24 držav: Afganistan, Alžirija1, Burma, Cejlon, Ciper, Etiopija!, Gana, Gvineja, Indija, Indonezija, Irak, Jemen, Jugoslavija, Kambodža, Kuba, Libanon, Mali, Maroko, Nepal, Saudska Arabija, Somalija, Sudan, Tunizija in Združena arabska republika. Poleg teh pa ima več drugih držav na konferenci svoje oficielne opazovalace.
Delo konference bo v glavnem potekalo v posloju Zvezne ljudske skupščine (sliko levo), kjer bodo delegacije sedele po abecednem vrstnem redu za veliko okroglo mizo. Uradni jeziki konference bodo arabski, francoski, angleški in španski jezik, za prenos televizije in radia pa bodo delo- konference prevajali tudi v srbohrvaščino. Za sekretariat in druge pomožne organe konference so določeni prostori v poslopju Zveznega izvršnega sveta v Novem Beogradu, novinarji pa bodo imeli svoj glavni stan v Domu sindikatov v neposredni bližini skupščine.
Že dva tedna pred začetkom konference je začela v Beogradu najprej izhajati posebna publikacija pod naslovom „Beograjska konferenca", ki je najprej obveščala o pripravah za konferenco ter o njenem pomenu, med konferenco samo pa bo v publikaciji objavljeno celotno gradivo tega zborovanja. Prav tako je bila v Beogradu izdana posebna značka, nadalje pa opozarjajo na konferenco spominske znamke, ki jih je ob konferenci izdala jugoslovanska pošta.
Pogajanja - edina pot do rešitve sporov
V svetu danes ni le vprašanje Berlina odnosno Nemčije, ki terja nujno rešitev. Je še poleg tega mnogo drugih nerešenih problemov, ki predstavljajo stalno nevarnost za svetovni mir, ker so takega značaja, da lahko danes ali jutri privedejo do nadaljnje zaostritve mednarodnih odnosov in s tem do povečane nevarnosti izbruha oboroženih konfliktov. Zato sedanji položaj v svetu nujno zahteva nova pogajanja med Vzhodom in Zahodom, pri katerih pa ne bi smeli kot doslej postavljati v ospredje vprašanja prestižnih načel, marveč bi se morali srečati ob konferenčni mizi z iskreno pripravljenostjo, da se v medsebojnem sporazumevanju išče in najde pot do sporazumov.
Po zadnjih dogodkih v Berlinu je že izgledalo, da bo morda le prišlo v doglednem času do srečanja med Vzhodom in Zahodom. Predsednik sovjetske vlade Hruščev je ponovno poudaril svojo pripravljenost na pogajanja z zahodnimi silami, pa tudi v Ameriki in Angliji so spoznali potrebo razgovorov s Sovjetsko zvezo. Vendar je ameriško-angleški predlog, da bi se
19. septembra sestali zunanji mimsui štirih velikih sil, začasno padel v vodo, ker je bil francoski predsednik De Gaule — verjetno užaljen zaradi poraza, ki ga je Francija nedavno doživela v Združenih narodih — spet enkrat drugačnega mnenja. Zato so se na Zahodu sporazumeli za kompromisno rešitev, ki naj bi obstajala v previdnih stikih zahodnih diplomatov v Moskvi, da bi spoznali pogoje, ki jih stavi Hruščev za morebitna pogajanja glede Nemčije. Pri tem pa je treba upoštevati, da je Hruščev že zelo jasno izrazil svoje mnenje glede nemškega vprašanja, ko je dejal, da je v katerem koli trenutku pripravljen sestati se z voditelji zahodnih sil, če ti iskreno žele doseči realistično rešitev nemškega problema na osnovi realnosti, ki jih je ustvarila zadnja vojna, kar bi konkretno pomenilo dve nemški državi ter Berlin kot svobodno mesto.
Na tozadevne konkretne predloge zahodne sile še niso odgvorile in odgovora tako hitro tudi ni pričakovati. Zahodna Nemčija je namreč neposredno pred parlamentskimi volitvami in to dejstvo tudi njene zaveznike hromi
v njihovi aku'Vnosti, da so na'Zahodu — predvsem Adenauerju na ljubo — naravnost prisiljeni zavlačevati vsako odločitev.
Tako zavlačevanje pa zagovornikom blokovske politike lahko postane nevarno, kajti pred vratmi je zasedanje Generalne skupščine OZN, kjer bo letos, neposredno po beograjski konferenci izvenblokovskih držav, gotovo prišlo še bolj do izraza dejstvo, da vprašanje svetovnega miru ni in ne more biti več prepuščeno samo ozkemu krogu velikih sil, marveč zadevajo problemi miru tako interese velikih kakor tudi malih dežel. Zato ni samo pravica, temveč tudi dolžnost vseh držav, da se neposredno ukvarjajo z mednarodnimi problemi in da vplivajo na njihovo reševanje.
»Avstrija ni privesek Zahoda"
Rjavčevo jezero pri Hodišah je bilo v preteklih dneh prizorišče mednarodnega srečanja dijaške mladine. Na dijaškem seminarju se je zbralo 70 dijakov iz afriških in azijskih držav ter Jugoslavije in Avstrije. Obravnavali so različne mednarodne probleme, predvsem pa je seminar služil medsebojnemu spoznavanju in razumevanju.
V	vrsto predavateljev na tem seminarju se je v nedeljo uvrstil tudi šef političnega oddelka zunanjega ministrstva, poslanec ar. VVodak, s predavanjem o avstrijski nevtralnosti. Ob fej priložnosti je poudaril, da ima Avstrija za afriško-azijska vprašanja veliko razumevanje in da nikakor ni brezpogojni privesek zahodnih držav. Predavanje je sprožilo živahno diskusijo o Avstriji in o njenih odnosih do sosednjih držav.
V	nedeljo zvečer so se udeleženci seminarja v svojih narodnih nošah udeležili hodiškega žegnanja in tam vzbudili veliko zanimanja. V torek so skupno obiskali hidroelektrarno Reis-seck-Kreuzeck. Po sprejemu s strani celovškega župana so včeraj odpotovali na Dunaj.
Nova alžirska vlada:
Osvobodilno gibanje alžirskega ljudstva
je treba okrepiti in množice še bolj mobilizirati
Nacionalni svet alžirske revolucije je na svojem zasedanju v Tripoliju sprejel sklep o imenovanju nove začasne alžirske vlade pod vodstvom ministrskega predsednika Bena Jusefa Bena Khedde. Sporočilo o imenovanju nove vlade, ki šteje poleg petih ministrov, ki so zaradi sodelovanja v osvobodilnem boju trenutno v francoskih zaporih, še šest član ov, je izzvalo v svetu živahna razglabljanja. Na Zahodu prevladuje mnenje, da pomeni preosnova alžirske vlade uvod v zaostreno borbo Alžircev proti francoskim kolonialistom.
V vrstah alžirskih narodnoosvobodilnih borcev so vest sprejeli z velikim odobravanjem in jo ocenjujejo kot začetek nove etape po skoraj triletnih brezuspešnih poskusih, da bi v francoskem predsedniku De Gaullu našli dobronamernega partnerja za pogajanja. Sicer se je za pogajanja' s Francijo izrekla fudi nova alžirska vlada, vendar je v svoji tozadevni izjavi poudarila kot pogoj za pogajanja zahtevo, da mora Francija priznati Alžircem pravico do neodvisnosti ter nedeljivost alžirskega ozemlja.
Namen odnosno pomen preosnove alžirske vlade pa je nakazan tudi v zaključnem komunikeju o zasedanju Nacionalnega sveta alžirske revolucije, v katerem je rečeno med drugim, da je Nacionalni svet sklenil okrepiti akcije alžirskega osvobodilnega gibanja in še bolj mobilizirati alžirske množice ter dvigniti raven aktivizacije na političnem in družbenem področju.

Prebivalstvo Zemlje po 40 letih:
6 milijard ljudi
Na svetu je vsako sekundo en prebivalec več. Pravzaprav ugleda vsakih 30 sekund »beli dan« 90 novorojenčkov, toda v tem času tudi umre 60 oseb. To pomeni, da se zemeljsko prebivalstvo poveča vsak dan za 86.400 ljudi.
Statistike kažejo, da je prebivalstvo Zemlje v zadnjih desetih letih naraslo za eno petino, računice pa trdijo, da bo že ob koncu tega stoletja na svetu enkrat več ljudi, če med tem časom ne bo prišlo do atomske katastrofe, ki bi lahko ne samo množično uničila prebivalstvo, temveč tudi pozročila njegovo degeneracijo.
Predhodnik hitrega naraščanja prebivalstva v zadnjih desetletjih je bila znatna smrtnost ljudi in njihovo kratko življenje. Računajo namreč, da je pred 300 leti bilo na vsem svetu okoli pol milijarde prebivalcev, porast tega števila pa je bil zelo počasen. Tudi tedaj se je rodilo mnogo otrok, toda njihova smrtnost je bila velika.
Hitrejši porast števila prebivalcev so pričeli opažati v 18. stoletju, in to predvsem v Evropi. Tedaj je začela znatno upadati umrljivost, kar je bilo v ozki zvezi z napredkom medicinske in drugih znanosti. Sličen razvoj se je pokazal tudi na drugih kontinentih, vendar šele kasneje, ko je protikolo-nialistično gibanje zavzelo večji razmah. Na Ceplonu so na primer samo v zadnjih desetih letih zmanjšali umrljivost za 75 odstotkov, predvsem zaradi zatiranja malarije.
Posebno zanimiva je ugotovitev, da zelo naglo upada umrljivost novorojenčkov. Glavno zaslugo za to ima medicina, kajti danes so znana zdravila proti vrsti najnevarnejših bolezni, ki so še pred nedavnim množično morile otroke.
Razumljivo, da tak napredek razveseljuje človeštvo, čeprav povzroča pri nekaterih tudi določeno mero zaskrbljenosti. Kajti vsako leto se na tisoč prebivalcev rodi 40 novih, v istem času pa umre samo 20 ljudi. Ta okoliščina grozi, da bo prišlo do dobesedno eksplozivnega povečanja števila prebivalstva, kar bi v določenem trenutku povzročilo hude probleme. Po drugi strani pa ni gotovo, da bo nataliteta (število, ki kaže, koliko živih otrok se je rodilo v enem letu na nekem področju na 1000 prebivalcev — op. ured.) upadala sorazmerno z mortaliteto (umrljivost), ker se je danes še vedno mnogo lažje boriti proti boleznim, kot uravnavati strukturo reprodukcije kakega naroda. Hiter porast prebivalstva bo nakazal potrebo gradnje drugih objektov standarda. Za namestitev bodoče generacije samo v Indiji, pod pogojem, da bo prebivalstvo naraščalo kot sedaj, bo neogibno potrebno zgraditi ogromno število stanovanj. Za okoli 200 milijonov ljudi, ki bodo v prihodnjih 25 letih živeli v mestih Indije, bodo morali zgraditi nova stanovanja, to pa bo toliko večji problem, ker gre predvsem za otroke, ki še niso aktivni v gospodarstvu. Statističarji so izračunali, da bi za ta podvig morali vložiti v razdobju od 1956 do 1986 okoli 25 milijard dolarjev (vendar je to le nekoliko več kot polovica, kar izda Amerika v enem samem letu za oboroževanje!).
V Indiji kot tudi v vseh drugih državah bo treba v tem času zgraditi številne bolnišnice in slične ustanove, da bi obdržali vsaj sedanji standard. Podobne investicije bodo potrebne tudi za razvoj prosvete. Če spet vzamemo za primer Indijo, vidimo, da je leta 1956 okoli 31 milijonov mladih Indijcev dobilo določeno izobrazbo, toda tudi to število je za okoli 40 odstotkov manjše od skupnega števila šoloobveznih otrok. Če bo prebivalstvo v Indiji še nadalje tako naraščalo, bo treba investicije podvojiti ali celo početveriti, da bi lahko vsi otroci v letu 1976 obiskovali šolo.
Nacionalistični hujskači spet na delu:
Kmečko vprašanje in ^slovenizacija južne Koroške"
..Kmečki punt" v Franciji je našel posnemaice tudi v Avstriji, na Koroškem, kjer se pripravljamo za letošnje volitve v kmetijsko zbornico. Teda kljub temu je v tem bistvena razlika: v Franciji je »traktorska vojna" res imela namen služiti koristim kmečkega prebivalstva, medtem ko je imela nedavna demonstracija FPGi-jevskih motoriziranih ..kmetov" v Št. Vidu cb Glini za cilj vse prej kot kmečke interese. So sicer govorili tudi o kmetijstvu — navzočnost visokih funkcionarjev sveječasnega nacističnega ..Reichsnahrstanda" je pri tem razumljivo dajala določeno usmeritev — teda to ni bil pravi namen zborovanja; pravo vsebino je dobilo le-fo šele takrat, ko je bilo govora o EWG, o ljubeljskem predoru in o ..slovenizaciji južne Koroške".
Ta ali oni se bo vprašal, kakšen opravek proti koroškim Slovencem in proti sosedni
imajo ta vprašanja s kmečkim problemom v Avstriji. Gotovo nobenega. Pa' vendar so FPOe-jevski ..kmečki" zastopniki dajali prav tem vprašanjem poseben poudarek. Ne morda zato, ker bi bili zaskrbljeni za bodočnost kmetijstva, pač pa jih njihova politična preteklost obvezuje, da na eni strani bolestno iščejo nove oblike združitve z »velikim bratom", na drugi strani pa prav tako dosledno napadajo vse, kar ni nemško. Pri tem so jim resnične koristi avstrijskega kmetijstva prav tako deseta briga, kar se tiče EWG, kot jim je resnica popolnoma tuj pojm, kadar gre za hujskanje
Jugoslaviji.
Ne bomo tukaj razpravljali o izgledih, ki bi jih imelo kmetijstvo Avstrije v primeru vključitve v EWG (o tem bi lahko zapeli poučno pesem zahodnonemški kmetje sami!), kakor se ne izplača govoriti o donkihotskem zaletavanju v gradnjo ljubeljskega predora, saj si s tem FPOe-jevski in drugi nacionalistični vitezi integracije sami izstavljajo najboljše spričevalo; toda toliko bolj odločno je treba zavrniti zlobne laži o »slovenizaciji južne Koroške„. Ravno zaradi tega, ker so vse take trditve zlagane od začetka do konca (če bi bile resnične,
NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V LJUBLJANI:
VII. mednarodni vinski sejem
Zadnjo soboto je bil na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani slovesno odprt VIL mednarodni sejem vina, žganih pijač in sadnih sokov. Na letošnjem sejmu sodeluje 18 držav s 635 vzorci vina ter 11 držav s 141 vzorci žganih pijač. Mednarodna ocenjevalna komisija je letos podelila vinom 73 zlatih, 463 srebrnih in 64 bronastih medalj, za žgane pijače pa je bilo podeljenih 26 zlatih in 87 srebrnih medalj. Jugoslavija je prejela za svoja vina 33 zlatih, 205 'srebrnih in 47 bronastih medalj, za žgane pijače 21 in za sadne sokove 16 zlatih medalj. Med ostalimi državami so dosegle največji uspeh Zahodna Nemčija z 12, Romunija z 9 ter Avstrija in Avstralija vsaka s 7 zlatimi medaljami.
Na otvoritvi sejma, ki so se je udeležili najvišji predstavniki Slovenije in iz ostalih jugoslovanskih republik ter diplomatski predstavniki sodelujočih držav, je bilo poudarjeno, da se je vinski sejem v Ljubljani tekom zadnjih deset let nesporno uveljavil kot mednarodna tekmovalna arena vinogradniških in sadjarskih dežel. K temu ni prispevala le brezhibna organizacija sejma, ki jo pohvalno ocenjujejo tudi v tujini, marveč tudi delo mednarodne ocenjevalne komisije, v kateri priznani strokovnjaki ocenjujejo objektivno in strokovno po zelo strogih kriterijih. Predvsem pa pliva na razvj in vedno večji pomen te prireditve tudi visoka raven jugoslovanskega vinogradništva. Jugoslavija je v povojnem obdobju napravila velik napredek v proizvodnji grozdja, vina, žganih pijač in sadnih sokov. Danes se Jugoslavija z več kot 270 000 hektar: vinogradov, nad 600 000 tonami vina in proizvodnjo sadja, ki znaša nad milijon ton letno, uvršča med moderne in močne proizvajalce v svetu.
Kljub temu pa vsi ti problemi ne bi bili problematični, če bi se za zeleno mizo mednarodnih pogajanj končno sporazumeli o razorožitvi in bi vsa velikanska sredstva, ki jih danes vlagajo v orožje in druge vojaške naprave, lahko porabili za miroljubne namene!
Da so ta sredstva res velikanska, kaže že samo primer Amerike, kjer je bil pred nedavnim sprejet novi proračun, ki predvideva v vojaške namene 46 milijard dolarjev — to je približno 1 150 000 000 000 šilingov! — in to v enem samem letu. Če bi k temu dodali še denarje, ki jih za oboroževanje porabijo v ostalem svetu, potem bi gotovo prišli do vsote, s katero bi lahko odpravili še vedno vladajočo bedo v raznih predelih sveta, hkrati pa zagotovili človeka vredno življenje tudi vsem tistim milijardam ljudi, za katere se bo po računih in statistikah v nekaj desetletjih pomnožilo prebivalstvo Zemlje!
Primanjkljaj avstrijskih železnic
se je zmanjšal približno za eno tretjino
V rednem proračunu avstrijskih zveznih železnic se je primanjkljaj v prvem polletju 1961, ko je znašal okoli 492 milijonov šilingov, zmanjšal za 343,9 milijona šilingov in je bil za 41 odstotkov manjši kot v lanskem letu, ko je znašal še 840,9 milijona šilingov.
POVEČANJE AGRARNIH KREDITOV PRI AVSTRIJSKIH HRANILNICAH
V zadnjih letih so avstrijske hranilnice dajale vedno več kreditov zlasti kmetijsvu in so s tem stalno večale svoj vpliv na tem področju. Ob koncu leta 1960 so znašali agrarni krediti hranilnic 648 milijonov šilingov, kar pomeni napram letu 1958 zvišanje za kakih 38 odstotkov, delež hranilnic na agrarnih kreditih pa je s tem dosegel 16,9 odstotka.
Izdatki v izrednem proračunu pa so se v omenjeni dobi zvišali za kakih 38 odstotkov na 132,5 milijona šilingov. Celotni primanjkljaj avstrijskih železnic je ob koncu letošnjega leta znašal torej 624,5 milijona šilingov, to' je za 312,4 milijona ali približno eno tretjino manj kot lani.
Obratni dohodki so se v prvih šestih letošnjih mesecih zvišali za 12,4 odstotka na 2894,6 milijona šilingov, redni izdatki pa so se za pol odstotka znižali na 3386,6 milijona'šilingov. Pri tovornem prometu so se dohodki zvišali za 12 odstotkov, pri osebnem prometu pa za 21,4 odstotka, čeprav se je število prodanih vozovnic zmanjšalo za 1,8 milijona, vendar je na zvišanje dohodkov vplivala podražitev železniških tarif. V izrednem proračunu so se izdatki za elektrifikacijo zvišali za 57,3 odstotka na 51,9 milijona šilingov, pri ostalih investicijah pa za 28 odstotkov na 80,6 milijona šilingov.
zakaj se potem njihovi razširjevalci ne po-služijo širokogrudne ponudbe Zveze slovenskih zadrug, katera je svoječasno obljubila visoko nagrado tistemu, ki bo dokazal, da so slovenske zadruge na Koroškem svojo predvojno zemljiško posest po drugi svetovni vojni povečale vsaj za kvadratni meter?), je jasno, da se jih neodgovorni hujskači poslužujejo samo zato, da bi netili narodnostno mržnjo in sejali razdor med obema narodoma v deželi. In v to neodgovorno hujskaško gonjo so vpregli tudi zborovanje v St. Vidu, katero naj bi po zagotovilih prirediteljev služilo koristim koroškega kmetijstva. Pri izbiri sredstev in oblik nepomirljivi nacionalistični elementi res niso izbirčni.
Toda kako je v resnici z »razprodajo" koroške zemlje?
Taka razprodaja je namreč res v teku in se ne omejuje le na Koroško, marveč zajema vso Avstrijo in dosega tak obseg, da predstavlja že resno nevarnost za našo državo. Vendar tega ne povzroča »slovenizacija" in nevarnost ne prihaja iz Jugoslavije — grozi od tam, kamor nacionalistične hujskače FPOe-jevskega kova najbolj vleče: z Zahoda, iz Zahodne Nemčije. Javna tajnost namreč je, da se iz leta v leto množijo nakupi zemljišč v Avstriji po zahodno-nemških podjetjih in privatnih kapitalistih. O tej nevarnosti, ki široko javnost vedno bolj vznemirja, pa nacionalistični branilci domovinske zemlje nočejo nič slišali — ali pa se z njo celo strinjajo in jo morda še sami pospešujejo? Ob njihovi politični usmeritvi se temu niti ne bi čudili. Pač pa se moramo čuditi oblastem, ki s svojim molkom dajejo potuho tistim krogom, kateri pod plaščem starega tatinskega gesla »Primite tatu!" skrivajo svoje izdajalske naklepe, kako bi počasi vendar zanesljivo spremenili Avstrijo v kolonijo zahodno-nemškega kapitala in tako spet uresničili nekdanje sanje o »ein Reich, ein Volk, ein Fuhrer"!
EUSABETHVILLE. — Ker se odpadniški pred-sednik Kafange Čombe ni hofel podrediti osrednji kongoški vladi ministrskega predsednika Abdule, so čete Združenih narodov zasedle vse straleške točke Katange in začele z evakuacijo vseh evropskih oficirjev in vojakov, ki so doslej služili v vojski Katange. Ta akcija, ki bo izvedena v smislu sklepa Varnostnega sveta od 21. februarja, bo zajela nad 500 belgijskih, britanskih, francoskih, italijanskih in drugih oficirjev, ki so odpadniku Čombeju pomagali pri njegovem razdiralnem delu v Kongu.
KONAKRI. — Predsednik Gvineje Sekou Toure je izgnal katoliškega Škofa iz Konakrija, ker je hujskal proti sklepu parlamenta o podr-žavljenju privatnih Sol, ki so jih doslej vodili katoliški misijonarji.
HAVANA. — Predsednik Kube Osvaldo Dor-ticos bo po konferenci izvenblokovskih držav v Beogradu, ki se začne danes, obiskal Sovjetsko z/ezo. V njegovi odsotnosti vodi posle državnega predsednika ministrski predsednik Fidel Castro.
SEUL. — Južnokorejsko vojaSko sodiSče je obsodilo na smrt tri urednike južnokorejskega socialističnega glasila, ki so bili obtoženi „pro-komunističnega delovanja". Tako izgleda »svoboda" in »demokracija" v državi, ki je popolnoma odvisna od Amerike!
LONDON. — Po bivanju zahodnonemSkih vojakov na vojaSkih vajah v Franciji je prispela skupina zahodnonemSkih grenadirjev tudi v Anglijo, kjer pa bojevniki Adenauerja niso bili deležni ravno najbolj navdušenega sprejema. Ze ob prvem obisku v mestu je prebivalstvo sprejelo nemSke vojake z vidnimi izrazi nezadovoljstva. Ob tej piložnosti so bili razdeljeni tudi letaki s protestom proti bivanju nemSkih vojakov v Angliji.
RIM. — V italijanski prestolnici je med zahodnimi diplomati izzvala veliko nejevoljo objava neke izjave predsednika italijanske vlade Fanfanija, po kateri so tudi zahodne sile krive na sedanjih dogodkih v Berlinu. Ta izjava je povezana z nedavnim obiskom italijanskega predsednika vlade in zunanjega ministra v Moskvi.
DUNAJ. — Sovjetski veleposlanik v Avstriji je obiskal kanclerja Gorbacha in ga v imenu sovjetske vlade prosil za pojasnila o sklepu avstrijske vlade glede pogajanj za vključitev Avstrije v EWG. Del avstrijskega tiska vidi v lem vmešavanje Sovjetske zveze v notranje zadeve Avstrije, pozablja pa pri tem, da je Sovjetska zveza sopodpisnica avstrijske državne pogodbe in ima kot taka vso pravico, da se zanima za dogodke, ki bi lahko bili v nasprotju z avstrijsko nevtralnostjo. Kancler Gorbach je obljubil, da bo o tem poročal na prvi seji ministrskega sveta, hkrati pa skrbel za ustrezen odgovor.
BEJRUT. — Predstavnik urada omanskega imama je izjavil, da bi bilo na bližnjem zasedanju Generalne skupščine OZN lahko sproženo tudi vprašanje Omana. Po vesteh iz Damaska je omanski imam izjavil, da se je pripravljen pogajati z Veliko Britanijo pod pogojem, če Britanija prizna Omanu pavico do neodvisnosti, osvobodi omanske politične jetnike in plača škodo, ki je nastala zaradi vojnih operacij v Omanu. Veliko Britanijo dolžijo, da je kriva za dosedanji neuspeh pogajanj.
COLCHESTER. — Britanski laburistični poslanec Anfhony Greenwood je zahodno politiko glede Nemčije imenoval blazno in zahteval takojšnje sklicanje parlamenta k izredni seji o Berlinu. Vsakdo ve, da Berlina z Zahoda ni mogoče vojaško braniti. Izjave britanskega zu-nanjega ministra in ameriškega podpredsednika morda lahko pomagajo Adenauerju v volilnem boju, toda svet spravljajo le še bliže na rob katastrofe.
DUNAJ. — Jesenskega dunajskega velesejma, ki bo odprt v nedeljo, se bosta na povabilo avstrijskega ministra za trgovino udeležila tudi holandski gospodarski minister J. W. de Pous in predsednik sveta za zunanjo trgovino FLR Jugoslavije Sergej Kraigher.
NEV/ YORK. — Generalna skupščina OZN je na izrednem zasedanju kljub protestu Francije z veliko večino izglasovala resolucijo, ki so jo glede Bizerte predložile azijsko-afriške države in Jugoslavija. Za resolucijo je glasovalo 66 delegacij, 30 pa se jih je vzdržalo glasovanja, medtem ko proti resoluciji ni bila nobena delegacija.	Resolucija	zahteva popoln
umik francoskih čet iz Tunizije in poziva Tunizijo ter Francijo, naj s pogajanji rešita spor.
LONDON. — Laburistični poslanec in Nobelov nagrajenec za mir Philip Noel Baker je izjavil, da je konferenca izvenblokovskih držav, ki se danes začne v Beogradu, velikega pomena. Poudaril je, da svet nikoli prej ni živel v vzdušju tolikšnega strahu in nezaupanja kot danes, zato meni, da je najbolj nujno doseči sporazum o razorožitvi. V tej zvezi je Baker izrazil mnenje, da bi morale izvenblokov-ske države sestaviti konkreten osnutek takega sporazuma.
NAIROBI. — Voditelji kenijskih strank so sklenili sestaviti koalicijsko vlado, ki bo zahtevala imenovanje Joma Kcnijate (pred nedavnim iz britanskega zapora izpuščeni voditelj kenijskega osvobodilnega gibanja — op. ured.) za prvega kenijskega premiera.
Kulturna kriza tudi v Avstriji
Ne samo v Ameriki, kjer boj za obstanek slavne Metrcpclitan-cpere v Nev/ Yorku prepričljivo govori o akutni kulturni krizi; tudi pri nas v Avstriji preživljamo resno kulturno krizo, ki postavlja na laž vse samohvalne krilatice o Avstriji kot klasični deželi kulture in umetnosti. Dovolj je sicer denarja za gradnjo popolnoma nekoristnih bunkerjev ob vzhodni meji, ki se jim v dobi reaktivnih letal, atomske bombe in vesoljskih raket mora smejati celo otrok, toda na vseh koncih in krajih manjka sredstev za kulturo in umetnost, manjka denarja za šole, za znanstvene ustanove, za gledališča ...
Štiri dunajska gledališča so po drugi svetovni vojni postala žrtev kulturne krize, zdaj grozi nevarnost že petemu. Še slabše se godi gledališčem v zveznih deželah in največja skrb, ki tare na primer upravnika celovškega Mestnega gledališča, je vprašanje: Kje dobiti sredstva za najbolj nujne adaptacije odrskih naprav, ki skupno z gledališčem »slavijo" 50-ietni jubilej.
In znanost? Predavalnice avstrijskih univerz so prenatrpane, za nove ni denarja, kckor ga ni za znanstvene institute, zato beg avstrijskih znanstvenikov in umetnikov v tujino, zate »razprodaja" nekdaj slavne avstrijske umetnosti in znanosti.
Kljub temu pa na merodajnih mestih očitno nimajo posluha za upravičene želje in zahteve. Raje prirejajo — odnosno pustijo prirejati — dvomljive stavke študentov (ki jih je mogoče imenovati le škodljive tragikomedije pod naslovom »Mladina na cesti"), do bi si ta ali oni obdržal svoj stolček, pri tem pa popolnoma pozabljajo, da s postavljanjem strankarsko-demagoških gesel in osebnega prestiža v ospredje potrebnih pogajanj in prizadevanj kulturna kriza ne bo manjša, marveč nasprotno postaja vedno večja, čedalje bolj nevarna z ozirom na posledice, ki jih bo danes zamujena priložnost morda imela že jutri.
Dc najvišjih mest in osebnosti se je razpasla navada, da posamezne umetnike ali umetniške skupine, ko se vračajo z uspelih gostovanj po tujin državah, sprejemajo doma z maziljenimi govori, češ da sc avstrijski umetniki »najboljši poslaniki Avstrije". Toda kaj koristi to prizadetim umetnikom, če se petem čez noč spet pozabijo njihove zasluge za ugled in sloves domovine v širnem svetu, če se morajo po povratku domov spet spoprijeli z neštetimi težavami, da si priborijo vsaj najpotrebnejše za obstoj in življenje?
Umetniki veljajo za izbor naroda in imajo prcvico do tega da se jih kot take tudi upošteva. S simpatijami za svojo domovino hkrati pridobivajo zanjo tudi interese za njene lepote z njeno kulturo na splošno in — česar pa v naši državi nekateri očitno še vedno nočejo razumeti — tudi za njeno gospodarsko zmogljivost. Tujski promet industrija in obrt žanjejo sadove tiste propagande ki jo v inozemstvu razvijajo umetniki. Gotovo se Avstrija lahko
ponaša z raznimi dosežki tudi na gospodarskem področju, toda pomen v svetovnem merilu si je pridobila le na področjih umetnosti in znanosti. In to bi moralo biti deležno primernega upoštevanja pri razdelitvi proračunskih sredstev.
Da se ohrani zmogljivost umetnikov, jim je namreč treba zagotoviti možnosti udejstvovanja v prvi vrsti doma in to v najširšem merilu. Vendar avstrijsko prebivalstvo ni zmožno, da bi samo krilo: vseh izdatkov za kulturne potrebe. V današnji družbeni ureditvi je za to poklicana predvsem javna roka — država, dežela in občina. Sicer dobivajo gledališča in druge kulturno-umetniške ustanove določene subvencije, toda vse to je mnogo premalo, da bi jih obvarovalo pred morečimi skrbmi za bodočnost. Pri t em se naravnost vsiljuje vti:?, da tisti, ki odločajo o teh podporah, tega ne delajo iz prepričanja, kajti ob pravilnem spoznanju, za kaj pravzaprav gre, pri proračunih več deset milijard gotovo ne bi igralo vloge tistih nekaj milijonov, ki bi bili potrebni za tako pospeševanje gledališča in glasbe, da bi to bilo vredno ugleda Avstrije.
Kultura pač ni trgovina na komercialni
podlagi, čeprav v mnogih merodajnih krogih še vedno prevladuje mnenje, da si Avstrija more privoščiti le toliko umetnosti, kolikor je prebivalstvo lahko plača. Posledice takega povsem zgrešenega naziranja so porazne: Namesto izdatnega in zagotovljenega pospeševanja kulture in umetnosti iz sredstev proračunov s« od leta do leta sproti išče izhod v zasilnih premostitvah, ki privedejo do tega, da prvovrstni umetniki zaradi nezadostnih prejemkov množično zapuščajo domovino in iščejo — pa tudi najdejo — boljše žvljenjske pogoje v tujini, kjer avstrijsko umetnost mnogo višje cenijo kot v Avstriji sami.
Pristojne sindikalne organizacije zato vedno bolj odločno poslavljajo zahtevo po zvišanju proračunskih sredstev za pospeševanje kulture, umetnosti in znanosti. Tako imenovani »kulturni groš" danes ne more več biti osnova tega pospeševanja. Predstavljal je zasilno rešitev v času, ko je bilo treba vse sile vložiti v obnovo in utrditev gospodarstva. Toda danes avstrijsko gospodarstvo cveti in na tem uspehu mora končno biti soudeležena tudi avstrijska kultura in umetnost. Roparsko gospodarstvo na avstrijski umetnosti je namreč hkrati tudi roparsko gospodarstvo na ugledu Avstrije v svetu in na bodočnosti avstrijskega ljudstva. Zato avstrijski umetniki in kulturni delavci z vso odločnostjo terjajo pravično soudeležbo na novem procvitanju države v obliki sodobnega upoštevanja njihovih potreb, kajti sicer bo sloves, ki ga uživajo avstrijska kultura, umetnost in znanost, utrpel velikansko nepopravljivo škodo!
OBJ A V A
Državne realne gimnazije in gimnazije za Slovence
Ponavljalni izpiti so v ponedeljek, dne 11. septembra ob 8. uri.
Sprejemni izpiti za vse razrede so v torek, dne 12. septembra ob 8. uri.
V	sredo, dne 13. septembra 1961, je v času od 14. do 16. ure vpisovanje za vse razrede.
V	četrtek, dne 14. septembra, je ob 9. uri šotorska maša in ob 13.25 prvi redni pouk.
Uradne ure so vsak četrtek od 8. do 10. ure.
Ravnateljstvo
Vedno več publikacij
o državah in narodih Afrike in Azije
Atriške in azijske države so nam bile še pred leti precej neznane in nam postajajo bližje šele zdaj, ko se narodi tudi v teh pre^ delih sveta pogumno osvobajajo tujega gospostva in stopajo po poti svobodnega in neodvisnega razvoja. Zanimanje za Afriko in Azijo je tudi v Evropi vedno večje in je torej razumljivo, da izhaja tudi čedalje več knjig, ki nam pripovedujejo, kako žive ljudje na drugih celinah.
Samo v Jugoslaviji, ki uživa med narodi Afrike in Azije poseben ugled, je v povojnih letih izšlo nad 400 knjig in brošur, ki so jih o afriških in azijskih državah napisali ali domači aii fuji avtorji. Na prvem mestu pa številu takih knjig je Indija, sledijo ji pa Združena arabska republika, Japonska, Alžirija in Indonezija, izšle pa so knjige tudi c Etiopiji, Keniji, Kongu, Liberiji, Maroku, Sudanu, Tuniziji, Burmi, Ceylonu, Iranu, Izraelu, Kambodži, LR Kitajski, Koreji, Mongoliji, Nepalu, Turčiji in Vietnamu.
Zdaj pripravlja Jugoslovanska nacionalna komisija za UNESCO posebno bibliografijo vseh jugoslovanskih publikacij o državah in narodih Afrike ter Azije, ki bo izšla kot prispevek Jugoslavije za spoznavanje kulturnih dobrin Vzhoda in Zahoda.
KULTURNE DROBTINEm
0 Walt Disney, znani cmeriSki filmski producent, pripravlja tri filme, katerih vsebina bo tesno povezana z Avstrijo. Prvi film, ki ga bo snemal na Dunaju in v MUnchenu, bo posvečen dunajskim »Stingcrknaben*, v drugem filmu bo glavna osebnost Johann Strauss, pozneje pa bo izdelal Se film o slavni »ipanski jezdni šoli” na Dunaju.
0 Mestno gledališče v Saarbruckenu bo za začetek nove gledališke sezone v času od 17. do 24. septembra priredila »francoske gledališke dneve”. Uprizorjena bodo dela Cliudela, Honeggerja, Offenbacha in Oiraudouza.
Uspešna igralska sezona v Brežah
Minulo soboto in nedeljo so se na Petrovi gori v Brežah v letošnji igralski sezoni zadnjič zbirali ljubitelji danes že daleč preko koroških meja znane igralske skupine, ki se je letos pod vodstvom svojega vsestranskega voditelja Hannesa Sandlerja predstavila s Shakespearovo dramo »Kralj Lear« in Kleistovo veseloigro »Zlomljeni vrč«. In predstavila se je — kakor smo v našem listu že zapisali — z uspehom, za katerega bi jo lahko zavidalo marsikatero poklicno gledališče.
V letošnji sezoni je bilo igralcem iz Brez tudi vreme mnogo bolj naklonjeno kot zadnja leta, kar je prav tako prispevalo, da je bil njihov trud kronan z največjim uspehom, ki si ga more želeti vsaka igralska skupina — z zadovoljivim obiskom. Dosegli so namreč nov rekord gledalcev, saj so lani doseženo število 30.000 tokrat daleč prekosili.
Zadnjih letošnjih predstav v okviru Poletnih iger v Brežah se je na povabilo arhitekta Sandlerja udeležila tudi veččlanska delegacija Sveta Svobod in prosvetnih društev Slovenije. V Sloveniji so sicer vajeni uspešnih gledaliških predstav, toda Breže so jih kljub temu presenetile, saj so videli sadove res požrtvovalnega nesebičnega prizadevanja, ki se more poroditi le iz resnične ljubezni do igralske umetnosti.
Letos doseženi uspeh v Brežah pa hkrati jamči, da bo igralska skupina tudi v bodoče poskrbela za lepe kulturne užitke, gleda leem v zadovoljstvo, igralcem pa v ponos in zadoščenje, da opravljajo koristno kulturno poslanstvo. Zato smo prepričani, da se mnogi že danes veselijo novega srečanja pri Poletnih igrah v Brežah.
JANKO PLETERSKI:
Manjšinska zakonodaja na Koroškem
po drugi svetovni vojni
Nemški
nacionalisti vseh vrst so v tej anahronistični polemiki bili pripravljeni priznati lojalnost do države (in do večje nemške domovine) samo tistim Slovencem, ki so popustili in niso zahtevali več nobenih manjšinskih pravic. To kategorijo Slovencev pa so s tem trenutkom prenehali priznavati kot Slovence in so jih izvzeli, seveda le na papirju, iz slovenske etnične skupnosti v poseben sloj »Windische«, kateremu ne priznajo nobenih posebnih interesov niti posebnega tretiranja. Socialistična stranka (SPO) je najdalj časa vztrajala na načelnih pozicijah priznanja slovenskih manjšinskih pravic in upoštevanja interesov mirnega sožitja obeh narodnosti v deželi, sprejetih leta 1945. Je sicer popuščala, a vse do leta 1956 je načelno zavračala zahtevo po uvedbi »pravice staršev« v šolski sistem na koroškem dvojezičnem področju. Šele tega leta je tudi SPO v tem načelu popustila. Od 1956 dalje je SPO še nekaj časa zadrževala revizijo šolske ureditve na dvojezičnem področju s taktičnimi potezami, a ne več z načelnimi argumenti. V času pripravljanja in sprejemanja manjšinske zakonodaje na osnovi čl. 7 avstrij-
ske državne pogodbe so se organizacije koroških Slovencev na ta način znašle pred strnjeno odklonilno fronto vseh treh glavnih avstrijskih strank nasproti njihovim pravicam in potrebam. Obstoječe taktične razlike med strankami so se izkazale kot prešibke, da bi lahko omilile negativno in protimanjšinsko usmerjenost nove avstrijske zakonodaje za Slovence na Koroškem.
IV.
15. maja 1955 je Avstrija dobila državno pogodbo in z njo svojo neodvisnost s pogojem, da izjavi svojo nevtralnost. Sprejem v članstvo OZN decembra 1955 in pristop k Evropskemu svetu aprila 1956 sta izpopolnila proces avstrijske mednarodne rehabilitacije. Pristop Jugoslavije k državni pogodbi je uredil tudi meddržavno plat koroškega vprašanja. V veljavo so stopile določbe avstrijske državne pogodbe o človekovih pravicah in o manjšinski zaščiti.
Med prvimi in najvidnejšimi novostmi v položaju na Koroškem, po podpisu državne pogodbe, je bila takojšnja in burna obnova tradicionalnih protislovenskih nemško na-
6 cionalističnih organizacij (Karntner Schulverein-Sudmark 19. V. 1955, Karntner Abwehrkampferbund 18. XII. 1955, Arbeitsgemeinschaft fiir Siidkarnten 1956, Karntner Heimat-d>enst februar 1957), ki so se kmalu združile v skupni organizaciji Karntner Heimatdienst. Vsa ta združenja so poudarila, da hočejo nadaljevati tradicije nemškega narodnega boja proti Slovencem na Koroškem, kar so tudi dejansko storila. Ta maloštevilna, a trdno organizirana in vplivna »pressure group«, si je pridobila publiciteto v listih vseh treh glavnih strank in v tako imenovanem »neodvisnem« tisku, na ta način potvarjala javno mnenje in ustvarjala animoznost proti slovenski manjšini in vsakršnemu stvarnemu obravnavanju njenega položaja. V letaku, izdanem septembra 1956, so te organizacije ob pripravah za izdajo izvedbenih zakonov k čl. 7 postavile naslednje tri osnovne zahteve:
»1. Odprava šolske uredbe iz leta 1945 s prisilnim slovenskim poukom.
2.	Oblikovanje izvedbene uredbe o državni pogodbi na temelju izhodiščnega načela, da naši ,Windische‘ niso nobeni (nacionalni) Slovenci.
3.	Splošni referendum na Južnem Koroškem.«
Vse te ekstremne zahteve nemških nacionalistov je avstrijska praksa in zakonodaja končno v polni meri sprejela, stališče in predloge sloven-
skih organizacij pa v celoti briski-rala.
S svojo protizakonito agitacijo so nemške nacionalisrčne organizacije na Koroškem motile redno delovanje šol. In še pred parlamentarnimi zakonskimi ukrepi je prišlo do administrativnega odloka koroškega deželnega šolskega sveta z dne 22. septembra 1958 (Zl. LSR 4337/ 58), s katerim je bila uredba o dvojezičnih šolah iz 1. 1945 v bistvenih točkah razveljavljena.
Vsebinsko prinaša odlok dvoje bistvenih načelnih sprememb: a) slovenski jezik se od priznanega drugega deželnega jezika in materinščine dela šoloobveznih otrok degradira na položaj tujega jezika, b) obveznost slovenskega učnega jezika na prvih treh stopnjah in obveznost slovenskega pouka na višjih stopnjah je odpravljena. Etnična pripadnost, oziroma jezikovno znanje (materinščina) šoloobveznih otrok, je postala irelevantna, šolanje v materinščini je postalo privatna stvar, država daje samo olajšave.
Odlok pomeni torej bistveno poslabšanje pravnega položaja jezika slovenske manjšine v šolstvu na Koroškem. Dejansko poslabšanje pa je preseglo celo avstrijska pričakovanja. Nacionalistični pritisk na starše dvojezičnega ozemlja, naj svoje
otroke odjavijo od slovenskega pouka, je b'l tako močan in je navezoval na take asociacije iz dobe najhujšega preganjanja slovenskega prebivalstva na Koroškem v preteklosti, da je velika večina poiskala izhod in upanje v mirno življenje v tem, da se je znova vrnila v položaj anonimnosti, preizkušen v dobi nacizma kot zadnje obrambno sredstvo, in odjavila svoje otroke od dvojezičnega pouka. Za ta pouk je ostalo prijavljenih samo še 2186 otrok od 12.774. Število je porazno za manjšinsko politiko demokratične Avstrije. Centralno glasilo SPO' »Ar-beiter Zeitung« je 12. oktobra 1958 ugotovilo: »Vsaj del teh odjav so ljudje oddali nedvomno pod nezaželenim pritiskom nemških nacionalnih organizacij.« Celo Ljudska stranka je bila prisiljena posvar ti nemške nacionaliste na Koroškem, naj ne škodujejo ugledu Avstrije v svetu. Njen poslanec dr. ing. Ludvvig Weiss je 5. oktobra 1958 v članku »Evropa in koroško jezikovno vprašanje« dejal v tej zvezi: »Treba je zdaj svetu dokazati, da v dolgoletnih sporih ni šlo za boj proti nekemu jeziku in celo ne za boj proti ljudem, da Nemcem te dežele ni šlo za diskriminacijo slovenskega jezika.« (Volkszeitung).
(Se nadaljuje)

Volitve v kmetijsko zbornico 19.11.1961:
Vpis v imenik volilnih upravičencev šele zagotavlja volilno pravico
V sredo prihodnjega tedna bodo po vseh občinah Koroške pričeli s popisovanjem volilnih upravičencev za volitve v kmetijsko zbornico v nedeljo, 19. novembra 1961. V imenik volilnih upravičencev pri teh volitvah morejo biti vpisane le osebe, ki so po zakonu o kmetijski zbornici iz leta 1959 člani kmetijske zbornice in ki imajo volilno pravico. Kdor se ne bo vpisal v imenik volilnih upravičencev, kdor ne bo izpolnil tozadevne pole, ki mu jo bo dostavila občina, pri volitvah 19. novembra ne bo imel volilne pravice, čeprav je drugače član kmetijske zbornice in ima po zakonu volilno pravico.
Že v zadnji številki smo na tem mestu opisali pomen in važnost letošnjih volitev v kmetijsko zbornico in posebej naglasili, da se moramo to pot svoje volilne pravice zlasti poslužiti člani zbornice jezikovno mešanega ozemlja, ker bomo spričo bodočega razvoja v evropskem kmetijstvu vsi — neglede na svoje politično in narodnostno prepričanje — bolj kot doslej potrebovali močno oporo v osebah, ki jih bomo kandidirali in 19. novembra izvolili za svoje zastopnike v krajevnih kmečkih odborih, odborih okrajnih kmečkih zbornic ter v občnem zboru in strokovnih odborih kmetijske zbornice.
Kdo ima volilno pravico
Volilno pravico v organe kmetijske zbornice imajo vse naravne (fizične) in juridične osebe, ki so
1.	lastniki polj, travnikov in gozdov na Koroškem v površini enega hektarja in več;
2.	najemniki in uživalci (F ruchtniesser) polj, travnikov in gozdov na Koroškem v površini enega hektarja in več, če jih sami in na svoj račun obdelujejo in izkoriščajo; nadalje imajo volilno pravico
3.	osebe, ki niso ne lastniki, ne najemniki in ne uživalci kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki pa se na Koroškem glavnopoklicno in na svoj račun bavijo s kmetijsko dejavnostjo, kakor so to čebelarstvo, perutninarstvo, predelovanje mleka, smolarstvo itd.;
4.	osebe ki so bde vsaj 10 let lastniki, najemniki ali uživalci kmetijskih in gozdnih zemljišč v površini enega hektarja in več, ki so v tem času delale v kmetijstvu in gozdarstvu in ki se pozneje niso več oprijele drugega poklica kot glavnega, kakor kmetijskega
DRUGA SKUPINA OTROK SE JE
VRNILA Z LETOŠNJEGA
POČITNIŠKEGA LETOVANJA
V	SAVUDRIJI
V	petek preteklega tedna se je vrnilo 50 koroških slovenskih otrok druge počitniške skupine Zveze slovenskih organizacij, ki je 4. avgusta odpotovala na letovanje v počitniškem domu Zveze prijateljev mladine Slovenije v Savudriji. Kakor prva skupina se je tudi druga vrnila zdrava, vesela in razigrana, zlasti pa naužita prijetnega morja in zdravega sonca.
Življenje otrok druge skupine je bilo podobno onemu prve skupine. Letovali so skupno s pionirji iz Ljubljane in Nove Gorice. Kakor pripovedujejo, so tudi oni svoje tri tedne prebili v prijetnih igrah in tekmah ter v smotrni vzgoji in v medsebojnem spoznavanju. Po njihovem navdušenem pripovedovanju sklepamo, da je tudi njihovo življenje ob Jadranu potekalo v duhu napisa nad vhodom v počitniški dom v Savudriji: ..Kolonija dobrih prijateljev".
Še za časa svojega bivanja v Savudriji so otroci druge skupine poslali Zvezi slovenskih organizacij s simboličnimi risbami olepšano pismo naslednje vsebine:
>>Otroci iz Koroške, ki letujemo ob prelepem Jadranu, Vam pošiljamo prisrčne pozdrave.
Preživljamo lepe, brezskrbne dni, ki žal prehitro minevajo. Uživamo v vodi in na soncu, hodimo na izlete v bližnjo in daljno okolico ter spoznavamo lepote narave.
Letujemo skupaj z otroki z Goriškega in iz Ljubljane. Med njimi smo našli dobre prijatelje. Težko se bomo ločili, saj smo skupaj preživeli toliko lepega.
Iskreno se Vam zahvaljujemo, ker ste nam omogočili tako prijetno in nepozabno letovanje>
Pismo je podpisalo vseh 50 otrok.
(kmetijski užit kar ji) če imajo svoje stalno bivališče na Koroškem in če se niso izselile iz kmetijstva;
5.	vodilni nameščenci kmetijskih in gozdarskih veleobratov, ki imajo pravico, da te obrate vodijo samostojno in da jih zastopajo na zunaj (upravniki na veleposestvih, gozdarji, gozdni direktorji itd.
II Vsi navedeni imajo neglede na B svoje državljanstvo volilno pravico,
H če so
a) 1. januarja 1961 izpolnili 20. H leto starosti,
bj če so te pogoje izpolnjevali m 1. septembra 1961,
c) če bi kot avstrijski državljani || imeli pravico do volitev v koroški 11 deželni zbor.
Volilna pravica je v načelu osebna pravica. Juridične osebe volijo poi svojem zastopniku, ki ima za to pismeno pooblastilo in ki ima volilno pravico v koroški deželni zbor. Pri več lastnikih, uživalcih ali najemnikih ima volilno pravico le eden. Če ni že po zakonu poklican, da zastopa ostale, potem sme volilno pravico izvajati samo, če ga je večina solastnikov (po višini deležev) zato pooblastila.
Žena, ki je moževa solastnica kmetijskega in gozdnega zemljišča v površini enega hektarja in več, oz. mož, ki je solastnik ženinega posestva, ima vendar z drugim zakoncem vred volilno pravico, kar pomeni, da imata v primeru solastništva v zakonu volilno pravico oba zakonca.
Vsak volilni upravičenec ima samo en glas. Volilni upravičenec vendar poleg svojega osebnega glasu lahko glasuje kot pooblaščenec juridične osebe.
Iz gornje razčlembe volilnih upravičencev je razvidno, da je novi zakon pogoje za članstvo v zbornici in za volilno upravičenost zelo poenostavil in s tem razširil
Lunin mrk v soboto je bil dobro viden
Preteklo soboto po polnoči je vsak nočni potnik lahko opazoval potek luninega mrka. Okoli pol druge ure ponoči se je pričelo zasenčenje Lune po Zemlji, ki je trajalo do pol sedme ure zjutraj. Ob 4.08. uri je bil lunin mrk takorekoč popoln, saj jo je Zemlja zakrila do 99 %. Povsod, kjer ni ravno ležala megla — in to je bil v sobotnih jutranjih urah le redko kje primer — je bil lunin mrk lepo viden.
krog volilnih upravičencev. Poleg oseb, ki so imele že pri volitvah 1956 volilno pravico v kmetijsko zbornico, se je z novim zakonom število vodilnih upravičencev povečalo.
Zafo naj vsak posestnik kmetijskega in gozdnega zemljišča po gornji razčlembi preveri, če ni tudi njemu novi zakon dal pravico do volitev v krajevni kmečki odbor, odbor okrajne kmečke zbornice in občni zbor kmetijske zbornice.
Volilni upravičenec se mora sam pustiti vpisati v volilni imenik
Vsak volilni upravičenec mora v času od
6.	septembra do 3. oktobra 1961 izpolniti in oddati pri občini svojega stalnega bivališča izpolnjeno in podpisano popisno polo volilnih upravičencev (Wdhlerranlageblatt). Če mu občina take pole v izpolnitev ne dostavi sama od sebe, mora le-to pri občini sam zahtevati in jo tam oddati.
® Kdor bi popisne pole sam zaradi bolezni ne mogel izpolniti, naj jo zanj izpolni oseba, ki uživa njegovo zaupanje.
• Volilni upravičenci, ki se za časa popisovanja nahajajo samo začasno v občini in imajo svoje stalno bivališče v drugi občini, naj popisnih pol v občini začasnega bivališča ne izpolnjujejo, temveč naj jih v občini svojega stalnega bivališča izpolnijo takoj, čim pridejo nazaj.
® Bolniki v bolnišnicah naj si jih pravočasno oskrbijo in naj jih ravno tako pravočasno pošljejo izpolnjene nazaj na občinski urad svojega stalnega bivališča.
O Od več solastnikov, sonajemnikov in souživalcev naj samo eden (njihov pravni ali pooblaščeni zastopnik) izpolni popisno polo s pripombo, da gre za solastnino in in z vpisom velikosti deležev vsakega solastnika.
® Zakonca (mož in žena) kot solastnika morata vsak zase izpolniti po eno polo.
Kje je v dvomljivih primerih stalno bivališče?
Ker gre pri volitvah v kmetijsko zbornico hkrati za trojne volitve — v krajevni kmečki odbor, odbor v okrajne kmečke zbornice in v občni zbor kmetijske zbornice — je vpis v volilni imenik mogoč samo v občini stalnega bivališča. V dvomljivih primerih velja za stalno bivališče kraj, kjer je volilni upravičenec prebival 1. septembra tega leta. Pri juridičnih osebah je stalno bivališče njihov zakoniti sedež oz. sedež po pravilih, ne oziraje se na to, kje na Koroškem imajo svoja zemljišča.
Volilni upravičenec, ki nima svojega stalnega bivališča ali (pri juridičnih osebah) sedeža na Koroškem, se mora v imenik volilnih upravičencev vpisati v tisti občini, kjer je gospodarsko središče njegovega kmetijskega in gozdarskega obrata.
Do 3. oktobra 1961 mora imeti vsaka občina volilni imenik zaključen ter ga staviti za 10 dni v javni vpogled in za reklamacije na razpolago.
Koncert v duhu medsebojnega spoznavanja
Pevski zbor »France Pasterk-Lenart" je imel preteklo nedeljo svoj četrti letošnji koncert. S sporedom pesmi, ki jih je pel na koncertu v Kamniku in katerih večino oddaja tudi radio Celovec, je v nedeljo zvečer nastopil v prostorni Voglovi dvorani v Št. Primožu v Podjuni. Kljub lepemu vremenu, ki človeka bolj vabi v zeleno naravo, kakor v zaprto dvorano, je bila dvorana nabito polna. Poleg domačih ljubiteljev slovenskih pesmi so prihiteli na koncert tudi številni letoviščarji, ki kot gostje naših krajev preživljajo svoj oddih ob Klopinjskem in Zablaškem jezeru. Ker je zbor koncert namenil tudi njim, ni le tolmačil vsako pesem tudi v nemškem jeziku, temveč je sporedu dodal še po eno nemško pesem v moškem in v mešanem zboru.
Kakor vedno je zbor s svojim koncertom zadovoljil in navdušil tudi zahtevne ljubitelje vokalne glasbe. Dirigent zbora, Vladimir P r u š n i k , namreč z nepreneh-nimi vajami od koncerta do koncerta oblikuje mladi, po povprečju starosti pevk in pevcev komaj 21 let stari zbor v homogeno celoto in umetniško izvežban ansambel, v katerem briljirajo mehki solistični vložki Hanzija Kežarja, Rokeja in Rozike Bučo v n i k , Micke P o I z e r j e v e in Miheja Kuharja enako, kakor mehka, občutena in umerjena interpretacija celega zbora. Zato je bil zbor tudi na tem koncertu deležen burnega aplavza in zasluženenega priznanja zlasti s strani nemških gostov. Le-ti so bili vidno srečni, da so spoznali kulturno bogastvo, prijaznost in željo po sožitju slovenskega prebivalstva, med katerim živijo, katerega pa bi domači nacionalistični prenapetneži tako radi zamolčali.
Pevskemu zboru »France Pasterk-Lenart" smo za njegov koncert prav hvaležni. Bil je posnemanja vredna pobuda za druge pevske zbore, kajti prav naša pesem in zborovsko petje sta najbolj pripravno sredstvo, da zbudita med tisoči tujcev, ki letujejo po naših krajih, ljubezen in spoštovanje do nas. Po naši pesmi najlažje širimo med tukajšnjimi letoviščarji spoznanje in razumevanje naših prizadevanj za enakopravnost narodov in sožitje med njimi.
Prerana smrt slovenskega izseljenca Jožeta Felaherja ml.
Velika množica slovenskih Ziljanov se je dne 15. avgusta udeležila pogreba Jožeta Felaherja ml., pd. Meiharča v Borljah v Ziljski dolini, ki je umrl v bolnišnici na Dunaju. Komaj 36 let star je umrl na bolezni, ki si jo je nakopal med drugo svetovno vojno, ko so ga iz izseljeniškega taborišča v Frauenaurachu vtaknili v nemško vojsko in ga odvedli na francosko fronto. V Mel-harčevi hiši je to v teku dobrega leta drugi primer prerane smrti na posledicah izseljenstva v drugi svetovni vojni. V juliju preteklega leta je zaradi skrhanega zdravja, s katerim se je vrnila iz izseljeništva, umrla Melharčeva mati Lena Felaher. Ko izrekama užaloščenemu očetu, ženi Heleni in mladoletnemu sinu Jožetu naše iskreno sožalje, pa moramo ugotoviti še naslednje:
Med udeleženci pogreba je povzročilo veiiko ogorčenje zadržanje šentjurskega župnika VVilhelma Mu h er j a, ki je odbil prošnjo sorodnikov, da bi pri pogrebu spregovoril tudi v slovenskem jeziku. Čeprav župnik Muher obvlada slovenski jezik, je imel ob grobu le nemški nagovor. Tudi drugače se on slovenskega jezika v bogoslužju noče posluževati. Tako zadržanje nasprotuje ljubezni do bližnjega. Nemoralno je, če župnik odbije prošnjo svojcev za slovenski nagovor ob grobu umrlega. To nikakor ni združljivo' s služba dušnega pastirja, kajti tudi on je dolžan, da se dostojno oddolži žrtvam nacizma in da upošteva voljo njihovih družin. Ljubezen do bližnjega, ki jo pridiga, obstoja na Koroškem tudi v spoštovanju slovenskega jezika, ne pa v njegovem nasilnem iztrebljanju iz bogoslužja in v negiranju želja in prošenj slovenskega prebivalstva. Pri fem je precej vseeno, če je to zadržanje stvar njegovega osebnega nagiba ali posledica navodil škofijskega ordinariata v Celovcu. Slovenci ne sodimo po pridigah, femveč po dejanjih.
PODJERBEK
Pred dobrim tednom smo na pokopališče v St. liju ob Dravi položili k večnemu počitku Antona Nočni k a pd. Slemarja iz Podjerbeka. Rajnega smo imeli vsi radi, ker je kot čevljar vedno ustregel vsaki naši želji, s katero smo pristopili do njega. Zlasti v času druge svetovne vojne, ko je bilo za nas posebno težko, nam je pomagal, kjer je le mogel. V predanosti svojemu narodu tudi ni okleval, ko nam je vsem grozil pregon s svoje zemlje in zapor v koncentracijskih taboriščih. Rajni Anton Nočnik je v tem času vneto podpiral slovenske partizane in tako pomagal, da smo se izseljenci in KZ-larji lahko spet vrnili na svoje domove.
Naš Šlemar pa je bil tudi dober zadružnik in zvest član Kmečke gospodarske zadruge v Škofičah od njene ustanovitve naprej. Ker smo ga vsi ljubili in spoštovali, smo ga v prav obilnem številu spremljali na njegovi zadnji poti po rodni zemlji. Šentiljski pevci pa so mu pod vodstvom Pavla Kernjaka zapeli na domu in ob odprtem grobu ganljive žalostinke.
Vedno več alkoholiziranih vozačev na cesti
Medtem ko je bil v prvem polletju veljavnosti novih določil o cestnem prometu strah avtomobilistov pred alkotestom in pred kaznijo zaradi vožnje v alkoholiziranem stanju očividen, izgleda, da je v zadnjih tednih ta strah precej splahnel. V vedno večji meri namreč policija in orožništvo poročata o izsleditvi alkoholiziranih avtomobilistov za volanom. V Celovcu, pa tudi drugod, skoraj ne mine noči, da ne bi varnostni organi našli avtomobilistov in motociklistov, katerim morajo vzeti dovoljenje za vožnjo. Tudi prometne nesreče zadnjih tednov so bile v veliki meri posledica prevelikega uživanja alkohola pred vožnjo. Upajmo, da se bodo ti množeči se pojavi po zaključku turistične sezone in številnih žegnanj spet zmanjšali in da bo varnostnim organom s primerno strogostjo uspelo zopet vzpostaviti varnost na cesti.
Petek, 1. september: Egidij Sobota, 2. september: Štefan Nedelja, 3. september: Doroteja Ponedeljek, 4. september: Rozalija Torek, 5. september: Lavrencij Sreda, 6. september: Caharija Četrtek, 7. september: Marko
Hvošč&h z vd&čim fvteh uščkcm
Živel je hrošček z rdečim trebuščkom in zlatim: krilci, ki je bil zelo ponosen, da ima rdeč trebušček in zlata krilca. Nekoč je “sel na sprehod. Ponosno je strigel s svilnatimi brčicami, kazal soncu zlata krilca in rdeči trebušček, šel je in šel, letel je in letel in si domišljal, da je najlepši hrošček na svetu.
Ko je tako šel, je srečal čebelico.
»Umakni se mi s poti, muha neumna, kaj ne vidiš, da sem gospod z brčicami, rdečim trebuščkom in zlatimi krilci?*
»Da, moja krilca so samo musja in moj trebušček je črn. Toda jaz nosim med in stanujem v dišečem panju. A kje stanuješ ti?*
Hrošček z zlatimi krilci se je samo namršil, pomigal z brčicami in hotel iti dalje. Tedaj je prilezla mimo gosenica metulja sviloprejca, grda in siva.
»Umakni se,* je vzkliknil ošabni hrošček, »kaj ne vidiš, kako se mi sveti rdeči trebušček in se mi v soncu bliskajo zlata krilca? Ti	pa	si	grda gosenica,	ki	se	plaziš
samo po trebuhu. Čebelica tule zna vsaj leteti, ti	pa	še	leteti ne znaš.*
»Da,* je odgovorila gosenica, »jaz sem samo siva gosenica in se plazim samo po trebuhu, toda predem svilo in stanujem v dišečem murvovem listju, v zelenem in mehkem murvovem listju. Kje pa stanuješ ti?*
Hrošček z zlatimi krilci se je samo namršil in molčal.
»Haha!* s? je oglasila sraka, ki je letela mimo, »ali vesta, zakaj ta hrošček z rdečim trebuščkom in zlatimi krilci noče odgovoriti?*
»Zakaj?* sta hkrati vprašali čebela in gosenica.
»Zato ker stanuje na gnoju, ker nič ne dela in mu	je	ime	govnjač.*
Hroščka je oblila rdečica, razprostrl je zlata krilca	in	odletel naravnost	na	sosedovo
gnojišče.	Fran Milčinski
Jesih Jože:
ČRTICA
Mrak se je spusti! na zemljo. Siva, vlažna Hegla se poniglavo plazi po tleh. Tišina. Težka, moreča tišina.
Ob luskinastem oknu je stal deček in zamišljeno gledal skozi steklo. Ni videl ničesar drugega kakor temo, neprobojno temo. Toda misli se niso odbile od teme. Poletele so daleč, daleč.
-Jure, že spiš!" je vprašal iz sosednjega prostora — kuhinje, nežen mamin glas, ki *e ie lahno odbil od zelenih sten.
Deček se je zdrznil. Nekako jezen, ker
®a je zbudila iz najlepšega sna, je odgovoril:
»Pravkar se pripravljam.’
„No, le pohiti!"
Obrnil se je. Toda ni se napotil k postelji. Sedel je za pisalno miz in si prižgal namizno svetilko. Soba je bila v hipu polna opojne svetlobe.
Pogledal je koledar, ki je visel na steni, prav nad njegovo mizo.
-Jutri," je glasno zagodel.
Nestrpno je čakal, da se zdani.
Nestrpno! Da.
Pred dnevi je šel namreč k uredniku mladinskega časnika. Nesel mu je črtico, črtico, katero je sam napisal. No in strogi stric urednik si je nekajkrat začudeno pogladil brke. Kako, da ne! Vedel je, da otroci radi Pišejo, toda, da bi pisali kar za časopis, ne, tega pa res ni vedel.
Kljub vsemu začudenju je prebral »veliko" delo malega Jurčka. No in ni bil niti nezadovoljen. Celo nasmehnil se je.
Jurček, ki je ves čas preiskujoče zrl v njegov obraz, bi ob urednikovem nasmehu skoraj zakričal na ves glas.
»Tole bomo pa objavili. V petek ali pa prihodnji teden. Kar pohvaliti te moram."
Deček je zaradi te nenadne pohvale močno zardel.
Še sam ni vedel, kdaj se je znašel na ulici. Bil je le srečen, presrečen.
Vse prijatelje in sošolce, ki jih je srečal, je poučil o svojem uspehu.
»Naj le zvedo, vsi naj zvedo, da sem srečen," je modroval pri sebi.
Sedaj je čakal, da se zdani. Končno se je zdanilo.
Ko se je zbudil, zaradi svoje nestrpnosti
Enonoga gos
Lovec je šel v hudi zimi na lov. Vzel je seboj tudi cigana, da bi mu ta čas, ko bi on lovil, spekel gos. Cigan je gosko nekaj časa mirno pekel, ko pa je začela dobivati lepo rumeno skorjico in je začela od nje kapljati mast, so začele tudi našemu ciganu teči sline. Nazadnje se je spozabil, odlomil goski stegno ter ga pojedel. Po lovu je prišel lovec k ognju in videl, da ima gos samo eno nogo.
»Kam ‘si pa dal drugo nogo?«
»Prosim lepo, vsaka gos ima pozimi vendar samo eno nogo.«
Uspavanka
(Armenska narodna)
Ajaj, aj, gredo ovčice s črnih gor tja do vodice, sen prinašajo za nas, ker je zdaj že spanja čas, sen presladki nam neso mleka polno kanglico.
Slavček poje pod goro, oče tvoj je pod zemljo, tvoja zibelka je trst, ziba vetrca jo prst.
Veterc ziblje te pihljaje, zvezde uspavajo migljaje, koza prišla je z gora, nosi mleka za oba.
se je pozabil umiti, je ves zasanjan pohitel v šolo. Pa saj ni hitel, tekel je. Med vstopanjem skozi lačno odprta šolska vrata je že yide! v mislih sošolce, kako mu bodo zavidali.
Na klopeh v razredu sc že čakali časniki. Jure sploh ni cdiožil plašča. Burno je odprl časopis in pregledal vsako stran posebej. Toda njegove črtice ni bilo.
»Morda sem jo prezrl," ga je spreletelo.
Še enkrat je pregledal. Nič.
Obupano je sedel in zajokal.
V razred so vstopali sošolci. Nekaj jih je odprlo časopise. Ker niso opazili Juretovega spisa, so ga pričeli zbadati.
»Kako gre, pisatelj"!
»Priznati moram, odlična črtica!"
Vsi so se grobo zakrohotali.
Jure je dvignil glavo in jih žalostno pogledal s solznimi očmi. Sklenil je, da jim nobene stvari ne bo nikoli preje zaupal, preden je sam ne bo videl.
Prihodnji teden je bila črtica objavljena.
»O kaj pa še, vsaka gos mora imeti dve nogi!«
»Kaj bi se prepirala! Pozimi imajo gosi samo eno nogo! Ko pojdeva domov, bova to videla.«
Šla sta domov in videla gosi na ledu. Zares so stale na eni nogi, drugo so si grele. Cigan je ves vesel vzkliknil: »No, poglej, zares imajo samo eno nogo!«
Lovec je zažvižgal, gosi so zletele in pokazale dvoje nog.
»Vidiš, da imajo po dve!«
»No, pa bi zažvižgali še tisti pečeni gosi, da bi dobila novo nogo!« je dejal cigan. Lovec ga je pustil, ker se je tako dobro izvil.
Kako so Butalci širiti cerkev
V nedeljo je bilo med mašo. Za cerkvijo je bila senca, v senci so sedeli izbrani možje in modrovali.
Pa se je zgodilo in so enemu mravljinci zlezli za hlače. Dejal je: »Nekaj me grize po desnem bedru — kaj, če ni to vest? Pravijo, da vest grize. Bojim se, da delamo greh; notri je božje opravilo, mi pa sedimo zunaj.«
je odgovoril župan: »Ne sedimo zunaj brez vzroka — cerkev je pretesna. Ni napačen prostor, kjer sedimo, napačna je le cerkev, ker ima zid za našim hrbtom, namesto da bi ga imela pred nosom. Dajmo, povečajmo cerkev, pa ne bo soseda več pekla vest po desnem bedru!«
Izbrani butalski možje so pokimali in so sklenili po županovih besedah.
Imeli so imeniten gnoj, daleč je dišala njegova slava, in so dejali: »Poizkusimo, poizkus ne stane! Gnoja imamo dosti in če pošteno zagnojimo cerkev, ni vrag, da ne bi zrastla!«
Pa so navozili okoli cerkve pet sto in petdeset voz gnoja, da je segel cerkvi do oken. In je potem šel dež in je sijalo sonce in so dejali Butalci, da je vreme ravno pravo za rast cerkve. V dežju in soncu pa se je gnoj bolj in bolj sesedal, dež ga je razcejal, sonce ga je sušilo, nič več ni segal cerkvi do oken, nego so okna višja prihajala in višja nad gnoj — za čevelj, za dva, tri. Butalci pa so se zadovoljni čudili svoji cerkvi, kako hitro jim je rastla iz gnoja: »Takšen je naš gnoj — kaj smo rekli! Glejte, koliko se je cerkev že vzdignila!«
Pa so preudarili in dejali: »Samo raztegniti jo moramo še na šir! Saj se tudi škorenj raztegne, če ga daš na kopito.« In so stopili na oni kraj ob cerkvi, kjer so med mašo posedali v senci. Vsedli so se, kakor so bili vajeni in je župan premeril, do kod bo treba razširiti cerkev, da bodo lahko sedeli, kakor sede, da pa endar ne bodo sedeli zunaj cerkve, ampak znotraj in brez greha.
Slekli so suknje in je vsak svojo razgrnil ob zidu cerkve, kjer je bil sedel — preko sukenj bo treba, da bo zid potisnjen. Potem so stopili v cerkev in se korajžno lotili dela. S pleči so se uprli ob steno, župan je ukazoval. »Le dajmo, hi hot!« pa so vsakikrat na zadnji zlog bistro pritisnili, da so jim kar srajce pokale na životu in žeblji škripali pod nogo. Toda niso odnehali. Pošteno so se potili.
Potili so se od opoldne do večera, pa jih je gnala zvedavost venkaj, da vidijo, koliko se je zid že premaknil.
Pa se je bil prej o mraku priplazil tat, pobral je vse suknje in jo z njimi pobrisal čez hrib.
Ne ene suknje ni bilo več in so se Butalci neusmiljeno razveselili: »Po sreči je šlo, že se je premaknil zid in pokril naše suknje! Hvala bogu: sedaj smo v cerkvi tudi mi, kar nas sedi zunaj! Cerkev ne bo več pretesna!«
In je prišla nedelja in je v cerkvi resnično bilo prostora za vse, ki so hoteli v cerkev.
Toda Leuwenhout je zmajal z glavo. „Nifi — nitiI" je zmagoslavno dejal. »Srno pa na pravi sledi. Torej, naivnost tja!"
Potem se je obrnil in zakričal: »Pripravljeni, dečki! Smo že tam!”
V hipu je letalo zaživelo. Leuvvenhoutovi ljudje so _°čitno vedeli, kaj naj store. Odhiteli so v zadnji prostor 'n privlekli k lopufastim vratom v tleh štiri skrbno zavite Predmete. Urno so jih razvili in novinarja sta zagledala Približno pol metra debele jeklene krogle dokaj nedolž-nega videza.
»Skromne stvarce, ne?” se je zarežal Leuwenhout proti °bema poročevalcema, ki sta pripravila kameri. »Prav J^kšne so, kakor si je nekdaj mali Janezek predstavljal bornbe. So pa najmodernejše, kar so jih kdaj izdelali. Učinek je neznanski. Vse štiri skupaj zaležejo za pošteno ^°msko bombo!"
»Kako pa boste nadzorovali in izmerili učinek?" je ^Prašal Norman. »Pod nami je gladek led. Mislite, da bo-a° najini posnetki s te višine zadostovali?"
»Gotovo ne. Kasneje bomo pristali. Tedaj boste vi-eli ‘— kar sem vama doslej moral prikrivati —, da smo s nekaj sekundah uničili največje zločinsko gnezdo na Velu. Tako, použila sta zadnjo žličko modrosti!"
Posmehljivo in zmagoslavno ju je pogledal, potem ^ se je obrnil in velel svojim ljudem:
»Čakajte na moje povelje! Ko zavpijem »pripravlje-
ni!", odprite loputo, pri »sedaj!" pa sunite jajca na zem- i Ijo. Ste razumeli?"
»Razumemo, šef!" so mu v en glas odgovorili. Tex se je zatem obrnil in odšel v pilotsko kabino.
Mabel Morena in Douglas Norman sta se neprijetno j ! presenečena spogledala.
»Ste kaj vedeli o tem?" je tiho vprašala Mabel.
»Ne, prav nič!" je kratko odvrnil novinar.
»Morda delajo po naročilu policije?"
»Mogoče, toda če bi bilo tako, bi nama o tem že I prej povedali. Zdi se mi, da sva zabredla v zelo zoprno J zadevo!"
»Kaj naj storiva?"
»Snemajva. Morda prineseva domov dokumente, ki j bodo nekoč še dragoceni!"
Norman je prislonil kamero k očesu in jo nameril skozi okno. Skrivoma se je potipal po desni strani prs, kjer je imel za skriti jermen pritrjen browning.
Dogodki so se pričeli prehitevati. Svetlemu siju so se že zelo približali. Videli so, da se iz ledenih tal dviga v nebo velikanska meglena stena. Iz notranjosti meglene gmote je seval skozi oblake vodne pare svetlo rožnat sij. j Videti je bilo, kakor da v notranjosti plamti velikanski j ogenj.
»V meglo in proti svetlobi!" je ukazal Leuvvenhout.
Tedaj se je pripetilo nekaj nepričakovanega. Odpovedali so motorji. Vseh šest naenkrat!
»Človek, ste znoreli!" je zarjul Leuvvenhout nad pilotom Walterjem.
»Ne morem pomagati!" je zavpil Walfer. Obrnil se I J je nazaj: »Mehanik!"
Ta je že uravnal vzvode ob stikalni plošči in nadziral vode. Pilota sta odvzemala plin, ga spet dodajala, po-
skušala najbolj nemogoče in nesmiselne prijeme, toda zastonj! Letalo se je polagoma in nezadržno nagibalo proti zemlji.
»Prekleto, pristati bomo morali! Proč z bombami, sicer nas ob pristanku odnese k hudiču!"
Možje so se bliskovito obrnili. Skozi odprtino v tleh je zavel leden piš in bombe so završale v globino.
Douglas Norman je bil edini toliko priseben, da je čez čas pogledal skozi zadnje okno. Zapazil je, kako so iz zemlje bruhnili stotine metrov visoko v nebo trije ognjeni stebri. Bombe so eksplodirale! Zračni pritisk je bil tako močan, da je letalo vzlic precejšnji oddaljenosti silovito vzdrhtelo. Toda odvrgli so štiri bombe. Ena bržkone ni eksplodirala!
Nihče sedaj ni utegnil misliti o tem. Kljub obupnemu prizadevanju posadke se je letalo nezadržno bližalo tlom. Končno je poletelo naravnost v gosto meglo.
»Poskusil bom prisilno pristati na trebuhu!" je zakričal pilot.
»Pokličite mesto Ipsilon!" je krikni! Leuvvenhout telegrafistu, ki je dotlej brezglavo pošiljal v eter klice na pomoč — SOS. »Sporočite: tik pred ciljem skušamo prisilno pristati!"
Minevale so grozljivo dolge sekunde. S pridržano sapo so čakali, kaj jim prinese naslednji hip. Tedaj je stroj pretresel strašen sunek. Treskanje, pokanje in škripanje je napolnilo zrak. Oblaki snega so se zaprašili onstran oken. Potem se je letalo nagnilo na stran in — obstalo.
Trebušni pristanek glavnega pilota je bil prava mojstrovina. Vsakdo, ki se je vsaj malo spozna! na letalstvo, mu je moral to pripoznati. Tudi Tex Leuvvenhout. Naj je bil to ali ono, toliko pošten je bil, da je obema pilotoma,
ZA GOSPODINJO IN DOM
Spet se bo začelo novo šolsko leto
Zlati čas počitnic bo kmalu potekel kot brezskrbne sanje. Zbogom, pisane livade, topla voda in vabeče planine! Da, kdo bi si mislil, še nekaj dni in že se bodo odprla na stežaj šolska vrata ...
Prvi dnevi pouka bodo minili v znamenju priprav. Toliko zvezkov, toliko knjig! Učenje bo uspešno Is, če bo učenec imel vse učne pripomočke. Skrben učenec in skrbni starši pa povedo, da je vse to treba pripraviti že do pričetka pouka. To predvsem velja za učence višjih razredov. Materialna plat priprav za šolo je silno pomembna! Sicer otrok ne pričenja v redu dela, če mu manjka zvezek ali knjiga, ne gre mu od rok in kaj lahko se zgodi, da izgubi tudi veselje. Ni redek primer, da učenec prav zaradi tega, ker v začetku še ni imel učbenika, zanemari delo v šoli. Ne zanemarimo torej materialne strani. Vidimo pa, da predvsem prvošolčkom lahko pripra-
vimo mnogo veselja s torbico in zvezki. Komaj bodo čakali dneva, ko bodo prvič stopali v šolo.
Otroci so različni. Nekateri si silno želijo v šolo, drugi spet nočejo o njej nič slišali. Predvsem pri prvošolčkih nastaja problem, kako premagati strah, ki ga otrok občuti, kc prvikrat v življenju zapušča dom in se preseli v hišo učenja. Mnogi znani pedagogi svetujejo, da takega otroka, ki mu je šola mrzla in odljudna hiša, seznanimo z njo predhodno. Otrok naj si ogleda učilnice, sede v klop. Dobro je, če ga lahko seznanimo tudi za učiteljem, ki ga bo učil.
Ne predstavljajmo otroku šoie z veliko šibo in trganjem ušes, kot nekateri starši še vedno počenjajo. „Le počakaj, ti bo že učitelj pokazal. Vsak dan jih dobiš s šibo petindvajset!" Take in podobne izjave mora otrok poslušati skoraj vsak dan tisto leto, preden prične obiskovati šolo. Kako
O negi bolnikov doma
Soba, v kateri leži bolnik, naj bo svetla in prijazna, obenem pa tudi taka, da jo v primeru potrebe lahko zatemnimo. Zrak v njej naj bo vedno svež, obvarovati pa moramo bolnika pred prepihom. Posteljo namestimo tako, da bolniku ne bo treba gledati v luč. Če imamo težjega bolnika, namestimo posteljo tako, da je z obeh strani dostopna. Temperatura v bolnikovi sobi naj pozimi ne preseže 18 stopinj. Poleti, v hudi vročini, sobo ohladimo tako, da postavimo vanjo vedro z ledom ali pa obesimo po sobi makre rjuhe. Razumljivo, da mora biti soba snažna. Vsak dan jo temeljito očistimo z vlažno krpo ali kakim dezinfekcijskim sredstvom.
V primeru težje bolezni nam pove zdravnik, kako in v kakšnem položaju mora bolnik ležati, kako ga namestimo in kakšna pomagala naj pri tem uporabljamo. V vsakem primeru skrbimo predvsem za to, da leži bolnik na čim gladkejši podlagi — rjuha naj bo torej brez gub, da ne bo škodljivih posledic dolgotrajnega ležanja.
Če bolezen ni težka, lahko posteljemo bolniku ležišče, medtem ko smo ga skrbno zavitega v odejo posadili v udoben naslanjač. Težji bolniki pa morajo ostati med
postiljanjem v postelji. Bolnika v tem primeru previdno obrnemo proti robu in ga tam pridržimo, medtem pa druga oseba naglo zamenja staro posteljnino s svežo. Potem naj ena oseba bolnika rahlo dvigne, druga pa pod njim skrbno zgladi rjuho in blazino. Če je bolezen nalezljiva, namočimo umazano posteljnino in telesno perilo takoj v raztopini 50 g lizola na 1 liter vode. To storimo takoj, peremo pa šele po dezinfekciji. Sveže telesno perilo pozimi, preden ga obleče bolnik, pogrejemo.
Tudi težke boln-ke vsak dan vsaj enkrat umijemo, razen če ni tega zdravnik izrecno prepovedal. Da bolniku prizanesemo, ga umivamo počasi in z odmori, očiščene dele telesa pa takoj oteremo ali kako drugače posušimo.
Usta, zobje (tudi proteza), nohti in lasje potrebujejo redno nego. Po opravljeni potrebi skrbno očistimo pone-snažene dele telesa.
Če uporablja bolnik posteljno posodo, naj bo le-ta vedno čista, sobo pa po uporabi prezračimo.
Zelo važna je bolnikova prehrana. Ne zadostuje pripraviti hrano natančno po zdravnikovem predp:su in dieti. Hrana mora biti tudi okusno servirana, tako da vzbudi bolniku tek. Kar se
se naj otrok potem še veseli tistih dni v šoli, če mu obljubljamo samo šibo!
Čisto drugače ravna mati, ki otroku pomaga pregnati strah pred šolo. Mali Jožek je vedno prav rad stikal po knjigah in gledal slike. Vedno je želel ob njih pojasnil. Mati mu je razlagala in dodala: »Vidiš, ko boš šel v šolo, te bo učitelj naučil vse črke in vse, kar je v tej knjigi, boš lahko sam prebiral!" „Ali bo učitelj hud!" „Če boš lepo pazil in boš miren, te bo imel zelo rad." Otrok se je razveselil in tlesknil z rokami. „Mama, kdaj bom že šel v šolo!"
Že prvošolcu moramo šolo približati kot mater, ne pa kot mrzlo tujke. Ali se tega vse matere in očetje res zavedajo in pomislijo na to predvsem, kadar grozijo s šibo v šoli!
najmlajšimi učenčki. Kako je
Tako je z s starejšimi!
Seveda ne slabšega do četek pouka pozabil, kar
bi smelo biti uCenca, od naj-najboljšega, ki bi se na za-ne pripravil. Gotovo je vsak se mu je v zadnjem šolskem
tiče jedi in pijače so namreč bolniki posebno občutljivi in slabo in neokusno pripravljena južina jim lahko vzame »vso voljo do življenja«.
Lažjim bolnikom postrežemo na mizici pokriti z ličn'm prtom ali na tasi, težko bolnemu pa podložimo z blazinami hrbet in ga z manjšo žličko potrpežljivo krmimo. Če se ne sme ali ne more dvigniti, mu pred jedjo z levo roko privzdignemo glavo, piti pa mu damo iz posebne posode ali ročke.
Vsa zdravnikova navodila moramo skrbno in natančno izvajati. Zjutraj, opoldne in zvečer izmerjeno bolnikovo temperaturo beležimo, kot tudi vse druge, za zdravnika važne podatke o stanju bolnika.
letu nakopičilo v glavi. Zato je dobro, da bo predvsem tisto, kar mu je popolnoma ušlo, obnovil in utrdil s prebiranjem lanskih zvezkov vsaj zadnje dni pred začetkom novega šolskega leta.
Zakaj naj se prvošolčki seznanijo z učiteljem in šolo! Zakaj naj vsi otroci ponovijo lansko snov! Le zakaj! Ste že kdaj mislili na to! Pomislite nase! Ali ni odrasel človek srečen, če se je dobro pripravil za delo in mu zato gre cd rok kot po olju! Koliko bolj je srečen otrok, če tudi njemu prve dni teče vse kot po medu. In v teh prvih dneh se v njem vname veselje za solsko leto. Poskusite lahko tudi vi z vašimi otroki in prepričani smo, da jih boste po tej poti pridobili za delo v šoli.
* Drobni nasvet
■ Ako nam pregori varovalka, ne zadostuje, da jo samo nadomestimo z novo. Poiskati je treba vzrok kratkega stika in napako v napeljavi popraviti.
Lahko poskusite
GOBOV NARASTEK
5 dkg moke, 8 dkg surovega masla, 0,5 I mleka, 40 dkg gob, 9 jajc, maščoba za pekač, drobtine.
Na ognju umešamo moko z razpuščenim surovim maslom. Med mešanjem dodajamo mleko. Ko je testo gladko, ga odstavimo, da se ohladi. Ohlajenemu dodamo na drobno sesekljane gobe, ki smo jih prej dušili na surovem maslu, rumenjake in sneg iz 9 beljakov. Tako pripravljeno zmes stresemo v namazan in z drobtinami potresen kalup za narastke ter jo kuhamo 1 uro v sopari.
25 g masla ali mar-pol zavitka vanilije.
KOSTANJI S SIRUPOM
500 g velikih kostanjev, garine, 100 g sladkorja, nekaj soli.
Kostanje olupimo debele skorje, jih skuhamo in ponovno olupimo. Pri tem moramo paziti, da ostanejo kostanji celi. Posebej damo v posodo sladkor z vanilijo, malo soli in približno dva kozarca vode, vse skupaj pustimo vreti približno deset minut, dokler ne dobimo iz tega sirup. Sirupu dodamo margarino in kostanje in pustimo, da se nekoliko vpijejo. Serviramo jih v steklenih skledicah.
Pomagaj si sam
ŽEBLJI. Preden zabijemo žebelj v trd les, navrtamo les nekoliko s svedrom. Da bi se les ne razcepil, naj bo pod mestom, kjer zabijamo, trda podlaga, po žeblju pa tolcimo rahlo in počasi. V les zabite žeblje, ki so se jim odlomile glave, ne poizkušajmo izvleči, da ne pokvarimo lesa — raje jih s pomočjo drugega žeblja zabijmo se globlje, da se ne vidijo. Kadar zabijamo žeblje v zidovje, poizkušajmo najprej s čisto tankim žebljem najti mesto, kjer zid popusti. Pri lahkih in občutljivih stenah zaklinimo najprej v zid ko- j šček lesa, v katerega potem zabijemo žebelj.
Z majhnim žebljičkom se ne mučimo, če ga zapičimo v kos lepenke in tako zabijamo, držeč lepenko z žebljičkom na ustrezajočem j mestu. Zarjavele žeblje v lesu namažemo s petrolejem, nakar jih brez težave izvlečemo. Les okoli žeblja ostane gladek, če stavimo pod čeljusti klešč kos lepenke.
VIJAKE z lahkoto privijamo, če jih prej nekoliko namastimo, izvijač se mora z vija-kovim žlebičem natančno prilegati, sicer nam ne služi dobro. Zarjavele vijake namažemo z i oljem ali petrolejem.
BARV AN JE. Če imamo na razpolago dobro orodje (čopiče) in kvalitetne barve, se lahko odločimo, da sami prebarvamo pobi- I štvo ali prepleskamo sobe. Z barvami ravnamo seveda po natančnih navodilih obrtnika ali tovarne, ki jih je izdelala, oziroma trgovine, kjer smo jih kupili. Ko kupujemo čopiče, prav tako natančno označimo namen uporabe. Nekaj nasvetov:
— Lasni čopiči so sicer dragi, toda zelo trpežni.
— Med barvanjem ne potapljamo čopiča pregloboko v barvo. Lonček z barvo naj ima počez pritrjeno žico, s pomočjo katere otre-mo s čopiča odvečno barvo.
— Če barvamo strop, vtaknemo čopič skozi kos lepenke (ščit), da nam barva ne škropi po roki ali po tleh.
— Prekratke čopiče podaljšamo s palico, ki jo pritrdimo na ročaj. Tako podaljšan čopič nam služi zlasti v primeru, ko barvamo težko dostopna mesta, na primer zid za radiatorjem.
— Po uporabi barvo s čopiča skrbno otremo z jekleno žico. Če ga nameravamo kmalu spet rabiti, ga postavimo za ta čas v vodo, sicer pa ga očistimo s toplo milnico ali terpentinom. Čopiče, s katerimi smo lakirali, pa očistimo s špiritom.
Najceneje barvamo oziroma belimo z apneno barvo ali apnenim mlekom, ki ga mešamo tako, da po drugem pleskanju popolnoma prekrije steno. Belilo nanašamo na podlago s širokim čopičem s hitrimi, para- ; lelnimi potegi. V primeru, da želimo po končanem beljenju nanesti preko apna še klejno barvo (ki jo kupimo v prahu in mešamo z vodo), pobeljene stene najprej operemo in j počakamo, da se posuše. Klejna barva ima v primeri z apneno to prednost, da z njo prebarvane stene zlahka očistimo.
Pred vsakim pleskanjem, pa naj bo z apneno ali klejno barvo, z lopatico skrbno obstrgamo odkruŠene in odluščene ostanke stare barve z zidu ali stropa. Razpoke ali \ luknje zamašimo z mavcem.
Oljnate barve nanašamo na steno v dveh ali treh tankih plasteh. Vsaka plast zase naj se dobro posuši. Potez s čopičem pa ne vle- j čemo paralelno, temveč navzkriž in počez.
cooooocooooccaccooo
s katerih je curkoma lil znoj, hvaležno stisnil roko.
Položaj pa ni bil zavidanja vreden. Pristali so sredi ledene puščave, ki se je v vse smeri širila na tisoče kilometrov daleč. Letalo je bilo prehudo poškodovano, da bi moglo vzleteti. Razen tega so bili v območju sile, ki jim je na skrivnosten način ustavila motorje. Ker so prileteli semkaj, da bi uničili nekakšne zločince, na njihovo pomoč ni bilo mogoče računati.
L.euwenhout ni dolgo okleval. Nekaj časa je poslušal upravičeno preklinjanje svojega spremstva, potem se je pa očitno nečesa domislil. Vsaj njegovo nizko čelo se je zamišljeno nagubalo.
.Fantje, mir, tako ne pridemo nikamor! Grobarju smo sicer skočili z lopate, prišli smo pa z dežja pod kap. Ukrepati moramo hitro in odločno. Stopite v letalo na posvet!" Obrnil se je k reporterjema in k letalcem: „Vi ostanete zunaj. Če kaj posebnega opazite, mi sporočite!"
Ostali so se brezpomočno in nezaupljivo spogledali. Se zmeraj si niso prav zaupali.
»Neumnost, človek niti ne ve, zo kaj gre!” je končno zamrmral pilot Walter in si prezračil usnjeno jopico, ker mu je postalo prevroče.
»Mene pa precej bolj zanima to skrivnostno okolje," je pripomnil Norman in stopil nekaj korakov po ledu, pokritem z velikimi lužami. Vodna para je bilo tako gosta, da si komaj videl deset metrov daleč. »Poglejte, ob južnem tečaju se tali led, temperature so nad ničlo! Zanimivo!"
Mabel Morena si je pogladila vlažne lase, prav tako razpela usnjeno jopico in vprašala: »Kako pa si to razlagate?"
»Rekel bi, da zna naš nasprotnik na najsodobnejši način izkoriščati atomsko energijo!"
»Lepo se nam obeta! Bomo sploh odnesli zdravo kožo?”
„V lelalu imamo motorne sani. Te nas utegnejo rešiti."
Novinarka je na to utihnila. Letalci pa se niso pomirili. Normanu se je zazdelo, do prav toliko vedo o pravem namenu poleta, kakor on sam.
»Nobene zveze nimava s to zaroto," jim je skušal pojasniti. »Kaj pa so vam dejali, ko so vcrs najeli za polet?"
»Enako, kakor vam, da gre za poskusne odmete bomb nad antarktičnim ozemljem!"
»Lepi poskusi!" je Mabel posmehljivo vzdihnila.
Vtem je stopil iz letala Tex Leuwenhout s svojimi možmi. Vsi so bili oboroženi z brzostrelkami in so torej pričakovali možnost, da se spopadejo z nasprotnikom.
Leuvvenhout je čakajoče takoj nagovoril: »Poslušajte, kaj smo sklenili. Zelo blizu nekje prebiva velika in zelo nevarna tajna organizacija. Kako, v kakšnih okoliščinah in tako dalje, tega ne vem. Veste, da je bil namen našeget poleta to nevarno gnezdo pognati v zrak. Lahko vas pomirim, da delam po naročilu moža, ki je član odbora poštenih ljudi in so go k temu ukrepu prislili gotovo tehtni razlogi. Vse bi v redu opravili, ko nam ne bi nenadoma skrivnostno odpovedali motorji. Vse kaže, da so nam jih z neznano napravo na daljavo ustavili. Vedo, da smo morali pristati in gotovo nas bodo iskali. Kljub gosti megli nar. bodo slejkoprej tudi našli. Storili bomo pa tako. Vsi, ki ne sodite k moji skupini, torej oba pilota, štirje možje posadke in ta prekleti smrkavec, jim pojdete nasproti in se jim boste dali ujeti. Če ne boste izdali, da nas je šest ostalo tu, bodo menili, da so zajeli vso posadko letala in nas ne bodo več iskali. Take bomo našo nalogo lohko vseeno opravili. Orožja in streliva imamo dovolj. Naš pohod ne bo trajal več ko deset ur. Poizvedeli bomo,
kam so vas zaprli in še pravi čas vas bomo rešili. Domov se bomo vrnili z enim izmed njihovih letal. Tako — to je vse!"
Govoril je hladno in odločno. Ni prezrl, kako slabotno so učinkovale na prizadete njegove besede. Dolgi in malcdušni obrazi so bili zadosti zgovorni.
»Vaš načrt je drzen in dober," je mirno dejal Norman. »Nemara celo genialen. Zdi se mi pa, da najtežje breme nosimo mi!”
Leuvvenhout ga je pomiril. »Ni se vam treba bati. j Saj ni tako nevarno, kakor je slišati!"	>
»Dovolite, prosim!” je povzela besedo Mabel. »Ne zdi se vam nevarno pasti v roke surovi zločinski tolpi? Kaj pa, če ne potrpe tistih deset ur, kolikor jih potrebujete za svojo nakano, ampak nas preprosto pobijejo?"
„Z vami tega gotovo ne bodo storili, punčka. Pre-srčkani ste za kaj takega!" se ji je predrzno zarežal v odgovor.
Njegov cinizem je novinarko razkačil.
»Hudiča, Leuvvenhout, pojdite se solit z vašimi zoprnimi ljubeznivostmi! Za vas nisem nobena punčka!"
Leuvvenhouta pa to ni prizadelo. »Le počasi, mala, varčujte z živci! Kaj bo šele kasneje, če vam varovalke že sedaj pregorel"
Vmes je posegel Norman: »Naj gremo mi sami, gospodična Morena in deček pa naj počakata tu!"
Leuvvenhout se je zarežal: »Se so kavalirji na svetu! Toda tako ne bo šlo, moj dragi Norman. Prav vidva novinarja dajeta stvari nedolžen pečat. Lahko jim dopovesta, da vama gre samo za nekaj senzacionalnih člankov. Tega vam ne bodo toliko zamerili, kakor bi nam naše bombe!
(Se nadaljuje)
rOat NA STREHI
Za hip je tat Luca pogledal proti nebu, ki se je počasi jasnilo. Nato se je mirno razgledoval po strehi. Vse je bilo tiho in prazno in na svetu ni bilo žive duše razen njega na tisti strehi tik pod nebom. Čutil ie, da je utrujen, srce pa mu je bilo mirno. Zdaj se mu ni bilo treba ničesar več bati. Napolnjeno vrečo je zadel na rame, si jo trdno privezal, nato pa se usedel na opeko •n se z roko uprl ob strešno lino, da bi si privoščil pet minut počitka. Nobeden njegovih tovarišev ni nikoli prinesel domov tako bogatega plena.
Strešna lina je bila na polovici višine ogromne opečne strehe, ki se je enakomerno spuščala od slemena do roba. Pogled na opeko je pomirjajoče vplival na Luco, kajti po strehah je znal plezati kakor maček.
Luco je tudi brez ure znal ugotoviti čas. Ko je minilo pet minut, je vzdignil roko s strešne line, preskusil jermenje na vreči in se pripravil, da vstane. Ko pa je pogledal Proti vrhu strehe, je odrevenel, kajti tamkaj jo zagledal debelo črno glavo in dvoje žarečih oči, ki sta se mu zdeli, da ga vrtajo kljub temi. In nenadoma je stal na slemenu strehe mož z vzdignjeno roko in s samokresom, naperjenim nanj. Skozi tihoto se je zaslišal ukaz: „Roke kvišku!" Luca tat je tresoč se vzdignil roke. Prepoznal je moža; bil je eden najdrznejših in najneizprosnejših Policajev v mestu.
Policaj se mu je polagoma bližal. Vzlic temu, da ga je davil strah, je Luca lahko ugotovil, da se je oni drugi le negotovo premikal po opeki. Morda je bilo to vzrok, zaradi katerega je zdaj obstal in rekel: »Pazi, kaj ti porečem. Vstani zdaj in pridi sem ■.. |n zraven lepo drži roke kvišku! Ob P™' sumljivi kretnji bom streljal . .. Naprej, don Luca!"
Nenadoma je poskočilo Lucovo srce od Veselja in presenečenja; oni drugi je nerodno stopil in zdrknil po opečni strehi. Koj nato je Luca videl veliko telo, kako se je kotalilo po opeki. V dolgih skokih je Luca hitel proti vrhu strehe.
Policaj ni bil več gospodar samega sebe. Z levico se je oprijel strešne ponve, ki pa je popustila in se odtrgala. Glasno je Vzdihnil od bolečine — nohte na prstih mu je raztrgclo od korenin. Zaman se je skušal obdržati z drugo roko, iz katere mu je zdrknil samokres. Kotalil re je dalje, udaril z glavo ob zatrep, ni se pa mogel nikjer ustaviti,
Luca je medtem prišel na vrh strehe in ie videl policaja, kako je padel čez rob strehe v prazno. Spreletel ga je nenaden
občutek sreče. Kakor okamenel je strmel proti mestu, kjer je ravnokar še videl sovražnika. Toda v tem ko je gledal dol, je opazil, da telo ni popolnoma izginilo; roke je še videl, ki so se krčevito skušale oprijeti.
Luca se je usedel na vrh strehe in strmel v velike, trzajoče roke. Preden odide, bi jih rad še videl, kako bodo izginile. Njegova opojna sreča je upadala. Zdaj je bil miren in varen in je sedel vrh strehe z malce naprej sklonjenim telesom, kakor to delajo ljudje tudi v gledališču pri dramatičnih viških. V mislih je videl bingljajoče sovražnikovo telo, ki bo v nekaj trenutkih padlo navzdol in se bo na cestnem tlaku razbilo. Prisluhnil je in čaka! na udarec.
Ena izmed rok ni več vzdržala napora in se je odtrgala od napušča. Tako se je zbrala vsa moč v drugi; vendar je tudi ta hitro ohromela, in spet je trznila prva, iščoč v zraku prijema.
Luca, tat, ni razumel več. Planil je pokonci in vrgel vrečo z ramen. Ne da bi čutil, kaj je delal, ne da bi vedel, zakaj je to deial, je zdrsel po strehi dol ... do roba. Tam se je ulegel po dolgem na opeko, se z eno roko krepko držal za rob napušča, drugo pa iztegnil: „Primi se!" — in je zgrabil za roko, ki se ga je oklenila. Ko je v pesti začutil stisk drugega, ga je z vso silo potegnil k sebi kakor ribič težko vrečo. Prikazala se je glava, nato ramena in naposled celo telo.
Luc je izčrpanega policaja potegnil še naprej in mu pomagal, da se je usedel na streho. Sledil je globok molk. Okrog njiju je dihla samo noč. Policaj je strmel navzdol v temni prepad; Luca si ga ni upal pogledati; kakor da na nekaj čaka, ni pa vedel, na kaj in zakaj.
Naposled je oni drugi zamrmral nekaj besed, ne da bi vzdignil glavo. Luca ni ničesar razumel in je rekel: „Kaj je?" Oni je povešajoč glavo ponovil: „Hladno je.” Luca se je slabo počutil.
Policaj se je z rokami prijel za glavo in začel ihteti. Luca je iskal v svojih žepih vžigalice in cigareto, ki jo je prižgal in mu jo ponudil. Cigareta se je tresla med poli-cajevimi ustnicami in mu je padla iz ust, ko je čez nekaj časa zamrmral: „Hvala!"
Luca jo je urno pobral in jo pokadil do konca. Oni drugi je spet zagrebel svoj obraz v dlani.
Nato je Luca vstal in ne da bi se še enkrat ozrl, je počasi šel proti vrhu strehe, kjer je pustil vrečo s plenom. Oprtal si jo je na rame in počeši šel proti žlebu, po katerem se je hotel spustiti na tla.
ZA DOBRO VOLJO
On: »Novi podnajemnik iz tretjega nadstropja se baha, da je poljubil že vse ženske Jz nase hiše razen ene.«
Ona: »Oh, stavila bi, da je to tista butara iz pritličja.«
¥
Dve prijateljici se pogovarjata: »Kako napraviš, da ti da mož denar?« vpraša prva.
»Ves, rečem mu, da bom odšla nazaj k kateri, pa mi takoj da denar za vlak!«
r--------—-————n
Domislice
Moderni dopust sestoji iz pričakovanja, počitniških zabav in dolge re-konvaiescence.
*
Poljub zjutraj, poljub zvečer In vmes nikakršnih nadlegovanj — tako nekako si mnogi možje predstavljajo zakon.
*
Žene, ki jih možje na rokah nosijo, najlaže padejo.
V.____________________________J
»Dovoli, da ti čestitam. Vem, da bos zmeraj gledal na današnji dan kot na najsrečnejši dan svojega življenja.«
»Toda, saj se bom poročil šele jutri.«
»Seveda, saj ravno zato.«
¥
V banko pride starejša ženska s svojo hranilno knjižico in prosi, da ji izplačajo celoten vpisani znesek. Ko se to zgodi, reče:
»Tako, zdaj pa lahko spet lepo spravite vse nazaj, mladi mož. Hotela sem samo videti, če se še ujema.«
*
Kirurg, arhitekt in politik se prepirajo, kateri od njihovih poklicev je najstarejši.
Kirurg reče: »Eva je bila narejena iz Adamovega rebra, to je bila brez dvoma kirurška operacija.«
»To že utegne biti res,« odgovori arhitekt, »toda poprej je bil iz kaosa narejen red. In to je bilo arhitektonsko delo.«
»Počakajta!« ju prekine politik, ko se prepirata kirurg in arhitekt. »Najprej je nekdo naredil kaos, in to ...«
¥
Mlada mati se po težkem porodu prebudi iz spanja in bi rada videla svojega otroka. Pokažejo ji dva krepka fantka-dvojčka.
»Za božjo voljo!« vzklikne mati, »zdaj pa res ne vem, za katerega naj se odločim!«
RADIO CELOVEC
I. PROGRAM
Poročila: 5.45 , 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00.
Dnevne oddaje: 5.55 Kmečka oddaja — 6.10 Jutranja gimnastika — 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Pozdrav nato — 10.10 Za gospodinjo — 11.00 Zabavna glasba — 13.10 Opoldanski koncert — 18.55 Šport — 19.30 Odmev časa — 20.10 Deželna poročila — 22.10 Pogled v svet.
Sobota, 2. 9.: 8.00 Naš hišni vrt — 8.10 Glasba mojstrov — 14.15 Pozdrav nate — 15.50 Za filateliste —
16.00	Koroška dobrodošlica poletnim gostom — 16.30 Za delovno ženo — 17.10 Melodija z Dunaja — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 »Porensko zlato", Wag-nerjeva opera.
Nedelja, 3. 9.: 8.05 Kmečka oddaja — 9.00 Popevke —
11.30	Dopoldanski koncert — 12.45 Gledališko ogledalo
15.30	Mozaik melodij — 17.00 Športno popoldne — 20.00 Zabavni zvoki za vse — 21.10 Življenja velikih romantikov: Edvard Grieg — 22.15 Plesna glasba — 23.05 Nočni operni koncert.
Ponedeljek, 4. 9.: 8.05 Poje zbor RTV Beograd —
8.30	Počitniško popotovanje — 8.45 Zagrebški jazz kvartet — 9.00 Od arije do arije — 11.00 Lučka Kuretova pri harfi — 11.30 Ljubiteljem popevk — 13.30 Avsenikov kvintet in Gorenjski vokalni kvintet — 13.55 Orkester Pariške opere — 14.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 15.40 Iz filmov in glasbenih revij — 16.00 Po Gvineji, Gani in Togu — 17.15 Šoferjem na pot — 18.00 Melodije iz Mozartovih oper — 18.40 S knjižnega trga —
20.00	Panorama zabavnih melodij — 21.00 Simfonični koncert.
Torek, 5. 9.: 8.05 Orkestralni odlomki iz oper — 8.30 Oddaja za otroke — 9.00 Za prijetno razvedrilo — 9.40 Gorenjski vokalni kvintet — 10.15 Jugoslovanska orkestralna glasba —	11.00 Ljubljanski jaz ansambel —

—	13.00 Operni koncert — 13.45 Lovska ura — 14.30 Pozdrav nate — 17.05 Plesna glasba — 19.00 šport —
20.10	Mali komadi velikih mojstrov — 21.30 Pozdrav z Dunaja.
Ponedeljek, 4. 9.: 8.15 Komorni koncert — 15.00 -Posebej za Vas — 15.45 Knjižni kotiček — 18.25 Za Vas? Za vse! 18.35 Mladina in gledališče — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.30 Vsak začetek je težak.
Torek, 5. 9.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 8.10 Orkestrski koncert — 14.45 Mladinska oddaja — 15.30 Komorna glasba — 18.00 Mesec dni deželne politike —
20.15	Klasiki v radiu.
Sreda, 6. 9.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 8.15 Mali jutranji koncert — 15.00 Glasba za mladino — 18.15 Pomoč potrebuje vsak — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Orkestrski koncert.
Četrtek, 7. 9.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 8.10 Orkes‘rski koncert — 13.05 Čajkovski: Iz baleta .Labodje jezero" — 14.45 Ura pesmi — 15.45 Koroški avtorji — 18.05 Ljudske viže — 18.20 Oddaja zbornice kmetijskih delavcev — 18.35 Mladinska oddaja — 19.15 Stoletje rekordov — 20.15 Lovska ura — 21.00 Zveneča alpska dežela.
Petek, 8. 9.: Zveneč jutranji pozdrav — 8.15 Komorna glasba — 15.45 Kulturno zrcalo — 17.10 Dunajska baletna glasba — 18.C0 Pliberški sejem na travniku —
19.00	Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Godba igra prav tiho ... — 21.00 Slavni dirigenM.
SLOVENSKE ODDAJE
Nedelja, 3. 9.: 07.30 S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 4. 9.: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda — Pojejo zbori Slovenske prosvetne zveze — 18.00 Veseli planšarji.
Torek, 5. 9.: 14.15 Poročila, objave — Bolje je paziti, kot zdraviti se.
Sreda, 6. 9.: 14.15 Poročila, objave — Za ženo in dekle — Kar želite zaigramo.
Četrtek, 7. 9.: 14.15 Poročila, objave — Iz tehnike in znanosti.
Petek, 8. 9.: 14.15 Poročila, objave — V. Polanšek: Zgodbe.
Sobota, 9. 9.: 09.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca — 18.25 Zdaj smo delo dokončali — oddaja za
delopust.
Nedelja, 10. 9.: 07.30 S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
II. PROGRAM:
Poročila:	6.00,	7.00, 8.00,	13.00,	17.00,	19.00 ,	22.00,
23.00.
Dnevne oddaje: 6.10 Z glasbo v dan — 7.10 Beležke iz dnevnika — 9.05 Šolska oddaja — 11.45 Kmečka oddaja — 12.03 Za avtomobiliste — 15.00 Šolska oddaja
—	17.10 Kulturne vesti — 19.30 Zabavna oddaja — 21.55 Šport — 22.10 Pogled v svet — 23.10 Večerna izdaja —
23.20	Glasba za nočnega delavca.
Sobota, 2. 9.: 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.15 Ti in žival — 11.00 Ljudske viže — 13.30 Agrarna politika
—	13.35 Slavni umetniki — 14.40 Tehnični razgled —
17.10	Lepa pesem — 17.40 Ljudstvo in domovina —
19.10	Večerna melodija — 19.35 Dobro zabavo — 22.20 Plesna glasba.
Nedelja, 3. 9.: 7.30 Zabavna glasba — 8.15 Kaj je novega — 9.00 Operni koncert — 10.10 Od dežele do dežele — 11.30 Orkestrski koncert — 13.10 Za avtomobiliste — 18.35 Pariz in njegove zvezde — 19.10 Teden dni svetovnega dogajanja — 19.45 Ob lepi modri Donavi — 20.30 Lepi glasovi, lepe viže.
Ponedeljek, 4. 9.: 6.05 Premislite, prosimo, sami —
11.00	Za ljubitelja resne glasbe — 13.30 Za prijatelja opere — 14.35 Mednarodna radijska univerza — 16.00 Otroška ura — 17.15 Znanje za vse — 2enska oddaja —
19.30	»Norma*, opera — 22.25 Plesna glasba.
četrtek, 7. 9.: 6.05 Preden odidete — 11.00 Dopoldanski koncert — 13.30 Dela Richarda Straussa — 14.15 Pomembni orkestri — 17.40 2enska oddaja — 18.00 Zabavna glasba — 19.30 Od melodije do melodije —
22.15	Ples.
Petek, 8. 9.: 6.05 Mladi glas — 11.00 Za ljubitelja resne glasbe — 13.30 Za prijatelja opere — 14.35 Mednarodna radijska univerza — 16.00 Otroška ura — 17.15 Znanje za vse — 19.30 Radijska igra.
RADIO LJUBLJANA
Poročila: 5.05 , 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 22.00 , 23.00,
24.00.
—	12.15 Kmetijski nasveti ali Radijska kmečka univerza Dnevne oddaje: 5.00 Dobro jutro — 5.10 Nekaj domačih
—	17.00 Lokalni dnevnik — 19.30 Radijski dnevnik Sobota, 2. 9.: 8.30 Pionirski tednik — 10.15 S sprejemnikom na dopust — 12.00 Trio Slavka Avsenika — 12.25 Poje Ljubljanski vokalni oktet — 12.45 Z lokom po strunah — 13.30 Razpoloženjska glasba — 14.35 Voščila
—	16.00 Humoreska tedna — 16.40 Moški zbor »France Prešeren" iz Kranja — 17.15 Pevka Jelka Cvetežar —
18.00	Za ljubitelje operne glasbe — 18.45 Okno v svet
—	20.00 Domači zvoki za sobotni večer — 20.20 Radijska komedija — 20.59 Melodije za prijeten konec tedna.
Nedelja, 3. 9.: 6.00 Jutranji pozdrav — 6.40 Vedri zvoki
—	7.15 Partizanske koračnice — 7.35 Zvočna mavrica —
8.00	Mladinska radijska igra — 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden — 10.00 Se pomnite, tovariši — 10.30 Partizanske pesmi — 10.50 Nedeljska matineja — 11.40 Nedeljska reportaža — 12.00 Voščila — 13.30 Za našo vas — 13.50 Koncet pri vas doma — 14.15 Voščila —
11.15	Branje za vroče dni — 13.30 Junakinje iz oper Puccinija — 14.00 Vriimo ploščo za ploščo — 14.35 Voščila — 15.40 Španske pesmi — 16.00 Počitniška zgodba
—	16.20 Popevke na tekočem traku — 17.15 Orkester Leningrajske tilharmonije — 18.00 Človek in zdravje —
18.10	Od plesišča do plesišča — 18.45 Ljudski parlament
—	20.00 Zbor RTV Zagreb — 20.30 Arthur Miller: »Lov na čarovnice", radijska igra.
Sreda, 6. 9.: 8.30 Počitniško popotovanje — 8.45 Ansambel Mojmira Sepeta — 9.44 Slavni skladatelji pri klavirju —	10.15 Zabavni potpuri —	11.40 Johannes
TELEVIZIJA
Vsakodnevna oddaja: 20.00 čas v sliki. Oddaja čas v sliki tudi vedno pred zaključkom televizijskega programa.
Sobota, 2. 9.: 19.30 Za Vas zabeleženo — 19.35 Kaj vidimo novega — 19.55 Kratko pred osmo — 20.40 »Haiti", dokumentarni film — 21.25 Mednarodni plesni turnir poklicnih plesalcev.
Nedelja, 3. 9.: 12.00 Svetovno prvenstvo kolesarjev —
15.00	Lahkoatletska tekma med Nemčijo in Veliko Britanijo — 17.00 Za otroke — 17.45 Svet mladine — 18.15 »Casey Jones", pustolovska zgodba iz pionirske dobe Amerike — 18.40 Sedem dni dogajanja — 19.45 Gledališki prenos — 22.15 Svetovno prvenstvo kolesarjev.
Ponedeljek, 4. 9.:	19.35 Čuda živalskega sveta —
20.20	Aktualni šport — 20.30 Enaindvajset —21.10 »Mož od zunaj".
Torek, 5.	9.:	19.35 Za filateliste —	20.30 »Doktor in
lekarnar", komična opera.
Sreda, 6. 9.: 16.20 Nogometna tekma za evropski pokal med Vasas	in	Real Madrid — 18.15 Listamo v	slikanici
— 18.50 Za družino — 19.35 Pomočniki človeštva —
20.20	Črno	na	belem: Henri Toulouse	Lautrec	— 20.50
»Ukradeno leto", umetniški film.
Četrtek, 7. 9.: 19.35 Šport — 20.30 »Družinski papirji".
Petek, 8.	9.:	19.35 »Družinska vojna	in mir'	— 20.30
Šah smrti — 21.00 Prekrasni časi — 21.20 »Pet prstov".
Brahms:	Madžarski plesi —	12.00 Siptarske narodne
pesmi — 13.30 Narodne in domače viže — 14.15 Pesmi za tenor in klavir na besedilo Otona Zupančiča (poje Gašper Dermota) — 14.40 Belokranjske otroške pesmi — 15.40 Orkester Beograjske filharmonije — 16.00 Radijska univerza — 16.15 Koncert po željah — 18.30 Komorni zbor RTV Ljubljana — 18.45 Šport in športniki — 20.00 Popevke in zabavni zvoki — 21.00 Melodije iz slovanskih oper — 22.15 Zaplešite z nami.
Četrtek, 7. 9.: 8.05 Slovenske in hrvatske skladbe —
8.30	Oddaja za cicibane — 10.15 Iz Verdijevih oper —
11.00	Zbor »Brajša Rašan" iz Pule — 11.15 Branje za vroče dni — 11.35 Sovjetska zabavna glasba — 12.00 Polke in valčki — 13.30 Orkester Slovenske filharmonije
—	14.05 Pojo zabavni zbori — 14.35 Voščila — 15.40 Pesmi raznih narodov — 16.20 Melodije Julesa Masseneta
—	17.30 Turistična oddaja — 18.00 Jazz na koncertnem odru — 18.15 Komorna glasba — 18.45 Poletni kulturni zapiski — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.50 Literarni večer: Glas sožitja — 21.30 Orkester Romanske Švice — 22.15 Plesna glasba.
Petek, 8. 9.: 8.05 Glasba ob delu — 8.30 Počitniško popotovanje — 8.45 Orkester Slovenske filharmonije — 9 00 V svetu opernih melodij — 10.15 Ob obalah južnih morij — 11.00 Zvoki iz domačih logov — 11.40 Holy-vvoodski promenadni orkester — 12.00 Slovenske narodne pesmi — 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja — 13.30 Grupa Dalmatincev in ansambel Milana Stanteta — 13.55 Operna glasba — 14.35 Pevci zabavne glasbe — 15.40 Poje Slovenski oktet — 16.00 športni tednik
18.00	Hammond orgle — 18.15 Narodna glasba iz Indije in Indonezije —20.15 Tedenski zunanje-politični pregled
—	20.30 Iz del Antonina Dvoraka — 21.15 O morju in pomorščakih — 22.15 Godala v noči — 22.35 Moderna plesna glasba.
RADIO TRST
Slovenske oddaje na valu 306,1 ali 980 Kc/sek.
Sobota, 26. 9.:	14.45 Pojeta Majda Sepe in Maja
Gabor — 15.30 Tržaški obiski: Barkovlje — 15.50 Italijanske ritmične popevke — 18.30 Iz del slovenskih skladateljev — 19.00 Operna glasba — 19.30 2ena in dom —
20.30	Teden v Italiji — 20.40 Zbor »Jacobus Gallus' —
21.00	»Vrata morajo biti odprta ali zaprta", igra. Nedelja, 3. 9.: 9.00 Kmetijska oddaja — 9.30 Slovenski
narodni motivi — 11.30 Za najmlajše — 14.30 Sedem dni v Svetu — 14.45 Gorenjski kvartet — 15.20 Pojeta Nata-lino Otto in Lys Assia — 17.00 Obzornik filmskega sveta
—	18.00 Turistični razgledi — 19.00 Nedeljski vestnik —
21.00	Slovenske narodne pesmi — 22.00 Nedelja v športu. Ponedeljek, 4. 9.: 13.30 Z glasbenih festivalov — 18.30 Iz del sklada‘eljev Julijske Benečije — 19.00 Baletna glasba — 19.30 Znanost in tehnika — 20.00 športna tribuna — 20.30 »Adriana Lecouvreur", opera.
Torek, 5. 9.: 18.30 Orkester RTV Ljubljana — 19.00 Oddaja za mladino — 19.30 Življenja in usode — 21.00 Alpske legende.
Sreda, 6. 9.: 19.20 Lajovčevi in Kunčevi samospevi —
19.30	Zgodovinski sprehodi po tržaških ulicah in trgih —
—	19.40 Slovenski folklorni ansambli — 21.00 »Pesek v oči", komedija.
Četrtek, 7. 9.: 18.55 Flavtist Boris Čampa — 19.30 Beležke študentom na počitnicah — 21.00 Znani dirigenti.
Petek, 8. 9.: 18.55 Pianist Gabrijel Devetak — 19.10 Koncertni jazz — 19.30 Obletnica tedna — 21.00 Gospodarstvo in delo — 21.15 Koncert operne glasbe — 22.00 Garibaldinski pisatelji.
Gostilna in kavarna
BREZNIK
PLIBERK — BLEIBURG
I?"' „Grincing na travniku11 Velika poskušnja vin Piščanci na ražnju iis::" Sendviči
Za zabavo in ples igra zabavni ansambel
„RobinSOZl“ iz Štajerske
Vsi prisrčno vabljeni!
Kmetje, vaša nakupovalnica je
Kmečka gospodarska zadruga Pliberk
Zadruga prodaja po ugodnih pogojih vse kmetijske stroje - orodje - semenja - ostale potrebščine.
Kupuje žita in druge kmetijske pridelke. Domači denarni hranilni in kreditni zavod je
Hranilnica in posojilnica
GOSTI L N A
HRUST
RICHARD STAUDEGGER
Prva pred državno mejo - obnovljeni gostinski prostori - odlična naravna klet - negovane pijače in okusne jestvine
Avtomobilska
delavnica
motorna
vozila
Hans kolesa
šivalni stroji
Visotschnig TJlt
sanitarne
PLIBERK - BLEIBURG naprave
Krojaštvo Blaž O p c t n i k
PLIBERK - BLEIBURG
Priznana delavnica moških in ženskih oblek - zaloga in izbira vseh vrst blaga po nizkih cenah
čevljarstvo Gregor Opetnik
PLIBERK - BLEIBURG
Delavnica in trgovina čevljev vsake vrste. Najugodnejše cene v okolici
Gostilna Železnik
Angela in Simon Marin
Libuče pri Pliberku - Loibach b. Bleiburg
Priznana in priljubljena gostilna sredi vasi, v njej se počutijo gostje iz vasi in od daleč prijetno in domače
2. 9. -
Pliberški letni sejem na travniku
- 4. 9.
Podjetje Konrad Grili
PLIBERK - BLEIBURG Proizvodnja brezalkoholnih pijač Okusne - osvežujoče - okrepčujoče pijače
Podjetje
Friedrich Kraut
lastnik ERHARD KRAUT
Bistrica pri Pliberku
Lesna trgovina, žaga, umetni mlin, prvovrstno moderno urejena gostilna.
Idealna točka za turiste
V prikupnih trgovinskih prostorih v Šmihelu kupujemo v trgovini
KlJŠej Terezija - Franz
Bogata izbira - domača postrežba zmerne cene
Elektro, radio in televizijska trgovina
Ludvvig Humitsch
PLIBERK - BLEIBURG Kumeschgasse 6
vam postreže v zadovoljstvo in strokovnjaško nasvetuje
Stalno sveže baterije vseh vrst, antene, televizijski aparati, UKW za avto, gramofonske plošče
Gostilna Nšemetz
Franz in Maria Schvvarzl
Pliberk - Bleiburg
Vzorno opremljena mesnica - kvalitetni mesni izdelki
Odlična znana gostilna - dobra kuhinja - negovane pijače - solidna postrežba Na na travniku dobre klobase, hrenovke, čevapčiči
SLIKARSKO PODJETJE
j. HUTTER
PLIBERK - BLEIBURG
izvaja vsa v stroko spadajoča dela vsem naročnikom v zadovoljstvo
Gottfršed in ignaz Giavvar
Libuče pri Pliberku - Loibach b. Bleiburg
Zimmerei, Sage- und Parkettenwerk
Erzeugung und Verlegung von Normal- und Mosaikparketten in Buche und Eiche Tesarstvo, žaga in izdelava parketov
Proizvodnja ter polaganje navadnih in mozaičnih parketov, bukovih in dobovih
Pri vaših gradbenih podvzem h se obrnite na nas — radi Vam svetujemo neobvezno in hrezplaCno
POHIŠTVENO IN STAVBENO MiZARSTVO
2fanze| ^eifgeb
Šmihel nad Pliberkom
Mojstrska izvedba vseh v mizarsko stroko spadajočih naročil
V trgovini s stroji
Maks Traun
PLIBERK - BLEIBURG
vse poljedelske stroje - šivalne stroje radio-aparate - kolesa in motorna kolesa po ugodnih cenah in plačilnih pogojih
Dolfe Primoschitz
Spodnje Libuče - Pliberk Unterloibach - Bleiburg
Črpalka za bencin (lErnkstelle) blizu meje v Libučah, ob cesti iz Pliberka in kolodvora Sodarska delavnica
Vsa v tesarska stroko spadajoča dela izvaja v zadovoljstvo
Stefan Potočnik
tesarski mojster
Pliberk - Bleiburg
MIZARSTVO
Josef
G ran?
PLIBERK BLEIBURG
Priznana delavnica za vsakovrstno pohištveno opravo ter gradbeno mizarstvo
Negovane pijače, izborna kuhinja, tujske sobe, solidna postrežba v gostilni
LAMM
PLIBERK BLEI B U RG
Gostilna A. Jamnig
Konovece - Gonowetz
Znana, mnogo obiskana gostilna v bližini kolodvora ob cesti iz Šmihela proti Pliberku
Za motoriste črpalka za bencin
Obiščite pliberški letni sejem na travniku
Letošnji pliberški letni sejem na travniku je spet pred vratmi. Začel se bo jutri opoldne in trajal preko nedelje in ponedeljka. Spet bo to ogromno srečanje starih in mladih iz širokih predelov naše domovine, kakor slišimo, po bo letos tudi številen obisk iz sosedne Mežiške doline, ko je uveden mali obmejni promet.
Če bo ugodno vreme, kakršnega se posebno podjetniki veselijo in pričakujejo, bo na sejmu, kakor vedno, živahno življenje in vrvenje. Obiskovalcem sejma priporočamo, da konzumirajo, kupujejo, delajo naročila in poslovne sklepe pri podjetnikih, ki inseri-rajo v našem listu, ker so to so priznani, poznani in zanesljivi domačini, ki svojim odjemalcem pošteno postrežejo ter jim dobrohotno svetujejo pri nabavah raznih potrebščin.
	Krasna lega - odlični, moderni, in udobni prostori - idealno letovišče ob vsakem letnem času:
	v poletju prijetna višinska
„Petzenkonig“	gozdna tišina, pozimi idealen smučarski teren v okolici -Vzpenjača
gostilna Fr. Neubersch	
Podkraj nad Bistrico pri Pliberku	
Kupujte v domači trgovini KAUFHAUS
Franz Kraut
PLIBERK - BLEIBURG
jiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiinigiiiiiiiiiiiiliniiiiHliiNiiiEniiiimgiSii
Ob letnem sejmu mnogo poseb-	' "
nih ponudb po zelo znižanih cenah. Upoštevajte naša izložbena okna in letake !
Na sejmišču nimamo stojnice -trgovina je pa v nedeljo ves dan odprta
Anton Mader’s Naehf.
PLIBERK - BLEIBURG
Od davno priznana trgovina pisalnih in šolskih potrebščin, šolskih knjig in molitvenikov, šolskih torb, aktovk, najrazličnejših igrač, kakor tudi vsakovrstnih drugih vsakdanjih potrebščin.
Postrežba solidna in ugodnecene
Josef Reiter
jevi nasledniki
Pliberk - Bleiburg
trgovina z lesom - žaga - izvoz lesa
GOSTILNA
Potočnik
lastnik Ksandej Pototschnik
DRVEŠA VAS - PLIBERK EBERSDORF - BLEIBURG
Znano in prijetno domače gostinsko podjetje s solidno postrežbo v zadovoljstvo vseh gostov. Zelo obiskano kegljišče ob potoku.
sijjjjL - ■
jp
mi
[fedfrlofSbimi.
Ob sejmih in ob vsakem letnem času pijemo prL znano odlično in osvežujoče pivo pivovarne Sorgendorf
Inserirajte v
»Slovenskem
vestniku«
Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagenfurt, Gasomefergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. Tiska: Založniška
in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celovec-Klagenfurt 2, Poslfach 124.